® TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XXVIII.	Številka 6	DECEMBER 1987
OB KONCU STAREGA IN NA ZAČETKU NOVEGA
LETA
Smo na izteku starega leta, v času, ko delamo inventure, ko ocenjujemo rezultate našega dela tako v delovni organizaciji, doma, kot v družbi kot celoti, predno jih prepustimo analom zgodovine.
Sicer uspešno poslovanje delovne organizacije je bilo ves čas v znamenju zaostrenih gospodarskih razmer. To se je seveda odražalo v nenehnem boju za mesto v mednarodni delitvi dela ter za konkurenčno prisotnost na domačem trgu.
K doseganju teh ciljev so bile usmerjene tudi vse akcije v delovni organizaciji, tako ureditev sistema nagrajevanja, zniževanje števila zaposlenih, ukrepi za izboljšanje organizacije dela, investicijski vložki, dopolnjevanje samoupravno normativnih aktov kot tudi vsi ostali posegi za konsolidacijo ekonomskega sistema.
Hitro spreminjajoči predpisi in zakonodaja, ki pogojuje tak ali drugačen način gospodarjenja, so bili značilnost leta, kar je otežkočalo realno planiranje v vseh poslovnih sferah in zahtevalo nenehno prilagajanje novonastalim razmeram.
Ekonomska kriza postaja vse bolj svetovni proces, pa zato ni čudno, da se ji naša družba, ki je obremenjena še z notranjimi protislovji, vse teže zoperstavlja.
Najhujše pa je seveda dejstvo, da se na osnovi splošnih kriznih razmer izredno slabša socialni položaj delavcev, ter da se politika zategovanja pasu in omejevanja osebne porabe že kaže kot cokla razvoja, ki povzroča socialne nemire, apatijo, znižuje motivacijo za delo, pelje v enakost v revščini ter poglablja moralno krizo delovnih ljudi.
Družbene razmere take kot so, imajo svoj odraz tudi na življenje v okviru domačih ognjišč. Nižji realni osebni dohodki nas silijo, da spremenimo način življenja, da se marsikaterim materialnim dobrinam odrečemo in jih skušamo nadoknaditi z duševno bogatejšim življenjem, oplemenitenim z razumevanjem, medsebojno pomočjo in utrjevanjem družinske skupnosti.
Nobenih realnih osnov ni, ki bi dajale garancijo za poslovni optimizem v naslednjem letu. Po dosedaj znanih ukrepih bo to leto, katero bo moralo prinesti korenite spremembe v družbenoekonomskem sistemu dr-
žave, z vsemi posledicami realne ekonomije.
Vsi vemo, da so ekonomske zakonitosti krute in da ne poznajo socialnih kategorij, ter da bomo zato morali združiti vse sile za doseganje planiranih ciljev v prihodnjem letu. Ob tem pa seveda vsaj v medsebojnih odnosih ne smemo pozabiti, da je človek le izhodišče za proizvodnjo ter nekaj več storiti
Z izdelovanjem planov za naslednjo leto so nekateri oddelki pričeli že takoj po kolektivnem dopustu. Poznanih je tudi že nekaj pogojev, v katerih bomo poslovali. Iz doslej poznanih kazalcev pa že zdaj lahko zaključimo, da je stanje za našo delovno organizacijo slabo.
Uspešnost poslovanja, ki je do letošnjega leta počasi padala, se je v drugem polletju letos bistveno poslabšala. Ta trend moramo v naslednjem letu zaustaviti, sicer bomo morali pripraviti sanacijski program.
Pogoji poslovanja so slabi. Omejevanje porabe je praktično prepolovilo povpraševanje po naših tkaninah, oziroma jih po takih cenah, po katerih jih prodajamo, ne more kupiti vsak. Splošna likvidnost, oziroma splošno pomanjkanje denarja, je povzročilo to, da še tisto, kar prodamo, dobimo plačano šele po 4 do 5 mesecih. Po drugi strani pa moramo imeti praktično prevelike zaloge surovin, vnaprej plačane, če hočemo proizvajati tisto in takrat, ko kupec želi. Zato najemamo (če sploh dobimo) veliko kratkoročnih kreditov. Ta denar pa plačujemo z visokimi obrestmi in pri inozemskih kreditih pokrivamo še tečajne razlike. Visoke vrednosti inozemskih valut so sicer povečale naše izvozne cene, vendar so se ob tem zmanjšale stimulacije za izvoz, povečale cene za nakup uvoznih materialov (vlaken, ipd.), tu pa se uvozne dajatve seveda niso znižale. Poslovali bomo torej tako, da nas po eni strani omejuje slaba prodaja z zamrznjenimi cenami in dolgimi plačili, po drugi strani pa dragi nakupi s krediti, za katere plačujemo visoke obresti. V takem poslovanju bomo morali doseči potreben dohodek.
Proizvodnja gotovih tkanin bo ostala na ravni iz leta 1987, medtem ko naj bi se proizvodnja surovih tkanin
tudi za krepitev humanizacije dela.
Vsekakor pa obremenjeni z raznovrstnimi problemi, kar radi pozabljamo, da vsem težavam navkljub le živimo v miru in svobodi, v demokratični družbi, ki nudi pogoje za razvoj integritete osebnosti, ter da so to vrednote, katere moramo skupno ohranjati in jih razvijati v interesu sožitja in napredka.
zmanjšala za 3 % in preja za okoli 14 %.
Proizvodnja preje bo s tem prilagojena potrebam tkalnic. Surovo tkanino bomo dodatno dobivali še od drugih proizvajalcev, predvsem iz Makedonije. Lastna proizvodnja preje in surovih tkanin se bo prilagajala, tako da novih delavcev v proizvodnjo ne bomo zaposlovali, niti ne nadomeščali tistih, ki bodo odšli. Glede na to ocenjujemo, da bo režim obratovanja strojev tak, kot je proti koncu letošnjega leta. Predvidevamo, da bomo na domači trg prodali le okoli 600.000 metrov gotovih tkanin na mesec. To pomeni, da bomo izvažali od 1.200.000 do
1.400.000	metrov na mesec. Pri tem pa bomo morali bistveno zmanjšati prodajo tistih tkanin, ki ne bodo izdelane po zahtevah kupcev. Za take tkanine iztržimo pogosto samo tretjino cene. S tem pokrijemo komaj osnovni material, drugih stroškov in osebnih dohodkov pa ne. Izdelane so tudi že potrebe po vlaknih; zanje smo izdelali tudi politiko nakupov. V zalogah vlaken imamo sedaj naloženega veliko denarja. Zato bodo morali biti nakupi bolj razdrobljeni, zmanjšati pa bomo morali tudi zaloge vlaken. Seveda moramo paziti, da ne bi prišlo do izpadov v proizvodnji prav zaradi pomanjkanja vlaken. Preverili bomo, če si z nakupi
Ni pomembno, kje boste preživeli novo leto, pomembno pa je, da boste tam srečni in želim vam, da vas osebna sreča, združena z zdravjem in uspehi, spremlja skozi vse 1988. leto.
IVAN PETERNEL direktor
kadrovskega sektorja
V LETU 1988
lahko pomagamo tudi iz kooperacije, katero imamo sklenjeno z italijanskim partnerjem, pripravljamo pa še eno kooperacijo z avstrijskim partnerjem. Tako bomo vzpostavili hitrejše in enostavnejše poti za medsebojne blagovne tokove.
Izdelan je tudi že predlog plana zasedb po delovnih nalogah. Pripravili so ga vodje organizacijskih enot. Iz njega izhaja, da se zaposlenost v naslednjem letu ne bi spremenila. Take potrebe pa ne bomo mogli vgraditi v plan. Potrebna bo ponovna presoja s ciljem, da zaposlenost v letu 1988 znižamo na približno 2130 delavcev.
Tudi z investicijami slabo kaže. Že sprejet investicijski program II. faze zamenjave in posodobitve opreme v predilnici, tkalnici in plemenitil-nici, se pomika iz leta 1987 v naslednje. V izvedbo bo lahko šel le, če bo možno dobiti tako finansiranje, da bomo kasneje sposobni najete kredite tudi odplačevati
Plan prodaje še ni izdelan. Tudi potroški še niso vrednoteni. Tako še ni izdelan plan oblikovanja in delitve celotnega prihodka. Takoj po novem letu bomo pripravili tudi to. O predlogu plana za leto 1988 bodo delavci razpravljali skupaj z razpravo o zaključnem računu za leto 1987.
Iva Mohorič
OB PRIPRAVAH ZA PLAN
USPEL REFERENDUM O ZDRUŽEVANJU
V ENOVITO DO
V četrtek, 17. decembra, smo se delavci na referendumu odločali o sprejemu Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju DO, Samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v DO in o Statutu DO.
Udeležba na referendumu je bila normalna in sicer 90,7 odstotna. Za sprejetje sporazumov je za prvega glasovalo 79,1 odstotkov delavcev, za drugega 80,0 odstotkov in za Statut 80,1 odstotka. S tem se je v najbolj demokratični obliki potrdila-volja delavcev, ki je bila prisotna preko celoletnih priprav za reorganizacijo naše DO v organih upravljanja in DPO.
Z novim letom torej pričnemo poslovati brez TOZD in DSSS, kot enovita delovna organizacija. Zato nas v tem času čaka tudi veliko nalog, povezanih z novo obliko samoupravne organiziranosti, kot pomembnejša je sigurno kandidacijska konferenca, na kateri bomo oblikovali predlog kandidatne liste za delegate, kateri nas bodo zastopali v organih upravljanja.
Aktivno se vključimo v proces evidentiranja možnih kandidatov,da bo izbor lahko kvaliteten.
Tudi kandidatne liste na volitvah, ki bodo predvidoma 12. januarja, bodo odprte, kar pomeni, da bo na njih več delegatov, kot pa je delegatskih mest za posamezne organe, ter da se boste med njimi lahko odločali in oddali svoj glas za tiste, katerim zaupate.
Tekom naslednjega leta bomo morali ustrezno dopolniti oziroma spremeniti tudi kompletno samoupravno normativno ureditev v delovni organizaciji.
Seveda je potrebno razumeti, da je prehod na enovito delovno organizacijo daljši proces, ter da smo s tem postavili šele platformo, na kateri smo vsi skupaj dolžni ustvariti ekonomsko, organizacijsko in poslovno učinkovito strukturo.
Pogoji, da tisto preprosto izraženo, a čudovito filozofijo naših delavcev »da vsi delamo za končni meter blaga« še okrepimo, so z odpravo administrativnih plotov med nami v celoti podani. Izkoristimo to za boljše rezultate, ki so v teh težkih časih še kako potrebni!
I.	P.
DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1988
Objavljamo delovni koledar za prihodnje leto, katerega je sprejel odbor za splošne zadeve na 7. seji dne
4.	septembra 1987. Prihodnje leto je prestopno, kar pomeni, da bo imelo 366 dni, ki smo jih razdelili takole: 251 delovni dni, 14 dni kolektiv-
nega dopusta, 10 dni plačanih praznikov in solidarnostni dan. Vsi ostali dnevi pa so prosti in sicer: 52 nedelj, 35 prostih sobot ter 3 drugi prosti dnevi.
Kolektivni dopust za TOZD Predilnico, Tkalnico in Plemenitilnico bo od
18. julija do vključno 7. avgusta 1988 (14 obratovalnih dni), kateremu se morajo prilagoditi tudi vsi ostali organizacijski deli tako, da bo zasedba oddelkov v skladu z zahtevami delovne organizacije.
JANUAR
3 10 17 24 31
FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ
7 14 21 28	6 13 20 27	3 10 17 24	1 8 15 22 29 R 12 19 26
11	18 25
12	19 26
13	20 27
14	21 28
8 15 22 29
8	15 22 29
9	16 23
10	17 24
11	18 25
12	19 26 20 27
7 14 21 28 1 8 15 22 29
2	9 16 23 30
3	10 17 24 31 4: U 18 25
IŠI [26
4 11 18 25	(2) 9 16 23 30
5	12 19 26
6	13 20 (D
7	14 21 28 1 8 15 22 29
|~2Ì9~|l6 23 [le
3)10 17 24
4	11 18 25
5	12 19 26
6	13 20 27
7	CT[23 [2f
31
6	13 20 27
7	14 21 28
8	15 22 29
16	23 30
17	24
9
10
1] 18 25
JULIJ
31
AVGUST
7 14 ? 1 28
SEPTEMBER
4 11 18 25
OKTOBER 2 9 16 23 30
NOVEMBER
6 13 20 27
DECEMBER 4 11 18 25
5 12 19 26
6	13 20 27
7	14 21 28
8	15 22 29 16 23 30 É|24
3	10 17 24,
4	11 18 25
5	12 19 26
6	13 20 27
7	14 21 28
1 8 lt 22 29
7 14 21, (l) 8 15 22
2	9 16 23
3	10 17 24
4	11 18 25
5	[im 26
5	12 19 26
6	13 20 27
7	14 21 28
8	15 22 16 23
17 24 33
LEGENDA:	<^> = solidarnostni dan
I I = prosta sobota A = drug prosti dan O = praznik
OB ZAKLJUČKU LETA 1987
TOZD PREDILNICA
Kot imajo letni časi svoje značilne znanilce, tako se nam tudi pri našem delu na nek način oznanja ali najavlja zaključek določenega obdobja — poslovnega leta. Najprej se pojavi zahteva po programu potrebnih surovin za prihodnje obdobje, nato izračuni produkcijskih planov in spremljajočih analiz in predvidevanj, v oktobru se začne za določena področja opravljati inventura (osnovna sredstva, drobni inventar, ipd.), itd. Najbolj zanesljiv znak bližajočega zaključka pa je prijazno vabilo urednice za prispevek v novoletno številko našega glasila. Ni kaj, tako koledar, vreme in naša bela karavana te takoj postavijo na realen čas. Letos je za posebno poslastico poskrbel še ZIS, kar pa bomo prav gotovo z grenkobo okušali v prihodnjem letu!
Pa dovolj za uvod! Poglejmo našo sliko, ki smo jo sestavljali tekom leta: Najprej velja omeniti zelo pomembno odločitev, katero smo sprejeli v začetku leta, ko smo si že začrtane cilje nekoliko popravili, ko smo za nekaj procentov znižali proizvodnjo surovih tkanin, s tem pa tudi potrošnjo preje. Na ta način smo se izognili velikemu nakupu preje, pa tudi lastne zmogljivosti smo lažje prilagajali zahtevam. Tako je reducirani plan znašal le 3,488.500 kg efektivne preje. Do konca leta bomo predvidoma	proizvedli
3,264.300 kg ali 93,5 % zahtev reduciranega plana, v baznih kg pa bo realiziranega 98,8 % plana, kar pomeni, da smo predli tanjšo prejo (nižji tex).
Značilnosti letošnje proizvodnje
Na 93,5 % dosežen plan sta vplivala naslednja vzroka:
1. Visoko postavljen osnovni plan, kjer smo kot običaj-
no skušali napraviti nekaj več rezerve v preji (200 ton) in
2.	Tkalnica ni trošila več preje kot običajno (za 6—7 %), ampak nasprotno — celo manj.
Zaradi tega je nastala za 100 % večja zaloga preje, kar
ROBERT BIZJAK, kontrolor kvalitete dela, TOZD Predilnica
»Prepričan sem, da bo v enoviti delovni organizaciji trdnejša povezava in medsebojno sodelovanje v vseh delih proizvodnje. Manj časa bomo potrošili tudi na raznih sestankih, skratka — glasoval bom ZA. Največ rezerve za dobre rezultate nam leži v prizadevanjih za izboljšanje kvalitete ter dobrem vzdrževanju in čiščenju strojev. Za uresničitev tega cilja bomo v predilnici takoj v začetku prihodnjega leta pristopili k rekonstrukciji 9 prstančnih strojev, kar bo močno vplivalo na jzbolj-šanje kvalitete preje. Žal zaradi pomanjkanja sredstev na kakšne večje investicije v bližnji prihodnosti še ne moremo računati.«
se je v drugi polovici leta začelo z nižjim operativnim planom regulirati v normalnejše okvire. Iz tega razloga se je proti koncu leta odprodalo nekaj preje našim kooperantom, ki nam tkejo surovo blago. V domači proizvodnji smo obdržali vso oskrbo po česani preji, preji iz mešanic s poliestrom in staničnim vlaknom. Razbremenitev je tako nastala pri mikani preji, kar pa je bilo za znosnejše proizvajanje nujno potrebno, saj smo se tako končno lahko izognili nakupu tujih prej.
Tudi letos smo se soočali s problemi okoli zagotavljanja ustrezne kvalitete, kar je bilo najtežje pri staničnem vlaknu. Tu smo dokončno ugotovili, da le ustrezna kvalitetna surovina lahko jamči boljšo kvaliteto. Prav pri dobavi ustreznega vlakna pa se je malo zatikalo, kar so tkalci takoj občutili (in tudi končni izplen).
Fleksibilnejše obratovanje pa nam je vsekakor omogočila oprema, ki je bila v letu 1986 aktivirana. Tisti del, ki je vključen v reciklažo, se je že izplačal — s prihrankom na osnovni surovini. Tudi vso ostalo nabavljeno opremo smo polno izkoristili, ker so nam vsi tuji dobavitelji bili vedno na uslugi pri raznih servisih (ne oziraje se na pretečene garancijske roke).
Kakšne so bile posledice reducirane proizvodnje? Predvsem se je razbremenila proizvodnja na mikanem asortimentu, kar nam je istočasno omogočilo maksimalno izkoriščanje kapacitet pri izdelavi česane preje in večjo prilagodljivost pri izdelavi preje iz staničnega vlakna, poliesterskega vlakna in mešanic. Znižanje proizvodnje pa nam je omogočilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 40 oseb (od 499 na 459). Z opustitvijo nakupa preje in nižje domače proizvodnje smo lahko razbremenili tudi previjanje preje, kjer smo v nočni izmeni nekaj naj slabših avtomatov ustavili. S tem smo izboljšali % kvalitetno navitih navi-tkov. Ker smo ob zniževanju proizvodnje imeli nekaj časa še določene zmogljivosti previjanja na razpolago, smo napravili tkalcem uslugo in jim previli vse ostanke prej, poleg tega pa smo previli tudi vso kupljeno in vso OE prejo, ki je bila pod formatom 200 mm ter jo pripravili za normalno potrošnjo.
Končno se je tudi delno znižala potreba po nočnem
AKTUALNO V DECEMBRU
Pred referendumom, ko se bomo odločali o organizacijskih spremembah v naši delovni organizaciji, smo izbrali nekaj naključnih sogovornikov in na osnovi razgovora pripravili kratek zapis o njihovih razmišljanjih, stališčih in pričakovanjih. Pogovor pa je tekel tudi o doseganju naših rezultatov: kaj bi morali storiti, da bi bili le-ti boljši in uspešnejši, koliko volje in pripravljenosti je še med delavci kljub »črnim ocenam« sedanjega časa. Kaj so nam sogovorniki povedali, pa preberite na naslednjih straneh.
delu in sicer za 9 žena. Bistveno smo znižali tudi nadurno delo in sicer od lanskih 22.526 ur na 9.970 ur letos (index 44!).
Investicije: Na tem področju je letos vladalo nekakšno zatišje. Aktivirati bi se morala le nova kompre-sorska postaja, kjer pa ima zamudo dobavitelj (do sedaj že 6 mesecev).
Posredno pa je med predil-niške investicije šteti tudi dokončno zgraditev prepotrebnega skladišča za surovine in ureditev pokritega nadstreška ob skladišču surovin
MARIJA VERLAK - vodja vlagalnice, TOZD Predilnica
»Prav gotovo bodo spremembe v organiziranosti prinesle nekaj pozitivnega, sicer jih ne bi pripravljali. V pogledu samoupravne organiziranosti bomo bolj centralizirani in se bodo odločitve odvijale na ravni delovne organizacije. Če bomo izvolili dobre delegate, ki bodo pred sejami poskrbeli za mnenja in stališče baze, nimam bojazni, da bomo na slabšem. Seveda pa bo treba v bodoče pripravi sej posvetiti več časa, predvsem mislim tu na pripravo ustreznih gradiv, ki naj bi bila priložena vabilom. V pogledu doseganja rezultatov imamo še vedno veliko možnosti, da jih izboljšamo: pri porabi energije — s prerazporejanjem delavcev ob odsotnosti, z racionalnejšo porabo odpadnega materiala, pri organizaciji transporta, kjer prihaja do poškodb križnih navi tkov, in še bi lahko naštevala. Z vestnejšim delom in boljšo disciplino bi bili rezultati lahko še boljši, s tem pa tudi naši osebni dohodki. Upam in želim si, da bo tudi prihodnje leto teklo brez večjih pretresov.«
in preje, ki nam že v polni meri služi za manipulacijo. Tako smo lahko končno spravili pod streho tudi zaboje za prejo in cevke.
V	tekočem letu smo dopolnjevali naš projekt II. faze posodobitve, katerega smo dokončno preverjali tudi na ITMI 1987 (svetovni razstavi tekstilnih strojev), o čemer pa smo že pisali v zadnji številki glasila.
Investicijsko vzdrževanje:
Poleg remontov, ki potekajo v času kolektivnih dopustov, je bilo opravljeno večje delo na obnovi raztezal prstan-čnih strojev Zinser 1959. Pred nekaj dnevi smo prejeli tudi rezervne dele za 9 strojev Zinser 1960, katere bomo takoj po novoletnih praznikih začeli tudi montirati.
V	pripravi je tudi zamenjava izhodnih cilindrov še za preostalih 9 strojev Kru-šik, kjer se nam pojavljajo hude napake zaradi krivih cilindrov. Isto delo oz. priprave pa tečejo še za 12 strojev, katere je pred 14 leti rekonstruiral Krušik in so potrebni delne obnove.
K temu sodi tudi zamenjava ca. 10.000 kom. prstanov, ki so popolnoma dotrajani. To bomo uredili takoj po prejemu novih. V letošnjem letu smo planirali tudi obnovo garnitur na mikalnikih, kar pa zaradi zakasnitev dobav nismo uspeli. Prav tako se v prihodnje leto podaljšuje tudi temeljita obnova stroja RSA-1972.
Če v prihodnjem letu ne bo prišlo do realizacije II. faze obnove, bomo morali zaradi manjkajočih rezervnih delov znižati najmanj za 200 % tudi proizvodnjo na OE. Odprto ostaja tudi vprašanje obnove snemalnih zabojčkov, ker so obstoječi v uporabi že več kot 15 let in so v večini dotrajani. Problematično ostaja tudi tran-sportiranje preje, kjer bi bil že skrajni čas, da uvedemo kontejnerje in odpravimo lesene zaboje!
Precej stvari pri vzdrževanju in obnavljanju je vezano na II. fazo posodobitve opreme, kjer pa se z zakasnitvami predčasno odpirajo novi problemi, saj moramo obstoječe kapacitete v tej situaciji brezhibno vzdrževati. Letos je na splošno zaostajalo oskrbovanje z rezervnimi deli, kakor tudi z utenzilija-mi, kar se pokaže v nezaže-ljenih učinkih pri proizvodnji preje.
O zaposlenosti in izostankih: Že v uvodu sem omenil, da smo zmanjšali število zaposlenih za 40 delavcev. Izstopov je bilo 76 (enako kot v letu 1986), 35 delavcev pa se je na novo zaposlilo. Vzroki izstopov so bili naslednji: 11
TONČKA GROŠE - vodja snemalne skupine, TOZD Predilnica
»Upam, da se bodo nameravane organizacijske spremembe odrazile pozitivno pri nadaljnjem poslovanju, kajti v dosedanji praksi je bilo večkrat čutiti, kot da je posamezna temeljna organizacija svoje podjetje, to pa je slabo. Spremembe v bodoči organiziranosti so nam bile podrobno obrazložene na zboru delavcev in občutek imam, da jih delavci v večini podpiramo. Pogoji gospodarjenja zahtevajo od nas vedno nove, dodatne napore. Največji prispevek k boljšim rezultatom lahko da sleherni delavec z vestnim in marljivim delom, kajti le tako bo moč izboljšati kvaliteto. Pri mojem delu je nešteto možnosti za prihranek. Naj jih kar naštejem: manipulacija z materialom in odpadki, tu so raztezalni valjčki z gumo, na katere moramo paziti, enako velja za manipuliranje z drugimi pomožnimi materiali in sredstvi — snemalnimi zabojčki, pajki, vozički, itd. Pri takih drobnih prihrankih bi še kako veljal pregovor: »zrno do zrna — pogača!«
upokojitev, 19 rednih odpovedi, 17 izključitev, 10 s skrajšanim odpovednim rokom, 7 v poskusnem roku, 7 preusmeritev in 5 odhodov v JLA. Nastala situacija je omogočala več delovne discipline, o čemer nam potrjuje tudi podatek o izključitvah in o skoraj popolni odpravi neopravičenih izostankov. Nič kaj vzpodbuden pa ni podatek o povečanju ostalih izostankov. Odsotnost zaradi porodniškega dopusta se je letos znižala od 7,42 % na 6,5 %, povečala pa se nam je odsotnost bolniških izostankov za 2 %, neznaten porast pa beležimo tudi pri dopustih.
Na tem področju nas čaka precej dela in vsestranskega angažiranja, da se izostanki
prevesijo v normalnejše okvire, saj ni logično, da je bolniške odsotnosti vedno več, starostna struktura pa se pomlajuje.
Ob koncu pa še nekaj o kvaliteti dela. Ob iztekajočem letu mineva dve leti, odkar smo v predilnici uvedli pojem »kvaliteta dela«, ki je prinesla vsekakor pozitivne učinke v pogledu nagrajevanja posameznika z ozirom na njegov odnos do kvalitete. Prepričani smo, da nam to močno znižuje vpliv t. im. subjektivnega faktorja, kar se odraža tudi v končni kvaliteti naših izdelkov.
Ko zaključujem pregled dogajanj v letu 1987, ne morem mimo akcije, ki poteka te dni v zvezi z novo organiziranostjo, kjer bomo skušali doseči še večjo učinkovitost pri našem vsakdanjem reševanju problemov. Že naše dosedanje ravnanje, obnašanje in odločanje je bilo
vedno usmerjeno v končne rezultate DO in prepričani smo, da bomo v novi obliki organiziranosti še bolje funkcionirali.
Dovolite mi, da se ob zaključku leta vsem zaposlenim v predilnici zahvalim za vse napore, ki ste jih vložili za boljši uspeh v našem poslovanju in izražam željo za še bolje in uspešnejše delo v letu 1988.
Vsem sodelavcem v predilnici, nato pa v imenu nas vseh tudi vsem sodelavcem celotne delovne organizacije želimo SREČNO IN USPE-NO LETO 1988. Naša čestitka ne bi bila popolna, če ne bi najboljših želja sporočili tudi vsem našim številnim upokojencem, katerim želim še mnogo vedrih in zdravih trenutkov z zahvalo za ves vaš vloženi trud!
Vodja TOZD Predilnica BORIS PERTOT
TOZD TKALNICA
Kakor v vseh preteklih obdobjih, tako bo tudi letos temeljna organizacija dosegla zadovoljive proizvodne in poslovne rezultate. Količinski plan v metrih in votkih bo za 5 % presežen, saj večjih zastojev in motenj v proizvodnem procesu ni bilo. Kvaliteta bo nekoliko ugodnejše dosežena kot v preteklem obdobju, vendar še vedno ne tako, da bi zagotavljala zanesljivejši plasma izdelkov na vseh tržiščih. Oskrbljenost z repromaterialom je bila zadovoljiva, prav tako pa tudi gibanje delovne sile, ki se je začela postopoma, zaradi skrčevanja proizvodnje, umirjati.
Letošnje leto pa ni le pomembno po skrčevanju proizvodnega programa v predilnici in tkalnici ter uvajanju omejitvenih gospodarskih ukrepov, temveč tudi po spoznanju, da bomo morali poslovanje naše tovarne prilagoditi okolju v katerem delamo in živimo, kajti razvoj podobnih dejavnosti v razvitem svetu kaže, da se predenje in tkanje manj zahtevnega asortimenta seli tja, kjer raste bombaž, oziroma kjer je na razpolago dovolj cenene delovne sile; v centrih potrošnje pa ostaja višja, zahtevnejša tehnologija predenja, tkanja in plemenitenja, ki je neposredno vezana na dokončno oblikovanje tekstilnih proizvodov v okviru svetovnih modnih trendov.
Proizvodni program za leto 1988 prinaša bistvene spremembe. V tkalnici smo zmanjšali obseg proizvodnje za ca. 5.000.000 m2 surovih tkanin, katere bo podjetje v
SILVA VEHOVEC, vezal
ka v tkalnici II
»V tkalnici sem zaposlena 26 let, od tega 22 let kot tkalka, zadnja 4 leta pa kot vezalka. Menim, da je predvsem dobro delo vsakega posameznika edini pogoj, da bomo kot delovna organizacija tudi vnaprej uspešni. Delavci za strojem imamo bolj malo časa na razpolago, da bi se podrobneje poglabljali v organizacijske spremembe, ker nas 8-urno delo za strojem nenehno priganja, da mislimo le na delo. Pogoji dela pa so vse prej kot lahki. Osnovni material je vedno slabše kakovosti, pri čemer nam povzroča največ težav trdnost preje, ki je pogojena s končno kvaliteto tkanine, saj iz slabega materiala ni moč narediti dobrega izdelka. Priravljenosti za boljše delo je veliko, mislim pa, da bi morali večja prizadevanja tudi bolje nagrajevati.
Prepričana sem, da bo tudi nova organiziranost delno pripomogla k boljšim rezultatom in tudi zaupam ljudem, ki so jo pripravljali, zato bom tudi glasovala zanjo.«
IVANKA JANEŽIČ, skladiščnik barvne preje, tkalnica II
»Menim, da bomo z ukinitvijo TOZD-ov bolje povezani med seboj, predvsem kar se tiče proizvodnega procesa. Marsikdaj je bilo pri pomembnih odločitvah čutiti, kot da je vsak TOZD tovarna zase, kar pa zagotovo ni dobro. Če bo tudi organizacija dela izboljšana, bomo imeli tudi manj stroškov. Enakih misli sem tudi v pogledu sprememb glede samoupravne organiziranosti. Pri odločanju ne bomo nič prikrajšani, sicer pa se lahko vprašamo, koliko odločanja je sploh še v delavčevih rokah, ko pa nam zakoni in ukrepi to našo pravico vedno bolj omejujejo. Bolje delati in manj govoriti — bi moralo biti naše vodilo za vnaprej. Izboljšati bi se morala tudi delovna disciplina, predvsem pa osebna odgovornost slehernega delavca. Če bo take pozitivne premike prinesla nova reorganizacija, bom brez pomislekov glasovala zanjo. Kljub težkim časom mislim, da še kar uspešno poslujemo. Vsak po svojih močeh bi moral prispevati tudi k zniževanju stroškov poslovanja, da bi nam ostalo več dohodka. Lahko trdim, da v oddelku kjer delam, gospodarno ravnamo z materialom. Ugasniti luč v prostoru, ko odideš na malico, je sicer malenkost, vendar če bi povsod enako ravnali, bi bil tudi to prispevek k zniževanju stroškov.
Upam in želim si, da bi tudi v prihodnjem letu poslovali vsaj tako uspešno kot letos.«
bodoče dokupilo, če hoče obdržati enaki obseg proizvodnje. Zato smo morali glede na nastalo situacijo zmanjšati tudi število statev od 1260 na 960 ali za 24 %, tako da sedanja razporeditev kapacitet izgleda takole:
Obrat I
522 Picanol statev (Kasične) Obrat II
302 brezčolničnih statev 72 Picanol statev (klasične) 64 Kovo statev (klasične)
438
Tudi glede zaposlovanja smo sprejeli ustrezni načrt. Da bi obdržali isto stopnjo produktivnosti dela, se bo moralo število zaposlenih v TOZD Tkalnica zmanjšati za ca. 100 zaposlenih. To je od 810 na 710. Ta cilj naj bi bil dosežen v začetku prihodnjega leta, vendar zaradi povečanega bolniškega staleža in porodnic ter velikega števila invalidov se bo ta proces postopnega zmanjševanja časovno zavlekel.
Že uvodoma smo omenili,da bo podjetje moralo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v celoti prisluhniti zahtevam tržišča in proizvajati samo tiste artikle, ki bodo šli v promet. Zato se nehote postavlja tudi vprašanje glede ustrezne opremljenosti tkalnice. Po sedanjih ocenah bi morali obvezno realizirati investicijski program II. faze posodobitve opreme v tkalnici.
Ta program zajema v svojem prioritetnem vrstnem redu nakup sodobnega Saškega snovala za delovno enoto tkalnice II in klima napravo za delovno enoto tkalnice I; nadalje tudi naprave za paletizacijo surovih tkanin in vdevanje osnov v liste. Prednostni nakup saškega snovala zahteva tudi proizvodna usmeritev delovne organizacije, saj ji je do sedaj uspelo posodobiti le opremo za tiskani in gladko barvani asortiment, medtem ko je bila za pestrotkani program deležna le delnih novitet in še to le na fazi tkanja (OK statve); ostale pripravljalne faze pa so ostale tehnično in tehnološko zastarele. Zato je
nujno, da se nabavi najsodobnejše saško snovalo, da bo vsaj pokrilo tekoče potrebe po tkanju pestrih popeli-nov, batistov in kretonov, ki jih sedaj izdelujemo na neustrezni opremi z nižjo kakovostjo.
Za uresničitev teh načrtov pa ne bodo zadostovala samo potrebna investicijska sredstva, ampak bo treba vložiti znatno več naporov v spoznanje, da je treba proizvodni proces ekonomizirati, kajti planirane spremembe v organiziranju in vodenju enotnega proizvodnega in poslovnega procesa, bodo zahtevale poleg stroškovne politike tudi strogo delovno in tehnološko disciplino. Zato je nujno, da sleherni član kolektiva vgradi svoje maksimalne umske, fizične in tudi kreativne sposobnosti v skupno kolektivno delo, iz katerega bo črpal tudi njegove rezultate.
Ob zaključku leta želimo samoupravnim organom, članom družbenopolitičnih organizacij, sodelavcem v TOZD in delovni organizaciji ter njihovim družinam, kakor tudi upokojencem in invalidom ter vsem tistim delavcem, ki jih je bolezen priklenila na posteljo, srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1988.
STANE PRIMOŽIČ, ing. vodja TOZD Tkalnica JURE BELANČIČ vodja DE tkalnica I LUKA NIKOLIČ
vodja DE tkalnica II
MILENKO PAJOVIČ, vodja tkalskega oddelka OK »Prepričan sem, da je odločitev o novi organiziranosti pravilna. Naša delovna organizacija ima zaključen proizvodni proces, kjer moramo biti enotni in bolje povezani med seboj. V končni fazi pa nam mora biti jasno, da smo odvisni predvsem od dobrega dela, ne pa od tega, kako smo organizacijsko povezani med seboj. S posedanji po sestankih, kjer se stvari ponavljajo, sprejemanjem ukrepov, ki ostanejo na papirjih, prav gotovo boljših rezultatov ne bo. Pogoji dela so iz dneva v dan slabši. Največje težave imamo v oddelku pri vzdrževanju strojev, ker ni na razpolago rezervnih delov. Češke OK statve so v pogonu že 4 leta, zanje pa nismo dobili še nobenega rezervnega dela. Zaradi slabe preje — predvsem makotexa — nas pestijo pogosti zastoji zaradi pretrgov osnove. Večino popravil uspemo popraviti s skupnimi močmi, saj je med delavci še vedno dovolj pripravljenosti za delo, kljub slabim pogojem in perspektivam. Želimo si le, da bi končno doživeli vsaj kakršenkoli premik, ki bi resnično kazal na bolje v iskanju izhoda iz sedanjih težav, in da delovna organizacija ne bi zašla v »rdeče številke«!
TOZD PLEMENITILNICA
Ob zaključku letošnjega poslovnega leta praktično zaključujemo tudi tozdovsko organiziranost DO Tekstilin-dus. Ta oblika organiziranja v TOZD se je pričela 1974. leta in je trajala do konca leta 1987, ali ca. 13 let.
Ali je bila ta samoupravna organiziranost primerna ali ne, ni dileme, ker je DO Tek-stilindus v tem obdobju najbolj uspešno in stabilno poslovala. Toda te ugotovitve niso stvar naše presoje, naša
ugotovitev je, da je TOZD Plemenitilnica v tem obdobju bila v svoji rasti najbolj učinkovita in prilagodljiva tržnim zahtevam.
V tem času so bile rešene sledeče naloge:
1. Uvelj avitev sezonske ponudbe.
Iz tehnološkega vidika so bili doseženi pogoji, da je bila naša proizvodnja sezonsko usmerjena. Ta usmerjenost je omogočila večje prilagajanje na tržišču, krajši
MILAN FRANTAR, tiskar I na rotacijskem tiskarskem stroju STORK — plemenitil-nica I
»Največja vzpodbuda za dobro delo vsakega delavca je primerno nagrajevanje. V naši delovni enoti se zavedamo, da je kvaliteta izdelkov predpogoj za konkurenčno sposobnost na tržišču, toda težko je izdelati 100 % kvaliteto, če že razpoložljive surovine in pomožni material niso v ustrezni kvaliteti. Z novo tehnologijo smo sicer veliko pridobili, seveda pa je pri tem treba upoštevati, da hkrati vpeljujemo tudi vedno bolj zahteven proizvodni program. Ne glede na to pa imamo še vedno velike rezerve v boljšem delu in odgovornosti. Če bomo v teh ozirih tudi z novo samoupravno organiziranostjo uspeli napraviti pozitivne premike, potem je glasovanje ZA na mestu.«
so bili roki izdobave in nižja zaloga gotovih tkanin.
2.	Izvajanje kolekcij po sezonskih ponudbah.
V	količinskem pogledu je bila naloga izvršena, vendar so pri kolekcioniranju še odprte možnosti raznih inovacij v estetskem in kvalitetnem pogledu.
3.	Izvršena je bila prva faza združevanja TOZD Ple-menitilnica v skupen obrat. V mesecu decembru 1987 in januarju 1988 je predvidena še združitev barvarne, adju-stirnice in obratnih pisarn. Kot oddelek plemenitilnice bi v obratu II ostalo samo še barvanje preje.
4.	Investicijska dejavnost
V	tem obdobju so bili kupljeni:
RSS za apreturo
STEEPMASTER belilnica
Pead Steam barvarna
Stroji za ROTO šablonar-no
stroji v apreturi SANFOR in kalandri.
Investicije so bile izvršene v takem smislu in obsegu, ki
omogočajo v prvi vrsti asor-timansko prilagodljivost in na ta način tehnologija plemenitenja ne postavlja več limit komerciali za omejevanje naročil.
5.	Velika obveza in dolžnost DO do okolja, to je čiščenje odpadnih vod in onesnaževanje okolja, je ostalo na istem nivoju kot v preteklosti. Razumljivo je, da je onesnaževanje bilo v posameznih primerih povečano vsled neupoštevanja navodil posameznikov, da pa plemenitenje kot tehnološki proces rabi velike količine kemikalij in barvil, katerih onesnaževanje pa lahko preprečimo le s čiščenjem. Prav v zadnjih dneh letošnjega leta se je pričela dejavnost, da se poveže sistem kanalizacije od mostu pri Iskri do Tek-stilindusa, ki bi tako odvajale odpadne vode nove hale plemenitilnice na čistilno napravo.
6.	Kaj smo dosegli na področju samoupravljanja, družbenopolitične organiziranosti in delegatskega sistema? Ni nova ugotovitev, da je možnost odločanja delavcev o dohodku malenkostna v primerjavi z zakonskimi možnostmi Zakona o združenem delu. V večino teh odločitev posegajo odločitve ZIS ali razne resolucije. V novi obliki organiziranja bo potrebno predvsem iskati možnosti jačanja samoupravnih odločitev in sklepov ter njihovo izvajanje.
7.	Kadrovska vprašanja: Pri presoji delovne kvalitete in uspešnosti vedno pridemo do ugotovitev, da imamo zastarel strojni park, vendar to ni točno. Več te problematike izvira iz ustrezne ali neustrezne kadrovske zasedbe. Usmerjeno izobraževanje ni bilo pozorno do izobraževanja tega prepotrebnega tekstilnega kadra III., IV. in V. stopnje. Kot posledica tega stanja bo potrebno spremeniti in dopolniti »opis del in nalog« od specifičnih zahtev za izobrazbo, do splošnih specialnosti.
Kaj smo uspeli v tem času samoupravne organiziranosti doseči? V iztekajočem se letu smo v pleinenitilniei uspešno izvajali program ukrepov, ki smo si jih zadali na začetku leta za uspešnejše poslovanje. Odnos do tkanine je odgovornejši, uporaba energije racionalnejša, organizacija dela optimalnejša. Vsak od oddelkov je prispeval svoj delež.
V belilnici smo zmanjšali število zaposlenih tako, da se je obseg dela ostalim povečal. Z namenom — izbolj-šajti recepturo beljenja, smo izvajali poizkuse z novimi
kemikalijami, a še nismo dosegli zadovoljivih rezultatov.
V	oddelku priprave tkanin za tisk in barvanje ter v apreturi so v minulem letu zaposleni vložili velike napore, saj so v času »selitve« raz-penjalno sušilnih strojev iz obrata II delali vse dni v tednu, brez praznikov in nedelj, za kar jim je lahko hvaležen celotni kolektiv Tekstilin-dusa.
V	barvarni je bil velik prispevek fleksibilnejši proizvodnji in večjemu redu pri kolekcioniranj u.
V	tiskarni je začel z obratovanjem nov tiskarski stroj. Zopet se je povečal trend tiskane tkanine, čemur so tiskarji odgovorili s kvalitetnim in zavzetim delom. Pri pravočasnem realiziranju planov kolekcioniranj a je njihov pristop odločilnega pomena in bil je uspešen. Pri realizaciji tudi do 180 desse-nov mesečno redne proizvodnje in 90 odssenov kolekcij je prav tako treba pohvaliti zaposlene v barvni kuhinji,
TONE RAMOVŠ, vodja adjustirnega oddelka, ple-menitilnica I
»Tržišče postaja vedno bolj zahtevno, bodisi da gre za domačega ali tujega kupca. Prodajni pogoji morajo biti 100 % izpolnjeni in to v rokih, količini in kvaliteti. Ni dolgo tega, ko smo dobili v kontrolo reklamacijo na račun kvalitete, pa pri ponovnem pregledu tkanine skoraj nismo našli napake. Seveda pa ob tem primeru ne moremo mimo dejstva, da je večina reklamacij žal povsem upravičena. Osebno sem prepričan, da bi bili rezultati v pogledu kvalitete bistveno drugačni, če bi bile večje razlike v osebnem dohodku med dobrim in slabim delom. Nov sistem nagrajevanja je pokazal v tem pogledu že določen napredek, mislim pa, da ga bomo morali v tej smeri še nadalje dograjevati.«
HERMAN JAKOPIČ, vodja pralnice in pomočnik pri vodenju apreture, plemeni-tilnica I
»Trenutno je v proizvodnem postopku izdelava nove kolekcije in kuponov za naslednjo ponudbo, ki mora biti v mesecu decembru gotova. Tu smo prejšnja leta precej zamujali z roki, zaradi česar smo izgubili marsikatero večje naročilo zaradi nepravočasne ponudbe. Izdelava kolekcijske ponudbe ima zdaj prioriteto, kar je tudi prav, če hočemo obdržati plasma na tržišču. Žal pa se še vedno zatakne potem, ko ponujena kolekcija z naročili prihaja v redno proizvodnjo, ko moramo izdelati večje količine. Razpoložljive surove tkanine, katere tudi kupujemo, velikokrat kljub vhodni kontroli niso v zahtevani kvaliteti in če prihaja do odstopanj še pri barvah in kemikalijah, potem ni čudno, da je izplen tak, kakršnega imamo kljub velikim prizadevanjem. Poleg slabe kvalitete pa prihaja tudi do pogostih zastojev v proizvodnji, ki nastaja zaradi ugotavljanja in odpravljanja napak med tehnološkim postopkom. Mislim, da bi več iztržili, če bi proizvedli manj, pa kvalitetno«.
ki so s svojim delom oplemenitili na desetine ton barvil in kemikalij. Povprečno je potrebno pripraviti mesečno 4000 porcij različnih tiskarskih past.
DE gravura je v tem času sledila v izdelavi dessenov vsem naročilom za izvoz in sezonsko ponudbo. V tem času se je uspešno zamenjala in pomladila tudi generacija graverjev in risarjev. Veliko pa pričakujemo, ko bodo dane možnosti za nakup laserskega graverja PC 2000, ki bo tehnologijo in delo klasičnega graverja povsem spremenil in avtomatiziral.
Končni pečat proizvodnji so dodale adjustirke, ki so prenašale breme neenako-
mernega pretoka tkanin in izvajanja mesečnih planov. Njihovemu očesu in skrbnim rokam, ki so reševale vsak centimeter tkanine, se moramo zahvaliti za znatne prihranke.
Novo organiziranost DO spremljajo velika pričakovanja. Vedeti moramo, da je reorganizacija izvedena z namenom, da bi bil efekt našega dela večji, da bi opravljali nujno potrebno delo, ne pa da bi manj delali. V neposredni proizvodnji spremembe skoraj ne bodo opazne, saj bodo tiskarji še naprej tiskali in pralci še naprej prali. Z racionalizacijo dela in novimi zadolžitvami pa se bo soočil vodilni kader in režijske službe, ki bodo dobili nove zadolžitve. Pričakujemo lahko manj podvojenega in nepotrebnega dela, zato tesnejše sodelovanje za dosego končnega cilja — tkanine vrhunske kvalitete. To bomo dosegli le, če se bo vsak člen te dolge verige, na poti od vlakna do plemenitene tkanine, vključil tako, da bo naslednji fazi najbolj olajšal delo in najboljše opravil svojega. Ta občutek medsebojne odvisnosti ne bo zrastel preko noči, niti z glasom ZA, bo pa plod delovnih naporov in usposabljanja.
Tudi samoupravljanje v podjetju in delovanje družbenopolitičnih organizacij ne bo smelo izgubiti doseženih rezultatov. Če se bo zmanjšalo število na sestankih »izgubljenih« ur, pa se bo
Leto je naokoli in ob zaključku pregledujemo naša prizadevanja, ob katerih smo skušali izpolniti našo osnovno nalogo — nuditi kvaliteten topli oz. hladni obrok delavcem na delu.
V letošnjih 11 mesecih smo izdali za člane DO 534.753 obrokov malice, za ostale goste (Konfekcija Triglav, Iskra in ostali) pa 113.100 obrokov malic, skupaj torej 647.853 obrokov, kar predstavlja razmerje 83:17. Enkrat za spremembo bi bili za bralce našega glasila prav gotovo zanimivi podatki o tem, koliko hrane so »predelali« naši želodci v tem času: 10 ton govejega mesa, 10 ton svinjskega mesa, 7,3 tone suhomesnatih izdelkov, 10 ton piščancev, 2,3 tone drobovine, 2,5 ton hrenovk, 3 tone šunke, 7,3 tone raznih salam, 10.000 litrov olja, 3,7 ton rib, 3 tone sira, 7 ton fižola v zrnju, 9 ton raznih solat, 16 ton zelja, 54 ton krompirja, 80 ton
morala povečati kvaliteta delovanja z izborom najboljših delegatov in dobro povezanostjo z delavci, ki jih bodo zastopali.
Ves čas se prepleta besedi kvaliteta in povezanost. Naj to pot ne izzvenita kot politični frazi, ampak kot nekaj, kar bo v naslednjem letu vsakemu v mislih pri delu. Smo pač člani kolektiva, ki mu je samo na ta način zagotovljen obstoj in razvoj in s tem brezskrbno življenje zaposlenih in njihovih družin.
Nova organiziranost naj bo predvsem obveza večjega strokovnega dela in bolj smotrnih odločitev vodstva DPO ob čim bolj smotrnem izkoriščanju delovnih nalog vseh zaposlenih. Strokovne službe bodo morale po enakih vprašanjih povezovati celotno DO in usklajevati z občinskimi plani.
V zaključku leta in tozdov-ske organiziranosti se v imenu nas, ki smo dosedaj vodili obrate in predhodnikov, vsem zaposlenim in našim upokojencem zahvaljujemo za svoj trud in doprinos v razvoj naše družbe, ter vam želimo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu 1988.
JOŠT BAJŽELJ, dipl. org. vodja TOZD Plemenitilnica ŽARKO OKORN, dipl. ing. vodja DE plemenitilnica I MARIJA KRIVEC, ing. vodja DE plemenitilnica II PETER JEKOVEC vodja DE gravura
kruha, 230.000 kom žemelj,
165.000	kom jogurtov, 3,5 ton testenin, itd. itd.
Za izdane obroke smo ustvarili skupaj 503 mil.
500.000	din realizacije, od katere odpade s strani DO
410.500.000	din, na druge uporabnike 93.000.000 dinarjev.
V času pred novim letom opravljamo tudi inventurni popis inventarja, kjer ugotavljamo, da manjka vse več jedilnega pribora. Naj navedemo v ilustracijo nekaj podatkov: 564 kom žlic, 26 kom desertnih žličk, 694 kom vilic, 359 kom nožev, 181 kom RP krožnikov, 175 ovalnih RP krožnikov, 65 RP skodelic za čaj, 212 tembal RP, da o 2 del kozarcih niti ne govorimo! Nad temi številkami se vsako leto ponovno zamislimo ter ugotavljamo, da naše prepovedi, naj gostje ne odnašajo posode iz jedilnic, ter opozoril kuharic, ne pomagajo. Resnično se vprašujemo,
kakšen odnos imamo do naše skupne lastnine.
Z organizacijo letovanja, predvsem v počitniškem do-
VIDA LIKAR - kuharica v obratu I, TOZD PO
»Priprava malic, kvaliteta in cena so pogosta tema na sestankih, posebej še takrat, kadar se povišuje ekonomska cena ali prispevek delavca za blok. Tako smo bili v iztekajočem se letu kar pogosto »na tapeti«. Človek ima včasih občutek, da so posamezniki kar na nas stresli vso jezo in nezadovoljstvo ob nenehnih podražitvah. Težko je prepričati ljudi, da mora tudi naša temeljna organizacija poslovati s pozitivnimi rezultati in da moramo od iztržka pokrivati vse stroške, vključno z osebnimi dohodki zaposlenih. Dnevno pripravimo v obratu I do 1.700 obrokov (topli obrok in 3—4 vrste hladnih za vse tri izmene), v kuhinji pa nas je zaposlenih 14 pri pripravi hrane. Mislim, da je to dovolj zgovoren podatek o tem, koliko smo delavke v kuhinji obremenjene z delom, če poleg tega še upoštevamo, da delimo hrano v dveh ločenih jedilnicah. Velja omeniti, da iz leta v leto ugotavljamo ob inventuri vse večji primanjkljaj jedilnega pribora in posode, v katerih delimo hrano, kar lahko pripišemo tatvinam. Tudi to vpliva na ceno obroka, saj moramo primanjkljaje pokriti oziroma nabaviti novo posodo oz. pribor. Dokaj pogosto je bilo v razpravah o predvideni reorganizaciji slišati mnenje, da bomo z ukinitvijo TOZD Prehrana in oddih občutno znižali stroške in da bo financiranje družbene prehrane potekalo bolj enostavno, predvsem pa ceneje. Če se bo to uresničilo, potem smo zaposleni v našem TOZD prvi, ki bomo glasovali na referendumu ZA, saj bomo ob zadovoljstvu gostov zadovoljni tudi mi.«
TOZD PREHRANA IN ODDIH
mu Novigrad, kjer nudimo penzioriske usluge, imamo veliko dela in skrbi. Vsako leto težko dobimo 15 delavcev, ki so pripravljeni delati vse dneve v dokaj slabih razmerah, na vročini, v času, ko drugi uživajo počitnice in dopust. Poizkušali smo se povezovati z raznimi drugimi gostinskimi organizacijami, ki imajo zimski turizem, vendar uspehov ni bilo, saj je gostinski kader še vedno deficitaren. Do prihodnje sezone moramo obvezno izboljšati tudi bivalne prostore za zaposlene delavce v počitniškem domu. Predvideva se tudi napeljava telefonskih priključkov v naselje Pineta, kar nam bo tudi olajšalo povezovanje z domom.
V	delavskem domu letos nismo imeli večjih problemov. Stalno opozarjamo le na nenehno naraščanje števila družin in otrok, stanovanjska problematika pa se prepočasi rešuje zaradi vse slabših pogojev za pridobitev novih stanovanj: Tudi oprema v delavskem domu je stara, dotrajana in potrebna marsikje zamenjave.
V	novo leto stopamo zaskrbljeni, saj se na področju preskrbe z živili in drugimi materiali obetajo težave, neurejena pa so tudi cenovna razmerja. Kljub vsem težavam pa se bomo trudili, da bomo delavcem tudi vnaprej pripravljali kvalitetno malico in nudili prijetne dopuste v naših počitniških domovih. Vsem našim gostom v DO, upokojencem, kakor tudi drugim koristnikom uslug želimo srečno in zdravo novo leto 1988.
MARIJA MOHAR vodja TOZD PO
VES
Kot običajno se tudi letos ob zaključku leta ozrimo nazaj in napravimo kratek pregled dela in aktivnosti vzdr-ževalno-energetske službe v letu, ki se izteka.
VES v okviru svojih zadolžitev in možnosti pokriva področje tekočega, preventivnega in investicijskega vzdrževanja, kompletno oskrbo z vsemi vrstami energije in še mnogo drugih manjših aktivnosti, ki pa za normalno delo v DO nikakor niso nepomembne. Struktura 230 zaposlenih v naši službi je izredno pestra, saj imamo preko 40 različnih profilov delavcev od I. do VII. stopnje izobrazbe. V mnogih primerih imamo na posameznih delih in nalogah zaposlenega samo enega ali dva delavca, kar seveda zadostuje samo za izvajanje tekočih vzdrževalnih nalog.
VES je letos kot običajno opravljala vsa dela, ki se pojavljajo in ponavljajo vsako
FRANC ROGELJ, vodja mehanične delavnice, VES I
»Prepričan sem, da bomo delavci VES-a podprli spremembe v organiziranosti, saj pričakujemo, da se bo vzpostavilo tesnejše sodelovanje s proizvodnimi obrati. Mi smo že dosedaj pogrešali tehnični sektor, to pa predvsem iz razloga, ker naročanje del ne poteka dovolj koordinirano. Komande iz petih strani nikdar ne morejo prinesti dobrih rezultatov, tudi kar se tiče odgovornosti. Na ta račun smo doživljali zaposleni v VES-u velikokrat neupravičene kritike. Nemalokrat prihaja tudi do naročanja in izvajanja del, za katera se kasneje izkaže, da sploh niso bila potrebna ali upravičena, pri popravilih pa ima včasih človek celo občutek, da sem pa tja prihaja že kar do sabotaž, vendar odgovornosti za to nihče noče prevzeti.«
leto, vključno z remontom v času kolektivnega dopusta. Kljub kritični oskrbi z nekaterimi nadomestnimi deli smo skupaj z odgovornimi delavci delovnih enot in TOZD-ov sorazmerno uspešno reševali tekoče probleme in preprečevali daljše zastoje v proizvodnji.
Montaž nove strojne opreme v letošnjem letu praktično ni bilo. S tujimi monterji je bilo opravljenih nekaj generalnih remontov. Sorazmerno zahtevna pa je bila preselitev dveh razpenjalno-sušilnih strojev iz obrata II v obrat I in priključitev enega od teh na kurjenje z zemeljskim plinom. Te selitve so bile opravljene v zelo kratkem času, tako da motnje v proizvodnji niso bile prevelike.
Poleg teh selitev je bilo precej dela vloženega v nekatere manjše prestavitve in demontaže iztrošene strojne opreme.
Vzdrževalno-energetska služba je bila v dosedanji organiziranosti nosilec investicijske dejavnosti na gradbenem področju. Tako smo letos dokončali gradnjo skladišč surovin v obratu I, kjer smo pridobili okrog 1.500 m2 novih površin za skladiščenje vlaken in okrog 700 m2 pokritih manipulacijskih površin za vlakna in prejo.
Druga večja aktivnost je bila adaptacija hiše v centru Kranja za potrebe Informativno prodajnega centra, ki je bil odprt v začetku avgusta. Veliko delo sta pri tej adaptaciji opravili naši mizarski delavnici, saj je bila vsa notranja oprema izdelana doma. Prav tako so se vključevale tudi druge delavnice, ki so reševale kritične situacije, ki za izvajalca del niso bile izvedljive v postavljenem roku.
V začetku leta je bilo ob plemenitilnici I predano v obratovanje novo skladišče vodikovega peroksida, ki je nadomestilo začasno skladiščenje v kontejnerjih, ki ni povsem ustrezalo predpisom s tega področja.
Delavci zunanjega oddelka, pleskarji in kleparji so v aprilu in maju opravili obsežna vzdrževalna dela na počitniških objektih v Novigra-du. Vsi objekti (preko 50) so bili prepleskani zunaj in znotraj, na večini pa je bila zamenjana tudi dotrajana salonitna kritina, letve, deske in strešna lepenka, vzporedno pa so bila opravljena seveda tudi vsa kleparska dela.
Za potrebe obveščanja v DO je bil v obratu I zgrajen sistem ozvočenja, ki je so-
VITO RADOSAVLJEVIČ, ključavničar I, VES I
»Od spremenjene organiziranosti pričakujem racionalizacije na vseh področjih: predvsem večjo povezanost VES-a s proizvodnimi deli delovne organizacije, pa tudi v samoupravni organiziranosti. Mislim, da bomo dosegli v novi samoupravni organiziranosti tudi večjo učinkovitost. Manj sestankov, kjer je bila velikokrat prisotna nesklepčnost in manj papirjev, pomeni lahko velik prihranek pri stroških in tudi manj dragocenega časa bo porabljenega, saj se je večina sestankov odvijala med delovnim časom. Seveda pa je predpogoj, da bomo v nove samoupravne organe izvolili take delegate, ki nas bodo uspešno zastopali.«
razmerno zahteven zaradi specifičnih in zelo različnih pogojev, predvsem pa zaradi hrupa v posameznih obratih.
V	bivših pisarniških prostorih plemenitilnice so bila izvedena večja adaptacijska dela za potrebe ekonomskega sektorja, v sklopu teh prostorov je bil zgrajen in montiran povsem nov računalniški center, ki omogoča na-daljno širitev informacijskega sistema in računske obdelave podatkov. Vzporedno je bilo instalirano tudi večkilo-metrsko omrežje za terminalsko mrežo.
V	letu, ki je pred nami, nas ponovno čakajo nekatere večje naloge. V prvi vrsti se bo nadaljevala predvidena selitev plemenitilniških strojev v obrat I. Nadalje bo
potrebno demontirati nekaj iztrošene opreme v posameznih delovnih enotah. Za po-tebe razvojnega in kontrolnega sektorja bo potrebno pripraviti ustrezne prostore v obratu I. Veliko nalog nas čaka tudi na področju investicijskega vzdrževanja objektov, saj so nekatere strehe potrebne nujne sanacije.
Ena najpomembnejših nalog bo rekonstrukcija toplarne v obratu II, kjer naj bi v letu 1988 postavili nov sred-njetlačni parni kotel, ki bo kurjen z zemeljskim plinom. Za obvezno rezervo bo potrebno zgraditi tudi rezervoar za mazut s pripadajočo opremo. Investicija v nov ko-
RADO JELOVČAN, gradbeni tehnik, VES I
»Letos smo »spravili pod streho« kar velik zalogaj gradbenih del:	adaptacijo
stavbe, v kateri se nahaja novi Informativno prodajni center, skladišče bombaža I in II v obratu I, skladišče peroksida in termooljno kotlovnico ob novem prizidku plemenitilnice I, postavitev strehe med novim in starim skladiščem bombaža ter ne navsezadnje tudi adaptacija prostorov ekonomskega sektorja in v njegovem sklopu oddelka za AOP. Ob vseh naštetih delih smo kar malo zanemarili vzdrževanje stavb, ki bo prišlo na vrsto v letu 1988. Najbolj nujna bo zamenjava kritine na termocentrali, nič manj pa tudi na ostalih stavbah. Pred kratkim smo se mudili tudi v počitniškem domu Novigrad, kjer smo predvideli novo lokacijo za postavitev nove hišice za osebje doma, ki je dosedaj prebivalo v nemogočih razmerah. Veliko bi bilo še potrebnih del, vendar bomo z ozirom na razpoložljiva sredstva precej omejeni. Večji zalogaj, ki ostaja še odprt, pa bo preureditev kotlovnice v obratu II na plin, vendar tudi ta investicija zaradi pomanjkanja sredstev še »visi v zraku«.«
tel je nujna zaradi iztrošeno-sti in tehnološke nezanesljivosti obstoječih naprav, ponovno pa bo to tudi velik prispevek k sanaciji ekoloških problemov naše DO.
Velik problem predstavljajo še vedno naše odpadne vode. Končno naj bi se pričelo postopno priključevanje na centralno čistilno napravo, kar naj bi tudi omogočilo določitev naprav, ki jih bo potrebno zgraditi za predčišče-nje naših voda pred izpustom v kanalizacijo. Za celotno priključitev obeh obratov na centralno čistilno napravo pa na žalost še ni pogojev, ker ni zgrajeno primerno ka-
nalizacijsko omrežje med našima obratoma in čistilno napravo.
Naj na koncu tega pregleda izrazim prepričanje, da smo vsi delavci vzdrževalno-energetske službe pripravljeni po svojih močeh s svojim delom prispevati k izboljšanju gospodarskih razmer v DO in izboljšanju poslovnih rezultatov.
Ob iztekajočem letu naj zaželim vsem bivšim in sedanjim sodelavcem in vašim najdražjim — veliko zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1988. ANDREJ KRČ, dipl. ing. vodja VES
je bilo eni nadomestilo izračunano leta 1983, drugi pa leta 1984; nastala razlika predstavlja dovolj visok znesek, da je nejevolja tu. Še bolj nenormalen pa je primer n. pr. da je delavec v času priznane invalidnosti »napredoval« na bolje ovrednoteno mesto, po zakonu pa še vedno prejema razliko na prejšnje delo.
Odbor za koordinacijo je sprejel sklep, naj se problematika rešuje preko delegacija SPIZ-a.
Devetega decembra je bil v Kranju zbor delegatov enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
kjer se je ta problematika ponovno načela in sicer s strani DO Sava, kateri smo se pridružili tudi delegati Tekstilindusa. Sprejet je bil zaključek, da se zadolži skupino delegatov v zboru združenega dela SRS, da predlaga popravek 47. člena republiškega zakona o nadomestilih, kajti tako bo problem po najkrajši poti lahko rešen. Delovne organizacije naj se povežejo s strokovno službo SPIZ in skupno pripravijo ustrezni predlog sprememb. Zbor bo menda zasedal že v decembru letos.
delegatka SPIZ-a
TRDNEJŠA POVEZAVA S ŠTIPENDISTI DO
Na pobudo osnovne organizacije mladine DS Skupnih služb so pristojni dejavniki v delovni organizaciji soglašali, da se mladi in s tem tudi delovna roganizaci-ja bolje in organizirano poveže s štipendisti naše delovne organizacije. V ta namen je mladinska organizacija vsem 58 štipendistom posredovala vprašalnik, s katerim je želela preveriti interes med štipendisti po ustanovitvi »kluba štipendistov« in po zelo dobrem odzivu vrnjenih vprašalnikov se je ugotovilo, da obstoja med štipendisti zelo velik interes za povezavo z delovno organizacijo.
S povezovanjem smo pričeli takoj, kajti v soboto, dne 19. decembra smo vse štipendiste povabili na srečanje v delovno organizacijo. Pred razgovori smo jim pokazali proizvodni del naše delovne organizacije. Po ogledu so se skupaj z direktorjem DO, direktorjem kadrovskega sek-
torja, vodjem Izobraževalnega centra in predsednico konference OO ZSMS ter vsemi predsedniki osnovnih organizacij mladine zbrali v jedilnici tkalnice, kjer jim je bila podana »osebna izkaznica« naše delovne organizacije, perspektiva zaposlovanja v naši DO in življenje in delo mladih v organizaciji in izven nje. Stekli so tudi pogovori o ustanovitvi kluba štipendistov, vsled česar je bilo izmed prisotnih izbrano predsedstvo kluba, pogovorili pa smo se tudi o programu dela kluba. Dogovorili smo se, da bodo taka srečanja postala tradicionalna vsako leto, štipendistom bomo v bodoče pošiljali naše glasilo Tekstilec, povabili jih bomo na športno rekreativne prireditve in še kako drugače medsebojno sodelovali.
Pobuda, ki je vredna pohvale, se torej uresničuje in upamo, da v obojestransko korist in zadovoljstvo.
Darko Šegula
PROBLEMATIKA OSEBNIH DOHODKOV INVALIDOV
Veliko delavcev, predvsem pa delavk, se je v zadnjem času oglašalo na različne naslove v DO po vprašanju neenakega položaja invalidov v zvezi z osebnim dohodkom.
Problematiko je obravnaval tudi odbor za koordinacijo nagrajevanja v naši DO. Gre za razlike med delavci in delavkami, katerim se je priznala zmanjšana delovna sposobnost do leta 1983 in po letu 1983.
Invalidi do leta 1983: Zanje je strokovna služba DO poslala podatke o višini razlike med prejšnjim in sedanjim delom na Skupnost pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja. Tako se jim na osnovi 47. člena zakona tedaj izračunana nadomestila valorizirajo — povečujejo na osnovi zakona in % rasti OD v delovnih organizacijah, kjer delajo.
Invalidi po letu 1983: Zanje se tekoče izračunavajo nadomestila v službah delovne organizacije in so realna.
Jasno je, da na podlagi tega prihaja do nerealnih višin nadomestil in poračunov. Če vzamemo za primer dve delavki z enakimi deli in opravili, vendar le s to razliko, da
RAZMIŠLJANJA
NEODLOČNIH PRIHODNOST NIKOLI NE ČAKA
J. B. Tito
Koliko resnice, želja in možnosti za boljši jutri je lahko najti v navedenem aforizmu.
Smo vzroke gospodarskega padanja ustvarili mi — mladi? Polni elana, znanja, z željo po ustvarjanju, smo zapustili šolske klopi, fakultete ... Pa se že srečamo z omejeno možnostjo zaposlovanja. Učili so nas marksističnih idej, samoupravljanja ... Pa nas praksa uči čisto drugače. So nam torej dane možnosti za svobodno ustvarjanje?
Priznamo, da nimamo vaših življenjskih izkušenj, vendar marsikatera naša smela ideja naleti pri vas — dragi starejši sodelavci, očetje, matere —- na negativen odziv, ravno zaradi naše mladosti.
Pripravljeni smo podedovati vaše delovne izkušnje in skupno ustvarjati, produktivno in uspešno gospodariti, pa če bo potrebno — tudi odrekati se za boljši jutri naše delovne organizacije.
Očitate nam nestrpnost. Mogoče naš čas šele prihaja. Ste se kdaj vprašali, ali nam bo uspelo samostojno in pravočasno ustvariti topli in vami dom za naše malčke (vaše vnuke)? Bomo zmogli v dani situaciji iz NIČ ustvariti najnujnejše življenjske pogoje?
Da bomo manj zaletavo prebrodili bližajoče se leto, pa nekaj nasvetov, povzetih po H. Pearson-u iz dela — Življenje Oscar ja Wilda:
—	»Vsak človek bi moral pisati dnevnik koga drugega.«
—	»Nasvete dajati je sploh nespametno, dati dober nasvet je pa kar usodno.«
—	»Moralnost ni nič drugega, kot odnos do ljudi, ki jih osebno ne maramo.«
—	»Dolžnost je tisto, kar človek pričakuje od drugih; ne pa tisto, kar dela sam.«
Vsem, ki bodo neposredno vplivali na tok dogodkov v letu 1988, pa naslednja sporočila:
Članom zveznega izvršnega sveta: »Zanesemo se na vas, da boste naše interese slabo zastopali,« ter upoštevali, »daje doslednost poslednje pribežališče ljudi brez domišljije.«
Samoupravljalcem: »Dobri sklepi niso nič drugega, kot čeki, ki jih ljudje izstavljajo na banko, kjer nimajo kritja.«
Usmerjenemu šolstvu: »Nekaj tragičnega je v tem, da imamo ogromno mladih, ki začno življenje (službovanje) z dovršenim — usmerjenim profilom in se končno nato lotijo koristnega poklica.«
Vsem mladim: »Skrivnosti življenja ni. Če ima življenje sploh kak namen, potem je v tem, da vedno iščemo boljše rešitve, možnosti za vrnitev dolgov. Še zdaleč jih ni dovolj. Včasih ne mine cel dan, ne da bi naleteli na novo opozorilo, odkritje o nepravilnostih. Kar grozno je to. Mlade začne ob tem zares skrbeti prihodnost.«
Tekstilcu: »Če govorimo resnico, nas prej ali slej gotovo zasačijo!«
M. Z.
ITMA1986 (nadaljevanje
iz prejšnje številke)
I.	SUŠENJE, APRETIRANJE IN TERMOFIKSIRANJE TKANIN
Razstavljeni so bili sušilno razpenjalni stroji firme MON-FORTS, KRANTZ in ARTOS. Stroji so si zelo podobni in so vsi procesno računalniško vodeni.
a)	MONFORTS MONTEX — SISTEM ima sledeče novitete; posebni ločni in diagonalni rav-nalec votka avtomatsko procesno voden, členi verige drsijo po posebni grafitni oblogi, ki jo ni potrebno mazati in se ne obrablja, s tem je odklonjeno mazanje krajev tkanin ter vsakodnevni zastoj — mazanje verige. Sušilna komora ima 12 polj po 3 m dolžine, gretje je lahko klasično — parno ali s plinskimi gorilniki. Tkanina se suši in ter-mofiksira v eni fazi predelave. Temperatura se sinhronizira avtomatsko in je procesno vodena, odstopanja med posameznimi polji so minimalna največ do 2 %. Izkoriščanje energije je optimalno, kar omogoča posebna plastična izolacija ohišja. Mreže v komori so vrteče in jih sproti čisti avtomatski sesalec, zato se lahko praznijo predali nečistoč med obratovanjem. Predležje stroja se avtomatsko procesno premika po tirnicah k verigi oziroma po potrebi odmika, zaradi lažjega posluževanja. Odlaganje se izvaja preko zlagalne naprave ali preko avtomatskega navijanja na velike blagovne valje.
MONTEX - SISTEM ima delovno hitrost 170 m/min, izredno mirnega teka, brez tresljajev in ropota ter pri tej hitrosti zagotavlja raven votek. Na stroju se lahko tkanina suši, apretira, ter-mofiksira, optično beli in termo-fiksira ter pigmentno barva; novost je v tem, da se šobe za cirkulacijo vročega zraka tako razvrščene, da topel zrak ne pritiska direktno na tkanino, ampak suši tkanino enakomerno in preprečuje v preteklosti znano migracijo pigmentnega barvila.
b)	KRANZ K-10 z modernimi dodatki je sušilno razpenjalni stroj s posebnim avtomatskim ločnim ravnalcem votka, ki deluje s pomočjo montiranih segmentov, ki tkanino uravnavajo glede na impulze fotocelic v treh delih in sicer levo stran, sredino in desno stran.
Druga novost je, da ima firma tri vrste fulardov za apretiranje tkanin in sicer:
—	dvovaljčni fulard s pritiskom ožemanja 6 t ali 10 t
—	dvovaljčni fulard z manjšim ožemalnim valjem
—	trovaljčni fulard
Naslednji dodatek je popolnoma avtomatska menjava gotovega blagovnega valja. S pomočjo pnevmatskih prenosov se tkanina prereže in premakne začetek navijanja na prazni blagovni valj.
Posebna novost je bil etažni sušilno razpenjalni stroj KM 15, ki je primeren predvsem za sušenje in termofiksiranje tkanin. V sušilni komori vpeljemo tkanino v šestih etažah in se gotova tkanina odlaga oziroma navija na blagovni valj pod vhodom v verigo, tako je zelo racionalno izkoriščen delovni prostor.
II.	KRČENJE TKANIN PO OSNOVI
MONFORTEX - Krčenje tkanine po osnovi predstavlja firma MONFORTS. Na tem stroju se tkanina vlaži, raztegne na predpisano širino in krči po osnovi. Namen stroja je izdelati tkanino prijetnega otipa in z minimalnimi skrčenj emi po pranju. Krčenje osnove se vrši preko obhodu tkanine preko debele gumijaste obloge, ki lahko na večji ali manjši površini tkanine pritiska in krči po osnovi. Stroj je sestavljen iz vodilnega dela vlažilnega razširjevalnega (veriga), krčevalnega dela z gumijasto brezkončno oblogo, polstka-landrom, sušilnim bobnom in navijalno napravo.
III.	PREGLED, ADJUSTIRA-NJE IN PAKIRANJE GOTOVIH TKANIN
a)	Firma MENSCHNER razstavlja pregledovalne, navijalne in dublirne stroje. Novost pri teh strojih je pnevmatsko vpenjanje in iztikanje blagovnih valjev.
b)	Firme FITE in COLSMAN KIRSCHNER razstavlja pakir-no — zavijalne stroje, ki delujejo po sistemu pnevmatskega delovanja posameznih operacij in sicer zavijanje gotovih tkanin v PVC folijo, varjenje folije, tran-sportiranje po transportnem traku in odlaganje gotove tkanine.
1.	Področje tiskanja:
V	letih 1980 do 1983 je bilo v Evropi v proizvodnji tiska manjše nazadovanje, saj je bilo potiskanih 2,06 milijard tekočih metrov od prejšnjih 2,22 milijard. Po letu 1983 pa je proizvodnja tiskanja bila zopet v porastu in je znašala konec leta 1986 2,39 milijarde t. m. Znižanje proizvodnje je bilo najbolj občutno v ZRN, povečanje se pa kaže predvsem v Španiji, Italiji in Angliji.
Evropa tudi v letu 1987 planira povečanje tiskane proizvodnje za ca. 2 %, najbolj občutno pa je povečanje v Južni Ameriki s stopnjo 10 %, na Bližnjem vzhodu za ca. 3 % in Daljnem vzhodu 3—5 %. Porast tiskane proizvodnje je letno različen po posameznih državah, vendar je do leta 1990 pričakovan 2 % porast letno.
2.	Tehnika tiskanja:
Obstoječim tehnikam tiskanja
t. j.:
—	Rolo tisk
—	avtomatičen filmski tisk
—	ročni šablonski tisk,
se je okoli 1970 leta pridružil Transfer tisk, okoli 1963 leta pa se je kot glavna tehnika tiska pojavil ROTO tisk in to predvsem v državah v razvoju.
V	letu 1986 je bila v posameznih tehnikah potiskana sledeča količina:
—	v roto tisku 51,6 % celotne tiskane količine
—	v rolo tisku 23,3 % celotne tiskane količine
—	v avtomatičnem filmskem tisku 17,5 % celotne tiskane količine
—	v transfernem tisku 5,7 % celotne tiskane količine
—	v ročnem tisku 1,9 % celotne tiskane količine
Rotacijski tisk je močno v porastu in je zastopan predvsem v deželah v razvoju, kjer ljudje še nimajo delovnih navad in katero nadomešča računalniško upravljanje. Rolo tisk je prisoten predvsem v državah z dolgoletno tradicijo, najbolj pa je zastopan v USA.
Avtomatični tisk je prisoten v državah, kjer izdelujejo dražji asortiman, predvsem v Evropi.
Transferni tisk je razvit v razvitih državah za tisk PES vlaken in pletenin.
Ročni tisk ima tradicijo, zastopan je v zelo mali količini, vendar v zelo razvitih tiskarnah v
Italiji in Franciji za BUTIK proizvodnjo.
3.	Število barv po dessenu v letu 1986:
—	roto tisk 4,8 % povprečno število barv vzorca
—	rolo tisk 3,1 % povprečno število barv vzorca
—	avtomatični film. tisk 6,1 % povprečno število barv vzorca
—	transfer tisk 7,8 % povprečno število barv vzorca
—	ročni tisk 6,2 % povprečno število barv vzorca
4.	Povprečna količina tiska na dessen:
Znano je, da je od vseh vrst tiska najbolj primeren za tiskanje malih metraž šablonski tisk, s povprečno metražo za dessen ca. 750 m. Za rolo tisk je povprečna metraža za dessen 8.880 m, za roto tisk pa je povprečna metraža za dessen 4.220 m. Poudariti je potrebno, da so to povprečne metraže v Srednji Evropi, ki so precej nižje kot so v USA, kjer še nadalje močno prevladuje ROLO tisk s povprečnimi me-tražami okoli 8.800 m na dessen. Prav tako je zanimivo, da vedno bolj prevladu
je direktni tisk v primerjavi s tiskom na fonde.
5.	Razdelitev tiska po surovinskem sestavu:
Za tisk je še nadalje značilno, da prevladuje tisk na tkanine v deležu 89 %, tiskanih pletenin je 9 % in 2 % je tiskanih netkanih tekstilnih materialov.
V razredu tkanin je odnos sledeč:
—	tiskane bombažne tkanine 52%
—	tiskane tkanine PES/BW 22%
—	tiskane čiste PES tkanine 14%
—	tiskane tkanine iz poliami-da 2 %
—	tiskane tkanine ostalega porekla 10 %
6.	Razdelitev tiska po skupini uporabljenih barvil:
—	količina tiskanega blaga s Pigmentnimi barvili 52 %
—	količina tisk. blaga z Reaktivnimi barvili 26 %
—	količina tiskane blaga z Di-sperznimi barvili 11 %
—	količina tiskanega blaga z Naphtoli 4 %
—	količina tiskanega blaga z Reduktivnimi barvili 5 %
—	količina tiskanega blaga ostalih barvnih grup 2 %
7.	Razdelitev tiska po uporabnosti oziroma razmerju:
—	blago za obleke 37 %
—	blago za bluze 18 %
—	blago za posteljnino 16 %
—	blago za pohištvo 6 %
—	blago za prevleke 6 %
—	blago za ostalo uporabo 17%
Tisk po uporabnosti je različno porazdeljen. Za Evropo je značilno, da tiska zelo zahtevne dessene in to največ z Reaktivnimi in Reduktivnimi barvili.
Kvaliteta tiskanih tkanin v svetovnem povprečju znaša:
—	92 % regularno izdelanih tkanin
—	5 % tkanin v II. kvaliteti ali 10 % popust
—	3 % izmečka vsled grobih napak, šivov itd.
Navedena analiza trenutnega stanja razmer in razvoja tehnologije sama po sebi odpira smeri
(Nadaljevanje na 12. stranij
11
Avtomatični ROTO tiskarski stroj: možnosti raporta 641 mm—668 mm, 725 mm—819 mm, 914 mm—1018 mm.
Maksimalno število barv: 8 — 12—16 — 20
Procesni računalnik omogoča avtomatsko nastavitev pogojev tiskanja z ozirom na podatke za posamezni dessen.
guarantee of opömum reproducibility and accuracy, and avoids any 'island building”.
Programsko vodena barvna kuhinja, za izdelavo probnih količin barvil in redne proizvodnje
(Nadaljevanje z 11. strani)
in trende nadaljnjega razvoja v tekstilnem tisku.
Med razstavljalci tiskarskih strojev so bili najpomembnejši: Stork, Zimmer, Buser, Regiani, MECANO TESILE, FLEISNER za tisk tepihov in preprog, SA-VERESSIG itd.
V ponudbi tiskarskih strojev sta naj bij razširjeni in vodilni firmi STORK in Zimmer, zato bo opis strojev v glavnem od teh dveh proizvajalcev.
a)	Avtomatični filmski tisk:
Značilno za to vrsto tiska je
stroj MAGNETOMAT F88 AUTOMATIC z možnostjo tiskanja z magnetnimi rekelni ali na poteg. Stroj lahko dela z enim ali drugim sistemom alternativno, oziroma se lahko spreminja posebej za vsako pozicijo. Pogon tiskarskih nožev in tiskanja je električen. Nadaljnje izboljšanje se pa kaže pri sistemu MAGNET SISTEM PLUS, ki omogoča VARIO COLOR in VARIO PRESIONS AUTOMATIC.
—	VARIO COLOR pomeni regulacijo nanosa enake količine barve na potiskan vzorec, ne glede na uporabo različnega tiskarskega noža.
-	VARIO PRESIONS AUTOMATIC pomeni možnosti enakega pritiska, ne glede na izbor različne tehnike tiskarskega noža.
Stroj ima prigrajen tudi računalnik, kateri na osnovi podatkov dolžine raporta vzorca in dolžine šablon izračuna potrebno dolžino oziroma število potrebnih barv za tisk.
Stroj je skonstruiran za pogon s HIDRAVLIKO ali električno in s PROGRAMSKO AVTOMATIKO.
Za MAGNETOMAT F88 je nadalje značilno, da se lahko posebej za vsako šablono nastavi vrsta rakelna in tudi različna dolžina potega tiskarskega noža.
Opisani stroj je za ca. 20 % bolj produktiven kot dosedanji sestavi s hidravličnim pogonom in z mnogo več tiskarskimi možnostmi, ki še nadalje uvrščajo avtomatični filmski tisk med najbolj uporabne tehnike.
b)	Rotacijski tisk — ROTA-SCREEN R 88 (skica 1.)
Novost ITME 1983 je bil tisk v peni. Ta postopek se ni uvelja-
V blagajno vzajemne pomoči naše delovne organizacije je včlanjenih blizu 620 delavcev, kar pomeni nekaj več kot četrtina zaposlenih. Iz sredstev članarine, ki se odteguje ob izplačilu osebnih dohodkov, lahko člani dobijo brezobrestno posojilo, ki ga vrnejo v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Mesečna članarina je do sedaj znašala 500 din, višina posojila pa 20.000, oziroma
30.000	dinarjev, odvisno od tega, koliko časa je delavec včlanjen v BVP.
Pri obstoječih razpoložljivih sredstvih je jasno, da za-
vil, predvsem zaradi omenjenih možnosti oziroma izbora barvil, ki so primerna za mešanje v peni. Od tega postopka se je uveljavilo le toliko: tiskanje v peni se uprablja tam, kjer je možno in ki prinaša ekonomske prednosti.
Ker je bil tisk v peni ena od osnov nadaljnje avtomatizacije ROTO tiska, se postavlja vprašanje, če je le-ta možna. ROTO stroji imajo možnost tiskanja raportov do 480—640 mm in od 640—1020 mm.
—	Vario color — Rakel sistem omogoča izbor tiska s tiskarskim nožem na poteg ali z raportom. Prehod iz ene tehnike na drugo je avtomatičen in odvisen od zahtevnosti dessena.
—	MAGNOSET naprav omogoča tiskanje v peni.
—	Raportiranje in menjava raportov je avtomatična.
—	Jakost tiskarskega noža se regulira v stopnjah in jo uravnava PROCESNI RAČUNALNIK.
—	Desno ali pogonsko stran stroja upravlja tiskar, levo stran
enkrat ni možno poviševati višine posojila, čeprav le-ta z naraščajočo inflacijo izgublja iz meseca v mesec realno vrednost. Poleg tega je od jeseni proti koncu leta vedno več prošenj za posojilo, tako da so posojila ob razpoložljivih sredstvih oddana tudi do dva meseca vnaprej.
Vso to problematiko je upošteval izvršni odbor BVP na svoji seji 5. decembra, ko je sprejel sklep, da se od 1. januarja 1988 poviša mesečna članarina od 500 din na 1.000 dinarjev. S tem datumom pa se bodo spremenili tudi pogoji pri višini po-
posluževanja pa ROBOT oziroma avtomatizacija.
Sušilnik za sušenje tiska v lebdečem stanju. Značilno zanj je, da se cirkulacija prilagaja lahko različno tako, da se tkanina ne drgne po grelnih telesih in tako uporaba MONIL tekača ni potrebna. Avtomatsko uravnava temperaturo v komori po potrebi in nastavitvi.
Avtomatična barva kuhinja (skica 2) je še nadalje sestavni del avtomatizacije, vendar v štirih letih ni doživela širše in gospodarnejše uporabnosti. Predvsem pride do izraza pri tisku večjih količin, kar se pa v dnevni praksi ne potrjuje.
c)	Fiksiranje tiskarskih barv in parjenje
Tiskarski parilniki so zopet zaprtega tipa z avtomatičnim regulatorjem temperature in vlage v pariini komori in možnostmi HT fiksiranja. Posebnost pri pa-rilnikih je predvsem nerjaveči material stroja in dobta izolacija, ki zmanjšuje porabo energije. Regulacija parilnikov je gra-
sojila in sicer — da član dobi lahko posojilo že po 6 mesecih članstva (do sedaj po 10 mesecih) v višini 20.000 din in po 2 letih članstva (do sedaj po 5 letih) v višini 30.000
jena na pogoje parjenja Redu-ktivnih barvil v jedki tehniki, ki predstavlja največjo zahtevnost tehnologije. Stroji so prirejeni za parjenje širokih tkanin, ali ozkih v dveh pramenih.
Zaključek:
ITMA 1987 je na splošno dala širok predlog vgraditve PROCESNIH računalnikov v vse ple-menitilne stroje. Tam, kjer bo v isti smeri izražen enak interes proizvajalcev barvil, bodo ti predlogi uveljavljeni tudi praktično. Sami v obratih pa brez velikih investicij lahko realiziramo glavno sporočilo ITME, da morajo tekstilna podjetja biti sposobna hitro se prilagajati zahtevam tržišča in to v zelo širokem asor-timanu ponudbe in v zelo kratkem času.
VODJA DE PLEMENITILNICE II KRIVEC MARIJA
VODJA TOZD:
Jošt Bajželj, dipl. org.
din. Takoj, ko se bo v BVP nateklo več sredstev, pa se bo pristopilo tudi k popravku višine posojila.
R. G.
SPREMENJENI POGOJI IN
višja Članarina bvp
KULTURA IN MI
Dve leti mineva, odkar smo se v naši delovni organizaciji odločili, da bomo v naš vsakdan vpeljali tudi nekaj kulturnega dogajanja. Tako smo ustanovili mešani pevski zbor in folklorno skupino, ob posebnih priložnostih pa nam je uspelo pridobiti tudi recitatorje. Ob izteku leta zato ne bo narobe, če ocenimo tudi to dejavnost, zato bom poizkušal predstaviti nekaj ugotovitev:
Skupna težava vsem naštetim dejavnostim je nenehno pomanjkanje kadrov, ki bi resno in odgovorno sodelovali v pevskem zboru in folklorni skupini, seveda iz vrst zaposlenih v naši DO. Opažamo, da je začetno veselje splahnelo, in v obeh skupinah se borimo z udeležbo na vajah. Ob ugotovitvi, da poje v pevskem zboru 22 delavcev in da sodeluje v folklorni skupini 10 plesalcev, je na dlani, kako malo zaposlenih je vključeno v ti dve dejavnosti. To statistično pomeni le 1,4% vseh zaposlenih. Mar ni to zelo malo, še posebej ob podatku, da smo po starostni strukturi mlada delovna organizacija in da toliko mladih ne ve kaj početi v prostem času. Prepričani smo, da je med zaposlenimi veliko nadarjenih pevcev in plesalcev, toda žal ima sleherni izmed njih takšen ali drugačen izgovor, da se nam ne priključi. Sodelavci, ki po-
jejo ali plešejo, doživljajo od posameznikov celo posmehljive pripombe v smislu »ali vam ni škoda časa za take neumnosti?«
V folklorni skupini že skoraj dva meseca niso imeli nobene vaje zaradi slabe udeležbe, bodisi zaradi bolezni, težav v družinskem krogu, pa tudi odhod enega od članov v drugo folklorno skupino. Želja po vadbi med ostalimi člani skupine pa je tako močna, da na vaje kar prihajajo, čeprav vaje potem ni. Zaradi vseh naštetih težav se sedaj dogovarjamo z Visočani in Domom JLA, da bi skupaj oblikovali folklorno skupino in tako rešili kadrovski primanjkljaj.
Pevski zbor se je na srečo kadrovsko okrepil, kajti močno je šepal glasovno pri tenoristih in basistih. Ob koncu novembra se je v naše vrste uspešno vključila sedmerica mladih fantov iz Besnice, ki sicer v KS delujejo kot oktet. Tudi sami so z vključitvijo zadovoljni in vsi želimo, da bodo tudi ostali. Tako je začasno pri zboru naj hujši kadrovski problem rešen, čeprav bi bili dodatno vsakega pevca zelo veseli.
Kljub vsemu smo polni optimizma in upamo, da se bodo naše vrste okrepile. Vključite se v našo druščino in ne bo vam žal!
D. Š.
ŠPORTNA IN KULTURNA DEJAVNOST LAHKO VELIKO PRISPEVATA K BOLJŠEMU POČUTJU IN PSIHOFIZIČNI SPROSTITVI . . .
»Mislim, da se v naši delovni organizaciji ne moremo pritoževati nad možnostmi, ki jih imamo za kulturno in športno rekreacijsko udejstvovanje. Na srečo imamo posameznike, ki so pripravljeni za organizacijo teh dejavnosti žrtvovati tudi mnogo prostega časa.
Oblike, kot n. pr. kolesarstvo, teki v naravi, plavanje ... in čas dejavnosti, so primerne za vse starosti, tudi za naše otroke, zato me preseneča, da akcije niso bolje obiskane.
Sama sem članica našega pevskega zbora, ki kljub nenehnim težavam, še naj večje so kadrovske, zaradi entuziazma članov še živi.
Od športnih aktivnosti pa se mi zdi nadvse primerna telovadba za žene in dekleta. Več kot sama telesna sprostitev je pomemben sproščen družaben odnos med udeleženkami, ki se prenaša tudi na dobro počutje v našem vsakdanu.«
SANJE
SEDIM IN ZREM S PRIPRTIMI OČMI POTAPLJAM SE V ŠUMEČI KROG KRISTALIH ČAŠ, BUTELJK IN DIMA TER VROČIH NOG
LE VČASIH KOT MLADOSTNO SKRITE SANJE NEKDO MI POLOŽI ROKO NA MEHKO DLAN KOT IZ DAVNIH DNI
V VALOVIH VIN, LIKERJEV, ETIKET BIL SI TI.
SKOZ DEŽ DRHTELA JE IZLOŽBA KAKOR SANJE IN TLAK SIJAL JE KAKOR TOPLA KRI PRIŠLA SEM MIMO IN POGLEDALA VANJE IN SEM OBSTALA, OBSTALE SO OČI HOTELA SEM MIMO, DA BI STRLA BLESK SRCA PA V TVOJIH LICIH VIDELA SEM BOLEST IN SMEH
ŠE IZ KOZARCEV IN SPOMINOV, KI VISIJO IZ GLOBIN.
SPREHAJALA SEM SE V BLEDEM VETRU, LEDENIH ROŽ
DA NAŠLA PRAH BI TVOJIH VEK
A ČRNI AMOR ŠEL JE ZA MENOJ
IN ME DUŠIL Z ODMEVOM SVOJIH RAN
KO ME JE PRIJEL ZA ROKO, SEM GA SPOZNALA
JAZ SAMA SEM HODILA ZA SEBOJ
IN SPET SEM NAŠLA V SEBI STARO POT.
Jožica Podgornik
1 1 1      M—l—■—■■■      
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
MARIJE VIRTNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem DSSS obrata II za denarno pomoč, izraze sožalja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Jelka Vajs
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Predilnica za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Nada Stankovič
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem ekonomskega sektorja za izraze sožalja in poklonjeno cvetje.
Vida Žumer
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo sodelavkam vdevalnice, pripravljalnice, DE tkalnica II. Vsem skupaj želim mnogo uspehov pri na-daljnem delu, v zasebnem življenju pa mnogo sreče in zdravja.
Pavla Omers
Minilo je 35 prijetnih let, ki se jih bom še dolgo spominjala. Ob odhodu v pokoj se zato najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem 4. tkalnice ter vsem zaposlenim v DE tkalnica II za spominsko darilo. Najlepša hvala tudi članom izvršnega odbora sindikata TOZD Tkalnica, ki so pripravili prisrčno srečanje upokojencev 12. decembra. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov.
Marija Mlakar
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Milica Zidar, Majda Zukanovič, Cirila Kruh, Marinka Mohar in Darko Šegula.
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem plemenitilnice I za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsemu kolektivu pa želim še veliko uspehov in osebne sreče.
Jožica Ogris
Najlepša hvala sindikalni organizaciji TOZD Predilnica za prisrčno slovo in izrečene tople besede, za pogostitev in lepa darila, ki nam bodo ostala v trajnem spominu na vse vas. Odšle smo s prijetnimi občutki na dolgoletno delo v predilnici. Vsem želimo še mnogo delovnih in poslovnih uspehov, zlasti pa medsebojnega razumevanja.
V novem letu 1988 želimo mnogo osebne sreče in zdravja vsem.
Vseh 11 upokojenk
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem delavcem VES II in njihovim vodjem posameznih delavnic za dobro in uspešno sodelovanje pri opravljanju skupnih nalog vzdrževanja v obratu II. Zahvaljujem se tudi za lepo in bogato darilo, katerega bom zelo koristno uporabljal.
Iskrena zahvala tudi vodstvu tkalnice in njihovim strojnim inšektorjem za najboljše sodelovanje pri vseh nalogah, katere smo opravljali s skupnimi močmi. Enaka zahvala velja tudi vodstvu plemenitilnice in strojnemu inšpektorju.
Vodji VES-a, ing. Andreju Krču se zahvaljujem za vso splošno podporo in zaupanje, ki mi je mnogo pomenilo pri izpolnjevanju nalog. Posebno zahvalo pa sem dolžan Nadi Tomažič za njeno zelo dobro, vzorno in pošteno delo vsa leta mojega vodenja vzdrževalne službe v obratu II tekom 17 let.
Ob koncu želim vsem skupaj srečno in zdravo novo leto 1988.
Anton Peternelj
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja in vsem ostalim v obratu I in II za poklonjena dragocena darila, ob katerih se bom vedno spominjal na vse vas.
V prihodnje želim vsem v DO veliko napredka in uspehov.
Franc Plestenjak
Vsem sodelavcem tkalnice IV, DE tkalnica II se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za spominsko darilo z željo, da bi tudi njim delovna leta minevala v medsebojnem sožitju in uspehu.
Stanislav Dagarin
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice I za poklonjeno darilo. Vsem skupaj želim, še veliko uspehov pri nadalj-nem delu.
Jelka Vrečer

ŽAROPEJ FlCiFiK
Že vabila, ki so naše otroke od 3. do 10. leta starosti vabila na ogled lutkovne predstave ČARODEJ FIČIFIK, so dala slutiti, da gre za prisrčno predstavo.
Tako ni bilo presenetljivo, da se nas je 19. novembra 1987 ob 17. uri v sejni sobi delavskega sveta zbralo kar precej mamic in očkov z radovednimi cicibani. Zgodba je pripovedovala o razposajenem kužku Pikiju, ki je s svojo živahnostjo ušpičil marsikatero vragolijo. Mamica Mika si ni vedela drugače pomagati, kot da je na pomoč poklicala čarovnika po imenu Fičifik, kije njenega otroka začaral in ta je postal ubogljivejši. Kljub temu pa je bil mami prejšnji PIKI bolj všeč in zopet je poprosila čarovnika, naj ji vrne prejšnjega otroka. S prikupno pesmico papagaja Kokija in v veselje otrok, ji je to tudi uspelo.
Mislim, da se lahko v imenu vseh malčkov in staršev zahvalim lutkovni skupini Besnica, ki nam je svojo 100. predstavo poklonila, z željo, da se zopet kmalu vidimo.
Majda
SMUČARSKI TEČAJ
Konferenca osnovnih organizacij sindikata kot organizator in komisija za šport in rekreacijo kot izvajalec objavljata
razpis
o izvedbi SMUČARSKEGA TEČAJA ZA OTROKE NAŠIH DELAVCEV, ki bo v času šolskih počitnic od 25.-29. januarja 1988 na Zatrniku.
Tečaj je namenjen otrokom, ki trenutno obiskujejo prvi do vključno osmi razred osnovne šole. Tečaj bo organiziran v kolikor bo več kot 30 prijavljenih, s tem da imajo prednost otroci naših delavcev, le ob manjšem številu prijavljenih tudi otroci drugih delavcev, s tem da se jim ne prizna popust oziroma plačajo celo ceno stroškov tečaja.
Stroški: Cena tečaja za eno osebo je 54.000 din. V ceno je vračunan prevoz, pet celodnevnih kart, malica, zaključno kosilo, priznanja, kolajne in druga darila in organizacija tečaja in vodenja.
Eno tretjino stroškov tečaja bo krila konferenca osnovnih organizacij sindikata, to je 18.000 din, tako da je dejanska cena tečaja 36.000 din.
Strošek tečaja se plača v dveh obrokih: 18.000 din pri prijavi in 18.000 din po končanem tečaju preko osebnega dohodka za mesec januar.
Prijave: zbira in prvi obrok sprejema Darko Šegula, v Kadrovskem sektorju do vključno 11. januarja 1988 oziroma do zasedenosti razpoložljivih kapacitet.
Tečaj bodo po štirih skupinah vodili izkušeni smučarji, delavci iz naše delovne organizacije. Zadnji dan tečaja bomo organizirali tudi tekmovanje.
O ostalih podrobnostih izvedbe in poteka tečaja bomo obvestili starše prijavljenih otrok, ko bo zaključen čas za prijave.
IZKORISTITE PRILOŽNOST, KI SE PONUJA VAŠIM OTROKOM!
Kranj, dne 17. 12. 1987
g\A^j IN PlfMi
Po šoli in delu boste spoznali lepote plesa, družabnega življenja, rekreacije in nove prijatelje. Plesov, ki jih potrebujete na plesjščih, se boste najlaže naučili na plesnih tečajih.
DRUŽABNI PLES — Program tečajev obsega standardne, latinskoameriške in disco plese ter rock’n roll. Tečaji trajajo osem vaj (ali več) in potekajo enkrat ali dvakrat tedensko po dve šolski uro.
Plesne tečaje, aerobiko in plese organiziramo v:
—	osnovnih, srednjih in visokih šolah
—	delovnih organizacijah
—	mladinskih in kulturnih organizacijah
—	športnih in drugih društvih.
ZAČETNI TEČAJ
Tu boste spoznali osnovne figure v naslednjih plesih: blues, foxtrot, angleški valček, disco fox, polka, jiwe.
NADALJEVALNI TEČAJ
Program začetnega tečaja boste dopolnili z novimi figurami; novi plesi tega tečaja pa so: cha-cha-cha, dunajski valček, samba, rock’n roll, boogie woogie.
IZPOLNJEVALNITEČAJ
Plesom, ki ste jih spoznali v prejšnjih tečajih, boste dodali atraktivnejše plesne figure in se naučili naslednje nove plese: rumba, tango, quickstep, disco hustle in passo doble.
DISCO HUSTLE IN ROCK’N ROLL
Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi spoznali različne stile disco plesov v paru in rock’n roll s talnimi figurami in lažjimi akrobacijami.
AEROBIKA — PLESNA GIMNASTIKA
Dekleta in žene!
V	tem tečaju si boste ob posebej izbrani glasbi lahko razgibale telo, okrepile mišice, srce, pljuča in ožilje ter pridobile potrebno kondicijo. Prijetna glasba vas bo s svojim ritmom potegnila za seboj in naučile se boste tudi skupinske plese, ki jih boste lahko zaplesale na plesih, v discu .. .
Aerobne vaje vam pomagajo do vitkejše postave, boljšega zdravja in počutja, zato ne oklevajte, ampak začnite takoj!
OSNOVNOŠOLCI IN SREDNJEŠOLCI
Za vas imamo izdelane posebne tečaje, ki so prilagojeni vaši starostni stopnji in predstavljajo kombinacijo začetnega in nadaljevalnega tečaja. Ob zaključku tečaja lahko organiziramo plesno tekmovanje in tečaj zaključimo s plesom (disco ples,. ..).
MATURANTJE
Naučili vas bomo plese, primerne za maturantski ples (četvorka, dunajski valček) ter plese na moderno glasbo: jiwe, disco, boogie woogie, foxtrot, rock’n roll. Na tečaj lahko povabite tudi starše in skupaj se boste naučili ples, ki ga boste zaplesali z njimi na maturantskem plesu.
UČITELJI IN PROFESORJI
V	šolah, kjer potekajo plesni tečaji za učence in dijake, lahko organiziramo tečaj tudi za vas. Stopnjo oz. zahtevnost tečaja si lahko izberete sami. Tako se boste seznanili z novimi plesi ter ponovili plese, ki ste jih nekoč že znali.
PLESI in ZABAVE
Z našim ozvočenjem vam predvajamo glasbo na vaših plesnih prireditvah in zabavah, ki jih prirejate v vašem kraju in vaših prostorih. Izbirate lahko med naslednjo glasbo: disco, rock, zimzelene melodije, narodna in zabavna glasba, country, standardni in latinsko-ameriški ritmi ter roek’n roll.
?
Našteli smo vam le nekaj standardnih oblik naših tečajev. Po dogovoru pa program tečaja lahko popolrtoma prilagodimo vašim željam in interesom. Ce vas tarejo prostorski problemi, vam ravno tako lahko pomagamo in izpeljemo tečaj v prostorih Delavskega doma v Kranju.
V	primeru da se zanimate za katero izmed dejavnosti našega kluba, nam to sporočite pismeno na naslov PLESNI KLUB KRANJ, Ul. Rudija Papeža 30, Kranj ali pa zavrtite tel. številko: (064) 37-949, vsak delavnik od 7,—9.30 zjutraj in;do-govorili se bomo o obliki sodelovanja.
Predsednik	,
Plesnega kluba-Kranj:
Janez Borišek .
NOVOLETNA
NAGRADNA KRIŽANKA
1.	nagrada: 3.150 dinarjev
2.	nagrada: 2.700 dinarjev
3.	nagrada: 1.650 dinarjev Rešitve pošljite na Uredništvo Tekstilca najkasneje do 20.1.1988.
APUiSiCb JHZ.Z/W/Ì
Ob Cv lUeJULčn 2-Au I V U
SÀD
«oeojopt
PALI-IE
neSTd u
ičLCtUI,
AALST
JQjéOO -zenSC-i
//J/LAl/ca
/LAS
en č j A TAM I CA
													
P/ArJO	V	otHLOqt-n cvern^m o[/Lćj)A	VPAiAL - A// C/V HA<1.	nexro V Zambiji	zp/ZAVNI« 2A fl/Jf-kJLOsjja.	Uuirf!) UATIOaIS	Tè «MA						
							frfluPtM PAjetL						
LL-OVCC- a/jaJVa Ö/XCA										IUAaJ tHllfrAĆ.			<nce- UiaJA, CA Z.
sr*/Z. s'ite bß. - Al llf									P.USIC 1	ULAÌOAll.			
									kLoSr a/A tf/u+o tu! OihJ S VOTLI/Jts				
Ljub-Ljp.aU L0 Pivo						OjOhAfJ A LbO.Gl+r			HASTfi/o TIĆ-IVO				
						SUKÌkA 4*JO\S			POUSHbEP ZlOUiSIC				
Umsko Trevi lù ASDO			V/lArCA V Plotu					OTOIC1			Ut LO VOLT		
			restie					osebu ; 2a //ffc'tC					
La trues r UtTAtćT- clove ICA.											AaITOaJ T/LoST		
HECJAiJjl OHLAJUI LjuiJIC,				z, TAJA oè) V.c+ìrc							nesro v JI/LÌHUI MAL/ , A PILI ICQ	lći~H 1 CU! £LGM*fr>fT zhAU. T€	2.DO.O- zeejjG, HfA
				jr\Q.aSLoVi PtjACA									
VOLT		LU Op olì)						ČUtJSVa PLGMG					
		fa r/^e]						U0b£LOV*C.					
IT, M, /«E/ 9|/Li<ća/T SAhTI						Al t>,k.«AJ ‘i OHX.jei,				Adti.P'iec FLèMthif			
						Lnea,				Poi:All lo ICH L-			
len. a v Ca m / PILI TO Id Viere				00 Le(.hJe v {lavah									
				LATfhJfU./ vezni*. /*/									
PUiLfA -ToAlJ , Tufi fAUft ei, me					WICLA		iLOSTMCA						
4					n		PoPiLis'à’d Zu A MlSat/ T <=' T/LPJAAJSkC vojtue						
2A/;Z/rö, SPlZcP-H LA/LA (L
rtAtlS
«ÖA//CA
AUHALUA
£{ (Lut ca
Mt/lvjO C f
j)/fL <=L,
H OTO R.J/\