i:>S. Številka. Trat v čvtrtek 13 julija 1 N99. IV&ij XXIV ..Edinost" ir.tmirt »lutkrnt ni <1un. rH7.ini nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po prnr.nilrili izti«'« nh 9. uri tjUtrHj. > uro^ii tn u : <)|>e tr.dunji uh teto . . . gM. 2l*-Z« smno rečemo ir.dnnje . 15?' — '/. H t'd 11 r*t h . četrt letR in hh meneč msmerno. Naročnino je plačevati naprej. Nh iih-ročhe hrer. jmlnjene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno -e prodajajo v Iratu zjtitranje Steviik* po 3 nvč. večeinp Številke po 4 nvč.: pone leljake zjntriinje Me-vilke po 2 nvč. In-en Trnu po 1 nvč. več. i Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 4tv. 4 nvč. * edino«!! je moč ! Oglasi «e računajo po vi>»ii»li v petitn. /.n večkratno naročilo « primernim popunom. Poalana. oumrtnM* in javne zahvale, do-mnči oijlii-i itd. ae mčnnajn po pocodld. dopiai nuj »e pošiljajo iiredni*!vii. Nefnuikovani dnpiid se ne sprejeniujo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oulase sprejema upi aviiišt vo. Naročnino in oglase je plačevati loco I"ral, I'reilništ\k in INknriin -e nahajata v ulici farintiii -tv. 1"J. Ipmvnlšt \ o. iiil« pnivnist\o in sprejemiinje tn»cnilnv v ulici Molili piccolo *tv. II. ntidstr. Izdajatelj in odgovorni urednik K r a n G od ni k Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsotcija lista „Kdinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (NovejSe vesti.) Dunaj 12. Ministerski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipanli sta se vrnila iz BudimpeSte, n pravosodni minister iz Ischla. Dunaj I L'. V sled sklepa najvišega deželnega sodišča so nocoj voditelja delavcev Bretachneiderja izpustili iz zapora. Dunaj 12. Razni listi so prinesli vest, da hoče pravosodno ministerstvo izdati za neveščake knjigi* obrazcev v pravnih rečeh. Kakor javlja »VViener Abendpost«, je tu vest popolnoma neupravičena. Pravosodno ministerstvo ni pooblastilo nikogar, da spiše in izda tako knjigo. Budimpešta 12. Obe državni zbornici sta se /. najvišim odpisom odložili do 28. septembra tek. leta. Killl 12. Dopolnilne volitve v Forli, Kaveni, Milanu, Lodi, Pietrasanti, Militellu in Castellaneti se bodo vršile dne lil. avgusta t. 1. Bruselj 12. Tukaj je napravilo velik utis dejstvo, da papež noče uplivati na demoktatične katoličane, da bi opustili boj proti vladi, dasi je ministerstvo ztt to večkrat in nujno prosilo. Atene 12, O pogrebu earjeviča Jurija bo zastopal grško kraljevo obitelj prestolonaslednik Konstantin, ki je sedaj v Kodanju. Bukurešta 12. Kralj je sprejel danes v navzočnosti ministra za vnanje stvari novoimeno-vanega belgijskega poslanika Bevensa, kateri mu je izročil svoja akreditivna pisma. Pariz 12. Agenee H a vos i javlja: Vojni minister je pozval generala Guillarda, ki je bil o priliki odhoda polkovnika Sacsč iz Kennes-a izdal dnevno povelje, naj bode v bodoče pri izdaji dnevnih povelij previdnejši in opreznejši. General Duebesne je izročil vojnemu ministru svoje poročilo o preiskavi proti generalu Pellieuxu. Uspehi tff preiskave se smatrajo tajnimi. Bruselj 12. Odbor liberalne stranke je jednoglasno sprejel resolucijo, s katero se pozivajo liberalno skupine, da se v boju proti vladi glede vprašanja o volilni preosnovi združijo z ostalimi strankami opozicije. Bukarešta 12. Zaradi smrti velikega kneza Jurij a Aleksandroviča je zapovedano 12-dnevno dvorno žalovanje. 10-letnica in Mapslovljei zastave ne vsi. flrnstva „Aflrija" v Barlovljal- (Dalje.) Ob 1. uri je bil v odprtem steklenem salonu «Narodnega doma» banket, katerega se je udeležilo do 70 oseb. Zabava je bila animirana iu uprav prisrčna, kakor tudi drugače ni bilo mogoče, koso nam bila srca polna lepih in blagih utisov, vspre-jetih na predpohulatiskih slavnostih. Gostje so se zabavali v prijateljskih razgovorih, oživljaje mnogo-katero renimisoeneo iz naših težkih bojev in dogodkov i z polupreteklega in sedanjega časa. Splošno zabavo je vekšala tudi godba, ki je svirala skoro same slovanske skladbe, a vmes je prepevalo društvo «Adrija», združeno pri posebni mizi. V občo radost se je udeležilo banketa tudi nekaj Dalina-tineev, trgoveev z vinom v Trstu. Mej banketom se je polagoma jel polniti vrt. Prihajali so oni, ki so pričakovali, da bodo čuli | kako krepko slovansko besedo. Njihovo pričakovanje se je izpolnilo v polni, vrbovati meri. Prvi je napil g. Hrabroslav Kažem gospej kumiei, naglasivši še jedenkrat, v koliko čast je društvu «Adrija», da je taka slovenska žena ku-muvala njega krasni zastavi. Vsa družba jo hitela do blage gospe, da jej z čašo v roki izkaže svoje posebno spoštovanje. Gospod A. Jak i č je kakor najnovejši bar-kovljanski posestnik v daljšem lepem govoru napil vsej zbrani družbi in je izrekel še posebno svojo radost na tem, da vidi danes v tej družbi milih dalmatinskih rojakov svojih, kar se mu vidi kakor posebno posvečenje naše hrvatsko-slovenske vzajemnosti. (Vsa družba je z glasnimi klici pozdravljala navzoče Dalmatince). Z čašo rajnega vina v roki napiva naši ukupni bodočnosti. G. dr. O. Rvbaf se je zahvalil v imenu svoje soproge na prisrčni zdravijei. Nadaljevajese je spominjal izreka, da ga ni h njega, nego je v dneh nesreče spomin na srečne dni. No, nam ni dano to, da bi se sploh mogli spominjati na srečne dni. V našem spominu je zapisano le narodno trpljenje in nesreča. Tako nesrečo smo doživeli po onih groznih dogodkih pred 2 leti, ko so našo ljudstvo od vseh strani zmerjali z barbari, ker je je bila prevladala bol, da je storilo več, nego je dovoljeno po zakonih. Sploh nas zmerjajo z barbari že zato, ker si nočemo iztrgati iz srca ljubezni do sebe. Ali danes naj bi bili prišli sem vsi oni, ki nas zmerjajo z barbari, da bi videli, kako Slovenec prireja kulturne slavnosti. Ne, narod, ki se tako uzorno vede in prireja take slavnosti, ni barbarski narod, pač pa so barbari oni, ki mu žvižgajo, ko o slovesnih prilikah kaže svoje blago srce (Frenetičen, demonstrativen aplavz). Danes smo slavili kulturno slavnost, zopet danes smo dokazali, da pripadamo h kulturnim narodom. Negujte to cvetko, našo slovensko kulturo, ki nuj zmaga nad — barbarstvom. (Frenetičen aplavz). Živela slovenska Adrija! G. dež. posl. Alojzij Gori up si prisvaja kakor predsednik najstarejšega pevskega društva na tržaškem ozemlju nalogo, da v imenu vseh pevskih društev izraža svoje veselje na današnjem slavju. Zastava naša naj nas druži, da ne zgubimo več ni pedi svoje zemlje. Barkovljani so vsikdar dosedaj in tudi v najburnejib časih hrabro branili ta sveta slovenska tla in je overjen, da bode tako tudi v bodoče iu za vse čase. Napiva torej dičnim rodoljubom in rodoljubkinjam barkovljanskim. (Živio- in slavu-kliei.) (i. C1 o ti 6 je nadovezal na govor dra. Kv-bafa, tnenč, da poleg onih junakov, ki se danes ponašajo, da so trpeli zaradi svojega rodoljubja, je še drugih junakov med nami. Da, gospoda! V zbornici, kjer le tč razni predmeti na zakonite zastopnike naroda, kjer so izpostavljeni najhujemu žaljenju in jim je celo zdravje v nevarnosti, v talci zbornici je poslanstvo — mučeništvo, in junak je oni, ki hodi na tak kraj branit pravice svojega naroda! Okoličani morajo liili hvaležni, daje sploh še t'ikih mož, ki so pripravljeni nositi to mučeništvo. Tem hvaležnejši morajo biti, da imajo takih zastopnikov! Napiju torej iz srca slovenskim poslancem v zbornici tržaški. (Burno ploskanje in živio-klici.) G. dr. Zu....... je v imenu delavskih društev napil pevskemu društvu «A d r i j i» in novi zastavi ter je s poetiškim zanosom slikal pomen barv naše tvikolore. Ta govor je napravil globok utis na poslušalce itt krepko so udarjale čašo vse družbe ob čašo govornikov«), (». dr. K v bar se spominja moža, ki sedi med nami in kateremu gre glavna zasluga, da se je na tak slovesen način mogla vršiti današnja slavnost. Poskusite le kje. drugje, recimo v Bojanu, prirediti tako slavnost in obrnite se do tamošnjega cerkvenega predstojništva, pa I »os te videli, kako vam odgovori. Tukaj v Barkovljuh pa imamo sedaj duhovnika po božji in narodovi volji. In taka je velika večina slovenske in hrvatske duhovščine v Primorju. Ona trpi in čuti z narodom in tlela roko v roki s posvetnim razuinništvom. In tiko si ohranimo to zložnost, gotovo dovedemo trpeči aarml svoj do boljših tluij. Napija tej lepi in prekoristni /.lož-nosti in še posebno navzočemu župeupravitolju gospodu Guštinu. (V tem trenotku je bilo videti, koliko ljubezni uživa ta nzor-duliovnik med Barkovljani; kar obsuli so ga in uikdo ni hotel zamuditi, tla ne bi trenil žnjim). (i. dež. posl. A. Gori u p je rengoval na Cotičev govor, mene, da stvar ni tako huda, kajti Slovenec ima trdne živce in da se ne boji tako hitro. Pa saj je tudi neki visoki gospod, v pogovoru o dogodkih v deželnem zboru tržaškem, menil v našo tolažbo, tla imamo trde glave, (IIo-ineričen smeh). Obljubuje v imenu poslancev, da hočejo delovati na dalje; samo jed nega prosijo: zaupanja od strani ljudstva. (Viharno pritrjevanje). G. dr. Sla vik se je spominjal, kako je pokojni Murtelanc snoval pevsko društvo «Adrija». Deset let je minolo od takrat in Martelančevo delo je prineslo najlepšega sadu: društvo stoji danes trdneje nego kedaj in je pravi obrambeni zid naši narodnosti v Barkovljah. Pokojni Martelanc nam je ustvaril to trdnjavo. Spomiujajino se ga torej danes v iskreni hvaležnosti m zakličimo i/, dna duše: Slava spominu pok. Dragotina Murtelanoa ! Vsa družba je zaorila trikratni slava, a i/, očesa starčka, ki je sedel tam na levi strani, je tekla gorka solza. Bil je — oče pok. Dragotina! l»og vedi, kako je hlapolalo v duši starčka?! Milu je to solza žalosti na izgubi takega sina, a je bila tudi solza nekoga tihega zadoščenja na teli ovaei-jah, ki so mu pričale, da je imel sinu, ki je živel kratko, a blagoslovljeno življenje blagoslovljeno od lastnega naroda. (Zvršetek pride ) DOPISI. Iz črnikala. (lzv. dopis.) Slavno uredništvo »Kdinosti« naj nam dovoli nekoliko prostora, da še enkrat — it v zadnje — odgovorimo dopisniku iz Kubeda radi vprašanja: ali bodi nova orožniška postaja v Kubedu ali v (-mikaln ? Gosp. dopisnik iz Kubeda je nepoboljšljiv idojalist — on piše, kar si domišlja, ne mene se za to, da so njegove trditve daleč daleč proč od resnice. Ne, ni res, da bi bile slavne oblasti, na katere se sklicuje dopisnik iz Kubeda, prepričane, da najprimerneji kraj za orožniško postajo bi bil Kubed. Pač pa lahko rečemo, da so slabo iutbr- movaiMt in da še danes ne vecto prav, kje !»i l»il primemeji sedež: ali v Kiibedu ali v ('rnikalu? IN) vsej okolici tukajšnji so lj in I j e prepričani, tla bi bil ('mikal najprimernejši krsj in tov vseh o*i-ih. Tu je poštni urad, tu bi imeli novo sezidano |M>stajo z vrtom poleg, tu imamo zdravo stu-deneno votlo in raznih udobnofti. Tu bi l>ita staja v priti vsej občini dekanski. Vsega tega ne bi bilo v Kubedu. Si' vodo bi morali kupovali in plačevati za današanjc iste. (iosp. dopisnik iz Kuhcda trdi, tla iz Crni-kaia v Bolj u ne je uro lioda, i/ Kuhcda v ('rnikal pa pol ure. Ali ne ve, tla od tu v Molju ne je po glavni cesti 'J\ kilometrov, od tu v K u bed pa le 5 kilometrov v okrog po cesti? Ako ne veruje, naj le pogleda na o/načenja pod svojim gradom na državni cesti, ali pa naj pride na tukajšnji poštni urad, kjer ho videl, da je kilometer. Seveda, ako se hoče lioditi po stranskih potih s pošte do Auerja in od tu v Kuhed, pride vsaki starček v pol uri. Od tn v Klanec je po glavni cesti lf> kilometrov, a ne edno uro. Ali meni g. dopisnik, da hodo orožniški oficirji hodili ogledovat postajo po tistih stranskih potih, po katerih more skakati le zajec ? Se manje je res, da trgovci z vinom hodijo preko Kuheda, ("e so nakupili vina v Matavunu in v bližini, odvajajo ga preko Dan in Vodic. Oni pa, ki kupujejo v Poreču in bližini, v Višnjami, Vižinadi, lilijah in Kopru tie vozijo preko Ku-heda, ampak se obračajo nazaj v Cri.iknl. Kar se vozi preko Kilheda, je kakih o<> voz drv za prodajo v Kopru, preko ('mikala pa hodi vsako noč do .'1011 ljudi se svojim" pridelki v Trst. Pa gospod dopisnik ne vidi teh, je razumno. Tudi tega ne ve g. dopisnik, tla je minolo že o let, odkar se je dogodilo roparsko ubojstvo na trgovcu z vinom Matevžem < iržančičem iz Bre-/ovice poleg Topolovca. 1'morstvo se je th>gtnlilo poti Mnčkolmi na cesti, ki vodi iz Trsta mimo ('mikala v Istro ( A še danes niso dobili ubijalca!) To kaže, da Istrani vozijo v Trst mimo ('mikala, ne pa po rižanski cesti. Z e naša čast bi bila, ako bi dobili orožnike, ki bi zasledili razbojnika. In upamo, da se uverijo tudi oblasti, tla potreba zahteva, da bodi nova oro/niška postaja v Crnikalu. Dos tu vek uredništva. Le na opetovano izraženo željo smo dali prostora še temu dopisu. Sedaj pa hodi konec tej polemiki po listih. Interesovanci naj se obračajo raje naravnost do primernega mesta, do kompetentnih oblasti. Tam naj pojasnijo in dosežejo pop red svoj namen, nego po polemikah v listih ! Politični pregled. TRST, 13. julija 189«. K položaju. Izvrševalni odbor tnladočcške stranke je imel v ponedeljek v Pragi svojo sejo. Iz komunikeja, izdanega o tej seji, posnemamo, da se je najprvo poročalo o uspehih potovanja odposlancev na Dunaj in o teku konferenc z ministarskim predsednikom grofom Thunorn in z finančnim ministrom d.rom Kai/lom. Na podlagi sklepa izvr-sevalnega odbora so bili odšli na Dunaj posl. dr. (Jregr, dr. Herold, dr. Pacjfk in dr. Začek, da so se najprvo pritožili proti politiški upravi v deželah češke krone in radi nespolnjevanja jednakopravno-sti. V drugi vrsti so zahtevali, da se potrde zakoni, vsprejeti v deželnem /boru češkem, in da grof Thun spolni obveze, ki jih je prevzel nasproti narodu češkemu. Poleg tega so imeli odposlanci nalog, tla se obvestijo o namenih vlade glede jezikovnega vprašanja in glede državno-zhorske kampanje. Do finančnega ministra so šli odposlanci, da povspešijo reženj e vprašanja deželnih financ. Finančni minister je odgovoril, da se bo ministerstvo posvetovalo o predlogih deželnega zbora in da se hoče lotiti rešenja istih. Konferenca z minihterskim predsednikom je trajala štiri ure. Podrobnosti nisu za javnost, vendar je smeti pov-dariti, tla je grof Thun obljubil, da vlada spolni svoje obveznosti, da bo vladala v zmislu, dobrohotnem za češki narod in da se p o zaslišanju strank hoče lotiti rešenja jezikov n e ga v p r a š a n j a in da nameruje to rešenje v duhu popolne jednako-pravnosti. ( ► teh prit »ličilih se je vnela dalja rasprava, 1 na kateri se je pikazalo popolno soglasje glede bo-| doeega postopanja. O vspehu konference so obvestili kolegij Čeških poslancev in se eventuvalno skliče zbor zaupnikov, katerim se predlože predlogi o bodoči taktiki. Prijave tega komunikeja bi bile seveda jako tolažljive, ako hi *e ne spominjali, da smo že mnogokrat čuli takih prijetnih glasov, ne da bi se bilo rji za las premenilo naše neprijetno položenje. .Mi na Jugu niti ne zahtevamo za sedaj posebne dobrohotnosti in bi hvalili Boga, tla bi nas vladali v duhu jednake pravice, in srečni bi bili, ako bi enkrat občutili v praktičnem življenju, tla tla hoče vlada rešiti jezikovno vprašanje v duhu popolne jednakopravnosti. Ali kaj govorimo, ko niti tega ne vemo, da-ii se grof Thunova dobrohotnost razteza tudi na jug in da-li bo njegovo rešenje jezikovnega vprašanja v duhu popolne jednak opravnosti sezalo tudi do naših slovenskih pokrajin !! Vsaj dosedanja znamenja kažejo, da bi grof Idi u nova vla ta rada eliminirala zlasti nas Primorce iz svojega programa. Atentat na razkralja Milana. Enemu naših sotrudnikov je došel iz Zemuna dopis v srbskem jeziku, iz katerega posnemamo sledeče: > Pragi pobratim! Tvojo ekspresno pismo sem dobil pozno, ker te dni nisem mogel v Zemun. Saj veš, kaj je obsedno stanje. Potni list ne za-I dostuje, da bi prekoračil mejo; ako se tako poljubi stražarjem na postaji, ne dobiš visuma in ostaneš lepo v tužnem našem Beletngratlu. V sled posebnega priporočila se mi je posre-' čilo včeraj izposlovati dovoljenje, tla pojtlem v j Zemun, in evo Ti poročila ! Dragi pobratim! Ti si bil prerok, ko si po ! vrnitvi Milanovi zapustil lepo službo, našo prestol -; nieo in srbsko zemljo. Od tistega dne se ni zjasnilo naše obnebje. Tvoji znanci in prijatelji, kolikor | jih ni premožnih (pisce našteva imena), so že davno j zapustili prestol n i no ; po notranjosti životarijo kakor i zakotni pisarji, krčinarji, krošnjarji itd. Več jih je i odšlo na Bolgarsko, nekaj se jih je vrnilo po Tvojem vzgledu na avstrijska tla .... S. j veš, kako je, če so Te nekega lepega dne, meni tiiČ tebi nič, odpustili iz državne službe. Ob nerednem , prejemanju plače si zalezcl v dolgove; nikdo Ti i ne upa niti jedne sanic pare, na ulici si — vagabund ! Prosiš me, tla Ti povem, kaj mislim o atentatu. Odkrito hočem govoriti, ako mi obljubiš, da me ne izdaš. Veš, prav nič se mi ne ljubi, da hi I tudi jaz izginil v beligrajskih kazimmtah in se nikdar več ne vrnil pod svitlo solnce. Saj veš, tla imam ženo in otroka. (Olgica je velika in zdrava; prihodnje leto jo pošljem v šolo!) Ali se spominjaš onega atentata na grškega j kralja, takoj po nesrečni turški vojni? Kako mislite vi tam v — Evropi o tem napadu? — Ne čudil bi se, če ste šli na linumice židovskim »žor-nalistom«, ki so vso stvar vlačili na dolgo in na široko, da je človek, posebno če je malo najiveu, moral biti prepričan o strašni nesreči, oziroma sreči j grškega kralja. — Kaj bi porekel, če Ti jaz povem in potrdim z častno besedo, spominjaje se slovesno posvedofienega pohratinsbvu najinega, tla se namišljeni napadalec na grškega kralja še dandanes svobodno sprehaja po Akropoli in tla uživa — lepo penzijo. Potrebovali so malo popularnosti, najeli napadalca, obljubili mu dobro plačo in tla se mu nič ne zgodi, in strašna tragikomedija se je nekega lepega dno zvršila po natančno dogovorjenem programu! In prihajali so izrazi globokega sožalja. Nekega lepega dne je bilo v dvorišču velike vojašnice čuti detonacij, in časniki so ruvstrobili po vsem svetu, da napadalca ni več! — Prav za prav pa so bili na tej eksekueiji usmrčenja navzoče le dvorne osebe . . . Ali umeš? Fiat applicatio! Razkrulj Milan ne zahteva popularnosti. To bi bih) predrzno. To mora uvideti sam. Ampak on potrebuje prilike, pretveze, d a z a v i j e v r a t r a d i k a 1 o e m. Ali ste \'i »Švabi« res tako najivni, tla verujete vse, kar Vam oznanja naš slavni korespon-denčni biro, kar pišejo najetniki — »žornalisti« po švabskih in madjarskih novinah'!! Kdo izmed Vas je zajemal, dokler je bilo to mogoče, iz našega »Odjeka«? — Veš, prav hud sem na Te, da si seme spomnil še le sedaj. Mnogokaj zanimivega bi Ti bil lahko že poročal v tem času . . . Torej Ti misliš, da je Knežević izvršilen organ radikalne stranke? Debro, da ne vidiš mojega sarkastičnega nasmeha ! Ali res misliš, da bi napadalec, ako bi bil najet od radikalcev, prišel v zvezo s tolikimi členi naše stranke, da bi mogel neugodno izpovedati malo ne o vseh naših prvakih? Jaz ga |H>znam; on je obskuroa oseba, kateri ne hi zaupni nijetlen najpriprostejši človek, ne pa Sava (t r u j i č ... Tn se v obče govori, da Milan ni niti ranjen, Zalibog, da sem bil baš tega dne v Po-žareveu, ter da Ti ne morem poročati po lastaem očigledu . . . Toliko pa smeš zagotoviti svoje rojake, da je v obče prepričanje, da imamo v tem slučaju preti seboj neko podobno komedijo, kakor ob atentatu na grškega kralja, s tem razločkom, da se grškemu napadalcu (ime sem pozabil) ni zgodilo ničesar, tločim je bil Knežević najet od Milanovih pristašev, kateri so mu obljubili dobro plačilo, a tla ga dajo sedaj . . . s:ij veš, kaj mislim. Mož, ki je, kakor si se sam prepričal, ob bele in dnevu sedel se svojo mčtreso na oknu njenega stanovanja ter pil žnjo, ki je bila v negli-žeju, črno kavo, mej tem ko se je po ulici sprehajalo hvaležno ljudstvo; mož, ki je svečano prelomil dano besedo, da se ne vrne več v domovino, I mož, ki je na brutalen način užalil blago ženo, j svojo soprogo, in čegar inic je upleteno v nesrečno i usodo lepe atentatorke Jelene, ta mož . . . QuoiisSlo-venako šolsko vprašanje v Trstu«, da nismo mogli završiti poročila o slavnosti v Barkovljah in smo morali izpustiti podlistek. Prosimo potrpljenja. rmtlniski kazino. Od druge strani m\m pišejo zopet: Zadnje poročilo pod tem naslovom v zaključku ni resnično, ker že več let se je ventiliralo vprašanje za ustanovo uradniškega kazina, med tem ko se je ideja osnutja kluba slovanskih uradnikov formulirala še le začetkom tekočega leta. A tla se ni realizirala, so vzrok slovanski uradniki sami, ker so bili menenjn, tla bi se s tem sejni nemir meti uradnike. Ali ho uradniški kazino prepovedoval Nemcem in Lahom snovati si svoje posebne klube? Mislim, tlu ne. Torej, zakaj bi bili ravno slovenski uradniki taki strahopetneži in bi so bali uradniške kazine?! Kazina ne bo druzega, nego shajališče e. kr. uradnikov brez vsake politike; in tako zavetišče bi bilo jako potrebno, tla bi se mej izvestnimi uradniki vsaj nekoliko bolj jačil — avstrijski čut. (Opomba uredništvu. Mi prijavljamo vsa ta poročilu, kakor jih dobivamo. Ne vsprejemamo ni-kake odgovornosti, ker niti ne poznamo anovaie-Ijev kazine in njih namenov. Ne izjavljamo se torej ni za, ni proti kazini, dokler nas ne prisilijo konkretni dogodki, da se postavimo na to ali ono strun.) 11 ur, iioii (|ua ouiuliiiu est, sedqna itur. Iz Gorjanskega nam pišejo: To se pravi po naše : Xe postopa se, kakor bi se moralo, ampak kakor je navada. Tega načela se drže poleg družili tudi naši možje. Nesloga je geslo prvakov : ustvur- jajmn stranke, klultujmo drug drugemu ! Žalostno ali resnično ! Dovolite g. urednik, da objasnim nekoliko poloiaj našega bral. društva « Narodni dom ». A li ne mislite, da namerjam koga osmešiti pred svetom, ali celo karati in grajati, o ne! Bog sedaj! Vera, da to ne hi koristilo, pač pa imain vzvišenejši namen: proevit društva. No, stvar je dokaj kočljiva in bojim se je dotakniti od katerekoli strani, ali dogodki zadnjih dnij so me prisilili, da stopam v javnost s tem dopisom. Vem, da resniea oči kolje, ali vspcliu društvu na ljubo nočem zakrivati po-grešek, katere so se, hote ali nehote, utihotapile v društvo. • Narodni dom» obstoji že sedmo leto. Z vnemn so se [»oprijeli vsi narodnega dela, pogumno korakali — par mesecev, ker se je v obče mislilo na prirejcvanje veselic in zabav. Ko se pa nade udov niso uresničile, ko so videli, da društvo ne more pokazati pričakovanega uspeha, so zaceli odstopati in društvo je začelo le životariti. Kes, da imamo par razumnih mož in mlndeničev, vnetih za sveto dofnurodno stvar, ali imamo poleg tega še več pijavk, stremečih za častmi v društvu, za katere niso ni najmanje sposobni, ncznalic, ki se ne dajo prepričati , kakega velikega pomena je društvo zn občino; oni isti zanašajo razpor v društvo ter meličijo tule na odpor. Neuspehu društva je krivo tudi nesoglasje v občini. Ta je razdeljena na dva nasprotna si tabora, katera se kosata iti nasprotujeta med seboj kakor pes in mačka. To provzročuje tudi nemarnost udov, kateri ne plačujejo redno tulnine in niti 1111 večkratni poziv ne prihajajo v seje ali na občne zbore. Mar ni vredno tako postopanje, da se temeljito ožigosa! No meni ni niti na kra j pameti kaj takšnega, (iosp. urednik! nasvetu jte nam dobrih pripomočkov, s katerimi bi se dale odstraniti navedene bolezni. Mi Vam bomo baš od srca hvaležni!.... Čete rti m censeo Carthaginem esse d e 1 e 11 d a m (v ostalem mislim, dn Se mora K. porušiti) in da se je obnovi, drugače pojde voz težko naprej. Toda: videa nt eonsules, ne . Češka narodna: \ prašaš, č'mu da sem Slovenka , mešan zbor. •». »Preganjana Slovenka*. Prizori v pogovorih. 7. »Venec narodnih pesmi , tamburaški zbor. S. A. Nedved : »Nazaj v planinski raj! mešan zbor. V slovo«, oprostili govor učenke .Iclisave Mezek. 10. \\\ Pailler: »Dve materi«, predstava s petjem v 4 dejanjih. (Po stari legendi.) Med posameznimi dejanji bodo pele šolske deklice: 1. L. Liebe: »Domovina«. 'J. Buska narodna: ^Sa-ratan«. ;». Fr. Aht: »Večerni zvon t. 1. Ilavdn: »Cesarska pesem«. Po predstavi bo domača zabava. Ker je čisti prihod namenjen za nabavo šolskih učil in ustanovitev obrtne in nadaljevalne šole, ne stavljaju se meje dobrotvornosti in se sprejme hvaležno vsaki dar. Vstopnina na veselico: za osebo 25 nč. ; za učenec 1f> nč.; sedeži lf» nč. — Tamburanje bo izvajal tamburaški zbor društva Kolo«, petje pa pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metoda«. Kaz.stava ročnih del šolskih deklic vseli razredov in vseh šolskih let na zavodu družbe sv. Cirila in Metoda bo t'ne 10,, 17. in IX. julija t. I. od 10. ure zjutraj do <>. ure pop. v šolskem poslopju. Na to razstavo vabi učiteljstvo najuljud-neje tržaške slovenske dame, posebno pa matere in skrbnice šolskih deklic. Na veselo svidenje! Cirtl-MetortljskI dar Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda so nadalje darovali sledeči gg. : K ran Kalister 50 K., Risto Skuljevic 20 K., Ivan, dva N. N., Edvard Horak, Ign. Počivalnik po 10 K., Gjuro Vučkovid 4 K., L. Aničič 2 K., v kavarni Commereio so darovali I. Jesenko profesor 10 K., Ivan Dolinar 4 K., J. Vari 1 K., Jaka Stoka 2 K,, Ivan A brani, trgovce 2 K., Franjo Piano 1 K., N. Stepančič K., Jos. Maearol 2 K., Ivan Knaus 5 K., Toni iz kavarne 1 K., N. N. 1 K., Avgust Stular 1 K., Stanko 1 K., Vladko 1 K., Karlič 1 K., Anton Kolar 2 K., Ivan Kolar 1 K., Fr. Preselj 1 K., Cviter Josip 4 K., J. Gomilšak prof. 5 K., N. N. 40stot,, Joško Cvek, raČ. podčastnik 1 K., Shiribingula 40 stot., Jos. Kotze 20 stot., Zupančič 40 stot., Anton Sorli 5 K., Franc iz kavarne 60 st., F. Turšič l K., II. Danev 1 K., (i. Stepančič 5 K., P. Ossipovie K., dr. Rvhrff 10 K., dr. GiiBtav Gregorin 10 K., dr. Franko Dorčid 2 K., Toros A. 4 K., Rozman F. 1 K. Vsem cenjenim darovalcem prisrčna hvala ! Pevsko društvo »Zarja« v Hojami vabi na veliko veselico, ki jo priredi na vrtu gostilne g. Trevna (pri zlati kroni) v Bojanu z sodelovanjem svojega tambiiruškega zbora v nedeljo dne 10. julija. Vspored: 1. Tamburanje. 2. F. S. Vilhar: »Hrvatska davorija«, moški zbor. 3. Tamburanje. 4. Laharnar: »Vesela tovaršija«, mešani zbor. 5. Tamburanje. (>. A. Nedved: »Zelje«, samospev baritona sspremljevanjem glasovirja. 7. Tnmbursyije. X. I. Petz : »Molitev«, ženski dvospev s spremljeva-njem glasovirja. i*. Tamburanje. 10. B. G. Eisen-hut: »Bura«, veliki moški zbor s samospevom baritona in spremljevnnjem glasovirja. 1 I. Tamburanje. Svobodna zabava. — Začetek točno oh (5. uri pop. — Vstopnina 25 nvČ. za osebo. Bralno društvo »Kras« v Skopem priredi v nedeljo dne Iti. julija svojo veselico 11a krasno odičeuem dvorišču g. Živca. Sodeloval bo domači pevski zbor. Vspored: 1. »Naprej«, godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. »Slovenska himna«, godba. 4. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad«, moški zbor. :"». S. Gregorčič: »Naš čolnič otmimo«, dcklamuje g.čna Marica Živic-ova. 0. K. S. Vilhar: »Bog i Hrvati«, moški zbor. 7. »Lepa naša domovina«, godba. S. II. Volarič : V večer«, moški zbor z baritonom. 1). »Bože živi«, godba. 10. M. Hubad: »Skrjaneck«, mešani zbor. 11. »Jadransko morje , godba. 12. K. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat«, moški zbor. 13. »Hrvatska koračnica«, godba. 14. »Sam ne ve. kaj hočet, dramatična gluma v enem dejanja. 15. Ples. Začetek točr »b uri po]M»hidnc. — Svirala bode veteranska godba iz Prvačine. — Vstopnina na veselico jO nvč. za osebo, otroci 10 nvč. ; k plesu H) nvč. za vsako točko; sedeži po 10 nvč. — Na obilno udeležbo uljudno vabi (> d h o r. I. Skupina /a Trst in okolico društva »lov. od vet. in notarskih uradnikov je uradno potrjena. ()dbor skupine poživlja vse one, kateri /eU5 obiskovati pouk v stenografiji, ki prične 1. avgusta t. 1., tla se oglase pri g. Josipu Ahtiku, vodju pisarne dr. Rvbiffa, najkasneje do 30. t. m. Za ude skupine bo pouk brezplačen, od neudov zahteva se, da pristopijo skupini kakor podporniki z mesečni no 1 krone. Znanje stenografije je velike važnosti posebno za odvetniške in trgovsko urade. Ne le da si po-po pol tlijo s tem svojo izobrazbo, ampak priborijo si tudi pravico do boljšega gmotnega stanja. Na prav obilno udeležbo tega tečnja vabi od bo r. Zamena prevrtanlli goldinarjev. Z naredbo obeli finančnih ministerstev se je podaljšal rok za zameno goldinarjev, ki so vsled prevrtanja ali 1111 kak drug način, raztin navadne obrabe, zgubili na teži. Taki goldinarji se bodo do daljše naredbe sprejemali na državnih blagajnah tudi po 15. juliju t. I., do katerega dne je bil ta rok že enkrat podaljšan z naredbo od 24. junija 1 s'.»h. Dražbe premičnin. V petek, dne 14. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici ('anal piccolo št. 1 in Punto Franeo Hanger št. 7, papir in blagajna; v ulici Arcata št. 4, hišna oprava; v Trebčah št. 103, krava; v ulici S. Giacomo in Motite št. 5, hišna oprava. Ljllie. Kakor poročajo iz Pirana, je obilo deževje zadnjega časa mnogo škodilo tamošnjim vinogradom. Tudi bolezni, provzročene po raznih glivah, so zelo razširjene v vinogradih. Toča je pobila v okolici Baderne. Tudi v Crnomeljskem okraju na Kranjskem je toča malone uničila vse pridelke. Skoda je velika ter toliko občutuejša, ker je ta kraj trpel že prošla letu mnogo na ujmah. Sifon razlctel. Zdaj ne ho trebalo več polagati petard in metati bomb. Sifoni so začeli eksplodirati. — V krčmi »Al Moncenisio« je namreč gostilničar Jakob Tomcati sinoči pospravljal razne sifone, kar je razletela jedna taka steklenica ter ga hudo poškodovala na čelu. Na zdravniški postaji so mu podelili prvo pomoč. Prevožen. 14-letni Ivan Zadnik iz Senožeč je prišel v ponedeljek pod voz sena. Kolesa so 11111 šla čez levo nogo ter mu zlomila stegno. Domači t t t S* t 5. iti -t Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste Oll Aleksandro Levi Miiizi v Trstu. Piazza ltosarlo ž te v. (Kolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetarljali, zrcalih in slikali. Ilustriran cenili gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavilo se 11a Urod ali železnico, Urez da hI s« za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0.1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg (iiovanni liis. štev. f) (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo don ene srečo! zdravnik mil je podelil prvo pomoč, viVraj pa so ga pripeljali v tuk. Itolnišnico, kjer so ga sprejeli v 10. oddelek. Zopet nekaj o naši vrli mladini. "O-letni starček Anton Stolfa iz idiee Higutti j«' šel včeraj ob ;>. uri pup«»l. mirnim potom po trgu Barriera veeehia, kar sta so zaletela vanj dva fiintalina ter ga vrgla na tlak. Ljudje v bližini so starčka vzdignili ter ga spravili na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali praskotiue in rane na čelu. Preprečen *aiiimiior. Ki-letni dijak Edvard Reiser je /In /.al pred nekaj dnevi z Dunaja, za-pustivši roditeljem pismo, da si lioče končati življenje. Roditelji s<> šli na policijo, ki je brzojavila v razna mesta, da primejo kandidata smrti. — Včeraj ob 11. uri preilp. sta srečala dva tuk. polic, agenta v poštnih ulicah mladeniča, ki je bil podoben javljenomu Kdvardu Reiscrju. Po nekaterih vprašanjih sta spoznala, da ne more biti nihče drugi. Isti je dospel včeraj v Trst ter se nastanil v hotelu Danici«, a pod izmišljenim imenom. Sedaj stanuje v ulici Tigor. Samomor. Šivilja Antonija Frairinger iz ulice Punta dol Foruo št. iS. se je včeraj ob 1. iu pol uri popoludne na Rojanski cesti zastrupila z fe-nilno kislino. Sprehajalci so obvestili rešilno postajo, a ko je dospela pomoč, je bila deklica že mrtva. Vzrok samomoru je ta, da je Antonijo nje delodajalka ozmerjala, ker je bila raztrgala neko — novo bluzo. Najdena svota. Nekdo je v gostilni gosp. Filipa Ivaniševiča na Karrieri št. 1 nasproti kavarni »Armonia« zgubil večo svoto denarja. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v našem uredništvu. Loterijske številke, izžrebane dne 12. t. tu.: Brno 5 2(5 44 Hii 74 InomoRt 69 14 81 31 71 Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Gradec 13. Včeraj je bil shod volilcev v St( ■inu, na katerem je govoril državni poslanec (»ierstmavr. \Tolilci so mu naložili, naj se pridruži skupini Schonererjevi in naj v državnem zboru skuša z vsemi sredstvi preprečiti volitev v delegacije. (No, no, tudi možje v Steinn se že bodo morali potolažiti in bodo morali pardonirati gosp. Gierst-maverja, ko izvedo, da mož ni preprečil volitev v delegacije. Zato bo že poskrbljeno. I'red.) Diinaij 13. Včeraj zvečer je veča skupina soeijalistov razgrajala pred stanovanjem krščansko-Bocijalnega poslanca Steinerja. Policija je razpršila demonstrante. Včeraj je na postaji Gumpoldskirchen več delavcev nakladalo neko težko železno kolo. Kar je kolo omahnilo na jedno stran in je zmečkalo dva delavca do smrti, jeden delavec pa je težko ranjen. Madrid 13. Nakaj liberalnih in republikaii skih poslancev se potezajo za povišanje davkov na obresti od državnega dolga na 33°/()> Pari/ 1 <5, »Kcbo de Pariš« hoče vedeti, da ni le slučajno to, da je nemški kancelar došel v Pariz ob enem z nastalo govorico o predstojećem potovanju cesarja Viljelma na Francosko. Rečeni list pravi, da je v načelu zadovoljen z eventuval-nostjo takega potovanja. Pari/ 13. Echo de Pariš« javlja, da se razprava v Rennesu prične dne IS, avgusta. Povabljenih je 1 7f> prič. Drugi listi menijo, da so razprava prične 3. avgusta. Liile 13. Demonstracije so se obnovile. Množica je razbila mnogo šip. Obznana. Izjava. Spodaj podpisani obžaljujem, da s«mii ra/./alil na časti našega vaškega načelnika s tem, da sem noi vpričo več oseb rekel g o Ij u f. Zato preklicujem i javno to nepremišljeno svojo besedo ter izjavljam, ' da ne dviunim na poštenju našega vsškega načelnika. 1 Andrej Kralj. Ivan Čeh trtrovpc z vinom v Ropu (Istra) poleg postnjo imn na prodaj 30 hektolitrov «lohiwa vina. »OOOOOOOOOOOOOOtHH (bicikli) „ S L AVI J A" so največji češke znamke. Izvrsten materijal, tiaj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna centi so nedosegljive lastnosti teb koles. Tovarna biciklev in motorov „SLAVNA" Lawrin & Klement v Mlini«' Bolcslavi. Največji češki zavod te vrste. 1K »ooooooooooooooo« ZALOGI P0HI8T?A IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST Zaloira pohištvu za Jedilnice, spalnice iu spre-Jcnitilco, žliunic ia pcresnic, oirledul in železnih blatrajn, |><> cenah, tla se iti bati konkurence. Pomladansko zilrnvlij ZDRAVLJENJE KRVI raj „Ti>«eer«i cvel" 4 M i I leliori t. 1 isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slahemn prehavlja-nj 11 iti bemoroiA r r i o o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Limltanea itv. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg IU, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto; Cillla. Ponteronso ; Cumar, Vin Belve-dere; Jellersitz, Barriera veeehia; Mlzzan, San ttia-como; Ongaro, Vin deli'Orologio; Petrone, Via Giulla in Cumar, Općina. 100 do 300 goldinarjev za morejo si pridoliiti osebo vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in |n»steno, brez kapitala in rizika vrazpeeavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Svetovna kolesa iiiiierikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah ua kontinenrii radi elegance, točnosti in vst rajanj a, prodaju se Izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKEHL V TRSTU, Vla S. Lazzaro itv. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj iu pritikline po želji kupca. Mehanična delavnica IfiST za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. cene zmerne. -**--CENE ZMERNE. saM0BaB&z£xa3ZEaass« ;xxx>aacjooocxooooooo«>cxxx)oooocooo(xx)€ „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Dne 'JO. tek. mj. u o sata z. p. obdržavati de se glavna osnovateljna skupština »Djackog pri- i pomoćnog drilstva« u Pazinu su sliededim DNEVNIM KKDOM: 1. Pročitan je pravila ; 'J. Pristup članova; • 5. Izbor odbora, Osnovateljni odbor PAZIN, 1l\ julija 1899. Aktiva društva do 31. decembra 1 ......... ljetno vplačilo premij in obresti do .'J 1. decembra 1 S*>7. Izplačana zavarovalnina iu obresti od obstanka društva (1H48.) V letu ltfi>7. izdanih 746K polic zu glavnico od .... Kron 1 .V,). «M)7,571P— 2H. 828,875-— 843. S«0,067'— «7.831,851''»1 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu ua pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. JHF* Glavno zastopstvo v Trstu. Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agent je, zastopniki in potovale i.