a svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe.
IV.
V srédo 22. Malitravna 1846.
List
16
rojstninm fine vu ..19. Malitravna'* naslga presvitliga Cesarja
Í À III. ROIsTNI
Dan
o
aYstrï ! anskïga Ces a rIa
Vsl
z Ve stí poDLožnIkI VeseLo
VeseLo pozDraVIIo.
Cuk.
Spomin livaleiiiosti in spostovauja
visokoeastitimu Gospodu Gospodu
c. k. profesorju anatomije, starašinu c. k. Ljubljanskima zdraviljskiga uciliša, udu c. k. krajnske kmetijske družbe i. t. d.
po slavno dokončani šest in šterdesetoletni službi in o prestopi v vredno zasluženi pokoj
od
njegovih hvaleznih učencov.
omlad je tíi, življenje novo klije Iz nedrija nature, ki veselo Cvetlíce mlade v vence žlahtne vije5 Goré , planine in stvarjenje celo
Oblečeno
v novo oblačilo
Al' serce naše b' se zbudit' ne smelo Zbudit' k veselj u, de b' sladkosti pilo ,
Ki svoj začetek u ljubézni imajo ?
Oh ja!
pa vunder se storí mu milo !
ki serca TEBI ga podajo,
druzih TVOJIH céne
ïspomin,
Bo malo imel mem
Ki s slavo vedno TVOJE imé obdajo.
?
Kaj je mem' tega, ki nikolj ne zvéne

In z njim TE Idrija bo v vék slavila,
Kér kugo kóz pregnal iz
njé si stene?
Ko nam je vojska brambovce mořila ^
In z njo boléssin jih vezala huda, Si TI ko oče jim dajal zdravila; Skerbel si za-nje in moč TVOJGA truda
Jim je življenje in svobodo dala. — In če hromak posluži spet se uda, Ki ga popřej bolézin je deržala,
In
In praša svét: „Od kod pomoč ť je dana ?" Bo njega hvala TEBE imenvala! bivši porodníca k TEB' poslana, Ko s sinám hčerko zalo TEBE Pokaze TEBE , zdihne k hvali vzgana:
sréča
5
„Od TEGA ť je življenja tvojga sreca!"
Kaj če spominček naš? Ljubljana cela Umétnosť , učenosti mať sloveča, TE med sinove slavne v vék bo štela!
Spomin postavlja TEBI sere jezéro, In če mladost hvaležna se je vnéla Ga TEBI dať , ne dévljaj ga pod méro
?
Mem'
druzih, k'
vredno bodo TE slavili!
Up 'mamo v persih, v sercu vero, Ki TI s' jo hranil v vsakí sili 5
In vdáni s TAB O domu in Cesar ji Smo TVOJO pot težavno nastopili. TI nam boš zgled u sili,
v sreče žarji !
Zato sprej mi spomin hvalexnosť mali, In če rečemo v njem: Bog TE obvari! Pri TEBI vunder bomo vsi ostali.
U duhu
TE bomo unkraj groba
De b' se odperl TI pôzno
vsi spremi jal
Vgasnila nam
bó ne
zloba
Ne sreče sij u duš' podobe TVOJE
Ko solnee čista njena bo svitloba U sercu vsakim, k' zdaj slovo TI pôje
?
?
V Ljubljani 1. Malitravna 1846.
Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá.
(Nadalje.)
Kaj je z drevjem ravnati, pre din se poséka?
Tesarski les mora lohák in £ibčen biti, de se
ali vdá, kadar
zravna, kader mu težo odvzameš.
• mm
ira obtežiš, in de se zopet
pripogne
I	" * " Silo težák les
je kerhek in zlomljiv in kolikor težeji, toliko pu
stejši in kerhkejši je ; zatorej se tak les pod težo
zlomí ali pa skrivi ; ne zravná se mu lok ali kri vína, akoravno bi teže več ne nosil. Vidi se podán les pri mostovih in poslopjih; abotno je delo s ta kim lesam, kteriga samo na koncili ležečiga lastna
teža krivi.
Po mojim spoznan)i bi bilo nar bolj koristno s tesarskim lesam pred po se kovanjem takó le
ravnati : Ce v zimskih mescih les
posekáš, ne lupi
ga
?
kér v tem času nesočni les lupiti bi bilo nad
ložno in silno trudljivo delo ; moraš pa vender drevje, ki si ga pozimi poderl, na spomlad hitro ko stojeće drevje sočno postane, podertiga olupiti
7 ?
kér tačas tudi v podertim drevji sok oživi.
Ce je
treba o spomladanskim in poletnim času posekovati, postavim: za pogoriša ali druge potrebe, o hip i nar pred drevó na stebli dva komole a od
tal, na stebli ga
pusti, dokler bo
v ej e z e
pa veje zeléno farbo v tamnorudečkasto
takrat za posék pripravljeno drevó
5
lene imelo; spomladi bo listje sok, kadar nar
bolj čversto teče, po vejah nagio posèrkalo; kadar listje na ogoljenim drevji zvene , na smerečji in
jevšjigj spremenijo
podêri. Po takim ravnanji se tekoča sočna mokrota v kratkim času posuši in zgine iz debla ; ne takó pa pri tistih deblih, ki so pozimi posekane bile, v kterih se je sočnost vmirila in zgostíla. Še hitreji
se les posuši, če ga kadarkoli na spomlad ali po leti posekáš, in ogoliš posekáno deblo do vej ; vedi pa, de mu veje do tistiga časa pustiš, dokler listje in zelenje velo ne postáne, kér listje popřed ne zvene, dokler ne popije vse sočnosti iz debla, to se pa poleti naglo zgodi, kér je sok živo-tanek in tekoč ne pa gost in mertev, kakor pozimi

Kadar je listje na podertim drevesi osahnelo, oklesti mu veje in verh odbi, deblo pa obteši ali pa okrogliga iz gojzda správi ; správi pa tudi vse drevesne ostanjke iz
gojzda, ali
jih na mesti sozgi,
de se ti v ostanjkih červ ne zaredi. Takó pripravljen les je nar bolj za
rabo, zató kér se
je njegova
nar mlaji letina dobro vterdila, listje in zelenje po vejah je pa tekoči sok iz belíne in Černíne debla primerno posèrkalo. Tak les ima menj sočne ino-
poka in se menj razpreza, hitreji se posuši, kot pozimi sekan les, in je tudi ložeji;
krote v sebi, menj
v f	m
sočna mokrota, kolikor jo je še v njem, ne oterpne, in se ne skvasi, ampak se polagama posuši in zgine.
(Dalje sledi.)
Nekaj kemije (loćbe) kmetovavcam
16.
(Nadalje.)
Vogelnokisli gáz
Vogelc je poglavniši obstojni del voglj
najde
stane vogelnokisli gáz, in ima ravno toliko teže kakor sta je imela popřed démant in kislogáz.
Vogelnokisli gáz je llkrat težeji od navad

niga zraka, se da tedaj pri veliki tihoti vremena zlo zlahkama iz posode v posodo, desiravno ni nič viditi, prelivati; takó smo ga že po trikrat prelili, in vselej nam je luč vgasnil; zakaj tudi v tim gázu nič ne gori, in vsaka žival se v njem berž zadusí.
Kadar kaka reč gnjije, žival, lé& ali po sebno voglje gorí, se kislogáz z vogeleam zedi novaje v vogelnokisli gáz spremenuje; taciga pa liajo iz sebe dihaje vse živali, ktere po pljučah diliajo; tak gáz vzdiguje testó, kadar shaja in se narastuje ; v veliki meri se odločva iz vsaciga mošta
kadar vrè; torej je močno nevarno v vinohrame iti.
v kterih veliko mošta ali óla pri zlo tihim vremeni in pri zapertih vratili in oknili vrč ; nevarno v majhnih stanicah spati, če so tikama zapeřte, če je več ljudi notri, in če še cio, greti se, voglja notri
?
prinesó ; tó malo kislogáza, kar ga je v stanici, povžijejo nekoliko ljudje dihaje, nekoliko pa ga povžije voglje sprenienovaje se v vogelnokisli gáz; takó ne ostane v stanici druziga kot gnjilogáz in vogelnokisli gáz, obadva sta pa taka, de vsako
zivo stvar z a duši ta. Velikrat se je v bolj merz lili deželah přiměřilo, de je po več siromaških ljudi v majhnih, dobro zapertih stanicah pri žerjavci zaspalo, pa takó, de niso več vstali, vse so našli drugi dan zadušene. Tudi v mnoge podzemeljske jame ali štirne přileze kadaj iz nižejih globočin vogelnokisli gáz, de je zlo nevarno va-nje i ti ; kjer koli neče luč gore ti, je treba kar hitro bež a ti. Iz studencov kisiih vód izvira v 24 urah na tavžente čebrov vogelno kisliga gáza
i
ravno takó zvira tudi iz mnogih druzih zemeljskih pok ali lukinj po zlo veliko taciga gáza.
Kislic je večkrat zedinjen z vogeleam, pa ne pod podobo gáza, ampak kakor obstojni del mno goverstnih reči; tacimu zedinjenju pravijo: vogel nokislôba. Kér je pa kemikarji ne morejo dru gači pokazati, kakor v podobi gáza, pravijo tedaj

tudi vogelnokislimu gázu: vogel nokislôba. apnjeniku eniga centa je 25 do 28 funtov apna nekaj malo funtov vode in okoli 70 funtov vogel nokislôbe ; pri hudi vročini razbeljene peči se vo gelnokislôba, bolj žlahtaje se s takó veliko gorkoto,
z njo zveže , in apno popustivši běží v podobi gáza. Učeni so prepričani in globok apnjenik
de
čevlje dolg širok dal 16000 štirjaško globo kili (Kubik) čevljev ali prav dobrih škafov vogel nokisliga gáza. Kér so vse naše in mnoge druge bele gôre apnjenik, koliko je neki vogelnokislôbe
v
njih?
j
Kadar si hočejo kemikarji taki gáz napraviti vlijejo nemalo kake hude kislôbe na stolčenapnje nik ali kredo; apno, se bolj žlahtaje s tako kislôbo,
?
ki
proc
se z njo zedini, in popustí vogelnokislôbo gre kot gáz, de jo v mehúrje ali druge posode vlové I
Vogelnokislôba je v mnogih tekočinah v nekim raztopljenim stanu; v kisli vôdi je je na mero práv veliko, torej je taka vôda kisljata; vse vode, ki iz
apnjenih gor zvirajo, imajo v sebi nekoliko vogel nokislôbe, ki se je iz apnjeniga kamnja ali zemlje
T VSWV .r	VMOlUJlll UVI »V/^j«, IIUJU^ UUU.O^MV,
se še clo kamnitno voglje, de imá v centu po 84 v njih raztopila, torej so take vode bolj kerhke za
funtov vogelca. Sam čist
ne spremení

ed
ele se nikakor v gáz piti. Vsa proseničnost .ali gomizljanje vín je vogel
pa s kislicam in gorkoto da
gele
elnokisli gáz. Démant je popoln
čist vo
5
ce se
nekaj gr
nih granih čistiga kislo
demanta v pr
na kislôba. Mnoge vina ali ola nalaš tako naredé de jim veliko vogelnokislôbe, ki se je pri vinovre nji naredila, prihranijo. Tako pijačno gomizljanje
?
zgine br
clo nobeni
sožge, démant čisto ki mu tudi musiranje ali šampaniranje pravijo
?
stanjka, in kislog
po
marsikterimu zlo všecno.
:
je
Ce se pràv malo vogelnokislôbe, pomešane z secími stupami namešajo in v klobáse podelajo, jih
presušé in za dobro blagó prodajajo. Nar bolj
drugim dobrim
nič ne de ; tudi je
akam, dihaj
v pljuča
potegne, to
kaj v vínu, vodi ali olu popiti
nič ne škodje, marveč je mnogoterimu zdramlj
9
in vsecna; ko bi
škodljive so pa slabo narejene in prestare ker va ve klobáse, v kterih se neki hudi strup napraví
j
karj
pa člověk va-njo zašel in ki je že silno veliko ljudi pomoril, in ki se mu
klobasji strup praví.
Klobáse se poleti ne dajo veliko cez 24 ur hraniti: pozimi pa ne čez 4 do 6 dni. Će se delj
va
berž iz nje ne bežal, bi se v nji kar hitro zadušil
Nekterih nar imenitniših kemijskih znajdb ne gré tukej zamolčati: pred dvěma ali tremi leti so ke
v r
0C1
de
gelnokisli gáz strašno prešavši v neko gu podobno in takó merzlo reč spremenili

5
hranijo,
kisle, smerdljive
postanejo znotrej zlezaste, mehke, blede,
in gnjusljive. Ivervave klobáse se
?
če se je za lot take vogelnokislôbe na dva ne smejo iz druge kerví delati, kakor iz čiste in
funta živiga srebrá djalo,je srebró to pričo
nilo; takó lakomno in naçrlo
čedne ravno zaklaniga živinčeta. Odvečklav
z
nokislôba vso gorkoto okoli sebe njo vnovič v gáz spremeniti. Take čez navadno
je namreč taka vogel- šinj prihranjena kri ni
poserkala, se
delati in prodajati ni varno.
zdrava, torej jih
tudi poleti
Mesogled mora tudi na to gledati, de se ne
močne preše ali torklje so za té, ki se z njimi jemlje za jeterne klobáse drobu, pljuč, jeter
pecajo, zlo nevarne, de bi jih ki razpocívší se ne
?
ali
pobile, kai
masti od bolne živine; to je človeškimu zdravju ne
(Dalj
se je bilo lanjsko leto v Parizu přiměřilo, izrečeno škodljivo, in take klobáse prodajati je ojstro
prepovedano. Mesene klobáse za pečenje ali pe čeňke začnó kmalo gnjiti, torej se morajo v 24. urah spečati. Kér se je že večkrat semtertje pri
Poducenje, kakó se mora klavna živina
in mesó ogledovati?
De bo
sak
(Konec.)
[igled še bolj natanjko svojo
popisa živinskih
dolžnost opravljal, se mora, ver bolezin, tudi podučiti, kakšne lastnosti ima zdra vo. potem pa tudi, kakšne ima slaběji ali clo škod
?
meso.
Zdravo mesó
lepó duha
rudeće
?
primsi ga
y
je
terdó, krepk
in

je
mastjo preprezeno in prijetni
mast je pa bela in terda. Ce je mesó pa mehkó, vodéno , bledó ali pa terdó, zatemnelo ali
5
clo černo

dlj
?
t. d
zató ker je slabo in škodlj
prodajo pripušeno,
Skerben mesogled mora tudi večkrat v
m
nice stopiti, de vidi, kakó se mesó hrani in pro daja. Torej mora poskerbeti, de bodo mesnice ved no snažne. Poleti v hudi vročini naj se zjutrej za hlada kolje. Tudi vse orodje, kakoršniga mesarji
potrébujejo, nemreč: sekire, noži, mize, klopí i. t. d. mora čisto in snažno biti.^
Mesá ne gré precej po klavšnji na drobno se kati in prodajati, ampak čez nekaj časa in sicer
go veje čez kakšnih 24 — 30 ur; koštrunovo
in svinjsko čez kakili 12 ur; telečje in ovčje
ali
ur.
pa čez kakili
Letni čas in vrenie storita, de se mesó menj ali delj časa obraniti da. Će mesó zaklane živine neu
ko hudi
zmerzne, začne precej
?
5
tegama po klavšnji
mraz odjenja, gnjiti: zmerznjeno mesó je ohlapno mehkó in slabó. Ob deževnini in soparnim vremenu mesó hitro gnjije.
Nar boljši město, v kterim se mesó hrani, je hladan, čeden in zračen kraj ; v nesnažnim
pre
suh hranišu


kjer je spriden zrak, ali v tamnih in
tuhnjenih kotih kmalo gnjije; če se pa pred hiše na ceste obeša, ga prah, blato in muhe oskrunijo.
Tudi na tó, kdaj je živina za klavšnjo nar godniši, je treba dobro paziti. Strudena, od deleč pergnana in vroča živina ni za klavšnjo, dobro se mora poćiti, predinj se zakolje, sicer mesó terdó
ostane in rado gnjije. Zaklanimu živinčetu mora kri čisto odtéci, in kadeř se mesó razseka, se mora čedno hraniti, kér snažno mesó dalje dobro ostane.
Nar bolj mora pa mesogled na to paziti, kakó se klobáse delajo. Brezvestni mesarji jemljejo temu delu dostikrat gnjile kerví in že strotínjenih ostanjkov stariga mesá, in še druzih reci, ki niso
za jed : mesó od
bolne živine dobro nasolé
5
s di
petilo

de so goljufni mesarji m as tne klobáse
( Cer velat-Wurstej iz na pol gnjiliga mesá in iz druzih slabih ostanjkov napravljali in jih z razno močno dišavo ali česnam pomešali, morajo meso
gledi posebno paziti, de se kaj taciga ne perpeti!
Od previdnosti božje za ohranjenje vsa
kiga naroda na zemlji.
(Konec.)
Pràv čudno se razodéva tukej previdnost božja v dveh rečéh. Kér nobena stvar več ne raste, bi mogli
. kte-
vsi od kraja od mraza konec vzeti. Ali der va, rih jim zemlja ne da, jim mila previdnost božja pripeljá. Ob vsak i priteki jim prinese morje hojk, borov, brez, jélš na množine s korenino vrćd, brez ktere dobrote bi ne mogli, ne si bájt narejati in jih pokrivati, ne čolnov in orodja za lov morskih psov napravljati. Nikdar jim še te derva niso zaostale. Komu se ne zdí to čudno ? —
V daljnih krajih, morde v drugim déli svetá -— zakaj še do današnjica dné se ne vé , od kod ta lés pride
mora
kaka grozna iha odločeno množo lesá porúti, ga v morje
pometati, in po valovih morja na ravnost v Grénlandijo spraviti, de bi si ga ravno morje lahko na nasprotno stran tíralo, in na tako dolgim potu kje drugej poprej ali
pozneje na suho zmetálo !
Se druga velika dobrota za vse séverske kraje sosebno pa za Grénlandijo je neko zdravilsko zeliše ž 1 ičn ik (Loffelkraut) imenovano,
y
y
kteriga \
kratkim
polétji tam čudo veliko zřaste. Kakor je previdnost bozja prebivavcam gorkih krajev močne zdravila zoper merzlico in vročnico podarila, ki se tam pogosto najde, takó je tudi tem merzlim krajem to zdravilno zeliše podělila, ktero jim
ko se v dolgi zimi le malo premćzijo
r v «
ve ci
del v dimu in soparci presedijo , in verh tega le mesó vživajo, in si po tem takim kri spridijo, ter na vsih
udih oterpnejo
y
težke glave dobivajo
y
v omótco padaj o
zopet kri izčísti, jih zopet ozdravi in okrepčá!
Zgrozi nas
y
ako slišimo od dolgih
nocí severnih
krajev. Cele mesee preteče , de se jim sonce nikdar ne perkaže. Pa dobrota Stvarnika je pràv prijazno pomanj-
šala grôzo védne
noči z
dar am prijétne séverne svit
lobe, ktera ves tišti nočni čas nad vsimi severními	kra-
V
ji v dolgih rižah blisketá, ko mésec o polnim noc raz-
svetli, in svojo svitlobo na belo odejo zemlje silno	lepó
N
nikar nobeden člověk k
kl ob
ne jé. od
kterih ni na tanjko prepričan, de je bil prešič čisto zdrav
in de klobáse niso clo ne jesti.
stare. Nar
k
kl ob
Vredništvo
64
vtrinja.
Kakó prečuden si ti, o Bog-, ti ljubezni polil
vtonila.
Ocitna pomoc Božja se tukaj razodeva
?
pa
Oce vsih ljudí! Se tvoje dobrotno sonce enimu kraju ne tudi sercnost fantica je vse hvaie in se posebniga spo-more prikazati, se mora celo podnébje v ognjeni obléki znanja vredna. Kak verli korenjak, kak koristili ud družstva nam zamore iz njega izrasti! Ta fantič se imenuje
in je sin dosluženiga c. k. vojaš-
Dr. 0.
lisketati, de tvojim stvarćm svéti, ki v tèmi sedíjo.
Kdo te ne spozná, o Vsegainogočni, kdo te ne vidi, Franc Florjančič
i
o Nevidni, v čudih tvojiga stvarjenja in tvojiga predo-brotniga in premodriga vladanja ! (Poleg Nemškiga). S.
kiga hoboista.
v
Zalostno oznanilo.
▼
Se en cnden prikazik letašnjiga leta.
Letas sim dobil pervi roj čebel 30. dan Sušca in iz ravno tega panja 1. dan Malitravna drujca. Zdej sta duhoven
še obadva dobra. Kakó bota izdelala, bom povedal. No beden se še ne spomni ob tem času rojev per nas.
Pavl Cuden.
Sava 5. dan Malitravna 1846.
v
V noci
od 5. do 6. Malitravna je umerl gosp. Bia z Li kar, kaplan v Svib nim na Dolénskim, še le krog 36 let star. Bil je moder in v svojim pokliču nevtruden
tudi verli podpornik slovenšine. Ravno nepřené
han trud ne samo vdomaci, ampak tudi v bližnji Dobovski fari, kjer je bolézin gosp. fajmoštra bila poterla,je njemu toliko pred hudo bolezin in zgodnjo smert napeljal. Pa sej je lepó in veliko vredno dati življenje v svojim po
Nova cérkev in nova šola v Sentjanžu. kiicu. — Naj v miru počiva
?
P. H.
Hvala, komur hvala gré.
Med S e n t r u p e r t a m in R a d e c a m i je Sentjanska dolina. Okol i in okoli je s hribi obdana. Samo od ene strani po tesni luknji vozka césta pélje do nje. Ilribov sončnata stran je gorica, osojna pa hosta. Dolina je s hribci posuta. Sléherni hribic ima svojo vas. Po hribcih so njive težke
zemlje, kakoršne ljubi
pšenica
travniki
pa ležé po dolinah. Sréd doline na prijetnim hribcu stoji farna cérkev. V nj i se žé odnékdaj časti sv. Janez kerstnik. Stara cérkev je bila pred 94. léti še po-družniška cérkev Sentruperške fare. Bila je majhna in
zapusena; bolj kakošni kleti kakor božji hiši podobna.
g in okro
o* je bila z visokim zidam obdana. Za zi

Okro.
dam so bile kleti za vino. Pać žalostěn pogled za faj m oštra in farm an e !
Rajnki gosp. fajmošter, MihaZelíšar so si zad
pcrzadevali, de
bi
uje léta svojiga življenja prav veliko bili novo cérkev postavili. Veliko so zarad tega pisarili, in veliko imeli s farmani opraviti. In res so takó deleč
pergnali, de jim je bilo
pervoljeno, novo
cérkev zidati
s pomočjo patrona, gosposk in farmanov. Tode niso je
o* Ï5
vidili. Se komaj so stranske zidove postavili, jih je Bo k sebi poklical.— Pač čudna je bila za njih nastopnika,
zdajniga fajmostra, gosp okolišinah faro nastopiti.
Ignacja Ciglerja, v takih Službe božje ni bilo kje ob-hajati. Sole ni bilo. Farovž majhen in ves opušen. Mež-narija in druge poslopja so lézle na kup. Pa serčno in goreče so se poprijeli delà, in v nekolikih letili je bilo storjeno s pomočjo vnétih in
vbogljivih
farmanov, kar so
V/	T
t rij e rodovi zanemarili. Zdaj stojí per Sentjanzu lépa, nova farna cérkev. Namésto visokiga zidu in kléti za vino , je na dvéh straneh cérkve velik prostor. Nemalo od cérkve je nova šola. Pokopališe na bližnjim hribcu ležeče je z zidam rézaniga kamnja obdano. Nova ura v
Oznanilo
c.
k. ilirskima dezelni^a
po
«•lavarstva.
C. k. ilirsko poglavarstvo je 11. dan Sušca naznanje dalo, de bo letašnja daritev dařil (premij) za konje za Koroško in Kranjsko deželo v naslednjih krajih:
V Gel ovcu 18. dan Velkitravna in v Sent vid u 15. dan lložnicveta za Celovško kresijo.
V
Saks en bur g u 1. dan Velkitravna, v Belaku
pa 2. Velkitravna za Belaško kresijo.
V	Postoj ni 5. dan Velkitravna zaPostojnsko kresijo.
V	Krajnji 27. dan Velkitravna za Ljubljansko kresijo.
V	Mokronogu 30. dan Velkitravna za Novomeško
kresijo.
Zebè mora biti popolnama tri leta staro, torej v letu 1842 rojeno, in posestnik take živine se mora s komisijskim spričavnim pismam na mestu ogledovanja skazati, de jo je sam zredil. Živina žlahtnikov in druge gospode ne more darilj přejeti. Zebéta naj bojo od cesarskih ali pa kmetiških žebcev, vse zamorejo teh daril deležne biti, vunder imajo žebéta od cesarskih žebcev per v o pravico na-nje. Nar veči darila se bojo
naj bo žebčik ali mlada ko-
nar lepši živini delile bilca, je vsé eno.
?
Oznanilo in povabljenje.
5. dan Velkitravna bo velki zbor e. k. kmetijske družbe v Ljubljani, h kterimu so častiti udje te družbe povabljeni.
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je
li o k
Kol.
J
turnu tekija in farovz , desiravno premajhen , je vnović popravljen. V cérkvi je
zunej orgelj
vse novo. Sam
veliki oltar veljá 1000 gold.
(Konec sledi.)
Zlate bukve.
Pi
etečeni velki fantičem devet let
grabna v Ljublj visoka derla. in y
petek gre sedem
let stara deklica
starim k stermimu bregu cesarski

?
kér je voda verh šterih
agledavši blizo vode germ černiga terna v nar lepšim belim cvetji, steče doli in na odsvetvanje fantiča ne porajtaje se stega nad vodo po cvetečih veji-cah. Noga ji zderči, in deklica plava po derečih valovih. Fantič, brez de bi bil pomislil nevarnosti , ktera mu
— kak čudež! srečno

V •
zuga,
skoči ves oblečen v vodo, in přivleče tovaršico iz vode, ktera bi bila sicer árotovo
Današnjima listu je perdjan drugi del bukvić pod nadpisam „Milošerčnost do žival".
>5
Kitni ku in
V Ljubljani
M al i tra v
na.
gold.
mernik Pšenice domaće •
» banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Ječmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........
Krajnju
Malitrav
na.
old.

Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Joz-ef Blaznik v Ljubljani.