štev. n. V Ljubljani, u petek, dni 1. februarja 1907. Leto XXXII. ir/Dssaa Velja po pošti: ta celo leto naprej K 26"— ia pol leta „ „ 13— za četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ia celo leto naprej K 20- — ta pol leta „ „ 10 — ta ietrt leta „ „ 5— ta en mesec „ ,, 170 Za poSilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. LOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... U h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za Jei ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez __ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se sie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod GpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — _L__ Vsprejema naročnino, in sera te Ir reklamacije. Upravniškega telefona štev. 183. V znamenju nove dobe. Kdo bi si bil mislil pred šestimi leti, da bo ravnokar izdihnivša zbornica izvršila tako ogromno delo in izpremenila ustavne temelje ccli državi? Pričela se jc ob slabem vremenu. Ko je poljski poslanec dr. Fr. Weigel kot starosta izprcgovoril prve besede v pozdrav, je jel kričati nanj Klofač: »Govorite po poljsko, saj ste Slovan.« Vsled tega se je pričelo splošno vpitje, ki je izbruhnilo z vso silo na dan, ko je Weigel omenil smrt kraljice Viktorije. Heil den Buren je donelo po zbornici. Cc se kaže obstrukcija celo ob govoru staro-ste-predsednika, kaj naj se pričakuje od take zbornice? In vendar jc šlo! Zdaj stoji volivna borba pred durmi. Tri mesece bo vihrala. Vlada je povedala žc nekaj svojih želja o kandidatih. Nič ne rečemo njenim besedam, saj jc res, da jc treba mož, ki hočejo resno delati za državo in ljudstvo, pametnih in pravičnih. Toda izdale ne bodo te besede nič, ker se nc zadenejo stvari na pravi strani. Popravimo: nc gre se v prvi vrsti za može, marveč za stranke. Resni možje postanejo smešni v abotnih strankah; zase pametni in pravični ljudje izgube razsodnost in /misel za pravico pod vtiskom nerazsodnih in krivičnih strank, katerim pripadajo. Prva in glavna dolžnost vsacega volivca je torej odgovoriti vprašanju, kateri stranki pripada. Doslej so imeli posamniki šc mnogo moči. V novem parlamentu sc bo pokazala moč organizovanih strank. Kako malo jc bilo doslej treba za stranko! En list, par oseb, ki so stale v ospred u, pa jc bilo dobro. Ce jc bilo zraven šc kaj programa, je bila že posebnost. Zdaj nc pojde več tako. Kdor jc hotel doslej priti v politiško življenje državne zbornice, mu jc često zadostovalo, da jc stisnil par veljakom pomenljivo roke; za parado, samo iz formelnih razlogov, se jc sklical kak shod, kier se je izpustilo v zrak nekaj naučenih govorov. Taki poslanci bodo odslej preminoli, pa tudi stranke, ki so jih imele. Treba bo res iti med ljudstvo in tam iskati oko v oko zaupanja. Naši stranki se ni treba bati. Zmage so ii zagotovljene, ker.ima voljo za delo. Pov-darjati pa moramo, da med to delo spada v prvi vrsti gojitev strankarske zavesti in strankarskega ponosa. Na podlagi politiške ravno- pravnosti odločujejo strankarsko zavedni ljudje, nc pa zmes, ki ne zna sama nič soditi in ki sc lc od slučaja do slučaja pri volitvah priklopi tam, kier jo znajo spretnejše za trenotje obdelati. Tako trenotno strankarstvo izgubi odslej vedno bolj in bolj svojo moč. Cim globlja je politiška zavednostv vrstah kake stranke Inčimvečse stori zanjo, tem večjo pnhodnjost ima. Demokratiško načelo v državi zahteva tudi demokratiškega načela v strankah. Terorizem, ukazovanje od zgoraj je v naravnost-nem nasprotju z demokratiškimi gesli. Lahko z mirno vestjo trdimo, da je po svojem ustrojstvu naša stranka strogo demo-kratiška. Zato mirno gleda v bodočnost. Naše vrste so žc sedaj polne krepkih, zavednih mož, ki s ponosom priznavajo, da so pristaši S. L. S. Z vso silo delamo nato, da bi politiško zavednost še bolj razširili. V tem zmislu jc naše delo zgolj pozitivno. Nasprotniki ribarijo v kalnem. Najraznovrstnejših politiških načel med seboj se združujejo proti nam edino le pod geslom protiklerikalstva. S praznimi besedami gredo na boj proti dejanjem. Prepričani smo, da bo volivni boj dokazal, da je njihovo orožje topo in brez moče. Tri mesece! Porabimo jih! V krepkem navdušenju za čilo slovensko ljudsko stranko utrjujmo svoje čete, da na dan volitve močni na znotraj, nevstrašeni na zunaj v slogi in edinosti pokažemo, v čegavem šotoru jc slovenski narod. Kdor sc hoče zaletavati v našo trdnjavo, naj poizkusi! IVli bomo pripravljeni! Poizkusi z nemškim blokom. Dobra dva meseca sta že, odkar nemški liberalci pri nas kujejo nemški blok in niti prvega osnutka niso izkovali. Tistim, ki odda-leč gledajo to gibanje, sc to ne more zdeti čudno: nc zato, ker so med nemškimi svobodomiselnimi frakcijami razlike tako velike, da jih skupni program ne more izjednačiti, ampak v prvi vrsti se jc poizkus ponesrečil zato, ker hoče nemški blok poosebiti v sebi kulturne in gospodarske težnje vsega nemštva, pa izključuje pretežni del Nemcev. Programatično jc blok vesoljen, dejansko pa lc navadna svobodomiselna frakcija, nekak meščanski kartel proti socialnim demokratom in krščanskim so-cialcem ali bolje rečeno: skupna liberalna zavarovalnica za mandate. Druga težava ie med svobodomiselci samimi, posebno na Češkem. Praška konfercnca vseh nemških strank je vse iznenadila, ker se je pokazalo, da jc posameznim strankam za njihove sedanje mandate več kot za fuzijo strank v »kulturne« namene. Ljubenski nemški alpski shod tudi ni nič izdal. Predvčerajšnjim sta nemška ljudska in nemška napredna stranka izdali vsaka svoj poseben oklic na volilce, kjer sc sicer zavzemata za zvezo svobodomiselnih strank, toda obedve povdarjati svoje posebno strankarsko stališče; zlasti nemška napredna stranka jasno pravi, da je njen program tako samosvoj, da ni misliti na kakšen spoj z drugimi strankami. To vse neizrečeno boli »N. Fr. Presse«, organ tlock-bloka. Dan na dan je naglašala potrebo nove »kulturne« skupine in v ta namen slikala francoski kulturni boj in liberalne manevre šestih španskih ministrstev po svoje. Da ji je v prvi vrsti za zvezo liberalnega meščanstva, je pokazala tedaj, ko je razmotrivala poraz socialnih demokratov in neomajano moč centra pri državnozborskih volitvah na Nemškem. Proti centru tako je izvajala takrat, nc pomagajo konservativne večine, začasna liberalno-socialistična konstelacija ali pa podobni poizkusi, ki ne izdajo ničesar, ampak pozitiven, laiški kulturni program. 30. t. m. pa objavlja »N. F. Presse« zadnji apel na Nemštvo. Oglejmo si ga nakratko. Volivna reforma je odpravila kurije in razredno volivno pravico. Iz tega bi sledilo po mnenju blokovcga glasila, da so v principu tudi premagane strankine razlike med Nemci. Ta hinavščina jc pač zelo nerodna, ker se prav nič nc skriva. Razlike med strankami bi hoteli odpraviti, pa so sprejeli za načelo nove zveze vseh Nemcev, naperjene proti Slovanom, da so uspešen branik proti temu navalu zgolj naprednjaški Nemci, ne pa krščanski :;ocialci. Potem sledi opomin, naj sc vsaka nemška občina ukvarja zgolj z lokalno gospodarsko politiko, splošno kulturne, nacionalne in socialne probleme pa naj rešuje centralni blok. To jc ravno, kar sc upira vsem strankam, posebno pa šc Nemcem v sudetskili deželah, kjer je vsaka občina torišče in središče nacionalnih in »kulturnih bojev«. Tam preveč vre med Nemci in začas je popolnoma nemogoče, izjednačiti različne težnje, razcepljene v nebroj občin in zastopane v vsakem volivnem okrožju ter poveriti vodstvo Nemštva eni sami stranki oziroma brezbarvnemu osrednjemu vodstvu na Dunaiu, kakor hoče »Presse«. To je ravno, kar tvori prepad med nemškimi svobodomiselnimi strankami in nameni dunajskega zagovornika bloka: vsi čutijo, da si hočejo stari dunajski liberalci, ki jih bo potopila splošna in enaka volivna pravica, vsaj za eno desetletje, če ne za več, v morje po-zabnosti, zagotoviti vsaj del svoje dedščiue, ki jc sedaj po krivici vsa njim pripadala. Zato vabijo s kulturnim bojem in slikajo vseslovan-sko nevarnost. Siccr bi sc pri tem tudi sudet-ski in alpski Nemci izkazali, toda vsak bi bil rad prvi, nobenemu pa ne diši vodstvo starih dvornih svetnikov. Ker je zmeda splošna, se je čutil tudi Schonerer poklicanega v tej disharmoniji udariti na že odnekdaj razglašeno vseneniško struno. Njegovo strančico je sicer pogoltnil tok časa, njen razglas pa vendar razsvetljuje položaj med Nemci. V tem razglasu se med drugim bere sledeče: Slabi politiki in še slabši Nemci so nemško prvorojenstvo v Avstriji brezvestno prodali in tudi v času splošne volivne pravice bodo politični goljufi poneumnjevali ljudstvo. Brezvestni glumači vodijo narod po slabili potih. Le zveza nekdanjih nemških Zveznih držav je v stanu preprečiti izkoriščanje nemštva. Do aprila bomo pač doživeli šc mnogo takih razglasov od strani takili Nemcev, ki bi bili drugače čisto pripravni za svobodomiselni blok._ Knjižgunos! in umetnost. ZAPIHAL JE JUG —? Dragi gospod urednik! Ne začudite se preveč temu pomladnemu naslovu, ker tudi jaz vem, da po slovenskih logih še ni zapihal jug, dasiravno že težko vsi pričakujemo, da bi zapihal božajoč veter, da bi potegnil »čez plan« - jug. Posebno mi težko pričakujemo tega ljubkega vetra, mi, ki prebivamo nekoliko bolj daleč na severu v mrzli tujini, — No gospod urednik, zdaj vam pa dokažem, da je res zapihal jug — seveda po slovenskih leposlovnih in znanstvenih gajih in logih, po poljih moderne slovenske »plagialogije«. V zadnjem času je zapihal posebno v vašem cenjenem listu veter, ki nam je odkril marsikateri list na slovenskem leposlovnem — polju, in dokazalo se jc temu in onemu modernemu »izvirnemu« pisatelju, da zna dobro prepisovati, kar je tudi lepa čednost, če je človek v zadregi za pisateljsko ime. Danes pa spet dovolite gospod urednik, da zapiše veter sever -..... v vašem članku ter vam odpre list, na katerem je zapisano, kako dobro mora pesnik pesniti — reete »prestavljati«, da si ohrani in pridobi svoje »izvirno« pesniško ime. Pred menoj leži zbirka pesni: Vekoslav Spindler: »Zapihal je jug«, tiskala Binko & Zika v Pragi, 1904. Kritiko teh »lirično-crotičnih« pesmic so prinesli svoje čase skoro vsi leposlovni slovenski listi. In to žalibože »pomanjkljivo« kritiko — si usojam izpopolniti v toliko, da kratko rečem: k vsem vrlinam in napakam teh pesmic prištejemo šc to moderno lastnost — ali »napako« kakor že hočete, — namreč, daje precejšnje število pesmic: »Zapihal jc jug«, naravnost prestavljenih — iz nemščine. *) *) Primeriai: Bcnzmann: Moderne deu-tsehe Lyrik, 1904. (4511 4515).- Reklamova izdaja. umi Izlet v Uaišavo. 3. Na ljudskem zborovanju. Vožnja po želcznici je bila ravno tako dolgočasna, kot vedno in povsod. Kraj popolnoma raven brez najmanjšega razgleda in izpremembe, voz natlačeno poln potnikov. V Tlušču izstopiva, na postaji slone po raznih kotih na zidovje vojaki s puškami na ramah — ravno tako, kot v Varšavi in sploh po vseh postajah. Sicer pa ta odredba z vladnega stališča ni nepotrebna, o tem sveddčijo nepretrgani napadi bo.iovcev P. P. S. na želez-nične postaje. Na vsak način je bojovka P. P. S. s svojimi napadi dosegla saj en namen: de-moralizacijo vojske. Ako je polk razkropljen po celi deželi, in ima na vsaki postaji, pred vsako žganjarno itd. po nekaj ljudij in se to nadaljuje par let, ne more biti o vojaškem iz-vežbanju in o disciplini žc nobenega sledu več. Vojaki tavajo okrog, sc dolgočasijo, pridejo v živahnejšo dotiko s civilisti in morajo polagoma popolnoma izgubiti vojaškega duha. Ura je komaj dve, a shod sc ima pričeti ob tretji. Siccr pa sc med Rusi in Poljaki pri takih rečeh navadno vse saj za eno uro zakasni. To-rei imava šc čas obedovati. Čas ic. želja jc. denar bi tudi še bil, a manjka za izvršitev take ideje četrtega činitelja, to jc gostilne. Tlušč ni nc trg, ne vas, ampak samo, kot pravijo »osada« (naselbina), t. j. nekaj razkropljenih hiš in majhna železniška postaja. Moj tovariš se spomni, da mora biti tu neka restavracija, vpraša na ccsti po nji nekega dečka in on nama potrdi in pokaže s prstom na nedaleč stoječo hišo. Prestopiva prag, toda prizori, ki so sc nama odprli v tej židovski krčmi, so bili tako nesimpatični, da sva sc takoj umaknila nazaj. Nato nama nek mož, ki je stal pred krčmo, pove, da jc nedaleč od tu poljska pro-dajalnica, v kateri tudi lahko dobiva kaj jesti. Od zunaj sc nama prodajalnica ni predstavljala Bog ve kaj vabljivo, toda, ko sva vstopila, sva dobila prijeten utis. Trgovka, nekoliko reicna, prijazna žena, ki se mi jc zdela, kakor da bi jo vzel iz kakšnega našega trga in postavil sem, naju je prijazno pozdravila in ko sva ji povedala svoje želje in bolečine, naju je peljala v drugo, majhno sobico, iz nasprotnih vrat sc jc prikazalo mlado, rdečelično dekle, pogrnilo mizo z rdečim prtom, prineslo čaše. masla, plečeta, sploh vse, česar sva si želela. Prišel jc tudi trgovkin mož, krepek, zgovoren človek, ki jc bil pozneje eden izmed prvih činiteliev na shodu, in sc spustil z nama v razgovor. Ob treh vstaneva in sc odpraviva na shod. Nekdo nama pove, da so »gospodje iz Varšave« še gori v tej in tej sobi pri obedu. Greva jih iskat. Obed jc bil ravno končan in gospodje sc šc razgovarjaio med seboj. Mojega tovariša so poznali in sprejem je bil najprisrč-nejši. Urno vele še nama prinesti obed. Siccr sem žc popred v prodajalnici zadostil najnujnejši potrebi, toda poljski gostoljubnosti se nc smeš vstavljati in slednjič pravijo tudi na Kranjskem: »Bolie drži ga, kot lovi ga«, ker, kaj bo z večerjo, jc bilo šc jako dvomljivo. Mahnem torej še enkrat po kosilu, toda morala sva sc podvizati, ker ura jc bila žc tri in shod se je zoper moje pričakovanje, imel pričeti šc precej točno. Pol ure sem ali tja, to seveda nič ne pomeni, ker tukaj sc šteje čas samo po urah. Shod sc jc imel vršiti v takozvanem »ku-ratoriju treznosti«. Kaj pa je to? — To jc nekaj čisto ruskega. Ruska vlada ie namreč upe, Ijala monopol na žganje, kakor ic pri nas monopol na tobak in sol. Samo vlada sme žganje kuhati in prodajati, oziroma komur ona dovoli, da ga prodaja, a ga mora jemati iz vladnih žganjarn. S čistini dohodkom od zganjam je hotela vlada podpirati treznost ljudstva. Po naših pojmih gotovo čudno podjetje. Med drugim jc vlada sezidala s temi dohodki tudi takozvanc »kuratorije treznosti«, to jc nekake naše narodne dome, hiše za ljudsko za- bavo in izobrazbo, kier bi se imeli vršiti shodi, predavanja, nahajati knjižnice, čitalnico itd. Pri tem sta sc pa vrinili dve pomanjkljivosti: 1. da sc niso zidali iz dohodkov monopola na žganje, 2. da večinoma ne služijo svojemu namenu. Naš »kuratoriuni« jc bil veliko, čedno poslopje, ki jc obsegalo nekaj manjših prostorov in veliko dvorano za kakih (000 oseb, ki jc bila sedaj tudi natlačeno polna. Na steni sem videl sliki Lcrmontova in Puškina, dalje carja njegovo družino, nekaj ruskih generalov, za pečjo je sameval tudi Mickiev\vicz. Nek kmet, s katerim sem se spustil v pogovor, mi jc pripovedoval, da jc naš »kuratorium« dal sčzi-dati prejšnji »načelnik« (okrajni glavar), toda ne z dohodki od vladnega žganja, ampak s kmečko roboto in kmetje so pri tem, kakor mi jc pripovedoval, silno trpeli. Okrajni glavar si je pri tem šc zaslužil in tudi pozneje mu jc bil »kuratorium« vir lepili dohodkov. Ko so bili »težki časi« — pripovedoval tni je kmet — dala jc vlada v kuratoriju narediti skladišče moke. Kmet jc dobil žakelj moke, ki jc bil vreden pet rubl cv in jc odplačeval v obrokih po malem. Vlada jc dala moko brezobrestno, toda kmet je moral plačati v obrokih sedem rubljev, to si jc zaslužil glavar. — Sicer so bili pa ti kuratoriji, kot vsaka občekoristna za-Ofrvn. Iri se dekretira od zgorej, mrtva reč. Ko je pesnik »skladal« te pesmi, imel je vedno pred seboj: Benzmann: »Moderne deu-tsche Lyrik« — in morda še druge posamezne nemške lirike. (i .dr. Iv. Merliar piše v »Ljubljanskem Zvonn« 1904, št. 12, med drugim sledeče: »Niegov pogum je ponarejen, njegova modrost o življenj«, češ. »upornika samo je svet«, je izposojena, ie naučena.« Zakaj sem to navedel? Zato, ker je že dr. Merliar slutil, da si je gospod Spindler marsikaj izposodil, da je njegov program ponarejen, da je njegova modrost »naučena«, — prestavljena iz nemščine — v slovenščino. Toda preidimo k pesmim samim, da bomo videli ad aculos, kaj jc »ponarejenega«, »izposojenega« in »naučenega«. Prva pesem v zbirki, katere naslov je: »Za gorami« št. 7. se glasi: Za gorami. Dejali so mi nekoč: — glej za goržmi, za daljnimi, prava sreča tam je doma — In šel in preiskal sem pol sveta, a vrnil s spomini se žalnimi in vrnil se plakajoč...... In vendar dejali so mi nekoč: glej, za gorami, za daljnimi, prava sreča tam je doma — Nemško: »Ober den Bergen.« Ober den Bergen, weit zu \vandern sagen die Leute, wohnt das Gliick ach und ich gicng im Sch\varme der andern, kam mit vcr\veinten Augen zuriick. Ober den Bergen, weit, \veit driiben, sagen die Leute, wohn das Gliick. — (Kari Busse, Moder. deut. Lyrik, str. 130.) Pesem »Za gorami« je torej skoro doslov-no iz nemščine — »izposojena«. — Dalje str. 18. Pesem: Vračajo se---- Na morje široko splavale so ladje mojih mladih sanj. Vračajo se ladje tiho in počasi v moj pristan.--- Nemško: Er\vartung und Erfiillung. In den Ocean schifft mit tausend Masten der Jiingling, Stili auf gerettetem Boot treibt in den Hafen der Greis. Primerjaj Schillers\verke von Vendelin von Maltzahn str. 199. (Votivtafein). K tej pesmici bi pripomnil, da jo je pesnik dobro »ponaredil«, ali vsebina le ni njegova, ampak Schillerjeva. Na strani 50 pesem: Poldanskl čas--- Ce prikloni se v vetriču lahnem jeden klas, tisoče zavalovi jih v poldanski čas. Kakor da slutnja težka o smrti gre čez polje, in ko da slovo si šepečejo tam klasi in cvctke mlade. (Prim. Martin Greif: Moderne deutsche Lyrik str. 230.) Vor der Ernte. Nun storet die Ahren im Felde ein leiser Hauch, (začetek) Wenn eine sich beugt, so bebet die andere auch. Es ist, als ahnten sie alle, der Sichel Schnitt, Die Blitmen und fremden Halme erzittern mit. Šele zdaj, ko je ljudstvo dobilo več svobode in se zamore svobodno gibati, polastilo se je ku-ratorija za svoje zadeve. Ko sva prišla na shod, je bila dvorana že natlačeno polna. Med udeleženci so bili v veliki večini kmetje iz okolice, a tudi gospode je bilo precej — graščakov in uradnikov iz Varšavo. Seznanil sem se tudi s poslancem v prejšnji dumi, prijaznim in inteligentnim gospodom. Žensk je bilo navzočih malo in le iz gosposkih slojev. Navzoč je bil tudi »pomočnik načelnika« — po naše »okrajni podglavar«, mlad, po zunanjosti simpatičen mož, v lepi uniformi. Nek mož, ix) nastopu soditi iz nižjih slojev, je otvoril shod, pozdravil v obširnem nagovoru navzoče, predlagal nekega gospoda predsednikom, potem omenil mene, ki sem si našel prostor nekje v dvorani med kmeti, in me pozval, naj zavzamem mesto v predsedni-štvu. Njegovo vabilo in njegovi pohvalni izrazi so prišli meni ravno tako nepričakovano, kot neljubo. Vlada bi mi lahko obrnila svojo pozornost in me tudi kot »nadležnega tujca« poslala z žandarji čez mejo, ako bi se spustil v ondotne razmere. Poprosim torej svojega tovariša gospoda S. Zaleskcga, ki jc bil izbran zapisnikarjem, naj me opraviči, sam se pa ne ganem z mesta. Med kmeti ie bilo zame bolj varno, a tudi bolj koristno. Menjal sem več- Pesetn je očividno »izposojena«! — »ponarejena« 1 — Stran 59: Klasje je molilo---K tej pesmi je napravil lep uvod, a potem sledi dosledno nemškemu tekstu. Torej: — Večni oče na nebesih, pošlji solnca vroči žar, ah, pripognil neusmilno v noči nas je k tlom vihar. Glej kak hrepeni po kruhu v koči borni siromak--- A še dozoreli nismo, in že kleplje srp seljak. Daj nam solnca, Oče Večni da bohotne polne nas in plamen v rosno jutro zroče najde zgodni čas! Ah z veseljem takrat smrti uklonimo tilnik svoi, ko skoz mlado jutro vzplava pesmi radostnih nebroj. — Paul Groto\vsky: Moderne deutsche Ly-rik stran 238 pa poje tako-le: Gebet der Alire. »Herr, ich harre deiner Sonne Glut, sich mein Leben, das im Schatten ruht. Niederwarf mich deiner Sturme Heer, tief am Boden lieg ich regenschvver. Herr, so gern triig ich den Armen Korn, giesse nieder deines Lichtcs Born, eh mich tiefer noch die Windsbraut tritt: Herr, jetzt bangt mir vor der Sichel Schnitt, vor dem Sinken in die finstre Nacht als ein Halm, der kcine Frucht gebracht! — Herr, gebiete deiner Sturme Wehn, lass mich \vieder deine Sonne sehn, lass mich \vachsen ohne Ruh und Last--- Traum' ich golden dann im Julilicht, reif und sch\ver, fiircht ich den Schnitter nicht klingt die Sense durch die Sommerruh, fall ich stili der grossen Ernte zu!« Spindlerjeva pesmica je lepa, škoda da ni produkt njegove duševne muze. Drugače pa je čedno posneta — po nemški. Ravno tako je na strani 58 pesem: »Trave sl šepečejo« podobna prejšnji pesmi: Vor der Ernte. »Es ist, als ahnten sie alle der Sichel Schnitt — die Blumen und fremden Halme erzittern mit. Slovensko prosto se glasi (str. 58): Trave si šepečejo na zelenem polju: jutri, sestre, nam je smrt v pokošenem polju. — Prof. Tominšek piše v svoji oceni (Slovan, 1905, zv. 2, let. III., str. 60) med drugim tudi sledeče vrstice: »Tri pesmice izmed štirih pod naslovom: »Kaj govorim ti«, se mi n. pr. zdd v vsakem oziru dovršene; dobro je na samega sebe namignil pesnik z besedami: »Cuj kaj ti pravim, sinček moj: Nc slušaj nikdar mehkih besed ni svojega otca!.... Življenje je boj!«.... Dr. Merhar pa je drugega mnenja, kakor sem že preje omenil. Dr. Merhar pravi: »Njegov pogum je narejen, njegova modrost o življenju, češ, »upornika samo je svet,« je izpo-so ena, je naučena. (Ljubljanski Zvon, 1904, str. 760—61.) In res je to. Le poglejmo enkrat najprvo nemški original in potem slovenskega. Na strani 159, Mod. deut. Lyrik, beremo: Richard Dehrnel: An meinen Sohn. ^ Der Sturm behoreht mein Vaterhaus, Mein Herz klopft in die Nacht hinaus, laut; so erwacht' ich votn Gebraus des Forstcs schon als Kind Mein junger Sohn. hor' zu, hor' zu: in dcine ferne Wiegenruh stohnt meine VVorte dir im Traume der Wind. Einst hab ich auch im Schlaf gelacht mein Sohn, und bin nicht aufgewacht krat svoje mesto in se spustil v razgovor zdaj s tem, zdaj z onim. Razgovarjal sem se z njimi m jih povpraševal o njih razmerah in življenju. Bili so krepki, razumni kmetje, govorili so živahno, dovtipno. Jaz sem se začudil, ko sem nvidel, da je njih gmotno in duševno stanje veliko boljše, kot sem pričakoval. Res, da mi jc pozneje nek gospod pojasnil, da je to »izbran matcrijal« in da je v tem kraju narodno-demokratična stranka že dalje časa med ljudstvom delala. Gospod okrajni glavar se je očividno jako zanimal zame in kjer sem bil in s komur sem govoril, povsod je bil kmalu za menoj ali na moji strani. Jaz se zanj nisem dosti brigal in bilo mi jc vseeno, če me sliši, kaj govorim, ali ne. Toda kmetje in tudi gospodje iz krčme niso bili tako ravnodušni. Ako sem govoril s kom o najbolj vsakdanjih stvareh, a jc prišel okrajni glavar v bližino, naenkrat je vsakdo pretrga! razgovor in obmolknil. To se je ponavljalo vedno tako, da me jc presenetilo. Nekoč sem govoril z dvema kmetoma, eden jc bil na moj Icvici, drugi na dcsnici. Kmet na desnici mi jc pripovedoval, da ima 20 oralov polja, 5 krav, 1 tele in 2 konja; drugi na levici jc rekel, da ima siccr malo polja, zato ima pa mlin. Naenkrat jc stal okrajni glavar za menoj in kmet na desnici je sunil pred menoj soseda na Icvici v trebuh in oba sta prestrašena umolknila. Poljakom sc včasih očita, vom Sturm; bis eine graue Nacht wie heute kam. Dumpf brandet heute im Forste der Fohn, wie damals, als ich sein Geton vor Furcht wie meines Vaters Wort vernahm. Horch, wie der ktiospige Wipfelbaum sich strSubt, sich beugt, von Baum zu Baum mein Sohn in deinen Wiegentraum Zornlacht der Sturm — hor' zu, hor' zu! Er liat sich nie vor Furcht gebeugt, horch, \vie er durch die Kronen keucht: sci Du! sei Du! — Und wenn dir einst von Sohnespflicht mein Sohn, dein alter Vater spricht, gehorch ihin nicht, gchorch ihm nicht: Horch, wie der Fohn im Forst den Friihling braut! Horch, er bestiirmt mein Vaterhaus, Mein Herz tont in die Nacht hinaus, laut-- Spindlerjev »skoroprevod« se glasi na strani 77: Kaj govorim ti sinček moj? Cuj, divje vihar je završel v temno, nemirno noč, preko gorskih vrhov je zavel težko pesem pojoč--- Hej, narave vstvarjajoče sin se je materi svoji uprl, m neslišno v brezzvezdno, nemirno noč je proseči njen glas zamrl. In kot zmagovalec prek logov, poljan vrši, buči divji orkan, in pada drevje in umira polje--- oh, pač plakal bo novi dan.--- Ej kolikrat sem zajokal glasno kot otrok ves trepečoč, ko začul sem biti ob okna vihar, ki divjal je v brezzvezdno noč. In nocoj, nocoj, sinček moj, bolestno zajokal si ti, ko zaječaii so vrhovi dreves in motili nedolžne ti sni--- Cuj, kaj ti pravim, sinček moj: ne slušaj nikdar mehkih^besed ni svojega otca! .... Življenje je boj! ... . in upornika samo je svet.--- Ako zadnji dve pesmi med seboj primerjamo, vidimo, da je slovenska še precej dobro ponarejena, vendar — izposojena iz nemščine, posebno drugi del pesmi. Toda nauk in modrost pesnikova je v tej pesmi — naučena, kar je že dr. Merhar dobro pripomnil, in ko bi profesor Tominšek še enkrat pisal kritiko o tej zbirki, tedaj bi še z večjo opravičenostjo lahko rekel: dobro je na samega sebe namignil pesnik z besedami: »Cuj, kaj ti pravim, sinček moj: Ne slušaj nikdar mehkih besed ni svojega otca! . . . Življenje je boj!--- Namreč: Sinček ne prestavljaj slepo iz nemščine nikdar, čc ti tudi oče svetuje in če tudi je življenje boj — za vsakdanji kruh. Ce pa že prestavljaš — bodisi prosto ali doslovno — iz nemščine, pa saj povej odkod, da te ta boj ne uniči! Pesmi, katere sem navedel, so več ali manj iz nemščine prestavljene — ali saj misli so vzete iz nemških in lahko se reče, da so res ravno one pesmi skoro najboljše, katerih snov in včasih tudi zunanjo obliko je vzel iz nemške muze. — Tako se saj prof. Tominšeku oni nemški prevod »Ari meinen Sohn« najbolj do-pada! — V Spindlerjevi zbirki so pa še morda druge pesmi, ki so podobne (slične) nekaterim nemškim pesmicam v omenjeni zbirki: Moderne deutsche Lyrik. — Morda — upajmo— v kratkem zapiha jug, ki bo s svojo božajočo toploto in milino pokazal: Spindler »je pasivna narava«. — V Nemškem Gradcu na dan Izpreobrnitve sv. Pavla t. 1. — Val. Rožič. * Knjige »Matice Slovenske« so ravnokar izšle: 1. Spomini. Spisal dr. Jos. Vošnjak. Drugi zvezek. 1868—1873. Knjigo krase slike znamenitih slovenskih mož. — 2. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. K. Štrckelj. 10. sno- da so zarotniški narod in da je njihovo geslo >>liberutn conspirare«. Gotovo je, da jim je pod vplivom dolgotrajnih zgodovinskih dogodkov, ko jim je bilo nemogoče javno stre-miti za svojimi političnimi cilji, bila odprta edino le tajna, nepostavna pot do dela in tako jim je konspiracija takorekoč prešla v kri, da skrivajo tudi tam, kjer absolutno ničesar nimajo skriivati, in se boje, kjer se ničesar nimajo bati. Vneketti gotovem smislu je res.dajevsak Poljak zarotnik, ker ima vsak Poljak cilje, katerih si ne upa vedno in povsod javno priznati in razvijati delovanje, ki sc ne vidi vedno v javnosti. Tega jim pa ne smemo šteti v zlo, niti v nečast. Večinoma se njihove zarote nanašajo na jako nedolžne predmete: Dijaki sc shajajo in uče pol ski brati in pisati, drugje se zbira skupaj bratovščina presv. Srca. dele si s skrivnostnimi obrazi v največji skrivnosti ška-pulirjc in pase tretjega reda itd. Med tem se je razvijalo zborovanje, govorniki so nastopali eden za drugim in govorili lepe, dolge govore, da bi vse bilo mogoče dobesedno tiskati. Toda parlamentaričnega zborovanja, kot sem ga jaz pričakoval, tu ni bilo, ampak samo venec lepih govorov. Ko je število govornikov že pojemalo, sc jc predsednik obrnil do zborovalcev, če se hoče šc kdo oglasiti in na tako njegovo vzpodbudo se je ta-I koj spet vsulo nekaj novih govornikov, (jo- pič III. zvezka. Ta snopič obsega pivske pes-mi in pesmi v veseli družbi. — 3. Zbornik VIII. zvezek. Uredil L. Pintar. Dr. Fran Ile-šič: »Ceško-slovenska vzajemnost v minulih dobah. L.. Pintar: Ivan Vavru. Dr. Iv. Zmavc: Herbert Spencer, filozof razvoja, napredka in svobode. Avgust Zigon: Tercinska arhitekto-nika v Prešernu. J. K. Podgorjanski: Judje na Kranjskem. Andrej Fekonja: IJrve šole pri Hrvatih od XII. do XIX. veka. Dr. Fran Ilešič: Srbski pisatelj Jovan Rajič in Urban Jarnik. Dr.Janko Lebinger: Slovenska bibliografija za 1. 1905. P. pl. Radics: Slovenske brambovske pesmi Cvetkove. — 4. Prevodi iz svetovne književnosti. L. N. Tolstoj. Moč teme, prevcla iz ruščine Minka Govekarjeva. — 5. Anton Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. XIII. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Ivan Cankar: Martin Kačur, življenje idealista. — 6. Zabavna knjižnica. XVIII. zvezek. Uredil Josip Kostanjevec. Obsega naslednje spise: Povest o literatu (L. Seršen-Kostanje-vec), Anina prva ljubezen, (Ronfan Romanov-Pugelj), Tesar Aleš (C. Golar), Diletant (Milan Pugelj), Obsojena (Jos. Kostanjevec). — 7. Hrvatska knjižnica. I. zvezek. Uredil dr. Fran Ilešič. Ta knjižnica, po kateri se bo Slovencem najlažje naučiti hrvaščine, ker ima vsaka stran tolmač besedij, obsega: Predgovor Ilirska doba. Naša doba: A. Ilirski časi v povesti in pesmi sedanje dobe. B. Naša zemlja. Sliki Stanka Vraza in Lj. Gaja. — 8. Letopis »Slovenske Matice« za 1. 1906. Sestavil in uredil Evgen Lah. Tržiške nouice. t Nova železnica bo, kakor nam javlja izvedenec, Tržič izolirala in naš trg tudi gmotno oškodovala, ker je načrt, kakor je zdaj narejen, služi le enemu podjetju, namreč predilnici. Tržiški kolodvor jc predvsem preveč oddaljen od Tržiča. Križki kolodvor bo pa razmeroma preblizu in marsikateri tržiški voznik bo raje peljal svoje blago na križki kolodvor, kakor na domačega, ker je stara ccsta bolj primerna in lepše izpeljana, kakor bo pa nova. Korist od tega bo imela Pristava, ne pa Tržič. Vasi, kakor Bistrica, Kovor in druge ob cesti na Podnart bodo imele svojo lastno ccsto na kolodvor, in s tem bo Tržič gotovo na škodi, ker bodo tc vasi naš trg popolnoma opustile. Za naše trgovce in obrtnike bo to na vsak način hud udarec. Tako vidimo, da naša prometna sredstva, zlasti železnice, služijo lc velikemu kapitalu, ne gleda se pa na to, ali bodo služile splošnosti ali pa ne. Tržiška železnica nam je v to očiten dokaz. t Baron Born zida novo elektrarno, ki bo preskrbela luč za Tržič in tržiško okolico. Gospod Lončar je svojo baronu prodal. Električno razsvetljena bo tudi naša cerkev, kar dela vso čast našemu gospodu župniku, ki je s tem pokazal, da zna ceniti tehniške pridobitve modernega časa. t Mlekarno misli ustanoviti šentanski baron. Kupil ie že 15 pincgavskiH"1 krav najlepše pasme. Naj bi bilo to podjetje Šentancem v poduk, da bi tudi napredovali v živinoreji, in da bi sc po njej gmotno utrdili, da bi tako zamogli ohraniti svoje domačije ter se ustaviti uspešno preteči nevarnosti tujega, požrešnega kapitala, ki steguje kakor lačen polip svoje roke po lepi, romantični šentanski dolini. Z žalostnim srcem človek gleda, koliko domačij jc že zginilo v žrelo tega nenasitnega polipa. Torej, Šentanci, na krov! Rešite lepo dolino svojo preteče povodnji tujega denarja. t Našo deco muči oslovski kašelj. Skoraj tretjino je zgrabila ta mučna epidemija. Pojavljajo sc tudi že posledice tc bolezni, namreč ošpice. t Marijina družba jc priredila ob priliki godu svojega prednika g. svetnika gledališko predstavo. Alegorična igra nam je prav dobro ugajala. Vsa čast vrlim dekletam. ki znajo prosti čas tako lepo porabiti. Za lepo voščilo se jc g. prednik prav ginljivo zahvalil. vorilo se je o vsetn mogočem. Nek navzoč duhovnik nam je naredil lepo pridigo o Materi Božji, nek kmet se je oglasil in nam ponovil pridigo, katero je nekoč slišal v cerkvi o predmetu: »Reši svojo dušo!« Včasih ga je spomin zapustil in potem je stal nekaj minut molče pred nami in si drgnil čelo, mi smo pa potrpežljivo čakali, dokler ni spet prišel na sled. Govori so trajali od 3. ure popoludne pa do 9. zvečer in bi trajali lahko še celo noč, ako bi se gospodom ne mudilo z vlakom nazaj v Varšavo. Tako potrpežljivih poslušalcev, kot smo bili mi, ni lahko najti. Govorilo se je o vsetn mogočem, samo o organizaciji kmečkih društev, kar je bilo na programu, še nisem slišal besede. Šele proti koncu zborovanja se je nek drug navzoč duhovnik nehote in gotovo tudi proti moji volji dotaknil vprašanja, katero bi lahko pripeljalo na predmet našega shoda. Ker je njegov toyariš napravil lepo pridigo, ki je bila jako dobro sprejeta, je mislil tudi on, da mora nekaj povedati. Spomnil se je, da je predsednik v začetku našega zborovanja povedal, da so poleg pravil našega društva potrjena tudi žc pravila nekega drugega poljedelskega društva za velike in male posestnike in šc nekega tretjega manj znanega kmečkega društva. Novi govornik je porabil to opazko za predmet svojega govora o razdelitvi poljskega kraljestva na tri države: — Rusijo, 1. priloga 27. štev. „Slovenca" dne I. februarja 1907. t Občni zbor društva sv. Jožeta se je vršil preteklo nedeljo v društvenih prostorih. Navzočih je bilo lepo število članov. Predsednik Fr. Zaje pozdravi navzoče društvenike ter omeni pomen tega občnega zbora, ker obhaja letos društvo desetletnico svojega obstanka. Nato poroča o delovanju v preteklem letu. Društvo je priredilo štiri predavanja, ki so bila dobro obiskana. Več socialnih kurzov je tudi bilo. Gledališke predstave z lepim vsporedom so se priredile tri, pri katerih sta sodelovala lastna kluba, pevski in tamburaški, ki vrlo napredujeta pod spretnim vodstvom g. Slabeta, organista tržiškega, kateremu sc predsednik toplo zahvali za požrtvovalni trud. — Po deputaciji se je društvo udeležilo delavskega posvetovanja v Medvodah in katoliškega shoda ter sc tu navdušilo za duševni in gmotni napredek in za prepotrebno organizacijo. —'Društvo se jc poklonilo g. deželnemu predsedniku, ko jc bival v Tržiču. — Zabavnih večerov je bilo pet, kjer so se dru-štveniki lepo in pošteno zabavali. Novih udov ie pristopilo tekom leta 10. Odstopilo jih jc tudi nekaj. Društvo ima zdaj 71 članov. — Večkrat sc čuje, da društvo spi, navedena dejstva nam govorijo, da ne, ampak da društvo živi in dela. Zato se z nova s požrtvovalno ljubeznijo oklenimo društva, ki jc in ostane ognjišče duševnega in gmotnega napredka. Požrtvovalnega duha je treba, da, a društvo nam plačuje tc gmotne žrtve z duševnimi obrestmi. Zato hočemo i v bodoče ostati živi, delavni, navdušeni udje našega društva, pod varstvom patrona našega, vzora našega, sv. Jožefa. — Nato poroča blagajnik o denarnem stanju društva. Dohodkov jc imelo 777 K 88 v., stroškov 745 K 20 v., torej ostane prebitka 32 K M v. Knjižničar poroča da ima društvo 510 knjig; prebralo sc jih je kakih 40<). Nato jc bila volitev novih odbornikov. Izvoljeni so bili: predsednikom Fr. Zaje; podpredsednikom I. Papov, tajnikom L. Zupan, blagajnikom A. Mikič, njegovim namestnikom J. Zupic, knjižničarjem K. Končar, njegovim namestnikom Jož. Zalbcrger, pevo-vodjem Fr. Slabe, za odbornike Fr. Vidic, J. Hanžič, lgn. Likar. — Za bolniški sklad se izvolijo odbornikom: A. Mikič, Mokorel, Deč-man, Cadež. Nato so se predlagale naslednje resolucije: 1. g. Papov: desetletnica naj sc slovesno praznuje in sicer poleti; povabijo naj se pri ti priliki tudi druga društva. Se vzame na znanje. 2. O. L. Zupan predlaga, da naj se v ta namen skliče izreden občni zbor, kjer naj sc o tej točki debatira. Sprejeto. 3. Fr. Zaje predlaga, naj sc pri tej priliki izvoli poseben odsek, ki bo vse potrebno ukrenil, da se ob tej priliki res vse veličastno izvrši. Dobro. 4. Nato povzdigne predsednik k sklepu še enkrat besedo, bodri društvenike k vstraj-nosti, k zvestobi in ljubezni do društva ter sproži misel za društveni dom, za Jožefov clom, ki jc bila z navdušenjem sprejeta. Naš Narodni dom bodi Jožefov dom, kjer naj sc zbira vsa poštena, krščanska, narodoljubna delavska družina. Zato pojdimo na delo, položimo prvi temeljni kamen za to stavbo, ki jo itnamo že v mislih, a ki se bo enkrat tudi uresničila, čc sc bomo s požrtvovalno silo oklepali te misli. Nato se je nabralo takoj 24 K 80 v. za društven dom, v znamenje, dii, ie bila misel z veseljem sprejeta. Nato predlaga, da naj sc tisti možje, ki so v teku desetletja uspešno delovali za blagor društva, izvolijo za častne člane. Izvoljeni so bili sledeči: Ivan Papov, Karol Končar, Anton Mikič, Fr. Vidic, Fr. Ahačič, Jožef Kržišnik, Jožef Po-tokar. Z besedami: »Na delo torej, ker resni so dnovi, a delo naše naj Bog blagoslovi — je zaključil predsednik ta zanimivi občni zbor. t Gregorčičev večer priredi društvo sv. ložefa na svečnico dne 2. februarja t. 1. na Skali s sledečim vsporedom: 1. Deklamacije; 2. slavnostni govor; 3. petje, poje se šesti venček narodnih pestnij, Florijančič; 4. igra: »Trije tički«. Jeseniške nouice. j Lepoto Jesenic kazi ravnokar postav-1 ena ledenica ob cesti od kolodvora na Savo. Mislili smo. da bo ta cesta kmalu najlepši del Jesenic, pa mesto krasnih stavb postavljajo take barake ob cesti! j Tema vlada ponoči večkrat v podzemeljskem prehodu z Jesenic na Savo. Kdor je hodil kedaj skozi to luknjo, ve, kaj se pravi v temi hoditi skozi, in če ni sila, rajši napravi dolg ovinek. Cc mesec razsvitljuje ceste, te luknje pač ne more in če je po cestah ob luninem svitu lahko hoditi, v ti luknji je črna tema Ze če se dva človeka v predoru srečata, bog-zna kakšna, nočem govoriti dalje, . . . vsak si lahko misli, kar hoče. j Pota po Jesenicah v zimskem času so pa res nekaj posebnega! Kadar je zamrznjeno, prideš z največjo težavo po poti od šole do cerkve ali navzdol, nevarno je hoditi tudi po stopn.iicah od cerkve na cesto. Čudno, da si kdo roke ali noge ne zlomi, ko ljudje tako padajo, da se mora človek smejati, čeprav bi moral pravzaprav se jeziti, zakaj so taka občinska pota. Toliko občinskih dokiad se plačuje, pota so pa tako zanemarjena! In pota na Muravi! Mnogi so poskušali priti že na Mu-ravo, pa so morali odnehati, tako je polzelo in drčalo! .i I.epa se obetal C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je ukazalo županstvu, da nekega odbornika ne sme pustiti k občinski seji, ker je v preiskavi zaradi hudodelstva. Nam se zdi to protipostavno. ker državni zakon z dne 15. novembra 1867, št. 131 pravi, da nastanejo take posledice Ic v slučaju obsodbe. Slučajno ta odbornik pripada k liberalni stranki, zato liberalno časopisje molči. A liberalne glave so jo iztuhtale in si mislijo, kar velja za liberalnega odbornika mora biti tudi za klerikalnega. Pa so obdolžili odbornika in svetovalca Ce-bulja, da je kriv hudodelstva in sicer poškodbe tuje lastnine, češ, da tudi on ne bo mogel k sejam. Lepa ta! Na tak način se lahko vsi liberalcem neljubi odborniki spravijo v preiskavo. Kak hudobnež piše anonimno pismo na državno pravdništvo, pa vsaj za nekaj časa oropa odbornika pravice udeleževati se sej. Jasno je, da tolmačenje postave od strani okrajnega glavarstva, ne more biti pravo. Tedenski pregled. Zmaga katoliškega centra na Nemškem. Pri prvih volitvah, ki so sc vršile 25. jan. je zmagal katoliški centruni, ki jc imel doslej 99 poslancev, v 92. krajih. Po ožjih volitvah naraste število gotovo nad sto. Nasprotniki centra so storili vse, da bi štrli moč katoličanov, ki so sc naslanjali edinole na lastno moč in na lastno organizacijo. Poražena pa je socialna demokracija, kar priča o njeni notranji slabosti. Nacionalni liberalci so si priborili nekaj novih mandatov vsled tega, ker so jim konservativci dali brez protikandidatur svoje glasove; toda tretjina meščanskih kandidatov za vlado ni zanesljiva. Katoliški centrum slavi ztiiagoslav e nasproti vladi, nasproti liberalcem in zagrizenim lute-rancem ter nasproti socialni demokraciji. Vzrok te zmage pa jc njegova socialna politika in vir, iz katerega zajema svoja socialna, politiška načela, t. j. religiozno-krščan-sko naziranje. Demonstracija v Gorici. PrQti germanskemu načelniku državnega kolodvora v Gorici Wieserju so napravili protestni shod Slovenci in Italijani. Sprejeta resolucija zahteva, naj se odstranijo W'ieser in drugi uradniki, ki niso zmožni slovenskega jezika. Po zborovanju se je podalo vseh 400 udeležencev pred stanovanje posta.ienačelnikovo s klici: »Doli z Wieserjem 1« Državni zbor. Dr. Žitnik je v razpravi o železnicah opozarjal vlado, naj čimpreje zveže Kamnik s primerno točko železnice Dravo-grad-Velenje-Celje. Istotako je drezal, naj se Vipavska železnica podaljša do Postojne. Pre- bral je odlomek tozadevne prošnje na železniško upravo, ki jo je podpisalo 12 občinskih zastopov v vipavskem sodnem okraju. Zbornica je sprejela resolucijo, ki zahteva podaljšanje imenovane železnice. V zadnji seji, ki ie bila v ponedeljek, je zbornica brez razprave dovolila 41 milijonov kron, da se dovrše že pričeta dela v tržaškem pristanišču. Predsednik Vetter je za sklep poročal, koliko je dovršil zadnji parlament. Nujnih predlogov v 6. letih je bilo 600, predlogov brez nujnosti 1600, interpelacij 11.000. — Dunajski uradni list je priobčil sankcionirano volilno reformo in cesarski patent, ki razpušča državni zbor. — Glavne volitve po novem vol. redu bodo baje 7. maja. Nove zbornice prva dolžnost bo urediti razmerje med Ogrsko in našo državno polovico. Ministrski predsednik Beck je srečno vodil državni voz, morda bo spreten tudi v bodočnosti. — Cesar je odlikoval vse ministre. Zaupni shod, ki ga je sklical v Gorici predsednik »Sloge« dr. A. Gregorčič se je izvršil dne 31. januarja srečno in povoljno. Iz vseh krajev se je nabralo vrlih zastopnikov nad 800. Shod je bil obenem krepak odgovor najnovejšim liberalnim poizkusom. Govorili so: Dr. A. Gregorčič »O pomenu voliv. pre-osnove za Slovence«; prof. Berbuč »O delovanju stranke na gospodarskem polju«; vodja Premrou »O zadružništvu na Goriškem«; dr. Dermastija »O pripravah za državnozborske volitve.« Poslednji govornik, ki je navzoče kar navdušil, je končal z besedami: »Križa ne pustimo iz šole!« Velika nesreča v rudniku. V Saarbriicken na Nemškem se je 28. januarja dogodila v jami strašna nesreča. Vneli so se plini ter zadušili okrog 300 rudarjev. V jamah je divjal ogenj, da so rešilna dela bila onemogočena. Mrliči, ki so jih spravili žc iz jame, so tako zdelani, da iih ni moč spoznati. Kandidat ljubljanskega mesta. Zastopniki liberalne stranke so imeli sestanek že 27. januarja, da bi se domenili, kdo naj gre na Dunaj. Razšli so se brez vidnega uspeha, dasi so najbrž vedeli, kako bo. Kakor je bilo pričakovati, je te dni splezala na površje kandidatura župana Hribarja, ki bo obenem župan, poslanec in zastopnik »Slavije«. Tako »podprt« je pripravljen, da se žrtvuje. Dr. Tnller bi postal podžupan. Verske vaje šolskih otrok. Poslanec Seitz in tovariši so interpelirali naučnega ministra Marchcta glede na odlok dunajskega okrožnega šolskega sveta, ki disciplinarno kaznuje šolske otroke, ako se neopravičeno ne udeleže šolskih verskih vaj. Minister jc odobril ravnanje dunajske šolske oblasti. Raznoterosti. Novo ministrstvo Maurovo na Španskem je konservativno. Sklenilo je, ostati z Vatikanom v najboljšem soglasju. — Ponovljeni koncert »Glasbene Matice« je obiskalo zopet mnogo občinstva, ki je bilo polno hvale o petju tega največjega slovenskega zbora. — Ogrski minister Polonyi je demisijo-niral ter vložil obtožbo zoper »obrekovalce(D« — Pogorela je 45 številk broječa vas Brest pod goro Učko v Istri. Posestniki niso bili zavarovani; ker je poleg tega huda zima, so res usmiljenja vredni. — V Odesi so hoteli zopet preganjati žide; da.si je policija napravila hitro red, je bilo vendar ranjenih 45 Židov. — V hrvaškem saboru traja še vedno obstrukcija Starčevičancev proti adresi. V ponedeljek in v sredo so vlekli sejo do tretje ure zjutraj. — Dr. Lueger je bil zopet hudo zbolel; koncem tedna je stanje povoljneje. — Prt volitvah zaupnikov, ki bodo volili poslance v rusko dumo, je izvoljenih Iz kmetiških in delavskih kurii 1761 monarhistov, 1956 zmernih in 65 kadetov. Med zaupniki je 1036 duhovnikov. — Na Tirolskem bodo za državnozborske volitve postavili svoje kandidate krščanski socialci, kakor tudi konservativci, ker so se pogajanja razbila. — V Starem trgu pri Ložu je izvoljenih v občinski odbor 27 pristašev »S. L. S.« in samo trije liberalci. Z zgradbo Južnega kolodvora v Ljubljani prično že letos ter bo delo trajalo pet let. — Na protialkoholni shod, ki je bil v Celju minolo nedeljo, je prišlo 400 poslušalcev. Govorniki so bili iz Ljubljane in iz Celja. Vreme. Na Tirolskem so vsled južnega vremena močni plazovi uničili tri gozdove; na sedmih krajih je železniški promet radi plazov onemogočen. — V Črni gori je zapadel sneg; v torek so imeli 23 stopinj C. pod ničlo. Skadrsko jezero je zamrznjeno. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 3. februarja: Blaž, Oskar; ponedeljek 4.: Andrej Kor., Veronika; torek 5.: Agata; sreda 6.: Doroteja, Tis, Anastazija; četrtek 7.: Rihard, Romuald; petek 8.: Janez Mat., Juvencij; sobota 9.: Apolonija, Ciril Aleks., Pavlin. Rešlteu cerkueno-politišlie Krize na Francoskem? Francoski škofje so v svoji konferenci sklenili zagotoviti nemoteno izvrševanje bo-gočastja s pomočjo posebnih pogodb s komunalnimi in državnimi oblastmi. Vatikan jc ta načrt odobril in s tem dokazal, da noče verskega in državljanskega boja, kakor mu je iiodtikala vlada. Škofje so sestavili tak formular za pogodbo. Pogodbo ima pravico sklepati z občino, oziroma s prefektoin departementa, župnik, kateremu podeli škof za to potrebno pooblastilo. Ce župnik umre, preide ta pravica na naslednika, imenovanega od škofa. Ta pravica ugasne takoj, kadar škof župniku odvzame^ pooblastilo. Pogodbo mora odobriti škof. Župnik ima v svoji cerkvi neomejeno upravno moč in skrbi tudi za red v cerkvi, za katerega je odgovoren. Le v slučajih, ko jc v smislu postave javni mir in red v nevarnosti, sme policija poseči vmes. Zupan se obveže, da se nc bo vtikal v upravo. Da se prepreči prekršenjc pogodb od strani nasilnih uradnikov, naj bodo te pogodbe veljavne le tedaj, ako jih sprejmejo po celi Franciji in povsod enako. Ako ena sama občina ne mara skleniti pogodbe, postanejo tudi vse druge, že sklenjene, neveljavne. Cerkev pri tem povdarja, da se nobene svojih pravic nc odreče in tudi ne pripoznava separacijskih postav, kakoršne so sedaj. Zato se morajo v tc pogodbe sprejeti določbe, ki zagotovijo svobodo hierarhi e, verskih vaj in upravno neodvisnost žujmikov. Zanimivo je, kaj so na to dejali poslanci v francoski zbornici 29. t. m. Zbornica se je posvetovala o predlogu Briandovciu, naj se odpravi javljenje politiških shodov. Socialist Allard jc dejal, da spremie postavo, da se mu pa zdi ta nova naredba koncesija cerkvi. O nameri škofov, urediti bogoslužje s pogodbami, je dejal, da je to podobno konkordatu, ki ga hoče cerkcv naložiti občinam, tudi zahteva ta načrt, naj sc pripozna rimska hierarhija. Nato je govoril Briand, ki je videti zelo prijenljiv in omehčan. Pravijo, da mu dela skrbi revolucionarno gibanje med učitelji, ki se hočejo pnklopiti sindikatom. Briand je Allardu odgovoril, da za vlado ni poniževalno, ampak častno, če cerkvi zagotovi popolno svobodo kulta. Allard se boji, da bo vlada cerkvi koncedirala, toda pravzaprav — pravi Briand — načrt škofov, naj se sklenejo pogodbe med župniki in občinami, ni nobeno izzivale, ampak korak do sprave. Zupani čisto lahko sklepajo glede na bogoslužna poslopja z župniki pogodbe. Ugovarjal ni Braindu nihče. Konečno je Briand zbornici priporočal, naj sprejme novi združevalni zakon, ki odpravi javljenje za vse shode in tudi za bogo-častna dejanja. Postava — je dejal — je v interesu tolerantnosti in miru. Položaj je še vedno zelo zapleten. Ugibati ni mogoče ne tega, ne onega, ker se ne ve o motivih, ki so Brianda nakrat izpremenili da ie pripravljen, pogajati se. Morda je sila, morda je finta. Tisti mali parlamentarni aparat pa, ki je katoličanom na Francoskem na raz- Avstrijo in Nemčijo in o konfederaciji Radeni-cah in nas je slednjič pozival, nai dobro premislimo, kaj nam je storiti. S tem sta sc čutila predsednik in šc nek drug govornik prizadeta in razvnela se je polemika iz katere smo izvedeli, da se bo vršil v torek v Varšavi shod vseh treh organizacij, kjer se bo razpravljalo vprašanje o njihovem medsebojnem razmerju. Toda kdo naj tam zastopa naše društvo? — Seveda, predsedništvo. — Toda predsedništva nismo še izvolili. — Treba ga je takoj izvoliti. A kdo naj voli? Današnji shod. — Toda na shodu so razne osebe, ki nimajo ničesar opraviti z društvom, kot okrajni glavar, moja malenkost itd., ne pa samo udje društva. — Nato je nekdo predlagal, naj shod izbere za ta slučaj delegate, predsedništvo se bo pa volilo pozneje. — Toda, kako naj delegati shoda zastopajo društvo? - Iz zadrege smo si slednjič pomogli s sklepom, da se danes izvoli »začasno predsedništvo« društva. Volivno pravico imajo vsi, ki mislijo pozneje pristopiti k društvu. S temi volitvami sc je shod končal. Po shodu smo šli v hišo trgovca Pol aka, ki je bila blizu kolodvora in pri čaju čakali na vlak. Tudi gospod okrajni glavar je prišel za nami. Bil je z vsemi jako prijazen in nagovoril zdaj tega, potem onega; nagovorjeni gospod mu je "dgovoril s kratko besedo in se takoj obrnil "d njega. V daljši razgovor se ni ž njim spustil nobeden. Toda gospod okrajni glavar si ni nič storil \/ vseh teli košev in je hodil vedno za nami in nagovarjal, kogar je. mogel. Očividno jc tudi iskal prilike, da bi z menoj govoril, a ni vedel, kako bi se me prijel. Obnašanje Poljakov se mu je čudno in nculjudno zdelo, toda drugi dan sem o tem dogodku pripovedoval nekemu znanemu ruskemu vseučiliškemu profesorju in on mi jc odgovoril, da nisem prav storil, ker sem sc z njim spustil v razgovor: »S takimi ljudmi se ne govori in nc da se jim roka. To so sami špiioni,« rekel mi je dotični profesor. Gospod okrajni glavar ie toraj prišel v sobo in sedel k naši mizi ravno meni nasproti, meni na levi jc sedel gospod S. Zaleski, na desni pa neki uradnik iz Varšave. Moj položaj je postal mučen. Molčati v teli razmerah nisva mogla, njemu predstaviti me ni hotel nihče, nepredstavljen ne morem govoriti. Ali naj sc mu jaz sam predstavim? — Toda on jc pozneje prišel in zatne nc predstavlja on ničesar drugega, kot svojo osebo. Nekaj časa je okrajni glavar čakal, ko ic pa videl, da ni druge poti, jc vstal, se mi poklonil in dal roko: »Dovolite, da se vam predstavim: Sem H. Y.. okrajni glavar lz Z.« Jaz storim isto: »Sem A. B., duhovnik iz C.« S tem jc bilo znanje sklenjeno. Jaz sem sc obnašal popolnoma odkrito i in neprisiljeno, kakor z vsako drugo osebo; on jc bil z menoj iako uljuden. Pri tej priliki sem imel priliko opazovati poljsko diplomacijo. Gospodje so pazili name in kadar se jim je zdelo potrebno, padel mi je kdo v besedo. Tako na primer me jc vprašal gospod okrajni glavar, če grem iz Varšave šc dalje, v Moskvo itd. Jaz mu hočem odgovoriti, da bi pač rad šel v Moskvo, toda za sedaj nimam časa. Nek gospod mi jc takoj padel v besedo: »Da, da, gospod ostane samo še en dan v Varšavi, potem se pa pelje dalje v Moskvo in Kijev in po Črnem morju domov.« Gospodu okrajnemu glavarju je ta odgovor očividno ugajal in ž njim jc bilo obseženo dvo e: 1. gospod okrajni glavar se je prepričal o moji »blagonadležnosti«, ker se malo zanimam za Poljake, ampak hitim takoj v srce Rusije; 2. ni se mu zdelo potrebno cventuelno obrniti name pozornost varšavske policije, ker je menil, da sem že odpotoval dalje. Ko je slednjič še spožnal, da govorim tudi po rusko in da se pečam z rusko literaturo, jc postal z menoj celo izvanredno prijazen. Kupil je celo zame železnični vozni listek, vzel me v svoj voz in razgovarjala sva sc sama s seboj vso pot, dokler mu ni bilo nekoliko pred Varšavo potreba izstopiti, jaz sem sc pa peljal dalje. Pismo Boltntujn Pepeta. Gespud redehter! r Roka roka umije", prau en star krajnsk pre-govar in tu je res. Jest na vem če uni potincia, kliku ie šla soje cajte fabrka za žajfa in sveče delat, fajn in imenitn. Ldc sa pridn žgal sveče, ke druge luč nisa mel, in fabrka je šla, kokr de b bla iz lujam namazana. Tekat sc je Rormanu Fiki štreku, de je Mu kej. Pa cajti sa menil. Lde sa začel nucat namest sveč petroleum, pol gas in na-zadne šc elektrika in tku jc šla fabrka Ror-manuga Fikita pu cupatah in sa sc začele pu nc pajčunc delat in miš in pa pudgane sa držale notr soj kmtak. Fikita sa začel tc slab cajti skrbet in k ni moti dnizga uprauka, jc začeu za leberalce a geti ra t iz troštam. dc 11111 hoia žr leboralci ■a kašna viža za Ion iz lebeta pumagal. Le- polago, pa jo tako slab, da ni še tako kmalu verjeti, da se razmere bistveno izpremene. Prcjkoslej bo Briand vendarle izkušal priti do svojega cilja. Zato se ie treba omejiti na poročila. i/ubilo družbe sv Mohorja Družba sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obilnemu pristopu. Kakor kaže »Glasnik« v zadnjem družbinem koledarju, je število novovpisanih udov v »zlatih bukvah« doseglo častno število 267.194 in družba je od časa svoje ustanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10,800,934 knjig. Slovenci! Ali nas tc številke ne vspod-bujajo k nadaljni vztrajnosti, k vedno novemu napredku? Zato veljaj i za to leto: Kdor le more, pristopi k družbi sv. Mohorja! Zvesti ji ostanite vsi stari udje, pridobite si pa tudi še prav mnogo novih. Zlasti po mnogih naših društvih naj bi se pričela prav živahna agitacija za družbo sv. Mohorja! Cim večje bo število udov, tem uspešnejše bo mogla družba izvrševati svoje delo za verski, narodni, kulturni napredek Slovencev! — S posebno prošnjo se zopet obračamo do čč. gg. poverjenikov, da prevzamejo tudi letos svoje sicer težavno, a toli koristno in zaslužno delo, ter družbi dovedejo čim največ starih in novih udov! Književni dar za 1. 1907 je ta-le: 1. »Zgodbe sv. pisma,« 14. snopič. V tem snopiču bo podal Slovencem dobro znani pisatelj dr. J. E. Krek prevod in razlago »Dejanje apostolov«. — »Zgodbe« so kakor po vsebini tako po slikah Slovencem tako dobro znane, da jih pač ni treba več priporočati! Naj bi nam ohranile stare, in privabile prav mnogo novih udov. 2. »Pamet in vera.« lil. zvezek. Spisal J. M. Seigerschmied. — Prejšnja dva zvezka tega temeljitega dela sta si pridobila mnogo priznan a. Gotovo bo tudi tretji zadovoljil či-tatelje. Poljudno, znanstveno-temeljito obravnava vprašanja: »Očetova podoba,« »Odkod in čemu?« »Nevidni svet,« »Prevažna vprašanja,« »Osodepolni padec.« 3. »Umni čebelar.« I. snopič. Spisal Er. Lakmayer. Ljuba prijateljica je slovenskim oratarjem pa tudi drugim čebela. Čebelarstvo je zadnja leta zelo napredovalo in čebelarji so od družbe že mnogokrat zahtevali poučno knjigo o tej stroki. Letos jo podamo! Spisal jc to delo priznani strokovnjak-čebelar in gotovo bo vstregla širšim krogom. 4. »Živlenja trnjeva pot,« se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz polu-preteklega časa Mohorjanom pripoveduje znani slovenski pisatelj Jos. Kostanjevec. 5. »Slovenske Večernice,« 59. zvezek, bodo tudi podale lepega pripovednega berila. Zc stara, a vedno priljubljena znanka so »Večernice« Slovencem, in bodo to ostale gotovo tudi za bodoče. 6. »Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908.« Naš Koledar je Slovencem istotako že star znanec! Potrudili se bomo, da bo kolikor mogoče zanimiv, pa tudi kratkočasen. Evo, to Vam je književni dar, ki ga letos podaja družba sv. Mohorja! Na Vas, dragi Slovenci je, da s čim najobilnejšim pristopom k družbi poskrbite za to, da se te knjige čim največ razširijo med narod! Nabiralne pole pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošlje.io ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, kj znaša veliko več, še sami plačati. Isto velja tudi za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo ostani: »Ne nazaj in navzdol. marveč vselej naprej in navzgor!« V Celovcu, dne 30. prosinca 1907. Odbor. Gospodarstvo. Tržne vesti. Akoravno je vreme zelo nestalno, vendar nikakor ne vpliva na položaj tržišč. Cene so ostale skoro iste, pač pa se je tendenca nekoliko ojačila, tako, da čutimo neznatno napetost cen. Na Ogrskem so zopet nastale težkoče v premikanju blaga in se ekspedicija vrši počasno. Vsled tega sc konsurn rezervira, med tem, ko kupčija sklepa le za poznejši odjem. Dovozi so jako neznatni, ali ker tudi kupci ne obiskujejo tržišč, se tedaj pomanjkanje blaga ne čuti . Tudi svetovnih tržišč položaj je ostal nespremenjen, ter se začasne spremembe vsled svoje skromnosti ne vpoštevajo. Terminska kupčija notira nekaj višje cene. Pred kratkim je izrazilo ogrsko justično ministrstvo namen, odpraviti terminsko kupčijo. To ie ogrske Žide jako razburilo, ker bi za nje s tem izgubil žitni trg precej zanimivosti v korist ne le konzumenta, ampak tudi producenta. Ta reforma je najbrže padla s Polonyjem. Pšenica je v ceni sicer ostala nespremenjena ali tendenca se je napela, akoravno se premika promet v jako skromnih mejah. Ponudbe so neznatne pa tudi odjemalci so brez življenja. Mlini sicer kažejo željo pomnožiti svoje zaloge, ali nezanesljivost v ekspediciji prepreči nakupe. April K 7:42, oktober 7:76. Rž si je pridobila za nekaj vinarjev ter sledi ovsu in turšici. April 6:73. Oves zahteva vedno višje cene, ker so postale ponudbe nezadostne. April K 7:38. Turšica se istotako pomika navzgor. Blago se zahteva precej živahno ter so se zaloge na tržiščih skrčile, ker so dovozi nezadostni. Producenti računajo na spomlad in na bolje ccne ter se ne morejo ločiti od blaga. Maj 5:22. Moka pa se ne ozira na napetost žit ter je ostala na svojem stališču. Promet je ostal skromen, ker nestalno vreme se ne vpošteva kot ojačujoč moment in večina kupcev ni prepričana o dalšem vstraianju napetih žitnih cen. Vsled tega konzum čaka in se noče prehiteti v nakupovanju. Mlinom pa to ne ugaja ter so pripravljeni za koncesije v cenah. Ogrski mlini so v velikih skrbeh, ker ni dneva, da ne bi vzbruhnil štrajk v cnein ali drugem mlinu. Ti štrajki trajajo sicer kratko časa ali na spomlad in v poletju bodo gotovo dalje časa trajali. Delavci so s pomočjo nezadostnega konsuma prisilili mline, da so uvedli nedeljski počitek. Ali s tem pa delavci sedaj niso zadovoljni, ker v nedel o ni zaslužka in to precej čutijo vsled dananšnje draginje. Zahtevajo tedaj še zvišanje zaslužka. Ureditev zaslužka uvidijo mlini ali sklenili so postopati solidarno. Ržena moka zahteva nekoliko višje cene, akoravno je promet majhen. Otrobi se sicer ne morejo izkazati z velikim prometom, pač pa z jako tendenco in dvigajočimi se cenami, tako, da so si pridobili do 80 kron na vagon. Špirit je nastopil z višjimi cenami, ter se pričakujejo za najbližji čas še višje zahteve. Vreme je konsum jako dvignilo, dovozi siro-vin so jako nezadostni in to opravičuje višje zahteve. Promptna kupčija je jako živahna in tudi sklepi so se zvišali v precejšnjem številu. beralci sa res vidi, de- se Fiki zaine muja in zatu sa se mu hvaležuga skazal, de b tku zguba pr fabrk not prnesu. Dal sa mu putent za use uštarije u Iblan; ke še use tu ni zadost izdal in je Fiki še zmeri jamru in jamru, sa mu dal šc duvulejne, de sam on žiher pu Iblan in ukul ne kostajn pubera, pa Fiki je šc zmeri gledu, kokr ud tistga Ribnčana fant, k je že pet latuc mleka pujedu. pa je še zmeri gledu. Astn Fiki je še tud zmeri gledu, ki se u dal še kej za negau varžet ujet in leberalce drezu, de nej ga spet na kojna sprauja. In leberalci sa se ga usmilel. Ta nar preh sa začel tku slaba in draga električna luč dajat, dc sa ja bli ldje hinal sit in meičkn je mankal, de nisa začel spet sveče žgat in tku Fikite spet na noge pumagat. Pa h usi sreč sma mel u Iblan še gas in zatu sa se ldje puprjel rajši gasa in Fiki se je spet ubrisu. K se pa leberalern na pride tku lohka du žiuga, sa s znal tud zdej iz lebeta, Fikit pa na kojna pumagat. Kepi! sa še gasiabrka in začel tku slaba luč Idetn dajat, de je usak prsilen, če če res kej videt, pržgat zravn ene gashtč še ena sveča. Iu tku u pučas usm pumagan: gasfabrka u nardila več prefita, Fiki u pa lohka spet soja fabrka puštirnu in tku spet na kojna zlezu. Kokr sm reku: leberalci sa hedu nafrigan in s znaja pumagat, nej uja še u takeh škrip-cch, sam iz kandidatam maja fret. Kandidatu maja ajgcntlih zadost. čm rečt, še preveč, sam usi sa tku fajn, de se jm jh škoda zdi iz Iblanc preč puslat. zatu jh pa zdej tku zberaja, ket kašna kuharca u Vcliknoč ruzine. Dohtar Trilllo rin o n ii-M to r»or »nn il/vli >7«ya sladna kava« m s sliko župn ka Kneip a kot varstveno znamko. PODOBE v največji izberi priporoča 79 4 4 Mi Poseli zalogu stekla porcelana in svetilk v Ljubljani, Wolfove ulice 6 Izdelane postelje iz rdefaga posteljnega ir.leta.' Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 1H0 cm dolga. 11« cm šii.ka K In —. K 12 —, K 16 — io K 18 —1 2 metra dolga. 140 cm široka K H1—, K 16 —, K 18 —. K 21—. Zglavnik 80 cm aolg, 58 cm širok K 3 —, K 3 50 in K 4 — 90 en dolg, 70 cm. Širok K 4 50 in K 5'—. Izdeluj m tudi po kakršnikoli drogi meri. 3detni modroci lz žime za 1 postoij. K 27 —, boljši K S8'—. l'oš Ija Be poštnine proHto po potzetjn d K 10 -naorej. Zamenja uli na'»j Be vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu na Češkem. 2499 6-6 naravne mineralna vod* NoMi Hntron-urelec. 1 Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju. diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katerih v sapniku ali prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pr! Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah Jn drožerijah II. priloga 27. štev. f,Slovenca" dne I. februarja 1907. Štajerske nouice. š Kandidat za okraj Brežlce-Laški trg-Sevnica. Liberalna stranka nam je že za vse okraje pripravila kandidature, toda na dan se še ž njimi ne upa do 7. februarja, ko še hočejo njeni zastopniki v Mariboru deklamirati zadnjikrat o slogi. Stranka nastopa dosledno neodkrito in po ovinkih! Za okraj I3režice-Sev-nica-Laški trg namerava »Narodna stranka« postaviti kandidatom trboveljskega župana Roša. Vodja trboveljskih socialnih demokratov je bil v to svrho že poklican v Celje; kaj so tam sklenili, ne vemo. Gotovo pa je, da socialna demokracija ne bo šla vsa za kandidatom one stranke, ki je bila dosledno proti splošni in enaki volilni pravici. š Kandidature »Slov. kmečke zveze«. Iz Celja se nam piše: Kakor slišimo, bo »Slov. kmečka zveza« postavila v več okrajih kmete za kandidate in je novica o kandidatih, kakor so jo prinesli nemški in slovenski časniki, skoro docela izmišljena. V marenberškem-gornje-grajskem okraju bo kandidiral kmet, ravno-tako menda v celjskem in ptujskem okraju. Sicer pa še o tem oziru ni nič določenega. š Laži » Slovenskega Naroda« o dr. Jan-koviču. »Slovenski Narod« je posnel iz »Deutsche Wacht« neke laži o dr. Jankoviču. »Deutsche Wacht« je tako poštena, da je priobčila v zadnji svoji številki popravek, »Slovenski Narod«, ki je laži iz »Deutsche Wacht« posnel, pa molči. To ie poštenost! Dr. Janko-vič je zasolil klofuto nekemu izzivaču in je imel popolnoma prav. Vse drugo je laž, laž tudi, da bi bil dr. Jankovič dobil kako zaušnico. »Slovenski Narod« naj bi raje povedal kako se ie dr. Tavčarju nekoč v Kranju godilo, ako ga že tako zaušnice srbe. »Narod« naj svojo po »Deutsche Wacht« posneto laž hitro prekliče, sicer bomo pa mi natančno opisali kranjski dogodek. š Iz Zdol občine Pleterje pri Brežicah. Znani Cernoga Janez, prej uslužbenec znanega jajčnega barona Matajca, sedaj na Zdolah kramar, ki prodaja nemško železo in moko, je našel milost pri »Narodnem Listu«. Vzeli so ga v svoj odbor. Castitamo I š V Celju je umrla 18 let stara gospodična Ida Schaus, hčerka hišnega posestnika. š Srebrno poroko praznujeta v Celju dne 2. februarja stavbenik Jožef Higersperger in njegova soproga. š Smrt dveh generalov. V Gradcu sta umrla včeraj vpokojeni fml. vitez Zelawski Je-lita, star 70 let in generalni major Aleksander Feliks Penturini star 78 let. š Sv. Ilj v Slovenskih goricah. Tukajšnje kmetijsko bralno društvo je zborovalo v nedeljo, dne 27. januarja. Občni zbor je otvoril g. predsednik društva in župan šentiljski Fr. Thaler. Društveni tajnik učitelj g. Milovan Šprager poroča, da je štelo društvo pretc-čeno leto 78 udov, katerih je večina deklet. Knjig se je izposodilo čez 600. Podučila predavanja so se vršila potom »Mladeniške in dekliške zveze«. Društvo je bilo častno zastopano na veliki narodni veselici v Rušah 15. julija, najlepše pa jc društvo triumfiralo doma v St. I li it dne 5. avgusta, ko se je vršila krasno uspela sokolska slavnost, katere se je udeležilo krog 3.000 ljudi. Društvo jc bilo tudi zastopano po naših mladeničih na mladeni-škem shodu pri Mariji Snežni meseca julija. Društveni odbornik Zebot se je tudi udeležil tretjega vseslovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. — Blagajnik g. Draž poroča, da je imelo društvo dohodkov 157 K 89 v., stroškov pa 75 K 19 v. Društvo je sklenilo naročiti časnike in knjige: »Slovenski Gospodar« z »Našim Domom«, »Mir«, Domoljub«, »Dom in Svet«, »Kmetovalec«, »Primorski Gospodar«, knjige »Slovenske Maticc«, »Družbe sv. Mohorja« in »Ljudsko knjižnico« ter še »Novi slovenski Stajerc«. Časnikov se zategadelj ne naroči po več iztisov, ker ima itak skoraj vsaka hiša naše župnije naročenega »Slov. Gospodarja« ali pa vsaj »Naš Dom«. — Za 1. 1907 se je izvolil odbor: gg. Thaler, župan šentiljski, predsednik; Kelemina, župnik, podpredsednik; učitelj Špragcr, tajnik; mladenič Zebot, blagajnik; Jos. Draž in Anton Hauc, odbornika: Mica Stelcer pa kot zastopnica deklet ter Lilek Fr. in Lorenčič Al. odbor, namestnika. Društvo bo prirejalo v bodoče redna podučita predavanja, ono jc tudi član »Slovenske krščanske socialne zveze«. Priporočamo vsem rodoljubom, da bi podpirali gmotno in materijelno to društvo, ki v najnevarnejšem kotu Slovenije, med Spielfeldotn in Mariborom goji med slovenskim ljudstvom izobrazbo in narodno zavet! š Umrl je nadučitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju g. J. Golob. KoroSke nouice. k V spomin proštu Lambertu Elnsplelerju. Dne 3. februarja 1907 mine leto, odkar je tako nenadno in naglo preminul prezaslužni naš voditelj, predsednik »Družbe sv. Mohorja«, stolni prošt Lambert Einspieler. V proslavo njegovega spomina se bo v ponedeljek, dne 4. februarja, ob 7. uri darovala v cerkvi sv. Duha v Celovcu slovesna mrtvaška maša, h kateri s tem ude in častilce rajnkega vljudno vabi odbor »Družbe sv. Mohorja.« k Imenovanje. Višji nadzornik avstrijskih železnic v Beljaku, Emil Valentinič, je imenovan izpitnim komisarjem za strojevodje rav-nateljskcga okraja državnih železnic v Beljaku. — Računski podčastnik prvega razreda Josip Leve, od pešpolka št. 17 v Celovcu je imenovan za davčnega pristava pri glavni davkariji v Celovcu. k Simon Gregorčičeva slavnost. — Prošnja. Iz Škocijana v Podjuni na Koroškem se nam piše: Naše slovensko krščansko socialno bralno društvo je dne 27. januarja slovesno obhajalo spomin na iskrenega rodoljuba, pesnika Simon Gregorčiča. Kanonik g. Dobrove je govoril slavnostni govor o slavljencu jako poljudno in poučne. Domača mladenka Katica Zilan je deklamovala »Znamenje«. Cerkveni zbor pa je zapel »Nazaj v planinski raj«. Takoj nato smo se zbrali k domači predpustni veselici, pri kateri so sodelovali domači pevci in tamburaši. Dekleta so nam predstavila: »Zakleto sobo v gostilni pri zlati goski«, fantje pa »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Ti-ček«. Igralci so dobro rešili svoje naloge, in kakor čujemo, jc občinstvo bila prav zadovoljno s prireditvijo. Toda mogoča je bila le, ker imamo svoje društvo, ki vzame tako delo v svoje okrilje. Zato je dolžnost vsakega rodoljuba, da podpira narodna društva. — Ob enem prosimo, da kak cenjeni čitatelj lista nakloni našemu društvu primernih knjig, posebno kak »Dom in Svet«! k Koroške svetne oblasti se kaj rade zatekajo radi vedno bolj razširjajočega se urado-vanja pri župnih uradih h kn.-šk. ordinarijatu, da bi prepovedal slovenski duhovščini posluževati se svojih narodnih pravic. Zal, da v tem oziru igra naš ordinarijat neko čudno vlogo. Idrijske nouice. i Umrl je nagle smrti 81 letni veteran Jakob Šinkovec. Udeležil se je bojev leta 1848, v katerih je mnogo prestal, potem se vrnil na delo v naš rudnik, kjer je vstrajal do let, da je stopil v pokoj. Veteransko društvo ga je spremilo z godbo k zadnjemu počitku in ko so krsto spustili v jamo, mu je trikratni strel kot vojaku iz bojišča, podal zadnji vojaški pozdrav. i Naše rudarske ljudske šole so zaprli za teden dni. Ni bil sicer kriv tega »oslovski kašelj«, pač pa influenca in prehlajenje, ki je včasih do 330 otrok prisililo ostati doma. Marsikdo je par dni izostal, a napol ozdravljen prišel zopet v šolo. Slabo vreme, včasih tudi hud mraz je zopet ponovil bolezen, da je bila hujša še kot poprej. Zato ni kazalo druzega, kakor dati vsem otrokom nekaj dni prosto, da se popolnoma pozdravijo in da je tako mogoč skupen reden pouk. Ni čuda, da je šolsko mladino hudo prijelo. Iz gorkega stanovanja domače hiše, kjer jc bilo vsaj 15 stopinj gorkote, šel je na pot v šolo in na prostem je bilo pri vetru do 17 stopinj pod ničlo. Taka nagla izprememba prime še odrašenega in utrjenega človeka, kaj šele rahlo, nevajeno truplo otrokovo. V pondeljek, dne 4. februarja je zopet redni šolski poduk. i Voda v jami že nagaja mesec dni. Sedaj so jo toliko zajezili, da prihaja le še tretjino prvotne množine. Prišel je bil strokovnjaški uradnik iz ministrstva, prevdarjalo se je, kako bi se kaj bolj vspešno zavarovalo, a kakor kaže, gre le vse počasi. Betoniranje bode stalo precej novcev in stroji za vzdigovanje vode iz jame bodo poku rili obilo premoga. Dobiček bode pri jami radi teh stroškov zopet manjši in prispevek na davkih se bode zopet znižal, ker v ceni še vedno pada živo srebro, bode naša občina zopet manj dobila na prikladah. Res, ako se nam ne posreči v kratkem času podržaviti naše realke, bode mesto prisiljeno napraviti nov dolg. Upamo pa, da se bodo merodajni krogi požurili kaj za Idrijo storiti, pesebno še, ako državni zbor v novi obliki ptkaže boli demokratično lice. Ako bodo za Idrijo kaj storili, jih gotovo ne bode vest pekla saj je naš rudnik v dolgi dobi 300 let vedno dajal dobiček naši državi. Ako se lc država količkaj hvaležno skaže za to in prevzame stroške za realko, sc državi ne bode kaj poznalo. a naše mesto se bode oddahnilo in marsikaj lahko potem storilo v prid meščanov. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. Na Dunaju se je osnoval osrednji volivni cdbor vseh nemškonacionalnih in gospodarskih skupin. •— Volivni odbor konservativnega veleposestva na Češkem prepušča svojim članom, naj kandidirajo, kjer sc jim zdijo razmere za to ugodne, pristaši stranke naj pa podpirajo povsod tiste kandidate drugih strank, ki bodo vsaj v nekaterih stvareh podpirali principe veleposestva. VOLILNA REFORMA IN DUNAJSKI OBČINSKI SVET. Danes manifestira dunajski občinski svet v izredni slovesni seji v proslavo sankcijoni-rane volivne reforme. Podžupan Neumayr govori o volivni reformi, občinski svet pa votira zahvalno adreso na cesarja. IZPREMEMBE V MINISTRSTVIH. Pri predsedstvu ministrskega sveta so se izvršile izpremembe. Dozdaj je bilo predsedstvo sestavljeno iz prezidijalne pisarne, tiskovnega in računskega oddelka, sedaj pa ustanovijo novi urad, ki bo izdeloval vse, kar se nanaša na naše razmerje z Ogrsko, v kolikor to spada v delokrog ministrskega predsedstva. Ta urad bo vodil ministrski tajnik dr. Zolger, podrejen pa bo sekcijskemu šefu dr. Sieghartu. Nadalje pa bodo ustanovili pri vseh ministrstvih prezidijalne oddelke, ki bodo omogočali hitro in enotno rešitev vseh zadev. Prezidijalni oddelek v železniškem ministrstvu bo vodil dvorni svetnik Schonka. NIZJEAVSTRIJSKA TRGOVSKA IN OBRT-NA ZBORNICA. V seji nižjeavstrijske trgovske in obrtne zbornice 31. t. m. jc bil zopet izvoljen za predsednika pl. Kink. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Polonyjevo slovo. 31. t. m. se je Polonyi v ogrski zbornici poslovil. Dejal je, da je bilo njegovo stališče in stališče večine neodvisne stranke to, da mu m treba iti pred sodišče, ker mu je večina zbornice zaupala. Ker pa niso bili vsi brez izjeme tega mnenja, in ker bi bilo dostojanstvo justičnega portfelja vsled sistematičnega obrekovanja močno prizadeto, je sam skleni! odstopiti. Grem, toda vzamem seboj svojo ne-omadeževano zvestobo principom neodvisne stranke in načelom iz leta 1848. (Nekateri iz neodvisne stranke mu kličejo: Eljen!) Nato prebere član neodvisne stranke Pavel Holtsy neko izjavo, kjer slavi Polonyja, ki se že trideset let bori ramo ob rami z junaki neodvisne stranke za mažarske ideale, kar mu je nakopalo mnogo sovražnikov. Zato mora sedaj zapustiti tisto mesto, kjer bi bil lahko na podlagi zaupanja, s katerim ga je počastil kralj, udejstvoval tiste ideje, katerim je v svoji mladosti prisegel zvestobo. Nato je sledila debata o finančnem zakonu. Slovak Juriga obsoja nasilje vlade in pristransko postopanje sodišč. Predsednik mu odvzame besedo. Rumu-nec Vajda izvaja, da ne odgovaria parlamentarnim načelom, ako vlada zbornici ne obrazloži vzrokov, zakaj je moral odstopiti Polonyi. Košut brani svojo trgovinsko gospodarsko politiko, nato govori ministrski predsednik We-ckerle. Splošna volivna pravica. \Veckerle je polemiziral z zastopniki ne-inažarskih narodnosti. Ni res, da vlada ne polaga nobene važnosti na javno moralo. Nedokazane in nevzdržljivc trditve o Polonyju se niso nanašale na ministra, ampak na advokata Polonyja. Zastopniki nemažarskih narodnosti so spravili zopet na dan vprašanje splošne in enake volivne pravice. Stara programna točka neodvisne stranke zahteva, da se javno življenje na Ogrskem postavi na širšo podlago. Toda stvar se mora izvršiti previdno. Treba preje rešiti vprašanja o pripadnosti k tej ali oni občini, o stalnem bivanju in predvsem o razdelitvi volilnih okrožij, ki morajo biti tako urejena, da bo volitev res izraz javnega mnenja. Sicer pa ni res, da je sedanji ogrski parlament razredni parlament. To ne more biti resnično, saj bo ta parlament sklenil splošno volivno pravico. (Eljen.) Naslednik Polonyjev. Wcckerle se poda 1. februarja na Dunaj, da uredi formalnosti, ki so združene z demisijo Polonyjevo in imenovanjem novega pravosodnega ministra dr. Oiinthcrja. Nepostavne pokojnine. Državni računski dvor je vse potrebno ukrenil, da se prejšnjemu predsedniku zbornice Perczelu na nepostavni način zvišana pokojnina 15.360 K zniža na 8000 K. Bivšemu poljedelskemu ministru Gyorgyju, ki je bil le štiri mesece minister in vleče penzijo 11.000 kron, pa bodo ustavili vso penzijo. OŽJE VOLITVE NA NEMŠKEM. Centrumov osrednji volivni odbor je sklenil pri ožjih volitvah podpirati tiste mandate, ki se zavežejo, da se bodo v državnem zboru vedno zavzeli 1. za to, da ostane splošna in enaka volivna pravica neizpremenjena, za svobodo združevanja, za nadaljevanje social-noreformne zakonodaje, proti vsakem politi-škem izjemnem zakonu; 2. za popolno versko svobodo v vseh nemških zveznih državah v zmislu tolerančnega predloga in proti vsaki izjemni postavi, kar sc tiče verstva. — Poljaki glasujejo povsod za centrum ali za socialnega demokrata in končno za svobodomiselca (mladi liberalci), nikoli pa ne za nacionalnega liberalca ali konservativca. — Socialni demokratje bodo glasovali za kandidata centruma, če se ta zaveže, da se bo zavzel za koalicijsko svobodo, proti vsaki izjemni postavi in za to, da se izpremeni volivni red na podlagi splošne in enake volivne pravice. SPOR MED CLEMENCEAU JEM IN BRIANDOM. Sedaj .ie zaradi novih cerkveno-političnih postav nastal razpor med Clemenceau jem in Briandom. Tudi novi predlog škofov, naj se sklenejo pogodbe med župniki in lokalnimi oblastmi, jc povzročil spor v ministrstvu. Clemenceau je v zbornici, ko so sc posvetovali o novem združevalnem zakonu, ironično grajal separacjjskc naredbe, nakar se je Briand odstranil iz zbornice. — Sedaj sc bavijo v ministrskem svetu z vprašanjem, komu na.i odslej ker se niso ustanovila kultualna društva, pripadajo zapuščine, ki so jih zasebniki namenili cerkvam. RUSIJA. Umor. V Varšavi so neznanci ustrelili lastnika papirne tovarne, Epsteina, v njegovi pisarni. Proti židom. V Odesi so vprizorrli v Pre-obraženski ulici pogroni proti Židom. 50 judov je ranjenih; policija je kmalu napravila red. Rusi zapustijo Mandžurijo, lz Mandžurije je pozvan 65. moskovski pešpolk. Kmalu sledijo še ostali. Umor kapitana. Dva pomorščaka v Odesi sta ustrelila na cesti kapitana ruske porobrod-nc družbe Scnkcviča. Ko ju jc policija zasledovala, sta ustrelila dva policaja in enega orožnika. Naposled sc jc eden izmed pomorščakov sam ustrelil. Zahtevajte MS'ouenca" u useh gostilnah! — ZahteuoJte Jouenca" na koloduorlh! Dnevne nouice. 4- Belokranjska železnica. 30. m. m. se je vršila seja konsorcija za belokranjsko železnico pod predsedstvom načelnika grofa Jana Harracha. Seje so sc udeležili dvorni svetnik Šuklje, dr. Alojzij Homan in ljubljanski župan Hribar. Svojo odsotnost sta opravičila dr. Šusteršič in predsednik trgovske zbornice Lenarčič; prvi je poveril izvrševanje svojih kon-zorcijalnih pravic tovarišu Šuklietu. Na dnevnem redu je bilo poročilo dvornega svetnika Šukljeta o stanju cele železniške zadeve. De-tajlirano je razložil vse korake, ki jih je storil v to svrho, da v sosednji Hrvaški vprizori akcijo v prid belokranjske železniške zveze. Na njegov predlog je sklenil konsorcij oficialno pozvati mestni zastop v Karlovcu, naj se i tam osnuje odbor, ki bi z našim konsorcijem deloval sporazumno v dosego belokranjske železnice. Iz nadaljnega poročila dvornega svetnika Šukljeta, kateremu je župan Hribar izrečno pritrjeval, ie razvidno, da stvar stoji ugodno ter da se je nadejati vresničenja srčne želje naše Belokrajine. X Hude sanje ali skrivnostni dvorni svetnik. Znano je, da pri »Narodu« večkrat straši. Ako potuje škof v Rim, že se prikaže par dni pozneje v »Narodu« kot mož, ki ima namen, zadušiti Slovence z vatikanskim jarmom, kadar pa potuje dvorni svetnik Šuklie po Hrvaški ali Dalmaciji, že slutijo pri »Narodu« hudo vojaško diktaturo, s katero hoče vlada s posredovanjem Šukljeta Dalmatince odtrgati od trojedine kraljevine. Proti temu seveda dolgi uvodni protesti »Dalmatincev« v »Narodovem« uredništvu. Dvorni svetnik Šuklje pač sam ve, kako bi se najboljše dal izvesti veliki projekt železniških zvez s Hrvaško in Dalmacijo; povsod drugod bi vsi krogi brez izjeme pripoznali važnost prizadevanj, ki merijo na to, da se Dalmacija in Hrvaška gospodarsko povzdigneta. S tem je v zvezi tudi zbližanje Slovencev s Hrvati, ki ga pri »Narodu« gojijo na papirju, naši poslanci pa dejanjsko. Sicer pa tudi pri nas resni ljudje, bodisi tega ali onega mišljenja, uvažujejo prizadevanje dvornega svetnika Šukljeta v tem oziru. Pri »Narodu« seveda ne, ker drugače bi ne vedeli, kako napolniti z bolj primernimi ne-umnostimi prve tri kolone prve strani listove. Morda se pa dvorni svetnik Šulje, uvažujoč pomen »Narodov« z ozirom na kulturno-poli-tiška vprašanja na našem Jugu, usmili tega lista in gre prihodnjič, predno odpotuje v Dalmacijo, po potni list v »Narodovo« uredništvo. + Liberalna volivna past. Zupanom ko-stanjeviškega, krškega, mokronoškega in trebanjskega sodnega okraja se pošilja ta-le poziv: »Meseca januarja 1907. Častiti gospod! Ako je kedo upravičen govoriti v imenu ljudstva, si gotovo smejo to svojiti župani in občinski svetovalci. Dolžnost županov in občinskih svetovalcev je, skrbeti za to, da dobimo poslanca domačina, kateremu so naše razmere znane, kateri natanko ve, kako slabo se godi davkoplačevalcu, kateri ve, kje nas čevelj žuli. Radi tega vas vabijo podpisani župani in občinski svctovalci, da se udeležite shoda županov in svetovalcev občin kostan-jeviškega, krškega, mokronoškega in trebanjskega sodnega okraja, ki sc vrši v ponedeljek, dne 11. februarja t. I., ob 10. uri dopoldne v Gregoričevi gostilni v Krškem. Dnevni red: 1. Imenovanje kandidata za državni zbor za kostanjeviški, krški, mokronoški in trebanjski sodni okra.i. 2. Ustanovitev županske zveze za kostanjeviški, krški, mokronoški in trebanjski sodni okraj in volitev provizoričnega odbora.« Ta reč izvira iz Krškega. Dr. Romih v zvezi s kostanjeviškim županom, že enkrat propalim Ivanom Globočnikom, bi rad po ti poti spravil kakega liberalca na Dunaj. Naši župani in občinski svetovalci so prepametni, da bi šli na ta lim. Čujemo, da je dr. Romih že ponudil kandidaturo dr. Janku Hočevarju iz Krškega, toda ta jo je odločno odklonil. »S. L. S.« ima shod zaupnikov dne 28. t. m. iu takrat sc bo pokazalo, da člani izvrševalnega odbora liberalne stranke, med katerimi je tudi dr. Romih, nimajo besede pri slovenskem ljudstvu. Čevelj ločitve cerkve od države, razporoke in svobodne šole žuli pač dr. Romiha in Globočnika, naši vrli možje pa imajo druge skrbi. Ne bo nič, g. Romih! + Prepisatelji. Za Jaka Dimnikom jo je primahal po plankah dr. Bretl, za Bretlom Levstek; za Lcvstkom Die Bukanier. In zdaj šc steber štajerske »Narodne stranke« Veko-slav Spindler! Dovolj pa je žc, da osnujejo svojo strokovno organizacijo; najboljše ime bi bilo menda sraka, ali pa Klopotec. Sicer jc pa to njihova lastna reč! Slava takim možem! X Črno in rdeče. V teh dveh barvah se navadno giblje domišljija naših liberalcev. Ko smo pa te dni natančno poročali o nedeljskem zaupnem shodu liberalcev, ki so iskali kandidata in ga niso takrat šc našli ter s tem storili zgolj svojo poročevalsko dolžnost, se je »Narodu« storilo posebno temno in krvavo pred očmi. Mi smo samo poročali: »Narod« pa iz tega v uvodniku^ ki napolnuje dve tretjini prve strani včerajšnje številke, izvaja sledeče: »Iz Sicilije izvira beseda maffia. Za besedo in za pojmom je prišla k nam tudi podobna organizacija, in sicer si jo je ustanovila klerikalna stranka, da bi ž njo laglje in hitreje dosegla svoi namen: uničiti vse, kar je svobodomiselnega na Slovenskem.« To jc hud poper. Spričo tega nam ne ostaja nič druzega kot apelirati na zgodovino, ki bo izpričala prihodnjemu rodu, da nismo imeli tako grdih namenov. Dovoli naj sc nam v našo opravičbo omeniti le to, da je mafija svoj čas združevala v svoji sredi laške libe- ralce in bogotajce in da to sorodstvo odklanjamo. Pač pa vidimo neko podobno maiijo organizirano pri liberalcih, ki sumničijo celo izpovedno tajnost. V istem članku, kjer nas »Narod« zmerja z infamneži, obrekljivci in špijoni, pravi, da klerikalci izvedo tajnosti o liberalcih od njihovih poslov v izpovednicah. Sicer sc jc pa »Narod « osemnajst vrstic pozneje premislil in piše, da izvemo mi tajnosti od liberalcev samih v »najintimnejši družbi, kjer sc vede človek »sans gene« in nc polaga vsake besede na tehtnico.« Take družbe ni nikjer in »Narod« ne bi smel tako poniževati svojih somišljenikov. »Sans gene« se vede zgolj »Narod«, ki dan nn dan tiska bedarije, katerih ne polaga na tehtnico. Kakor se vidi, sodi »Narod« že vsako družbo po svoji lastni modrosti, ki je najbolj neumna, če se sama med seboj pogovarja in svoje intimnosti objavlja v takih člankih, kakršen je včerajšnji o »črni mafiji«. Iz tega članka samega smo dovolj neumnega izvedeli, da nam ni potreba »Tomaža Akvinskega« in celega »zistema hudobije«, kakor piše včerajšnji »Narod«, da informiramo javnost o naših liberalcih. + Počena žaba. 2aba se jc toliko časa napihovala da je počila. Ferjančič in Plantan sta io milo pogledala in naredila svoj politični testament. Tistim, ki so časih regljanje žabe imeli za muziko, se je zazdelo, da narodno-napredna stranka izgubi zanje ves pomen, ker za časa splošne in enake volilne pravice bodo imele pomen in odločitev stranke s številnimi poslanci, ne pa kaka — počena politična žaba. Gg. uradniki iu vsi oni, ki bodo odslej tako-rekoč navezani na dobro voljo »S. L. S.« so torej včeraj malo čudno gledali poziv v »Narodu«, »nai sc klerikalci socialno bojkotirajo.« Uboga žaba! Ali hočete socialno bojkotirati kljuke pri g. Povšetu, ali morda poslanca Žitnika, ki v enem samem tednu več naredi kot ie vsa narodno-napredna stranka v desetih letih. Počena žaba crkne in preko smrdeče mrhovine gremo mi naprej! + Shod v Mirnu. V četrtek se je vršil precej dobro obiskan shod v Mirnu pri Gorici z ozirom na uvetavljenje splošne in enake pravice. Govoril je urednik Kremžar iz Gorice. Miren jc bil ves razsvetljen povodom najvišjega potrjenja splošne in enake volilne pravice. Po hišah so visele zastave. X Posebne vrste postopanje ima disciplinarni svet kranjske odvetniške zbornice, zato je tudi gospod dr. Suyer kot predsednik disciplinarnega sveta odstopil. Kakor smo včeraj priobčili, je izredni občni zbor odvetniške zbornice sklenil, da tega odstopa ne odobri. To se vse nekako tajnostno glasi. Radovedni smo, ako je občni zbor odvetniške zbornice odobril tisti sklep radi katerega je dr. Suyer odstopil. Ako bi to vedeli, bi tudi vedeli raz-sojevati kake pojme imajo nekateri gg. odvetniki o gotovih stvareh. Javnost bo gotovo zanimalo, ako v kratkem pojasnimo zadevo, ki je tako živahna priča, kak disciplinarni svet ima odvetniški tan. Gospodje naj si nikar ne domišljtijejo. da bodo njih sklepi prikriti javnosti! + Novo društvo. Vlada je potrdila pravila » Katoliškega slov. izobraževalnega društva v St. Rupertu.« + Izvedba zakona o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov. Na povabilo slovenskega trgovskega društva »Merkur« v. Ljubljani so se zbrali sinoči poslanci gretnija trgovcev, pomočniškega zbora, društva notarskih in odvetniških uradnikov, »Naše Zveze«, bolniškega društva zasebnih uradnikov, društva slovenskih književnikov in časnikarjev in trgovskega bolniškega društva. Namen sestanka je bil, dati članom teh organizacij priliko, da se dogovore glede akcije, ki jo jc uvesti brez odloga v ta namen, da bode tudi naša dežela dobila lastno deželno mesto (podružnico) penjiskega zavoda, ki bode upravljalo in vodilo zavarovanje privatnih uslužbencev. Delegati navedenih organizacij so vsi z zadovoljstvom pozdravili in sprejeli predlog društva »Merkur«, da pri penzijskem zavarovanju interesirani krogi složno manifestirajo za osnovo posebne podružnice na Kranjskem. Le v tem primeru, da sc osnuje tudi v Ljubljani podružnica, si je moč zagotoviti vpliv na npr. podružnice kakor na ono centralnega zavoda. Sestanku, ki se ga je vdeležilo 17 delegatov, je predsedoval gospod A. Lilleg. Po daljšem razgovoru, se jc sklenilo prirediti javen shod dne 24. februarja t. 1. v »Mestnem Domu« in naprositi gg. Silvestra Skerbinca in dr. Fr VVindischerja da govorita na tem shodu. Dnevni red shoda objavimo v kratkem. Kakor znano je prvi to zadevo sprožil »Slovenec« ter smo se žc pred več tedni obrnili do poslancev »Slov. zveze«, ki so obljubili zadevo odločno vzeti v roke. Upamo, da bodo tudi v tem vprašanju, kakor že v mnogih drugih zadevah, naši poslanci, na katerih bo tozadevno delo slonelo, dosegli lep uspeh. T Tudi Ivan Hribar vsega ne vč. V Hribarjevem pismu na naše uredništvo je 'apstis meitioriae: »In zdaj še ti!« Teh besed ni pel Gregorčič — Erjavcu, ampak Stritar — Jurčiču. (In zdaj šc ti! — Slovenec nima sreče!). Gregorčič je pel Erjavcu: »Lavorika na grob možu«, ki sc pričenja: »Umrl je mož!« itd. Toliko v blagohoten poduk gospodu Ivanu Hribarju. , ^ + Kako se godi našim rezervistom. () trpinčenju vojakov pri nas, se izve primeroma zelo malo. Ponosni fant. list naših gora, ki si šteje v čast, biti »potrjen«, sc sramuje pripovedovati, kaka nesmiselna ponižanja jc često prestal brez v%ake potrebe pri vojakih. Kdor po osmih tednih pride doir.ov, pozabi na preteklost, kdor pa služi dalje, se odškoduje za prestano s tem, da potem sam muči neuke novince. Letos smo zvedeli o dogodkih, ki so sc vršili v »Kolerabaraki« v Ljubljani pri rezervistih, in smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da opozorimo na to javnost. Ko so prišli vojaki, se na svoje pravice, eventualno se pritožiti, niti opomnili niso. Svojih pravic iu dolžnosti se priuči rezervist samo iz prakse. Posledica tega je, da si nekateri podčastniki dovoljujejo vsakovrstne surovosti, zlasti po sobah. Pri tretjem oddelku (»cugu«) je n. pr. moral na povelje korporala vojak pluniti v obraz tovarišu, ki se je napačno okrenil, tako, da sta oba gledala skupaj. V sobi jc podčastnik novinca brez vzroka mučil samega z vajami tako dolgo, da je ta pričel jokati (in naši fantje ne jokajo brez vzroka!); nato pa je moral stopiti na mizo in reči: »Glejte me, ko se jokam«., doli stopivši pa — zavriskati. Za malo napako je stiskal korporal novinca za nos, da je bil vojak ves solzen; če si je pa podčastnik pri tem onesnažil roko, jo je novinec — polizal. Tako se vzgajajo branitelji države! H- Čedne povesti od tržaške socialne demokracije. Italijanski soci^lnot — Za častnega občana je imenoval občinski zastop v Libušnjem v seji dne 24. t. ni. soglasno gospoda poslanca dr. Antona Gregorčiča. — Cerkvena vest. Vodstvo »Dejanja sv. Detinstva« je poverjeno č. g. Antonu Čadežu, katehetu v Ljubljani, Semeniške ulice št. 2. — Letno poročilo bo vsled raznih ovir izšlo letos nekoliko kasneje, kot druga leta. — Vesti Iz Amerike. V Jolietu je umrla omožena Katarina Štajdohar, doma iz draga-tuške župnije na Dolenjskem. Istotam je umrla tudi omožena Marija Habinc. — V Allegheny (Pa.) je ponesrečil v tovarni Ivan Ivaniš, doma z Belčevega vrha, župnija Dragatuš na Dolenjskem. —• V Etui ie umrla soproga Marka Stankoviča, Marija Stankovič, rojena Kra-marič. Doma je bila iz Bojanje vasi na Dolenjskem. — V Pittsburgu je zadel nehote v gneči ljudstva na nekem mostu Franc Fabec ob novoporočenca Mateja in Katarino Novo-sel, ki sta po rodu Hrvata. To je bil vzrok prepiru, ki se je končal s strelom iz samokresa. Nc ve se, kateri je streljal: ali ženin ali nevesta. Zaprli so oba, Fabec pa leži nevarno ranjen v bolnici. — Umrl je v Montovunu obč. odbornik Vencel Keržišnik, star 67 let. — V Mavhinjah je umrl posestnik g. Josip Terčon. — Veselica v Studenem pri Postojni. Veselica, ki jo napravi Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studenem pri Postojni dne 3. februarja, ob 4. uri popoludne, ima sledeči vspored: 1. Pesem »Lepa naša domovina«, poje moški zbor. 2. Deklamacija »V pe-pelni noči«. 3. Deklamacija »Diabolus Vaga-bundus«. 4. Pesem »Lastovki v slovo«, poje mešan zbor. 5. »Šnops ni voda«, komičen prizor. 6. Pesem »Ljubezen do domovine«, poje moški zbor. 7. »Kmet in fotograf«, komičen prizor. — Metulj v zimi. Včeraj nam je poslal prijatelj našega lista živega metuljčka, katerega jc te dni vjel. Metuljček se v topli sobi prav dobro počuti. — Ipava je preinrznlla čez in čez. Led je dve pedi debel. Stari ljudje pravijo, da nc pomnijo take zime v blaženi Vipavski dolini. — V Komnu je umrla gospa Marija Štre-kelj, rojena Pavlica, sestra g. župana rihen-berškega in mati deželnega poslanca Alojzija Štrekelj. — Umrla je v Gorici soproga gostilničarja g. Josipa Gorjanca, gospa Rozalija Gor-janc rojena Pavšič v 32. letu svoje dobe. — Plačila je ustavila tržaška firma Adolf Luzzatto. Pasiva znašajo 280.000 kron, aktiva 140.000 kron. — Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Ker je v torek, dne 5. februarja t. 1. prva seja upravnega sveta zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, se opozarjajo vsi prizadeti kroge, ki imajo kako pritožbo, da se ali oglasijo pismeno ali ustmeno do sobote, dne 2. februarja t. 1. pri upravnem svetniku zavarovalnice g. Francetu Pustu v Streliških ulicah št. 27. Gospod Franc Pust je pripravljen vsako željo in pritožbo na pristojnem mestu po možnosti zastopati ter javnost o tem obvestiti. — Požar je izbruhnil v hiši posestnika Jurija Kosa v Ratečah dne 25. t. ni. zvečer. Požarna bramba je nudila naglo svojo pomoč in tako ogenj zadušila. Škoda znaša 400 K, a Kos je zavarovan na 600 K. — Mrtvega so našli v Kiju, občina Dvor, Alojzija Kižek in istotako v Pijavcu Janeza Klančarja. Vzrok je pri obeh preveliko vži-vanje opojnih pijač. — Prostovoljno gasilno društvo Vič -Glince priredi jutri 2. svečana svoj običajni plesni venček v salonu g. I. Trauna na Glin-cah, pri katerem proizvaja plesne točke sl. tamburaški klub »Zarja«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 10 kr. za osebo, otroci prosti . Kakor vsako leto je tudi letos obilo zabave zagotovljene, čuje se, da dojde tudi več raznovrstnih mask ter ako bode vreme ugodno, pripelje se tam nek od Polhograškega pogorja cela kmetska svatba v starodavni kinet-ski noši. Ker je čisti dobiček namenjen skladu podporne blagajne za obolele člane, vabi k obilni udeležbi navljudneje odbor. — Slovenci na Dunaju. Zabavno, podporno in izobraževalno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi zabavni večer v nedeljo, dne 3. svečana 1907 v dvorani E. Schuarz (prej Ma-talloni). I. Aucrsperggassc 6 (oziroma I. Dobl-hofgassc št. 9.) Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Prihodnji zabavni večer bode v nedeljo, dne 3. sušca 1907 v istih prostorih. * »Cas«-a letošnji 2. zvezek je izšel in bil razposlan. * »Dom in Svet«-a druga številka je izšla ,in bila včeraj razposlana. Opozarjamo, da se 1. številka še dobi v nekoliko izvodih. Ljubljanske nouice. lj »Slovenske krščansko-socialne zveze« občni zbor se vrši jutri, dne 2. t. m., ob deseti uri dopoldne v društvenih prostorih, na kar opetovano opozarjamo in vabimo članice in člane k obilni udeležbi. Ij Javno predavanje o kmečkih uporih na Slovenskem. Prihodnji torek ob polu 8. uri zvečer bo predaval g. Anton Koblar, dekan iz Kranja, v »Slovenski krščanskosocialni zvezi« o kmečkih uporih na Slovenskem. G. Koblar je znan kot temeljit zgodovinar, zato je za njegovo predavanje splošno zanimanje. Vstop vsakemu prost. lj Jutri na predpustno veselico ljubljanskih obrtnikov! Jutri zvečer priredijo ljubljanski obrtniki v veliki dvorani »Uniona« prvo svojo večjo veselico. Opozarjamo prijatelje obrtnega stanu, da pohite na to veselico. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Prvotno je bila vc-sclica namenjena, da se vrši na drug dan, a godbo in dvorano je bilo mogoče dobiti lc za Svečnico. Pripravljalni odbor je vse storil, da bo zabava izborita. Jutri zvečer torej v veliko dvorano »Uniona« v krog domačih obrtnikov! lj Delavski predpustni veselici. Jutri, na Svečnico, priredita delavski organizaciji »Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev« in pa »Društvo delavstva za lep« svoji predpustni veselici. Prvega društva veselica se prične ob tfeh popoldne pri »Cenkarju« v Gradišču, druga pa ob 7. uri zvečer pri Pol-šaku, na Martinovi cesti. Veselici priporočamo. lj Vohune iščejo — liberalci, pa ne med nami, ampak med — seboj. To je nam v izredno zabavo! Samo o vzrokih, zakaj mi toliko izvemo o »Narodovi« stranki, je »Narod« napačno poučen. Zato pa »Narodu« povemo zaupno, da to prihaja od tod, ker so ljudje »Narodovega« terorizma do skrajnosti siti. Razumete?! Vsak stori dobro delo, kdor »Narodovo« kliko pomaga uničiti! Primitc svojo nepriljubljenost, pa vam ne bo treba tako-le v »Narodu« opravljati svoje zaupnike: »Kako imajo klerikalci svoje vohunstvo organizirano, je pokazal tudi nedeljski zaupni shod. Vabljeni so bili sami možje, ki uživajo popolno zaupanje — in vendar je bilo med njimi nekaj ljudi, ki so kot vohuni v klerikalni službi.« — O vohunstvu naj pa posebno v »Narodovem« uredništvu lepo molče, saj je znano, da je pri zadnjih občinskih volitvah neki »Narodov« sotrudnik v neki tiskarni ukradel rokopis nekega oklica in da je »Narod« se te tatvine prav rad poslužil. »Narod« bi rad javnost sleparil, boji se javne kontrole, zato ga jezi, da »Slovenec« točno poroča o pravem položaju. Časnikarji smo in bomo tako tudi dalje izvrševali svojo časnikarsko dolžnost, pritern pa svojih zaupnikov ne bomo izdajali, kakor se to godi pri »Narodovem« uredništvu. Nam je uredniška tajnost sveta stvar, zato nam pa vsak lahko zaupa svoje pritožbe. Tako je tudi prišlo, da leži na tleh kopica kandidatov, ki je bila postavljena v »Narodovem« uredništvu. Mi imamo lep uspeh. lj Volivna reforma za ljubljanski občinski svet še nc pride na dnevni red prihodnje občinske seje, ker je gospod dr. Oražem obolel in ker menda nimajo nikogar, ki bi mogel namestu njega poročati. Ij Kdo je to? »Slovenski Narod« piše o »svojih«: »Tudi v naših vrstah se marsikaj do gaja, kar vzbuja zasmehovanje pri naših političnih nasprotnikih. Kakor navadno, se tudi sedaj marsikdo sili v ospredje, kojega nihče klical ni.« Kdo je to? Ali je to Hribar? Ali je Triller? Ali Windischer? lj Ali sta Ferjančič ln Plantan ničli? Včeraj »Narod« piše, da narodno-napredna stranka more kandidirati samo moči prve vrste«. To je pa krepka! Ali sta toraj Ferjančič in Plantan ničli, da jih več ne kandidirate? In ali ni Tavčar »moč prve vrste«? Ali je dr. Triller radi tega odlctel, ker tudi on ni »moč prve vrste.« Res sedaj razumemo, zakaj je magistratni stranki tako »težko dobiti sposobnega kandidata.« li Nov kandidat. Čujemo, da namerava pri prihodnji državnozborski volitvi samostojno kandidirati v Ljubljani gospod občinski svetnik Prosenc. Imel je že več zaupnih sestankov. Ij »Cak' mrha. zdej uš pa rad pu tleh putresu, ke sm jest padu!« vskliknil je danes dopoldne razsrjeni policaj, ko je pobiral svojega rojstva kosti na trotoarju pred Šarčevo hišo št. 14 na Sv. Petra cesti ter urnih korakov odšel v hišo nad gospodarja. Kakor dokazuje ta vsklik, stopi magistratna naredba o potresanju po trotoarjih šele tedaj v veljavo, kadar se prekucne po tleh kak uslužbenec slavnega mestnega magistrata ali pa vsaj kak občinski svetnik: kar je nas navadnih ljudi, ki smo samo po občinskih dokladah v stiku s slavnim magistratom, mi sc že lahko pobijemo, potem ima od nas vsaj obč. svetnik gospod Turk dobiček, ko nas »lifra« k sv. Križu. lj C. kr. obrtno-umetna šola v Ljubljani jc dobila na svetovni razstavi v St. Luisu 1. 1904 troje odlikovanj in sicer veliko darilo v zvezi z drugimi obrtno-umetnimi zavodi in srebrni svetinji za vzgojo in umetno pletenje. Darila so te dni došla zavodu potoni deželne vlade kranjske. li Proti podraženju telefona. Občinski svetnik g. Prosenc je za včeraj zvečer sklical v mali dvorani »Uniona« sestanek naročnikov telefona, da sc protestira proti podraženju telefona. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Na predlog gospoda Prosenca ic bil za predsednika shoda izvoljen občinski svetnik gosp. Josip Turk za zapisnikarja Štefe. O točki dnevnega reda je referiral občinski svetnik gospod Prosenc, ki je povdarjal, da je po vseh mestih že prav živahno gibanje proti neopravičenemu podraženju poštnih pristojbin, posebno pa proti podraženju telefona. Topodraženje pomenja znaten davek, a se je izvršilo popolnoma nezakonitim potom — z administrativno naredbo, brez vsakega zakona, kar bi se v konstitualni državi ne smelo dogoditi. Govornik pričakuje, da bodo glede podraženja poštnih pristojbin govorile občine, naročniki telefona pa naj sc tudi oglase. Govornik omenja, da se je fiskus monopolno polastil telefona. Zakon imamo, da ima država pošto in brzo-jav, za telefon pa takega zakona nimamo! Po novi naredbi trgovskega ministrstva so naročniki telefona razvrščeni v VI. skupin, vsaka teh skupin pa je razdeljena v VI. plačilnih razredov. Ljubljana je v V. razredu, ker ima več ,kot 200 naročnikov in manj kot 500 naročnikov. Naročniki v I. plač razredu plačujejo odslej 215 kron t. j. 115 kron več kot doslej, v II. plač. razredu 180 kron, t. j. 80 kron več kot doslej, v zadnjem 111. razredu 145 K, t. j. 45 kron več kot doslej. Tisti, ki imajo najmanj 3000 lastnih klicev spadajo v III. razred, 6000 klicev v II. razred, 12.000 klicev v 1. razred. Poštna uprava vzame dva dni iz zadnjega četrtletja 1906 in dva dni iz prvega četrtlefa 1907 in po teh klicih napravi račun: vzela pa bo gotovo dneve, ko ima naročnik največ klicev in tako bodo skoraj vsi naročniki v Ljubljani v I. razredu. Govornik protestira proti temu, da se z novim davkom obremeni stvar, ki ie za industrijo in za promet neobhodno potrebna. Vsa mesta so se uprla proti takemu draženju zato predlaga govornik, da se oglase tudi ljubljanski naročniki telefona ter predlaga naslednjo resolucijo: »Dne 31. januarja 1907 zbrani naročniki ljubljanskega telefonskega omrežja protestirajo proti samooblastni in krivice polni naredbi trgovskega ministra, s katero je zvišal telefonsko pristojbino. Glede na to, če dobi ministrska naredba pravnoveljavno moč, postane razširjenje telefonskega omrežja nemogoče, prosijo ljubljanski naročniki trgovskega ministra, da razveljavi svojo naredbo s katero je povišal naročnino. (Živahno odobravanje.) Gospod Švara je predlagal, naj se pozo-vejo hišni posestniki, da odpovedo telefonski upravi dovoljenje za napravo telefonskih stojal na svojih hišah. (Splošno pritrjevanje.) Gospod Prosenc izjavlja, da se o tem vrše že dogovori v društvu hišnih posestnikov. Predsednik gospod Turk omenja, da hoče trgovsko ministrstvo uvesti neke pristojbine za pogovore v kavarnah in gostilnah. Poziva gostilničarje in kavarnarje, da se upro tej sramotni ponudbi in da tudi gostilničarska zadruga zavzame v tem oziru stališče. (Klici: Vsi od-povejmo telefon. V Pragi in v Gradcu so že sklenili, da odpovedo vsi naročniki! V Budimpešti so celo dosegli cenejši telefon kot so ga imeli prej!) Predsednik društva hišnih posestnikov primarij gospod dr. Vinko Gregorič upa, da se bo vlada uklonila javnemu mnenju, kajti z udobnostio prometa, promet raste in s tem raste tudi dohodek države. Država jc imela tudi takoj večji dohodek, ko je zjednačila poštne pristojbine. Treba je, da volilci v vseh mestih od prihodnjih državnih poslancev zahtevajo, da nastopijo proti podraženju poštnih pristojbin in telefona. Priporoča solidarno postopanje z drugimi mesti ter predlaga, naj se na društvo hišnih posestnikov napravi uloga, v kateri naj se razlože želje telefonskih naročnikov. Razume se pa samoobsebi, da mora nastopiti tudi mestna občina, ker le če mestna občina ne da telefonski upravi javnega prostora na razpolago, bodo mogli hišni posestniki z vspehom nastopiti. G. Prosenc predlaga naj se izvoli poseben odbor šestih članov ki naj ima nalogo varovati koristi telefonskih naročnikov, ki naj stopi v zvezo z vsemi drugimi mesti in hišnimi posestniki ter naj potem sklče še en shod telefonskih naročnikov. Z velikim odobravanjem je bil sprejet ta predlog gospoda Prosenca in istotako soglasno tudi predložena resolucija, nakar so bili izvoljeni v izvrševalni odbor gg. ravnatelj Prosenc, dr. Gregorič, lekarnar Piccoli. trgovec Verovšek in Tomažič in kamnoseški mojster Toman. Predsednik gospod Turk je nato zaključil zborovanje. lj Umrla je soproga uradnika deželne blagajne gospoda Ferdinanda Omejca gospa Marija Omejc, rojena Bobek. Rodovini naše naj-iskrenejše sožalje! lj Poročil se bode v nedeljo, dne 3. t. m. gospod Franjo Kardelj, paznik pri tukajšnjem deželnem sodišču, z gospodično Ido Potokar. Iskrene čestitke! — Jutri se poroči gospod Ivan Nepomuk Gostinčar, sin gospoda Josipa Gostinčarja, z gospodično Metko Milavec. Bilo najsrečnejše ! lj Na oklicih so: G. Franc Kardelj, jetmški paznik, z Ido Potokar; g. Ludovik Kikel, čevljarski mojster, z Marijo Japelj; g. Fr. Peršl, c. kr. računski asistent, z gdč. Karolino Tekavčič, bivšo učiteljico; g. Alojzij Accetto, stavbeni tehnik, z gdč. Rozo Kreutzer; g. Matej Zupan, c. kr. poštni asistent, z gdč. Fran-čiško Justin, učiteljico; g. Janez Stupica, trg. sotrudnik, z gdč. Marijo Rovšek. Ij Draga konja. Ravnatelj vevške papirnice. kateremu jc električni tok na Sv. Petra cesti ubil konja, zahteva za konja 6000 kron, poleg tega pa si pridrži pravico, staviti zase in za svojo sqnrogo nove zahteve, ako sc bo po-pokazalo, da je nesreča neugodno vplivala na njuno zdravje. lj Velika Slavčeva maskarada. Vabila so razposlana. Ker je kljub vsej pazljivosti in velik emu številu (2500) razposlanih vabil vendar le mogoče, da jc kdo prezrt, naj blagovoli dotični pri odboru vabilo zahtevati, siccr pa je vsakemu pristop dovoljen, kdor je dobre vo- lje, le maskovani dobe vstopnice izključno proti izkazu vabila na dotično ime. Vabila društvom vposlana, veljajo tudi za posamezne člane, to velja zlasti za zunanje udeležnike, ker na ven se posameznikom vabila niso pošiljala. Ker so Slavčeve maskarade vsako leto zasnovane na široki podlagi, je mogoče, da se vsled velikega obiska razvijejo le v takih prostorih, kakor je velika dvorana s krasnimi galerijami v hotelu «Union«. V dekoracijo pa bodo služile mnogobrojne eksotične cvetice, razvrščene po vsej dvorani. Amerikanska ekscentrična družba »Knokabuci« bode dajala na raznih krajih maskarade cel večer senza-cijonelne predstave. »Kopniški čevljarski stotnik« je sedaj zagotovljen in pride z oddelkom pristnih vojakov iz »rajha«. Stotnik sam pa v paradni uniformi, od nog do glave pol čevljarja, pol vojaka, bode specijaliteta prve vrste vsega večera. Skupina Kitajcev se naseli zopet na drugem koncu dvorane pod velikansko »kitajsko marelo«, vmes pa nebroj raznih drugih mask in skupin, klovnov, harlekinov in rlaznih narodnih noš, tako, da bode imela maskarada značaj prave vesele in vsestransko zabavne ljudske maskarade. K vsem tem pa je pustna nedelja, toraj konec predpusta, toraj je gotovo, da bo veselo vrvenje na le-tešnji »Slavčevi maskaradi«. lj Prevrnjen voz. Včeraj popoldne se je na Karlovski cesti pri hiši št. 2 prevrnil velik voz, napolnjen s premogom. Vzrok slaba cesta. Slavni mestni magistrat bi moral že poskrbeti za zadostno število delavcev, da bi nekoliko hitreje sneg spravljali zlasti s cest. Seveda bi moral delavce tudi bolje plačevati kakor jih sedaj. Gospodje na magistratu so zase dobro poskrbeli, spomnijo naj se enkrat tudi naših revnih delavcev, ki že dolgo čakajo zaman na zboljšanje plač. Tu lahko socialno delujete g. župan. lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri v soboto od 3.—5. popoldne ljubljanska društvena godba. lj »Društvena godba ljubljanska« priredi danes koncert v hotelu »Južni kolodvor« lj Povečanje ljubljanskega Južnega kolodvora. Načrt upravnega sveta Južne železnice za preosnovo ljubljanskega Juž. kolodvora je poslalo železniško ministrstvo tržaškemu ravnateljstvu državnih železnic, da določi potrebe prog, v upravi državne železnice, ki se stekajo na ljubljanski Južni kolodvor. Ko vpo-šlje tržaško ravnateljstvo svoje poročilo se bo najbrže takoj izvršil politični obhod in prično obravnavati o prispevkih k zgradbenim stroškom. Ce se doseže povoljni uspeh prično s povečalnimi deli ljubljanskega Južnega kolodvora že letos. lj Iz pisarne slov. gledališča. Danes v petek (par) se poje tretjič v sezoni melodi-ozna Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. V soboto popoldne za lože (nepar) se vprizori drugič v sezoni Finžgarjev »Divji lovec«, zvečer ni predstave. V nedeljo popoldne (za lože par) se ponovi zadnijč v sezoni sloveča Hauptmanova dramatska bajka »Potopljeni zvon«, zvečer (par) pa se vprizori drugič na slovenskem odru »Arželanka«, drama iz provansalskega življenja, spisal Alphons Daudet, vglasbil Georges Bizet. — Prihodnji teden gostuje na slovenskem odru domači umetnik gospod Ignacii Borštnik, v igrokazu »Kupčija jc kupčija« (Les Affaires sont les Affaires). spisal Octave Mirbeau. Igra spada med najboljše proizvode moderne francoske umetnosti in je osobito v glavni vlogi Izidorja Lechata izborno zarisan značaj parvenua, ki je pripravljen žrtvovati svoji brezmejni pohlepnosti vse, tudi srečo svojih lastnih otrok. Gospod Borštnik je kreiral z velikim uspehom ta značaj v Zagrebu in bo igral vlogo pri nas v slovenskem jeziku. lj Slovensko planinsko društvo opozarja še enkrat svoje člane in prijatelje in vse cenjeno občinstvo na svoj planinski ples, ki se vrši dne 2. svečana v »Narodnem domu«. Društvo je dekoracijo za planinski ples izvršilo kar najskrbnejše in je imelo pri tem mnogo izdatkov. Ker so dohodki plesa namenjeni za pokritje stroškov, ki jih ima društvo ob izvrševanju svojih tudi v narodnem oziru tako važnih planinskih naprav in za vzdrževanje ter povečanje planinskih koč, pričakujemo, da se slavno občinstvo kar v največjem številu udeleži planinskega plesa in da s tem podpira društvo, ki je za slovenske pokrajine in za njih narodni značaj že toliko storilo. lj Našel je Z. Svetlič, trgovski sotrudnik, večjo svoto denarja. Zgubitelj naj se oglasi v Florijanski ulici št. 1. lj Za salezijanske sotrudnike. Povodom praznika sv. Frančiška Šaleškega govori v nedeljo, 3. februarja ob polu 10. uri dopoldne v stolnici č. g. Artur Weber, salezijanski duhovnik o Don Bosku in vzgoji mladine. lj Naredniki 27. pešpolka bodo imeli v veliki dvorani »Uniona« plesni venček dne 6. februarja t. 1. povodom spominskega dne bitke pri Ocvcrsee. Začetek ob 9. uri zvečer. lj Ljubljanski dovtip. A.: Zakaj so pa hoteli sedaj magistratovci kandidirati dr. Win-diseherja? — B.: Prej so imeli Teučerja sedaj so pa enkrat hoteli imeti za poslanca še Vindišarja. « Iz slouanskesa sueta. sl Burna seja v hrvaškem saboru. Včerajšnja seja je trajala 16 ur. Koalicija je hotela spraviti v dolgotrajni seji svojo adreso na varno in Starčevičancc utruditi. Starčevičanci so razgrajali kar sc je dalo, ironično klicali po mažarsko in peli protimažarske pesmi. »Reka ni mažarska, Reka je hrvatska!« Imeli so seboj raznovrstna godala, piskali so in muzici-rali, bili s palicami po mizah. Poslanec Zatluka je prepeval cesarsko pesem, clrugi Starčevičanci so pa psovali profesorja Vrbaniča, ki je sestavil adreso s »šuftom« in »izdajalcem«. Poslanec Petričič ni mogel govoriti, tako so Starčevičanci razgrajali. Poslanec Zatluka je predsedniku iztrgal zvonec in sam zvonil, poslanec Frank je bil z renami, Perčič in Gaspa-rovič sta vlačila po dvorani železno ograjo od peči. Predsednik je zapovedal slugam naj poslancema vzamejo ograjo, Prečič in Gaspa-rovič sta pa sluga z železnimi drogi zapodila iz dvorane. Konec seje je bil ob 3. uri zjutraj. Danes ob 11. uri dopoldne je zopet seja. Izvoljen je odbor iz Starčevičeve stranke in koalicije, ki se pogaja o »modus vivendi.« Razne stuarl. Dolžniki krojačev. Dunajski krojači so te dni izdali prvo »črno listo« svojih dolžnikov. Na listi so jako visoko stoječe osebe poleg dijakov, potnikov itd. Dunajski krojači stopijo v tej zadevi v zvezo z vsemi avstrijskimi glavnimi mesti. Človeška glava kot miloščina. V Tomsku je prišel na policijski urad berač s culo, v kateri je imel človeško glavo. Povedal je tole: »Na poti po noči sta me vprašala dva tujca, če hočem malo mesa. Jaz sem ju prosil, in dala sta mi nekak okrogel zavitek. Mislil sem, da je glava ovce. Nesel sem jo k neki kmetici in jo prosil, naj mi jo skuha. Ta je zavitek razvila in zaklicala vsa prestrašena, da sem prinesel človeško glavo.« — Gre se torej za umor. s katerim se morilca celo kratkočasita. Telefonska in topna poročilo. BARONICA SCHONBERGER IZGNANA IZ BUDIMPEŠTE. Budimpešta, 1. februarja. Policija je odredila, da se baronica Schonberger izžene iz Budimpešte. Baronica je odklonila sprejem policijskega dekreta, češ, da je bolna in da radi tega ne more nikamor. Policija je odredila, na baronico preišče policijski zdravnik. STAVKA ŽELEZNIČARJEV V TRSTU. Trst, L svečana. Vse kategorije uslužbencev Južne železnice so sklenile, da počakajo do 4. februarja, ako da Južna železnica do tedaj ugoden odgovor na njihove zahteve. Južna železnica zahteve sedaj še odklanja. Uslužbenci grozč, da pričn6 stavkati, ako se jim ne ugodi. Tudi uslužbenci na državnem kolodvoru se v istem smislu gibljejo. Uradniki so se izrekli solidarne z delavci. Tudi delavci v skladiščih so se izrekli solidarne z uslužbenci Južne in drž. železnice ln groze s stavko. Danes se je pripeljal sem Kristan iz Ljubljane. NOVI OGRSKI JUSTIČNI MINISTER. Budimpešta, 1. svečana. Ministrski predsednik VVeckerle je ponudil justični port-felj posIancuHollo, ki ga je pa odklonil rekoč, da se mu sedanje ministrstvo ne zdi dovolj stabilno. Nato je VVeckerle ponudil justično ministrstvo dr. Giintherju, ki ga je sprejel. 160 RUSINSKIH DIJAKOV ARETIRANIH. L v o v, 1. svečana. Po končani preiskavi radi zadnjih izgredov na Ivovski univerzi, je danes preiskovalni sodnik odredil, da je aretirati vse rusinske dijake, ki so se udeležili izgredov. Izdal je proti 160 ruslnskim dijakom povelje, naj jih aretirajo, Danez zjutraj so policaji in dijaki obstopili »Dom rusinskih dijakov« in aretirali 60 rusinskih dijakov, ki so še bili v posteljah. Ostali dijaki bodo aretirani tekom dneva. Nekateri aretirane! so vzeli seboj v zapor knjige, da se v zaporu pripravljajo na izkušnjo. ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE. Trst, 31. januarja. Poslancema Rizzl iu Malfattiju je naučni minister Marchet objavil besedilo načrta nove naredbe, ki pripoznava vseučiliščne študije na univerzitetah v italijanskem kraljestvu za enakopravne z avstrijskimi. Italijanski poslanci bodo načrt proučili. SILNI SNEŽNI VIHARJI. Solnograd, 1. februarja. Dva dni In dve noči tu neprenehoma mete sneg. Z dežele poročajo o silnih snežnih viharjih. Promet železnice v Salzkammergut je vsled velikega snega ustavljen. NOVO ČRNOGORSKO MINISTRSTVO. Cetinje, 1. februarja. Knez je v sporazumu s skupščino poveril bivšemu finančnemu ministru Radoviču sestavo novega kabineta. PREPOVEDANO ZASMEHOVANJE DUHOVNIKOV. Pariz, 1. februarja. Policija je dobila obvestilo, da se pripravljajo obhodi mask z namenom zasmehovati duhovnike. Policija je prepovedala vse take maske, ki bi predstavljale duhovnike ter je utemeljila to prepoved s tem, da bi se s tem žalila čustva drugih oseb. POTRES. Sidney, 1. februarja. Na severnem in južnem VValesu so včeraj čutili močne potresne sunke. ATENTAT V RUSIJI. Varšava. 1. svečana. Teroristi so na cesti ustrelili referenta tajne policije Griina, negovega kočijaža pa ranili. Napadalci so pobegnili. NAPAD NA TISKARNO. Odesa, 1. svečana. Včeraj je v neko tukajšnjo tiskarno udrlo 20 oboroženih mož, ki so zvezali vse tiskarniško osobje, nakar so se polastili črk, stavili neki revolucionarni oklic na mornarje in oklica več tisoč izvodov tiskali. Nato so odnesli Iz tiskarne oklice na pripravljeni voz in se hitro odpeljali. METEREOLOCilCNO POROČILO. Dunaj, 1. svečana. Večinoma jasno, zmerni vetrovi, temperatura se je le malo spremenila. — Za pogorelce v Brestu (Istra) so darovali: g. Josip Potokar, stolni vikar v Ljubljani, 4 krone, g. Valentin Zabret, kaplan v St. Vidu nad Ljubljano 2 K; Neimenovan 1 K; g. Jos. Zakotuik, St. Vid nad Ljubljano, 10 K; g. Ant. Kocinur, Ljubljana, 10 K; mil. g. prelat Rozman, Ljubi ana 4 K; g. Jernej Štele, Ljubljana, (> K; Ivanček iu Marica 1 K. — Dvakrat d&, kdor hitro da, 2 K. — Bog povrni stotero! Ferdinand Omejc, deželni blagajniki ur. dnik, javja v svojem in s\ojih otrok imenu: Marije lur šulin e matere F rlinande), Ane, Pavle n Ljudmile predi ag m pri-juichcm, zun cem iu son dn kom pre tužno *est. da mi ie Vsemogočni po ne z reidlji ih božjih i.akhpih oJ-p> klical v večno-t prt drago mi so rrog ' i dno no mater, se-tro in svakinjo, gospo Marijo Omejc roj. Bobek danes ob 6. uri zjutraj po d lgoletni /elo niučn b< le-ni. previdtno s sv zakramenti za umirajoče, v starosti 5n let Pogreb predrage pokojnice vršil se bode dne 2 f bruarja ob ',4. uri popoldne vi h še žalosu Streliske ulice št 8 na pokopal šče k S .Križu. S m š) zadušnice se bodo b ale dne 4. feb u-irja ob 8 uri zjutr;j in no/nej e dneve v farni c.rku sv. Pe ra in > d' U'ih crkv^h Predrago pokojno soprogi pripor čdm vsem blagim ; rijateljem, znance n in sorodn kom v pobožno m lit j v in prijazen spomin. V L j u b I j a n i, 1. febr. 1907. Na izrecno željo pokojnice se vsak-teri \e c hvakžno odklanjajo. Zahvala« Povodom smrti našega isHifd'ivalel »o Izključeni. Naslove kon-sorejev naznani brezplačno onrednje »ndstvo Ui io! nl'keir < drufit»n na I> ii i> - • j 11 Wl|>plliurer-strHRNf 25 720 ^9-39 Lepo stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalne sobe, pralnice in drugih pri ti kli n se odda takoj po ugodni ceni. — Natančneje pri A. Sušnik-u, Zaloška cesta št. 21. 1*9 6 4 E. ZBITEK-ov v Novi Štifti pri Olomucu zavod za l7de'ov8n]e ste-klenomoza čnih božjih grobov, I u r > k i h duplin in aitar- jev za procesije oh sv. R. Telesu Odlikovan od Ni svetosti papeža LeonaXIII.;priznanja kat teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigiadu itd. IluNtr. ceniki zastonj 204 2-1 Vne pošiljatve mj uničene. Vabilo • na XIII. redni občni zbor • I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva v Ljubljani, reg. zadruga z omen. poroštvom, ki se bode vršil dne 17. svečana 1907 ob 4. uri popoldne v prostorih „Slov. kršč socijalne zveze" (Hotel Union) uhod iz Frančiškanske ulice. — Dnevni red: 1. Pozdrav načel-stva 2 Poročilo odbora in odobritev računskih zaključkov. 3, sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. Vstop dovoljen le članom. )89 1-1 Odbor. „Noui držovnozborski .*. volilni red" z zemljevidom in imenikom volil, okrajev na Štajerskem. Koroškem in Primorskem. Cena 60 vin., s poštnino 70 vin. Dobiva in natoča se v tiskalni Iv. Pr. Lampreta v Kranju, oziroma pri vseh : : : : : slovenskih kiijigotržnicah : : = Času primerna knjižica ! I Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3. ^ pod „Narodno karamo". Električni* razsvetljava. Od 3. do vštevši 9. januarja 1907: Avstrijslii cesarski maneuri 1906, g Stanovanje z dvema velikima ali tremi manjšimi sobami s pri-tikliniimi in vrtom išče za majski termin rodbina 4 oseb. 118 3—3 Ponudbe sprejema upravništvo „Sluvei ca'. gpBT Trgovina z oblačilnim blagom I Marija Rovšek, Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem 2519 52—13 Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne" m' Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina.-- Razstavljeno od 2. do vštetega 9. februarja 1907: 0, 197 1-1 frizer ja dame in g spod* cesta Sv Petra ši- 35 priporoča veliko izbiro vpletli (Kit) iz striženih in zmešanih las od 3 kron naprej. Z dežele zadostuje vzorec in cena. Vsa lasna dela se izvrše v najhitrejšem času. Oddelek za dame s separatnim vhodom. «« o-i Dacar. Podp sani. s cer že star a še jako trden fant (neoženjen), nekdaj po treh deželah po cel m Kranjskem, deloma tudi po Hrvaškem in Š ajorskem jako slovit užtnnski preglednik, zadnjih sedem let uslužben kot užitninski opiavnik pri deželi Kranjski, prišel sem z dnem 31. januvarja t. 1. brez vsega svojega zadolžena ob službo; tdini in glavri uziok je to, ker nisem ravno na beraski palici, liki nremu, hate'ega je bil o svojem času nekdo v ,Slov. Narodu" jako zanimivo popisal, češ, da lahko brez sl. žce živim. To ie pa le deloma rt s, ker jaz nisem Jenuh in v^led ti ga brez dela težko živim; ?at raj prosim čast. zakupnike slavna zakupna in odkupna aiuStva. ne uvzemši dežele Kranjske, da bi me v slučaju perebe v službo sprejeti blagovolil bodisi kjerkuli, kot samostojnega u>,itninskega agenta. Njstop službe lahko takoj ali pa tudi pozneje. Blagohotne ponudbe nai j-e naslove v Ljubljano, Kolodvorske ulice št. 3. 207 1-1 Josip Novak. Izjava in priporočilo. Jaz podpisani sem dolgo trpel bolečine na želodcu in huinondi. Iskal sem pomoči pri raznih zdravnikih, toda bilo je vse zastonj. Obrnil sem se na gosp. Štefana Bergant, kateri mi je dajal vodo. Rabil sem že prej mnogo tujih voda, a mi ni nič pomagalo. S to, tako imenovano jjoKetovo vodo sem pa v treh tednih popolnoma ozdravel. Zato jo priporočam vsakomur najtopleje. i9j i—1 Gašpar Bolte, tovarnar in načelnik zadruge sodavice, Dalmatinove ulice . iguren in dobičkonosen dohodek daje izdelovanje žganja, ruma, in likerjev. Izkušen odbornik ustanavlja taka podjetja, ter uči po lastni razumljivi metodi izdelovati dobro blago. Potrebni obratni kapital se pod ugodnimi pogoji, koji se v obrokih odplačuje, preskrbi. Za preskrbitev koncesij«" se garantira. Ponudbe na anon-sni biro, Ljubljana. 200 3-1 as'\^\ctv\ c. Vr. iprW\\. }uiz,Tie 7,e\e*tuce S)u\vaAo\xV\V roj. C^OŠ\V ipovocotva.. ^tt\j\jatva Z- svečana "V^Ol ^rez, -JjaVega ^oje^vie^a oV3es\\\a ^re^aVje ^-V. *m* ■ M ? 1 • M^-• Podružnica s v Spljetu. s Ljobljanslia kreditna banka v Ljubljani. priporoča k žrebanju dne 1. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169. Glavni dobitek Frs. 300.000. Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. ,, ,, Lir 15.000. Promese na drž. srečke iz 1. 1860 { ^'tfnkQ £ > gl. dobitek K 600.000. Sprej<*ma vloge na knjiiioe in tekoči račun po 4'. %. ?>3 h Podružnica : v Celovcu, s Delniška glavnica: : K 2.000 OOO. 1 : t Rezervni fond i e . t : t K 200.000. : e e fin HS■ ^ur M riDI1701 ZDRUŽENIH PVV0VAREB8 ZALEG laSio IJ KL Ln IU I M O IM U A ES M TRG v Ljubljani, telef. it 163. = »hp.~6. = izborno pivo v sorkih io steklenicah. =: Iulofl* v Spodnji Šiški, telefona sta«. 187. pozor I Črtaj! Pozor! Slavonska biljevioa Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnem kataru itd. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od : 2443 10—5 P- Jurišiča, lekarnarja v pakracu Ste*. 66 (Sl&venija). Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 900 24 F„ HITI Prod škofijo St. 20. IV Zunanja HKuučilu sa točno Izvrčujeja ajirečja zaioja čevljev z& gospode, dame in otroke ter športnih čevljev iz najbolj slovitih tovarn. o Angleški šagrin, J črne, rujave in bele \ barve. ?66 52-2» BH9 C. kr. oblastveno potrjeno uciiišce za krojno risanje Franja Jesih Ljubljana, Stari trg štev. 28. Dobi se tudi kroj 20 104-5 po živofm meri. Lepokopalnobona postelja (TafeBbett) ter nekaj slik in še cBfugo se poceni proda Šub iceve ulice št. 5, 3. nadstropje 177 nasproti muzeju. Prodaja ua debelo in drobno. iZrttiM SSk I lliftra Zahtevajte zastonj ln frhnko moj veliki, bogato llustrovan glitvm cenik 2 nad 1000 slik.ml vseh vrst .Ikelfl.ntih, .rebmlb in tlatlb ar c ^nnlrko Ku.bont, 11.bn. *>ni"£. Scb.fSh.ax <;i».»liutt< kakor tudi vsefc vrst solidnih tl.tni. io stebrnl« po i':>lnilli toT.rnltklb ct-t»k. Nlkel. remont ur.......K 3"— 11 Rt Koskcpl paient ur. . ... . 4'--v , črn. |ekl rem. ar. , 4'~ srlc Izvir. Koskopi pat. ura . . , 5'— Ooldin rem. ara ,Lun.a kolesje u 7 50 icebr , , .Olorla" . 7-6<1 „ , , dvojni plaši . , 11-50 » oklep verižica t rintico n. pero in k.rab., 15 gr. teika „ 3'50 ra.ka T.la nlkel ar. 1 sidro z .Luna" kolesjem . . , 9'M ur« s kukavico K 3'50, budilka K 2 90, kuhinjska ort K 3 — Svarcvaldska ura K 2 80. K. .1 h 1 j aro 3letno pl.,neno Jamntvo! cikali risikol Zenit,«. doroljona, ali denar nati>j 1 Ifrva tovarna z a ure ttanns Konrad v Most« 1789 (Briii) št. 654, Češko. 100-47 -ovi šivalni stroji eo n*vf f>olj!>*i za rodbinsko porabo. o Si^ajo9 got&jo in pleto neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager). Glavno zastopstvoi FRAN TSCHI EV KEL Ljubljana, Mestni trg 0. Kočevje, v gradu. FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva t«2 52-2» Ljubljena, St. Petra cesu 1 priporoča svojo Telik< ealofo raznovrstne^ pohištva ■MsnHBaaam:. ft lajiižjih cenak. ■ r. F i 1* 11 e ž le iz kranjskega lanenega olja 1619 100 —b3 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bar« ^Irnežev, lakov in steklarskega kl«- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. • 0 perotn za prašiče in *$p> m Trit-Iew-¥ork je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot Iz Ljubljane ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n« prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj* in karte^rodaja glavni zastopnik ANDREJ O D LASEK, Ljubljana, Slom-&kowe ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. C«« (mesnina) zajamčeno čista, '"U zmleta, prekaša vse dosedanje piče Presenetljivi vspehi. — 1 zavitek za poskušnjo 5 kg franko 6 K. Piča za pse, (mesnina) stisnjena 5 kg 5 K po povzetji. Zaloga R. Ranzinger, Ljubljana, Dunajska cesta 19. 74 «-6 HLODE!! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI U Ljubljani, in Sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mEt. K19— jezove „ 30 „ „ „ K18 - borove „ 30 „ „ „ „ K 17.50 bukove „ 30 „ „ „ „ X 18-lirastove „ 30 „ „ „ „ K 37- pod mero in škartne hlode 1/3 manj. Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška. 225 2» DunM cestn st. 19. q v Ljubljani Hedjntouo hiša. zavaruje L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2. proti prelomu zvonove in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina domača sloienska zavarovalnica! us; 12 — 2 Svoj? k svojim! Herbabny-jev podfosfornokisli apneno-železn: sirup. Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno .sredstvo za tvoritev krvi in k"3ti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev. Cena steklenici K 2'50. po pošti «0 vin. več za zavitek. Zaloga skoro vwseh lekarnah. Herbabny-jev okrepljeni Sarsaparilla-sirup. Jo že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri. Cena staklenici K l'7o, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2622 20—7 Edino izdelovanje in gia«na razpošiijatev: Dr.Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, VII.il,Kaiserstrasse 73-75. V zalogi je nadalje rri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brefah, Celju, Celovcu, Črnomlja, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VoIšperkH. )Q -------- mizarski mojster, Ljubljana, Hilšerjeve ulice štev. 5 fc — izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnio. S Priporoča seosobito pre^ast. cei kvemm predstojrušuom »a napravo spovednic, klefcalni- M jK kov, klopij in omar za paramente. - Načrti in proračuni brezplačno. jggi Poskrbi vse vrsie parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave S starih podov, kakor tudi voščenje in snaženje istih tu In na deželi. Prodaja in po X šilj.i tudi po posti domače voščilo (kuhani vosek). 189 10-4 J§f> |H ————— Solidno delo, točna in cena postrežba. ———— JA MAZEM SVOJE - ČIŽME SA ./OO i nOGU ^ CIO DAN POVODI HODATI BEZ DA SUMI .HOČE VLAŽNE Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje e^oa 2947 32-11 Wy Prospekte pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ui.4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va-um Heveaxom sem jako zadovoljcm, ker jo to uajboljse nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K. a m i 1 o Morgan, lovski pisatelj 'častni predsed. „klul>a strtlcev" na Dunaju.) JfT/.stT/.V H P. t) ■ O S j. r ■*; rt f /•i V. to 'A p. v o N S Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s pomiki „Severonemškega Lloyda" iz Bremena Ne(o-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ^ mamam GrOSSe. mommt Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 25>8 62-13 Edvard To v čar-ju, v komornii um ».35- nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod ca tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko BaUlmorft in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. iipMp mmm i s * Podpisvaa min v ?aiogi najr»iDOvvslne;fc u-piifcno, ((rasno blago aa bandera, baldahlne, raznobarvna plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koreteljo prte itd »jsioh vb«, kar ie rabi v eerkvi pri oluibi botji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pofiten« po aajnUjl ceni bandera In vso drugo obleko. Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »lirati na domačo tvrdko ter ne uv&fcujejo tujih tvrdi. dm-Hev io potujočih aguntov. Zagotavljajo hitro in najpogUjncjšo postrežbo in najniijo ca no, mtrjujo, da bode hvaleina (udi najm»ni&p naročilo. Naj odličnejšim spoštovanj«« se priporoča 2803 26— i Ana Hofbauer, me]itel|ica zaloge cerkvone obleke, orodja 3n posode v LJubljani Wolfove nlloe 4, Dražba vina. Kaiser-jev konkurz Ptuj, Štajersko. Dne 4. februarja 1907 se prične v Ptuju v konkurzu veletrgovine z vinom Fran Kaiser posredovanjem tvrdke Anton Szeifricz nasl., akcijska družba v Budimpešti, javna prostovoljna dražba vina, spirituoz, velikih skladiščnih sodov in manjše posode. Cenilna vrednost 205.OOO kron. Navedene premičnine se nahajajo v 41 lokalih, kletih in skladiščih. Vinski trgovci in drugi interesentje, ki reflektirajo na večji nakup — prodalo s« bo več tisoč hektolitrov vina — se vabijo k dražbi s pripombo, da bo (rajala dražba bržkone 8 dni, od 9. —12. in od 2.-5. ure. Dražbeni pogoji so oni, ki so predpisani za Štajersko. Mestni urad Ptuj, dne 24. januarja 1907. 126 2-2 Župan: Ornig s. r. * > t i * % * * .4* t* & peten oemiig c. kr. dv.rni izdelovalec orožje Borovlje, Koroško. izumitelj in izdelovalec triumpf-riefled pušk in VVernig-universal pušk z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinteni, Miiiiullcherjeve schon-auslie risanice, kakor tudi Weringove feveterocetke itd. Ceniki zastonj in franko. 10 — 4 BANKA "Skih hranilnic, RUNAJ, ngeritr. 22 CUsttedni banka českyoh spoiitelan) ■ okrajem, mestom, občinam in dru^tm jsvnim korporacijam proti amortizaciji na upravne orlsto|bine Tinanciranje Javnih podietij. Emisija lastnih 4*1, b-in. obligncij, katert umivajo pupilariiu sigurnost m sir >10 rabiti za vsakovrstne kavcije. „ Del. kap. 7,000.000*- _ g Ttltgnml „Sporobaiilia**. ~ 2 Deponirani« kavcij la f - ».clij raznih vrst. ? ■ Eakont menile »»mo _ denarnih zavodov. g • Bankovnt Inlormaclj« ~ In »vet* breiplafno. ' _ Solidno delo! Nizke cenel Josip Starih^ 692 F. S. Nolli-jev naslednik 52-30 Ljubljana, Vodnikov trg se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa Sjlcparska in tOllOFOflVBia dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila. f? Anton Presker 8tro]a£ v Ljubljani, Sv. Petra ecsta it. 14 Odlikovan ulito kolajno * Parizu 1304, Odlil Londonu I »03. Iz trpožnegs la iclldnega hlapa p« nizkih otmafe. tS^0 izgotovfjene obleke. josebno na havelok* v največji o.bori po najnbgtt cenah. 9«liwlt«ij tmlforto iTslrtJjtnO araitn »IhgIUUi artdalkat r. Pri nakupovanja zzz suknenega zzz in manufakturnega = blaga zzz—: se opozarja na tvrdko HUGO IHL v LJubljani Špitalske ulice štev. 4. 811 58-2« Velika zaloga ■ suknenih ostankov. * 7 Kuharica dobro izurjena , išče primerne službe najrajši v župnišču. Stara 45 let. 154 2-5 Naslov pove upravništvo »Slovenca 1 L Naznanilo. Podpisani, pri c. kr. deželni vladi izprašani tesarski mojster naznanja slavnemu občinstvu, da bodem pre- zemal vsa v to stroko spadajoča dela, ter se bodo izvrševala tofno, trpežno in po najnižjih cenah. 169 2-2 Za obila naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem FRANC MARTINEC, konces. tesarski mojster na Prulah v Ljubljani. . • . 1 A Podpisani usoja si slavnemu občinstvu naznaniti, da je po 28letnem UJ praktičnem delovanju (med tem skozi 14 let kot delovodja pri tvrdki IkvG J- Mathian v Ljubljani) na svoje pričel QQ tapetniško m fiekoracijsbo obrt. ~ Sprejmejo se vsa v to stroko spadajoča dela in poprave z zagotovilom najsolidnej&e izvršitve po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem Fran Šeber 183 3-2 Ljubljana, Rožne ulice St. 5. Zal tr ik c kr avs»r. drž vnihur d"ikov sar 9 cilindre in čepice -m u najnovejših faconah in v velikih izbernii priporoča 112 52-3 Ivan Soklič. Pod trančo 6t. 2. Postala elek.železnice. Postavno zavarovano. ftazglas. Št. 242. se bode Radi oddaje zgradbe dvorazrednega šolskega poslopja v Valti vasi vršila dne 28. februarja 1907 v občinski pisarni v Kandiji "11113 in sicer s pričetk^m ob 9. uri dopoldne; do iste ure se bodo tudi sprejemale pismene, z 1 K kolekovane ponudbe. Dotične načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem. Preračunjeno je: Dninarsko in zidarsko delo na 13.851 52 K [TFH pjJNj AlleincchterBalsam sus der Schut/ensei-ApaEb.ki »i A.Thierrv m Pregrada kti Mlttth-Sauerbrtiiiii. Vii.tko pon. ejiinje kaznivo. Edino pristen je Tiiierryjev balzam z zeleno znamko „red vnica . Cena 12 majhnih ali fi rivoinaf h 8'ek-leiuc ali I velik« speci mina steklenica s patent, zaina^koin K 5*— fn.nko. Thierryjevo centifoiijsko mazilo • ro i vsem še tak-, star m ranam, vnetjem. ramtvam, a-scesom in "teVPnam v^eb vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 so podijo lo proti pnv/.etjn ali denar naprej. -- Obe d'»mu--i sredstvi sta povsod zna' i in slovita kot n»jbulj£i. Naročila se naslavljijo na: Lekarnar A Thierry v Pregradi p« i Rojaški fclatinl. Rrosura b t soci originali ih pičeni gratis in franko. V znlo^i v sko e vseh večjih lekarnah in medicinalmh d ogeriiuh. 86 52 — 1 l. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Tesarsko delo na Kleparsko delo na Dobava železtiine na M'zarsko delo na Ključavničarsko delo na Pleskarsko delo Krovsko delo Slikarsko delo Steklarsko delo Pečarsko delo Šol ska oprava Kapnjica _ 3 183 01 386 83 1.178-20 2.029' -1.231 — 487 39 613-65 75 78 39962 1.020--1 444 — 1 200'— 185 Pivovarna J; PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo ■■■ ■ v sodčkih in steklenicah. ■■ ' Najstarejša ivečaraka tvrdka. — Uatan. pred (00 let upcuc Skupaj 27.100 - K Ponudbe se lahko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela. C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje izbero med ponudbami brez ozira na visokost taistih. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 24. januarja 1907. MIMlMIlIlUBraMHMBBIII 11 IMIlllllimM—iMni VABILO priporoča velet.stili duhovičln Mer .lavnemu občinstvo zajamčeno pristne žebelno-voščene sveč« <■ cerkev, pogrebe In proce.l|e, voščene zvitke, Izborni mčd-pitaneo ko|l ie doblv. v steklenicah, škntljah In ikafih v pol|ubnl velikosti ter poceni. Knpu|e .e tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vo.afc ln .uho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni Z. obila naročit, st toplo priporoča In zagotavlja ločna la ^ pošteno postrečl. 15B0 62-9 LtJUBUtJAtfA, PreSernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hii« 3 letno pismeno jamstvo! Brez konkn-rence v kakovosti! 5 kron! katero priredijo ljubljanski obrtniki na suecnlco, dne 2. feftr. 1.1, u veliki duornni hotela „Unicn" JHBG Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka Kralj Belgijcev št. 27. Med odmorom: Kupleti, komični prizori s petjem in spremljevanjem glasovirja. 1. Kozel - - ni, osel nI, kakšna brna si pa Ti, Al. Sachs. — 2. ,,Dinstman", Al. Sachs. - - Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina za gospode K 1 40, za dame 1 K. Vabijo se tudi vsi prijatelji obtnega stanu. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri gosp. Cudnu, Prešernove ulice ln v trafiki gosp. Šoukala, nasproti stolne cerkve. Na svidenje dne 2. februarja 1907 v veliki dvorani hotela .Union" I 164 2—2 Veselični odsek ljubljanskih obrtnikov. n<£ cenik na zahtevo zastonj! Cenjenim nevestam in ženinom priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor: zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante, švic arske ure najbolj slovečib znam', kakor tudi salonske-stens> e ure in ure budilke. Z velespošiovanjem 87 10-7 H. SUTTHER, Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža. Prva Avtorska sistem Roskopf patent remont, ura a sidro z masivnim solidnim antima-gnottšktm kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastim okovom, ianir-pokrovomčez kolesie, 36 ur idoča ine samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —,s sekundnim kazalcem K 6- ,3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K. 28'—, 9 sekundnim kazalcem K 12 60, 3 kom. K 35 -. Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bre» odbitka. Razpošilja po povzetju 246» 20-14 Drva tovarna ur Hm Konrad « Mostu (Briix) ^^ 8t 1157 iC«8ko) Rotimo IlUMtr. ceniki e aail 3ooo nitkami »e na sati te vo pni'11 rjo gratln In franko. Zaščitna znamka: „Sldro" ^ Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pnlll - 10x pollop (o sploSnn prirnano kot Izvrstno bol blafujoče mazilo i cena 80 v., K i'40 lc K 2 so dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, so Jemlje le originalne steklenice v *kat-l)ah i našo zašritno znamko „Sluro' U Rlchterjevc lekarne, potem se )e gotovo prejel originalni izdelek. Richter|eva lekarn« pri „tlntem l«vu" v Pragi Elir.abethstras.se At. B nova. inT m*jtoH(janj*, I Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNlR Pred. štev. mofinitii Pred štev p<>dpl ti 361. Usnje za podplati K 9-50 36 1» Boxcalf z K 19*50, ,Chick*. voščenje c Pred. štev. 690. lrhovina s Šivanimi podplati K 6 —. angleškimi Pred. štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30. v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4 dobavlja kot znano najboljše čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. Številka. Zunanja nnroeila ppoti poV^otju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Nepriležni izdelki se zamenjajo. .Moderno". Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 663. podplati K 9 —. , , 667 Pred. štev. 746. Glasgow Chevreau « , , 610. močnimi podplati K 11'—. Sabakid K. 10 60 I«- Boicalf K 13'-• Lakovina K 121—• (1323 19) R M L 0) E < H3T Najcenejša vožnja v Ameriko. Id li »mui jsniniSf^HiJuiim E. Kristan oblastveno Koncesijonl-rana potovalna pisarna za 'Ameriko w Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 7t 62-4 Najcenejša vožnja v Ameriko. "SfcM SSB V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod asa i obrtnega pomožnega društua icse registrovanc zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5^2 ure popoldne s 4iii.|i.,|(|MiM ..................'iloil' ItllMIllllllilllll 1 1» lil M? M» 11» »W Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo. Hidralične vidre In sesalke Josip VVeib! J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko upadajočih predmetov: 416no omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in aolndne plahte po najnovejšem zistemu a samodvigalniml 1609 62—69 oporami brez vijakov. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), ■e priporoča preč. duhov&čini ia Izdeluje oele ornate kazni« v Tseh liturgičnih barvah, plnvtjale, obhajllne bnrze, itole in vse u »lužbo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, t svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlna ter izvrSuje vsakovrstno eo r k v • n o perilo iz pristnega platna. Vporablja aamo dobra blaga, cena pa mogoCnottl nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrelbo. Prenovljenje starih p&ramentov tudiiado-voljno prevzame. UatMnorIJmno I. 1842. Slikarja napisov Stavb, ii pohištvena pleskarja. V etika zbirka dr. SchOnfeldovth barv v tubah za akadem. slikarja. Elekrični obrat. Tovarna In prodala oljnatih barv, flrneža In laka Brata Eberl, Ljubljana Prodajalna In kompfolri Taltfon 154. Ptlavnkai Miklošičeva cesta St. 6 Igriške ulice it. 8 U*tmnorlj*nQ I. 1842. Zaloga doplčev za pleskarja, slikarja In zidarje, Sledilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Priporočava se tudi iL občinstva za vsa v najino stroko spadajoče delo v atesta ia na deželi kot priznana reelno in fina pa najnižjih cenah. 76» 82—JO