250. itnilta. I IMOhL i n*. a. ikMn HM. UM. lilo. .Slovenski Narod' velja ¥ &|«ftljaBl na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: telo leto naprej . . • • K 24'— celo leto naprej . , . • K 22*— pol leta „ .....12*— pol leta „ • . • . . 11 — Četrt leta m ■ • • • ■ 6"— četrt leta ,......5-50 U mesce m 3 • • • m 2*— na mesec m • . ... 1 90 :\ -------------- Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredalitvo: KaaUovm mlica *L 5 (v pritličju levoj fftltloa it 94. ■■■■■H ■■■■ HI I BwHV lliNaHV ■■■■IIB H^R ■PBkMJIBB« Inserati veljajo: peterostopna pettt vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inaercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati t i d., to je administrativne stvari. ——— *■—•■■■ Mastika v »Ha 1* vtatflM. ■ Na pismena naročila brez istodobne vpoelatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja 90 »oitlt za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej . . . K 30<— £»"£• : : :: : "Is ■Ameriko in *-* **&da^'- na mesec m „ • • • 2-30 celo leto naprej • • • • K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Oprmlitvo (spodaj, dvorišče levo), latilo* a Bile« ftt 9. telefon it »5. Svetovna vojna. Bitka v osrednji Galiciji se nadaljuje. — V bojih pri Magieru je naša vojska vjela mnogo Rusov. — Naše čete so zavzele Stryj\ Kčrčs-mezo in Seret. — Francosko brodovje v Adriji je pobegnilo pred našimi podmorskimi čolni. — Naše torpedovke so obstreljevale Bar. — Bitka med Nemci in Belgijci pri Nieuportu. — Boji pri Dunkerquu. BITKA V GALICIJI SE NADA-LjUJE. — NAŠE ĆETE SO ZAVZELE STRYJ. KOROSMEZO IN SERET. — FRANCOSKO BRODOVJE JE BEZALO PRED NAŠIM PODMORSKIM ČOLNOM. — NAŠE TORPEDOVKE OBSTRELJEVALE BAR. Dunaj, 20. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 20. oktobra opoldne: Bitka v srednji Galiciji, zlasti severno od reke Strvviaz, se nadaljuje s še večjo ljutostjo. Naš napad pridobiva neprestano na prostoru proti vzhodu. Za posamne, posebno važne višine se na obeh straneh bore z najskrajnejšo ljutostjo. Vsi poskusi sovražnika, da bi nam zopet vzeli Ma-giero, so se ponesrečili. Naše čete pa so osvojile višino severnovzhodno od Tyszkowic, za katero so bile ljute borbe. V teh bojih smo zopet vjell mnogo Rusov, med njimi enega generala in vplenili tudi mnogo strojnih pušk. Vtetniki pripovedujejo o groznem učinku našega artilerijskega ognja. Južno od reke Strwiaz, kjer se naša fronta razteza preko Starega Sambora. stoji bitka. Ko smo prepodili sovražnika, smo zasedli StrvJ, Korosmezo in Seret. O dogodkih v Adriji, poročajo vrhovnemu armadnemu poveljstvu: Zjutraj dne 17. oktobra so se vršili na morju ob rtu d'Ostro spopadi med posamnimi torpedovkami in podmorskimi čolni, ki jih je podpiral eden izmed zrakoplovov, in med francosko križarko »Waldeck-Rousseau«. Dasi je križarka naše ladje ljuto obstreljevala, vendar so se povrnile na svoj cilj docela nepoškodovane. Francoska križarka je obstreljevala svetilnik ob rtu d* Ostro, poškodovala pa ga ie neznatno samo na galeriji. Francosko brodovje, ki se je pojavilo na morju, precej daleč od obrežja, se je jadrno umaknilo, čim je opazilo naše podmorske čolne. V zgodnjih jutranjih urah dne 13. oktobra, so naše torpedovke odplule proti Baru in so uničile iz najbližje bližine z artilerijskim ognjem skladišča in natovorjene vagone. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ho fer, generalni-major. Izmišljene srbske zmage. — Uradna zavrnitev srbskih vojnih poročil. Dunaj, 20. oktobra. (K? . urad.) Uradno se razglaša 19. oktor^a: Srbsko časopisje razširja v zadr h dneh celo vrsto poročil o srbskih magah, ki si jih sicer morda želi, ki pa se nahajajo v popolnem odporu 7 dejanskimi razmerami. Zato se h mora reducirati na sledeče: 1. Dozdevna zmaga pri Kurjači-ci obstoja le v tem, da smo vsled narasle Drine, ne pa morda vsled srbskega napada bili prisiljeni opustiti malo utrdbo, ki brani prehod preko reke, in ki sama na sebi ni imela ni-kakega posebnega pomena. Utrdbo smo zapustili v popolnem redu, celo ne da bi nas sovražnik upal motiti. Vesti o mnogoštevilnih vjetnikih itd. so torej popolnoma neresnične. 2. Na grebenu Gučeva so si tamkaj se nahajajoče bojne Črte prav blizu. Zato se odigravajo tamkaj vsakodnevni boji, v katerih napadajo enkrat Srbi, drugič zopet naše čete. Posebnega pomena pa ti boji nimajo. Srbska poročila o velikem uspehu na grebenu Gučeva izkrivljajo torej dejstva. Nasprotno pa protivnik za-inolčuje. da smo isti dan, ko je izvo-jeval svojo >sijajno zmago« na grebenu Gučeva. nekoliko bolj proti jugu krvavo zavrnili srbski od artiljerije podpirani napad. 3. Na Romanji Planini nadaljuje divizija, o kateri pravijo Srbi, da so jo porazili, svojo izčiščevalno akcijo. Posamezni deli te divizije so dne 12. in 13. oktobra v bravifronosnih bojih razpršili 3—4 srbske bataljone, ter vjeli mnoge v gozdovih blodeče vojake in častnike. S tem je srbsko vojno poročeva-nje pač zadostno,karakterizirano in ne potrebuje nikakega nadaljnega komentarja. P o t i o r e k . fcm. Srbski princ Arsen je odšel na Rusko. Petrograd, 20. oktobra. (Kor. urad čez Kopenhagen.) Srbski princ Arzen Karagjorgjević je prispel sem, da se bori v vrstah ruske armade. — (V zadnjem času so nekateri hemški listi poročali, da se je princ Arzen, ki je bil kakor znano v balkanski vojni poveljnik srbske kavalerije. s srbskimi generali spri. Ta vest je bila očividno točna, ker jo je najbrž hudo užaljeni princ mahnil na Rusko. Op. ured.) • * VELIKA BITKA V GALICIJI. Kakor poroča -AViener Allge-meine Zeitung", je baje general Bo-rojevič spreiel v soboto njenega poročevalca skupaj z drugimi poročevalci ter izjavil: Znano mi je, da je javnost razočarana, da se uspehi niso vrstili udar na udar, kakor je to javnost pričakovala. Bitka pri Rossbachu je trajala pol ure, pri Gravellotu pol dneva, pri Sedanu en dan in vsaka teh bitk se je končala s katastrofo za onega, ki je bitko izgubil. Pri To-maszovu sem se boril 7 dni in pri Lvovu pet dni, tako dolgo, da se je situacija razvila. In na Francoskem traja bitka sedaj že več tednov. Nasproti temu je trajalo obleganje Se-bastopola 4-—6 mesecev, medtem ko so bile sedaj najmočnejše trdnjave v 2—8 dneh premagane. Vojna je danes tehnični problem. Odkrito priznam, če bi imeli Rusi našo pehoto, bi bili danes že na Dunaju in Če bi imeli mi artilerijo, tako močno, kakor je ruska, bi stali sedaj v Kijevu. Sredstva vojne so sedaj druga, ljudje so ostali isti. Samo na njih živce se stavijo danes druge zahteve. Videli ste moža iz ljudstva v boju in gotovo ste tudi videli, kako izboren materijal imamo. Ruski človeški materijal pa je ogromen. Stali smo Rusom nasproti začetkom vojne kakor 1 : 3, sedaj stojimo Rusom nasproti kakor 1 : 2 in končno bo razmerje 1 : L Takrat bo prišla odločitev s katastrofalnim pojavom in kakor sem trdno prepričan, z zmago našega orožja. Do tedaj je treba javnosti svetovati: Potrpljenje, potrplje-' nje, potrpljenje! Ali bo trajato j&ji tedne ali 4 mesece, ne more rfciflo-ben človek. Vojaški sotrudnik -Berliner Zei-tung. piše k veliki bitki proti Rusom: Karakteristični moment te bitke leži v tem. da gre na najsevernejšem delu bojišča za obrambo ob reki v velikem stilu, ker leži Visla od ga-liške meje do varšavskega trdnjav-skega trikota kot ovira pred fronto ruskih pozicij in naloga severne skupine zaveznikov, ki prodirajo na južnem Poljskem, bo, da si izvojujejo pred sovražnikom prehod čez to reko. Za enkrat so pač Rusi poskusili, braniti reko po naukih Napoleona L z ofenzivo: silne čete so združili na enem krilu ter so nato pričeli s prodiranjem, da napadejo severno krilo zaveznikov in je porazijo. V nasprotju s tem so ostali na južnem krilu v defenzivi ter zasedli utrjene poljske pozicije. Zdi se, da so poslali iz Galicije čete k svojemu severnemu krilu ob Visli, da uporabijo svojo premoč pri prodiranju. S tem so se oslabili na jugu ter so skušali številno premoč nadomestiti s poljskimi utrdbami. To menjavanje ofenzive in defenzive, združitev vseh razpoložljivih moči na odločilni točki, sloni na važnih strategičnih in taktičnih raz-motrivanjih in podlagah. Poglavitno pa je izostalo pri tem načrtu: taktični uspeh. Na jugu so Avstrijci zavojeva-li pozicije in na severu je bil napad zavrnjen. »Times« poročajo iz Petrograda, da je v Varšavi slišati neprestano grmenje topov, da pa je ostalo prebivalstvo kljub vestem, da prodirajo Nemci na cesti proti Varšavi, mirno. Izid bitke je še v daljni prihodnjosti, znana pa je velika moč ruskih čet, ki so na več krajih zavrnile sovražnikove napade, ali pa so ga pustile priti blizu, da ga potem odženejo % artilerijo, strojnimi puškami in bajo-netnimi naskoki. Ruski generaštab zasleduje očitno politiko čakanja, sicer bi se ne dalo razlagati, zakaj pusti Nemcem čas, da si zgrade okope. Zanesljiva poročila pravijo, da nameravajo Nemci na Poljskem prezimiti. »Kolnische Zeitung« poroča o bojih za Przemysl: Ruski častniki so morali gnati pehoto z biči v boj. Vjet-niki nosijo baje vsi sledove bičev. Kdor je bežal, tega so ruske strojne puške postreiile. V desetih vrstah so naskakovali ruski vojaki in vrsta za vrsto je popadala. Tri dni in tri noči so tako naskakovali nešteti ruski bataljoni in se razbili. Nemška uprava v ruski Poljski Nemci so uredili v zasedenih poljskih pokrajinah svojo upravo. Na Čelu te uprave stoji vladni predsednik grof Merveldt iz Miinstra. Od nemških Čet okupirano ozemlje je razdeljeno v deset okrajev. Tudi del ruskih železnic je v nemški upravi, ki je uvedla redni promet. BITKA PRI NIEU - PORT. Berolin, 20. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan 20. oktobra dopoldne: Nemške čete, ki prodirajo iz Ostenda ob obali, so zadele ob reki Yser pri Nleu-Portu na sovražne čete. S temi se otf predvčerajšnjem bojujejo. Tudi včeraj smo zavrnili sovražnikove napade zapadno od Lille. Napadalec Je LISTEK. Skrivnostni potnik. Spisal M. L e b I a n c. (Dalje.) Moje besede je niso nikakor pomirile. Vendar je molčala, očividno iz strahu, da postane indiskretna. Razgrnil sem časopise in prebiral poročila o razpravi proti Arsenu Lupinu. Ker pa ista niso obsegala drugega kakor že znane stvari, so me le malo zanimala. Vrhu tega sem bil truden, — slabo sem spal — in čutil sem. da me oči teže in da se mi poveša glava. »Gospod, vi vendar ne bodete zaspali.* J>ama mi je iztrgala iz rok časopise ter me merila z ogorčenimi pogledi. »Gotovo ne,* sem li odgovoril, >nimam prav nobene potrebe.« »Bila bi največja neprevidnost,« mi je odgovorila. »Največja, da,« sem ponavljal jaz. Boril sem se energično, oprijemajoč se v mislih zdaj pokrajine, zdaj oblakov, ki so v raztegnjenih črtah plavali po nebu. Kmalu pa se je vse to pomešalo pred mojimi očmi, podobi razburjene dame in dre-majočega gospoda sta ugasnili v moji duši in zavladal je v meni veliki, globoki mir spania. Begajoče lahke sanje so isto kmalu osladile, neko bitje, ki je igralo vlogo Arsena Lupina in nosilo njegovo ime, je v njih zavzemalo gotov prostor. Premikalo se je na horizontu, hrbet obtežen z dragocenostmi, plezalo čez zidove in praznilo gradove. Toda silhouetta te prikazni, ki sicer ni bila več Arsene Lupin, je postajala določnejša. Prihaiala je meni nasproti, postajala večja in večja, skočila z neverjetno gibčnostjo v vagon in z vso težo padla na moja prsa. 2iva bolest . . . pretresajoč krik . . . Zbudil sem se. Neznanec, naš sopotnik te klečal na mojih prsih ter me davil za vrat. Videl sem to zelo nerazločno, zakaj moje oči so bile od krvi za-brekle. Videl sem tudi damo, ki se je krčevito vila v kotu vsled živčnega napada. Niti poskusil nisem, braniti se. Sicer za to tudi nisem imel moči: senca so mi brenčala, dušilo me je... hropel sem. Še eno minuto ... in zadušil sem se. Neznanec je moral to čutiti. Oklep je popustil. Ne da se ie oddaljil, je tujec z desno roko potegnil vrvico, na kateri je bil napravil leteč vozel in s hladnokrvnim obrazom mi je zvezal roki ob členkih. V trenotku me je zvezal, mi zamašil usta in onemogočil vsako gibanje. Opravil je ta posel na kar narav-nejši način, z lahkoto, ki je pričala v znanju mojstra, veščaka v tatvini in zločinih. Niti besedice, niti en sam razburjen gib. Hladnokrvnost in drznost. In jaz sem ležal tu na blazinah prevezan kakor mumija, jaz. Arsene Lupin! Zares, bilo je smešno. Kljub resnim okoliščinam sem moral priznati, da vsebuje moj položaj dokaj ironije in dovtipnosti. Arsene Lupin, prevaran kakor kak novinec, okraden kakor kak poljubni drugi — zakaj; vedite dobro, bandit me je olajšal za mojo denarnico in listnico! Arsene Lupin sam žrtev, opeharjen, premagan . . . Kak doživljaj! Ostala je dama. Niti brigal se ni za njo. Zadovoljil se je s torbico, ležečo na tleh, jo pobral in vzel iz nje drage kamne, denarnico in zlate in srebrne dragocenosti Dama je odprla eno oko ter strahu se tresoča, snela svoje prstane ter jih pomolila neznancu, kakor da mu hoče prihraniti nepotreben trud. Vzel je prstane in jo pogledal: onesvestila se je. Nato se |e vedno molčeč in miren vrnil na svoj prostor, ne da se je dalje brigal za naju, si prižgal cigareto ter se posvetil natančni pre- iskavi pridobljenih zakladov, ki ga je očividno popolnoma zadovoljila. Jaz sem bil mnogo manj zadovoljen. Ne govorim o dvanajsttisoč frankih, ki mi jih je na nesramen način ukradel: bila je to škoda, ki sem jo smatral le za trenotno in računil sem z gotovostjo na to, da se teh dvanajsttisoc frankov v najkra;šem času povrne v mojo posest, ravnoia-ko tiste zelo važne listine, ki jih je hranila moja listnica: načrti, naslovi, seznami dopisovalcev, kompromitu-joča pisma. Toda v tem trenotku me je mučila veliko bližja in resnejša skrb: Kaj se zgodi? Kakor si morete misliti, razburjenost, ki jo je povzročil moj prehod preko kolodvora Saint - Lazare, mo;i pozornosti ni ušla. Povabljen k svojim prijateljem, ki sem jih posecal pod imenom Guillaume Berlat in ki so me vsled moje podobnosri z Arsenom Lupinom dražili z ljubeznivimi dovtipi, si nisem mogel nadeti stare maske, vrhu tega je bila moja navzočnost naznanjena. Slednjič so videli nekega človeka, brez dvoma Arsena Lupina v naglici skočiti iz ekspresnega v brzovlak. Neizogibno, kakor od usode določeno ie bilo torej, da bo policijski komisar v Roue-nu brzojavno obveščen, v družbi znatnega števila agentov, čakal na prihod vlaka, izpraševal sumljive potnike in odredil natančno preiskavo vozov. Vse to sem videl vnaprej in radi-tega se nisem ravno preveč razburjal, vedoč, da rouenska policija ne bo bfstroumnejša od pariške in da bom prav lahko neopazen odšel. Mari ni zadostovalo, da pri odhodu hladnokrvno pokažem svojo poslansko karto, ki je že nadzorniku na kolodvoru Saint - Lazare vdahnila popolno zaupanje? — Toda, kako se ie vse spremenilo! Nisem bil več prost. Nemogoče je bilo, da poskusim ene^a svojih navadnih trikov. V enem izmed vagonov našel bo policijski komisar gospoda Arsena Lupina, ki ga mu srečno naključje pošilja zvezanega na rokah in nogah, poslušnega kakor jagnje, nalašč za aretacijo pripravljenega. Ni bilo drugega treba kakor pošiljatev sprejeti, kakor sprejmeš poštni koli, košaro divjačine ali jerbas sadja ali sočivja. Kaj sem mogel zapleten v svoje ovoje započeti, da se izognem temu mučnemu razkrinkanju? Brzovlak pa Je divjal proti Rou-enu, prvi že bližajoči se postaji. Ne da se je ustavil, je vozil mimo posta] Vernon, Saint-Pierre. Neko drugo vprašanje me ie mučilo, ki se sicer ni direktno tikalo mene, katerega rešitev pa Je iz poklica vzbujala mojo radovednost Kakšne načrte je imel moj tovariš?, * - Strt* 2. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 21. oktobra 1914. 250. štev. imel pri ten znatne Izgube. Na vzhodnem bojišču se al zgodilo ničesar važnega. Briigge In Gnat v nemilitb rokah. Berolin, 20. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Ker so Nemci zavzeli Brtigge in Oent brez vsakega boja, so ostala poslopja in umetniške zbirke v teh mestih docela nepoškodovana. Vjeti belgijski vojaki. Amsterdam, 20. oktobra, t kor. urad.) Nieuws van den Dag< javrja iz Saasa van Oenta z dne 19. oktobra: V Blankenberghe je bilo še 3000 belgijskih vojakov in 2000 mož meščanske garde, ko so prispeli Nemci. Nemci so te vojake presenetili, še predno so mogli pobegniti. • Angleški general padel. London, 20. oktobra. (Kor. urad.) Med angleškimi vojaki, ki so padli, se nahaja tudi generalni major tier-bert Hamilton. • • Indijske čete so se vprle? Berolinski listi poročajo preko Rotterdama, da bodo indijske čete, ki se nahajajo v južni Franciji, poslane domov, ker so se že opetovano vprle. Nemški memorandum o kršenju ženevske konvencije. Berlin, 20. oktobra. (Kor. ur.) »Reichsanzeiger« javlja v uradnem delu: Cesarska vlada je sporočila Franciji in nevtralnim državam memorandum o kršenju ženevske konvencije z dne 6. junija 1906, v katerem protestira proti postopanju francoskih čet in četašev. ki se protivi mednarodnemu pravu. Memorandum pravi: »V sedanji vojni so kršile francoske čete in francoski četaši na fiagranten način določbe ženevske konvencije o zboljšanju položaja ranjencev in bolnikov vojskujočih se armad, ako ravno ste to konvencijo tako Nemčija, kakor tudi Francija podpisali. Cesarska naredba sporoča z ogorčenjem celi javnosti, kako protičloveško in mednarodno pravo zasramujoče se v Franciji postopa proti nemškim ranjencem, sanitetnim formacijam in sanitetnemu osob-ju ter kar najslovesnejše protestira proti nezaslišnemu kršenju svetovne pogodbe, katero so podpisali vsi kulturni narodi. * Vrnitev Francozov iz Nemčije. Berolin, 19. oktobra. mh bojih japonske flotile ruš;lcev z nemškimi vojnimi ladjami. Topovi v nemških tonih neso delj, kakor topovi na japonskih ladjah. Odpor Nemcev Japonce silno jezi. Časopisje pravi, da je padec trdnjave sedaj stvar narodnega ponosa. Več kakor 200 pomorskih kadetov se je zgiasilo, da odplovejo na japonskih ladjah, ki jih hočejo v pristanišču zažgati. Nemci so podmini-rali rudokope v Jautungu. ko so jih morali zapustiti. Ko so jih Japonci zopet začeli vporabljati, so imeli velike izgube. Japonski vojaški krogi pravijo, da bodo Tsingtau poklonili mikadu 30. oktobra kot vezilo vojske in mornarice h godu. Nad 600 Samu-rejev jamči to s prostovoljno smrtjo. Kakor poročajo iz Tokija preko Londona in Stockhclma je ponudil japonski poveljnik posadki v Tsing-tavu častno kapitulacijo. Poveljnik ponuja posadki, da je ne bo smatral za vjeto marveč jo bo na japonskih ladjah prepeljal.skozi Sueški prekop do kakega nevtralnega pristanišča v Sredozemskem morju. Nemški poveljnik je to ponudbo odločno odklonil. Pred odločilnim napadom Japoncev na Cingtau. Berolin, 20. oktobra. »National-zeitung« poroča: Poveljnik japonskih čet je pozval nemškeg poveljnika v Cingtau, da naj se da ter mu obljubil, da dovoli nem ktn četam časten odhod. Nemški poveljnik je to ponudbo odklonil. Jar nci pripravljajo odločilen napad n oblegano mesto. Dva glavna tort . »Iltis« in »biser« sta po angleških vesteh že razdejana. Izbrnh vojne ie močno vplival na kameninske črnce ter jih vzpodbudil, kakor poročajo iz Berolina, k veleizdaji Kameninski gubernator Ebermair je takoj posegel vmes ter dal usmrtiti glavnega .kolovodjo Manga Bella, kar je bilo tudi javno razglašeno. * RUSIJA IN TURČIJA. Iz Odese poročajo: Tukajšnji listi priobčujejo uraden razglas, ki pravi, da se je Turčija definitivno postavila pod vodstvo Nemčije in da išče aventur. Zato je lahko mogoče, da bo skušalo turško brodovje na kaki točki Ornega morja izkrcati vojaštvo, morda celo v bližini Odese. Prebivalstvo naj se zaraditega ne razburja, rusko črnomorsko brodov-je je pripravljeno na boj in je enako močno, kakor turško, imelo pa bo v kratkem premoč, če bi Turki res izkrcali moštvo, naj si bo prebivalstvo svesto, da so obsežnejše operacije brez gospodstva na morju nemogoče. • • Šebeko na agitaci'' kem potovanju. Bukarešta, 20. okt. Bivši ruski veleposlanik na Dunaju Sebeko, ki se je mudil dalj časa v Bukarešti, da pridobi Romunijo za ruske načrte, je odpotoval v Petrograd. Portugalska pred vojno. Iz Lisabone poročajo: Že dne 2. oktobra je bilo gotovo, da se bo Portugalska udeležila vojne. Portugalci se bodo postavili na levo krilo angleške vojske. Najprej naj odide poljska artilerija pod poveljništvom generala Decastra. Medtem, ko pravijo nekateri listi, da bo odšlo 120 topov, pravijo drugi, da bedo Portugalci postavili samo 4 oddelke po 3 baterije. V prvem slučaju odide 5000, v drugem 2500 Portugalcev. Portugalska vlada je razpisala dobavo 18.000 uniform, vojno ministrstvo je nakupilo 20*X) mezgov. Te dni odpotujeta od generalnega štaba polkovnik Ro-sado in artilerijski stotnik Ferraz na Angleško. Ta dva imata nalogo, da določita z angleškim generalnim štabom podlago, na kateri se mora Portugalska udeležiti vojne. Iz Berlina poročajo, da portugalski državljani v vsi naglici zapuščajo Berolin. Glasom poročil iz Lisabone, sta se dosedanji portugalski vojni minister in notranji minister upirala, da bi se portugalska republika udeležila Angliji v prilog vojne. VELIKA BITKA NA FRANCOSKEM. Kakor se poroča milanskemu i Corriere della sera- konstatirajo v Parizu z zadoščenjem, da segajo francosko - angleške vojske sedaj nepretrgano iz Lotarinške do morja. Samo vojska plavalcev, pravijo »Times* bi mogla še poskusiti obiti krilo. Ce se torej Nemci niso hoteli omejiti na to. da bi ostali v defenzivi, jim ne preostaja drugega, kakor da poskusijo s frontalnimi napadi prebiti sovražne pozicije. Ce je res, da so dosoela v dolino reke Rena močna nemška ojačenja, je domnevati, da so Nemci namenoma tako zelo raztegnili svojo fronto, da raz- redčijo sovražnikove vrste. Hitrost pa, s katero so se ustavUali zavezniki vsem poskusom stranskega napada na levo krilo in s katero so se Belgijci in Angleži rešili sovražne obkolitve v Antwerpnu in trdnost, s katero so bili odbiti vsi napadi zlasti med Oiso in Sommo, daje ve-ščakom povod za prepiranje, da se bodo francoske čete tudi v bodoče mogle ustavljati celo močnim novim četam sovražnika tako dolgo, da bodo dospela ojačenja. Ker sedaj stranski napadi sovražnika niso več mogoči, je pričakovati v kratkem interesantnih dogodkov. Med Lillom in Ostendom se bodo zavezniki energično ustavljali, da bodo preprečili prodiranje Nemcev proti Dunkerquu in bodo prodirali proti Lillu, ki je glasom francoskih poročil že zopet zaseden. Kakor pravijo ženevski listi, smatrajo v Parizu vojni položaj za ugoden. V Parizu domnevajo, da bo padla odločitev v 5 ali 6 dneh. Iz Londona poročajo v Ženovo, da so se 18. in 19. t. m. vršili ljuti boji. Baje so poskušali Nemci zopet združiti svoje severne čete z glavno armado. Iz Christianije poročajo: V Parizu dne 18. t. m. ob 11. zvečer izdano oiicijalno poročilo pravi: Na levem krilu se prodiranje nadaljuje. Angleške čete so zasedle Fromelles, južnozahodno od Lilla. Ob prekopu pri Ypresu v bližini morja so francoski mornarji odbili nemški napad. Kako malo vrednosti imajo ta francoska poročila kaže dejstvo, da se obrača v »Petit Pa risi en u« podpolkovnik Reusset proti nejasnosti uradnih francoskih poročil in da pravi, da bi bilo boljše molčati, kakor prihajati s takimi nejasnostmi. — O bojih na francoskih in belgijskih bojiščih prihajalo tem poročilom nasproti tale neuradna neirancoska poročila: Iz Amsterdama: K zaseden ju Brugga s strani Nemcev izvemo, da je dospel v sredo popoldne ob 2. pred Gentska vrata oddelek nemških kolesarjev. Padlo je nekaj strelov, neposredno nato pa je prišel župan z mestnimi uradniki in škofom Nemcem z belo zastavo nasproti. Eno uro pozneje je prišel neki nemški poročnik z dvema možema v mesto. Sledila mu je velika množica, ki je bila prej v paničnem strahu zbežala. Ko so bili Nemci na poti v Courtrai, so jih sprejeli s strojnimi puškami, pa že po kratkem boju so se Belgijci umaknili preko Ostenda. Vso Belgijo so sedaj zavezniki zapustili, boji se vrše samo še v Furnesu in Hase-broeku. Iz Monakova: »Munchner Neueste Nachrichtem izvedo, da postavljajo Nemci v Nieuportu, See-nriieknu in Ostendu ob obali topove in grade utrdbe, kamor bodo pozneje postavili tudi težke topove, da preprečijo, da bi se angleške ladje bližale belgijski obali. Več belgijskih svetilnih ladij so Nemci obstreljevali in potopili. Iz Hamburga: Senator Strandes je bil poklican v Belgijo, da prevzame mesto civilnega gubernatorja v Antwerpnu. Iz Milana: Verjetno je, da bodo Nemci v ugodnem pristanišču v Kanalu postavili stacijo za Zeppeline in od tam iz zraka bombardirali London. Iz Milana: ^Corriere della sera« poroča o usodni zmoti garibaldincev, ki so se bojevali na francoski strani. Pri Craonu so se bližale v temi gari-baldincem postave, zavite v plašče, na katere so garibaldinci začeli streljati. Razvil se je ljut boj, v katerem so garibaldinci dozdevne Pruse, ki pa so bili Turkosi, skoraj uničili. Od 800 mož je ostalo samo 200. Posledica te zmote je bila, da so garibaldin-ce poslali drugam. Iz Berolina: Iz Rotterdama prihaja poročilo, da so dosegli Nemci v bojih pri Ypresu uspeh nad francoskim levim krilom, ki se je baje moralo umakniti iz svojih dosedanjih pozicij. Iz Rotterdama: Nemška armada, ki je oblegala Antvverpen, koraka na več cestah proti Dunkerquu, ki je od Francozov zaseden in utrjen. Južno od tega mesta stoji belgijska armada, katere ostanki so dospeli v četrtek tja. Njih umikanje je bilo popolnoma enako begu. Ta armada je bila popolnoma brez zveze z armado, ki je bila ušla iz Ant\verpna v Ostende ter se je tam vkrcala v Boulogne. Bilo je treba ta del reorganizirati, da se more udeležiti bojev na levem francoskem krilu. Dixmui-den, kjer so se nahajali francoski mornariški vojaki, da krijejo belgijsko umikanje, so Francozi najbrže 18. t. m. zapustili. Južno od Dun-kerqua in Boulogne stoje močni francoski oddelki. Angleži so v Antwerp-nu uničili vse zaloge bencina. Obleganje Przsmysio. Vojni korespondenti, ki so te dni prispeli v osvobojeni Przemysl popisujejo zgodovino obleganja: Koncem septembra se je pripravila trdnjava na obleganje. Pred utrdbami so izkopali globoke jarke, nasejali mine, napeljali bodečo žico, namestili nove baterije. Prvi so se pojavili pred utrdbami kozaki, katerim je sledila infante-rija. Le počasi in previdno so se približevale ruske kolone utrdbeni črti. Naša artiljerija jih je vzela, čim so prišle v doseg naših topov na muho in ponovni izpadi trdnjavske posadke so prizadjali Rusom že takoj prve dni velike izgube. Kmalu so Rusi od vseh strani obkolili trdnjavo. Držali so se od začetka precej mirno in vjetniki so pripovedovali, da Še ni prispela težka japonska oblegovalna artiljerija, ter da hočejo ruski generali trdnjavo, katero smatrajo za silno močno, izstradati. 2. oktobra je telefonirala neka zunanja utrdba, da se bliža ruski par-lamentar, ki hoče govoriti s poveljnikom. Častnik generalnega štaba se je podal v avtomobilu na zunanjo utrdbeno črto, kjer je čakal ruski podpolkovnik Van Dam. Zavezal mu je oči ter ga pripeljal v Przemvsl pred komandanta fml. Kusmaneka. Znano je, kako pismo je izročil ruski parlamentar in kak odgovor je dobil. Ko se je poslovil od svojega spremljevalca mu je dejal: »Na svidenje.-< Naš generalštabni oficir pa se mu gdreže: -»Veselilo me bo, če vas zopet uvedeni gospod podpolkovnik — kot našega vjetnika.« Med tem so bili Rusi uredili na železniški progi svoj široki tir ter pripeljali mnogo težke artiljerije. 3. oktobra je postala stvar resna. Rusi so pričeli obstreljevati naše utrdbe s težkimi topovi. Naše baterije so krepko odgovarjale. Trdnjava je bila potom svoje radiografične postaje v trajni zvezi z domačimi in Da sem jaz sam. tedai bi neznanec imel dovolj časa v Ruenu, da popolnoma nemoteno zapusti vlak. Toda dama? Komaj bodo vrata odprta, bo dama. kakor mirna in ponižna je sedaj, jela kričati, se vesti kakor blazna in klicati na pomoč! Odtod moja osupnenost! Zakaj ni iste ravno tako spravil ob vsako moč kakor mene. dana bi mu bila s tem prilika, da izgine, predno opazijo njegov dvojni zločin. Pušil je neprestano, oči vprte v daljavo. Pričelo je polagoma deževati in dolgi poševni curki so se začr-tavali na obnebju. Slednjič pa se je obrnil proč, vzel moj vozni red in ga prebiral. Dama se je trudila ostati one-sveščena, da pomiri svojega sovražnika. Toda njeno pokašljevanje, povzročeno po cigaretnem dimu, je pričalo, da ni omedlela. Kar se mene tiče, nahajal sem se v zelo neprijetnem položaju, bil sem zelo izmučen. In premišljeval sem..., ugibal sem ... Pont-de-r Arche, Oissel... Brzovlak je hitel, vesel, pijan od hitrosti . Saint-Etienue ... Tedaj je neznanec vstal in stopil za dva koraka proti nama. Takoj je dama znova zakričala in se resnično onesvestila. Toda kakšen je bil njegov namen? Spustil je okno na naši strani. Lila ie sedaj huda ploha in na obrazu mu ie bilo brati, da ga jezi, da nima niti dežnika, niti površnika. Pogledal je v mrežo; dežnik se je nahajal tam. Vzel ga je. Istotako je snel moj površnik in ga oblekel. Peljali smo se čez Seino. Zavihal si je hlače, se sklonil skozi okno in privzdignil zunanjo kljuko. Je-li nameraval skočiti na progo? Pri tej hitrosti bila bi to gotova smrt. Zarili smo se v tunel pod goro Sainte-Cathernie. Neznanec je odprl napol vrata in z nogo iskal prvo stopnico. Kaka blaznost! Tema, dim in ropot, vse to je dajalo temu poskusu fantastično lice. Naenkrat pa je vlak jel počasneje voziti. westing-houst so se vpirali sili koles. V eni minuti je bila hitrost normalna in se Še zmanjševala. Brez dvoma izvrševali so popravila v tem delu tunela, vsled tega moral je, morda nekaj dni sem, vlak tukaj počasi voziti in neznanec je to vedel. Ni mu bilo torej druzega treba, kakor stopiti še z drugo nogo na prvo stopnico, skočiti na drugo stopnico in mirno oditi. Pri tem neznanec nikakor ni pozabil kljuko zopet zapreti in vrata zakleniti. Komaj je izginil, ko je posijala svetloba skozi beli dim. Prihajali smo v dolino. Se en predor in bili smo v Rouenu. Takoj je dama prišla zopet do zavesti in prva njena skrb je bila, da je tožila nad izgubo svojih dragoce-nostij. Prosil sem jo z očmi. Razumela me ie in me oprostila zamaška v ustih, ki me Je dušiL Hotela le tudi odstraniti moje vezi, to pa sem ji za-branil. > Ne, ne, treba je. da policija vidi vse v pravem stanu. Želim, da se nad tem lopovom posebno razveseli. »In če dam signal za alarm? »Prepozno, na to bi bili morali misliti tedaj, ko se je vrgel na me.« ^>Toda umoril bi me bil! Ah, gospod, ali vam nisem povedala, da potuje v tem vlaku! Spoznala sem ga takoj po njegovi sliki. In sedaj je odšel z mojimi dragocenostmi.« Ujeli ga bodo. ne bojte se!« Ujeli Ars&na Lupina! Nikdar!« »To je odvisno od vas. madame. Poslušajte! Pri prihodu v Rouen stojte pri vratih, kličite in napravite kraval. Agenti in uradniki prihite. Razložite jim v kratkih besedah, kaj ste videli, napad, katerega žrtev sem bil jaz, in beg Arsena Lupina. Opišite ga, mehak klobuk, dežnik — vaša last — oblečen v siv površnik .. .« »N je vaš?« je pripomnila. »Kako, moj. ne, njegov. Jaz ga sploh nisem imel.« »Zdelo se mi je, da ga on, ko je vstopil, tudi ni imel.« »Pač, pač ..., razun, če ni to obleka, ki jo je kdo pozabil v mreži. Na vsak način je imel, ko je izstopil, in to je glavna stvar, na sebi siv površnik, saj se spominjaten ... Ah, pozabil sem ... Imenujte pred vsem svoje ime. Služba vašega soproga vzpodbudi marljivost teh ljudi.« Prihaiali smo v Rouen. 2e se je sklonila na vrata. Z nekoliko moč- nejšim, skoro ukazujočim glasom sem nadaljeval, da se moje besede boljše vtisnejo v njen spomin: -»Imenujte tudi moje ime, Gu-illaume Berlat. Če treba, recite, da me poznate... S tem pridobimo časa..., treba je. da se predpreiskava pospeši..., glavna stvar je zasledovanje Arsena Lupina..., vaše dragocenosti ... Vi se ne bodete zmotili, kai ne? Guillaume Berlat, prijatelj vašega soproga.« -Prav... Guillaume Berlat.« 2e je kričala in mahala z rokami. Vlak se še ni ustavil, ko je vstopil neki gospod, kateremu je sledilo več drugih. Kritična ura je bila. . »Arsene Lupuv je skoro brez sape kričala dama, »Arsene Lupin« nas je napadel... ukradel mi je moje bisere . . . Jaz sem gospa Re-nand . , . moj mož je podravnatelj kaznilniške uprave . . . Ali, saj tu je moj brat, Georges Ardeile, ravnatelj kreditne banke v Rouenu . . . vedite torej . . . Pala je mlademu možu, ki se nama je približal in ki ga je komisar pozdravil, okoli vratu in jokaje nadaljevala : »Da, Arsene Lupin . . . medtem ko je ta gospod spal, skočil mu je za vrat . . . Gospod Berlat, prijatelj mojega soproga. Komisar je vprašal: »Toda kje je Arsene Lupin?« »Skočil je iz vlaka v tunelu takoj za Seino.« »Ali ste gotovi, da je bil on?« »Če sem si tega gotova! Jaz sem ga popolnoma spoznala. Sicer so ga pa videli na kolodvoru Saint - Lazare. Nosil je mehak klobuk . . .« »Ne ... trd klobuk, kakor ta, je popravil komisar kažoč pri tem na moj klobuk. »Mehak klobuk, zagotavljam vas,« je ponavljala gospa Renand »in siv površnik.« »Zares,« je mrmral komisar »brzojavka navaja ta siv površnik s črnim baržunastim ovratnikom.,« »S črnim baržunastim ovratni-koml, čisto prav,« je zmagovito vzkliknila gospa Renand. Oddahnil sem se. Ah, kako dobro, izvrstno prijateljico sem tu imel. Medtem so me policijski agenti oprostili mojih vezij. Globoko sem se ugriznil v ustnice tako, da je tekla kri. Sključen kakor človek, ki je moral dalj časa prebiti v mučni legi in ki nosi na obrazu krvavo sled za-maska, sem pritiskal robec na usta in dejal komisarju s slabim glasom: »Gospod, bil je Arsene Lupin, tu ni nikakega dvoma ... Če hitite, ga vjamete. Jaz mislim, da vam morem pomagati —« Naš voz so odklenili, da ga sta vi]o na razpolago sodišču v svrb preiskave. Vlak pa se je odpeljal pn ti Havru. Peljali so naju skozi rad; vedno množico, ki je stala ob pro: v pisarno postaienačatnika* 250. štev •SLOVENSKI NAKOD*, one 21. oktobra 1914. Stran 3« nemškimi antenami. Vsak dopoldan ob 10. je izšel list »Vojne vesti« s kratkimi poročili v nemškem, madžarskem in poljskem jeziku. 4. oktobra je odposlal fml. Kusmanek cesarju udanostno brzojavko, in ravno ko so častniki sedeii pri slavnostnem obedu je dospel odgovor in pozdrav vladarjev, ki je vzbudil velikansko navdušenje. Zunaj so neprenehoma grmeli topovi in baš na cesarjev god so naši artiljeristi streljali s posebno vnemo — da se je zemlja tresla. Naenkrat je bilo opažati, da se Rusi pripravljajo na nasilen naskok. Zdelo se je to skoraj neverjetno, saj ni bila na naših utrdbah umolknila še niti ena baterija. Toda res so navalile silne ruske čete. podpirane od lahke in težke artiljerije na naše utrdbe. Pričel je strašen boj, ki je trajal 12 ur. Ruski oficirji so ^nali vedno nove tisoče v smrt in pogubo, kakor klasje so padali celi ruski oddelki v strašnem ognju naših baterij. Bojno polje je bilo celo noč razsvetljeno: naši reflektorji so metali svoje mrzle žarke na ruske čete, nad ruskimi polki so se razletavale svitlob-ne rakete, divje sence ruskih bataljonov so drle proti našim utrdbam ter izginjale v krvi in smrti . . . Odigravali so se nepopisni prizori. Tudi naše čete so mnogo trpele. Izgub sicer nismo imeli posebno velikih, toda razburjenje in živčna napetost onih dni je pobelila marsikateremu mladeniču lase . . . Vjetniki so pozneje pripovedovali, da je rusko vodstvo izdalo parolo, da mora Przemysl pasti vsaj do 8. oktobra sicer da je ruska armada izgubliena. Dan in noč so grmeli topovi. V mesto so padli le trije ruski šrapneli — dotično baterijo pa so naši topovi skoraj uničili. Mestno prebivalstvo se je obnašalo vzorno. Polovica prebivalcev je bila mesto sicer že prej zapustila, oni pa. ki so ostali, so hodili mirno po svojih opravkih in kupčija ni prenehala niti v dneh najhujše kanonade. Ti ljudje so kratkomalo posadki neomajno zaupali in bili so trdno prepričani, da ne premore na-šib utrdb nobena ruska sila. Samozavestna in mirna je bila tudi posadka — bila je pripravljena na vse: na zmago in na pogin. 7. oktobra zjutraj se je raznesla vest, da so vdrli Rusi v eno našo utrdbo. Vest je pretiravala. Res je napadla neka ruska četa ponoči v naravnost junaško-ohupnem naskoku neko našo utrdbo ter se je z brezpri-merno hrabrostjo in energijo zagrizla v našo pozicijo — toda morala je umreti Kar jih ni padlo, so bili vjeti. Istega dne zvečer je izvedelo naše poveljstvo, da pripravljajo Ru-si ponočni generalni naskok na večino naših utrdb. Rusi so bili že izvedeli, da se bliža od zapada naša armada in hoteli so izsiliti padec trdnjave v zadnjem brezobzirnem jurišu. V trdnjavi in njenih zunanjih utrdbah je vladala strahovita napetost. Vse do zadnjega moža je bilo na svojem mestu in oficirji ter vojaki so prisegali, da hočejo preliti zadnjo kapljo krvi, da strejo ruski naskok. Toda naša posadka je čakala za-manj. Rusi so ostali precej mirni. 8. oktobra, sicer da je ruska armada pričenjajo ruske čete umikati. Posamezne kolone so zapuščale svoe pozicije, ena baterija za drugo je umolknila. Spoznali smo, da bo konec oblegovanja. Naši topovi so pošiljali poslavljajočim se sovražnikom še do večera svoje neusmiljene pozdrave . . . Proti večeru je prijezdila v mesto od zapada sem — prva naša hu-zarska patrulja. Vedno bližje so prihajale čete naše gališke armade in vedno hitreje so se Rusi umikali proti vzhodu. V nedeljo II. oktobra ie sovražnik popolnoma izginil in sveže čete naše armade so vkorakale v mesto. Przemvsl je bil prost, svoboden! Veselje naše junaške posadke je bilo nepopisno. Naši v Przemvslu se boreči polki so bili v dneh obleganja izvršili toliko junaštev, da se bo nad slavno trdnjavo vsul pravcati dež odlikovanj, svetinj, redov, kolajn. Rusi so imeli strahovite izgube. Pred utrdbami leže cele gore mrli-čev, v omrežjih iz bodeče žice vise ruska trupla kakor bi bil nalovil ptičev v zanjke. Najmanj 15.000 Rusov je padlo pred samimi utrdbami, koliko jih leži zunaj v gozdovih, se seveda ne da dognati. Naše bombe in granate so včasih raztrgale po cele bataljone. Poveljnik trdnjave je poslal 12. t m. duhovnika, da izreče nad padlimi svoj zadnji blagoslov. Njegov requiescant je veljal tisočem in tisočem. Osameli glas duhovnika je mrmral tam zunaj svoj dies irae, dies illa, v mestu pa so peli zvonovi zmagoslavno pesem odrešenja, v kate- i drali so bučale orgije Tedeum in na I čelu oficirskega zbora je stopal slav- ' ni branitelj trdnjave fmL Kusmanek k zahvalni službi božji ... Vojni poročevalci so smeli obiskati tudi nekatere zunanje torte. Poveljnik enega teh fortov je nadpo-ročnik Janko Švrljuga. Baš proti njegovi trdnjavici so se zagnali Rusi z največjo silo, upajoč, da prodrejo tam do notranje utrdbene črte. Nad 8000 mož se jih je zbralo dne 6. oktobra popoldne v bližnjem gozdu in kakor burja so se zagnali na utrdbo. Naše granate so jih mesarile, da je bilo groza, toda ustaviti jih niso mogle. 2 občudovanja vredno naglico se je ruska infanterija zakopala ter se skoro popolnoma skrila. Bila je temna, neprijazna noč. Naši reflektorji niso mogli predreti goste megle, v kateri so se pričeli Rusi z uprav indijansko spretnostjo plaziti do jarkov pred utrdbo. Oboroženi z najmodernejšimi, dosedaj sploh neznanimi škarjami za rezanje bodeče žice in z ročnimi bombami, so prihajali vedno bližje. Naše predstraže niso javile ničesar — padle so tiho, žrtve svojega nevarne in odgovorne službe. Proti 3. zjutraj so zagrmele ruske baterije, sipajoč na utrdbo naravnost peklenske množine granat in šrapnelov. Poveljnik in moštvo utrdbe so vedeli, da se pričenja borba na smrt in življenje. In pričela se je. Ob iarkih je za-rjovelo. Pravi dež ruskih inianterij-skih krogel se je vsul »z neposredne bližine ra naše ljudi. Posamezni ruski oddelki so se zagnali proti zidov-ju — še trenutek in že so bili nekateri, posebno drzni neprijatelji, na strehi utrdbe. Naši so se morali umakniti v notranje prostore. Zaprli so železna vrata in dva črnovojnika sta iz malega okenca ven branila vhod v notranjost trdnjave z naravnost občudovanja vrednim mirnim in hladnim streljanjem. Toda končno so Rusi vrata le razbili, vdrli so v notranje prostore in pričel se je nepopisno strašen boi mo?a proti mnžu. Ruski saperji so bili medtem nabasali dimnik z eksplozivnimi patrona-mi — ki pa se na srečo niso hotele vžgati. Nadporočnik Svrljuga ie še tik pred zadnjim naskokom Rrsov telefoniral za pomoč, toda na permč odooslane komnanije se niso mogle približati, ker so na urrdbo in nje okolico še vedno padale ruske granate. To pa je preprečilo tudi, da bi si bili Rusi dobili ojačenia. 2e se je zdelo, da je utrdba izgubljena, kar se posreči rezervnemu praporščaku, Bozsaku, uiti s Črnovojniki v bližnji gozdič. Tam se ie nahajalo nekaj razpršenih ogrskih honvedov. Junaški pranorščak jih zbere, in navzlic peklenskemu ognju ruske artilerije, jih popelje v utrdbo ter udari na Ruse, ki so bili s svojim delom že skoro gotovi. Nov boj, novo klanje se vname. Rusi. strahovito decimirani, se morajo umakm"fi, nanje navale naši s podvojeno si!o — in naenkrat se sreča obrne. R,isi beže in mnogo se jih da vjeti. Utrdba je rešena. Okoli in okoli nje na stotine mrličev in ranjencev, katerih ni mogoče spraviti, ker traja ruski ogenj naprej. Strašno stokanje in ječanje, vedno ostrejši smrad obdaiajo utrdbo — kdo bi mogel popihati te prizore. Drugi dan so prišla ojačenja. Mala utrdba je izvršila svojo nalogo in njena posadka se je ovenčala z vencem nesmrtne slave. Ljuliljonstii QulM svet. Ljubljana, 20. okt. 19!4. Zupan dr. Ivan Tavčar otvori ob 6. zvečer sejo, imenuje za veriii-katona občinska svetnika gospoda Kavčiča in L i 11 e g a. Odsotnost so opravičili občinski svetniki gg.: Dimnik, S t a u d a c h e r in dr. A m b r o s i t s c h. O priliki, ko so bili različni voditelji naših čet na bojiščih odlikovani, je župan vsem tem brzojavno čestital v imenu mesta. Tako je čestital ekscel. podmar-šali! Kraličku., brigadirju W o -berju, majorju K r a u s u, stotnika K a i n z u, podpolkovniku W a r -t o u r j u in podpolkovniku S t u h l -f r i e d u. Odlikovan je bil za uspešno in velepomembno obrambo Pr-zemys!a ekscelenca Ku s m a n e k , ki ga ima ljubljansko občinstvo izza časa njegovega bivania pri nas v dobrem spominu. Dne 18. oktobra mu je poslal župan brzojavno čestitko, v kateri se mu zahvaljuje za junaško obrambo in mu čestita v imenu na svojega bivšega divizijonarja ponosne Ljubljane k visokemu odlikovanju. 2e 18. oktobra je dospela od fml. Kusmaneka ta-le brzojavka: Vam in meni tako dragemu deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se zahvaljuje globoko ginjeni fml. Kusmanek Zupan nadaljuje: Včeraj je Nj. ces. Visokost nadvojvoda F r ali Salvator pregledal naprave Rdečega križa v našem mestu. Pozdravil sem ga na kolodvoru in z veliko radostjo sem izvedel, da se je nadvojvoda izrazil zelo laskavo o napravah Rdečega križa v Ljubljani. Naše vojaštvo nam je ob vsaki priliki na srcu. Zato je umestno, da prinašamo za naše vojaštvo tudi materijalnih žrtev. Časi je treba izdati hitro kako vsoto in upam, da bo mestni občinski svet moje zadevne izdatke odobril. Predvsem povzročajo izdatke slovesi na kolodvoru. Nadalje pogostitve, kakor povodom cesarjevega godu, ki se je izvršila sporazumno z deželnim odborom. Občinski svet mi je v to svrho dovolil 4000 K, katero vsoto sem pa že prekoračil ter prosim, da mi dovolite v vojaške namene, zlasti tudi za doneske za toplo obleko, za enkrat zopet 5000 K. Ko ne bo več treba takih izdatkov, položim o tem natančen račun. Sprejeto. Pri obisku v belgijski vojašnici sem videl, da so tla ponekod zelo slaba ter sem dal ta nedostatek popraviti. Dal sem tudi razdeliti med vojake v tej vojašnici 700 kranjskih klobas, kruha in 600 steklenic piva, za kar se mi je višji štabni zdravnik dr. O e d u 1 d i g e r pismeno zahvalil. «iospa Marija R 1 e i w e i s -Trsteniška je darovala povodom smrti svojega vnuka Sergija za eno ubožno rodbino, ki bi vsled vojne izgubila reditelja, znesek 50 kron, za kar se ji izreče zahvala. OospoH dr. Fran T o m i n š e k je poslal v imenu osobja odvetniške pisarne dr. Krisper-dr. Tominšek znesek 140 K, od katerega dobi 100 K ljubljanska rodbina, katere reditelj bi pade! ali onemogel. ?0 K Rdeči križ. 20 K pa za podporo ranjenim in obolelim rezervistom. Dne 16. septembra je umrl častni občan ljubljanski Josip baron S c I w e g e 1, ki ostane prebivalcem kot znamenit rojak v trajnem spominu. Dokazal je. kaj naš rojak vse doseže. Posebno hvaležnost mu moramo ohraniti, ker je napel vse svoje vplivne moči, da se je po potresu Ljubljana dvignila iz razvalin. Ob njegovi smrti sem kondoliral njegovi vdovi ter se osebno udeležil pogreba in položil na njegovo krsto venec v mestnih barvah. Ostane nam trajno v spominu. Počivaj v miru! Ministrstvo za javna dela ie dovolilo, da prevzame gospod profesor Ivan M a c h e r tudi vodstvo ljudske šole »Mladike«. Občinski svetnik Etbin Kristan je izstopil iz občinskega sveta in sem na njegovo mesto poklical £osp. Ivana Mlinarja, ki ga toplo pod zrn vi jam. Bivšemu občinskemu svetniku Kristanu se izreče pismena zahvala za njegovo uspešno delovanje. Nadalje naznani župan, da ostane Trg Tabor neizpremenjen, ker deželna vlada ni dovolila nameravane izpremembe. Zaradi smetišča Pod Rakovnikom je deželni odbor ugodil nritožbi, v^ed česar se smetišče tam opusti. Proti tema dvema odlokoma se mestna občina ne pritoži. Deželni zbor je sklenil zakon, ki nai bi bil stopil v veljavo s 1. marcem, da naj se v Ljubljani pobira deželna naklada na užitnino. Mesto ie bilo obveščeno o sankciji tega zakona dne 13. marca. Med tem pa so ljudje pogosto pod izmišljenimi imeni uvažali blago. Naenkrat je dežela zahtevala doklado tudi za čas od 1. do 14. marca, kar znaša okoli 22.000 kron. Jaz sem mnenja, da se mora mestna občina proti temu braniti do konca. Finančno ravnateljstvo je obsodilo mestno občino na plačilo. Predlagam, da se izrabijo vsi pravni pripomočki, končno do upravnega sodišča, da se izognemo temu plačilu. Sprejeto. Žunan odgovarja nato na razne interpelacije. Električna cestna železnica je odgovorila na urgenco glede otvoritve proge do dolenjskega kolodvora, da je izgubila 23 nastav-Jjencev. da pa bo v treh do štirih tednih odprla na tej progi četrturni promet. Treba je počakati, da bo cestna železnica to izvršila. — Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je naznanilo, da sedaj še ne more otvoriti v Ljubljani javnih govorilnic. — Došle so knjige »Za vojno skrb«, dunajske mestne občine, poročilo c. kr. obrtnega nadzorstva W statistični pregled Brna. Izrekla se je pošiljal-cem zahvala, knjige so na vpogled v mestnem arhivu. Zapisnik zadnje seje se odobri. Gospod komisar G o v e k a r ooroča nato o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine jub^anske. V občinsko zvezo je hilo sureteUh 134 oseb «dklon!en«'b le bilo 28 prošenj. Zagotovilo za sprejem v občinsko zvezo se je dalo 4 tujim državljanom, ki so že deset let v Ljubljani, brezplačno, in 2, ki še nista deset let v Ljubljani, proti plačilu po 200 kron. Občinski svetnik gospod dr. Novak poroča o dopisu upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske glede proslavitve 251etnice tega zavoda. Z ozirom na izredne sedanje razmere prosi za dovolitev za razdelitev 10.000 K. Po pravilih bi sicer Mestna hranilnica ne smela sklepati take razdelitve, v sedanjih časih pa je naravno, da pomaga, kdor more. Razdelila bi se ta svota tako-Ie: Za vojnopreskrbovalni urad 1000 kron, za Rdeči križ 1000K,za mestne uboge 2000 K. za rodbine vpoklicanih 1500 kron, za ljubljansko gasilno in reševalno društvo 500 K, za pomožno akcijo deželnega odbora 1000 kron. Razdelitev ostalih 3000 K naj se prepusti Mestni hranilnici. Župan naj preskrbi oblastveno pooblastilo tega sklepa. Obč. svetnik g. B o n č a r opozarja na veliko požrtvovalnost in pa-triotično delo ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva prav v sedanjem času. Od 20. avgusta do danes je prepeljalo to društvo v razne bolnišnice nad 7000 ranjencev. Zato je znesek 500 K precej nizek, zlasti Če vpoštevamo, da je ljubljansko gasilno in reševalno društvo že tri leta navezano samo na podporo mestne občine in že vsa ta tri leta iz deželnega gasilskega zaklada ne dobiva niti vinarja. Popolnoma upravičeno bi torej bilo, ako bi Mestna hranilnica pri razdelitvi ostalih 3000 K vpoštevala po možnosti tudi to društvo. ObČ. svetnik g. Bončar stavi zadevno resolucijo, ki se ji pridruži tudi poročevalec. Predlog je bil soglasno sprejet, za resolucijo obč. svetniki S. L. S. niso glasovali. Obč. svetnik g. dr. Novak poroča o želji vojnega ministrstva glede nekih formalnih izprememb v ustanovnem pismu za nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške spominsko ustanovo za brezplačno mesto na c. kr. mornariški akademiji na Reki. Formalne izpremembe se sprejmejo, ne odobri pa se želja, da bi pri izključitvi gojenca ali v slučaju njegove smrti že plačana vsota zapadla. Podžupan dr. T r i 11 e r poroča o nenadni skontraciji mestne blagajne, ki je izkazala pri velikanskem prometu do 26, avgusta, da denarno stanje s knjigami ni soglašalo za 1 K 49 v, katere pomote pa ni bilo mogoče dognati iz knjig, vsled česar je blagajnik ta malenkostni primankljaj poravnal iz svojega. Izid skontracije se vzame odobruje na znanje. Ob kvalificirani večini sklene na to obč. svet, prodati Josipini Jenkovi stavbno parcelo št. 30 v Hil-šerjevi ulici v izmeri 95 m2 za 2000 kron. Svet na neparceliranem delu v izmeri 45 m2 se ji prepusti za letno priznavalno najemščino 2 K. Od kupnine plača ga. Jenkova 1000 K takoj, 1000 K pa v treh letnih obrokih s 5% obrestmi. Zid ob neparceliranem delu in vrata popravi mestna občina, vzdržuje ga pa ves Čas najemne dobe najemnica. Stroški za popravo zidu bodo znašali kakih 100 K. Po poročilu podžupana g. dr. T r i 11 e r j a se dovoli štirim mestnim uslužbencem za revizijo dsov, ki je dala 544 K globe, 100 K v enakih delih. Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča, da je vlada sporočila, da za obrt-no-nadaljevalne šole letos ne bo dala prispevka. Obč. svet sklene princi-pialno, da je pripravljen dovoliti tretjino doslej od vlade plačanega prispevka, če storita dežela in trg. in obrtniška zbornica. Obč. svetnik g. P a m m e r pojasni, da trg. zbornica takega prispevka ne more dati, vkljub temu se županov predlog v principu sprejme. Glasom poročila istega poročevalca se začasno nastavi za pomočnico na dnevnem zavetišču gdč. Jožica Likozarjeva s 50 K mesečno. Sprejme se tudi resolucija obč. svet. g. J e g I i Č a , da naj se razmišlja, kako bi se na zavetišču uvedlo moško ročno delo. UrŠulinke prosijo za prispevek k stroškom za vzdrževanje šolskega poslopja ter navajajo kot stroške za premog 741 K, kar pa bo veljalo najbrž za ves samostan. Mestna občina more prispevati za zunanjo šolo samo 100C K. Sprejeto. Obč. svetnik g. dr. Novak poroča, da je mestni stavbni urad izdelal na podlagi odlikovanih načrtov pri konkurenci za stavbni red za severni del Ljubljane arhitektov Thei-deja in Schmidingerja regulacijski načrt za ta del. Načrt se sprejme. Obč. svetnik g. dr. Novak poroča, da želi vojaški erar za zgradbo topničarsih delavnic svet, ki ga je mestn? občina svoj čas v izmeri 7910 m2 prodala g. Zakotniku. Prišlo je do pogajanj ter je g. Zakotnik pripravljen zamenjati ta svet, ki }e med tem pridobil na vrednosti, z drugim svetom enake velikosti, ki leži nekoliko bolj severno in s 1173 m2 velikim, 10 m širokim pasom. Dovoli se ta akcija, če g. Zakotnik nosi bremena prepisa in odpisa. Tudi pri tem sklepu je bila navzoča kvalificirana večina. Isti poročevalec poroča o končni koiavdaciji stavbnih del pri znižani Nadvojvode Friderika cesti. Hibe ni nobene; podjetnikom se vrnejo varščine. Imenovanje ulic na zemljišču Pod Rožnikom se odloži na poznejši čas. Sklene se sprememba regufacll-skega načrta na Mirju ob starem Mirskem zidu pri stiku Ulice rimske legije tako, da mestni občini ne bo treba kupiti sveta dr. Kaiserja in da se bo vkljub temu okrogli rimski stolp popolnoma videl. Občinski svetnik gospod R u -ž i č k a poroča o zožitvi okrožne ceste v Vodmatu ob stiku z Martinovo cesto na 12 metrov. Sprejeto. Po poročilu občinskega svetnika g. Planinska se dovoli sedmim uslužbencem stavbnega urada in 2 uslužbencema mestnega vodovoda letni pavšal po 30 K za lastne mon-terske biciklje. Po poročilu istega poročevalca se odpiše Kranjski stav-binskf družbi in Ivanu Ogrinu polovica večje vporabe vode. Občinski svetnik gosp. Fran-c h e 11 i poroča o razpisu c. kr. deželne vlade glede razdelitve mesta Ljubljane v dimnikarske okraje. Mestni občinski svet se izreče nasproti predlogom, da bi se razdelila Ljubljana v 7 ali 8 dimnikarskih okrajev, za en sam dimnikarski okraj, ki naj obsega tudi Spodnjo Šiško. Izvrše se nato razne nadomestne volitve. Namesto bivšega občinskega svetnika gosp. Kristana je bil izvoljen od napredne stranke v apro-vizacijski odsek in odsek za nadzorovanje del pri kanalih-zbiralnikih občinski svetnik Mlinar. V magi-stratni odsek je bil izvoljen od narod-no-napredne stranke (skrutinatorja gg. M a 11 y in V r s t o v š e k) občinski svetnik gosp. L i k o z a r. Od S. L. S. sta bila izvoljena v stavbni odsek mesto občinskega svetnika Lo-žarja in Rojine obč. svet. gg. Zupančič in Šerjak. Od narodno-napredne stranke so bili izvoljeni namesto obč. svetnik g. Reisnerja v finančni odsek občinski svetnik g. Hudovernik, v šolski odsek g. Pustoslem-š e k in v ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne g. B o n a č. Od nemške stranke sta bila izvoljena namesto obč. svet. Schmidta v ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne g. Staudacher in v olepševalni odsek g. E1 b e r t. Te izvolitve razen onih namesto bivšega občinskega svetnika g. Kristana so le začasne. Umor prestolonaslednika pred sodiščem v Sarajevu. Tekom dokaznega postopanja so zaslišali več prič. Nekatere teh prič so bile pri atentatu ranjene. Več prič je izpovedalo, da je Čabrinović opetovano pripovedoval, kako poceni se da v Srbiji živeti,da pride srbsko vojaštvo v Bosno in da je sploh Srbija pripravljena za vojno v Bosni. Čabrinović je te izpovedbe potrdil in dostavil, da se v Srbiji smatra Bosno za lastno deželo. Značilne za delovanje Narodne obrane so izpovedbe Trifka Krista-noviča, ki je rekel, da je bil, ko je iskal dela, prijet od srbskih orožnikov in da se je pri ti priliki seznanil s stotnikom Tankošićem. Ta ga je takoj sprejel med komite. 140 takih komitov se je učilo polagati mine, razstreljevati tunele in razdirati železnice. General Janković jih je in-spiciral. Po aneksiji so jim vzeli bombe in jih odslovili. Priča je potem vstopil pri generalu Jankoviću v službo; v resnici je služil pri Narodni obrani. Ta se je bavila z vohunstvom in je imela v vojnem ministrstvu malo zalogo orožja. Njeni člani so bili državni uradniki in oficirji. Po sedemmesečnem službovanju je dobil priča izkaznico kot član Narodne obrane, namreč vizitnico Božo Mila-novića s pečatom Narodne obrane. Iz Šabca je bil priča poslan v vojno ministrstvo po orožje. Tam je videl natančen topografičen zemljevid Bosne. Na Srbskem je vselej in povsod slišal samo besede sovraštva proti Avstriji. Tudi so bile storjene vse priprave za vojno proti Avstriji. Priči Talanga Je rekel Čabrinović dan pred atentatom: Nadvojvoda - prestolonaslednik Fran Ferdi-nad ne bo vladal; drugo leto bo vladal y Bosni krati Eetet Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 21. oktobra 1914. 250. »cv. Dru^a priča, nekdaj vojak v Va-Ijevu, je izpovedala: Komite so organizirali L 1906. in vlada lih je oborožila. Voditelji so bili aktivni srbski oficirji in podoficirji. Njih naloga je bila, provzročati vstaje v turSkih provincah. V času aneksijske krize je bilo delovanje Narodne obrane, katere orožje so bili komiti, obrnjeno proti Avstriji, proti kateri se je propagirala vojna na življenje in na smrt. Pododsek, imenovan »črna legija« je imel nalogo, uničiti vsakega, kdor bi kaj storil proti Narodni obrani. To je podpirala srbska vlada in ji dajala orožje. Čabrinović je te izpovedi potrdil z akti o vohunstvu v Bosni, ki so se dobili med vojno v Ložnici in Malem Zvorniku in konstatirah da navaja samo zapisnik tnž-niškega vohunskega središča nad sto vohunov v Bosni. Iz teh aktov je tudi razvidno, da so bila bosanska sokolska društva !e sredstvo za Narodno obrano in pripravo vojne in vstaje v Bosni. V zapisniku o izpovedbi deželnega šefa Potioreka so obširno popisani dogodki pri atentatu. Iz zapisnika z grofom Harrachom je razvidno, da je grof slišal, ko je prestolonaslednik po drugem atentatu rekel vojvo-dinji Hohenberg. ki ie bila padla na kolena: »Sofija, nikar ne umri! Ostani za najine otroke.« Priča je na to vprašala nadvojvodo, če ima bolečine, na kar ie nadvojvoda, a že s po-jemaiočim glasom rekel: Ni nič. Dolga vrsta drugih prič ni nič bistveno važnega povedala. Dnevne vesti. — Odhod 1. 1892.. 1S93. in 1894. rojenih črnovoinikov pod zastavo. V eti 1SQ2. ISO." in 1S94 rojeni črno-voiniki. ki morajo na podlagi izida izvršenega izhranja dne 26. oktobra 1014 odriniti pod zastavo, se vsled odredbe c. kr. ministrstva za deželno hrambo v lastnem interesu poživljajo, da prinesejo seboj en nar dobro se prilegaiočih prostornih čevljev, oziroma škoreni. nadalje gorko volneno perilo, gorko obleko (volnen telovnik z rokavi, volnen jopič, swe-ater. kožuh, debel z;mski plašč) volnene nogavice ali volnene krpe za noge, volnene rokavice, gorko odejo (koc) in nahrbtnik, na vsak način pa. jedilno orodje in jedilno posodo, če te stvari imajo. Za vse te stvari. Če bodo spoznane porabnim v vojaški službi, se bo plačala odšodnina po niihovi vrednosti. — Njega c. in kr. Visokost pre-svitli gospod nadvojvoda Fran Sal-vator je blagovolil milostljivo nakloniti tukajšnjemu deželnemu in go-spejnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa« o priliki svoje navzočnosti v Ljubljani 300 K. — Njega c. in kr. Visokost pre-svitli gospod nadvojvoda Fran Sal-vator ie blagovolil pooblastiti njeea ekscelenco gospoda deželnega predsednika barona Schwarza, da izreče predsednistvu deželnega in gospej-nega pomožnega društva »Rdečega križa* v Ljubljani, vsem funkcionarjem tega društva, kakor tudi prostovoljnim damam za njih požrtvovalnost najsrčnejšo zahvalo s pripombo, da bode o tem Njega c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu poročal. — Nadvojvoda Josip Ferdinand, ki je svoj čas služboval v Ljubljani, bo imenovan za višjega zapovednika 2. armade na mesto generala infante-rije Auffenberga. — Dva odi kovana častnika-ju-naka 14 lovskega bataljona. Iz vojne tisk. stanu se uradno poroča: Dva posebno junaška častnika 14. lov. bat. Sta dobila Najvišja odlikovanja. Stotnik Neumann je s svojim junaškim nastopom dosegel, da so dali njegove kompanije združeni z oddelkom strojnih pušk in malimi drugimi četami zavzeli sovražni okop ter vplenili 18 topov in 9 municijskih vozov. Sovražnik se je moral iz svojih okopov umakniti. Rezervni poročnik Klima-szczuk je vzel na koncu boja pri Va-lisovu s svojim nadlovcem in 6 lovci sovražniku še 6 topov ter jih spravil na varno. — General Beseer, osvojitelj Antwerpna je bil odlikovan tudi od našega cesarja. Dobil je Leopoldov veliki križ z vojno dekoracijo. — Civilni zdravniki za Galicijo. Vojno ministrstvo išče civilne zdravnike za Galicijo. Zdravniki, ki se oglase prosiovoijno, dobe na dan 30 K, potne stroške in vso oskrbo. Oglasiti se je pri okrajnih glavarstvih, — Fran Bohuslav t. Včeraj smo čitali, da je na bojnem polju po dobljeni pa nali limrL fldVflČ jj jžjltt JE danjih časih mu pisati obširen nekrolog; zadostujejo naj spominu prijatelja te skromne vrstice. — Kdo v LJubljani ni pozna! Bohuslava, ki je gledališkim obiskovalcem s svojimi mojsterskimi kreacijami priredil toliko krasnih, umetniškega užitka polnih večerov? Bohuslav ni bil diletant, ni bil v vseh vlogah isti, ni jih deklamiral, on je na odru — živel Njegove karakterne vloge v najrazličnejših dramah! Kdor ga je videl igrati le v »Tajfunu«, mora priznati: Bohuslav je bil odličen umetnik. Mnogo je cital, študiral. Zlasti je opazoval ljudi, tipe, zato se je maski-ral naravnost klasično. Do solz pa si se mu moral nasmejati v operetah. 2ivo so v spominu komične partije v »Knežni«, »ValČkovem čaru*. »Baronu Trenku«. »Logarjevi Kristi«. Tisti »VValperU je še marsikakega filistra pripravil do smeha. Dasirav-no je bil Bohuslav izvrsten igralec-pevec žal ni bil — se ni branil manjših vlog. Vse je rad igral in mnogo-rat so kritike priznavale, da je iz neznatnih vlog, več napravil kot drugi igralci iz glavnih. — V navadnem življenju je bil Bohuslav ljubez-njiv, prijazen, blag in pošten dečko. Priljubljen je bil povsod in vsakomur. Ljubljana mu je bila iako pri srcu in se je težko, težko ločil od nje. Sicer po rodu Čeh se je čutil med nami Slovenca. Popolnoma se je uživel v naše razmere. Pozabiti ne smemo, da je večkrat rad sodeloval pri dobrodelnih predstavah za »Domovino«. Ni ga več. Smrt tfa je rešila bridkega trpljenja. V srcih prijateljev mu je ohranjen trajen spomin! Bodi Ti zemliica lahka, Bohuslave, Te Buh< — Kdo ve za Antona Babica, ki je služil pri pehotnem polku št. °7, 5. stotnija in se udeležil bojev v Galiciji? Od srede avgusta ni o njem nobenega glasu. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči Valentinu B a b i Č u, mornarju na N. V. ladji »Pelikan« v Puli — Pogrela se od 27. avgusta nadomestni rezervist Franc Meden, 27. polk, 16. stotnija. Kdor izmed njegovih tovarišev kaj o njem v£, se vljudno prosi, naj naznani njegovi ženi Mariji Meden. Topol št. 23, p. Begunje, pri Cerknici. — Pogreša se vojak 87. peš-polka, 9. kompanija, Jože Šegula, ki so ga videli njegovi tovariši zadnjič dne 26. avgusta v hudem boju z Rusi na severnem bojišču. Obvestilo naj se blagovoli poslati na naslov dr. J. Sebe-gula, odv. v Rudolfovem, — Vojni kruh. Pod predsedstvom trgovinskega ministra Schusterja so se zadnje dni vršila posvetovanja o uvedbi jednotne vrste kruha tkzv. normalnega ali vojnega kruha. Ta kruh naj bi se pekel iz zmesi ržene, pšenične in krompirjeve moke. Na ta način bi se doseglo, da ne nastane pomanjkanje žita. Dunajska posvetovanja so imela namen dognati gospodarsko, tehnično in sanitarno uspešnost event. predpisov o normalnem kruhu. Kakor se poroča, so se posvetovanja končala ugodno. — »Rdeči križ«. Nj. ces. in kr. Visokost presvetli gospod nadvojvoda Fran Salvator je blagovolil predsedstvu dež. in gosp. pomoč društva za Kranjsko, po končani ir>pek-ciji zavodov »Rdečega križa« v Ljubljani naročiti, vsem damnin in gospodom, ki so v službi »Rdečega križa* za njih zaslužno delo anje. izraz Svoje največje zadovoijnosti sporočiti, kar je tudi že društveno predsedstvo storilo. — Za Rdeči križ. Podružnici Rdečega kriza na Jesenicah sta izročila gospa H u m e r in Š P i c e r za »Gledališko društvo na Jesenicah« 34 K 30 v. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani darovala je za ranjence v brambovski vojašnici v Ljubljani 130 parov nogavic, 12 maj in 8 srajc. — Skupina vrhniških mladenk napravila je gledališko predstavo v korist Rdečemu križu in je dohodek lf)3 K 30 v izročila vrhniški podružnici Rdečega križa. — Prošnje za državno podporo pošilja veliko ljudi .ia mestni magistrat. Opozarja se občinstvo, da se na magistratu popisujejo prošnje na posebnih, za to določenih zglasilnih polah. Vse druge prošnje so neveljavne in samo zamujajo delo uradnikov. Odloča o prošnjah okrajna komisija za preživljanje za mesto Ljubljano in nv magistrat. — Kdor hoče napraviti prošnjo za državno podporo, se mora osebno z glasi t i na mestnem magistratu in prinesti seboj vsa potrebna potrdila, ki so bila že večkrat objavljena po časopisih. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. dopoldne. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 23. oktobra t. i. ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magi- i strata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Na- 3m MagjtiAfltl* tajništva. 4. Zbornični proračun za leto 1915. 5. Izjava o imenovanju treh cenzorjev pri ljubljanskem zavodu Avstro-ogrske banke. 6. Poročilo o informacijskem tečaju za zadružne funkcijonarje. 7. Prošnje za podpore: a) Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. b) Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. 8. Rekurz proti predpisu zbornične doklade. 9. Imenovanje zborničnega zastopnika v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole na Jesenicah. 10. Samostojni predlog zborničnega člana gospoda Engel-berta Franchettija glede obrtnih nadaljevalnih šol. 11. Tajna seja. — Imenovanja v magistralni službi. V včerajšnji tajni seji je občinski svet imenoval: za mag. komisarja dr. J. Berceta, za začasnega koncipista dr. J. VrančiČa, za revi-denta pa Rajka Bolta rja in Miho Verovška in sicer prve tri s 1. X. 1914., zadnjega pa s L/L 1915. Za računska ohcijala sta bila imenovana s l./X. 1914. Slavoj Sneil s 1/1. 1915 pa Rihard Švetlič. Ostala mesta ostanejo, dokler traja vojna, nezasedena. — Obrtne zadeve. Občinski svet je v včerajšnji tajni seji odklonil: prošnjo Mihaela K o t a r j a v Spodnji žiški za podelitev koncesije za prodajo žganih opojnih pijač v odprtih steklenicah, prošnjo Uršule K r e č na Kongresnem trgu št. 3 za razširjenje koncesije za prodajo vina in piva po § 16 c; prošnjo Marije Krama r | e v e v Spodnji Šiški Št. 277 za podelitev koncesije za prodajo vina na stoječe goste; prošnjo Ivana 0 g o r e I c a, Pred igriščem št. 2, za razširjenje gostilniške koncesije za prodajo ruma in konjaka h kavi in čaju in , prošnjo Frana M i k 1 i -t s c h a. lastnika hotela »Južni kolodvor«, za podelitev gostilniške koncesije z vsemi pravicami § 16. obrtnega reda. — Ugodil pa je: prošnji Jere Krek za prenos gostilniške koncesije z Bleiwisove ceste na Poljansko cesto Št. 5; prošnji Marije Rozman za razširjenje gostilniške koncesije: prošnji Frana Radovali a za podelitev koncesije za zobo-tehniško obrt v Spodnji Šiški; prošnji Petra S t e p i c a v Spodnji Šiški za razširjenje gostilniške koncesije in prošnji nedoletnih Zupanovih otrok za prenos gostilniške koncesije iz Pražakove ulice 10 na Breg št. 2. — Iz poštne službe. Imenovani sta bili za poštni oficijantmii Alojzija Veselova za Pulj in Lidija Potočnikova za Rovinj in poštni pomočnik Henrik C r e v a t o za poštarja v Bujah. Podeljeno je bilo poštni aspirantki Jakobini Z e b r e -tovi mesto poštne ekspedijentke na Brezjah. V začasni pokoj so prišli; poštna oficijantka Marija K a r i s o -v a in poštar Trifun B o b i č. — Iz ljudskošolske službe. Pro-vrzorična učiteljica na ljudski šoli v St. Juriu Hedviga Večajeva je bila premeščena na enorazrednico v ZaŽar. — Kolera. Sanitetni oddelek ministrstva zunanjih del razglaša uradoma: dne 20. t. m. so bili konstatirani slučaji azijske kolere: na Dunaju % v Brnu 1, v Kromerižu 1, v Viskovicah 1 in v Tešinu 1. V enem dunajskem slučaju gre za gališkega beguna, ki se je doslej mudil v Wolfsbergu na Koroškem, v vseh drugih slučajih gre za vojake, ki so prišli iz Galicije. Glasom poročila iz Galicije, se je primerilo med vojaki v Gorlicah 76 slučajev kolere v Uhercu pa 14 sluČ?'*v. — Poroka. Gosp. P dolf Cimo-lini v Ljubljani se je poročil z gdč. Mici Paulinovo. Čestitamo! Iz Loškega potoka. Šolska prireditev tukajšnega učiteljstva izvršila se je povsem dobro in vsestransko zadovoljivo. Dvorana „Društvenega doma" je bila natlačeno polna občinstva, ki je pri vsaki točki lepo in bogato sestavljenega sporeda navdušeno ploskalo. Sodelujoče učiteljstvo, kakor tudi šolska mladina je izvršila svojo nalogo izborno. Najbolj ugajal pa je našim ljudem nastop dečkov v koračnici „Mladi vojaki*. Čisti dobiček v znesku 140 K porabi se za nakup volne za pletenje nogavic vojakom, ki so v vojski. Vsa čast marljivemu našemu učiteljstvu ? Podružnica Rdečega križa In gosrejni krafevnl odbor v Novem mestu izrečeta prisrčno zahvalo sledečim gospodičnam, ki so sodelovale pri cvetličnem dnevu 11. oktobra in pripomogle k njega sijajnemu uspehu: AndrejčiČ Olga, Andres Marija, Arh Gusti, BaierMici, Breznik Mara, Brun-ner Mimči, Bučar Silva, Dolenc Paula, Hafner Ana, Kastelic Marija, Knafelc Mici, Kopač Albina, Kondrič Ana, Kraut Muška, Kraje Marija, Kussel Rezi, Lončar Olga, Lončar Mary, Lak-ner Ema, Lakner Lina, MagoliČ Toni, Moravč Roža, Meršol lika, Oblak Tinca, Petrič Karla, Petrič Mici, Preatoni Re-gina, Rogina Mira, Rozina Mira, Šegula Marlenca, Sekula Marija, Stefa-novič Zora, Štefanovi* Marija, Zmavec Dara, Toporiš Ema, Ulm Hla, Vašič Nada, Tomic Finca, Tomic Mici, Piv-lioova, Spcderjeva, Springcrjcva. Z Bizerjskega nam pišejo: Trgatev smo končali. MoSti kažejo IS do 17 stopinj sladkorja po klosterneu-burški tehtnici; vino bo torej iste kakovosti, kakor lansko. Pridelka je več ko lani in če bi v drugi polovici avgusta ne pobila deloma bizeljskih vinogradov toča, bi imeli, kar se množice tiče, dobro letino. O cenah se ne da govoriti, ker vsled sedanjih izvanrednih razmer vinska kupčija več ali manj miruje. Ia Celja. V torek dne 20. oktobra zjutraj se je težko obstrelila v vlaku iz Maribora 20!etna prodajalka Angela Kosi. Spravili so jo nezavestno v celjsko bolniinico. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Le Celja. Tu je umrl odvetnik dr. Jožef Kowatschitsch v najlepših letih. Ranjki je bil rodom Slovenec iz kozjanskega okraja in se Je tudi Čutil še kot visokošolec Slovenca. Bil je dalje časa celjski občinski odbornik; ko Je pa prišel zaradi stavbe novega mosta čez Savinjo z večino v konflikt, je iz občinskega odbora izstopil. Iz Ptuja. Sodnik gosp. dr. A. S t u h e c je prideljen v službovanje okraineinu sodišču v liartbergu. Drobne novice s štajerskega. Iz preiskovalnega zapora pri de-želnobrambnem sodišču v Gradcu so nadalje izpustili Franca Mahoriča, gostilničarja v Ptuju, hajdinskega župana Graharja in Vinka Lovrenčiča, župnika pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. — Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo mariborski listi, da ima namestnik ge-neralštabnega šefa pl. Hčfer v Kaj-žarju svoj vinograd. Soprogina rodbina izhaja iz Središča. — Iz Grobe 1-nega. Dne 16. oktobra po noči je vlomil neki 231eten fantalin pri treh posestnikih v tukajšnji okolici. — Iz Celja. Mestna podružnica Rdečega križa je najela lokale pri Zamorcu za bolnico. Dvorana in sobe za tujce, ki se nahajajo v posebnem poslopju, se sedaj v ta namen preurejajo. — I z G r a d c a. V nedeljo je skočilo na postaji Peggau-Deutsch Feistritz 29 voz tovornega vlaka s tira. Vozovi so se drug v drugega zadrli in velikanski kup lesa ter podrtij je zaprl vse štiri tire na postaji. K sreči ni bil nikdo od sprevodnikov na vlaku ranjen. Abolicija kazenskih procesov na Hrvatskem. Cesar je odredil, da se ustavi kazensko postopanje proti vsem onim osebam, ki so tožene radi deliktov, za katere določa zakon največ 51etno kazen, ako svoje vojaške dolžnosti zvesto izpolnjujejo. Prevarjena za srečo krasna mi-mičr.a drama v 3 delih dosegla je včeraj v kinematografu Ideal najpopolnejši uspeh. Bučen smeh pouzročala je sijajna veseloigra „In luna se smeje". Velezanimivo je tedensko poročilo Eiko-vega tedna. Najdene stvari v času od 9. do 16. oktobra 1914, ki leže pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani: bankovec za 10 K; torbica za pisalno orodje; nahrbtnik s suknjo; zlata zapestnica z obeskom; bankovec za 10 K; denarnica z 11 K 80 v; črna torbica; niklasta ura z verižico iz kovine; listnica brez denarja; dvo-kolesni voziček; srebrna damska ura z verižico. Popravek. V našem poročilu o posetu nadvojvode Salvatorja v Le-onišču je bil omenjen g. dr. Ferdinand Praunseis. Glasiti bi se moralo g. dr. Alojz Praunseis. Književnost. — »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v št. 10. sledečo vsebino: I. Zvestoba za zvestobo. 2. Vojna in plačevanje davkov. 3. Dr. Viktor Sušnik: Zakon o poslovanju pod nadzorstvom. 4. Trgovski koledar za leto 1915. 5. Maksimalna tarifa na Kranjskem. 6. Izvozna prepoved za Ogrsko in lesna kupčija. 7. Dr. Fran M o h o r i Č: Nekatere opazke o trgovskem jeziku. 8. Just Piščanec: Carinstvo. 9. Iz trgovske prakse. 10. Književnost. 11. Raznoterosti. 12. Statistika. 13. Društvene vesti. .-------------------------.——— — fc.. , . . ■ i Brzojavna poročila. Nadvojvoda Franc Jožef v Zagrebu. Zagreb, 21. oktobra. (Kor. urad.) Nadvojvoda Franc Jožef, ki je pripel semkaj, si je včeraj popoldne v spremstvu bana ogledal mestne bolnišnice in druge sanitetne naprave. Dukovlnski deželni predsednik se vrača. Krakov. 20. oktobra. Iz sedmo-graške Bistrice poročajo, da se ie peljal tam skozi bukovinski deželni predsednik grof Meran na povratku v Črnovice, kjer bo zopet začel uradovati. Laži o požara v primorskem Tržiču. Bero««, 20. oktobra. Wolffov urad poroča z Dunaja, da se s so-vraine tirani raz&ua araoD^ da 1 |e izbruhnil v avstro - ogrskem arsenalu v primorskem Tržiču požar, ki je popolnoma uničil neki avstrijski dreadnought, ki ga tam grade ter poškodoval 6 torpedovk. Res je samo, da Je bil 14. t. m. v tamošnji ladjedelnici neki izseljeniški parnik cd požar ja močno poškodovan. Pruski deželni zbor. Berolln, 21. oktobra. (Kor. urad.) Pruskemu deželnemu zboru predlože zakonski načrt, s katerim se pooblašča finančnega ministra, da izda zakladne nakaznice do visokosti 15 milijonov mark. Boji na francosko - belgijski obali. Beroiin, 20. oktobra. (Kor. ur.) »LokaJanzeiger« javlja iz Kopenhag-na: Pri Dunkerque se od včeraj zjutraj sliši silno grmenje topov. Zatrjuje se, da so pričele boj angleške torpedovke in topničarke, ki so prispele iz Kanala. Amsterdam, 20. oktobra. (Kor. urad.) »Nieuws van den Dag« javlja iz Sluvsa. V raznih krajih jugozapadno od otoka Seeland so slišali silno grmenje topov. Zatrjuje se, da se čuje grmenje topov z angleških vojnih ladij, ki obstreljujejo Ostende. Isti list poroča iz Vlissingena, da vlada tamkaj popolen mir. Nemci so dobili znatna ojačenja. Ukraden! podmorski čoln. MIlan, 20. oktobra. »Gazetta del popolo« pravi, da ni upati, da bi se ukradeni podmorski čoln vrnil. Francoske oblasti pravijo, da se upira Rusija, ker je čoln sedaj ruska last in že skoro popolnoma plačan. Italijanska vlada ni tega mnenja ter se diplomatično trudi, da pripomore nevtralnemu stališču Italije do zmage. Sploh ni odgovoren samo bivši poročnik Belloni. Rusija noče več avstrijskih in nemških komerčnih svetnikov. Petrograd. 20. oktobra. (Kor. urad.) Car ie ukazal, da se odvzame Avstrijcem in Nemcem, ki so bili ruski častni »komerčni svetniki« ali pa »industrijalni svetniki« ta naslov. Zaplenjeno romunsko blago. Bukarešta, 20. oktobra. Francosko brodovje v Sredozemskem morju je odpeljalo romunski parnik »Giul« družbe »Romania« v Algir ter mu vzelo stavbni les. ki ga je pa francoska vlada pozneje plačala. Parnik »Giul« so smatrali za nemško ladjo. Sultanov protest pri velesilah. Milan, 20. oktobra. Listi poročajo iz Carigrada, da ie sultan kot suveren v Egiptu slovesno protestiral pri vseh velesilah proti izvrševanju suverenskih pravic s strani angleške posadke v Egiptu. Na podlagi tega protesta Pe zahteval khedive od angleške vlade, da ustavi svoje postopanje. Darila. Upravništvu naših listov je poslal za „Vojake ranjence 17. pešnolka" Jakob Černivec na N. V. ladji „Cu-stoza" Gr. II. v Pulju 30 K, nabral pri črnovojnikih v Pulju. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 15. oktobra: Tstvan Holler, rezervni poddesetnik, 38. pešpolka, Zaloška cesta 29. — Jera Jerše, mestna uboga, 81 let, Japljeva ulica 2. Dne 16. oktobra: Albert Kurnik, stolarski pomočnik, 50 let. Hrenova ulica 17. — Josip Osredkar, mestni stražnik v pok.. 77 let, Gradišče 11. — Josip Podrekar, c. kr. cenilni nadzornik v pok.. 92 let. Bleiweisova cesta 4. — Sestra Agripina Antonija Korošec, usmiljenka, 63 let, Radec-kega cesta 9. — Josip Mavtitiger, pešec 17. pešpolka. Zaloška cesta 29. Dne 17. oktobra: Marjan Pusta-vrh. rejenec, 3 mesece, Streliška uli-ca 15. Današnji Hs* ohscpa 6 stran?. Izdajatelj in odgovorni urednik s Valentin Kopitar. Lastnina ta tisk »Narodne tiskarne*. i^JEffik Sanatorij 1 iJ**3JHPP*Hof»^(H1lAitr4kp. PtosKkhj 'm,»».^^^^WT«.«»w.w.m«.iIiiiuH..Jm^..mW....^mmJ MeteorologiUno porotlto. fMU M« utim Mfr2 SrW«jl «**■! tlak 7M mm ~ \im su,je' *" I ...... I"" 3* •*•«•- ~'£ »S Vetiovi Nebo * gj£g NB! ; 20. 2.pop.j 733-1 136 ( si jug- slc.oblaC „ 9. zv.< 7353 10*1 „ megleno 21. 7. zj. ! 7336 i *2 brezvetr. dež ■ i i t i Srednja včerajšnja temperatura 11*6", Mm. 97°. Padavina v U vate *m w 250. štev. »SLOVENSKI NAROD-, One SI. oktobra 1914. Stran 5. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretužno vest, da je naš preljubijeni, edini sin, brat, svak in stric, gospod Rudolf Zarll nadnoročnik pri c la kr. peipolka itev. T. umrl dne 26. avgusta junaške smrti na severnem, bojišču. Maša zadušnica se bede darovala dne 24. oktobra ob 8 uri zjutraj v tukajšnji stolnici. GORICA, dne 18. oktobra 1914. Rudolf Zarll, ces svetnik, ttlarffa Zarll roj Miklavic, starTi. — Ida Mašera roj. Zarll, Brna Derčič roj. Zarll, sestri. — Prao Maftera, c, kr. profesor. Fra« dr. Derete, c. in kr. finančni tajnik, svaka. — Nečaki In nečakinj!« Brez vsacega druzega obvestila. Zahvala. Ob prebritki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega iskreno ljubljenega soproga ozir. sina, brata, svaka in strica, gospoda Aniona Franzota so nam bili v veliko tolažbo mnogoštevilni izrazi toplega sočutja, ki so nam dohajali od bližine in od daleč. Za vse te dokaze iskrene ljubezni do blagega nam poko.nika se zahvaljujemo najtorleje vsem dragim pri ateljem m znancem ter vsem, ki so ga spremili v tako obilnem številu na njega zadnji roti. 3582 Globoko zahvalo smo dolžni pogrebnemu društvu, eg pevcem za ganljive žaiostinke, tehniškemu osobju tiskarne, kakor tudi vsem blagim darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku ter nas tolažili ob tej britki izgubi. Bog bodi obilen plačnik! Globoko žalujoča rodbina. rihtuiilije ^□■T^^ vseh vrst za urade, ■ 1^^ draitva, trgovce itd. l^a^ J graver ia izdelavateij ^•^ane**^ UvCsto-i* itaestiij Mnenjema, iUeabarf»va aliea L Ceniki franko. Ceniki franko. I IM-pM rei I z dne 23. maja 1873 Štev. L 119 državnega zakonika z t] dodanim ( zvrafveeim propisom Ji in drugimi zakoni in ukazi ff kazenski postopek zadeva- F jočimi. __ I Trde vezan S K SO i., f9 pe pesti S K ee v. | > rtaredaa koiioania ■ UHuL K HLdUBLJWSIAKDMENfiKEGA ULICA 4 T- F/ SEy>zDR^et FRBiAfajD^ FR DERGANC \1 Stanovanje z dveh sob, kopalnico in pritiklinami !• oddati m L novembrom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3097 Prodajalka špecerijske in meš. stroke z daljšo prakso, želi službe takoj ali pozneje. Zmožna samostojno voditi filijalko. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« 3445 ■$nxos nvaT U30Z! HjIpA A III IpJUOSBJ l(l§(dA0UfVU A ^■BsonnnHBHaiBBHaMnnnaannnnonaBMnnBaBaHBiBiBBii^iv ezesi dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Ve* dobro izorjenlk Marci poMkiT se takoj enrejme na stalno delo in sicer za boljša, težka in metana dela pri Ivanu Ko«, čevljarskem mojstru,-Zagorje ob Savi 119. »PO Vabilo k izvanrednemu občnemu z&in ki se vrši 3580 ¥ nedeljo* dno 25. oktobra 1914 dopoldne ob 10. uri v uradnic! v == MatenJI vasi- i DNEVNI RED: 1. Povišanje deležev vsled naloga c. kr. dež. kot trgov, sodišča. 2. Slučajnosti. Kie(ka Mišica in posojilnica i utaji iri registrov, zadruga z neonu poroštvom. Dne 10. oktobra 1914. Ivan VadnfaL H. Kanale. < - Najboljša in najzdravejSa TTZS b arvas za lase m brado je dr. Drallea „NEBIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1« Lasne kite, podlage In mrežico vseh vrst; gledališčne in toaletno ===== notrebičine itd. j. Odda se za 1. november 1914 v naiezn gostilna in mesarija skupno ali posebej. 3583 Več se izve v gostilniški zadrugi Marilo Terezijo c 16, Ljubljana. Trgovina mešane stroke na Spodnjem Štajerskem, z letnim prometom 50—60 tisoč kron. na križišču cest in pol ure od žel rosta;e. se z novembroai ali decembrom pod zelo ugodnimi po^oii c4da. rotrebne gotovine 10—13 tisoč kron. 3516 Ponudbe red .Lana bodočnost1 na upravništvo »Slov. Naroda«. mr $$rija -m firegerija in /otomanujaktura Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor Lyso!, Lvsoform, Kreolin, Formalin Forrnaiinove pastitie, karbolova kislina, karbolovo apno. Fotrebščine aa postrežbo bolnikov in ranjencev, obvoz ta gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. fm§mm> jfchhmn. pcrolin, Župnik priderik Repclnsk t St Viđa pri Mislinjali (Štajersko) je bil edino in samo po uporabi : liste a KHh : I iekaniarja ficcoti-ja I r t Uatelj23«. O&iiajska otfa, a ' rešen želodčne bolezni, 1 ^ vsled katere je trpel že J & celih 19 let. J f Steklenica 20 w. ^J Teodor Korit (pepr.j Henrik Sera) psknvsliic streh in klepar uniji!« strelGvadov. ter instalater ?odsvcdav Liufilla&a. Paliaaska cssta st I. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skril jem z a-^st-tementnin ftrflirai (Boiit) patent RatscM z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. tiišu in Miijsh uma. tatikljan usodi Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poŠt prosto. C. kr, avstrijske gfe državne železnice. MOŽMI RED ===== Izvleček z veljavnostjo od 1. septembra 1914. = 7 veljavnostjo od 1. septembra 1914 bedo vozili do preklica v okraju jkajšnega ravnateljstva soodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez priailnegn lonitimlmnja. Ji v? Ini petclfcl, ki so polteh v PulJ, moralo Imeli lofltlmaoljo od i c 1. kr. povelfatva volno Inke v Polja. « OIia^D li Ljubljaše glavni koloavar, samo oaefml vlaki: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Tr 3-05 dopoldne v Grosuplje ^Kočevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-ToDiice), Bubnjarci. 11-30 dopoldne v Kranj, Jesenice, Trbiž. *2*52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. 6-2° awečer v Krar.j, Tržič, Jesenice, Ce-vec čez Salcburg na Dunaj. 6-ae ssvmčer v Grosuplje (Kočevje), Treb-i e, Novo mesto, Bubnjarci. PHIROD v Ljablfaao gla««l kolodvor, osebni vlaki: 7*23 dopoldno iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 6-56 dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (St. J3nža), Grcsuplja (Kočevja). 11-16 dopold»oiz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Stra2e-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-2D ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže- Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOO xdriarme9a kolodvore v KaamaJk s »osmnissl vianl 7-40 dopoldno in ob 7*1» *soiOP PBiaoo is KaonUka v t>|atl|ene ob a"42 zjotraj in ob 2*41 popoldoja« c.kr. drtavao-teletalike ravaaieUstv v Trava fiisf.ni' LMia, SeleHnraen m 9. i priporoča svojo bogato zalogo razaovntaO pušk in samokresov Mi Ml^8ffl,wi M lila mM) mm iNf^niiiai m. Popravila pušk, samokresov ia biciklov ! VOJNO ZAVAROVANJE! C. ki*, priv. zavarovalnica na življenje Avstrijski Feniks Polio vplačani delili kapital K 6,000.000. SlaBje zavarovalnih svat K 240.900.008. nudi vsem, ki so poklieani v vojake, tudi osebam, ki se to Uhajajo aa bojnem polja, posebno vojno zavarovanje, za dobo 1 lote. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki istih ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je, zavarovanec v volal padel, ako |o umri vtlod dobljenih ran aU valod kako bolosai Ia koačao, ako so ga pogreta. Pa tudi ¥ vsaki polici Avstrijskega Feniksa, ki se je izgotovila po kaki predlagani regularni zavarovalni kombinaciji, je vojno zavarovanje za vojake po poklicu kakor v rezervi in za Črnovojnika do K 20000 zavarovane vsote brezplačno všteto. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZASTOP V LJubljani, Sodna ulica it. 1. In GLAVNI ZASTOP v LJubljani, Gradišče M. 8. Obvestilo in zahvala. Uljudno naznanjam si. občinstvu, da sem prodal svojo trgovino s 1. oktobrom 1914 gosp. }. S. Skrabarjn, dosedanjemu trgovcu v Kranjskigori, kateri jo bode vodil naprej pod firmo: Mihael Onukna nnsL F. S. Skrabar. Zahvaljujem se za vso meni tekom let izkazano mi naklonjenost ter prosim, da gojite isto zaupanje tudi do mojega naslednika, kateri je vsestransko trgovsko naobražen, v nezmanjšani meri. Z odličnim spoštovanjem 3545 Mihael Omahen. priporočilo. SI. občinstvu uljudno naznanjam, da sem s 1. oktobrom 1914 trnv iu z iliacil«!. specerijskia \M\i\m Usnu ter deiEliiii pMeHi od g. Mlkaela Omahna, brfovoa la posestnika v vlinjlgorl, kupnim potom prevzel. Večletna strokovna izobrazba, ugoden gmoten položaj, kakor todi ugodne tveit s prvovrstnimi dobavitelji, naj bode si. občinstvu zagotovilo, da mi bode mogoče, si isto naklonjenost, katero ste do* sedaj mojemu predniku skazali, pridobiti in ohraniti. Potrudil se bodem, vsa cenj. naročila, za katera se najtopieje priporočam, po najnižjih cenah, solidno, kulantno in točno izvrševati. Z odU&rfm spoštovanjem a. h i & F. S» Skrabar9 Mihael Omahna naslednik. Stran & JBjOVEMMU NAgOP*. ine 2\. ofctobri lf 14. 250. Stev. B. G'otzl Knuee ameti fcseetkia ii finskih oMcfc, povriaikov eoaattsst taMka. Za aarocaa po raeri aafveČja izbera ......i ■'■ a ta- hi iaozeankega blaga. ^=^^ lrMknlnrwNl MMnpMMltl Najelija oesal LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Priporočamo našim :: gospodinjam ; K0LINSK0 CIKORIJO iz edine slovenske tovarne v Ljubljani J. Zamijeni čevljarski mojster w Ljubilani, Gradišče 4 rvrŠuje vsa če vi j irska dela do najfi-lejŠe izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. [zdelaje tudi prave gorske in telovadske čevlje. £a naročita z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128 ProdUKtivno zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga i omejeno zavezo. _—— Tovarn« na Glineah pri Ljubljani. —— Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje Prevzema kompletne oprave za ■ Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glineah in se jamči za solidno delo. ■ . Proračune oe dopoftljo na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. Vsak petek 6106 steže morski! ribe Velika zalega močno asortiranih klobas za narezke, praške in graške gnfati; ciste rcijansko Čajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjevi ulici. .„ Jffocbu salon ^^^^ židovska ulica št 3 Dvorski t?9 t pricoroča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših damskih m otroških klobukov, šoortmh čepic in vse i modistovsk0 cort SPadajoče stvari po najnižji ceni. Večja tovara«, aa Kraajskeia lite Mwm pomika kateri se spozna v rezanem kakor tudi ▼ tesanem blagu ter v prejemanju, kakor oddajanju blaga ; ako se spozna kaj pri izdelovanju na žagi, ima prednost. 3571 Ponudbe se prosijo na uoravn. »Slov. Naroda« pod ,,st. 350 3571". -^■a. & LE. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje Iz velblodje dlake. — Tetra perilo. — Spalno vroče. Plasti in predpasniki za strežnice Rdečega križa. Volna za pletenje. Hnton Bajec umetni in trgovski vrtnar nszsaja si.:. i občinstva, da si nahaja njqti 127 cvetlični salon samo pod Jrančo Itev. 2. poleg Čevljarskega mesta. Velika zalega silili mm. 'dtinujt ieJnv, nun. trikoi itd Zunanja naročila tečne. (Mariji na Hi »iti št. 34. Proti praha jem, luskinam in izpadanju las 4*>lajF ■aj»«l|ir priznana Tanno-cnlnin tinta sao* lapo katera okreoouje loeleče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje lae. I etekvlenJea* navadom f hrtno. Raipošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, irll, rrediclnal. vin, špeolfali-tet, najfinejših parfumov, kirurgi skih obvez, svežih mineralnih vod Itd. Del lekormt Hitana Leosteko iLittbllaRl Rislim tista it. I. poleg novozgrajenega Fran foiefovega iubli. mostu. 10 ¥ tef lekarni dotlrafo zdravila tedl Uaal belnlftklh klagafa ivine ielezn.ee, b. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blaoafne v Ltnnlianl. Slamoreznlce za pogon z roko ali s silo, vratila, milne za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice. patentovane brzcparlloe kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sejalae stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje slovitih tovarn, zajamčeno brezhibnih, po znano ===== najnižjih cenah priporoča ——,— edina domača razpošiljalnica poljedelskih strojev \l SIOPICa i Ljubljanu jK-arije Terezije cesta štev. 1. Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne ieleznine, orodja, strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr. i — Cene najnižje! - Postrežba poštena in točna, j Ceniki interesentom brezplačno na A razpolago. Liublianska kreditna banka v Ljubljani rr. 2>30 Stritarjeva ulica štev. 2. a Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema viocje na knjižice In na tekočI račan M^ II O! Kopale in prodaja srečke In vrednostne papirje :: ter lih obrestuje od dne vloge po člana s *T |2 |0 k s s vseb vrat po dnevnem knrzn. n :: :; * ■ * Zahtevajte vzorce! Oglejte izložbe! Različni ostanki, nenavadno ceno. J. GROBELNIK. ss Največja zaloga blaga Iz volna, svila, barzuna, pliaa, barhenta. s Blago za povrine jopico ¥ rsek tovan. Velika Izbera preprog, zaves in odej. n mm SUKNO: najboljši nakupni vir za moške oblaka = In površne suknjo. =