263. številka. Trst, v soboto 16. novembra 1901 Tečaj XXVI Edinost" Iz3»;a takrat aa dan. razun uedel* \a pr*-:nikoT »h 4. ari tvećer. X»rojBlni saaAm : ca celo leto ........ 34 kron za pol leta .........IS „ ? h fetrt leta........ S , ta en meneč . ....... 3 kroni ^aroJnino ;e plačevati naprej. Na de* t *. i* brat priložen* naročnin« *e aorava ne jeira. _ Pi tobak ara ah t Trstu se prodajajo po* sa n ne Številke po 6 stotini f3 nvč.); iTrsta pa po 8 stotin k (4 a*č.) Telefon Str. STO. Glasilo političnega društTa „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moč! Oglasi li računajo po vratah v petitu. Za »ed-krauio naročilo s primernim popustom Poalana, osmrtnice in javne zahvale do-naći oglasi itri. ae računajo po pogodbe Val dopisi naj se po&iljRjo uredntAtvn Nafrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre* jema apravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlltvo in tiskarna se nahajata v olici OarintiH Siv. 12. I"prHVuiitvo, In sprejemanje inseratov v ulici Molil plCCOiO fctV. 3, II. tltlOpi8.) Te dni je »Piert lo« priobčil odstavek iz papeževega apostolskega pisma, doposlanega duhovščini na Češkem o priliki zadnjih de-želnozl>orskih volitev. Vsebina tega odstavka je na kratko ta, da papež poživlja duhovščino, naj se posebno v narodno mešanih okrajih ne spušča v volilne agitacije. Paj»ež ne hrani duhovščini udeleževati se jtvnega življenja, ali pripore ea if-te*', naj se izogiblje narodnega sovraštva in v ta namen naj hi že v semeniščih vzbujali ljubezen in vstrpljivost med obema narodoma. aPiceolo« želi. naj bi se tudi istrski duhovščini doposlalo jednako apostolsko pismo in nadaljuje: »Zadostuje ogledati se nekoliko na okrog, da vidimo neštevilo slučajev in-tolerance od strani slovanske duhovščine, ki mesto evangeličnega miru propoveduje so-vražtvo prtiti vsemu, kar je italijanskega«. Dalje protestira laško glasilo proti razmeram v goriškem semenišču ter pravi, da molčečnost Kima in postopanje škofov morejo duhovniki smatrati kakor »nasvet«, naj nada-Ijujejo delo, ki je uničilo mirno skupno življenje med ot>ema narodoma v Istri in ki vzdržuje nepravičen (sic) boj proti itali-janstvu«. Na te »Piccolove« neslanosti moramo epomniti. da se v J stri bori krščanska slovanska stranka proti nasilni židovsko liberalni italijanski stranki, ki ne zatira in izmozguje samo slovanskega prebivalstva, tvorečega veliko večino v Istri, temveč tudi italijansko kmetijsko ljudstvo. »Piecolo« govori sam o dveh narodih v Istri. Iz dejstva pa, da ekzistirata dva naroda, izhaja logično in nej>obitno, da je dvema narodoma pt i pozna ti pravice!! A kdo se srdito bori proti temu, da bi oba naroda v Istri uživala ednako pravico?! »Piecolo«,— — govori ! Kdo je za nadvladje ene narodnosti nad drugo? »Piccolo« - odgovori! Ne tisti, ki iz ekzistenee dveh narodov izvaja tudi jednako pravico obeh narodnosti do fizičnega in etičnega življenja, tisti ne seje sovražtva, ampak seje ga tisti, ki se protivi taki jednaki pravici ! Zato pa duhovščina v Istri, dokler se bori za princip jednakega prava meti obema narodoma, ne seje sovra-žtva, ampak dela za mir v deželi !! Ni pa njena krvda, ampak je v naravi stvari, v krivičnosti na italijanski strani, da do tega miru ne moremo priti drugače, nego potom — boja. Duhovščina v Istri, boreča se za princip jednakega prava med obema narodema, dela lorej popolnoma po intencijah papeža. Ekscepcijonelne razmere pa zahtevajo ekscepcijonelna sredstva. Krščanski nauki so nauki ljubezni in miru. In vendar nam govori zgodovina krščanstva, daje bilo časov, ko so si svečeniki opasa vali meč in prelivali kri za krščanstvo! < 'asi so bili taki, razmere so bile take. Tudi v Istri so razmere take, da mirna beseda, argument, prepričevalno dokazovanje na adreso nasprotnikov ne izdaje ničesar in da ni ničesar pričakovati od teh mirovnih sredstev. V Istri so razmere take, da je narod pO krivdi nasprotnikov duševno zanemarjen — da je ostal brez posvetnega razumništva, brez voditeljev, ki naj bi ga vodili v boj za princip jednakega prava, za tisti mir, katerega si želi papež. Zato je duhovščini v dvojno dolžnost, da je voditeljica na rodu v boju za pravo, ker tako brani tudi Kristova načela proti načelom Zidov in na-silnikov, da brani zatirano ljudstvo pred brezvestno parasitsko laško kliko, katera ga hoče moralno in materijalno uničiti. Ako bi se duhovščina ne udeleževala tega boja, bi sploh /grešila svojo nalogo. Slovenci in Hrvati ne napadajo, oni se le branijo, a Italijani jim hočejo vzeti še to malo, kar imajo. Z narodom vred so napadani tudi dukovniki! A nikdo ne more zahtevati od njih, naj se dajo zaklati, ampak ieti imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, tla se branijo ! Samoobramba pa je po naravnih zakonih dovoljna vsakomur! Nje ne more in Le sme preprečiti nobena, ne državna ne cerkvena oblast ! O dopisu paj>eževem naj bi pa resno in vestno razmišljali tisti naši lašfci duhovniki, ki slepo služijo Zidom in f r a m a-s o n o m in ki so na strani onih, ki se svojo krivi čnostjo in nasilnostjo silijo v boj naš narod in — naše duhovnike! Spominjamo jih na znani protest proti slovenskim eerkvenim govorom in na njihovo sovražtvo proti vsemu, kar je slovenskega v cerkvi, a med njimi nista ravno zadnja : sedanji k a p i t u -larni vikar Petronio in neki sladkozaviti kanonik pri svetem J u s t u ! ! Ah, slovanska duhovščina v Istri je uničila oni »mir« med Slovani in Italijani — kaj ? Oni »mir«, ko so Italijani v največi komodnosti smeli odirati slovansko prebivalstvo, ki je kakor ovca mirno pričakovalo svoje narodne in ekonomske smrti pod kremplji krvoločnega volka ! Taki mir bi vam ugajal, kaj ne : vi tirani in izmozgovalci, ki ste naš narod tiščali v duševni tmini in gospodarski sužnjosti in bi je hoteli še nadalje! A naša duhovščina, da je ravnala proti duhu krščanske vere, ko je uničila tak »mir«, to mirno tolovajstvo in je začela učiti ljudstvo, naj se zaveda, da je v položaju nevrednem človeškega dostojanstva, v položaju, ki je v zasmeh naukom krščanstva! Ali si je mogoče misliti veče židovske intamije ? Boj proti ži-dovsko-framazonski izkorišČevalni kliki, ta boj da je nepravičen ? ! Tudi mi obsojamo vsakogar, ki brez potrebe. in objestnosti, izzivlje boj ! Ali kdor je prisiljen v boj, kdor je samemu sebi dolžan stopiti v boj, kjer je boj potreben za pravično stvar v zmislu načel krščanstva, tam se nikdo ne sme izogibati boju! Takega boja ne prepoveduje papež. Ustvarite nam raje razmere, da narod ne bo siljen v tako obupen boj za svoj obstanek in za svoja najelementarneja politična, narodna in človeška prava, mesto da hinavski izkoriščate papeževa pisma, izdana v plemenite namene! F O D L I 8 T E K. 14 Za dežjem solnce sije. — Pove-1 i/, prejinjih »t. »letij ; prevel Bnkovič.— — Moj Bog, moj Bog — vsaKa minuta me oddaljuje od mojega očeta. Usmiljenje, usmiljenje ! Cinizem markijev pa je bil tolik, da jo je začel tako-le tolažiti: — Potolažite se gospiea. Ničesar hudega se vam ne zgodi. Cim boste mogli spoznavati lepoto velikomestnega življenja, boste sodili drugače o mojih namenih. — Marki I Vi me žalite! Kdo in kaj vas opravičuje, da tako sodite o meni ? ! Kaj vas opravičuje, da ste prišli na grdo misel, da bi se jaz mogla kedaj spozabiti, da bi mogla pozabiti na to, kar sem dolžna svojemu poštenju in svojemu imenu in da bi sivolaso glavo zlatega očeta svojega hotela obložiti s sramoto. Vrnite me mojemu očetu — jaz si ne želim nikacega drugačnega življenja, nego je imam poleg njega... Markiju je zopet zaigral na ustnicah tisti dijabolični nasmeh in je menil neusmiljeno : — Hoho. to pa ni tako. Jaz nisem človek, ki delam sklepe za to, da bi jih ne izvajal... Takov — bedak nisem! I,avri se je zatemnelo pred očmi. Zdelo se jej je, kakor da stoji ob groznem brezdnu in da se že dviga roka, ki jo hoče neusmiljeno pahniti v globino, iz katere ni rešitve, ni izhoda... Y tem groznem položenju jej je usahnila celo blažiina solza. Nje obup je bil tolik, da ni mogel dobiti več duška. Bila je kakor ob pamet... Nekaj časa je ostala kakor v nezavesti, kakor da je okamenela, potem pa je zaupila zopet: — Zver v človeški podobi, tudi tebi pride dan plačila! Moje gorje kliče maščevanje na tvojo glavo. Pravični Bog ne more dopustiti, da bi tako zločinstvo ostalo nekažnjeno ! Dve bitji sti, ki žalujeti po meni, dve dragi bitji, ki Bti pripravljeni žrtvovati za-me tudi kri svojega srca. Ti dve bitji me iščeti gotovo ! Njiju velika ljubezen de mene najde gotovo tudi sled! In potem — gorje ti, gnusoba ! Ne, ne uideš maščevanju ; zato bosta že skrbela moj dragi oče in on..... Edvard. Prvikrat je izgovorila ime izvoljenca... Njeno duševno razpoloženje v tem hipu bi bilo težko definirati. Šepetajoči njegovo sladko Politični pregled. V TRSTU, dne Iti. novembra 1901 O položaju. Danes imamo zabeležiti važen dogodek, ki označuje sedanjo parlamentarno situvacijo. Predvčerajšnjim je cesar vsprejel v avdijenciji novoizvoljenega I. podpredsednika zbornice poslancev, Avgusta Kai-serja. To priliko je porabil monarh za resno posvarilo na adreso parlamenta. To kaže na nedvomen način, da je situvacija jako kritična. Če svare na tem mestu, mora biti potreba res velika. Cesar je izjavil, da ga jako žali, da reševanje najvažnejih stvari tako počasi na pre< I uje, in da se mu zdi, kakor da so se v zadnji čas nasprotstva med strankami poostrila. Potem je menil monarh, da bi poslovni red zbornice morali spremeniti ter je obžaloval, da mnogoštevilni nujni predlogi ovirajo pravočasno rešenje proračuna. Cesar je odslovil poslanca Kaiserja z besedami : »Jaz menim, da bi se parlamentarne razmere z nekoliko potrpežljivosti zopet dale spraviti v red . . .« Besede cesarja kažejo na veleresnost po- ime in misleči na njegovo resnično ljubezen, razlivala se je kakor milina po nje bolni duši... Cutstvo vzvišene, čiste ljubezni je delovalo kakor balzam na nje rane. Za hip se je v duhu popolnoma odtegnila svoji grozni okolici, svoji nesreči in bila je poleg njiju : poleg očeta in poleg Edvarda...! A le za hip je trajala ta sladka omama in zopet je bila tu kruta resnica, ki je govorila, da je ločena od njiju... morda za vedno! Kdo more vedeti, česa se jej je bati za bližnjo bodočnost ? Bog ve, kaj namerja žnjo ta kruti človek ! Kdo ve, kaice grozne borbe in muke jo čakajo za obrambo ženskega dostojanstva svojega ?! In — o grozna misel — bodo-li njene moči zadostne v to obrambo ? ! Ali ni možno, da je bo ta obramba stala — življenje ? ! Nikdar več naj bi jej oko ne gledalo milega lica očetovega?! Nikdar več naj bi njena roka ne počivala v desnici izvoljenca njenega srca ? ! Brez pozdrava, brez slovesa je morala oditi, iztrgali bo jo — morda za vedno! Kakor ostrina noža jej je rezalo v dušo to razmišljanje... Hotela se je vspeti, hotela je zopet zakričati ali grešnik poleg nje jo je rahlo potisnil na sedež in govoril : — Ne smešite se nikar s takimi grožnjami ! Marki P. se ne boji kaj tacega. ložaja. Konstitucijonelni in parlamentarni princip v naši Avstriji sicer ni prišel še do svoje čiste veljave, ali na strani vladarja je gotovo toliko korektnega konstitucijonelnega mišljenja, da si ne moremo prav misliti, tla bi bil govoril kar spontanno in ne da bi bil popred od predsednika ministerskega sveta informiran v zmislu, da je položaj vele-kritičen. Mi bi smatrali kakor povsem gotovo stvar, da se je gospotl Korber slednjič čutil primoranega govoriti resnico in priznati, da je ponesrečil se svojo akcijo, da so vse odredbe v potolaženje Nemcev zgrešile svoj namen in da so bili krivi računi njegovi, da treba le zadovoljiti Nemce, pa tla bodo razmere konsolidirane. Gosp. Korber je slabo računal na dve strani: preveč je zahteval od samozatajevanja Slovanov in preveč je verjel, da so nemške skupine res državna stranka ! Na jedni strani je pričakoval, da se Cehi resignirano — če tudi s kislimi obrazi — podrede nemškemu nadvladju v parlamentu, na drugi pa je računal, da se Nemci zadovolje s tako pozieijo in da bo s tem konec težavam od nemške strani. A kakor rečeno : motil se je na obe strani. Tudi danes ni niti govora o tem, da bi bilo delovanje parlamenta zagotovljeno. Iz ust cesarja smo čuli sedaj priznanje — Korberja, da se je motil, ko je menil, tla bo s samimi lepimi govori mogel nadvladovati parlamentarno situvacijo. Ob tej priliki se nam kaže zopet vsa tartiferija nemških listov, vsa njih podlost iu njih nizkost. Kdo je še včeraj grozil s celo vrsto nujnih predlogov? Kdo je zagrozil torej z obnovo obstrukcije? ! Vsenemci ! In kdo je Ze pred par dnevi zlezel v ponižnosti na kup preti istimi Vsenemci ? ! Ali niso bile to ostale nemške stranke ?! Kdo se torej frivolno igra z vsem položeniem ? ! Jedino le Nemci. Kdo je sklenil glasovati proti dispozi-cijskemu fondu ! Zopet Nemci z nekaterimi izjemami. ^ Seveda so si nemškoliberalni listi pustili odprta mala vratca v ozadju, ki vodijo zopet do gospoda Korberja. Razlagali so, da oni prav za prav nočejo izreči nezaupnice Kor-berju, ampak hočejo markirati le svojo — nevtralnost. Na vsej črti so torej Nemci izjavili, da hočejo slušati na bojne klice Vsenemcev. Danes pa, pod težo cesarjevih besed se n. pr. »N.jFr, Pr.« ne sramuje hinavščine, da stavlja Nemce pred alternativo: ali za Korberja, ali On ve, kaj dela, on je vse dobro pre-računil ! Gledala je srpo vanj, ustnici sta se jej gibali nervozno in roki je dvigala mehanično... ali ni rekla ničesar... Potem pa je zopet obsedela kakor da jej je duh popolnoma odsoten in se ni meuila za obnovljeni poskus markijev, da bi jo — tolažil. Govoril je namreč : — Glejte raje, da se potolažite in umirite, ker boste potrebovali moči za truda-polno potovanje... Otresite se te povsem brezpotrebne žalosti, ker poleg mene vas čakajo le lepi dnevi! Ko je tako govoril, je skušal, da bi kolikor le mogoče ljubeznjivosti položil v besede svoje. Ali ta umetna prisiljena ljube-znjivost in sladkost ga je delala še bolj zo-pernega, neznosnega. Jahača ob strani kočije pa se nista menila za to, kar se je godilo v kočiji ! Jahala sta ravnodušno dalje in na njiju ni kazalo ničesar, da sta ravnokar bila orodje groznega zločinstva in da spremljata cel svet gorja, nesreče in boli......! (Pride še.) proti ; srednje poti da tu ni nobene. Da j»a ne bo nikdo v dvomu, ali je ona »za« ali »pioti«, jim polaga na srce, da v Avstriji je vsaka naslednja vlada navadno — slabša ! Taki so! Hinavci! Je-li se je čuditi po tem, da jo je gospod Korber s takimi zavezniki tako za vozil in da je moral naprositi monarha, naj izreče še en zadnji apel? Je-li se je čuditi, da se je sedanja vlada začela ojKJtekati, ko je vse stavila na jedno samo karto tako dvomljive vrednosti, kakor so za-plečniki lista »Neue Freie Presse«, ki danes, da bi igrala »dobrega otroka« navzgoraj, drži leke;jo Vseuemcem, kako da se zastopniki naroda ne smejo dajati zavajati od vročega temperamenta, a je včeraj plesala kankan od veselja, da po iste nemške stranke zlezle v prah pred istimi Vsenernci, ki se dajo voditi od več nego vročega, divjega temperamenta ; in bo jutri — na tem ni nobenega dvoma —, z*-pet plesala kankan pred Sch<"»nererjem in slavila taktiko vročega temperamenta, čira bi vlada, v namene mirnega delovanja parlamenta. I.otela potolažiti tudi Slovane, privo-livši j m, ne kak:h koneesij, ampak le mrvo praviee.....! Slovani si morejo prati roke in morejo g. Korberju, ako bi jih zopet vabil na sodelovanje na svoji rešilni akciji ter apeliral na njihovo samozatajevanje, odgovoriti mirno: » Kkseelenoa, pridite poprej na čisto se svojimi — prijatelji! Smoli mi krivi, da ste si izbrali take prijatelje ?« Od Slovanov je le logično, ako so v opoziciji proti vladi s takimi prijatelji ! Ali da so tudi ti prijatelji vsako toliko mečejo polenca pod noge svoji vladi — to pa kaže že na nenormalne in bolne razmere. Resni ukor monarhov za-devlje torej ie nemške dobre prijatelje gosp. Korberja, a kar zadevlje prijatelje, zadevlje tudi prijatelja teh prijateljev. G- Korberju — čestitamo ! Vspeh avstrijske diplomacije na Turškem. Vsi nemški listi pojo slavo ministru za vnanje posle grofu Goluchovskemu in pa a^ stro-ogerskemu poslaniku v Carigradu. baronu Calice, radi vspehov, ki sta jih dosegla pri Porti. Oglejmo si najprej te vspehe: Oni trije povzročitelji atentata na voditelja avstro-oger-skcga konzulata v Prištini so bili obsojeni v ek-semplarično kazen; general Mehmed Paša, kateri je razžalil dragomana avstro-ogerskega konzulata v Skoplju, je bil odstavljen. Porta je plačala avstrijskemu državljanu Da vido-viču, katerega so albanski roparji ujeli, precejšnjo odškodnino ter je obljubila, da bodo turške čete nadaljevale preganjanje istih roparjev ■ izdali so se trije fermani glede gradnje dveh katoliških cerkev v Albaniji in jedne avstrijske šole v Skoplju. — Porta se je tudi zavezala, da monopolov na užigalice ae bo dovoljevala brez dovoljenja avstro-ogerske vlade, ako — ne bodo ti monopoli zapopadeni v dotičnih trgovinskih pogodbah. Dalje je turška vlada tudi d »volila, da se sestavi razsodišče, ki odloči v nekem spornem vprašanju med avstrijsko družbo orijent-ske železnice in turško vlado ter je ugodno rešila nekatere druge neznatne zasebne zahteve avstrijskih podanikov. To so torej tiste najnovejše lavorike, katere si je pridobila avstrijska diplomacija v Turčiji in radi katerih prej»eva dunajsko novinstvo slavo grofu Goluchovskemu in baronu Calice. Mi pa menimo, da to ni posebno častno za avstrijsko diplomacijo, ako se take malenkostne pridobitve slave kakor kakov važen epohalen političen dogodek. Katera država bi dovoljevala, da bi se jej v Turč ji napadali in žalili konzulatni uradniki, da bi njeni polaniki ne bili varni svojega življenja in imetja?! Taka država — in še sosebno, če hoče biti velesila — ne bi bila vredna, da živi. Kako važnost pa ima obljuba, da bo turška vlada »nadaljevala« s preganjanjem razbojnikov v svoji državi? Avstro-ogrska diplomacija je dovolj pokazala svojo nesposobnost, ko je mirno požrla ponižanje avstro-ogrske države v zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu. Vspeh i v Carigradu niti od daleč ne odtehtavajo ne-vspeha v Rimu. Tega ne izbrišejo vsi slavo-spevi dunajskega časopisja. Ali to naj bi še bilo. Vsaki berač svojo malho hvali ; in ko že ne moremo Blaviti velikih pridobitev avstrijske diplomacije, zadovoljni moramo biti tudi s temi ribicami, katere je baron Calice naribaril v Bosporu. Smešno je pa, ako se »X. Fr. Pr.« napihuje ter smeši francozko diplomacijo, katera da je marala uprizoriti demonstracijo z vojnim ladijevjem. predno je porta ugodila njenim zahtevam, medtem ko daje Calice opravil vso stvar tiho in brez hrupa. Postopanje fran- cozke diplomacije da je vznemirilo ves politični svet, medtem ko Avstro-ogerska ni nikogar spravila v strah se svojim postopanjem. Da, da, tu je Židinja vendar jedcnkrat povedala resnico: smo pač še zelo daleč od tega, da bi se kdo vznemirjal radi korakov naše diplomacije! Ali Francija ima na svoji strani mogočno Rusijo, medtem ko naša država — k ljubu trozvezi — nima nikogar na svoji strani. * Kateri pa je bil bržkone glavni povod, da je Turčija tako hitela ugoditi malenkostnim zahtevam naše vlade? Morda ne ravno fakt, da je Francija uprizorila demonstracijo z vojnim ladijevjem? Turčija je toliko časa kljubovala Franciji, dokler se je prepričala, da jej nihče ne pomore, ako nastane vojna med njo in isto. To je tudi upljivalo na Turčijo, da je ugodila zahtevam naše vlade in da ugodi gotovo tudi zahtevam druzih držav, da se Vsenemcem skoro pridružijo tudi liberalci in gospoda iz nemške ljudske stranke. Je-H res služba — nemška?! Pišejo nam: Nekateri tukajšnjih poštnih uslužbencev so ustanovili (kar je »Edinost« že poročala) podružnico dunajskega poštars kega podpornega dtuštva. V začetku se je vpisalo v to društvo precejšnje število tukajšnjih poštnih uslužbencev, ki pa so izstopili zopet, čim so videli, da je to ustanovljeno le za Nemce in Lahe, dočim se o slovenščini ni hotelo ničesar slišati. Ustanovitelji, ki so hoteli vse omenjene uslužbence zavesti v nemško pest, agitirajo okolo, češ, da je poštarska služba — nemška služba in zato da mora biti tudi omenjeno društvo — nemško ! Mi pa, ki imamo nekoliko več soli v ljenje, na domovih, po društvih in družbah bodi — šoia. Tako se bodo naši ljudje izogibali marsikaki škodi. V izgled naj navedemo na pr. sedanjo borbo za domovinsko pravico. Da ne govorim o tem, da se tu zavlačuje z vitalnim interesom posamičnikov >n naših občin, ali dajem v pomislek, koliko goldi-narčkov in kronic je naše ubogo ljudstvo zneslo o tej priliki drugorodnim, sovražnim nam pisarjem in — vratarjem! Koliko so pojedli našincem povodom ljudskega štetja, ko so jim pisali prošnje, talzificirali podpise, pačili priimke in — kakor znano —celo kradli denar in »Domovnice«! Zakaj je bilo možno vse to? Zato, ker našim ljudem nedostaje še šole, javne šole ! ! Nedostaje jim pa v glavnem zato, ker ni zadostne mejsebojne dotike. Zato kličemo rojakom: Spoznavajmo se, organizujmo se ! ! Skrb tržaškega magistrata za zdravstveno stanje obdinarjev. Afera konjederca Jorasa, dogodki v pomorskem zdravilišču za skrofulozne otroke, nesnaga v starem mestu, predpotopna kanalizacija mesta in sto druzih slučajev priča, da je tržaški vladajoči go- glavi, nego omenjeni snovatelji, (slovenski ker znano je, da je mnogo držav predložilo odpadniki!) se ne damo uloviti na take Ii-Turčiji svoje zahteve, ko so iste izvedele, manice! Službi na posti je avstrijska in da je Porta ugodila zahtevam francozke ne nemška!! Šs posebno ne sme biti vlade. Da Turčija ni imela Francozov na »nemška« v krajih z jezikovno mešanim prevratu, niti sanjalo bi se jej ne, da bi komu bivalstvom, a najmanje v krajih, kakor je kaj privolila in privolitev tudi izvršila. Ka- Trst, kjer sti dve avtohtonni uarodnosti — teri diplomaciji je torej pripisati glavna za- italijanska in slovenska! In dokler je tako, ! spodi zdravje občinarjav deveta briga. K sluga, da je Turčija ugodila tudi zahtevam naše imamo pravico zahtevati, da bo tu naš jezik tolikim že splošno znanim slučajem brezbriž- vlade ?! Ravno tisti, katero smeši »X. Fr. spoštovan ravno tako, kakor so spoštovani nosti mestne uprave za zdravstveno stanje Pr.« kakor nesposobno, t. j. francozki. Za drugi. mesta, dodamo naj danes še jednega. V dvojico Golucho\vski-Calice pa velja bajka o Ni-11 to lepo l ! Pišejo nam: Ni-li lepo mestni klavnici imajo navado, da vso nesnago, sraki in pavovem perji. našega magistrata, da tako lepo skrbi za katera se vsaki dan nabira na cele koše, me- Jnžna proti severni Ameriki. Na revne tujce Italijane s tem, da jim obljubi čejo v odprt kanal, ki se steka v morje. Tja vseh delih sveta se vidi, kako so se začeli meščanstvo — da tako lažje zadobivajo av se odteka kri, mečejo gojila jetra, mlada te- narodi in države osamosvojati ter otresati se strijsko državljanstvo! Celo silijo laške re- leta in jagnjeta, ki jih jemljejo iz brejih krav u pij iva tujih narodov in tujih držav. Povsodi veže, ki so prišli v Trst — iskati si polente, in ovac ter mnogo druge nesnage. Vse to se je videti znamenja, kako se z naglimi koraki naj postanejo avstrijski državljani, da tako potem polagoma vali po potoku, ki se od bližajo časi, ko bo vsaka država, vsaki na- pomnože vrste propadajoče klike ! Kolikor je klavnice po dolini med Skednjem in takoime- rod živel svoje lastno življenje in ne bo samo znano nam, je naš magistrat obljubil stoti- novanim gričem Turkovcem steka v morje, za to na svetu, da bo povečaval moč in n a ra laških podanikov, da jih vsprejme v Smradu, ki se dviga iz tega potoka terokuža množil ugled druzih narodov, dru z* h držav, mestno zvezo — ako si preskrbe naše držav- vso okolico, ni mogoče opisati in je posebno Na panamerikanskem kongresu, ki se sedaj ljanstvo! v vročih poletnih dnevih uprav neznosen, vrši v Meksiki, se je pojavilo med zastopniki Da ti reveži zopet odidejo v blaženo Opomniti pa je še, da se po dolini, kjer teče južnoameriških pokrajin odporno gibanje proti deželo, ostanivši pripadniki naše države, in ta potočič, dvigajo sedaj razne tovarne in se Zjedinjenim državam se\ erne Amerike, ka- da bosti občina in država imela le škodo vedno zidajo nova poslopja. Ta potočič bi tere poslednje bi hotele ameriške države spra- radi teh »državljauov«-figurantov — za vse }>o vsej pravici imenovali »krvavi potok«, viti pod svoj upljiv, oziroma v odvisnost od to se na našem magistratu nič ne brigajo ! kajti po njem se raztin krvi in omenjene sebe. Sklepa se, da vse južno-ameriške re- Upamo pa, da bo vsaj vlada postopala bolj nesnage — ne preteka skoraj niti kaplja publike mislijo stopiti v zvezo, da se bodo previdno v podeljevanju državljanstva, ker, vode. Da bo pa mera polna, so napravili precl tako vspešneje upirale nadvladju severnih ako magistratovci narede milijone in milijone leti novi škedenjski pristan ravno tam, »kjer dolgov, jih bo na zadnje morala plačati le se ta »krvavi« potok steka v morje. Sedaj, — avstrijska občina tržaška. Česar pa ne ima prvi okoličanski okraj laškega kon- moretno umeti pri naših magistratovih kamor- šilirja Banellija in Skedenj svojega okrajnega ristih je pa to, da odklanjajo meščanstvo načelnika, šijorija Vincenca Braghecurte, našim patrijotičnim Fur lanom — pa bili vrhu tega pa še svojega laškega župnika, don ti tudi posestniki! O odklanjanju slovanskih Giovanni Cavalicha — torej same mogoč e go- prosilcev pa niti ne govorimo, saj o teli je spode in tesne prijatelje camorre — smeli bi čitati malone — vsaki dan! Ni li to lepo tamošnji prebivalci pričakovati, da vsa ta slavna Ir/.av. Tržaške vesti. Ali ste culi — gospoda Italijani?; Omenili smo že, da se je »Grazer Tagblatt«, glasilo nemške ljudske stranke na Stajarskem, izjavil proti ustanovitvi laške univerze v Trstu, ker Trst daje ohranitinem - m*stno gospodarstvo ? ! Škemu narodu kakor bodoče ju- Spoznavaj nio se in orgauizujmo se ! ž no-nemško pristanišče. Nekaj časa sem se nam nekam čudno godi Ali iskrenost v rečenem glasilu zaslu- na naših veselicah in slavnostih ž uje, da jo še nekolino izložimo tu, da si jo prihajajo ljudje v celih družbah, gospoda Italijani lahko ogledajo od blizu, poznamo njih nijednega po licu. Nemštvu ob Adriji, ki se je v zadnjih dese- dujemo. Ker to je zanesljivo znamenje, tih letih — pravi »Grazer Tagblatt« — so se začeli naši ljudje vzdramljati, da so se razvijalo na toli razveseljiv način, bi bila jeli bližati tudi taki, o katerih ekzistenci mi signoria odpravi to nesnago, ki ima tako čuden duh po laški — kulturi! Izjava. Iz gotovega vira sem izvedel, Tu vam da je neka oseba pri sv. Jakobu raznesla da sem iaz pisal notico, zadeva- a mi ne »novico«, na sem jaz pisal notico, In se ra- j°Č° sv. Jakobske razmere in objavljeno v da »Edinosti« dne 14. t. m. Dotična dobra duša — in za njo še drugi — trde z vso gotovostjo, da sem jaz laška univerza prehud udarec. Da italijanski niti slutili nismo. Veselo znamenje zares ! to pisal, a da mi je narekoval g. Kam. dijaki na Dunaju smatrajo Trst za italijanska Ali ti pojavi nas silijo tudi v resna razmiš- Na te govorice izjavljam, da omenjene tla, da hočejo slovenski akademiki vse Pri- Ijanja, kajti ti rojaki nepozuanci nam govore notice nisem pisal jaz, iz česar sledi torej, da morje označiti kakor slovansko južno pokra- tudi, koliko škode nam na vstaj a iz tega v mi je ni nikdo narekoval. jino, vse to umejemo; zgodovinsko in kultu- narodnem in političnem življenju, ker je Kdor mene pozna, bo tudi vedel, da se relno pravo pa pripadata Nemcem jedinim in na tisoče naših ljudij tu, katerih ne po- iaz ne skrivam nikdar za uredništvo .n da konecno sodbo prepuščamo bodočnosti. znamo in katerih zbok tega tudi ne vzgajamo, ako kaj p.šem, pisem le na podatk.h, dob- i bili v oporo naši stvari in katerim — Uenih od popolnoma zanesljivih ljudi, tako, Potem se roga nemški list, da v Trstu da bi da lahko odkrito v javnosti izjavim : to in to — ki je vendar trgovinsko mesto — ne na drugi strani — ne gremo na roko v more priti niti do jedne državne trgovinske obrambo oziroma dosezanju raznih koristi, sem l^al jaz! Neumestno se mi pa z.li zasole, in vsklika potem: »Umevno je torej, s 1 gmotnih in etičnih! Ti tisoč, nepoznancev ' sledovanje oseb, ko je vsakemu na razpolago kako borno univerzo bi imela posla v Trstu ! j naših nam govore o nujni potrebi, da si v | Ust, kjer se lahko popravi vse, kar ne od-Seveda bi prve čase, dokler bi med dijaštvom svrho dobre organizacije, gospodarske na- govarja resnici, trajalo navdušenje, mogli računati na pritok j rodne in politiške, ustvarimo nekako svojo zlasti iz Italije, ali z italijanskim značajem te visoKe šole bi žalostno izgledalo že o nje ustanovitvi. V Primorju je več slovanskih nego pa italijanskih dijakov. Umevno je, da bi Slovani že ladi materijaluega dobička zahajali na to šolo. Boj, ki ga bijemo mi Nemci v Avstriji za blaginjo in nedotakljive predpravice našega naroda, je bil vsikdar odkrit in pošten. Svobodno in odkrito govorimo, da v mestu, ki je določeno za ju ž no-nemško pristanišče, ni smeti ustanoviti univerze z drugim jezikom nego z nemškim!« Ali ste čuli, gospoda Italijani, kako vam godejo gospoda Nemci ? ! Bodoča Veliko-nemčija mora sezati od Belta do Adrije in pogoltne tudi vaš Trst !! »Politik« pripominja: »Od ene strani laška irreHenta, na drugi Vsenemci ; potem pa so v Primorju Slovani v resnici jedini zanesljivi avstrijski element! Praški l«st smatra za gotovo, posebno narodno statistiko, nekako evidenco vseh. Seveda bo to mučno delo in bo zahtevalo tudi denarnih žrtev. Ali neizogibno potrebno in naši voditelji morajo začeti misliti, ako hočemo res doseči, da bomo mogli rao-bilizovati vse svoje sile i a jih pošiljati v boj ! Sedaj ni čas za te razprave — poreče kdo! Jaz se tudi nočem spuščati danes v podrobna lazmotrivanja, ampak sem hotel le osvežiti vprašanje, ki je aktuvelno in ki ne-stopno trka na naša vrata. Polagam torej na srce našim voditeljem! C as probujanja in or-ganizovanja mora biti trajen, nepretrgan in energičen. Mi moramo učiti o vsaki priliki in v vsakem času, in ne čakati, da začenjamo še le neposredno — pred j bojem ! V to pa niso poklicani samo voditelji, ampak so poklicani vsi bolj zavedni in razsodni. Naši možje, osobito mladina, naj čim pogosteje razprasdjajo med seboj o raznih vprašanjih, javnega interesa. Vse naše javno živ- Fran K r a v o s. Kaka Igra je to ? I Ko so se začele vlagati prošnje za podeljenje domovinske pravice na podlagi novega domovinskega zakona, so nam izjavljale vse kompetentne oblasti, da krstnih listov ne treba in da zadoščata domovnica ter dokaz o desetletnem bivanju. Pozneje so zavračali prošnje, ker ni bil pridejan krstni list. Včeraj pa je šel nekdo v tej stvari na magistrat in so mu tam slovesno zatrjevali, da krstnega lista ne treba. Za božjo voljo, ali se ne pravi to norce briti iz ljudstva ? ! Potreba reklame. Pišejo nam: Posnemaj mo drugorodce vsaj v tem, kar nam more koristiti, kar jc splošno pri poznano kakor koristno in potrebno ! Drugorodci, trgovci, obrtniki itd. vedo ceniti potrebo in veliko korist reklame. In če že mi marsikaj prav po opičje posnemamo, no, zakaj naj bi se ravno v tem ne učili od drugih. Potom reklame doznava svet, kdo in kaj se prodaja, potom re- klame naj bi doznavala tudi naša javnost, kje je naš obrtnik, naš trgovec, kje se dobiva ta predmet, kje drugi ? ! Jaz n. pr. poznam še precej naše tržaško mesto in njega prebivalce, a vsega in vseh vendar ne poznam. Osobito pa je težko poznati one, ki ne nastopajo v javnosti, ki ne pripadajo med nas, se ne udeležujejo socijal-nega življenja našega, ampak žive le sebi, svoji trgovini in svoji rodbini. Ko sem ob času zadnj i) volitev hodil okolo in poizvedoval o mišljenju tega ali onega trgovca ali obrtnika, se mi je premogokrat pri nerjalo, da sem naletel na dobre Slovence, katerih dotlej niti po licu nisem p>znal. — Taki bi morali posebno skrbeti za reklamo. Priporočal sem že in še priporočam zopet — »Adrija« v liark ovijali priredi torej — kakor smo že govorili včeraj — jutri svojo prvo letošnjo veselico v tej sezoni z jako razsežnim in zanimivim programom in plesom. Mi si ne moremo kaj, da ne bi ponovili zopet danes, kar smo rekli že včeraj : členi naših mestnih društev s<> dolžni, da Bar-kovljanom povrnejo jutri milo za drago. Še enkrat prosimo rodoljube, naj pomislijo, v kakih stiskah bi bili sedaj vsi, da niso Bar-kovljani priredili svoje lepe dvorane !! Pomislijo naj, tla Barkovljani niso odklonili še nobene želje meščanov in da je »Adrija« raje odlašala se svojimi prireditvami, da je le bilo ustreženo mestnim društvom. Taka postrežlji-vost zaslužuje vse priznanje! Tako priznanje m >rajo meščani jutri skazati »Adriji« ! Opo- da ne govorim ta danes o drugih sredstvih re- i zarjam«), da bo sviral med Slovenci toli pri- klame — na: si naši trgovci in obrtniki preskrb posamične, ali pa tudi skupne tablice in naj iste porazdele rned narodna društva v mestu in okolici in jk» iavnih lohalih sploh. Tako bo vsakdo — ako je narodnjak — nekako moralno prisiljen, da bo kupoval od svojih ljudij. To pisem, ker je še često čuti : »Jaz bi kupoval ali kupovala pri narodnjakih, ali ne vem za njihove trgovine«! Reči morem, da se ..-i - i blizu gotove. Tudi to je znamenje je o ! zadnjih volitev sem nase ljudstvo za ;e!o ®fr i 3 . dramiti, a kaj bi še le bilo, ako bi se vzbu dili vsi !! Koliko tisočev našincev je še tu, ljubljeni orkester **7. pešpolka. Veselica se prične točno olj 5. uri po-poludue. Vesti iz ostale Primorske. X Volitve volilnih mož v Istri. Te dni se bodo volitve volilnih mož vršile večinoma po takih občinah, ki so, ali italijanski stranki povsem gotove, ali pa zi- stema. Taka občina je n. pr. Višnjan, odkar je zistem italijanski stranki storil to uslugo, ... „.„ .. , da je iz nicevmh razlogov razpustil oreisnji katerih ne poznamo, ki svoj novcic nosijo le ...... m . , . . . . narodni občinski zastop. To se pravi — tujcu, ker oni se ne poznajo nae, mi pa ne ..... . . , .... , , , razlog ni bil ničeven, ampak jako tehten, in njih! Marsikateri tak bi morda vendar-!e za- & _ ' / . hajal k svojcu, ako bi se seznanil ž njim Izdatno sredstvo za tako seznanjanje med trgovcem in obrtnikom in konzumentom je pa sicer ta: da je po medvladju komisarja laškega strankarja, občina prešla Tzopet v italijanske roke! V tej občini so bile torej . , , , včeraj volitve volilnih mož in je italijanska ravno reklama: dobro primerno zasnovana J Z vrednost stran^a zmagala za — dva glasa. Xo, kdor pozna signore, že ve. kaj pomenja to, ako je itali- reklama ! Pomanjkanje zmisla za reklame med našimi trgovci in obrtniki je .... - - j „ „ ian3ka stranka zmagala le za dva glasova! huda hiba na nasi strani in donasa toliko ' e _ _ _ _ škode za narodni kapital, kakor si človek vsa C'orriger la fortune — je v takih slučajih Včeraj so se vršile volitve volilnih mož v proslulem Ponijanu. Ne vemo pa še, da-li ... - i - t j i signorom sredstvo, ki mora storiti in stori niti ne misli na prvi hip. in da pa vsaka ® ...... , . svojo dolžnost. škoda, ki jo trpi nase narodno premoženje, pomenja tudi škodo na politični in narodni samostojnosti, tega menda ne treba še le pra- # .... . . r, . • .. bo tamošnji prodanci tudi letos imeli svojo viti. Zopet m zopet klicem torej : razm.sljajte . . . — veselico. Naši so ostali doma... Greh po- mjanski že popravijo druge občine okraja koperskega, kjer žive ljudje, katerim volitev ni veselica. X T oje lekcija! Iz okraja koper- posne- o potrebi in važnosti reklame in maj te drugorodce v tem!! Iz p red nabili sodišč. Včeraj se je pred tukajšnjim dež. sodiščem vršila razprava proti I?2-Ietnemu Petru Valentiniču, lojenemu rp . - /' • i i skega nam pišejo: Anton Eler (občina Milje) v 1 rstu in pristojnemu v lxor co, radi zlo- ® . . . . , . . v n - - j u-i jc šel pred zadnjimi državn.;zborskimi volit- čina ratvine. Na j>odlagi izida razprave bil J ' J _ Brzojavna poročila. Med Nemci in Čehi v Sleziji. OPAVA 16. ile v sosedni občini Kathrein občinske volitve za tretji razred. Volitve same so se vršile mirno vzlic hudi agitaciji, ko pa so pozno v večer razglasili vspeh skrutinija, ki je pokazal: da je zmagala nemška stranka, je nastal v volilnem lokalu grozen vrišč, tako, da po orožniki morali izprazniti lokal. Potem so (/ehi demonstrirali pred gostilno Jaroš. Ker je bilo v množim tudi žensk in otrok, katerih položenje se je ob nastopajoči temi zdelo nevarno in moč orožnikov ni zadoščala za vs[>osta v ljenje miru, so poklicali vojaštvo, ki je spraznilo ulice, ne da bi bilo rabilo orožje. O polunnči je bil vspostavljen mir. Afera sv. Jeronima. RIM 16. (H) Odbor »Dalmatineev« je razposlal predsednikoma komore in senata ter vsem ministrom protest proti u mešava nju Vatikana in ptujih vlad v afero sv. Jeronima. V protestu trdijo, da le italijanska vlada ima pravico nadzorovanja nad zavodom, zbok čeear odbor apelira na vlado, parlament in javno menenje Italije. Vojna v južni Afriki. LONDON 16. (B.) Brzojavka lorda Kitchenerja iz Pretorije od včerajšnjega dne nazaanja : Polkovnik Hickie, ki je pogodil, da se Buri koncentrirajo vstočno od Schoens-pruita, je odposlal dne 13. iz Brakespruita močno patruljo na poizvedovanje. Patruljo pa je obkolilo 300 Burov in je ista izgubila 6 mrtvih, 16 ranjenih in več ujetih, katere poslednje pa so zopet izpustili na svobodo. Na to se je polkovnik Hickie postavil proti Burom in jih prepodil. Lord Kitchener javlja dalje : Zadnja straža čet polkovnika Bvnfa je bila včeraj v bližini Heibronna napadena od 400 Burov, katerim je baje Dewet ukazoval. Po dveurnem boju je bil naskok odbit. Buri so se umaknili na to, zapustivši 8 mrtvih. Na strani Angležev sta bila ubita 1 častnik in 1 mož, ranjeni pa 3 častniki in . Druga na Vrdeli št. 104. z 200 kvadratnih se/.njev. Poizveduje se v ulici Fabia Se vero št. 21. jece, poostrene z en: m postom na mesec. — 25-letni delave« Fran Kadanovič, rojen v Trstu, je bil rešen krivde zločina tatvine, nasprotno pa je bil obsojen radi javnega na silstva in radi tega, ker se je vrnil v Trst, da-si je izgnan od tu, v 7 mesecev ječe, poostrene z enim postom na mesec. Drobile ves>ti. Med upnikom in lolžnikora. Gospodu Josipu Ji., trgovcu v ulici Pieti, dolguje gostilničar Viktor C. neko svoto denarja. Trgovec je po?lal po nekem možu gostilničarja tirjat. Ta pa je tir-jalcu negostoljubno pokazal vrata. In to ravno, da je dolžnik postavil pred vrata odj»oslanca upnikovega — je tega poslednjega zelo raz- t Naznanje. Na to »dobrot«« koperske gosj.ode je bil že davno pozabil, kar mu je te dni padel v hišo »peticijon« za tistih 25 gld. In tu ne pomaga nič ni molitev ni kletev, ampak plačati bo moral, ker dobri gospodje v Kopru pravijo, da so le — posodili ! Vesti iz Kranjske. * Agent na izseljevanje v Ameriko. * V »Slov. Xarodu« čitamo : žalilo. V sveti jezi je hitel sam k gostilni- Mestna policija je aretovala včeraj na dolenj- čarju in . novembra 1901. Žalujoča rodbina. moč, ker je ranjen izišel iz l»oja. B. pa bo ^e moral odgovarjati pred policijo. Hujega se ni zgodilo. Dražbe premičnin. V poned.. dne 1*. novembra ob 10. uri pred pol u< ine se bodo valeč naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica di Hena 1, hišni oprava ; ulica Ama-lia 2'J, voz : Verdela 3*37, 3 konji, 2 vozova in konjska oprava; ulica delle Po3te ; stroji za vezati papir. ^ reaienskl vestnlfc. Včeraj: topiomer ob 7. uri zjutraj 12°.2. ob 2. uri popoludo? 15*0. C.- — Tlakomer ob 7. tiri zjutraj 751 y — Danes plima ob 0.36 predp. in ob 10.50 pop. ; i>eeka ob .">.47 predfx»ludne io ob .29 oopolu dne. dolžnosti, spravi v Ameriko. Agenta so izročili na Žabjek. * G očali pri Vipavi je umri lamošnji župan jg. Leopold Z g u r. Lahka mu zemlja! _ Vesti iz Štajerske. — Mariborska gimnazija. Poslanec Robič in tovariši so vložili v seji državnega zbora dne 7. t. m. interpelacijo zaradi mariborske gimnazije. Leta 1-899. so bile ustanovljene na tem zavolu dvojezične vsporednice za nižje razrede; že od leta pa je 70 do 80 učencev v prvem razredu. Jasno je, da pouk ne more biti vspešen, ako je toliko učencev v ednem razredu. Zato se naučna uprava pozivlje, naj vsaj prvi razred razdeli v dva oddelka. I Podpisani družini naznanjati sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njihov soprog, brat, svak in stric, gospod Ivan Rink c. kr. redarstveni stražar včeraj ob 9. uri predpoludae v Gospodu zaspal po dolgi in mučni bolezni ter previden se sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo danes, dne 1(3. t. m. ob 3. uri popoludne iz mestne bolnišnice. TliST, hi. novembra 1901. Družini Rink-Jelen. Konservatorist želi poduČevati klavir in teorijo v slovenskem, češkem , laškem in nemškem jeziku. Naslov: Via Stadion === št. 19. I. nadstr. = Udano podpisani usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel pstilno l Urtiančiča v Bazovici „PRI LIPI." Točim vsakovrstna naravna stara in nova vina; dobra kuhinja, hlev in prenočišča na razpolago. Hraber Raže m. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. ; Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chiozza.") j Kirurgični instrumenti, ortopedični aparat j modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-! nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroterapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgiena zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovi). I Aleksander Levi lini! Prva in največja tovarna pohlštra aV f^ Tseh vrst, ^ 51 -TRST - TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Liraitanea ZALOGE: Piazza Rosario št 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 2f -MOM- I Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-▼ršnje naročbe tndi po posebnih načrtih. ajv Cene brez konkurence. ^ ILUSTR07AIJ CEIIK ZASTONJ II FE1IK0 gj Predmeti postavio se na parobrod ^ ^ ali železnico franko. ^ OOCOOOOOOGOOOOOO KARLO PERTOI kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. F/deluje iz istrskega in kra-kega kamenja vsa- '* kovrstn«- najnavadnejSe do najfinejše izdelke. ( Priporoča se slavn občinstvu za vsakovrstne napisne pioiče in nagrobne spomenike. r*fjj>-i*-nja naročbe z:i rtavbinske in druge v to stroko spa .It..- i-. d^-mbra umu. Ježna srečka stane 4 krone. . , , . Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, ITI., Vordere Zollaints- regtstrovano arustvo Z omejeno zavezo, M BtnwHe - in v loterijskih kolekturab. v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških V <.oriH H uradih, v menjalnicah itd.: igralni nacrti gratis za kupce srečk. CcsDOSka ulica h^t 7 I nadstr I Srečk® Se doPoS1^° ^štnine prosto, oosposka ulica hšt. /., i. naastr H c Rr loterijska direkcija v lastni hiii. H .. , , oddel k za državne loterije. Hranilne vlose sprejemajo se oo 4*/» */•> ne f>' ^ odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo elanom in sicer na menjiee po *'> °/0 in na vknjižbe |m> o1/*0/0 T rad lije \>aki dan od do 12. ure dopol in <><1 2. do 3. ure popol. razven nedel in praznikov. Stanje hran. tIci leta 1900. Kron 1263.563 Poštno-hraii. račau št?. 837.315. Pozor! Častim si naznajati slav. občinstvu, daje moja prodajalniea vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne l>ojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me !►<> slavno občinstvo po-eežčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnfc, čelad. cev i j, pasov i is prva moravska mehanična tkalnica tvrdke R. A. SMEKAL-A S«raia podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati : izučba lahka in brez masi-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po Hi krou. „Avstrija" po 2«> kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "Tgodni plačilni pogoji — Spoštovanjem Podružnica li. A. S M E K A L v Zagrebu. 1'onte della Fabbra št. '2 vogal ul. Torrente. Podružnica „Alla cittii di L.ondm" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuDve H {Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gl. 6.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. .'». do S. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 1*2. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.F>0 — 4.f>0, tinejše od gld. f> — i*. Velik izbor oblek za olroke in dečke oil •"» — 12 let od gld. 2.M) — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Crtane močne srajce za delavce gld, 1.20. Vei lika zaloga snovij za moške obleke na meter al-tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vr^te oblek v razuih risanicah in merah za mo5ke in ilečke. Oes. jjr. dri v. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj, trgovec v Gorici, n Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake l vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan j Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak ^fu^tl Vetturini ima v zalogi v veliki "zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in ^ipe, ogledala, žime pza atno,razne tapeearije itd. Daje tudi na obrok. 9 „VIKTORIJA-4 moderci Se fr »vori Slovenski ! :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>o©ooocxx>* l > > > > Tržaška posojilnica ii hranilnica ieiistmaaa ladrcsa z oesichib porcšivam, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon lk*>2. Hranilne uioire se sprejemajo od vsakega, ie tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°„ Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na u k n j izbo po 51,"'«, ua menjico po tj0, na zastave po 51,',. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. 4 Postno branilnični račun 816.004. ^ Velika zaloga manufakturnega blaga \vake vrste. Velik izbor platenine, ltomlmževino. prtov, bri>nlk. žepnih rut itd. Specijaliteta predmetov za krojače. Izvršuje obleke po meri točno po najnovejši]! vzorčili in oel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje - podvleko ali volne iid. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode. namizni l>eli in barvani prti: l»ela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljeua. Drobnarije za krojače, kitničarke ia šivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo Velik izbor blaira za zastaTe in narodnih trakov za društvene znake. g^* Cene brez konkurence Nauejaje -e tudi v prihodnje podpore eenj odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje. 3f. Aite. i % i ,'i V! / ■.'„K .V^V' 'r' --'<,»i i ■gg^e H v. k« / i & V vi / f » f^^Sl^: U f M^mk i • • : i e- Automaticna past I^ovi brez nadzorstva do 40 podvržena vremenom in se Past za ičurke „Elipse" vlovi tisoč ščurkov v eni noći gld. 1.20. Povsod naj- „ večji uspeh- Pošilja proti povzetju J. SCHULLEB, ......Dunaj, II. Kurzbauergasse 4....... Ziudovik Borovnik tovarna in izfielovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlacli) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za iibre, risanice, lovske kratke puike in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejšem delu • o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. KKKKttKKKKKKKKKKK OOOOOOOOOOOOOOOO V najem se odda. hiša in krčma z velikitn hvevora, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Edinosti«.