Poštnina plačana v gotovini. 73. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.: Izpremembe v osebju. 220. Zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko. 221. Zakon o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko republiko o zdravniški pomoči. 222. Odločba o razvrstitvi bolnic in kopališč. 223. Odločba glede zavodov za umobolne na Studencu in v Ljubljani in glede bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Izprememtie v osebju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 17. julija 1924., Z. br. 31.811, je bil postavljen Josip Stegnar, nadzorni upravitelj, dodeljen inšpektorju ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani, za ekonoma splošne bolnice v Mariboru. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 15. julija 1924., Z. br. 30.155, je bil postavljen dr. Anton Slivnik za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 25. julija 1924., H. br. 31.867, je bil preveden na podstavi odobritve ministrstva za socialno politiko Leopold Puhar, oficial pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani, za oficiala pri higienskem zavodu v Ljubljani. ^ ¥r J Dr. Katičić s. r. Zakoni in kraljevske uredbe. 220, Mi Aleksa.?i člen 12. Obe stranki pogodnici se zavezuje,ta, vzajemno dovoljevati svobodo tranzita po cestah, najugodnejših za mednarodni tranzit, in sicer za osebe, za potniško prtljago, za blago in predmete vsake vrste, za poštne pakete, za plovne objekte, za vozove, za vagone ali za druga vozila; v tem oziru garantirata druga drugi največje ugodnosti. Blago vsake vrste, ki tranzitira eno držav pogodni e, 5 j,e recipročno oproščeno, vsake carine. Nobena stranka pogodnica pa ni zavezana, zavarovati tranzita, potnikom, katerih vstop na njeno ozemlje bi bil prepovedan. Tranzit blaga se sme prepovedati: a) z ozirom na javno varnost; b) z ozirom na, sanitarno policijo ali zaradi odvračanja živalskih in rastlin sikih bolezni; c) zaradi vojnih potreb v izjemnih razmerah; č) za ponarejeno blago ali za, blago, ki je v eni držav pogodnic državni monopol. člen 13. Trgovci, industrijci in drugi proizvajalci ene države pogodbice, prav tako pa tudi njih trgovski potniki, pripadniki eno države pogodnice, ki doka- žejo z (industrijsko) izkaznico, ki so jo izdala po priloženem vzorcu pristojna oblastva njih države; da so tu upravičeni, voditi svojo, trgovino ali svojo industrijo', in da tu plačujejo takse in davke, določene z zakoni, imajo pravico, no da bi plačevali ta-kso za poslovanje,, izvrševati nabave v drugi državi za svojo trgovino ali fabrika,cijo in tukaj iskati nar ročil pri osebah ali trgovinah, ki se Ibavijo ,s preprodajanjem njih predmetov ah ki jih uporabljajo za svoje profesionalne, potrebe. S seboj .smejo nositi vzoroe in modele; toda prepovedano jim je, krošnja-riti z blagom, razen če dobe za, to dovolilo; skladno z zakoni države, v katero potujejo. Vzorci ali modeli, ki jih prinašajo omenjeni industrijci ali trgovski potniki, so po eni in po drugi stranki oproščeni vsake uvozne in izvozne carine. Re-eksport vzorcev in modelov se mora izvršiti v enem letu in ,se garantira ali s položitvijo kavcije (v denarju) pri vstopni carinarnici in v znesku ustrezne carine ali pa iz drugo, veljaivno kavcijo. Gorenje odredbe se no uporabljajo na, potujoče obrtnike kakor tudi ne na kolportaižo in sprejemanje naročil od oseb, ki se ne ba.vijo z industrijo ali trgovino, ker si pridržuje vsaka stranka pogodnica v tem oziru svobodo zakonodaje. Člen 14. Obe stranki pogodhici garantirata druga drugi vzajemno na svojem ozemlju največje ugodnosti v vsem, kar se tiče raznovrstnih administrativnih in drugih formalnosti, ki so potrebne za uporabljanje odredb, obseženih v tej konvenciji. Člen 15. V pristaniščih obeh pogodnic se ravna z ladjami strank pogodnic, prav tako pa tudi z njih moštvom in njih tovori, njih potniki in njih prtljago po načelu popolne enakosti tako glede generalnih in specialnih taks kakor tudi glede Masiranja ladij, olajšav ob pristajanju za njih natovoritev in raztovoritev in vobče glede vseh formalnosti in pogojev, ki veljajo za trgovske ladje, njih tovore in njih moštvo., njih potnike in njih prtljago. Vsaka stranka pogodnica se zavezuje, da priznava vse ladijske diplome in ostale dokumente druge stranke pogodnice. Pravice in privilegiji,, kar jih je tukaj naštetih, se ne raztezajo a) na specialne zakone, s katerimi se protežira domača trgovska marina; b) na specialne koncesije, ki se podeljujejo družbam za navtični sport ali ladjam za zabavne vožnje; c) na pristaniško službo in na kabotažo, ki se rezervira za domačo marino; č) na domačo ribjo lov. Obe stranki pogodnici priznavata glede tonaže obojestranskih ladij potrdila o tonaži, izdana skladno z dotičinimi zakoni vsake pogodnice. Člen 16. Obe stranki pogodnici si garantirata v vzajemnem. odnošaju največje ugodnosti glede železniške tarife. Člen 17. Ta konvencija se ratificira in stopi v veljavo petnajsti dan po izmeni ratifikacij, M se izvrši čim-prej v Varšavi. Ta konvencija ostane v veljavi leto dni od dne, ko stopi v veljavo. Po tem roku se molče podaljša; od' dne, ko jo odpove ena stranka pogodnica, pa ostane v veljavi še tri mesece. V dokaz temu so pooblaščenci podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Varšavi v dveh izvodih dne tri in dvajsetega oktobra tisoč devet sto dva in dvajsetega Dr. Velizar S. Jankovič s. r. (L. S.) Dr. Slavko Šećerov s. r. Henri Strasburger ,s. r. F>r>ll0fja. Izkaznica za trgovske potnike. Za leto............ Velja za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in za Poljsko. Imetnik (ime in priimek)........................ Izdana v..................(datum). (Pečat.) (Pristojno oblastvo.) (Podpis.) Potrjuje se, da ima imetnik te karte (označba tvornice ali trgovskega, obrata) v................., ki je protokoiiran(a) pod firmo.................... in da je angažiran za trgovskega potnika, pri firmi .......................v......................., M ima tukaj (označba tvornice ali trgovskega obrata) Imetniku te karte, ki hoče, iskati naročil ali izvrševati nakupe na račun svoje firmo kakor tudi na nastopne firme račun - —- (označba, tvornice ali trgov- nastopmh firm skega obrata,)................. v..............se je rečena firma obremenjena potrjuje, da------;-----------~ —r— plačevati so rečene firme obremenjene v tej državi z zakonom predpisane davke za opravljanje svoje trgovine (industrije). Imetnikov podpis. Posebni znaki................ starost . . . . postava................lasje.................. Podpis. Pripomba: Imetnik te karte ne sme sprejemati naročil niti izvrševati nakupov drugače nego poto- . . „ omenjene firme. vaje in samo na račun-----------------S seboj sme omenjenih firm. nositi vzorce, ne pa tudi blaga. Drugače pa se mora pokoravati zakonskim predpisom, ki veljajo v dotični drža,ri. * * * Dne 23. oktobra 1 9 2,2. v m i n i s t r s t v u za trgovino in industrijo' v Varšavi. Prisotni1: Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospod V. Jankovič, bivši minister, narodni poslanec; gospod S. Šećerov, narodni poslanec; gospod Oj. Todorovič, direktor oddelka v ministrstvu za zunanje poste; gospod M. R a d o s a v 1 j e v i 6, načelnik oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo; gospod J. Živ ko v ič, načtelnik oddelka v ministrstvu zai finance; gosipod V. Stojkovič, načelnik oddelka v ministrstvu za poljedelstvo. Za Poljsko: gospod Henri Strasburger, geraut ministrstva za trgovino in industrijo; gospod Z. O k § c k i, izredni poslanik in pooblaščeni minister Poljske v Beogradu; gospod O. W o c 1 a, w o w i c z, načelnik oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo; gospod K. K a, s p e r s k i; svetnik v ministrstvu za trgovino in industrijo; gospod S. H e m p e I, delegacijski svetnik v ministrstvu za zunanje posle; gospod S. Z a 1 e ws k i, prvi referent v ministrstvu za zunanje posle; gospod B. B i e g a, referent v ministrstvu za zunanje posle; gospod H. M u n n i c h, referent v ministrstvu za trgovino in industrijo. Preden so podpisali trgovinsko konvencijo med kraljevino, Srbov, Hrva,tov in Slovencev in Poljsko; so se spodaj podpisani sporazumeli o tem-le: 1. ) Stranki pogodnici ukreneta, česar je treba, da se upostavii čimprej direktni železniški promet za potnike, in za blago med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev- in Poljsko. V tai namen se obrnejo železniške direkcije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ki1 Poljske na železniške direkcije držav, ki so med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko; s predlogom, naj sklenejo generalno železniško, konvencijo, ter se hočejo za čas teh pogajanj vzajemno1 podpirati. 2. ) Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, dovoliti poljsikim državljanom, ki prodado svojo nepremično imovino; katera je na ozemlju kraljevine, Srbov, Hrvatov in Slovencev, da smejo, ko odidejo iz te drža,ve, vzeti s seboj valuto (denar) države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, M izvira iz te prodaje,. 3. ) Obe stranki pogodnici si pridržujeta pravico, avtonomno urediti režim potnih listov za inozemstvo. 4. ) Ce nastane med pogodnicama s,por, ki se tiče tolmaftenja ali uporabljanja zgoraj formuliranih odredb, se poravna spor na zahtevo ene, stranke pogodnice po razsodišču. To razsodišče se sestavi tako-le: Vsaka stranka imena j e po enega svojih državljanov za, sodnika., skupno ,pa izbereta za razsodnika državljana tretje prijateljske države. Obe stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se sporazumeti glede razsodnikove osebe v izveštnom odrejenem času. Kar se tiče postopanja tega ratosodiMa, sta se sporazumeli stranki pogodnici tako-le: Pri. prvem sporu zboruje razsodišče na ozemlju tožene stranke; pri drugem sporu na ozemlju druge pogodnice in tako izmenama na ozemlju ene in druge stranke, in sicer v kraju, ki ga odredi v naprej dotična pogod-nica. Razsodišče odredi simo urad in potrebno pomožno osebje za svoje funkcioniranje. Razsodnik je predsednik razsodišča, ki odloča z večino glasov. Stranki pogodnici se sporazumeta ali za vsak specialni primer posebe ali pa vobče o postopanju razsodiš&ii. Če takega sporazuma ni, si razsodišče samo določi svoj pravilnik. Če nobena stranka pogodmica ne ugovarja, sme biti postopanje tudi pismeno in takrat je dopustno, odstopiti od odredbe iz odstavka 3.). Kar se tiče poziva in zasliševanja priči in ekspertov, morajo razsodišču pristojna oblastva strank poigodnic,, na katera se obme, dajati vsako sodno pomoč tako kakor državnim civilnim sodiščem. 5. ) Prepovedi, sedaj veljavne v Poljski, so naštete v nastopnih številkah poljskega uradnega lista («Monitor Poiiski»): Uvozne prepovedi: št. 45 z dne 24. februarja 1922. Izvozne prepovedi: št. 177 z dne 7. avgusta 1922., št. 216 z dne 23. septembra 1922. Izvozne prepovedi, ki veljajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so naštete v nastopnih številkah «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*: • št. 215 z dne 22. septembra 1921., št. 153 z dne 17. julijlai 1922. 6. ) Stranki1 pogodnici bosta uporabljali člena 1. in 3. te konvencije na svoje dotične pripadnike kar najblagohotneje. 7. ) Stranki pogodnici se zavezujeta, začeti v najkrajšem času s pogajanji za proučevanje odredb, potrebnih za recipročno povraćanje njiju vagonov in vagonov-cistern, ki so na njiju ozemljih. 8. ) Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev so zavezuje, da ne bo uvajala omejitev, ki bi se nanašale na izvoz magnezijske in hromne rude, živega srebra in antimonske rude kakor tudi na izvoz sirovih kož. 9. ) Poljska se zavezuje, izdati uvozna dovolila za vino po izvoru in provenienci iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v mejah potrošno potrebe svojo države. Poljska so zavezuje, dati dovolila za sladkor iz pese v mejah občega ekspertnega kontingenta, ki ga določi poljska vlada. Poljska izjavlja, da namerja ukiniti v najkrajšem času omejitve, ki se nanašajo na izvoz vulkanskih olj in olja za mazanje cilindrov. Poljska se izreka pripravljeno, dati kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev izvozno dovolilo za 500 cistern sirovega petroleja na leto iz Boryslawa v cisternah, ki jih dd kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev z obveznostjo, da istočasno odkupi v poljskih čistilnicah 1000 vagonov produktov iz petroleja, in sicer najmanj: 300 vagonov plinskega olja, 50 vagonov parafina, 250 vagonov petroleja, 200 vagonov olja za lahka maziva, 50 vagonov olja za težka maziva. Poljska vlada pristaja na to, da se všteje v količino 1000 vagonov tudi 400 vagonov olja za mazanje cilindrov in vulkanskih olj, pri čemer se morajo gorenje številke sorazmerno znižati. Izvozna dovolila za sirovi petrolej se bodo izdajala postopnjema za količine po 20 čistem na podstavi dokumentov, s katerimi se potrjuje nakup in plačilo dvojne količine petroliferskih produktov. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev |e zavezuje, predlagati dokumente, s katerimi se dokazuje, da' se je sirovi petrolej, kupljen v Poljski, uvozil za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. V. Jankovič s. r. Henri Strasburger s.r. Dr. Slavko šečerov s. r. S. Ok§cki s. r. Dr. Gjorgje V. Todorovič s. r. O. Weclawowics s. r. Dr. Milan Radosavljevič s. r. S. Hempel s. r. Jovan živkovič s. r. B. Biega s. r. Dr. Velimir Stojkovič s. r. H. Munnich S. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko »e razglasi v «Služ-benih Kovinah*. Našemu ministru iza trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsa-komui pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31. januarja 1924. Aleksander s. r. Videl im pritisnil držaivni pečat čuvar državnega pečata minister pravde: dr. Ninko Perič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 221. Mi Aleksander* I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XXXVI. redni seji, ki jo je imela dne 20. februarja 1924. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko republiko o zdravniški pomoči/ ki se glasi: § L Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija, sklenjena med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko republiko o zdravniški pomoči, ki se glasi: Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada Poljske republike, želeči, upostaviti reciproci teto v zdravniški pomoči, kolikor se tiče državljanov ene obeh držav, bivajočih v drugi, sta se odločili, skleniti konvencijo'. V ta namen «ta imenovala za svoje pooblaščence: Njegovo Veličan sit vo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda Milana J e v r o m o v i č a in Dobrivo ja Popoviča, načelnika ministrstva za narodno zdravje; predsednik Poljske republike: Njegovo Ekscelenco gospoda Zdzdsla\va 0 k § o -k ega, izrednega poslanika im pooblaščenega ministra v Beogradu, kii so po izmeni svojih pooblastil, najdenih v dobri in predpisani obliki, sklenili to-le: Člen I. Vsaka obeh strank pogodnic se zavezuje, skrbeti za to, da se postopa s siromašnimi pripadniki druge stranke, ki jim je zaradi telesnih Sini duševnih bolezni treba zdravniške pomoči in nege, na njenem ozemlju tako kakor z njenimi siromašnimi pripadniki, dokler se ne more izvršiti njih repatriiranje brez nevarnosti za njih zdravje ali za zdravje drugih oseh. Člen H. Povračilo stroškov za to pomoč in nego kakor tudi za. pogreb umrlih oseb, ki se jim je dajala pomoč, se ne sme zahtevati od državnih, občinskih ali drugih javnih blagajn države, ikateri so te osebe pripadale po svoji narodnosti. Člen HI. če jo osebi, ki se ji je dajala pomoč, ali drugim osebam, zavezanim namesto nje, po veljavnih zakonskih predpisih mogoče, utrpeti te stroške, se pridržuje državi, ki je dajala pomoč in nego, pravica, za to zahtevati od njih povračilo. * Razglašen y francoskem in srbskem jeziku v »Službenih Novinah .kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 162, izdanih dno 18. julija 1924. (Prilog xxxni. — 1924.) V ta namen se zavezuje vsaka obeh strank pogodnic, dajati na zahtevo, podano po diplomatski poti, drugi stranki pomoč v mejah notranje zakon o-daje, dai se stroški, obračunjeni po normalnih veljavnih taksah, povrnejo zahtevnikam. Člen IV. Načela, navedena v členih H. in IH. glede povra-čanja bolniških stroškov, se uporabljajo tudi na take stroške, učinjene izza dne 1. novembra 1918. Ta konvencija se ratificira in njeni ratifikaciji se izinenjata v Varšavi čimprej. Konvencija stopi v veljavo čez tri tedne, ko se izmenjajo instrumenti ratifikacij, ter se obnavlja, od leta do leta z molčečim pristankom; ena strank pogodnic jo sme odpovedati leto dni v naprej. V dokaz temu so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate. Sestavljeno v Beogradu, dne devetega maja tisoč devet sto tri in dvajsetega leta v dveh soglasnih originalih. Dr. M. P. Jevremović s. r. Okgcki s. r. Dr. Dobrivoje Popovič s. r. L. S. L. S. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah* -in sta se predhodno izmenjali ratifikaciji. Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 27. maja 1924. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde: dr. P. Grisogono s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredile osrednje vlade. 222. i Odločba o razvrstitvi bolnic in kopališč.* Na podstavi svoje odločbe z dne 6. oktobra 1923., A D br. 36.433, s katero se je izvršila po členu 6. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, členih 1. in 7. zakona o ustroju ministrstva za narodno zidravje in § 5. ustroja osrednje državne uprave kategorizacija državnih sanitetnih naprav v državi, odrejam nastopno poimensko razvrstitev bolnic in kopališč v državi: I. Bolnice. 1. ) K bolnicam I. vrste spadajo: obča državna bolnica, v Beogradu, bolnica za duševne bolezni v Beogradu, bakiici v Novem Sadu in Sarajevu, ustanovna bolnica v Zagrebu in zagrebška bolnica usmiljenih sester, bolnica v Subotici, splošne bolnice v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Šibeniku, bolnica za duševne bolezni v Stenjevcu. 2. ) K bolnicam II. vrste spadajo bolnic©: v Skpplju, Nišu, Kragujevcu, Zaječaru, čačku, Šabcu, Valjevu, Kruševcu, Užici, Požarcvcu, ćupriji, Prizrenu, Novem Pazaru, Bitolju, Pirotu, Gornjem Milanovc’u, Smederevu, na Cetinju, v Podgorici, Ohridu, Jagodini, Beli cerkvi, Veliki Kikindi, Velikem Bečkereku, Žombolju, Pančevu, BanjUuM, Bjelini, Brčkem, Mostam, Tuzli, Brežicah, Zvorniku, Kandiji, Murski Soboti, zavod za umobolne v Ljubljani, bolnici v Novem mestu in Slovenjgradcu, zavod za umobolne na Studencu, bolnice v Topolščici, Celju, Bjelovaru, Čakovcu, Karlovcu, Koprivnici, Mitroviči, Ogulinu, Pakracu, Petrinji, Sisku, Varaždinu, Vinkovcih, Virovitici, zagrebška kužna mestna boluica, zemunska bolnica usmiljenih sester, bolnici v Dubrovniku in Splitu. * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 54, izdanih dno 7. marca 1924. (Prilog VIL — 1924.) 3.) K bolnicam III. vrste spadajo bolnice: v Knjaževcu, Svrljigu, Kraljevu, Negotinu ob Dunavu, Negotinu ob Vardarju, Tetovu, Mitroviči, Nikšiću, Kolašinu, Kuršundiji, Smederevski Palanki^ Raški, Prijepolju, Ložnici, Aleksincu, Sokobanji, Brusu, Svilajnicu, Topoli, Vranju, Lebanu, Vlasotin-cih, Leskovcu,, Štipu, Prilopu, Velesu^ Ivaniči, Petrovcu, Oaribrođu, Bajini bašti, Boljevcu, Giljanu, Gjevgjeliji, Ljuboviji, Pie vij u, Prištini, Prokuplju, Sjenici, Vršcu, Novi Kanjiži, Turski Kanjiži, Senti, Somboru, Bdeću, Bihaću, Bosanskem Novem, Brezi, Varešu, Višegradu, Vlasenicd, Gaćkem, Derventn Drvaru, Zenici, Kakanju, Kladnju, Ključu, Kotor-varoši. Livnu, Prijedoru, Prnjavoru, Stolcu, Travniku, Trebi n ju, Foči, Cazinu, Konjicah, Kočevju, Krškem, otroška bolnica v Ljubljaudi, bolnice v Ormožu, Ptuju, Trbovljah, Hrastniku, Brodu, Dugi resi, Glini, Gospiću, Veliki Gorici', Gračacu, Novi Gradiški, Požegi, Prelogu, Rumi, Vukovaru. H. Kopališča. 1. ) Kopališča I. vrste so: Vrnjačka banja, Lipik in Rogaška Slatina. 2. ) Kopališča II. vrste so: Ružanda-Melenci, Slatina-Kiseljak, Banjaluka, Vranjska banja, Topusko, bukovička, brestovačka, niška banja, Ilidiža-Sarajevo in Dobrna. 3. ) Kopališče III. vrste je: Jošanička banja. III. Higienske naprave. I. vrste: Epidemiološki zavodi. Instituta za malarijo v Trogiru in Skoplju. Zavod za socialno-higiemsko zaščito dece v Ljubljani. Šole za strežnice v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Ambulatoriji za venerične bolezni v Beogradu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in Zagrebu. Higienski zavod v Ljubljani. Zavod za proizvajanje animalnega cepiva v Zagrebu. Dispanzerji za tuberkulozo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Poliklinika v Beogradu. H. vrste: Bakteriološke postaje. Ambulatoriji za venerične bolezni. Dispanzerji za tuberkulozo. Ambulatoriji za trahom. Šolske poliklinike. Poliklinika za očesne bolezni v Beogradu. Postaje za malarijo'. IH. vrste: Kolone za desinfekcijo. Pomožne postaje. * To naj se priobči komisiji za razvrstitev uradnikov v tem ministrstvu, načelnikom oddelkov in vsem oblastnim sanitetnim inšpektorjem in zdravstvenim odsekom zaradi nadaljnje priobčitve. Istotako naj se to objavi v »Službenih Novicah» in glavni kontroli. V Beogradu, dno 14. .januarja 1924.; Z. br. 997. Minister za narodno zdravje: dr. Slavko Miletič s. r. 223. Odločba glede zavodov za umobolne na Studencu in v Ljubljani in glede bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Gospod' minister za narodno' zdravje je odredil z odlokom z dno 14. julija 1924., Z. br. 27.381: Zavod za umobolne na Studencu pri Ljubljani in zavod za umobolne v Ljubljani se smatrate za eno bolnico ,s skupno upravo in ta bolnica se imenuje: »Bolnica, za duševno bolezni v Ljubljani - na Studencu*. Ker ima nad 400 postelj, jo je smatrati, za bolnico I. vrste. Bolnica za žensko bolezni v Ljubljani spada, ker ima nad 100 postelj, k bolnicam IT. vrste. O tem se obvešča inšpektor ministrstva za. narodno zdravje v Ljubljani zaradi nadaljnjega posto-panja. V Beogradu, dne 14. julija 1924.; Z. br. 27.381. Po naročilu ministra za narodno- zdravje načelnik: dr. Jankovič s. r. Razglasi osrednje vlade. Natečaj za učence poštno-telegrafske šole v Beogradu.* Gospod minister za pošto in telegraf je odobril z odlokom z dne 20. julija 1924., št. 49.089, da se sprejme v poštno-telegrafsko šolo v Beogradu 120 učencev. V šolo se sprejmejo samo moški, ki izpolnjujejo te-le pogoje: 1. ) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. ) dovršiti so morali najmanj šest gimnazijskih ali realčnih razredov; 3. ) biti morajo telesno in duševno popolnoma zdravi, ne smejo imeti telesnih nedostatkov in hib ter morajo imeti točen govor, kar dokažejo z izpri-čevalom državnega zdravnika; 4. ) biti morajo dobrega vedenja. Vsi navedeni pogoji se dokažejo s predpisanimi izpričevali pristojnih oblastev. Oni, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti poleg potrdila o državljanstvu, šolskega izpričevala, krstnega lista im zdravniškega izpričevala izpričevalo' pristojnega oblastva o vedenju in izpričevalo -o dosedanjem poklicu. Vse prijave s predpisanimi dokumenti pristojnih oblastev naj predlože kandidati osebno ali pa po pošti do dne 2 5. avgusta 192 4. po-štno-teleg|rafski šoli v Beogradu. V prijavi morajo označiti kandidati svoj točni naslov, da jim je mogoče priobčiti odlok o sprejemu. Šola traja dve leti; vsi oni, ki jo dovrše, se- postavijo za pripravnike H. uradniške kategorijo. Učenci siromašnega- stenja-, ki dokažejo to stenje z izpričevalom pristojnega oblastva, bodo dobivali od -države podporo, in sicer učenci iz notranjščine države do 800 dinarjev, učenci iz Beograda do 400 dinarjev na mesec; po končani šoli pa morajo služiti v poštno-tel egraf ski stroki dvakrat toliko časa, za, kolikor so- dobivali podporo. Velikost podpore odtaerja šolski svet. Vsi sprejeti kandidati se- morajo' javiti dne 1. septembra, 1924. ob osmih upravniku .poštno-telegrafske šole; ta dan jih pregleda šolski zdravnik. Iz ministrstva za pošto in telegraf v Beogradu, dne 20. julija 1924.; št. 49.089. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanj er valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.** Velja od dne 1. do dne 31. avgusta 1924. Redna številka] Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih i Pšenica 100 kg 380 • — 2 Rž 100 » 280 • — 3 Ječmen 100 » 260 •- 4 Oves 100 » 300 • — 5 Koruza 100 » 270 • — 6 Koruza, defektna (30 °/o defektnih zrn) 100 » 200 • — 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 570 •- 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 » 570 •- 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 530 •— 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 » 460 •- 11 Črna moka št. 6 100 » 430 •- 12 Črna moka št. 7 100 » 400 • — 13 Obloda 100 » 300 • — 14 Otrobi 100 » 200 • — 15 Koruzna moka 100 » 270 •— 16 Konji za klanje 100 . 600 •- 17 Konji težki za vprego (slovenski) vsak 6.000 • — 18 Konji lahki za vprego .... » 5.000 • — 19 Konji hribovski mali (mace-donski) > 2.000 •- 20 Osli » 1.000-— 21 Mezgi > 2.000 • — * Razglašen v »Službenih Movlnah kraljevine ! Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 174, izdanih dne 31ega j julija 1924. ** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 176, izdanih dne 4. avgusta 1924. S* “s Imenovanje predmetov Količina Cena in domačih proizvodov v dinarjih 22 Krave vsaka 3.000 • — 23 Voli 1 do 700 kg Biki * od™> ’ do 900 kg v » » 900 » navzgor . vsak » 3.500 ■- 4.500 •- > 5.500 • — 24 Teleta do 70 kg vsako 1.200 • — 25 Ovni vsak 250 • — 26 Jagnjeta vsako 150- — 27 Pra- / par od 140 kg do 220 kg vsak 2.000 • — siči 1 » » 220 » navzgor . > 3.000 • — 28 Koze vsaka 300 • — 29 Mast 100 kg 2.800 • — 30 Suho svinjsko meso (rebrca) .« 100 » 2.800 • — 31 Salame turistovske (poletne) . 100 » 2.500 • — 32 Salame (zimske); Iz debelo razsekanega mesa 100 » 6.500 • — iz drobno razsekanega mesa 100 » 8.000 •— 33 Slanina nasoljena 100 » 2.500 •— 34 Slanina sveža 100 » 2.800• — 35 Slanina povojena 100 » 2.800 • — 36 Gnjati 100 • 4.200-- 37 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 » 2.800 •- 38 Svinjsko meso sveže .... 100 » 2.400 • — 39 Goveje meso sveže 100 » 2.000 ■— 40 Ovčje meso sveže 100 , 2.000 • — 41 Jagnječje meso sveže .... 100 » 2.000-— 42 Domača klobasa (mesena) . . 100 » 2.500 • — 43 Krvave, jetrne klobase. . . . 100 » 2.000 • — 44 Bohi slanine J stis"je"i \ • • 100 » 500 • — 1 nestisnjeni . . 100 » 2.000 • — 45 Kozje meso nasoljeno .... 100 » 1.200 ■ — 46 Notranjščina glave, debela koža 100 . 800 • — 47 Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = l1/, kg) 100 » 5.000 • — 48 Osoljena čreva 100 » 300 •— 49 Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd,, svinjski in goveji . . . 100 . 2.000 • — \ bušak iz / 50 Koža goveja sirova JužneSrbi- 100 » 2.000-- 51 Koža kravja sirova ue in Bosne-! 100 » 1.800-— 52 Koža junčja sirova 20 % 100 » 1.800- — > ceneje 1 53 Koža telečja sirova 100 » 4.000 • — 54 Koža jagnječja sirova .... 100 . 3.000 ■ — 55 Koža kozlovska sirova.... 100 . 7.000 ■ — 56 Koža ovčja sirova 100 » 2.500 • — 57 Koža kozja sirova 100 » 3.000 • — 58 Koža zajčja sirova. ' kos 15- — 59 Koža dekorja sirova » 90- — 60 Koža jazbečja sirova > 110- — 61 Koža divje mačke » 110-— 62 Koža volčja > 130-- 63 Koža lisičja » 350 • — 64 Koža kunja > 1.000-- 65 Koža sobolja » 1.000-— 66 Koža vldrna » 1.000-— 67 Koža goveja suha 100 kg 5.000-- 68 Koža konjska suha 100 » 3.000 •- 69 Slive suhe ,0/7., vložene v vre- čah 100 » 800 • — 70 Slive suhe 8o/86» vložene v vre- čah 100 » 700 •— 71 Slive suhe 85/i0o (stotinke), vlo- žene v vrečah 100 > 600 •— 72 Slive suhe 100/i2o (uzanca), vlo- žene v vrečah 100 . 500 • — 73 Slive suhe '*0/iso (merkantilne), vložene v vrečah 100 » 400 • — 74 Slive suhe (etuirane), vložene v zabojiii 100 » * 75 Sulic hruške 100 » 150- — 76 Suha jabolka 100 » 200 • — 77 Konservirano / s sladkorjem . 100 . 2.000 •- sadje l brez sladkorja 100 » 1.000 •- 78 Pure žive vsaka 80-— 79 Gosi žive > 80-— 80 Race žive w 45 • — 81 Kokoši žive . . . » 30-— 82 Pure zaklane . . . 100 kg 3.500 •— 83 Gosi zaklane . . . 100 » 4.000 • — 84 Race zaklane 100 » 3.000 •— 85 Kokoši zaklane 100 » 2.500 • — 86 Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) zaboj 1.500-— 87 Konoplja v povesmih (sirovo predivo) 100 kg 20- — 88 Predivo 100 » 1.000- — 89 Drva za kurjavo 10.000 kg 2.200 — 90 Lesno oglje 10.000 » 9.000 ■ — 91 Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede) m8 600 •— 92 Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 8/b do ‘V,, .... » 380 •- 93 Stavbni les jelkov v oblicah (ja- drcniki, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega pre- mera » 300 •— preko 25 cm srednjega premera » 450 •- 94 Stavbni les borov, razžagan . 9 900 •— 95 Stavbni les borov, obtesan . . 9 500 • — 96 Stavbni les bukov, razžagan in obtesan: oparjen 9 800 • — neoparjen 9 400-— 97 Stavbni les hrastov, razžagan 9 1.800 • — Stavbni les hrastov v oblicah 9 500-- 98 i 1 • 60 do 2 • 20 Hrastovi pragi J 2'SO do 2'70 l specialni . . kos 30-— 99 m- 50- — 1.500 • — 100 Pragi bukovi kos . 30-- * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Redna številka Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 101 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m* 1.500-- 102 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov » 1.000-— 102 Stavbni les, lipov » 900 •- 103 Doge vedro 90-— 104 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50-— 105 Cement iz Srbije 10.000 kg 6.000 • — 106 Cement beočinski 10.000 . 7.000 • — 107 Cement hrvatski in slovenski 10.000 . 6.000 • — 108 Cement dalmatinski 10.000 . 4.500--— 109 Bavksit (dalmatinski) .... 10.000 . 250 • — Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravibiega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inšpektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Ce so v potrdilih označeno cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 28. julija 1924.; I br. 21.900. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Št. 18.318. Razpis. Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami. Zdravstveni zastop je sklenil, plačevati okrožnemu zdravniku, ki bi stalno bival na Grosupljem, letno nagrado 5000 Din. Prošnjo, opremljene s potrebnimi svedočbami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 1. septembra 1 924. pri velikem županu ljubljansko oblasti. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Št. 17.816. Razglas. Veliki župan bregalniške oblasti v Štipu je odredil z naredbo št. 4216 z dne 1. junija 1924., ki jo je odobril gospod minister za notranje posle, da mora imeti brezpogojno vsakdo, ki potuje v brogal-niško oblast, uradno legitimacijo s fotografijo, izdano in overovljeno po pristojnem policijskem oblastvu- Brez overovitve policijskega oblastva ni veljavna nobena druga legitimacija. Ta naredba stopi v veljavo dne 20. avgusta 1924. Kdor dopotuje v bregalniško oblast poi tem roku zoper to naredbo, se bo kaznoval in takoj odpravil v svoj rodni kraj. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s.r. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. 2293/V ex 1924. Razglas. Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva z dne 26. julija 1924., D R br. 82.398, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu avgustu 1924. ti-le ob račun j ovalni tečaji: 1 napaleondor Din 304— 100 francoskih frankov . . . » 426— 100 belgijskih frankov . . . » 380— 100 grških drahem 150— 100 italijanskih lir .... » 359— 100 švicarskih frankov . . . » 1520— 100 španskih pezet .... » 1107— 100 nizozemskih goldinarjev . » 3164— 100 danskih kron 1340— 100 švedskih kron 2204— 100 finskih mark » 214— 100 rubljev » 10— 1 angleški funt 364— 1 ameriški dioilar » 83— 100 romunskih lejev .... 37— 100 bolgarskih levov .... » 61— 1 papirnata turška lira . . 42— 100 papirnatih turških piastrov » 42— 100 češkoslovaških kron . . . 246-— 100 avstrijskih kron . . . . » 0-1175 1,000.000 poljskih mark » 9— 100 madžarskih kron . . . . 0-107 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 2. avgusta 1924. Za delegata: dr. Rant s. r. Št. A IV 400/18 ex 1924. Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za H. četrtletje 1924. 1 2 3 4 5 6 7 8 Zn,p. št. Ime hranilnice Stanje vlog početkom četrtletja ' Vlogi na hranilne knjižice tekom četrtletja Vlogi v tekočih računih tekom četrtletja Skupaj 3 + 4 + 5 Dvigi tekom Četrtletja Stanje vlog koncem četrtletja Diu P Diu P Din P Din P Din P Din P 1. Kranjska hranilnica v Ljubljani | 33,569.601 | 28 Društvena hranilnica: 2,478.616 | 04 | 3,782.992 | 89 | 39,831.210 | 21 | 4,215.256 | 39 35,615.953 | 82 1. M estna hranilnica 1 jublj anska v Ljublj ani C 102,365.913 Ikra 03 ine in občins 6,948.380 ike 72 hranilnice: 17,996.680 97 127,310.974 72 20,766.396 50 106,544.578 22 2. Mostna hranilnica v Kranju 10,613.785 21* 1,670.513 90 454.644 90 12,738.944 01 1,092.351 — 11,646.593 01 3. Mestna hranilnica v Radovljici 6,890.819 98 1,361.324 23 134.537 80 8,386.682 01 672.005 41 7,714.676 60 4. Mestna hranilnica v Kamniku 6,600.656 21 1,165.683 75 1,026.691 79 8,793.031 75 1,268.717 31 7,524.314 44 5. Mestna hranilnica v Novem mestu . . . 10,276.278 30 1,659.479 48 381.130 — 12,316.887 78 1,189.075 72 11,127.812 06 6. Mestna hranilnica v Kočevju 12,577.546 86 2,604.295 73 — — 15,181.842 59 1,210.515 35 13,971.327 24 7. Mestna hranilnica v Črnomlju 4,166.165 61 593.440 24 27.500 — 4,787.105 85 493.634 05 4,293.471 80 8. Mestna hranilnica v Mariboru 23,924.921 19 3,559.839 92 1,688.308 56 29,173.069 67 2,682.699 55 26,490.370 12 9. Mestna hranilnica v Ptuju 4,157.763 10 335.473 96 — — 4,493.237 06 632.668 13 3,860.568 93 10. Občinska hranilnica v Ormožu 2,057.527 40 171.396 40 — — 2,228.923 80 148.849 89 2,085.073 91 11. Hranilnica mestne občine celjske .... 11,919.702 87 3,618.788 53 — — 15,538491 40 2,197.023 44 13,341.467 96 12. Hranilnica mestne občine brežiške . . . 3,324.278 — 526.468 54 209.501 75 4,060.248 29 614.188 40 3,446.059 89 13. Občinska hranilnica na Vrhniki 7,334.709 21 1,409.588 24 — — 8,744.297 45 818.457 39 7,925.840 06 14. Občinska hranilnica v Krškem 4,631.496 66 799.092 64 390.078 75 5,820.668 05 674.452 51 5,146.215 54 15. Občinska hranilnica v Kostanjevici . . . 1,145.056 68 385.518 85 — — 1,530.575 53 282.494 12 1,248.081 41 16. Okrajna hranilnica v Kozjem 1,244.407 02 235.827 53 — — 1,480.234 55 167.023 74 1,313.210 81 17. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu . . 6,966.545 50 1,623.361 32 223.018 64 8,812.925 46 1,156.018 91 7,656.!)06 55 18. Okrajna hranilnica v Rogatcu 970.140 68 101.105 72 — — 1,071.246 40 176.469 55 894.776 85 19. Okrajna hranilnica v Konjicah 2,667.380 17 293.668 38 — — 2,961.048 55 259.540 24 2,701.508 31 20. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu . . . 2,619.686 37 300.068 06 — — 2,919.754 43 293.650 29 2,626.104 14 21. Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici. 2,871.385 82 391.612 86 — — 3,262.998 68 253.431 43 3,1)09.567 25 22. Okrajna hranilnica v Marenbergu. . . . 1,716.933 97 209.155 27 — — 1,926.089 24 159.601 55 1,766.487 69 23. Okrajna hranilnica v Ljutomeru .... 2,498.072 29 396.480 34 — — 2,894.552 63 271.702 10 2,622.850 53 24. Južnoštajerska hranilnica v Celju .... 7,605.541 11 950.002 37 — — 8,555.543 48 875.379 55 7,680.163 93 25. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani . 5,918.190 93 1,187.906 19 — — 7,106.097 12 635.200 08 6,470.897 04 Skupaj . . . 247,064.904 17 32,498.473 17 | 22,532.093 16 |302,095.470 50 38,986.546 21 263,108.924 29 * 2 vštetimi kapltallziraniml obrestmi iz leta 1923., ki pri tej postavki v zadnjem izkazu (Ur. 1. 42 ex 1924.) niso bile vračunjcne. II Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Delegat: dr. Šavnik s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 5393. 1112 Nabava obutve za finančno kontrolo. Dno 2 5. a v g u s t ai 1 9 2 4. se bo vršila pri podpisanem ekonomatu na podstavi (Siena 94. zakona o državnem računovodstvu in po odredbab členov 86. do 98. tega zakopa tretja javna ofertalna. licitacija za nabavo 8000 parov usnjenih čevljev za finančno kontrolo, čevlji morajo biti izdelani z roko in samo po državnem vzorcu, nikakor pa ne po prinesenih vzorcih. Kavcijo, in sicer naših državljanov 5 %, ostalih pa 10 % ponujene vsote, je treba položiti izključno po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan, odrejen za licitacijo, pri ekonomatu v Sarajevu. V ponudbi je treba označiti ponujene cene v dinarski veljavi (v srebru) ter jih zapisati s Številkami in besedami. Ponudba mora biti kolkovana s 100 Din. Vsak dražitelj mora ob vstopu v sobo za licitacijo na dan objavljene licitacije vročiti predsedniku komisije reverz blagajne ekon ornata o položeni kavciji in izpričevalo o svojih nabavljalnih sposobnostih, naši državljani pa razen tega potrdilo o tem, da 80 svoj obrat prijavili davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče trimesečje. Ponudbe naj se predlože na dan licitacije (dne 25. avgusta 1924.) do 11. ure v zaprtem in zapečatenem zavitku na naslov: Ekono-mat za finančno kontrolo v Sarajevu z oznako: «Po-nudba za obutev za finančno kontrolo ponudnika N. N.». Ponudbo, ki prispejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe, se ne bodo vpoštevale. Ponudba, poslana po pošti, se vzamo v poštev samo, če dražitelj v njej izrečno izjavi, da so mu vsi predpisani licitacijski pogoji znani in da pristaja nanje. Pismeni pogoji, po katerih se izvrši licitacija, in vzorci se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri ekonomatu v Sarajevu (soba št. 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soha št. 46) in pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu, na Cetinju in v Skoplju. Ekonomat delegacije ministrstva finance v Sarajevu, dne 25. julija 1924. Sa 13/24—1. 1127 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Josipa Bedrača, trgovca v Ljubljani, Mestni trg »t 17, registriranega pod firmo: Jos. Bedrač, trgovina z manufakturnim in modnim blagom na drobno in debelo v Ljubljani. Poravnalni sodnik: dr. Eberl, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v porotni dvorani dne 13. septembra 19 2 4. oh desetih. Rok za oglasitev na,jkesneje tri dni pred določenim poravnalnim narokom pri deželnem sodišču v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 2. avgusta 1924. 1148 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale s o s e nastopne firme: 638. Sedež podružnice: Ljubljana. Besedilo firme: slovenski: «Elin», družba za električno industrijo v Mariboru, družba z o. z.; srbohrvartski: v latinici: «Elin», društvo za električnu industriju u Mariboru, društvo s. o. s. — v cirilici: «EnnH», aPVujtbo 3a eneKtpMHHV mhaV-ctpnjv y Mapn6opy, /ipyiiiTBO c. o. c.; francoski: «Elin», Socičtč d’ Industrie člectrique h Maribor, socičtč a. o. L; nemški: «Elin», Gesellschaft fiir elektrische Industrie in Maribor, Gesedlschaf t m. b. H. Sedež glavnega podjetja: Maribor. Obratni predmet: Podjetje projektira in izvršuje električne naprave za razsvetljavo in pogon vsakega obsega, tako kalorične kakor hidrotohnično naprave, trguje z elektrotehničnim in drugim dotičnim materialom, pridobiva koncesije za zgradbo in obrt električnih naprav tor jih financira, izdeluje za prej omenjene namene potrebne stroje in mate- rialije, ustanavlja podružnice, se udeležuje pri podjetjih enake kakovosti in pridobiva taka podjetja. Delovanje družbe je omejeno na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osnovna glavnica znaša 240.000 Din ter je v celoti vplačana. Vse družbene objave se priobčujejo družbenikom na njih naslov, ki so ga naznanili družbi, s priporo^ čenimi pismi, prav tako tudi' vabila na občni zbor. Poslovodje so: Hans Altmann, upravni svetnik in voditelj, ravnatelj družbe za električno industrijo, d. d. na Dunaju, L, Volfcsgartenstrasse 3, Dragotin Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani; dr. Fritz Sohlesdnger, prokurist družbe za. električno industrijo, d. d. na Dunaju, L, Volks-gartenstrasse 3; Hugon Weinberger, ravnatelj hrvatske podružnice Wiener Bankvereina v Zagrebu; inž. Avgust Thanner, ravnatelj v Zagrebu. Po družbeni pogodbi z dne 31. avgusta 1921. imata pravico, zastopati družbo in podpisovati njeno firmo, po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, vedno kolektivno. Firma se podpisuje tako, da pristavljajo podpisujoči besedilu firme — napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu po komerkoli — svojo ime, prokurist vedno z dostavkom, ki označuje prokuro. Ljubljana, dne 20. julija 1924. 639. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: slovenski: «Gliva», industrija in trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki, družba z o. z.; srbohrvatski: «Gliva», industrija i trgovina zemaljskim i šumskim plodinama^ društvo s. o. j. (v latinici ali cirlici); francoski: «Gliva», Socićtć ži r. I. pour 1’ Industrie et le Commerce des produits de la terre et des forets; angleški: «Gliva», industry and trade of produce and forest articles, company limited; italijanski: «GHva», industria e commercio prodotti agricoli e forestali, societa a g. 1.; španski: «GHva», Industria y comercio con produetos agri-culus florestales, soc. a. g. 1.; nemški: «GHva», Industrie und Handel mit Landes- und Waldproduk-ten, Gesellschaft m. b. H. Obratni predmet: Družba trguje z deželnimi in gozdnimi pridelki, zlasti s suhimi gobami, suhim in svežim sadjem, fižolom, krompirjem, repnim semenom, kostanjem, želodom, ježicami, smrekovimi storži, deteljnim semenom, jajci, medom, lanenim semenom in brinjem, na debelo in na drobno, prav tako pa vrši industrijo se temi predmeti in vsakovrstno pridelovanje in izdelovanje, konserviranje itd. teh predmetov, z vsemi obrati, ki so združeni s to trgovino in industrijo ali jima služijo; tako ni pr.: a) izdeluje, prideluje', nakupuje, prodaja in zamenjuje blago za drugo blago vsako vrste, izvaža vse vrste deželnih in gozdnih pridelkov in uvaža vse vrste tega blaga na lastni in na tuj račun; b) izvršuje vse transporte deželnih pridelkov in drugegai blaga na katerikoli način; c) vrši obrate za pridelovanje, izdelovanje, predelovanje in konserviranje deželnih in gozdnih pridelkov; č) pridobiva nepremičnine, služeče tem namenom; d) postavlja in vzdržuje skladišča za deželne in gozdne pridelke in za drugo blago. Družbena pogodba z dne 23. junija 1924. Družbena pogodba je neodpovedna za dobo .prvih pet poslovnih let. V petem poslovnem letu sme vsak družbenik izstopiti iz družbe proti priporočeni pismeni odpovedi. Osnovna, glavnica znaša 200.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodji: Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, in Makso Sever, veletržec v Ljubljani. Prokurist: Saša Knez, trgovski poslovodja pri firmi I. Knez v Ljubljani. Podpis firme je kolektiven in se vrši tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, napisane ali s štam.pilijo odtisnjeno besedilo svoj podpis ali dva poslovodji ali pa en poslovodja in en .prokurist, le-ta vedno z dostavkom^ ki označuje prokuro. Ljubljana, dne 17. julija 1924. 640. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Pekarna Sidro, družba z o. z. Obratni predmet: pekovski obrat z vsemi strokami, spadajočimi v pekovski obrt, tvornica kruha, prepečenca in sladčic. Družbena pogodba z dne 5. julija 1924. Osnovna glavnica znaša 5000 Din ter je docela vplačana. Poslovodja: Josip Bahovec, trgovec v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 7, ki je upravičen, zastopati firmo sam. , i L Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da postavlja poslovodja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali ,s pečatom odtisnjeno besedilo svoj podpis. Ljubljana^ dne 17. julija 1924. II. Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: 641. -Sedež: Kranj. Besedilo firme: «Lignum», lesna družba z o. z. v Kranju: Po notarskem zapisu z dne 1. julija 1924., posl. št. 15.058, se je sklenila izprememba družbene pogodbe v členih 5., 6. in 12. Ošnovna glavnica se je zvišala na 225.000 Din ter je docela vplačana. Izbrisala sta se poslovodji Lovro Rebolj in dr. Franc Šemrov; vpisala pa sta se kot nova poslovodji Anton Kandolf, posestnik in trgovec v Gradu pri Cerkljah, in Karel Zaplotnik, posestnik in trgovec v Letencah. Ljubljana, dne 17. julija 1924. 642. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Kodrič & Potokar: Izstopil je družbenik Josip Kodrič. Besedilo firme odslej: A. Potokar. Ljubljana, dne 17. julija 1924. 643. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Prometna d. d. v Ljubljani: Vpisal se je član upravnega sveta Franc Vokač, veletržec v Ljubljani. Ljubljana, dne 24. julija 1924. 644. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Salus«, d. d. v Ljubljani: Izbrisal se je član upravnega sveta mag. pharm. Rudolf Ramor; na novo sta se vpisala člana upravnega sveta mag. pharm. G viden Bakarčič, lekarnar v Ljubljani, in dr. Ivan Pintar, zdravnik v Ljubljani. Ljubljana, dne 17. julija 1924. 645. Sedež: Radeče pri Zidanem mostu. Besedilo firme: Tovarna usnja Aleks Podvi- nec & Co. v Radečah pri Zidanem mostu. Imetnika; Aleks Podvin ec in Salamon Abraham, tvorničarja v Radečah, javna trgovska družba: Besedilo firme odslej: Aleks Podvinec, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu. Imetnik odslej: .Aleks Podvinec v Radečah št. 87. Novo mesto, dne 28. julija 1924. 1149 B. Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se je nastopna zadruga: 646. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Oskrba« v Ljubljani, registro-vama zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga 1. ) nakupuje in prodaja članom živila in druge živi jenske potrebščine; 2. ) preskrbuje članom dobro in ceneno prehrano in pijačo, zlasti s skupno kuhinjo; 3. ) si oskrbuje stavbe in lokale ter vzdržuje tehnične naprave, ki so potrebne za dosego zadružnega namena. Zadružna pogodba (štatut) z dne 23. junija 1924. Oznanila se izvršujejo z razglasom v poslovnih prostorih. Olani načelništva so dr. Anton Kodre, magistralni svetnik v Ljubljani; Marija Medved, zasebnica v Ljubljani; dr. Viktor Vovk, odvetniški kon-cipient v Ljubljani. Podpis firme: Besedilo firme podpisujetai skupno predsednik in en član načelništva. Ljubljana, dne 15. julija 1924. H. Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 647. »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Cerknici, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo: Po sklepu občnega zbora z dne 16. decembra 1923. se je zadruga ralzdružila ter je prešla, v likvidacijo. Likvidatorji: Stano Ribnikar, davčni upravitelj, Anton Tavčar, davčni izterjevalec, in Fran Zagorjan, višji poštar v p. — vsi v Cerknici'. Likvidacijska firma: «Samopomoč», gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Cerknici, registrovana zadruga z oanejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Ljubljana, dne 20. julija 1924. 648. Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. z.: Izbrisali so se člani načelništva Kazimir Koso-bud, Jakob Suhorepec in Janez Flek; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Pavlin: Bitnar, župnik v Črnomlju, Matija Skubic, posestnik v Črnomlju, in Marko Muc v Čudnem selu št. 5. Novo mesto, dne 29. julija 1924. 649. Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Mihael Jurkovič; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Anton Papež, posestnik v Fari št. 3. Novo mesto, dne 29. julija 1924. 650. Kmetska posojilnica in hranilnica na Igu, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je Član načelništva Martin Zdravje; vpisal pa se je član načelništva Jože Zdravje, posestnik na Igu št. 113. , Ljubljana, dne 24. julija 1924. 651. Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga, z omejeno zavezo: Vpisal se je član načelništva Anton Rasperger, železniški uradnik v Ljubljani. Ljubljana, dne 19. julija 1924. 652. Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno: zavezo: Izbrisali so se člani načelništva Jakob Kovač, Marica Urbanc in Jasip Zupan; vpisali pa so se člani načelništva Peter Logar, župan v Mežici, Josip Petcjan, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, in Franc Svetek, predsednik strokovne komisije v Ljubljani. Ljubljana, dne 21. julija 1924. 653. Krojaško nakupovalno društvo, registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani: Po sklepu občnega zbora z dne 17. februarja 1924. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Likvidacijska firma: Krojaško nakupovalno društvo, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidan cijsko firmo skupno. L j u b 1 j a n a, dne 20. julija 1924. 654. Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Po sklepu občnega zbora z dno 17. aprila. 1924 se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so vsi člani načelništva. Likvidacijska firma: Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z. v likvidaciji!. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Ljubljana, dne 20. julija 1924. 655. Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali so se člani načelništva Leopold Primožič, Matko Rbthl in Ivan Pibernik; vpisali pa so se člani naflelništva dr. inž. Miroslav Kasal, mestni stavbnik, Anton Gašperlin, uradnik banke «Slavije», in Franc Žagar, uradnik trgovske in obrtniške zbornice — vsi v Ljubljani. Ljubljana., dne 24. julija 1924. 656. »Produkcija«, osrednja zadruga za nakup in prodajo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vpisali so se člani načelništva Valentin Brezar, čevljarski delovodja v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 71; Andrej Bradeško, tajnik Zveze lesnih delavcev v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6; Štefan Dražil, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani VIL; Ivan Hladnik, strojni tehnik, pred- sednik «Jugometalije», r. z. z o. z. v Ljubljani, Ulica Stare pravde št. 6; Josip Udovč, signalni mojster v Šiški, Gasilska cesta št. 219; Anton Zugvvitz, revizor Konzumnega društva za Slovenijo na Kresni-cah-Savi. Pri že vpisanem članu načelništva Antonu Kristanu se. je zaznaimen ovala njegova Izvolitev za predsednika. Ljubljana, dne 20. julija. 1924. 657. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani: Izbrisal se je član. načelništva Franc Lenassi; vpisal pa se je član načelništva Anton Kralj, mizar v Zgornji šiški št. 240. Ljubljana, dne 24. julija 1924. 658. Stavbna zadruga »Akademski dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani: Izbrisal se je član načelništva dr. Alojzij Zupan; vpisal pa se je član načelništva dr. Janez Fabjan, vseučiliški docent v Ljubljani, kot predsednikov namestnik. Predsednik je Ivan Mazovec. Ljubljana, dne 15. julija 1924. 659. Posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisat se je član načelništva Josip Smole; vpisal pa se je član načelništva Anton de Gleria ml., posestnik in trgovec v Dolenjem Logatcu. Ljubljana, dne 20. julija 1924. 660. Sirarska zadruga na Selu pri Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisala sta se člana načelništva Anton Kristan in Josip Toman; vpisala pa sta se člana načelništva Janez Šmit, št. 15, in Valentin Plemelj, št. 31 — oba na Selu pri Bledu. L j u b 1 j a n a, dne 21. julija 1924. 661. Sodarska zadruga v Tacnu pod Šmarno goro, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisala sta se člana načelništva Franc Medved in Jožef Cižman; vpisala pa sta se člana načelništva Ivan Pirc, sodarski mojster v Dravljah št. 99, in Alojzij Kraši1?!, sodarski mojster v Tacnu št. 13. Ljubljana, dne 21. julija 1924. 662. Hranilnica in posojilnica v Toplicah, r. z. z IX. Z. I Izbrisali so se odstopivši člani načelništva Franc Beg, Ivan Pezdirc, Franc Erzar, Jože Šercelj in Alojzij Vrtar; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Franc Kulovec, posestnik v Gorenjih Snšicah št. 9; Matija Gorše, posestnik v Meniški vasi št. 9; Miha Avguštin, posestnik v Gorenjih Sušicah št. 13; .lože Kobe, posestnik v Dolenjih Sušicah št. 13, in Jakob Markovič, posestnik v Podturnu št. 51. Novo mesto, dne 29. julija 1924. Št. 2783/24. 1121 3—1 Razglas o ofertalni licitaciji. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru razpisuje ponovno, ofertalno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov za dobo od dne 1. septembra 1924. do dne 31. marca 1925. na podstavi: podrobnih razpisov, objavljenih v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* 106, 107 in 108 ex 1923. in v »Službenih NOvinah*. Licitacija se bo vršila dne 3 0. avgusta 192 4. ob desetih v pisarni podpisanega ravnateljstva. Posebni pogoji za dobavo se lahko vpogledajo pri upravi kr. moške kaznilnice. Ponudniki se opozarjajo, da morajo označiti v ponudbi cene v dinarjih, in sicer morajo biti cene fiksne. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru, dne 5. avgusta 1924. Št. 5493. 1115 Razglas o prevzemu popravil na fasadi poslopja delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Služ- benih Novinah* z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ofertalno. licitacijo za prevzem popravil na fasadi poslopja delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani Proračunjeni stroški navedenih popravil znašajo 4 9.0 0 0 Din. Podatke, pojasnila in ofertalne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (soba št. 1, H. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2. septembra 1924. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem popravil na fasadi poslopja delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbeue kiomteije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob desetih v sohi št. 2 podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečtno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija, se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani naj-kesneje do dne 1. septembra 1924., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti .predsedniku komisije potrdilo davčnega, urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, im potrdilo ministra za gradbe, da, se sme ponudnik udeleževati ofertalnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višimo ponujene vsote; v vednost pa naj služi, da ne sme ponudba presezati proračun jene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. 4 Inž. Hanuš s. r. Št. 5494. 1116 Razglas o prevzemu adaptacijskih del v kemijskem oddelku tukajšnje univerze v poslopju državne realke v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ofertalno licitacijo za prevzem adaptacijskih del v kemijskem oddelku tukajšnje univerzo v poslopju državne realke v Ljubljani Proračunjeni znesek težaških, zidarskih, mizar-skiii, ključaničarskih in pleskarskih del znaša 47.000 Din. Podatke, pojasnila in ofertalne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (soba št. 1, H. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo izročiti, ponudniki ali njih pooblaščenci dne 4. septembra 192 4. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del v kemijskem oddelku univerze v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob desetih v sobi št. 2 podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najc kesneje do dne 3. septembra 1924., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». 0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 30 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministra za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertalnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na vižino ponujene vsote; v vednost pa naj služi, da ne smo skupna vsota' najcenejših ponudb presezati proraču,njene. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dmii po dražbi. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Inž. Hanuš s. r. »ih mostov, nadalje za prepleskanje železnega mostu in železnih obcestnih ograj na Trojansiki državni cesti v območju okrožne gradbene sekcije v Celju. Ponudbe se morajo glasiti za vsako delo posebe, in sicer: 1. ) za dobavo lesa za popravilo mostu preko Triiavce v km 59.27 in za popravilo «Petkovega kanala* v km 58.72 Trojanske državno ceste v proračun jenom znesku............................ 31.480 Din; 2. ) za prepleskanje železnega mostu preko Volske v km 54.78 in prepleskanje Železnih obcestnih ograj v km 46 do 51 in v km 86 do 90 Trojansko državne ceste v preraču,njenem znesku . . . 21.560 Din. Št. 4668. 1119 3—1 Razglas o prevzemu adaptacijskih del v poslopju glavne pošte v Ljubljani. Gradbena direkcija, v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dno 25. novembra 1921., ofertaino licitacijo za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošto za namestitev avtomatične telefonske centrale v Ljubljani. Ponudbe se glase lahko na vse ali pa na posamezno vrste del, in sicer: 1. ) težaška, zidarska, betonska in želeZnohetonska dela in dobave . . 144.500 Din, 2. ) tesarska dela in dobave . . . 22.000 » 3. ) mizarska in parketarska dela in dobave........................... 7.000 » 4. ) pefarska dela in dobave . . . 21.700 » 5. ) pleskarska in slikarska dela ■ 14.800 » skupaj . . 210.000 Din. Podatke, pojasnila in ofertalne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (soba št. 1, II. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za, 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 0. avgusta 1 924. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku draabene komisijo med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob desetih v sobi št. 2 odseka IV. podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani naj-kesnejo do dne 19. avgusta 1924. ob dvanajstih, bodisi v gotovini1, bodisi v vrednostnih papirjih ali ga-1 rancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministra za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertalnih licitacij. Državna uprava ,si izrečno pridržuje pravico, oddati dala brez ozira na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Podatke, pojasnila in ofortne pripomočke dobivajo interesenti v uradnih urah pri okrožni gradbeni sekciji v Celju. Pismene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo vložiti ponudniki v zapečatenem zavitku z napisom: »Ponudba za dobavo lesa za popravilo lesenih mostov v km 59.27 in km 58.72 Trojanske državne ceste*, odnosno: »Ponudba za prepleskanje železnega mostu preko Volske v km 54.78 in za prepleskanje železnih obcestnih ograj v km 46 do 51 in v km 86 do 90 Trojanske državne ceste* in z navedbo ponudnikovega naslova najpozneje do dne 2 5. avgusta 1 92 4. ob desetih neposredno v roke predsedniku dražbene komisije v pisarni okrožne grad,bene sekcije v Celju, kjer se bo vršila ob desetih licitacija. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene pogoje, ter mora položiti kavcijo v znesku 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položita pri blagajni davčnega urada v Celju najkesneje do dne 23. avgusta 1924., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». Blagajnično položnico, prejeto o položeni kavciji, mora ponudnik pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudba, toda posebe, je treba predložiti predsedniku dražbene komisije potrdilo davčnega nradas opremljeno s kolkom za 20 Din, da jo ponudnik plačal vse davke, nadalje kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del (samo za ponudbi, navedeni pod točko 2.) in potrdilo ministrstva za gradbe, da' se sme udeleževati ofertalnih licitacij za državna dela in državno dobave. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višina ponujene vsote in oddati posamezna pleskarska dela ločeno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Okrožna gradbena sekcija v Celju, dne 31. julija 1924. Št. 1182/H. 1120 3—1 Razglas. Kor licitacija glede zgradb, razpisanih v Uradnem listu 68, 69 in 70 in v »Službenih N o vinah» št. 169, 171, 173 in 175, ni uspela, se razpisuje po členu 94. zakona o državnem računovodstvu nova dražbena obravnava ob istih pogojih s skrajšanim rokom na dan 2 0. avgusta 192 4. Ponudbe naj se izreče predsedniku dražbene komisije v uradnih prostorih sekcijo do 11. ure dopoldne. Okrožna gradbena sekcija v Kranju, Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 3. avgusta 1924. dne 4. avgusta 1924. Šef sekcije: inž. Emmer s. r. Inž. Hanuš s. r. Št. 1097. 1099 Razglas pismene ofertalne licitacije. Okrožna gradbena sekcija v Celju razpisuje s tem na podstava členov 86. do 89. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-premomb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Kovinah* z dne 16. februarja 1922., in pravii-irikai, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., ofertaino licitacijo s skrajšanim rokom za dobavo losa za popravilo dveh lese- Št. 46 pr./24. " 3—2 Razpis. Ravnateljstvo bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje mesto upravnega vežbenika s predpisano kvalifikacijo za II. kategorijo uradnikov po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili po členu 12. uradniškega zakona, do dne 2 3. avgusta 192 4. pri podpisanem ravnateljstvu. Vse priloge je treba priložiti v originalu in prepisu. Ravnateljstvo bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Št. 17.540/24/ref. X.a. 1118 Objava o določitvi mnogokratnika za mesec junij 1924. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti' nepremičnin je določila v zmislu § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365, za mesec junij 1 924. mnogokratnik 6 • 7 5 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. Mestni magistrat ljubljanski, dne 31. julija 1924. Št. 5/1. 1129 Razglas. Na podstavi § 11. zakona z dne 18. februarja 1922., Ur. 1. št. 80, o valitvi v občinska zastopstva v Sloveniji in po zakonu z dne 30. maja 1922., Ur. 1. št. 184, se daje s tem na znanje, da se bo vršila po odloku velikega župana mariborske oblasti z dne 6. julija 1924., št. 3795, odnosno po dopisu sreskega poglavarja v Ptuju z dne 11. julija 1924., št. 697/1—III, volitev odbornikov in namestnikov občinskega odbora občine ptujske dno 2 8. septembra 192 4. Doba za glasovanje bo trajala nepretrgoma od 8. do 17. ure. Izvoliti je v občinski odbor 25 odbornikov in 25 namestnikov. Volišče: Posvetovalna dvorana, mestnega sveta na mestnem magistratu v Ptuju, II. nadstropje. Popravki občinskih volilnih imenikov se smeje zahtevati še 15 dni od dne tega razglasa, t. j. do dne 22. avgusta 1924. Občinski odborniki in namestniki se volijo po obveznih kandidatnih listah. Kandidatne liste se marajo vložiti najkasneje v desetih dneh od dne, ko postanejo volilni imeniki za te volitve pravnomočni, pri sreskem poglavarstvu v Ptuju, in sicer izvirnik in dva prepisal; dan, ko postanejo volilni imeniki pravnomočni, se naznani s posebnim razglasom. Vsaj osem dni pred volitvijo, t. j. do dne 19ega septembra 1924., morajo one volilne skupine, ki svojo kandidatne liste vežejo, podati dotično pismeno izjavo sreskemu poglavarju v Ptuju po poob-laščenih zastopnikih. Točenje alkoholnih pijač jo na dan volitve in dan poprej v vsej občani pod kaznijo strogo prepovedano. Mestni magistrat v Ptuju, dno 7. avgusta 1924. Župan: Anton Blažek s. r. Razne objave. 1124 Poziv upnikom. Ker je firma: »Lukul*, družba z omejeno zavezo za izdelovanje im. trgovanje hranilnih snovi v Zgornji Šiški št. 42, v likvidaciji, se pozivljejo po § 91. zakona o družbah z omejeno zavezo vsi upniki, naj se v treti mesecih zglase pri podpisanem likvidatorju, ker bi se sicer imovina družbe razdelila med družbenike. , ¥l , . Jan Horky v Spodnji Šiški, Planinska cesta št. 168. 11 n Razid društva. »Društvo nameščencev avtonomnih zavodov za obvezno socialno zavarovanje in zaščito delavstva v Ljubljani* s sedežem v Ljubljani se je prostovoljno razšlo. Imovina je pripadla »Savezu privatnih namještenika za Jugoslaviju* v Zagrebu. Maks Žagar s. r., bivši predsednik. Ivan Zorjan s. r., bivši tajnik. Natisnila in založila Delaiška tiskarna, d. d. v Ljubljani.