Dovolj je bilo slovenske patetike stran 8 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Za dividende in razvoj stran 3 Delavnica o strategiji razvoja kmetijstva v Pomurju Kmetijska razvojna strategija je le del krovnega projekta o strategiji gospodarskega razvoja v Pomurju stran 3 Murska Sobota, 27. november 1997, leto XLIX, št. 48, cena 190 SIT VREME O o O o Ob koncu tedna bo oblačno vreme, v nedeljo so možne padavine, lahko tudi kot sneg. 27. november, čet., 28. november, pet., 29. november, sob., 30. november, ned., 1. december, pon., 2. december, tor., 3. december, sreda, Zdravko Jaka Vlasta Andrej Natalija Biba Franc MM Na Andreja sneg, z žitom kreg. f Lunine mene: sonce bo 1. decem-| bra vzšlo ob 7. uri in 23 minut, zašlo pa ob 16. uri in 18 minut, dan je dolg 8 ur in 55 minut. V nedeljo, 30. novembra, bo luna v mlaju. Pogovor z Rudijem Čačinovičem (feždta® vMe -- -------------- Ali je Slovenija pravna naslednica Jugoslavije in s tem podpisnica Avstrijske državne pogodbe - Alije Slovenija zamudila rok za notifikacijo ADP pri depozitarju, tj. Moskvi stran 2 /bfeolk istaM Uutomeru se je zgodil zločin stran 11 $Pošt0vane državljanke in državljani, drage Slovenke in Slovenci! Vsem, ki ste mi na volitvah za predsednika države oddali svoj glas, se iskreno zahvaljujem za podporo. Volilni rezultat sprejemam kot Vašo podporo politiki povezovanja, ' ■ medsebojnega spoštovanja in ljubezni do Slovenije', kar ostaja zaveza in odgovornost moje politične poti ter prepoznavnost politične drže Slovenske ljudske stranke. ' Janez Podobnik, dr. med. Vse poti vodijo v Od 27. novembra o 11. decembra jiw§t fond ma kmetiji Prodaja na kmetiji v Švici ni noben problem - Državno podporo dobivajo le biokmetije stran 17 Predsedniške volitve so potrdile pričakovanega zmagovalca. Če se povrnemo k volitvam skozi optiko zmagovalca, potem je težka temeljitejša analiza, morda le v ugotovitvi, da je zmaga za kakšen odstotek nižja, kot je bila na prejšnjih volitvah, je pa kljub vsemu prepričljiva in ji daje dodatno težo prvi krog. Ne zaradi zmagovalca, ampak zaradi doseženih rezultatov tekmecev je zanimivo pogledati v ozadje politične kulise, kiji pravimo moč in oblast. Začnimo na desni ali v pomladi. Tu se je pokazalo, da se je razmerje sil v primerjavi s parlamentranimi volitvami postavilo na glavo. polom SDS, ki je očitno poskušal sedeti na dveh stolih, ob formalni podpori Berniku je svojo moč testiral še s Cerarjem, ki je bil neodvisen in katerega volilni rezultat bi lahko pripisali SDS-sovskemu volilnemu telesu. Ob skoraj tričetrtinskem padcu podpore SDS so volivci Janšo resno opozorili, da jim radikalizacija ne ustreza več, še posebno, če gre za stalno zapenjanje, četudi na ravni lustracije ali neasfal-tiranja cest. Preden se dotaknem preostalih kandidatov, je potrebno opozoriti še na eno zgodbo, ki se je začela razpletati že tik pred volitvami, namreč kreg z dobaviteljem emona obala koper d.d. s, ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA t^°če čistilo AIAX, 1000 ml............... iek čistil° AIAX EucaliPtus’1000 ml....... ^k°če čistilo AIAX limona, 1000 ml ....... 2a *ase z mandljevim mlekom, 400 ml L^^n za lase z rastlinskimi izvlečki, 400 ml ^a^011 za 'ase Pr°U prhljaju, 400 ml....... < ^Pon za lase z izvlečki Aloe Vera, 400 ml .. 369,30 sit 369,30 sit 369,30 sit 338,60 sit 338,60 sit 348,80 sit 338,60 sit Stranka, ki si je jemala vlogo ideološkega lide-| rja pomladnega trojčka, SDS, je postala real-Ino iz druge najmočnejše takrat še pomladne stranke najslabša stranka. Čeprav so SLS-ovcem ves čas kurili z izdajo interesov pomladi in nacionalnih interesov, se je pokazalo, daje SLS-sovo volilno telo mislilo še kako resno z vstopom na oblast in to tudi potrdilo na predsedniških volitvah. Tako so si bratje Podobnik kvečjemu utrdili svoj mandat in svojo moč na oblasti pri uveljavljanju svojih interesov. Na tej ravni torej ni več odprtih vprašanj, kvečjemu se pojavlja vprašanje, kaj bo storila opozicija, da bo poskušala regulirati delovanje omenjene stranke na oblasti. 0 tem, kako se bo uprla zakonu o kmetijskih zbornicah, še niso zavzeli stališča. Istočasno so tudi karte znotraj preostanka pomladi nekoliko drugače razdeljene, saj so dobili SKD-jevci potrjeno tisto, kar že imajo, in ponujeno izhodišče, daje napočil čas za njihov ponovni vzpon. Na tej poti pa bodo morali nekatere svoje dosedanje poteze očitno korigirati. To priložnost jim daje Janša - Kučan, ko je slednji izjavil, da Janše ni pričakoval v direktnem dvoboju, ker predobro pozna njegov način političnega dela. Ta način Je takoj po volitvah razdelal in ponazoril in s tem Janšo posredno tudi izzval. Nič spornega, saj je nekatera vprašanja s te ali one strani potrebno pojasniti. Razplet pa bo po svoje zanimiv, saj si v tem trenutku Kučan izzive lahko privošči zaradi svoje visoke kredibilnosti (dvakratna neposredna izvolitev), po drugi strani pa ničesar več ne izgublja, saj ga na naslednji predvolilni tekmi za predsednika ne bo. Za konec, naj se dotaknem še drugih: Poljšak je s svojim nastopom z nekoliko drugačno konotacijo od Jeličinčive kljub vsemu animiral volilce. Zanimiva pa sta nastop Kovača in resnost nastopa LDS-a na teh volitvah. Ne glede na nagnjenost volilcev do karizme se kljub vsemu zdi, da so šli LDS-sovci na volitve s »strokovnim« kandidatom namesto političnim predvsem zaradi tega, da, so lahko amortizirali ali odbili napade na vladno politiko. J. V0TEK 2 IZktualno okoli nas vestnik, 27. november 1997 S Relevantnost zahtev koroške deželne vlade si Alije Slovenija pravna naslednica Jugoslavije in s tem podpisnica Avstrijske državne pogodbe S st Ali je Slovenija zamudila rok za notifikacijo ADP pri depozitarju, tj. Moskvi? Zakaj Avstrija ni nikoli izpolnila 7. člena ADP, ki obravnava manjšine v Avstriji? Kje je precedens, na katerega se Slovenija lahko sklicuje, ko gre za vprašanje po vojni izseljenih Nemcev, tudi iz Apaške doline. Kdo išče staronemško manjšino v Sloveniji? Kako reševati probleme s Hrvati in ne nazadnje, zakaj se sukcesijska zgodba nekdanje Jugoslavije tako vleče? O vsem tem smo se pogovarjali z g. Rudijem Čačinovičem, sedanjim svetovalcem v ministrovem svetu za zunanjo politiko in nekdanjim jugoslovanskim veleposlanikom v Argentini, Nemčiji, Španiji, Švici in na Madžarskem in kot sam pravi »najstarejšim ambasadorjem v nekdanji Jugoslaviji«. sebi stoji že, odkar je ADP podpisana, velja, odkar so jo potrdile velike sile in Jugoslavija kot sopodpisnica. Koliko so relevantne zahteve koroške deželne vlade, ki jih postavlja: od tega, da bi se morali odreči avnojskim načelom do zaprtja HE Krško. Vprašanja elektrarn ne more postavljati, saj jih ima v neposredni vljani, ki živijo v tujini. Ti pa dobijo enake pravice kot naši z denacionalizacijo. Ne avstrijski ali nejnški državljani, ampak naši državljani. Kako to, da je lahko Slovenija privolila, da ne veljajo več meddržavne pogodbe o dvolastnikih pa o kozular-nih odnosih, maloobmejnem prometu, o mejnih prepustnicah, zaposlovanju v Avstriji, o prenosu blaga ... Torej je cel kup pogodb, ki ne veljajo več in za katere je Slovenija pristala, da se bo o njih pogovarjala. Slovenija je resda pristala, da se bo o njih pogovarjala, vendar nimajo nič opraviti z ADP in s tem problemom, o katerem govorimo. To je vprašanje odnosa med dvema državama, ki ga lahko vedno sproti menjata, odvisno, ali to ustreza eni ali drugi ali obema. Razen v pogodbah, kjer gre za vprašanje meje. Morate upoštevati tudi to, da je stopili v EŽ. Mi smo odpravili 68. člen ustave, ki je vezal, da tujci niso smeli kupovati zemlje. Ta člen je parlament odpravil, zdaj je potreben še zakon, ki bo tudi prinesel zaščito za nas. Del Slovenije bo najbrž zaščiten pred prodajo tujcem, ne glede na to, ali bodo to prodajali kmetje ali kdo drug, in ne glede na to, ali bodo to zemljo kupovali Slovenci ali kdo drug. Dolgo se ni govorilo o štajerskih Slovencih v Avstriji. Ali vzdrži hipoteza, da se o njih ni govorilo v zameno za naš molk o t. i. staroavstrijski manjšini? Zakaj so bili Prekmurci v Avstriji pozabljeni? Oni so omenjeni v ADP in člen 7 velja tudi zanje. Je pa res, da jih Štajerci nikoli niso priznavali, avstrijska štajerska deželna vlada se je vedno obnašala, kot da jih tam več ni. Zato so se vedli, kot da tega vprašanja ni. Dolgo časa smo jih zanemarjali tudi z naše strani, kar se pa zadnje čase vendarle spreminja. Mi je pa pripovedoval pokojni Zwitter, voditelj koroških Slovencev, da je šel svojčas na Štajersko, da bi z nekaterimi Slovenci govoril in z njihovo pomočjo ustanovil vsaj neko društvo. Avstrijske štajerske oblasti so ga ekspeditirale do meje s Koroško. Se pravi, s prisilo so ga odvedli nazaj v koroško deželo. Tako so se vedli do teh Slovencev. Zdaj se tukaj nekaj spreminja, malo društveno delujejo, oglasili so se celo zgodovinarji. V Potmi nastaja vsaj neko kulturno središče. Mariboru, nekaj v Senju pa še v katerem mestu. Bili naj bi na Kočevskem, nekoč pa tudi vApaški dolini. Iz Apaške doline sojih izselili. Toda poglejte primer Češke. Čehi so izselili dva milijona Nemcev iz Češke. In Nemci niso postavljali To so še drugi stari katastri iz avstrijskih in madžarskih časov, saj v prejšnji državi to ni bilo pomembno. Cela vrsta ni rešena, ni rešeno vprašanje zemljišč, na katerih že desetletja stojijo hiše. To vprašanje je bilo popolnoma zanemarjeno. Meje prej nihče ni čutil, stvar se je začela zaostrovati šele zdaj. Tukaj ne bo vprašanje kriterijev, temveč sporazuma. Najbrž bomo nekje mi popustili, nekje Hrvati. Upam, da bodo skušali narediti neko pametno mejo, ki ne bo šla čez razne kmečke hiše ali kaj podobnega. Toda najbrž bi bilo logično, da bi tam, kjer je reka, bila meja reka. Toda reke so v preteklosti pogosto menjale svojo strugo. Tudi Mura jo je-In verjetno je to tako tudi nastalo, da so bili prej na naši prekmurski strani, če ne drugo rokavi, in deloma so Madžari regulirali oziroma nasipali nasip, tako da je šla Mura bolj ali manj na drugo stran. Gotovo bi morali vztrajati, daje meja na reki. Toda najprej mora biti rešeno vprašanje tistih območij, ki naj bi jih H^2-ti pustili nam, Razkrižje-Hotiza. Po drugi strani imate Sveto Gero, ki P bodo Hrvati najbrž dob) 1 Tukaj je tako: ti meni,!2 tebi, drugače ne gre-Arbitraža je najbrž 0^ bša možnost. Arbitraža je takrat, kose državi0 neki zadevi ne moreta sporazu®6 ' Če ne pride do nikakršnega ^ razuma, potem je arbitraža tu, h' je navadno taka, da potem ni zadovoljen, čeprav arbitraž*13* misija meni, da je dobra, n kaj bi pomenilo, če bi vztrajala pri tem, da vaško poteka tako, kot jef^M območje njenega nadzora1,11 osamosvojitve? .. :e To je eno od stališč. v glavnem pri tem vztrajala,H. j0 pa tega ne priznavajo, sajvzt^ [a. pri Sveti Geri. kjer je Sloveml3 krat bila. Kdaj pričakujete, da bo rešeno rF1 Ji Sl sp in m fic se Pa de te mi no’ «eii M Koliko je Slovenija nasledki niča Avstrijske državne po-S, godbe (ADP)? Slovenija je naslednica ADP in v odnosih z Avstrijo se tega tudi držimo, saj smo naslednik nekdanje Jugoslavije in imamo vse nasledstvene pravice. Avstrijci se vedejo glede spoštovanja pogodbe zelo nelogično. To je pogodba, ki utemeljuje njihovo obstojnost, saj avstrijska država temelji na ADP. Ko gre za vprašanje slovenske manjšine, pravijo, da je pogodba, predvsem njen sedmi člen, izpolnjena. Koroška deželna vlada pa zdaj postavlja zahteve, tudi takšne, ki so bile urejene tudi z dvostransko pogodbo z Jugoslavijo. Po eni strani torej ni logično, da se sklicuješ na neko pogodbo in trdiš, da si jo izpolnil, po drugi strani pa terjaš od drugega partnerja nekaj, kar je ta pogodba rešila. Toda iz Avstrije prihajajo glasovi, da dokler ni rešeno vprašanje sukcesije, tudi ni rešeno vprašanje pravnih naslednikov ADP. Sukcesija ni rešena zaradi denarnih stvari. Beograd oziroma ZRJ hoče dobiti zagotovilo, daje ona pravni naslednik nekdanje Jugoslavije, vsi drugi pa, da so se odcepili, kar bi imelo celo vrsto posledic. Čeprav je nekoč t. i. Badinterjeva komisija ugotovila, daje Jugoslavija razpadla in čeprav tudi sedanji šef komisije vztraja pri tem, daje Jugoslavija razpadla, Beograd še vedno vztraja pri svojem. Upamo lahko, da bodo na ZRJ pritisnili, saj imajo številne gospodarske težave, mednarodne banke jih ignorirajo itd. Kaj bi se zgodilo, če bi se pravno nasledstvo priznalo samo ZRJ? To bi povzročilo celo vrsto nerodnih posledic, ker bi potem postala vprašljiva cela vrsta nasledstvenih pravic, ki bi jih mi kot nasledstvena država imeli. Tega nikakor ne moremo priznati in tega ne bi priznale niti druge nekdanje republike. Toda če hi do tega prišlo, bi bila najbrž vprašljiva tudi ADP? Toda ta pogodba ni samo vprašanje odnosa do Jugoslavije. Na njej 'v temelji avstrijska državnost, če je ne priznavajo, potem spodkopljejo tudi svoje pravne temelje in potem bi morali iti na revizijo ADP, to pa bi morale storiti vse velesile, ki so jo podpisale, in še nekdo, ki bi predstavljal Jugoslavijo. Avstrijska državna pogodba je v veljavi ne glede na to, kdaj nas bodo v Beogradu priznali. Brali smo lahko, da Moskva ni zainteresirana za revizijo ADP. Moskva nima nobenega razloga za to, da bi se pogodba, ki jo je sama podpisala, kakorkoli spremenila. Moskva je celo bolj zainteresirana, da ta pogodba obstaja. Gre za avstrijsko nevtralnost in za vprašanje, ali bo Avstrija šla v Nato ali ne, ali bo nevtralna država ali ne. In ADP govori o nevtralnosti Avstrije. Tu so Rusi vsekakor zainteresirani za to, da se ADP ne spreminja. Depozitar za ADP je Moskva. Ali je Slovenija že zamudila rok za notifikacijo? ' Upam, da ne, saj ta stvar sama po bližini na Slovaškem. Pri sprejemanju v EZ nihče ne postavlja teh pogojev, tudi za Češko ne. To so že kaprice Korošcev. Ampak glede Korošcev je potrebno vso stvar gledati tudi z notranjepolitičnega zornega kota. So pred volitvami in posebno dve stranki, Haideijevi svobodnjaki in Ljudska stranka, poskušata pridobiti čim več desnih volivcev, tistih prejšnjih, večno včerajšnjih, ki vsako leto zborujejo in postavljajo take pogoje. V Slovencih vidijo prastrah za Koroško samostojnost in svobodo. In to je en razlog. Dokler je to na liniji dežele, se mi ne moremo meddržavno pogovarjati, drugo pa bi bilo, če bi tudi avstrijska vlada karkoli postavila. Zaenkrat se avstrijska vlada drži ob strani in ne sprejema teh njihovih zahtev. Nekaj drugega pa je vprašanje t. i. staroavstrijske manjšine. Tukaj so se naši odločili, da strokovnjaki proučijo najprej to vprašanje in bomo videli, kaj bodo ugotovili. Dejstvo je, da ta manjšina ni nikjer avtohtona, nikjer ne obstaja tako kot italijanska ali madžarska, temveč je razkropljena po maloštevilnih krajih. Oni imajo društva, za to imajo vse pravice, saj jim to dovoljuje tudi naša ustava. Nekaj drugega pa je potem priznati pravico, kot jo imajo priznane manjšine. In potem je celo neki koroški deželni svetnik skočil na ta vlak in zahteval, da bi morala biti v 60 naših vaseh dvojezičnost. Se pravi, na vsakega Nemca ali Staroavstrijca bi morali vsi drugi Slovenci priznavati dvojezičnost. To-so že takšne stvari, ki niso resne. Upam, da se bo iz tega vseeno izcimilo kaj resnega. Kolikor bi imeli ti t. i. Staroav-strijci zahteve po vrnitvi premoženja, je to v bistvu urejeno z meddržavno pogodbo z Avstrijo. Glede premoženja je rešeno. O tem se več ne bomo pogovarjali. Drugo vprašanje pa so naši drža- Avstrija vstopila v EZ in da je tudi sprejela Schengenski sporazum in že to menja za nas položaj na meji. Avstrijski poslanci so svoja vprašanja ponovili tudi na Svetu Evrope. Ne avstrijski, zaenkrat Koroški. Koroški poslanec, ki je hkrati član Evropskega parlamenta, je postavil to vprašanje in bil zavrnjen. Avstrijci niso postavljali tega kot država. Verjetno so tudi zahteve zunanjega ministrstva, naj Slovenija prispeva enak delež za Staroavstrijce pri nas kot ga ona namenja za Slovence v Avstriji, neutemeljene. Da. Tukaj ne gre za avtohtono manjšino, ampak za naše državljane, ki se priznavajo za Nemce ali, kot so si izmislili po vojni, za Staroavstrijce. Saj Staroavstrijci smo bili vsi, razen v Prekmurju. Vprašanje JE Krško postavljajo tudi na meddržavni ravni, sestajali so se tudi ministri. To je posebno vprašanje, ki nima nobene zveze z manjšinskim vprašanjem, in vprašanje, ki nikakor ne more biti pogoj našega vključevanja v EZ. Vprašanje JE so postav- ljali tudi uradni avstrijski krogi. Toda vprašanja neke nuklearke ne morejo postavljati kot osnovo za naš sprejem v EZ. Podobno se je začelo tudi v Italiji, na koncu pa smo dobili španski kompromis. Toda to, kar smo dali Italijanom, bodo Avstrijci tako dobili, ko bomo Ali sta se Peterle in prejšnji avstrijski premier dogovorila, da bosta molčala o štajerskih Slovencih in Staroavstrijcih? O tem nisem slišal. Po mojem mnenju bi bila to velika napaka, saj so pravice štajerskih Slovencev zagotovljene v ADP, torej bi nekaj dal za tisto, kar že imamo. Toda Avstrijci nikoli niso v celoti izpolnili sedmega člena ADP. Ali je bila napaka prejšnje države, da ni vztrajala pri tem? nobenega pogoja, da Češka ne more iti v EZ. Tako eni kot drugi so podpisali izjavo^ da minule dogodke obžalujejo. Če imamo kje precedens, ga imamo pri Češki. Kaj lahko v mednarodnih krogih povzročijo ti malo napeti odnosi med Avstrijo in Slovenijo? Nekoliko so že pokvarili dobre odnose, ki so bili med Slovenijo in Avstrijo od osamosvojitve. Ampak zaenkrat ne moremo reči, da so vsi odnosi pokvarjeni na meddržavni bazi. Koroški deželni glavar, ki se je najbrž zavedal, da mora stvar prenesti na meddržavno raven, je zato predlagal sestanek z našo ambasadorko, kajti to bi bila že neka intervencija pri predstavnici sosednje države, in zato je prav, da ni šla na sestanek. Kako pa vi kot diplomat z dolgoletnimi izkušnjami ocenjujete našo diplomacijo? Sem član ministrovega sveta za zunanjo politiko, zato moram kritiko prihraniti za ta svet. Zagotovo je bilo marsikaj storjenega, bile pa so tudi napake. Nesporno je, daje bila napaka, ki jo je naredil Peterle, ko je pristal na Oglejski sporazm. Kajti ta je povzročil nekaj, kar je končno pripeljalo do španskega kompromisa. Tega sicer ni povzročil z izvedbo, ampak z nekim podpisom (v prispodobi: samo z oznako prve črke, saj ni bil podpisan akt) nekega papirja. Problemi so bili tudi zaradi menjave ministrov. Ne pravim, da smo naredili vse, kar bi lahko. Morda smo bili preveč usmerjeni v Nato in EZ, premalo pa smo morda naredili za medsose- dske odnose. Prva stvar za vsako diplomacijo so dobri odnosi s sosedi. Tudi s Hrvati je še vedno nerešen problem meje, problemi na Hotizi, na Razkrižju ... Kaj bi bilo potrebno storiti? Prej ali slej se bodo pogodili. Saj veliko je že narejenega, toda gre počasi. V najslabšem primeru bi šli v arbitražo. Osnovno in temeljno vprašanje je morje. Če bi se o njem sporazumeli. potem bi bilo vprašanje Svete Gere rešeno, pa tudi vprašanja, § kot so Razkrižje in Hotiza. Vprašanje $ je morje. Tu je potrebno najti izhod, □ tako da bomo imeli izhod na morje, z da pa Hrvati ne bodo čutili, da jim je $ M Ha J n /j; Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri _ Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-nHotntnf Hnvok ori nrnmeta nrnizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Velike sile niso imele velikih interesov, Rusi so od Avstrije dobili odškodnino, celo denar, drugi pa nas tudi niso podpirali. Poleg tega pa je bil zopet neki odpor, kar se tiče dvojezičnosti in tabel - te so bile postavljene na celotnem območju Koroške. Nekoč jih je obiskal Krai-ski, pa so še njega nagnali. Desničarski, revizionistični koroški krogi so pač preprečili, da bi to dosegli, potem pa so dvojezični pristali na manjšem terenu, kot je zapisano v našem meddržavnem sporazumu. Mislim, da dr. Nečak pripravlja študijo o manjšini. Kaj če on ugotovi, da pri nas ne obstajajo pogoji za priznanje te manjšine. Kaj se lahko Zgodi z avstrijske strani? Te raziskave so skupne. Nekaj, česar ne morejo trditi, je to, da je ta manjšina naravno postavljena, saj nima enega območja: nekaj jih je v sanje meje s Hrvati? . i(. Se ne tako hitro. Zaenkrat oni sami kup problemov, tuje P®' dens - oni imajo jeziček pri ki ga zahtevajo Črnogorci, ki Pč ga potem morali zapustiti, zdaji c priznavajo, da ga ne bodo oboro Vprašanje je bilo, ali ga bodo da1 Pa ne, in bo Boka Kotorska To je bilo vprašanje teritorij meja. Nekaj podobnega je bil°U tem v Piranskem zalivu, če bi "j ozemlje oziroma ozemlja sP‘°"eji treba dati. Saj mi kot država, ki na morje, ne glede na to, ali Sf j stika hrvaški in italijanski ten1 imamo pravico do izhoda. ve Samo to je potem drugorazr« ima nekatere posledice. jaško moraš javljati, ko greš c« območje. Zato želimo sporazu®? smo v enem pasu popolnoma s j reni, drugo pa je, kako bomo to glede hrvaške suverenosti. Ko gre za vprašanje Nata r« o , nije, kako ocenjujete našo uvts Ne vidim nobene katastre e-gre za Nato, mislim, da smo ce več skoraj otroško pritiskali, ramo priti v Nato in EZ. g@ uredimo celo vrsto stvari, ki mo urediti, prilagoditi t>0' vim standardom. Poleg te8a’*ot»H mo postali člani Nata, bomo * plačevati članarino, ki ni naj bi nas sedaj napadel? W bi, bi to kljub temu postalo m dno vprašanje, ko bi nas nekoi pri proti napadalcu. Kajb 1 ^je sporazumi v Evropi so. d a s vendarle nedotakljive in ^jal spreminjajo. Vsak, ki ^ijina16 našo mejo spremeniti, bi t osnovne evropske sporazum ■ Toda tudi tri kandidatke s^ ske nimajo povsem 1,2 Madžari so jim že Pre^ ^cij^ voljo svoja letališča za inN g^o z2 Bosni. Oni so računali, on^oV članarino plačali 20 milU® prjlag°' pa jih je skrbelo, da morajRediti letalstvo in druge rod0 ni to™ _ to pa stane milijarde. gaSi Ali bi bilo pri določanju meje mo- Ž ze,° ™jno> se bomo „„e.„ g - bil odvzet teritorij. Če h EZ, čeprav nas bo ta bi šli po katastru, bi bilo območje a. nemirna, saj jv v— < celo vrstno naših stan Enkrat kataster da, drugič ne. DZ,,wt>iavu«»— hno pr nemirila, saj je potre jov. pri Hotizi najbrž Hrvaško. 1 te« na ( slal ^na ho j "tar N S % N 'c Mi h 1 "hi A, vestnik, 27. november 1997 IZktualno doma Osem vprašanj za osmerico veličastnih Ko so v novinarsko središče v Cankarjevem domu začeli Prihajati kandidati za predsednika, je bilo že bolj ali manj jasno, kdo je končni in nepreklicni zmagovalec - V zasedbi, fot so nastopili na teh volitvah, so nastopili zadnjič: Kučan namreč leta 2002 ne bo več kandidiral - Ob spektakularnosti d°godka smo samo za vas vsakemu postavili eno vprašanje ^današnji rezultat pomeni, da Slovenci še nismo pripravljeni na spravo? . Franc Miklavčič: Slovenci ^jo rajši delitev, svojčas libe-vs. klerikalci, v tem petinšti-^esetletnem režimu, recimo da Sentalo bolj literarno izrazim, Partija in pa neka molčeča oporja in sedaj pa zopet neki ultra esničarji, kontra nekemu širše-bloku, ki želi spravo med Anci. Zanimivo je, to je ugo-naš pokojni dr. Trstenjak, 1 je bil tudi podpisnik za usta-“°vitev naše stranke, je v neki "ligi napisal, da so Slovenci !elo podjetni, sposobni itd., am-! imajo eno slabo lastnost, in °je slovenska sprtost. In ta se J Jopet pokazala in se zopet ate in jaz se bojim, da te prve mojega programa, narod-le Sprave, še dolgo ne bo oziro-J19 narodne sprave sploh ne bo, “kier ne izumrejo neke genera-najmanj dve, torej čez 30, v let. r današnji rezultat pomeni, da Slovencem udbomafija všeč? Marjan Poljšak: Ne, to goto-Ine. Pomeni pa, da ljudje ne fjaniejo in ne razumejo, da "botnafija je, čeprav jih tepe. 0 Pomeni, da se bo relativno sedanja novokapitalistič-sl h- ‘n da bodo delavci še na t^bsem in še bolj izkoriščani, lan v Je Polovica volivcev Mi-u a ^učana takih, ki so social-2, Prižadeti, pa ne razumejo, aJ so prizadeti. ženska z dobičkom & dividende in razvoj ------------------------------ ^žitev družb Jeruzalem in Naravnega (e avHišča Radenci - Samostojno v graditev hale - Negotovost v R & S - Končno pranje hrvaškega trga Va Radenske je v torek, 25. novembra, pripravila tradicionalno *MOvs. konferenco, da bi medije seznanili z nekaterimi pomembnimi d"1 0vinarsko vpraša-iise’ ali čaka podobna kot Banovske to-tQCe tudi Terme Lenda-direktor Uprave lanske Alojz Behek Hj odgovoril, da to današnje novi-, e konference in da ne bo odgovarjali Kako pojasnjujete, da ste najmanj glasov dobili ravno v volilni enoti, kjer ste rojeni? Tone Peršak: V tej volilni enoti je rojen tudi dosedanji predsednik, ki je v tej volilni enoti dobil najbrž daleč največ glasov. Predvidevam, da so tudi vsi drugi kandidati dobili v tej enoti manj glasov kot v kakšni drugi. AJNC Koliko je na rezultate sprva vplivala vaša izjava, da nepreklicno odstopate, in nato odločitev, da se vendarle pojavite na volitvah? Janez Podobnik: Dobil sem veliko podporo volivk in volivcev, to pomeni, da so razumeli mojo stisko, zakaj sem se letos poleti umaknil in zakaj sem se potem ponovno vrnil med predsedniške kandidate. Njihova velika podpora pomeni priznanje mojemu političnemu delu in usmeritvi stranke, ki ji pripadam. in Naravno zdravilišče Radenci združeni, hotel na Jeruzalemu bo dan v najem, Banovske toplice pa bodo postale profitni center znotraj Zdravilišča Radenci. S sporazumom med Slovenijo in Hrvaško se bo za Radensko po več kot šestih letih ponovno odprl hrvaški trg, seveda pa bodo morali prej kar precej sredstev vložiti v propagando in temeljito obdelavo trga. Z dobavo zadostnih količin pijač na »novem trgu« ne bi smelo biti težav, kajti v polnilnici prav te dni končujejo montažo nove polnilne linije zmogljivosti od 8 do 14 tisoč steklenic na uro; naložba je vredna 6 milijonov mark. Kar 12 milijonov mark pa je vredna nova naložba v Terme Radence, s katero so pridobili dodatni program za sprostitev gostov: dve novi finski savni, turško kopel, infrardečo savno, solarij, sprostitveni stol, počivalnice, masaže, whirpo-ola s toplo in hladno vodo ter zeliščno savno v brunarici. BBP Koliko je na vaš rezultat vplivala odločitev SDS in SKD, da sta zbirali po svoji mreži glasove za mag. Cerarja? Dr. Jožef Bernik: Mislim, da ne prav dosti. Ne vem, nisem informiran, koliko je bilo tega. Ne verjamem, da bi bil rezultat drugačen. Zadovoljen sem s svojim rezultatom, saj sem prišel z nič na skoraj deset odstotkov, in to je razmeroma dobro, zlasti v položaju, ko so mnogi še nerazpoloženi do Slovencev po svetu, kar je sicer zelo žalostno, vendar mislim, da sem nekaj naredil v tem smislu, da sem lahko dokazal, da Slovenci po svetu smo, da delamo za Slovenijo in da ta status drugovrstnega državljanstva, ki se nam ga včasih kaže, ni pravičen in nameravam narediti vse, da se bo to spremenilo. Pravijo: kogar ni porazil poraz, ga bo porazila zmaga. Trivialna izpeljava: pri vas se to očitno ni zgodilo. Milan Kučan: Veste, jaz imam dolgo izkušnjo in vem, da so zmage na volitvah predvsem obveznost in zaveza za volivce, za tiste, ki glasujejo zate, in tudi za Delavnica o strategiji razvoja kmetijstva v Pomurju N kmetijstvu so slabosti in tudi prednosti Kmetijska razvojna strategija je le del krovnega projekta o strategiji gospodarskega razvoja v Pomurju Ugotoviti, kakšno je mesto pomurskega kmetijstva v slovenskem kme-tijstvupje cilj pomurske kmetijske razvojne strategije, ki jo pripravljajo v okviru krovnega projekta Strategija razvoja Pomurja. Projekt, za katerega so izbrali interdisciplinarni pristop, že nekaj časa pripravljajo pod okriljem območne gospodarske zbornice, v priprave so pritegnili širok krog strokovnjakov iz pokrajine ob Muri in tudi zunaj nje, poleg kmetijstva pa so v krovni projekt vključili še podjetništvo, turizem in kadre. Na zadnji delavnici Strategija razvoja kmetijstva v Pomurju, ki so jo pripravili v vinogradniškem domu v Ivanovcih, so z izmenjavo mnenj in delom v skupinah najprej skušali opredeliti stanje in probleme pomurskega kmetijstva ter določiti cilje in ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresniči- tev. Iz analize stanja pomurskega kmetijstva je mogoče razbrati, da so v njem številne slabosti, ki zaviralno vplivajo na izboljšanju stanja v tej gospodarski panogi, ki je še vedno življenjskega pomena za dobršen del prebivalstva na tem območju. Med največjimi slabostmi so vsekakor neugodna posestna in starostna struktura naših kmetij, nizka izobraženost kmečkega prebivalstva ter nepripravljenost na prestrukturiranje, saj ljudje niso pripravljeni prevzemati rizikov. Ob slabostih pa so tudi nekatere prednosti, ki jih ne kaže zanemarjati in na njih je treba graditi razvoj kmetijstva. Naravno okolje je v tiste, ki ne glasujejo zate. Srečen sem zaradi rezultata, kakršen je bil na prekmurskih voliščih, tako z udeležbo kot tudi z glasovi, hvala vsem za zaupanje in upam, da se ne bom izneveril. Ali mislite, da ste v tem predvolilnem boju dobro opravili nalogo branilca vladne politike? Dr. Bogomir Kovač: Glejte, kot kritičen človek sem bil nekje tukaj vedno v precepu in delno sem takšno kritično vlogo ohranil tudi tukaj. Skratka, določene stvari sem branil, določenih pa nisem branil tako, kot so to nekateri pričakovali. V bistvu ste imeli zelo nehvaležno vlogo ... O tem ni dvoma, konec koncev je to bila ena od funkcij, gledanje, da ne bi prišlo preveč gnojnice v to korito, konec koncev tudi ti rezultati vlade niso tako slabi. Dr. Pečjak je ocenil, da ste v času predvolilne kampanje paranoidno delovali... Marjan Cerar: Imel sem zelo natančno načrtovano, kontrolirano kampanjo, to ni bilo tako, kot je govoril Pečjak, da sem včasih deloval paranoidno, to je bilo vse rezultat natančnih raziskav in predvidevanj mojega volilnega štaba. Jaz sem sposoben, ker nimam nobenega strahu pred nastopanjem — v mladih letih sem bil tudi igralec-, menjati stil obnašanja, način govora, vse to je bilo kontrolirano in tako dozirano. Med kampanjo sem bil tudi zastrupljen. Po posvetovanju s celim štabom zdravnikov je videti, da ta kontinuiteta tudi zastruplja, če ji gre za nohte. Na neki način sem bil počaščen, da so me odstranili kot najbolj nevarnega komunistični slovenski nomenklaturi, in to se je tudi potrdilo. Bom pa poiskal krivca. So razne metode in jih bom uporabil. A. POTOČNIK Pomurju sorazmerno ohranjeno, med ljudmi je še vedno pripravljenost za delo v kmetijstvu, vendar je za to potrebno zagotoviti ustrezne razmere. Ob vseh prednostih se namreč pojavljajo tudi nevarnosti, saj bo ob uvajanju tržnega gospodarstva veliko kmetij propadlo, ljudje bodo kmetijsko pridelavo začeli opuščati, zmanjševale pa se bodo tudi kmetijske površine. Slednje ne bo le posledica zaraščanja le-teh, pač pa se bodo zmanjševale tudi na račun gradnje novih in-frastrukturiiih objektov. Ukrepati je torej potrebno, še preden bo prepozno, pri tem pa se morajo Pomurci opreti predv- Popravek! V prejšnji številki Vestnika je prišlo v prispevku Kazniva dejanja so bila, so in bodo do neljube napake, kjer smo tisočake tolarjev spremenili v milijone. Pravilno se glasj takole: »Občina, bolje rečeno župan, naj bi iz proračuna namenil od 54 do 57 tisoč tolarjev.« Torej ne 54 do 57 milijonov tolarjev, kot sem zapisala. Županu Janku Hlabu in prizadetim se za napako opra- vičujem. ANRR V Gornji Radgoni kaprice pred dobrinami? Zadnji rok je 28. novembra Roki za financiranje in sofinanciranje gradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Gornji Radgoni se počasi iztekajo, stališča o tem pa postajajo vedno bolj nejasna Zapletlo pa se je pri tem, da konec koncev iz povedanega, rednih in izrednih seja, nikomur več ni jasno, kakšni občinski akti morajo biti sprejeti, da bo občina dobila že zagotovljena sredstva iz države ter od Evropske zveze iz programa Phare. Medtem ko je občinski svet prepričan, da je dovolj le sklep, da bodo sredstva iz občinskega proračuna zagotovili, pa je župan mnenja, da mora biti za sofinanciranje potrjen zaključni račun za lansko leto in proračun za letošnje leto, kjer so natančno definirane postavke, od kod se bo projekt financiral. Srečanja med županom in svetniki so tako v začaranem krogu. Občinski svet je tako na izredni seji sprejel sklep, s katerim nepreklicno sprejema obveznost, da zagotovi sredstva za obvezni delež Občine Gornja Radgona pri izvajanju programa Phare, čezmejno sodelovanje, za sofinanciranje Pharovega projekta čistilne naprave v Gornji Radgoni in da za te namene zagotavlja sredstva iz proračuna občine za leto 1997 v višini 592 tisoč 520 ECU-jev oziroma tolarsko vrednost, ki znaša okoli 108 milijonov tolarjev. Bojana Omerzel, vodja projekta za čezmejno sodelovanje SLO/A, je ob tem povedala, daje za njih, torej za Bruselj, dovolj takšen sklep, poleg tega pa morajo dobiti še županov podpis pogodbe z izvajalci del, ki so bili izbrani že aprila. Župan je pogodbo že dobil, do petka, 28. novembra, ko poteče resnično zadnji rok, pa bi moral pogodbo podpisati. Županova verzija je namreč drugačna, prizadeva si, da bi bila v proračunu natančno določena postavka, od kod bi se sredstva za ta obsežen in več let trajajoč projekt jemala. Tako zahtevajo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer so jim že odobrili 50 milijonov tolatjev, ki jih bo občina dobila, če bo sprejela proračun s postavko za financiranje kanalizacijskega sistema. Svetniki so to postavko, ki jo je predvidel župan, predvideli za druge namene, sredstva za ta projekt pa bi po vzgledu integralnega proračuna vzeli iz obstoječe vsote. Pri tem so ciljali predvsem na sredstva iz stanovanjskega sklada, ki bi jih uporabili za likvidnostno pokritje. Župan je stanovanjski sektor pri MOP-u zaprosil za mnenje o tem, tam pa premeščanju sredstev nasprotujajo, saj so mnenja, da je nesprejemljivo, da se sredstva od prodaje stanovanj, najemnin, predvsem pa namenska sredstva porabijo za nestanovanjske namene. Župan Miha Vodenik še vedno vztraja, da se z določeno postavko opredeli denar za ta projekt, s tem pa bi si zagotovil denar, da bi lahko podpisal pogodbo z izvajalcem. Oprijema pa se tudi člena, ki nasprotuje, da bi se namenska stanovanjska sredstva rabila za kanalizacijsko omrežje. Ker pa so svetniki drugačnega mnenja, ne želi podpisati pogodbe, ki v občinskem proračunu ne bi imela jasno definiranega kritja. Tako je 28. november zadnji dan, ko bo župan s podpisom pogodbe zagotovil sredstva iz programa Phare, v nasprotnem primeru pa bodo morali sredstva, namenjena za Gornjo Radgono, vrniti v Bruselj. Posledice zavlačevanja (časa so imeli dve leti) pa niso samo v tem, da bodo Radgončani ostali brez teh sredstev, prepozno je namreč, da bi se sredstva preusmerila v kakšno drugo občino, ki meji na Avstrijo. Prav gotovo pa si bodo pridobili še kakšno negativno točko pri nadaljnih programih, kjer bodo morebiti imeli možnosti za sofinanciranje. A. NANA RITUPER RODEŽ sem na lastne sile in na lastno zanje. Po mnenju dr. Emila Erjavca, ki so ga organizatorji delavnice povabili za njenega vodjo in koordinatorja, je v pokrajini potrebno izkoristiti umske potenciale, ki niso zanemarljivi, saj bi bilo nerealno pričakovati, da bo kdo od zunaj prišel delat razvojno strategijo. Le-ta mora nastati na osnovi domačega znanja in izkušenj, saj prav domačini najbolj vedo, kje in kakšne so možnosti. Opredelitev problemov, določitev željenega stanja oz. ciljev in ukrepi za njihovo uresničitev so bile bistvene stvari, s katerimi so se v delavnici ukvarjali v posameznih skupinah. Na interesni osnovi so se namreč udeleženci delavnice razdelili v šest skupin, ki so obdelovale strukturo kmetij, tehnologijo pridelave, obseg in izbiro proizvodnje, organiziranje regionalnih ter občinskih podpor in služb, organiziranost trga in razvoj podeželja. Ker so v vseh skupinah prišli do mnogih po-. dobnih ugotovitev, so jih na plenarnem zasedanju strnili v skupne ugotovitve, te pa bodo rabile za oblikovanje pomurske kmetijske razvojne strategije. Ob že znanih in že tolikokrat ponovljenih ugotovitvah tokrat postavljajo v ospredje še nekatere ukrepe, ki bodo nujni za izboljšanje stanja v kmetijstvu. Ob tem mislijo predvsem na ustrezno zadružno organiziranost, saj je nesporno, da je večina sedanjih zadrug v krizi. Seveda bo potrebno prihodnjo zadružno organiziranost prilagoditi razmeram časa, za oblike zadružne organiziranosti pa naj se odločajo člani teh zadrug sami in jim ne smejo biti vsiljene. Tudi izobraževanju kme-tijcev bo treba namenjati posebno skrb, pri tem pa nimajo v mislih zgolj ustanavljanja oddelkov višjih ali visokih šol, pač pa tudi druge izobraževalne oblike in prav Vinogradniški center v Ivanovcih bi lahko postal takšno izobraževalno središče za kme-tijce. Zanemarljiva tudi ni ideja o ustanovitvi promocijsko-informa-tivnega centra in potrebna bo takšna politika, ki bo povezovalno vplivala na razvoj pokrajine. Razvoj pokrajine namreč ne more biti le naloga kmetijstva, turizma ali katere koli druge gospodarske panoge, pač pa skupna skrb vseh in vsakega. LUDVIK KOVAČ ^gospodarstvo vestnik, 27. november 1997 Seja vlade Bitka za mobilno telefonijo v Sloveniji Glavno merilo za koncesijo za mobilno telefonijo naj bi bila hitrost in obseg pokrivanja - Športne objekte ne bo olastninila država, večji naj bodo občinski, manjši klubski Slovenska vlada je sprejela predlog javnega razpisa za dodelitev dveh koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM. Razpis je že bil objavljen v Uradnem listu, ponudniki pa bodo imeli nato 90 dni časa za prijavo. Ponudbe bo ocenila sedemčlanska komisija, ki ji predseduje direktor vladne službe za zakonodajo Lojze Janko, in poročilo v 90 dneh predložila vladi v sprejem, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze Miro Rozman. Rok, do kdaj mora vlada predlagana ponudnika potrditi, pa ni določen. Kot najnižjo možno koncesijsko dajatev za opravljanje storitev mobilne telefonije je vlada določila znesek 17 milijonov tolarjev, poleg tega pa bosta morala koncesionarja odšteti še po en odstotek od letnega prihodka. Vlada bo pri izbiri najugodnejših ponudnikov kot najpomembnejša merila upoštevala hitrost in obseg pokrivanja, višino koncesijske dajatve, višino cen za ponujene storitve, tehnološko in kadrovsko opremljenost kandidata ter narodni in gospodarski učinek. S temi storitvami se ukvarja le Mobitel, ki se mora prav tako prijaviti na razpis, je povedal Miro Rozman. Pri presojanju najugodnejših ponudnikov bo Mobitel obravnavan enakopravno, ima pa seveda določeno prednost, saj se s to dejavnostjo ukvarja že dlje časa. V primeru, da bo Mobitel izbran, bo moral plačati koncesijo tudi za nazaj. Če bo koncesijo pridobil konzorcij podjetij, bo moral v 60 dneh registrirati gospodarsko družbo, ki bo prevzela tudi omenjeno koncesijo. Proti azbestu Slovenska vladaje na zadnji seji sprejela uredbo o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda. Uredba je poseben predpis, ki za določene vrste naprav oziroma tehnologij v zvezi z emisijo azbesta določa posebne in dodatne zahteve. Le-te se nanašajo na mejne vrednosti snovi v odpadnih plinih in v odpadnih vodah ter na način vrednotenja in ugotavljanja čezmernega onesnaževanja okolja z azbestom. Splošne zahteve, ki veljajo za vse vire onesnaževanja, so namreč že določene v uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Pri pripravi uredbe so upoštevali smernico EZ o preprečevanju in zmanjševanju okolja z azbestom. Slovenska vlada je tudi pooblastila ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, da v njenem imenu podpiše projektni dokument za financiranje izdelave prvega nacionalnega poročila, ki ga je Slovenija dolžna izdelati kot pogodbenica okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja. Kot država z gospodarstvom v prehodu je za izdelavo prvega poročila, ki ga že pripravljajo, upravičena do finančne pomoči jz globalnega sklada za okolje v višini 345.500 ameriških dolarjev. Vsota je med drugim namenjena za izdelavo posameznih poglavij poročila, kot so katastri emisij in ponorov toplo-grelnih plinov, ukrepi za zmanjšanje teh emisij, ocena ranljivosti ekosistemov in Ukrepi‘za prilagoditev na spremembo podnebja. Nadzorni odbor za izdelavo tega poročila bo novoustanovljen Slovenski komite za vprašanja spremembe podnebja. Nosilec projekta bo ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec pa Hidrometeorološki zavod. Država je vedno bolj bogata Vladaje sprejela poročilo o finančnem premoženju, ki gaje upravljala v obdobju od leta 1993 do 1996. Kot je povedala državna podsekretarka Lucija Gregorčič, se je v tem obdobju knjigovodska vrednost finančnega premoženja, ki ga upravlja vlada, povečala od 1.375 milijard tolarjev na skoraj 2000 milijard tolarjev, vendar v to vsoto niso vključene terjatve iz naslova neplačanih davkov in prispevkov, katerih izterjava je v pristojnosti agencije za plačilni promet. Konec lanskega leta je imela Slovenija 46 odstotkov finančnega premoženja v javnih podjetjih, 24 odstotkov v državnih skladih, 14 odstotkov v javnih zavodih, 6 odstotkov v pra-vnoformalno še vedno družbenih podjetjih, 5 odstotkov v delniških družbah, 3 odstotke v bankah, po manj kot odstotek pa v državnih agencijah, zavarovalnicah, družbah z omejeno odgovornostjo in nevladnih organizacijah. Od tega premoženja ima tržno vrednost 65 odstotkov državnega premoženja, ki naj bi ga namenili za pokritje privatizacijskega prepada. Koliko je to v tolarjih, pa Gregorčičeva ni hotela povedati. Športni objekti v roke društvom in klubom Državni sekretar za šport Janko Strel je povedal, da je vlada obravnavala predlog zakona o športu, ki gre v tretjo parlamentarno obravnavo. Po oktobrski razpravi v parlamentu je vsebina zakona dopolnjena, bil pa naj bi še bolj naklonjeni športu in športnikom. Bistvo zakona vsebinsko opredeljuje naslednja področja: nacionalni športni program, letni program športa, ki predstavlja realizacijo nacionalnega programa na ravni države in lokalnih skupnosti, izvajalce letnih programov, postopek za sprejem letnih programov, športni objekti, športni zavodi, strokovni delavci v športu, zasebno delo v športu, športnik in vrhunski športnik, zdravstveno varstvo športnikov, športne prireditve, inšpekcija v športu, informatika v športu. Vlada je med drugim zavzela stališče, da država ne bo uveljavljala lastninske pravice nad športnimi objekti, ki naj bi jih bilo v Sloveniji okoli tisoč. Lastniki večjih športnih objektov naj bi bile izključno občine in mesta, objekti, katerih vrednost ne presega 10 milijonov tolarjev in so družbena lastnina, pa lahko postanejo lastnina društev, ki so jih do sedaj upravljala, seveda če bodo potem to lastnino tudi vzdrževala. Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je poudarila, da vlada vztraja pri dosedanjem predlogu varčevalnega svežnja, ki bo temelj za pripravo državnega proračuna za prihodnje leto. O njem je vlada razpravljala v ponedeljek popoldne. Kosova je dodala, da bo varčevalni sveženj v veljavi, če morda kdo drug ne bo pripravil drugačnega. Pri tem ni omenila, da varčevalnega svežnja ne more pripraviti noben drug razen vlade, ki je tudi odgovorna za finančno poslovanje države. MARJAN HORVAT Bo radgonski biser ponovno osvojil tržišče? Pivske navade se spreminjajo V najboljših časih so v Radgonski kleti prodali skoraj milijon steklenic polpenečega vina Tako kot so Beatlesi s pesmijo »Pridi, pridi« v šestdesetih letih vznemirili svet, tako je v tem času prišel na trg tudi radgonski biser, ki je požel navdušenje ljubiteljev vin. Vrhunec prodaje te pijače so v Radgonski kleti dosegli okoli leta 1970, nakar je povpraševanje po njej začelo upadati, v podjetju so zdaj ponovno začeli razmišljati, kako povrniti radgonskemu biseru nekdanji sloves in spodbuditi zanj zanimanje med porabniki. V zadnjem času so zato vse aktivnosti usmerili v promocijo te pijače, ki so ji nekoliko spremenili okus, po besedah Alojza Filipiča, enologa Radgonske kleti, pa pričakujejo, da rezultati ne bodo izostali. V najboljši časih ste prodali blizu milijon steklenic radgonskega bisera? To je bilo okoli leta 1970, ko smo dosegli rekordno prodajo’, moram pa reči, daje popularnost tega našega polpenečega vina trajala kar nekaj let. Žal je imela ta naša pijača takrat le en okus, saj se je s 40 grami ostanka sladkorja biser uvrščal med polsladka vina. Kakšni so bili vzroki, da se je prodaja začela zmanjševati? Sredi sedemdesetih let smo imeli na Štajerskem splošno vinsko krizo, ki seveda ni obšla tudi porabe naših vin. V tem času je osebni standard nekoliko porasel in kaže, da so se ljudje začeli bolj usmerjati na druge dobrine in ne toliko na dobrine na mizi. Spreminjati pa se je začela tudi pivska kultura, saj smo konec sedemde-stih let že začeli z različnimi posebnimi trgatvami in na trgu so se pojavila kakovostna vina teh trgatev. Se je pa v tem času začelo povečevati tudi zanimanje za Problemi okrog dolgovaškega mejnega prehoda še lep čas ne bodo res^1 H 'an »V naši državi lahko svoje zahteve dosežeš le s silo« Jci /fot inic Od povabljenih ministrov in poslancev se nobeden ni udeležil sestanka Mnogo hrupa za nič oziroma za skoraj nič bi lahko rekli za četrtkov sestanek, ki ga je sklical župan Jožef Kocon prejšnji teden v lendavskem gradu, obravnavali pa naj bi problematiko mejnega prehoda Dolga vas/Redics. Povabljeni so bili ministri: Mirko Bandelj, Mitja Gaspari, Anton Bergauer, Pavle Gantar ter prekmurski poslanci v državnem zboru Ciril Pucko, Maria Pozsonec in Andrej Gerenčer, vendar se nobeden od njih sestanka ni udeležil. Namesto tega so poslali le peščico svojih namestnikov in državnega sekretaija iz ministrstva za okolje in prostor Karla Vidmarja, iz finančnega ministrstva pa ni bilo prav nikogar, kar je bil očiten dokaz prebivalcem Dolge vasi, da njihovi problemi pri naši vladi ne zavzemajo vidnejšega mesta. To je potrdil s svojo razlago tudi Danče Pohar iz vladnega servisa skupnih služb, ki je povedal, da ima Slovenija 146 mednarodnih mejnih prehodov, od tega jih je 28 na meji s Hrvaško, kjer naj bi bile razmere prav tako kritične, še posebno na mejnem prehodu Obrežje. Dodal je, da so projektne dokumentacije za nekatere projekte na dolgo-vaškem prehodu - kot je npr. razširitev objektov za potrebe policije, carine in drugih služb - že v postopku, vendar se dela prav gotovo ne bodo začela pred letom 1999. To pa ni bilo tisto, kar so želeli slišati domačini, ki jih najbolj skrbijo neskončne kolone tovornjakov, ki se vsak dan valijo skozi Dolgo vas in njenim prebivalcem onemogočajo normalno življenje. »Smiselnost dolgovaškega prehoda se postavlja pod vprašaj zaradi dogovora z Madžari, da bo vodila nova avtocesta do mejnega prehoda Pince, zato si Slovenija ne more dovoliti, da bi šla v Dolgi vasi v neke velike projekte in jih potem za nekaj let spet rušila. Ne morete reči, da na prehodu Dolga vas ni bilo ničesar narejenega, saj je država navsezadnje v te projekte vložila veliko denarja,« je povedal Danče Pohar, Karel Vidmar pa je pojasnil, da se lahko stvari precej zapletejo in zavlečejo, če samo eden od prebivalcev ne bi želel prodati svojega zemljišča. Predsednik krajevne skupnosti Dolga vas Jože Litrop je bil ogorčen nad takšnimi od- peneča vina, ki traja še danes, kar nenazadnje potrjuje povpraševanje po naših peninah. Zakaj ste zdaj začeli ponovno razmišljati o uveljavitvi radgonskega bisera? Pivske navade se spreminjajo in tako moramo trgu vedno ponuditi kaj novega. So nas pa k ponovni uveljavitvi bisera spodbudile tudi razmere, saj se že dve leti srečujemo z bogatima vinskima letinama in vinarjem ne bo lahko prodati vsega vina, zato iščemo različne poti za večjo prodajo in menimo, daje biser ena od možnosti. Ne domišljamo si, da bi dosegli takšno prodajo kot v začetku sedemdesetih let, pričakujemo pa, da se bo povpraševanje po tem polpenečem vinu spet dvignilo. Za dosega tega cilja ste precej aktivni. Pred kratkim smo imeli prvo nekoliko obsežnejšo predstavitev v Gornji Radgoni, podobno predstavitev smo imeli v Murski Soboti, pripravljamo pa jih tudi v govori: »Če vse skupaj seštejem, lahko pridem do ugotovitve, da se še do leta 2000 ne bo nič premaknilo, do takrat pa je še daleč glede na čas, Predsednik KS Dolga vas Jože Litrop: »Če bomo mejni prehod zaprli, bomo prav gotovo nekaj dosegli!« ki je pretekel od prvih obljub, in pomeni, da se je na tem področju v desetih letih le malo storilo, pa še to, kar se je, je bilo nefunkcionalno. Nekdo je tu zamudil, to je dejstvo, to si je treba priznati. V naši državi je dokazano, da se nekaj lahko doseže samo s silo, na lep način ne. Če bomo mejni prehod zaprli, bomo nekaj dosegli, o tem sem prepričan, če pa ne bomo šli v akcijo, lahko čakamo še dolgo. Nekdo je kriv za to. Jaz se vsak dan prepiram s šoferji in policisti, pa nobeden od nas ni kriv za nastali položaj, nekdo pa dobiva plačo za ureditev teh stvari. Če bi lahko naredili vsaj provizorično parkirišče za tovornjake, bi se ta stvar v trenutku rešila. Kaj pa, če bo kdo od domačinov moral v bolnišnico v kritičnem stanju, pa rešilni avto- drugih slovenskih mestih. Ob teh večjih predstavitvah ne bomo zanemarjali tudi manjših, v posameznih lokalih in za manjše družbe, seveda je za po treben čas. Minili bodo meseci in leta, da se bo biser ponovno uveljavil. Kaj ponujate? Današnja pivska kultura se pozitivno razvija in opažamo, da ljudje vse bolj povprašujejo po suhih penečih in polpenečih vinih. Zato tudi mi ponujamo naš suhi biser, ki vsebuje do 15 gramov sladkorja, zato ga je svet, je radgonski biser osvojil tržišče. prijetno piti samega, še bolj pa k različnim jedem. Njegova postrežba izvira iz romanskega sveta serviranja polpenečih vin, zato ga serviramo v posebnih ročkah in kozarcih. Serviranje v ročkah je namenjeno zlasti tistim, ki jim ne prija ogljikov dvokis, saj se ta v ročkah delno iziskri. Radgonski biser je iz sorte rizvanec, kije mobil zaradi kolone tovornjakov sploh ne bo mogel zapeljati na hišno dvorišče ali če bo izbruhnil požar in se bo enako zgodilo z gasilskim avtomobilom?« Na njegove besede se je navezal župan Jožef Kocon: »Vedno se zatakne pri denarju. Zgraditi en rondo okoli Ljubljane ni noben problem, zgraditi eno samo parkirišče za dvesto tovornjakov pa je velik problem, za katerega ni denarja. Fotografija: Jure Zauneker Mi smo že v preteklosti ponudili več predlogov za lokacijo parkirišča, takrat je bil v Lendavi tudi gospod Gerkman, direktor vladnega servisa skupnih služb, nato pa je bilo čez en teden odkupljeno parkirišče pri Gornji Radgoni. Pa tudi zvočna bariera, ki je postavljena v Dolgi vasi, je zelo grda in sploh ne zmanjšuje hrupa in vonjev izpušnih plinov v hiše domačinov. Drugod po Sloveniji imamo tako lepe zvočne bariere, ta v Dolgi vasi pa je prava sramota. Končna rešitev je lahko samo ena: gradnja zasilnega parkirišča pri Viato-rju.« Očitno je zaradi vztrajanja župana in Jožeta Litropa pri tej rešitvi le prišlo do dogovora, da bo župan ■ Jožef Kocon do konca tega tedna v Ljubljano poslal vso dokumentacijo o gradnji zasilnega parkirišča pri SCI Sil Alojz Filipič, enolog Radgonske kleti: so □jz rinpic, enoiog KaagonsKe Kien. r . .... Beatlesi s svojo pesmijo Pridi, pridi vzneinl stv iče hi prijetno lahko in aromatičn® vl’ no, kadar ima premalo svežin®’ pa mu dodamo še laški rizling a« šipon. Tudi cenovno je biser spr®" jemljiv, saj spada med tista naša ustekleničena vina, ki so ran cenejša, zato bodo slovenski ljubitelji gotovo posegali po nj®®’ LUDVIK K0v^ »o str, »el Poe Pro Viatorju, ki mora biti v ustrezno zakonodajo, pred® ministrstev pa so obljubili, d vso zadevo podrobno Pr°“c' ocpe čim krajšem času zamenjali bariero in postavili novo, h1 UNZ Murska Sobota mag-Anželj je potrdil, da je pro ja kot akuten, saj statistike ka se promet tovornjakov ]90 vas vsako leto povečuje- L® jih je bilo samo enaintrides leta 1996 že 252 tisoč, v P^^ to tih mesecih tega leta 2-pomeni, da bo prestopi dveh letih v Dolgi vasi čez s tovornjakov. Enako se dog popotniškim prometom, saj J v gjp-šnjega oktobra iz Madžar a venijo prišlo okrog dva m« 'J sto tisoč potnikov. »Spos J ^ta-džarske obmejne organe. . tepr vljajo varnost in diktirajo voZj-po. Temeljito pregledajo s i|ega lo, da preprečijo tihotapil®u tUdi cev in orožja. Tako bi ra d® mi, pa ne moremo,ravl? ^enj®”0" lovne in številčne preo jz prosti pri izločanju tovornj potu meta. Šoferji so odkril' vGor®. kako se izogniti ParkirlS na d^, Radgoni, če pa jih ustavi sain°z . cesti, jih lahko kaznuje prom® radi prekrška neupoštev nega znaka. Tako seg^ valijo v Dolgo volja, ki jo pokaže P°* ^ta. seih Čanju tovornjakov iz P na negativnem smislu kaŽ®jerdo< področjih našega dela, J jofe mo slabše rezultate. Ne tovornjakov, tudi po , ^des®1 Letos je bilo okrog sed® iz ta stotkov takih, imenovanih rizičnih sjh nek smo jih letos zavrnile V d rim potnikom ne more ti niti potnega lista, z1 f^šiPjp. teresu policije, da vla dnjo P mejnega prehoda m g .§a d«1 ^1 rišča za tovornjake razmere v Dolgi va Darko Anželj. ,^^0 >1 14 in ‘M ’0s 'čir % iS ‘ro s hit j jgstnik, 27. november 1997 ^gospodarstvo Cestno podjetje Murska Sobota Črni scenarij v režiji konkurence in strank? Direktor Cestnega podjetja M. Sobota trdi, da z 1,5 milijarde tolarjev letne realizacije in 30 milijoni dobička poslujejo nadvse uspešno - To, da delo ni pravočasno plačano, je drugo vprašanje začetku tega meseca smo lahko prebrali, da direktor Cestnega po-Wja Murska Sobota »ni imel niti toliko časa, da bi pojasnil sindikatu, ni denarja za plače«. Tokrat smo pobarali nasprotno stran in izvedi nekaj zanimivih podatkov, ki so podkrepljeni z dokazi in številkami, prebiti se je direktor Cestnega podjetja Vito Gybrek tistega dne resda ®razil malce neprimerno, vendar nam je svoje obnašanje pojasnil z nasle-"njinii besedami: Tisti ponedeljek smo opravili 101 telefonski poziv, da so R' dolžniki nakazali vsaj toliko denarja, da smo lahko izplačali plače zaposlenim in 14 začasno zaposlenim, kajti mesečno moramo za bru-11 Plače nameniti 34 milijonov; ne vem pa tudi, kaj naj pojasnjujem tekim zunanjim sindikalistom, naši konkurenci. Po mnenju direktorja pripra-v»ajo »črni scenarij« za bloki-,a|ije delovanja uprave po istem Rnariju kot se to dogaja v dru-p Podjetjih, kjer želijo na željo “ločene stranke zamenjati vod-I?0 in priskrbeti direktorski sto-R svojemu strankarskemu pri-Rncu. V igri sta dve imeni, en je državni uslužbenec, drugi Radnik stranke, ki ima trenut-;°Pod sabo tudi prometno mini-rs'vo. Zato ni težko ustvariti likvidnosti nekega cestnega Rjetja, ki opravlja večino del s 'Računskimi sredstvi (najsi bo Rn>k neposredno država ali Rine in krajevne skupnosti). Ij Prav ima Cestno podjetje M. R°ta letno realizacijo v višini B* milija/de tolarjev in se lahko Rvaliz nadvse uspešnim poslopjem in zasedenostjo svojih P°gljivosti, mu povzroča nema-Ržav neplačevanje računov. Mi novembra je bilo še okrog milijonov tolarjev terjatev. Pet Rm je dolgovalo okrog 120 mi-več-ii dolg ene oci g0' ime'” s0 usPeli »Prodati«, n ^čin pa na željo podjetja T v ^Zave tišinskega »Hambija« Odklonitev poprejšnjega soglasja n __"S’'1' . .. . lePrav je zasebnica najela draga posojila, da bi končno začela z gostinsko Javnostjo z vsemi dovoljenji v svojih lastnih prostorih v prenovljeni občinski ^družni) stavbi, to sedaj kljub poprejšnim dovoljenjem ni mogoče____________ dtjan -f * □ . orjan ne v'^* izhoda. Pred več kot letom dni je začela z go-Re|a , e^a^n°atj° kot zasebnica, točneje 13. novembra 1996. Ker je kr °Prav*janje dejavnosti v najetih prostorih predrago, je tvega-Rlje Jah velikim stroškom odločila za sovlaganje pri obnovi zadružne %o n 3 ■ *^n'- P° P^otni pogodbi naj bi imela gostinski lokal za hitro ; Ce'n* stran’> torej s pogledom na magistralno cesto, kar bi bilo Sej,; c ^dre hrane skozi okno tudi najbolj smiselno. Vendar so jo Rklicali na pogovor in ji predlagali, naj pristane na opravljanje S da 1 na dvoriščni strani - v zameno ji bo občina uredila vse potreb-Sev”!?0 n°henih zapletov z uporabnim dovoljenjem. a so obljube eno. real- stinskem obratu ni opisana tehno- v — nvvvnni au|/ivivt u ii^Reda so obljube eno, real-drugo. Zasebnica je osta-»p^ljena in, kot vse kaže, trn ^T^alnim samovšečnežem. so na njene težave, da ^esečno Pečati 200 tiso-Za Posojila in najemnino, kčj a dva otroka in da bi mora-začetis prodajo v svo-\tSt°rih. Ko naj bi dobila vsa na dovoljenja, je z Ministr-< ž(|a zdravstvo - območne eno-%s,aVstvenega inšpektorata v 'lit/1 Soboti prejela odločbo, ^lov dobesedno zapišemo Rj. °dl°čbe Odklonitev po-s°glasja, s katerim se Poprešnje soglasje h nemu dovoljenju za uredi-JkRPSevalnice v poslovnem Soj Pa Tišini po projektu k’ 8a Je izdelala IN-SiG Rjavci (Stanislav Kle-V V obrazložitvi je zapisa-°6 'A^^gledu gradbene doku-ugotovljeno, da Vdelana v skladu z določ-^^/'^ika o higienskih in SoRR tehničnih pogojih, ki izpolnjevati objekti za t ‘n delitev hrane, saj v go- zaenkrat ne bomo pisali), država pa bi jim morala plačati že opravljena dela na Hotizi, na Cankovi in v Gornjih Petrovcih v višini 68 milijonov tolarjev. Za izplačevanje plač morajo najemati posojila, ki ne bi bila potrebna, če bi na finančnem trgu vladal red. Res je, prav vsa podjetja se ukvarjajo s finančno nedisciplino, pa vendar nekako uspejo zvoziti iz meseca v mesec. Poleg konkurence in sindikalistov so proti upravi soboškega cestnega podjetja uperjeni tudi najvišji organi v prometnem ministrstvu. Razlog je njihova nepokorščina: na gospodarskem sodišču v Ljubljani so vložili tožbo proti državi, ker si je v postopku lastninjenja vzela več kot ji pripada; ob lastninjenu so sicer pristali na 38-odstotni delež lastništva države, ker so se zaradi nemotenega poslovanja želeli čim prej olastniniti; 26. marca letos so se vpisali v sodni register kot delniška družba z imenom Cestno podjetje M. Sobota, Družba za vzdrževanje in gradnjo cest. De- । lavci so solastniki okrog 23 % । logija dela niti ni navedena vrsta živil, s katerimi se bodo pripravljala hitro pripravljena jedila. Zaradi neopisanega tehnološkega postopka priprave hrane ni mogoče določii sanitarno-tehničnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati objekti za pripravo in delitev hrane. Projektna dokumentacija tudi ne obravnava sanitarnih prostorov za goste... Čudno je le to, da se gradbena dokumentacija oce-njueje na tak način šele takrat, ko je stavba že zgrajena in skoraj v celoti vseljena. Tatjana in soprog Leopold sta preveč slepo verjela občinskim možem, da bodo držali svojo obljubo in bo lahko opravljala dejavnost brez problemov na dvoriščni strani. Naročili so vso potrebno opremo s pultom in stroje. Po prvotnem projektu (na čelni strani) so okrepčevalnici bile dodeljene sanitarije, v »popravku«, ko je pristala na manj ugodno dvoriščno stran, pa ne. To naj bi bil razlog, da ni dobila uporabnega dovoljenja. Pritožila se je in navedla možnost iz 3. člena kupoprodajne pogodbe - souporabo premoženja, odškodninski sklad ima 5,4 %, štiri prejšnje občine 7,5 %, Krona 10,8 % . Zavarovalnica Triglav 5,4 % in Ministrstvo za promet in zveze 38,37 %. Po zakonu o javnih gospodarskih družbah pripada državi največ 15,5-odstotni delež, zato so ce- stna podjetja vložila tožbo proti državi. Večina cestnih podjetij je od tožbe odstopila, vztrajajo pa djetje eno najbolj uspešnih v Pomurju z več kot 30 milijoni dobička. BERNARDA B. PEČEK skupnih sanitarij v večnamenski poslovni zgradbi, ki so itak na-fnenjeni zunanjim obiskovalcem (recimo predstav ali zborovanj v kulturni dvorani ipd). Zanimiveje navesti še »spoznanje« komisije za vloge in pritožbe Občine Cankova - Tišina. Navzoči so bili Branko Buček (predsednik komisije), Alojz Flegar (župan), Majda Lindič (sanitarna inšpektorica) in Sta-nislaVKlemenčič (projektant). Samozvana komisjja za pritožbe je po daljši razpravi s projektantom g. Klemenčičem ocenila, da lokal dobi uporabno dovoljenje za pripravo hitre hrane, vendar mora biti priprava hrane ločena od prodajnega prostora s steklom, gostje pa se načeloma ne smejo zadrževati v lokalu. Obratovalno dovoljenje pa se lahko dobi po 61. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih (Uradni list, št. 23-29/97) ...v obeh pogodbah, ki jih je z ga. Zorjan sklenila z občino in banko, ki je kupila prostor, je zapisano, da je lokal namenjen za pripravo hitre hrane, zato je • projektant naredil temu primerne projekte. Tako je komisija zapisala 14. oktobra. Toda 21. oktobra je prejela namesto uporabnega dovoljenja že omenjeno Odklonitev poprejšnjega soglasja s podpisom ga. Lindičeve Zakaj? Ali jih moti naziv lokala okrepčevalnica, čeprav jim Zorjanova dokazuje, da se pod tem nazivom lahko opravlja tudi priprava hitre hrane in še podjetja iz Celja, Ljubljane, Ptuja in Murske Sobote. Celje je tožbo že dobilo, torej državi grozi nevarnost, da se bo podobno zgodilo tudi v drugih primerih, razen če ... če ne bodo uspeli prej zamenjati vodstva ali vsaj direktorjev! To je torej črni scenarij, ki se po mnenju direktorja izvaja s pomočjo proračunskih špekulacij, neplačevanja že opravljenih del in pod krinko sindikata - v ozadju pa se čuti delovanje strankarskih predstavnikov SLS-a. Izsilili so prvo sejo skupščine v januarju, čeprav je vsakomur jasno, da januarja bilance za leto 1997 še ne bo, torej bo revizijska hiša lahko podala le'oceno. Vse skupaj je na videz zelo enostavno: če bi država plačala 68 milijonov in nakazala denar občinam in krajevnim skupnostim, ki bi tako lahko plačale svoj dolg Cestnemu podjetju, bi bilo to po da nikakor ne bo prodajala točenih pijač! Težka je pot (nekaterih) zasebnikov. BERNARDA B. PEČEK Železnica do Madžarske Zamude na obeh straneh Začetek gradnje spomladi in ne v začetku leta 1998 Medtem ko imajo na slovenski strani še vedno nekaj težav z odkupovanjem zemljišč, se na madžarski ubadajo s pridobivanjem finančnih sredstev. Kljub vsemu ni bojazni, da nove železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko prek Puconec in Hodoša ne bi bilo, kvečjemu bo prišlo do dvo- ali trimesečne zamude začetka gradnje. Slovenske železnice oziroma njihovi pooblaščeni odkupovalci in cenilci zemljišč so uspeli pridobiti že 90 odstotkov vseh potrebnih zemljišč za gradnjo železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko prek Murske Sobote, Puconec in Hodoša. Te dni rešujejo še zadnje primere in pripravljajo pogodbe z občinami in vodnim gospodarstvom o namembnosti cest in vodotokov za »javno dobro«. Ker je bilo pri kar nekaj parcelah nejasno lastništvo, nam je g. Marko Brezigar (vodja projekta pri Slovenskih železnicah) zagotovil, da so večino lastnikov že uspeli najti, kjer pa niso uspe- Načrtovanje pomurske avtoceste Kdo si je izmislil stebre v Muri?! Nadaljnja izdelava načrtov pomurske avtoceste v fazah - Januarja obravnava idejnega načrta in osnutka lokacijskega načrta za odsek Vučja vas - most čez Muro-Beltinci V torek, 25. novembra, so se v organizaciji Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor v Ljutomeru sestali predstavniki pomurskih občin, DARS-a, Direkcije RS za ceste in DDC-ja, Ministrstva za promet in zveze, Ljubljanskega urbanističnega zavoda , ZEU M. Sobota ter projektanti Lineala iz Maribora. Namen sestanka je bil, seznanitev občin s potekom priprave lokacijskega načrta na odseku od Maribora do meje z Madžarsko. Naslednji podoben pogovor bo v prihodnjih tednih v Murski Soboti, navzoča pa naj bi bila tudi oba ministra, dr. Pavel Gantar in Anton Bergauer. Prometno ministrstvo namreč še vedno ni dalo pobude za izdelavo načrtov za obvozno železniško progo za tovorni promet, kakor je zahtevala soboška občina. Zanimivo je bilo spremljati skoraj triurno predstavljanje dosedanjega dela, saj je bilo na trenutke videti, kakor da se odgovorni iz posameznih vladnih družb in uradov lahko pogovarjajo le na takih »občinskih« sestankih. Skorajda nerazumni so nekateri novi predlogi: na primer namesto pred več kot pol leta predlaganega mostu čez Muro v enem loku se je sedaj pojavil predlog mostu na stebrih; namesto južne variante med Bakovci in Bratonci naj bi sedaj nadaljevali načrtovanje po severni varianti, konkretno po tisti, ki so jo predlagali Beltinčani in bo potekala med naseljem Jezera in farmo v Rakičanu. Za uradno izjavo o dosedanjem delu smo prosili direktorja Urada za prostorsko planiranje Jožeta Novaka: -»Trasa pri Sv. Juriju se že.rešuje, prav tako v občini Ljutomer, kjer so upoštevali vse zahteve. Dars je najavil, da je pripravil osnutek projektne naloge za natečaj o oblikovanju novega mostu čez reko Muro in da ga bo novembra predal MOP-u in obema občinama na vpogled. Natečaj bo objavljen decembra, januarja naj bi bile izdelane idejne rešitve. Na predlog Občine Beltinci se je proučila možnost trase severno od farme Jezera,- projektanti so ugotovili, da je ta korekcija trase izvedljiva in celo ustreznejša; trasa se skrajša za okrog 300 metrov, poveča se potencialno območje za vozlišče. Občina Murska Sobota pa je izrazila protest zaradi poznejšega spreminjanja trase, predvsem če to pomeni zavlačevanje gradnje. Predstavniki MPZ-ja in Darsa so zagotovili, da ne nameravajo zavlačevati, da je razlog le vsebinski, da bodo poskušali to vnesti neposredno v lokacijski načrt, seveda pod pogojem, da bi občine soglašale. Danes smo bili seznanjeni, da MPZ razmišlja, da bi razdelil kompleten odsek na posamezne podfaze, te pa so- Beltinci, mimo Murske Sobote, čez Muro do Vučje vasi - ključen objekt je na tem odseku; drugi odsek bi bil od Vučje vasi do Lenarta, da bi se najprej vzpostavila ta povezava do Maribora; potem sledita še odseka od Beltinec do Lendave in od Lenarta do Maribora. Vse skupaj do leta 2004. Dokončen predbog bodo predlagali prek rebalansa nacionalnega programa, ki bo šel prek vlade v državni zbor! Zaradi tega naj bi se tudi lokacijski načrt razdelil na več delov, potem bi nekatere faze lahko hitreje obdelovali oziroma manj kasnili. Danes je malo zamude pri izdelavi idejnih projektov, v roku je končan le projekt Vučja vas-Beltinci, ki bo z osnutkom lokacijskega načrta razgrnjen v januarju 1998, za preostale odseke pa,nekje do meseca marca. Če ne bo bistveneih sprememb, bodo načrti sprejeti do konca prihodnjega leta.« Z Madžarsko sta dogovorjena dva mejna prehoda, pri Pincah in Dojgi vasi. V nadaljnjem načrtovanju odseka trase od Rad-možanec do Pinc se mora čim bolj upoštevati že načrtovana trasa obvoznice Lendave (ki naj bi jo začeli graditi v začetku priho-dnejga leta), ki bi bila že del prihodnje avtoceste. Projektanti sedaj proučujejo, kako to rešiti, ker so veliki problemi pri križanju z železnico in bo menda potrebno del te trase korigirati. BERNARDA B. PEČEK li, zakon jasno določa, kako lahko ukrepajo. Podobno tudi v zvezi s »primerom Kerčmar«, ki mu ne morejo popustiti zaradi drugih strank, ki so pristale na prvotno ceno. Cenilci so svoje delo opravili korektno, trdi g. Brezigar, zato ne morejo pristati na 10 do 15 % zvišanje cene. Če bo še naprej vztrajal, se bodo postopki na sodišču tako zavlekli, da se bo še ta vrednost precej znižala; ker pa mu v bistvu ne gre za denar, ga pravzaprav »ne razumem, kaj bi rad dosegel«. Vsa druga dela potekajo po časovnem planu. Projekti so v fazi revizije, nekaj problemov pa nastaja zaradi negotove usode proračuna za leto 1998, saj je nadaljnje delo odvisno od pravočasnega nakazila proračunskih sredstev. Z Madžari se še vedno dogovarjajo o datumu skupnega začetka gradnje železniške proge, torej da bi na slovenski in madžarski strani začeli z gradnjo skorajda istočasno - mogoč je eno- ali dvomesečni odlog. Madžarska stran ima še vedno odprto vprašanje financiranja - z banko imajo načelen dogovor, pripravljen predlog pa mora potrditi še parlament. Najverjetneje bodo začeli s fizično gradnjo železniške proge šele spomladi in ne takoj v začetku leta 19$8, kakor je bilo prvotno predvideno, nam je še povedal g. Brezigar. BBP Č^bčine vestnik, 27. november 1997 : Beltinske prostorske spremembe------------------------ Pomembna razširitev industrije in obrti S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Beltinci so predvideni nekateri konkretni posegi, ki bodo omogočili hitrejši razvoj katastrskih občin Beltinci, Dokležovje, Bratonci, Gančani, Lipa, Lipovci, Ižakovci in Melinci. Največ posegov v Beltincih V ospredju je seveda urbanistična zasnova naselja Beltinci kot občinskega središča. Z njimi so namreč opredeljene planske usmeritve za razvoj dejavnosti, njihova prostorska organizacija in podrobnejša raba prostora. Ravno Beltinci postajajo pomembno središče, kjer se zbirajo upravne, oskrbne, storitvene in proizvodne dejavnosti. Pri tem se naselje širi na južnem delu, kjer predvidevajo ureditev športno-rekreacijske dejavnosti, in na vzhodu, kjer naj bi razširili stanovanjsko območje pa tudi industrijo in obrt. V Beltincih je 11.500 kvadratnih metrov namenjenih za stadion, 2.000 kvadratnih metrov pa za povečanje funkcionalnega zemljišča. Največje površine, in sicer 65.600 kvadratnih metrov, pa bodo namenjene za gradnjo industrijske cone. Seveda je predvidena tudi gradnja stanovanjskih hiš, za kar imajo rezerviranih 14.550 kvadratnih metrov površin. V zdajšnjem delu naselja pa se razporeditev dejavnosti ne spreminja. Razen območij, kjer so posamezni objekti družbene infrastrukture, kot so osnovna šola, ambulanta, lekarna in vrtec, je ves preostali del namenjen gradnji stanovanj, obstaja pa tudi možnost ureditve manjših poslovnih, servisnih ali obrtnih delavnic. Za še nezgrajena območja naselja - gre za rekreacijsko in industrijsko cono in nekatere nove stanovanjske predele - bodo v okviru programskih zasnov pripravljeni izvedbeni načrti. In kako bo v drugih krajih? V Gančanih je na površini 3.150 kvadratnih metrov predvidena gradnja stanovanjskih hiš, 800 kvadratnih metrov pa za legalizacijo skladišča. V Lipovcih pa bo kar 55.300 kvadratnih metrov parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. Tudi v Bratoncih bo potekala gradnja stanovanjskih hiš, in-sicer na površini 7.000 kvadratnih metrov. V tej katastrski občini pa med drugim načrtujejo tudi osrednje zbirališče kadavrov na območju beltinske občine, za kar bodo potrebovali 14.400 kvadratnih metrov zemljišča. Ta rešitev je namreč izbrana na osnovi študije o izbiri najprimernejše lokacije. V Dokležovju pa so poleg stanovanjske gradnje na 26.800 kvadratnih metrih zapisali še gramoznice, za katere so odmerili kar 200.000 kvadratnih metrov zemljišč. MILAN JERŠE Radenski svetniki so se posvetili zdravstvu in pokrajinskemu povezovanju Večina za pomursko navezo V projekt za zgraditev nove zdravstvene postaje v Radencih naj bi vključili tudi kulturno in poročno dvorano, dom upokojencev, nove prostore za občinsko upravo in morda še kaj - »Izumljen« tudi nov izraz »flegarizem« Slovesnosti v Veliki Polani Pater in Gospodova hiša V prezbiteriju tudi lik Daniela Halasa V okviru letošnjih Kleklovih dnevov je bila v petek, 21. novembra, v prenovljeni dvorani doma krajanov v Veliki Polani slovesnost v spomin na patra Jožefa Ritlopa, ki je bolj znan po imenu Boleslav Polanski. Ustanovitelj slovenske kapucinske province O življenju in delovanju rojaka je govoril njegov sovaščan pater Donat Kranjec. Povedal je, da si je Jožek (poznejši Boleslav) zelo želel postati redovnik in hudo mu je bilo, ko ga v salezijanskem zavodu v Veržeju niso sprejeli. Več sreče je imel pri frančiškanih v Varaždinu. Novo mašo je imel 7. avgusta 1938. leta v Veliki Polani. Študiral je naprej in postal profesor, pozneje pa .ravnatelj frančiškanske gimnazije v Osijeku, kamor so se prihajali šolat tudi dijaki iz Prekmurja. Leta 1967 so ustanovili samostojno slovensko kapucinsko (frančiškansko) provinco s sedežem v Škofji Loki in pater Boleslav je postal njen prvi provincijal. Pozneje (po letu 1971) je opravljal službo na različnih kapucinskih postojankah. 7. avgusta 1988. leta je daroval v Veliki Polani zlato mašo, 7. decembra 1989. leta pa je umrl zaradi posledic težke prometne nesreče. Pokopan je v kapucinski grobnici na Štepan-skem pokopališču v Ljubljani. »Veličina p. Boleslava ni bila v razumski genialnosti kakega učenjaka niti v izrednih sposobnostih velikega stratega, temveč v skoraj dovršenem razvoju njegove osebnosti, še zlasti v njegovi notranjosti, ki jo je ljubosumno varoval pred nezaželenimi in nepovabljenimi radovedneži.« Pater Donat Kranjec je tudi menil, da je bil pater Boleslav Polanski »znamenje časa«. Ljudje, zlasti dijaki, so imeli do njega »strahospoštovanje« (spoštovanje, strah, ljubezen). Pri njem naj bi tudi vzklila ideja, da bi bili v Prpkmnrin de.iavnei- ši: napovedal je gradnjo doma duhovnosti v Kančevcih! Svojčas je bil menda zagovornik panslavizma, a se je pozneje ogrel za samostojnost slovanskih jezikov. Dasiravno je bil veliko časa na Hrvaškem in drugod po svetu (študij v Nemčiji in na Madžarskem), mu je bilo veliko do lepe slovenščine oziroma do izgovorjave posameznih besed. Njega, patra Donata, je večkrat opomnil, da se v knjižni slovenščini ne reče »boug«, ampak bog ... O svojem sorodniku in sovaščanu so poznje v pogovoru, ki ga je povezoval sedanji provincial slovenskih kapucinov Štefan Balažič, rojen prav tako v župniji Velika Polana, na kratko spregovorili tudi nekateri Polančani. Kratek povzetek: bil je učen, morda malo strog, a tudi dobrodušen, saj je otrokom delil bonbone. A ne kar tako, ampak ko so kaj povedali o verskih resnicah ali pa odgovorili na vprašanje, ki gaje zastavljal ob obiskih: Was ist das? (Kaj je to?) Ščasma mu je godilo, ko so ga ogovarjali zgolj s stricem. Gospodova hiša je zablestela V nedeljo, 23. novembra, ob 14. pa je bilo v velikopolanski župnijski cerkvi veliko zahvalno slavje. Med vernike, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, je prišel mariborski škof dr. Franc Kramberger in med obredom, v katerem je sodelovalo več dekanijskih in drugih duhovnikov, blagoslovil obnovljeno notranjost cerkve, posvečeno srcu Jezusovemu, imel pa je tudi krajšo pridigo. Sakralni objekt so sicer zgradili pred 75 leti, župnija Velika Polana pa je stara 60 let. Obnova cerkve je potekala pod Kaj pa zdravstvena postaja v Radencih, so se spraševali člani tamkajšnjega občinskega sveta, ko so pred dobrim mesecem obravnavali osnutek investicijskega programa javnega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona, katerega soustanoviteljica je tudi njihova občina. Ugotavljali so namreč, da je potrebno tudi v Radencih poskrbeti za izboljšanje dokaj slabih protorskih razmer v njihovi zdravstveni postaji, in sprejeli sklep, da se mora program naložb za leto 1988 dopolniti s postavko »Projekti za novogradnjo zdravstvene postaje v Radencih s predvidenim deležem sredstev amortizacije ZD Gornja Radgona in države«. občinski svet imenoval Ferija Horvata, Miho Petka in Marijo Marič, po enega člana v ta odbor pa bodo imenovali še v krajevnih skupnostih Radenci in Kapela ter v ZD Gornja Radona. Naj bo večnamenski objekt Njihovo zahtevo so v Gornji Radgoni upoštevali in jo vključili v predlog dopolnjenega investicijskega programa. Zdravstveni dom bo zagotovil v ta namen 500.000, Občina Radenci pa naj bi prispevala 3 milijone tolarjev, medtem ko delež države ni predviden, saj iz državne blagajne projektov ne sofinacirajo. Radenski svetniki so bili zadovoljni, da so V javnem zdravstvenem zavodu upoštevali njihovo zahtevo, zato so dopolnjen investicijski program soglasno sprejeli. Obenem so bili mnenja, da bi kazalo v projekt za novogradnjo stavbe, v kateri bo zdravstvena postaja, vključiti tudi kulturno in poročno dvorano pa morda še dom upokojencev in prostore za občinsko upravo. Tako bi hkrati rešili več problemov oziroma potreb. V ta namen bodo ustanovili poseben iniciativni odbor, v katerega je V nanovo poslikanem prezbiteriju cerkve v Veliki Polani je tudi lik župnika mučenca Daniela Halasa, ki so ga med vojno ustrelili in vrgli v Muro. strokovnim vodstvom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor. Svetišče je poslikal akademski slikar Stojan Grauf iz Maribora. V njem sd (gledano od leve proti desni) štirje liki: podoba velikopolanskega župnika Daniela Halasa, ki je umrl muče-niške smrti med vojno; sv. Peter, sv. Pavel in slovenski svetniški kandidat škof Anton Martin Slomšek. V bogoslužnem prostoru sta tudi restavrirani sliki sv. Donata in Jezusa na Oljski gori, ki ju je prenovil restavrator - specialist Bine Kovačič. Polanski župnik in dekan dekanije Lendava Franc Kodila seje zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, daje notranjost cerkve poslej lepša, prenovljena. Člani župnijskega pastoralnega sveta pa so se zahvalili tudi njemu in mu podarili štolo. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN Da za pokrajino Pomurje (Prekmurje in Prlekija) Poslanec državnega zbora Republike Slovenije Feri Horvat je 17. oktobra poslal vsem 18 občinam, ki so nastale z novo lokalno samoupravo v pokrajini ob Muri, pobudo za začetek aktivnosti za ustanovitev pokrajine Pomurje (Prekmurje in Prlekija). V njej med drugim ugotavlja, da bi regijska povezanost omogočila večji in močnejši vpliv na odločitve vlade, parlamenta in drugih državnih ustanov, tesneješe sodelovanje občin na določenem območju pa je nujno tudi zaradi zagotovitve hitrejšega gospodarskega razvoja, še zlasti iz programa Mar lustracija v šulinsko-adrijanskem primeru? Komu koristi nagajanje v petrovski občini?! fer $ ms1 Izognili bi se lahko na tisoče zapletom, če bi se hoteli in znali pogovarjati. Celo težav v odnosih med občino Gornji Petrovci in vodstvom KS Šulinci je očitno kriva premajhna pozornost komuniciranju. V tem primeru sta v ospredju župan Franc Šlihthuber in predsednik KS Šulinci Vladimir Hozjan, ki dolgo časa nista našla iste valovne dolžine. To se je jasno pokazalo tudi na nočni izredni seji občinskega sveta v Gornjih Petrovcih, ki je minila v znamenju medsebojnih obtoževanj in metanja polen pod noge. Zapleti in nesporazumi kot po tekočem traku Predsednik sveta KS Šulinci Vladimir Hozjan je nenehno zatrjeval, da so mu v preteklosti veliko obljubljali tako župan in njegovi uslužbenci kot predsednik občinskega sveta Karel Hari, s čimer naj bi občinska uprava po njegovem sprejemala samovoljne in nezakonite sklepe na škodo šu-linske krajevne skupnosti, ki naj bi bila na ta način opeharjena za marsikatero naložbo. Največ prahu je vzbudila predvidena gradnja avtobusnega obračališča v Adrijancih. Kot je povedal na izredni seji gomjepetrovskega občinskega sveta župan Franc Šlihthuber, v zadnjem obdobju nastajajo razni zapleti in nesporazumi, ki povzročajo trenja v medsebojnih odnosih in niso v prid enotni akciji. Zato se naloge izvajajo drugače, to pa povzroča med ljudmi v KS Šulinci negodovanje. V zvezi s tem je predsednik občinskega sveta Karel Hari pojasnil, da se s prvotno načrtovano gradnjo avtobusnega obračališča pri Osnovni šoli Gornji Petrovci ni strinjal šolski kolektiv. Zato so ■ skušali poiskati varnejšo rešitev pri adrijanskem pokopališču, kjer bi uredili tudi parkirišča in posodobili cesto. Ker je vaška skupnost Adrijanci na to pristala, so z občinske ravni vodstvu Krajevne skupnosti Šulinci naložili, naj priskrbi ustrezno zemljišče, vse drugo, vključno s stroški, pa bi zagotovila občinska uprava. Do tu vse lepo in prav! Phare, ki bo v prihodnje kot glavni instrument priprav kandidatk za članstvo v Evropski zvezi večji del sredstev namenil za naložbe v obmejnih predelih in za čezmejno sodelovanje na »zunanjih mejah EU«. Ta program pa predpostavlja določeno regionalno organiziranost, kije izrecno poudarja tudi Evropska skupnost v Agendi 2000. Nekaj mnenj radenskih svetnikov: - Pogovarjal sem se s svojimi vo-lilci in večina jih podpira ustanovitev regije Pomurje. (Ivan Hajdinjak) - Pokrajino potrebujemo. Njena prednostna naloga bi bila tudi usklajevanje glede avtoceste. Imenovala bi se lahko Prlekija in Prekmurje ali Pomurje. (Anton Žnidarič) - Volivci, s katerim sem se pogovarjala, pa so izražali bojazen, da bo prišlo do regijskega centralizma in da bodo Radenci odrinjeni. (Marija Marič) - Sprejemam to pobudo in predlagam občinskemu svetu, da pri tem dohitimo ali prehitimo druge. Ime Pomurje se je prijelo in lahko ostane. (Jože Flegar) - Z utanovitvijo pokrajine se bo povečala državna uprava, ljudje pa ne bodo imeli nič od tega. (Alojz Štelcer) Prej jajce ali kokoš?! Kasneje so predstavniki KS Šu-linci namreč sklenili, naj zemljišče za avtobusno obračališče zagotovi Državna direkcija za ceste, čeprav le-ta ne bi gradila omenjenega objekta. Čeprav bi takrat pridobili precej državnega denarja, se je zadeva že pred več kot pol leta sesula zaradi dopisa KS Šulinci. Njen predsednik Vladimir Hozjan je župana Franca Šlihthuberja obtožil, da se ne drži dogovora, pri čemer se je najbolj opiral na prodajno predpogodbo z vasjo Adrijanci. V njej so zbrali predviden delež 60 tisoč tolarjev in jih izročili lastnici zemljišča Šariki Perš. To pa je bil za Hozjana dovolj tehten dokaz, da ni hotel podpisati odločitve o gradnji avtobusnega obračališča v Adrijancih, češ da si je občina protipravno prisvojila denar. V daljši burni razpravi ni manjkalo medsebojnih obtoževanj, ki pa očitno ne vodijo nikamor. Kot je pripomnil eden od razpravljalcev, ima občutek, da so se ustavili pri filozofskem vprašanju, kaj je bilo prej: jajce ali kokoš? Očitki so leteli tudi na adrijanskega vaškega predsednika g. Abrahama, ki se je tokrat spretno izognil soočenju. Ta ' Referendum v Čentibi — ref' KS Čentiba je vpisanih 650 volivcev, erenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka pa seje “de m A? «V’ Za samoPrispevek je glasovalo 322 glasovalcev I j.8Z’.35 odstotka; proti je bilo 60 volivcev (15,35 odstotka/’ I veljavnih glasovnic pa je bilo devet (2,30 odstotka). . I glasovanje v Centibi je uspelo. Denar, ki ga bodo zbira/ P ( I o porabili za gradnjo kanalizacije, preplastitev krajevnih . j | druge komunalne potrebe. Nekaj zelo zanimivega se je zgodilo tudi pri točki Vprašanja, pobude in predlogi svetnikov. Miha Petek je dejal, da protestira proti odnosu predsednika občinskega sveta Jožeta Flegarja, ker da se ne drži dogovora glede sklicevanja njihovih sej (ob ponedeljkih v Jan-zevem hramu) in ker zamuja. »Ali je to kazanje moči?« se je vprašal. Dodal je še: »Ne želim Jle-garizma’.« Predsednik Flegar mu je odgovoril, da ima vsak pravico do kritike in da je Petku hvaležen za izum izraza »flegarizem«. »To zrno- I rejo le umni ljudje.« - Mnogi ljudje so obremenjen5 preteklostjo, ker so bili nezadovoljni. Pokrajina se lahko nuje tako ali drugače. Pom®® na je namreč vsebina. Vid1® perspektivo v ustanovitvi®/ gije. (Miha Petek) O pobudi so tudi glasovali jo sprejeli z dvema vzdiha® glasovoma. j „,r JOŽE^1 ii i di vi st m to ci P(' ni M ni je P šele hili »em ( M v •im j ti ittv( •»m lile 'Mn ’sp je namreč kmalu po telef°n klicu ob začetku izredne se trovskega občinskega sve jC. zapustil, češ da mu je P/v!? gova telica, vrnil pa se ni- h-pa so svetniki vendarle spre^j I lep, sprejemljiv za obe str njim so občinskemu vods ložili, da nadaljuje z vsenu mi pri gradnji avtobusnega lišča s parkiriščem pri a zeri pokopališču, stroške preptnO[oviC' Ijišča in drugo pa si b/s*a P vcii” no delili Občina Gornji "e KS Šulinci. * 9 Kdo koga zavaja-Tudi modernizacija o^ ceste Lucova-Čepinci. 1 po-več kot 30 milijonov to a^ vzroča precej hude krvi-dah Vladimirja Hozjana J obljubljal nemogoče in s ujete vajal krajane Lucove. b ,n pfi' obtožbe odločno zavrn ieta pomnil, da so na začecesth* sda razmišljali, kako 1 odsek uvrstili v letni pro pf® radi nesprejetega drža zagot°" računa in,le60^^ vljenega deleža so to časno opustili. Okrog nov vredna investicija p0dot®a prišla na vrsto v letu ■ nadJ naj bi se zgodilotudi lokalne ceste od OŠ anjeVcl’ vci do pokopališča v stavi® pridobivanja soglasijgatiacd avtobusnih čakalnic - ,j11Ciii- -struge vodnega Uii c K 'riu "»st, 'tir "Hite Mai Jih '•ho >1: S S :1sl in s L S s M Pri A »Sociala, šolstvo, zdravstvo 27. november 1997 Gimnazijsko izobraževanje za informacijsko družbo 21, stoletja Predvsem temeljno znanje Med upokojenimi prosvetnimi delavci Beltinci z okolico faeli naj bi splošne, klasične in strokovne gimnazijske programe Peter Šraj je napisal četrto knjigo Te dni je potekel mandat nacionalnemu kurikularnemu svetu, ki ga je imenovala vlada Republike Slovenije pred dvema letoma z namenom, da sprejme strokovne odločitve za izpeljavo nove šolske zakonodaje pri nas. Po besedah šolskega ministra ar- Slavka Gabra je ta organ izvedi že okrog dve tretjini zastavnih nalog, zato bi bilo nesmi-Selno, če bi prišlo do splošne zamenjave njegovih članov, kot si ^Prizadevajo nekateri v koali-Vki Slovenski ljudski stranki. fosamezne zamenjave pa seveda "V izključene, in to iz objektiv-% ne pa strankarskih ali politič-n'b razlogov. Takšnemu stališču I lePrav gotovo težko oporekati. Kljub trenutnemu zastoju na tem področju so si v področni kurikulanrni komisiji za gimnazije (njena predsednica je dr. Darja Piciga) zadali nalogo, da na širšem posvetu, ki je bil v ponedeljek v Mariboru, s pomočjo učiteljev različnih predmetov, vodstvenih in strokovnih delavcev (knjižničarjev in svetovalcev) na srednjih šolah ter nekaterih uglednih strokovnjakov »obdelajo« dokaj aktualno temo, to je Gimnazijsko izobraževanje za informacijsko družbo 21. stoletja. Dr. Darja Piciga je uvodoma spregovorila tudi o tem, kako daleč smo pravzaprav s šolsko prenovo in med drugim omenila, da je zdaj že skoraj gotovo, da bomo imeli pri nas tri vrste gimnazij: splošne (podobne sedanjim), klasične in tehnične. V 21. stoletju pa naj bi prešla Slovenija v poindustrijsko razvojno fazo, ža katero je med drugim značilno, da proizvodnja temelji na znanju in inovacijah ter na visoko zahtevnih in hitro spreminjajočih se tehnologijah, posebno informacijskih. Pri tem je potrebno upoštevati, da je za uspeh v in- Ustavljajmo nasilje, Prisluhnimo žrtvam . žalost je tako, da o določenih pomembnih stvareh spregovorimo , takrat, ko praznujemo obletnice ali posebne dneve, namenjene tem Možnostim. Takšna priložnost je tudi tokrat, ob 25. novembru, svetov-'V dnevu zoper nasilje nad ženskami. Čeravno se pri svojem delu sko-Jvsakodnevno srečujem z različ-. "ti oblikami nasilja, nemalo pa . tudi situacij, ko. se predvsem Ft nasilja obračajo tudi osebno , K žal ugotavljam, da je.tole-*"ca do nasilja v naši družbi še izjemna, predvsem z vidika pite žrtve. Ta pojav v naši služ-,sPremljamo predvsem skozi dojeno vrsto kriminalitete in prekr- žrtvam nasilja ter z ustreznim pri- Jv, ki se dogajajo v družinah v fti družinskega nasilja. Žrtve ptnega nasilja so najpogosteje i. SV in otroci, izraža pa se s tr-^njem.otrok in drugih dru-.. 'h članov, s spolnimi zloraba-^ipd. Viru dejanja, storjena v ok-iiast $ne, kjer kot žrtve nasilja tj °P3jo predsvem ženske, otro-^^stniki. so zagotovo ena dejanj, saj so ponavadi žrtve za' naJb°U neza^'’ ^al' p°80St0 s težkimi fizični->j, '.Psihičnimi posledicami opo-nase 'n takb omoigbčijo in raziskovanje zločinov, "lih ni'm' storijo ponavadi j^vi najbližji. Prav zaradi tak-al> drugačnih posledic, ki se pcVlP predvsem v duševnosti tr-ItjJen'h, pogosto tudi v najhujših celotni družbi ne more l)enVseeno> kakor ni vseeno tudi ^hS-Cer zaradi dolgoletnih služ-izkušenj vajeni vseh mo- “& opažam, <1. %lfSern nas*Ue v družini, nad 0 in tudi otroki, največkrat 't l 2aPrto med štiri domače ste-Htjj Ponavdi nikoli ali le redko k6 na dan, zaradi česar se tudi ./'SVČooll. - ■ - - z ustreznejšo zaščito žrtev nasilja v družini lahko prispevala k prepoznavanju tovrstnega nasilja kot družbenega problema. Žal pa ugotavljamo, da si pred temi problemi še vedno zatiskamo oči, in menim, da je skrajni čas, da se s problemom spoprimemo v vsej njegovi razsežnosti, predvsem v smislu ustreznejše zaščite in podpore žrtvam nasilja. Spoznavanje krute realnosti tega problema na vseh ravneh lahko in mora odpreti pot k ustreznejšemu razreševanju ali vsaj k omilitvi problema, če morebiti že nismo Zamudili vlaka za njegovo zgodnje preprečevanje. Na eni strani zelo veliko govorimo, kako pomembna je družina, po drugi strani pa kot družba ne storimo ničesar ali zelo malo, da bi predvsem zaščitili žrtve nasilnih dejanj, ki jih je zagotovo več, kot si lahko predstavljamo. To lahko tudi pomeni, da tiho podpiramo storilce, jim celo dajemo več priložnosti za njihovo’ početje in pristajamo na posledice. Tudi v našem okolju poskušamo prek sredstev obveščanja, z različnimi predavanji, opozarjanjem na posamezne primere, z zloženkami po svojih močeh osveščati javnost, predvsem pa opozoriti na občutljivost in hude posledice nasilja. Vse to pa še ne pomeni, da takšno osveščanje, tako stopom in z učinkovitejšim ustavljanjem nasilnežev postati tudi odločnejši: Pretrgajmo že enkrat krog nasilja, onemogočimo nasilneže v družinah in prisluhnimo njihovim žrtvam. OLGA GERMADNIK vodja skupine za mladinsko in družinsko kriminaliteto ter žrtve nasilja formacijski družbi 21. stoletja potrebno uveljaviti tudi spremenjen koncept znanja - tako v okviru izobraževanja mladine kot odraslih. Namesto enciklopedičnega (faktografskega) znanja, ki hitro zastari, naj izobraževanje ponuja le temeljno znanje, ob tem pa razvija gibkost v mišljenju, sposobnosti ustvarjalne uporabe znanja (za reševanje problemov) in sposobnosti za učenje. Cilju razvoja sposobnosti za iskanje, organizacijo, vrednotenje, uporabo in sporočanje informacij se pridruži še cilj »naučiti se učiti se«. Razvoj informacijske pismenosti mora temeljiti na solidnih konceptualnih osnovah, ki vključujejo spoznavanje različnih ved, tako informacijske, bibliotekarske kot tudi psihološke in druge. Za doseganje tega cilja pa je potrebno povezano delo različnih strokovnih delavcev v šoli. Predlagano je, da bi v okviru obveznih izbirnih predmetov in izbirnih vsebin na gimnazijah ponudili knjižnična in informacijska znanja (obvezno za dijake), me-tologijo raziskovalnega dela (obvezna ponudba šole) in učenje za učenje (obvezna ponudba šole). Udeleženci posveta so te predloge podprli. Prav tako ni bilo nobenega, ki se ne bi strinjal, da je potrebno pri posameznih učnih predmetih dati učencem manj faktografskega in več uporabnega znanja. JOŽE GRAJ Dobro je storiti - dobro Klic dobrote va k prevenciji oz. sploh zmanjše- vanju tega pojava. Mislim, da prav zaradi tega ne smemo in ne moremo zanemariti u^vča odgovornosti vseh, pa naj gre za > Vs., . čutim nemočno, ker posameznike, odgovorne starše ali inštitucije, ki prihajajo v stik s po- 1W -------, -- V03, okolje, jaz. mi in ti« no-L videti ali prepoznati teh pro-pr°V’ kot da jih ni. kaznivih dejanj, ki se 0 v družini, so pogostokrat \e.'n sledijo šele dolgotrajnej-\ 'n st°PnJevanernu nasilju, Vj . t takrat, ko so posle-1^ 'Zrazitejše. Žrtve psihične-'iH 'Učnega nasilja živijo v stalni ^ahu, mnogokrat prihaja P oskusov samomorov. ■^rj k°r igra pomembno vlo-'ij n tem policijsko ukrepanje, ^dalca ali nasilneža od-nje8°vega protizakonite-ania> zagotavlja pa tudi pri- Sri ^azensko obravnavo, ki bi S Peljala tudi do kaznovanja sameznikom kot nasilnežem. Naša dolžnost in moralna odgovornost je, da jih pravočasno ustavimo. Vsekakor nas na tem področju čaka še veliko nalog, predvsem pa odgovornosti, da se bomo najprej morali realno spoprijeti s tem problemom v vsej njegovi razsežnosti ob spoznanju vrednot, predvsem pa razmišljati o oblikah pomoči \?IJa je veliko več, kot ga Mvani0 kot kazniva dejanja, 0 Pa obravnavane zadeve » dobijo pravega epiloga na Predvsem zaradi (pre)- , lit a?enske zakonodaje. V zato je potrebno žrtve na-Ve^ati in informirati, kaj storiti v takih primerih. Viša zakonodaja bi seveda Novo knjigo je naslovil Beltinci z okolico. »V najnovejši knjigi so listine in opisi, ki doslej niso bili objavljeni še nikjer. Omenim naj le nekatere. Listina iz Državnega arhiva v Budimpešti ima letnico 1322 in .govori’ o imenovanju krajev celotnega beltinskega območja. Prav tako je obširen življenjepis generala Ladislava Ebergenya. Listina iz Zagrebške nadškofije zadeva razdružitev tur-niške pražupnije in ustanovitev beltinske župnije. V knjigi je listina Marije Terezije o ustanovitvi beltinskega cehovskega združenja. Opisujem veličastno manifestacijo iz leta 1919 v Beltincih, v knjigi je objavljeno arhivsko gradivo o življenju in delu oblastih v letih 1945-53,« je med drugim povedal sogovornik. Peter Šraj je že nekaj let v pokoju, a - kot potrjuje tudi najnovejša knjiga - ne miruje. Njegov konjiček zadnjih 15 let je pisanje. Je tudi kronist dogajanj v beltinski občini, pridno fotografira in tako naprej. V pokrajino ob Muri pa je prišel s Štajerskega. »Službeno pot učitelja sem začel 1965. leta na OŠ v Gornji Bistrici. V letih 1957-76 sem poučeval na beltinski osnovni šoli, pozneje (v letih 1980-91) pa sem bil še pomočnik ravnatelja.« Zadnjih šest let je upokojeni prosvetni delavec, ki pa še naprej ustvarja. Ima tudi načrte: še bo zbiral gradivo in morda napisal svojo peto knjigo. J. ŽERDIN ---------- -- Peter Šraj iz Beltinec trdi, da so v njegovi knjigi Beltinci z okolico dokumenti, ki doslej pri nas še niso bili objavljeni. - Foto: J. Ž. Mladi na razpotju - Ni dobro biti sam, še posebne ne, če zaideš v težave - Dobro je storiti - dobro! - Tega se zaveda vedno več ljudi in po svoje pomagajo ljudem v stiskah Pomanjkanje gmotnih dobrin žal vse pogosteje koga prizadene, vendar so zdravstvene, psihične, mladostniške ... težave včasih celo hujše. Vodilna misel, geslo ... letošnjega TEDNA KARITAS od nedelje, 23. novembra, pa do nedelje, 30. novembra, je Mladi na razpotju. »Razpotje je nekaj nujnega, je čas, v katerem mladostniki iščejo svojo lastno podobo. Odrasli jim dajemo zgled, postavljamo jim smerokaze in kažipote. Mladostniki pa stopajo po poteh, ki sijih sami izberejo. Ni malo takih, ki so zašli in se izgubili na poti prestopništva, kriminala, narkomanije ... S temi problemi je neposredno povezano tudi mnogo drugih težav v družini, družbenem življenju in osebne stiske odraščajoče osebe,« so zapisali v Škofijski Karitas Maribor, Strossmayerjeva ulica 15, kjer imajo danes, v četrtek, 2L novembra, od 11. do 17. ure dan odprtih vrat, torej priložnost za obisk vseh, še posebno pa »odvisnikov«. Na TEDEN KARITAS pa so se seveda pripravile tudi pomurske župnijske Karitas. Danes (in ne samo danes) je možno oddati denarne prispevke, živila, oblačila ... skratka vse, kar je uporabno in utegne komu prav priti. Še posebej pa so se angažirali v župnijski Karitas v Črenšovcih, kjer so izdali poseben letak s teksti na temo letošnjega TEDNA KARITAS. Nekaj misli mladih: Mladi moramo biti kot ptica, ki leti vedno proti dobremu. Srečnejši je tisti, ki ima prijatelja. Mladi smo središče med dobrim in slabim ... Nocoj ob 18. uri bo v novem župnijskem domu v Črenšovcih predaval mag-. Andrej Baligač iz Ljubljane o mladih na razpotju. V nedeljo, 30. novembra, ob 14. uri pa'se bo začela v telovadnici OŠ Črenšovci dobrodelna območna (vsepomurska) prireditev. Sodelovali bodo mladi iz večine pomurskih župnij. Sicer v teh dneh (v jutranjem času) tudi na Murskem valu lahko poslušamo razmišljanja mladih; danes pa je kafcelodnevni program v znamenju Karitas, torej mladih, ki so na razpotju, in drugih Iju-dih, ki so v stiskah. Ker je dobro storiti - dobro, bomo pomagali po svojih zmožnostih! Š. SOBOČAN Tudi v manjših vrtcih, kot je v Gaberju, je lahko zelo zanimivo in pestro Spet pripravljajo presenečenje Bliža se božično-novoletni čas, ko je še posebno v otroških vrtcih zelo živahno, pestro, zanimivo ... Zanimalo nas je, kako utegne biti v enoti Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava v Gaberju. Dnavno tekmovanje v logiki Trije »naši« prvaki Prejeli smo rezultate 12. državnega tekmovanja v logiki za srednješolce in le-ti so za naše območje zelo spodbudni. Tako sta Marjaž Titan (4. letnik Gimnazije M. Sobota) in Dušan Stupar (4. letnik Dvojezične srednje šole Lendava) osvojila vseh 30 možnih točk. Za nagrado bosta lahko prejemalo štipendijo HERMES Sof-tLab za študij na katerikoli tehniški fakulteti ali za študij medicine. Prvo mesto in prav tako maksimalno število možnih točk je osvojil med tretješolci tudi Vojko Flegar (SETUŠ M. Sobota), bronasto medaljo (če bi jih podeljevali) pa je za las zgrešila Mojca Kranjec (1. letnik SETUS M. Sobota). Bravo, »naši«! J. G. Po mnenju vzgojiteljice Metke Ribarič se da tudi brez velikih sredstev pripraviti marsikaj v zadovoljstvo otrok in njihovih staršev. Tako so se že začeli pripravljati na proslavljanje veselega decembra, kot so poimenovali zadnji mesec v letu. Posebno presenečenje bo vsekakor igrica (dramatizacija), ki jo bodo pripravili in zaigrali starši otrok pod vodstvom učiteljice slovenskega in nemškega jezika na DOŠ I Lendava Olge Paušič. Imeli pa bodo še veliko drugega. Da res znajo presenetiti, so dokazali že v mesecu športa. Takrat so pripravili srečanje z nogometašem Robertom Šabjanom na ga-berskem nogometnem igrišču, orientacijski pohod s starši in vadbeno uro v telovadnici Dvojezične osnovne šole I Lendava. Otrokom je bilo vse dokaj zanimivo, še posebno navdušeni pa so bili v Lendavi, kjer je bila njihova gostiteljica učiteljica športne vzgoje Ljubica Gergeli. Gaberški malčki so lahko prvič stopili v pravo veliko telovadnico, v njej tekali, skakali, se kotalili, plezali..., ne da bi slišali prepovedi, kot »Tja ne smeš«, »Tega ne počni« idr. Otroci so spoznali orodja in se seznanili tudi s pravili novih gibalnih iger. »Učiteljica Ljubica jim je zares organizirala čudovito vadbe- no uro, ki je vzbudila pri njih nepozabna doživetja.« Ravno tisti dan, ko smo bili na obisku v gaberskem vrtcu, so se otroci vrnili z obiska na lendavski policijski postaji. Ogledali so si postajo in se pogovarjali z možmi postave o prometni varnosti. Tudi to je bilo zanje novo in zanimivo doživetje. J. GRAJ Takole se razgibavajo vsak dan. intervju vestnik, 27. november 1997 Pogovor z mladim obetavnim soboškim režiseijem Alešem Nadaiem Dovolj je bilo slovenske patetike Nagrada za najboljše delo v kategoriji igranega filma Aleš Nadai iz Murske Sobote ni eden tistih mladih, ki bi svoj čas zapravljal s posedanjem po parkih. Spominjam se prvega novembra 1995. leta, ko so bili Aleš in njegovi sodelavci verjetno edini, ki so na praznih soboških ulicah nekaj počeli. Snemali so film. Toda takrat niso niti slutili, da jim bo ravno ta film čez dve leti prinesel prvo mesto na drugem festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije v Ljubljani, to je dosežek, ki doslej v Prekmurju ni uspel še nikomur. Ste film Ulično okno že takrat snemali z Željo po udeležbi na tem festivalu? Ne, nikakor ne. Snemali smo iz čiste ljubezni do filma. Začeli smo leta 1995 in končali leta 1996. Mogoče je bila v mislih kakšna druga prireditev, vendar se sedaj ne spominjam več, zakaj. Avstrijska televizija je včasih zbirala amaterske filme, vendar moram poudariti, da nam nobena uvrstitev ni bila motiv. Prvo nagrado ste prejeli v kategoriji igranega filma na drugem festivalu neodvisnega filma in videa v Ljubljani. Za kakšen festival gre in koliko je bilo udeležencev? V osemdesetih letih je bil to le festival neodvisnih filmov, vendar se je verjetno imenoval drugače. Takrat je tudi zamrl, ponovno pa so ga obudili lani, organizator pa je kulturno- umetniško društvo Cineast iz Ljubljane. Poleg kategorije igranega filma so tu še kategorije za animirani, eksperimentalni ih dokumentarni film. Posebej naj bi se še podeljevala nagrada za ultra kratki film do treh minut, vendar je letos ni dobil nihče, ker ni bilo dovolj kakovostnega izdelka. Tudi v naši kategoriji so po delili le dve nagradi, pri doku- mentamem filmu pa vse tri. Skupno je bilo od dvanajstih' možnih nagrad podeljenih le devet, ker ni bilo zadostne kakovosti, čeprav je bila le-ta boljša kot lani. Število udeležencev je bilo letos manjše, v moji kategoriji je bilo prikazanih štirideset filmov. Po pravilih naj bi sicer že pred tem obstajala selekcija, vendar so se tokrat odločili. da pokažejo vse filme, ki so morali biti posneti na osem-, šestnajst- ali petintridesetmilimetr-ski filmski trak, njihova dolžina pa ni smela presegati dvajset mU nut. Pri videu je moral biti nosilec na VHS-tehniki. To me je tudi motilo, ker je bil naš film posnet v tehniki Beta Cam in sem ga moral prenesti na VHS. Film je črno-bel, kar je bila redkost, drugi so bili večinoma barvni. Nekateri izdelki so me zelo pritegnili in kot zanimivost naj povem, da so le redki med njimi dobili priznanje. To pomeni, da so nagrade relativne. To ni tek na sto metrov, kjer so nagrade točno določene. Saj sem vesel, da sem jo dobil, toda vidi se, daje član žirije tudi gledalec. Vendar pa gre tendenca na boljše. Ni več tiste patetike, ki je bila navzoča prej, ampak se vse giblje bolj v humorne. satirične vode. Sam sem v primerjavi s patetiko vedno privrženec humorja. Moja smernica je »poližanr«, zato ker je človek v svojem življenju večplasten: vesel, žalosten, spolno aktiven in neaktiven. Vendar nobene od teh stvari ne počne stalno. Všeč so mi tudi nadrealistični dodatki, vendar se jih moraš zavedati. Pri nobeni stvari ne smeš pretiravati. Treba pa je reči, da avtorski film v bistvu ni žanrski. Pri našem poročilu o vašem uspehu je prišlo do nekaterih pomanjkljivih podatkov, zato bova sedaj omenila vse, ki imajo ka-koršne koli zasluge za prvo mesto. Jaz sem avtor, se pravi scena-rict in rpžiKpr Asistent reziie ie bil Matej Fišer. Glavni vlogi sta odigrala Dušan Šarotar in Andreja Peterneli, sodelovala sta še Aleš Kuhar in Sašo Legenič. Aleš Kuharje napisal tudi glasbo, s katero sem zelo zadovoljen. Za masko in kostume je bila odgovorna Eva M. Kušej, za fotografijo pa Jure Zauneker. Montažer je bil Boris Omahen in moram reči, da je bil levji delež pri uspehu ravno njegov. Vsem sem hvaležen, ker brez njih delo ne bi nastalo, še poseb- no ne brez Borisa. Del nagrade pripada tudi njemu. Tudi nadaljnje projekte bom snemal z njim, seveda če bo on za to. Morava omeniti še izvršno producentko, to pa je bila Suzana Kerčmar. Vam je pomagal tudi kdo iz uradnih inštitucij? Da. Letos mi je dal tajnik soboške Zveze kulturnih organizacij Geza Kišfalvi propagandni material za ta festival in potem sem se na prigovarjanje kolegov odločil, da bom film poslal. ZKO nam je ves čas pomagala pri filmu in nam stala ob strani. Tudi zbiranje sredstev pokroviteljev je potekalo prek ZKO, ki mi je tudi finančno omogočila udeležbo na festivalu. Poleti sem bil v filmski šoli v Novi Gorici, na izobraževalnem seminarju, in to mi je ravno tako omogočila ZKO, poleg nje pa še soboška Zveza organizacij za tehnično kulturo. Po tej nagradi smo se obrnili na občino, kjer so mi povedali, naj se prijavim na javni razpis za dodeljevanje sredstev. Vendar pa bo občina prek MIKK-a sodelovala pri našem naslednjem projektu. Naslov vašega filma Ulično okno me močno spominja na film Dvoriščno okno Alfreda Hitchcocka. A ima kaj zveze z vašim filmom? Ima, ima. Rad se igram s temi asociacijami, tudi pri drugem filmu bo tako. Sama zgodba Uličnega okna sicer nima zveze z Hitchcockom, vendar se pri snemanju filma ne moreš izogniti njegovim vplivom, saj je postavil nekatere mejnike, ki jih enostavno ni mogoče obiti. Vendar naš film ni nobena grozljivka, ne bi rad, da bi pri ljudeh prišlo do napačnega mišljenja. V oddaji Sledi na slovenski televiziji so že na kratko predstavili vaše delo, vendar nisi bil zadovoljen z njegovo interpretacijo. Zato bova sedaj po domače predstavila zgodbo filma. Film je dolg devet minut. V ospredju je osamljen starejši intelektualec, ki nima nobenega spolnega partnerja in nobenih prijateljev. Živi v stari hiši v ulici, kjer je prek ceste tudi modna trgovina. In normalno je, da se pri modni trgovini ustavljajo ženske in si ogledujejo izložbe. Zato si zaradi svoje želje, ki se mu porodi v glavi, naroči telefon, ki ga v bistvu ne potfebuje, saj nima nikogar, ki bi ga poklical. Telefon si v resnici naroči zato, da dobi kabel, kije speljan med trgovino in njegovo hišo, in da lahko na ta kabel namesti vodovodno cev. In potem ko se ženska znova ustavi pred izložbo, lahko zadovolji svojo specifično spolno tenzijo. Tako ali tako bo projekt predvajan, zato vabim vse, naj si ga pridejo ogledat. Kam? Z ZKO se dogovarjamo za projekcijo tega filma in premiero novega, najverjetneje bo to v grajski dvorani, mogoče tudi v MI-KK-u. Zanimanje je, v Murski Soboti filma še nismo predvajali. Vrtel pa seje že na kabelski televiziji za Goričko. Že dvakrat si omenil nov projekt. Nam lahko izdaš kaj več? Da, enega bomo kmalu končali. Slika je že zmontirana, je pa posnet z drugo ekipo, edino montažer Boris Omahen je isti. Film bo dolg dvaindvajset minut, imenoval pa se bo Zvezda. Jaz sem znova scenarist in režiser, gre Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 20. 11. 1997, opr. & ST 34/96, v stečajnem postopku nad dolžnikom Jeklotehno Maribor, d. d., v stečaju objavlja JAVNO DRAŽBO naslednjega nepremičnega in premičnega premoženja: 1. Poslovni prostor v LENDAVI, Kranjčeva ul. št. 2 (frizerski salon), 33,26 m2, pare. št. 4411/2, k. o. Lendava, po izklicni ceni 29.847,00 DEM (devetindvajsettisočosem-stosedeminštirideset 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Poslovni prostor v MURSKI SOBOTI, Cvetkova ul. 14, 119 m2, in kletni prostori (shramba) 3,40 m2, pare. št. 1254, zk. vi. št. 1661, k. o. Murska Sobota, po izklicni ceni 179.606,00 DEM (stodevetinsedemdesetti-sočšeststošest 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. 3.1. Poslovni trgovinski in skladiščni prostor v Murski Soboti, Cvetkova ul. 2a, hiša št. 2 Cvetkova ul. s poslopjem z 2336 m2, dvorišče s površino 1749 m2, pare. št. 1295, in dvorišče s površino 705 m2, pare. št. 1287, zk. vi. 2615, k. o. Murska Sobota. Po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Murske Sobote z dne 21.3. 1991 je navedena nepremičnina kulturni in zgodovinski spomenik -meščanska in trška arhitektura. Izklicna cena je 1,831.141,00 DEM (enmilijonosemstoe-naintridesettisočstoenainštirideset 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. 3.2. Skupaj z nepremičnino se prodaja oprema (tel. centrala, oljna gorilnika, cisterna, set za cisterno in alarmna naprava) po izklicni ceni 200.100,00 SIT (dvestotisočsto 00/100 SIT). Prednost pri nakupu imajo tisti dražitelji, ki dražijo nepremičnino in opremo kot celoto. 4. Počitniška hiša TIP A, št. 125, z opremo, Terme Čatež, k. o. Mostec, velikost zemljišča 41 m2, neto površina objekta 46 m2, po izklicni ceni 81.144,90 DEM (enainosemdesttisočstošti-riinštirideset 90/100), plačljivo v tolarski vrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. 5. Garsonjera TIP b 02 št. 2/I z opremo v počitniškem naselju Miholaščica Zaglav, k. o. Martinščica, otok Cres, R Hrvaška, velikost zemljišča 41 m2, površina objekta 34 m2, izklicna cena 58.012,20 DEM (oseminpetdesettisoč dvanajst 20/100), plačljivo v tolarski vrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Javna dražba bo 10. decembra 1997 ob 10. uri v sobi 330 okrožnega sodišča v Mariboru. pa za epoho iz življenja študenta, vendar je film daleč od tega, da bi se ukvarjal s študentsko problematiko ali s čim podobnim. Bolj gre za humor kot za kaj drugega. Je črno-bel, prikazan pa bo decembra. Pripravljamo pa se že na snemanje polurnega filma v prihodnjem poletju. Seveda če bodo sredstva, do sedaj so namreč zadostovala le minimalna sredstva. Lahko pa že zdaj povem, daje delovni naslov tega filma Težave Martina P. Ali razmišljaš tudi o režiji kakšnega celovečernega filma? Ne, zaenkrat še ne. Me ne zanima. Naivno bi bilo, če bi začel delati v tisti tehniki. Cena je tako visoka, da bi zgodbo lahko povedal le na kratko. Razmišljam pa o ultrakratkem filmu, ki bi ga naredil v klasični filmski šestnajstmili-metrski tehniki. Do videa se obnašam kot do filma. Ne vrtim ga nazaj in ne ustavljam. Ulično okno je bil naš prvi igrani film in vsi skupaj smo se morali naučiti osnove tehnologije. Sami smo prišli do nekaterih ugotovitev, saj tudi jaz nisem šolan filmar. Pomagale pa mi bodo izku POGOJI SODELOVANJA Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. pred začetkom javne dražbe predložijo, in sicer: - fizične osebe potrdilo o državljanstvu Republike Slovenil6’ - pravne osebe sklep o registraciji v Republiki Sloveniji ter P°' oblastilo osebi, ki draži za zastopanje na javni dražbi- Po tč. 5 tega oglasa lahko sodelujejo pravne in fizične oseb6^ ki-izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom za Pria bitev lastninskih pravic pri nepremičninah v R Hrvaški. Dražitelj mora vplačati varščino v višini 10 % od preblag izklicne cene na račun prodajalca, žiro račun št. 51800-61626, varščina pa se uspešnemu dražitelju po odbitku škov všteje v kupnino, preostalim morebitnim dražiteljem brez obresti vrne v treh dneh po koncu javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične ki bodo v začetku dražbe predložile potrjen virmanski na g potrjeno položnico ali blagajniški prejemek o plačilu vars Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za najmanj izklicne cene. Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po javni dražbi, c6 tem času pogodbe na podpiše, se vaščina zadrži. Kupec mora plačati kupnino v 45 dneh po sklenitvi pog^^j, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če preostanka ge ne ne plača v tem roku, velja, da je odstopil od nakupa mu varščina zadrži. Prometni davek, stroške sestave kupoprodajne P°9°p|ača stroške prepisa lastništva in druge morebitne stroške kupec. nin6 Lastninska pravica preide na kupca po plačilu celotne pod tč. 1,2, 3 in 4, pod tč. 5 pridobi kupec pravico UP^^a-objekta in pripadajočega funkcionalnega zemljišča z ločen čas. Z zakonsko ureditvijo prometa z nepremi v med državama Slovenijo in Hrvaško preide pravica up lastninsko pravico brez nadomestila. „ Nepremičnine in premičnine se kupujejo po sistemu ”vl kupljeno«. 0? Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu 9 121, int. 155 ali 166, vsak delovni dan od 7. do šnje s televizije, kjer sem že delal, zato bodo projekti vedno boljši. Toda učenje nove tehnologije ni težava, to je čar. Težava je še.ved-no denar. Ne govorim rad o tern, vendar vem, da se te težave še dolgo ne bom rešil. Ogromno potuješ. Bil si že po Skandinaviji, p državah Beneluksa, v Parizu, Bretanji, Normandiji, letos poleti pa si spoznal Egipt od severa do juga. Ali imajo takšna potovanja vpliv na tvoje delo, na kreativno ustvarjanje? Potovanje avtomatično spodbudi željo po kreativnosti. Najlepši del potovanja je, ko prideš domov. Bogat si z izkušnjami in avtomatsko pametnejši. Vtis s potovanja je del tvoje domišljije. Drugo leto bi se rad odpravil v Ameriko, v New York. Potem pa postaviva še eno ameriško vprašanje. Kdo so tvoji najljubši režiserji? Mnogo jih je. Po svojih zvrsteh so različni in eni bolj, drugi manj komercialni. Od velikih lahko omenim Federica Fellinija, Aki Kaurismaki mi je vsekakor všeč, od Američanov Jim Jarmusch, od alternativcev John Waters, vendar dvomim, da ga večina pozna. Tu sta še Stan-ley Kubrick in Terry GilUa®’ definitivno eden mojih najljuh-ših pa je Emir Kusturica. ^ie' govo politično prepričanje nje ne zanima. Če kdo oporeka, da je to velik režiser, naj mu °P°' reka na strokovni ravni, nena politični. Seveda sejazzvsen11 temi režiserji nikakor ne m°renl primerjati. Kaj pa filmi? Tudi teh je več in so ra nih žanrov. Med njimi s°. ( slovenski, na primer ^sje. nežno in Na svidenje dnji vojni, ki se zelo drzlJanove predloge Menuet23^ ro. Karpo Godina všeč kot direktor fotog^L s tem da je Vilko Filač, Kusturico posnel štiri m ’ aj; boljši. Naj vam našteje111 s ljubše montažerje? Foto: JURE ZAL1^^ ^stnik, 27. november 1997 Nov Lainščkov roman Duhovna matrica bivanja Najnovejši Lainščkov roman s pomenljivim, a hkrati zagonetnim naslovom Skarabej in vestalka (Založba Franc-Franc, 1997), sicer predstavljen na multimediji na letošnjem 13. knjižnem sejmu v Ljubljani, je dvoobrazen kot podobi na naslovnici, delo Ferija Mesariča Če si namreč le-ta davno izkopana kamnita obraza ogledamo podrobneje, pridemo do presenetljivega povzetka: ti dve kamniti glavi s,asi od daleč podobni kot jajce jajcu, od blizu pa hudo različni. In Prav ta navidezna dvojnost - enakost je glavno vodilo Lainščkovega romana, ki gaje, zanimivo, prestavil na neslovenska tla. Namreč dvoje zgodb o »ple-nilcih duš«, ki tečeta vzpored- < n°- pred bralcem postopoma, včasih bi rekel, da kar strašljivo Natančno razgrinjata »duhovno druščino Reda bratov in sester tnusa«, druščino, v katero se Pride skozi vrata »brez kljuke in ključavnice«, druščino blaznih Psevdoscientistov in fantastov, j ^i so si skušali sistematično : gledati sleherno mulekolo in sleherno kodo bitja« Poljakinje Karle Marchlewski, ki jo je Ali - ■ ster, sicer eden duhovnih vodij te framasonsko-ezoterične skupnosti, prodal za tri milijone dolarjev, »da bi postala medij Pti iskanju kakršnekoli zveze z v'šjo zavestjo«. i In prav v tem tiči ključ Lain-sekovega teksta: dokazati, daje I Vsak posameznik le »vzorec, ki Ika ponavljaš, kot se je bil že ti-s°čkrat ponovil in se bo še ponašal«. Torej v vsakem od nas tiči ZaPisan praspomin ali koda prelika, ki se oglaša iz podzavesti. Ob tem seveda ne gre za populistično reinkarnacijo, temveč za soočenje podzavednega in zavetega, ki se prinika skozi »turbulenco človekovega duha«. 1 Namreč zgodba keltske Njo, < jekleta, ki okusi sad ljubezni in ' »oreh med nogami, ki sta ga morala streti«, skozi vražnost in magičnost časa žrecev in druidov, se v času strašljive Karline iniciacije oglaša kot onomato-poeja slavčkove pesmi ali pope-vkanje Karline matere, ki se je komajda spominja. Keltsko obredje, v katerem deklica Njo postane prav tako medij in žrtev, na moč spominja na Karlin boleč vstop med Janusove brate in sestre. Le-ti v njej s »poskusom vnovične prvinske identifikacije v svet prvinskega človeka, ki ne pozna lastnega psihičnega dogajanja, ampak je zanj to zgolj projekcija«, obujajo podzavedne pra-nagone in prasanje, ki jih bo treba po orwellovsko zlorabiti. Tako se skozi krvav predkrščanski čas, ki se dogaja nekje v podnožju Ataja, odslikavajo za ljubezni. Karlo Marchlewski namreč pred zloveščim Alijem Esterjem ustreli njen Guy La-briola, pradavno Agneš pa pokonča, ker se je žrtvovala in vdala osvajalnemu gjirkoškemu knezu Butorju, njen Nagr, ki se zmeraj vrača. Lainšček je torej v svojem zadnjem, po mojem najboljšem nas čarne, magične podobe voj- : nost; obe končata kot žrtvi iz mevanjem in obvladovanjem podzavednega ter nagonskega zavladati človeku. Ob tem bo marsikdo pomislil na zlovešče kloniranje, a Laiščekje šel še dlje. Zavedal se je, da nevarnost tiči drugje, namreč v »razvoju mikročipa, s katerim bo mogoče od rojstva spremljati proces človekove individualizacije in ga vseobsežno trajno dokumentirati.« In prav ta mikročip, ki ga Lainšček imenuje »plenilec duše«, bo docela razkril paradoks in paradigmo človekovega bivanja ter »v dokajšnji meri pro-blematizacijo Satana kot demi-urgično zunanjo silo, ki ga pojasnjujejo v prvi vrsti kot zlo, ki se že tisočletja kopiči v človekovem nezavednem«. In prav to so želeli z obredjem iniciacije ob druidskem svetišču Newgrange zaklinjeval-ci božanstva Januša izvabiti iz nesrečne Karle Marchlewski: namreč »posmrtni genij pradavne deklice Njo«, s katero jo veže naravnost osupljiva podob- romanu, ki se bere dvoplastno, odkrito pokazal na podobo človeka kot duševne kopije prednikov, hkrati pa se, podobno kot se bo vsak bralec, odkrito zbal nad manipulacijo tega odkritja. Če bo nekoč resda prišel v uporabo mikročip »plenilec duše«, bodo podobne bratovščine a la druščine Januša mirne duše plenile po podzavednem in hkrati utrjevale svoj imperij ter bestiarij vladanja. In prav zato je to roman, ki ga ne moremo in ne smemo založiti, saj s svojo strašljivo realnostjo in idejnostjo razkriva, da se bodo kaj kmalu razviharile perfidne osvajalne vojne, ki bodo opustošile človekov razum in čustva. In če se le globje zamislimo, se je to, žal, že začelo. Pa ne le na straneh Lainščkove-ga romana, ki ga toplo priporočam, niti na vsemogočih klinikah fantastov, temveč, pa če si še tako zatiskamo oči, z diktatom slepega potrošništva že v naši soseski. MILAN VINCETIČ I ščakov, spopadov in mandrago-re, poglavarjev in žrecev, razpetimi med oblastjo in božanstvi, na katere smo zaradi imperativa krščanstva kratkomali pozabili. V tem romanu pa se oglašajo z magičnimi imeni, ki vzbujajo hkrati strah in občudovanje, podobno kot novodobni podaniki velikega Januša, ki želijo z razu- ^murski arhitekti v cehovskem združenju Razbiti želijo dogme o tradicionalni gradnji $ruštvo arhitektov Prekmurja in Prlekije vključuje 27 ^itektov od 40 delujočih na območju Pomurja Stanovna skupščina Društva ie h!ektov Prekmurja in Prlekije y s lla sicer že konec junija 1997 d “boškem gradu, ko se je v N0Stv° včlanilo 25 delujočih di-^iranih inženirjev in inže-. arhitekture ter diplomira-jinJb^irjev >n inženirjev kra-S|oke arhitekture. Drugod po HfVen^' društva arhi-“v že nekaj let, v zadnjem Wi ju pa se ie ze'° P°večai0 Mi' 0 tovrstnih strokovnjakov Pomurju. b0.a bi dosegli zapisane cilje, ž ?e° aktivno sodelovati $ Ustanovljeno Inženirsko stat' 1.Co Slovenije - želijo poro? nJen konstitutivni del ozi-Urjja de> sekcije za arhitekturo, tliro ij?ern in krajinsko arhitek-Va|a’ naj bi v prihodnje delo-Par| 2 zakonskim pooblastilom to,, agenta in države kot nad- Pri izvaJanju Zakona o objektov in Zakona o ^itj| Par°čilih ter prav tako 9 'nterese članov ter iz-yCe sorodnih strok. 2adnjih mesecih so se v N 7° v^aniii vsi vidni in akti-r°jektanti, nekateri arhi-tega obmurskega obmo-2e člani drugih podobnih %ev- V izvršnem odboru so ^oldinskij, Jože Sraka, "Ho z Lazar, Ivo Bošnjakovič Dominko, slednji je redsednik društva. 'tr^^^bra bodo razpisali in-\ "atečaj za vse člane na Enodružinska ruralna ob- Cilji Društva arhitektov Prekmurja in Prlekije so: - približati poznavanje dela in naloge arhitektov širšim družbenim strukturam ter tako doseči razumevanje za naše delo in naša razmišljanja, - zagotoviti si spoštovanje naše stroke tako pri širši populaciji kot aktivnejših investitorjih ter vodstvenih političnih strukturah, -popestriti sodelovanje z občinskimi upravnimi organizacijami ter župani in jim tako ponuditi strokovno ozadje za lažje in pravilnejše odločanje o“arhitekturnih in urbanističnih investicijah pri oblikovanju mesta, - svojim članom ponujati možnosti za širitev njihovega strokovnega obzorja ter znanja, - sodelovati ter pomagati pri razpisnih in internih natečajih pri iskanju boljše, cenejše in racionalnejše arhitekture pri obravnavanju urbanističnih in prostorskih smernic. mestna hiša, na katerem naj bi vsak arhitekt predstavil svoje videnja razvoja prekmurske arhitekture, ki se je končal v dvajsetih letih. Natečaj naj bi podal določene smernice. V pogovorih z župani želijo doseči, da bi bili člani društva vključeni v izbiro najugodnjših ponudnikov na natečajih, še prej pa, da bi se vsa velika dela izbirala le prek javnih natečajev - izbrana dela se morajo potem tudi javno predstaviti. V prihodnjem letu bodo organizirali dve okrogli mizi o trenutno najbolj aktualnih temah ter dve strokovni ekskurziji. Vsako leto bodo tudi predstavili enega od starejših velikih arhi-tekov; seveda bo najprej na vrsti arhitekt Novak. BBP Jemljeta iz vsakdanjega življenja Piišpek zelejni Z literaturo, ob glasbi in fotografijah sta v predprostoru soboškega gradu v petek zvečer dve avtorici predstavili dojemanje vsakdanjosti, ki ga vsaka izraža na svoj način. Fotografinja Cvetka Juhnov s fotografijo, Štefka Bohar pa svoje misli v obliki proze in pesmi preliva na papir, včasih pa nariše tudi kakšno sliko. V kulturnem programu so sodelovali tudi pevski zbor Lyndwa, Nikita Juhnov, Klementina Lesic, pesmi pa je prebirala Marjanca Ferko. Cvetka Juhnov se je na tokratni razstavi predstavila s fotografijami križnih znamenj, ki stojijo na Goričkem, predvsem v okolici Gradu. Za razstavo jih je izbrala trideset, vsa pa so stara okoli sto let. Fotografije pa je podnaslovila s starimi prekmurskimi izrazi, predvsem z goričkega konca, ki so že začeli izginjati iz vsakdanje uporabe. Štefka Bohar pa pravi, da se lahko s poezijo in prozo ter umetniškim izpovedovanjem ukvarjaš tudi tedaj, ko delaš na njivi. Po njenem mnenju je tam stik z naravo še toliko bolj pristen, neposreden in inti Fotografija z razstave Cvetke Juhnov: Ka boš pleta venec, dene cuj bo-rojco, kok to lepo spila. men, da lahko bolje uvidiš, kaj se dogaja. »Med delom me pogosto prešine kakšna misel, o tem razmišljam, in ko se zvečer vsa družina odpravi spat, si najdem čas, vzamem papir in takrat nastajajo moje pesmi.« Razstava bo na ogled do 28. novembra, potem pa se bo preselila v muzej v grad pri Gradu na Goričkem. ANRR j Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo^ Panonski ||| ix?/o//cI I u 123 PORTRETIllIlTaSTflOH Že župnik Horvat je razmišljal o novi cerkvi v Bogojini. Tako je 1. 1897 pisal cerkvenemu zaščitniku Pavlu Eszterhaziju o svojih namerah. Ko je škofija poslala kne- žjega arhitekta, je ta trdil, da cerkve ni mogoče več popraviti in da je potrebna nova. Po dobrem četrt-stoletju je arhitekt Plečnik ugotovil, da popolno rušenje ni potrebno. V skladu s svojim načelom, da ne kaže rušiti, kar so predniki dobro postavili, je staro srednjeveško cerkev vkomponiral v svoje načrte. Tako je v letih 1925-1927 nastala arhitekturna mojstrovina, zaradi katere občudovalce svetovnih arhitekturnih znamenitosti zanese pot iz evropskih prestolnic tudi med hiše pod vršičkim bregom. Hkrati pa je Plečnikova umetnina poveličala tudi Ivana Bašo, saj je bil s svojimi organizacijskimi in voditeljskimi sposobnostmi ter z veliko vloženega truda najzaslužnejši za to, daje Bogojina postala domovanje Plečnikove stvaritve. Ob takšnem in podobnem organizacijskem delu (tako še npr. predsednikovanje odboru za izgradnjo dijaškega zavoda Martinišče) in ob duhovnikovanju pa je pozornosti vredno vsaj še dvoje: Baševo delovanje v Ivano-cyjevem krogu, torej prizadevanje za prekmursko slovensko publicistiko v prvih dveh desetletjih 20. stoletja, in njegovo besedno ustvarjanje. Plečnik-”Baševa” cerkev v Bogojini Da bi laže uzrli pomen in narodnoohranjevalno vlogo prekmurske publicistike v prvih dveh desetletjih 20. stoletja, osvetlimo naprej nekaj zgodovinskih in kulturno-narodnostnih okoliščin. IVAN V prvi polovici 19. stoletja so se najpomembnejši slavisti (Dobrovsky, Kopitar, J - ----- ’ ' DAČA jMvisu (uoDrovsKy, Kopitar, DAoA Miklošič, Janežič idr.) seznanili s prekmur- skim slovstvom in znanstveno potrdili to, kar je bilo v drugačnem kontekstu in iz narodnostnega čutenja zapisano pri obeh Kuzmičih, Bakošu idr. - torej misel, da sta prekmutško slovstvo in jezik del slovenskega kulturnega sveta. Temu je v drugi polovici stoletja sledilo praktično zanimanje različnih izobražencev z desnega brega Mure za Prekmurje (npr. Raič, Trstenjak) ter utrjevanje in poglabljanje-kulturnih stikov, sprva predvsem med katoliškimi duhovniki in izobraženci. Ti stiki so se kmalu razširili tudi na ostalo prebivalstvo, predvsem v dolinskem delu. Za medsebojno spoznavanje, jezikovno in siceršnje duhovno zbliževanje ter utrditev “slovenske zavesti” je bilo najpomembnejše: a) knjige Mohorjeve družbe in druge knjige, ki so se zelo hitro širile med Prekmurci; b) ljutomerski tabori, ki so jih obiskovali tudi ljudje z leve strani Mure; c) misijoni v letih 1907-1912, na katerih so v Beltincih, Črensovcih in v Bogojini misijonarji lazaristi z različnih slovenskih krajev takratne Spodnje Štajerske spovedovali in pridigali; c) romanja prekmurskih vernikov v slovenske kraje onstran Mure; d) drugi stiki in informacije, ki so prihajale s štajerske in kranjske strani. Hkrati s tem procesom pa je potekal še eden. Po številnih vojaških in političnih porazih ter desetletjih politične nestabilnosti so se sredi 19. stoletja razmere v državi stabilizirale in okrepljena nacionalna samozavest madžarskih fevdalnih in meščanskih krogov je postopoma začela preraščati v nacionalizem. Ta se je okrepil po uvedbi dualizma leta 1867. Seveda šolski zakon štev. XXXVIIFiz leta 1868, ki je uzakonil mrežo madžarskih državnih šol in v njih madžarščino kot učnijezik, sam po sebi ni bil diskri-minatoren, saj je njegov 58. člen zagotavljal ne-madžarskim narodnostnim skupnostim pravico do pouka v maternem jeziku. Toda praksa je bila drugačna, diskriminatorna do nemadžarskih narodnostnih skupnosti. V duhu “enotnega državnega ogrskega naroda” so zapisane pravice na terenu ostajale le črka na papirju. Celo več: del te prakse so bila tudi t.i. izobraževalna društva, za Prekmurje npr. Madžarsko izobraževalno društvo za vendsko (!) krajino, ki je tako na področju šolstva kot na področju javnosti (tednik Muraszombat es videke/Murska Sobota in okolica) izvajalo proces, v zgodovinopisju imenovan madžarizacija. Tako sta drug ob drugem tekla dva procesa, madžarizacije in gradnja duhovnih mostov čez Muro; prvi je bil državno narekovan in naravnan zoper naravne pravice nemadžarskih narodnostnih skupnosti v državi, drugi je bil spontan in rezultat naravne jezikovno-kulturne povezanosti Prekmurcev s Slovenci onstran Mure. Bolj ko sta se procesa stopnjevala, bolj neizbežno je bilo njuno trčenje. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 O tem in onem vestnik, 27. november 1997 Doživetja in razočaranja Knjige so že napisane! O knjigi T. Zsige in njeni kritiki z naše strani je bilo napisanega toliko čudnega in nerazumljivega, da bi bilo spet potrebno napisati dolg odgovor. Tako pravi inženir: Če dr. Novaku knjiga ni všeč, pa naj napiše novo in nato naj neka submešana (?) komisija ugotavlja, kdo ima in kdo nima prav. No, po taki logiki bi nobena ocena nobene knjige ne bila dovoljena, ker bi inženirji in mogoče tudi drugi vedno terjali kar - novo knjigo ... Prvič slišim in berem kaj takega in menim, da sem v dosedanjih člankih v Vestniku dovolj povedal, kaj ni prav in zakaj ne, čeprav bi bilo mogoče še kaj dodati. Nekaterim pa tudi to ni jasno, kot kažejo pogovori v Nepuj-sagu. Nje je smela naša ostra kritika osupniti - nas pa ne bi smela osupniti, še manj prizadeti Zsigova izmišljotina, da se prekmurščina (ali prekmurski jezik, po njegovem kar »a Ven-dvidek ... nyelve«) v »bistvenih vprašanjih razlikuje od slovenščine ...«. Kaj, če bi kdo zapisal, da se lendavska vogrščina ali madžarščina »bistveno razlikuje od »magyar nyelv-a« ali madžarščine ali peštanske ali hortobagyske ali vsake druge madžarščine? Bi se le prijazno nasmehnili? In če bi še kdo napisal, da so se prekmurski Madžari imenovali še (!) v 19. stoletju »Vogrok« ali kar - hunok?! Ali mogyeri, ungeri? Bi smeli danes ha Madžarskem kaj takega tiskati brez protesta, pa recimo bi kaj takega izdala Zveza Slovencev na Madžarskem?! Knjige o vsem tem so na naši slovenski strani že davno napisane: Abeczedarium Szloweszko ... 1725; M. Sever piše 1747: Liiblenomi szlovenszkomi Narodi ... Števan Kuzmič 1771: Nouvi Zakon ... na sztari szlovenszki jezik obrnyeni (Zsiga teh imen in del ne pozna); Mikloš Kuzmič ... Okrogline szlovenszke ... pa Jožef Košič, ki bi mogel Vogrom toliko povedati, piše »od naše slovenščine ...«itn. pa do Mikolove Domovine 1920. 1922. v Budapešti: novine za szlovenszki narod itn. In ta slovenščina, 'recimo v prekmurski obliki, je moja in nas vseh materinščina. In ko bi nam kdo mater opsoval, kako bi mu odgovorili? Najbrž ogorčeno in lendavski neobčutljivi kritiki bi nam rekli, da smo grobi (»durva han-gvetelii), ne tistemu nesramnežu, ki je psoval. Če kdo reče, da se moja materinščina razlikuje od slovenščine, je zame grob in vse podobno. ■ In knjige premnoge in razprave so napisane o našem slovenskem narodu, o njegovem imenu in njegovi zgodovini. Vsi pravijo, da smo bili in smo Slovenci, Slovenje, in mi to verujemo, za tem stojimo. Če pa kdo, ki ne pozna teh knjig in razprav, zdaj trdi, da smo nekaj drugega - naj molčimo? Zakaj? Na vse izmišljotine nepoznavalcev jezika, zgodovine, življenja ljudstva, njegovega prepričanja lepo ponižno molči, ne bodi nekulturen, kot da živiš pred tridesetimi ali štiridesetimi leti; ne bodi balkanski, poslušaj modrost iž Lendave, ki še danes kljub vsemu trdi: «... sam se nagibam k temu, da (tu živeči Slovenci, kot pravi prej, V. N.) jih imam za neke vrste ABECEDARIUM SZLOWENSZKO, 'rpiiedTl. I- -—I za L——’ Drobno Detzo, vdn fzpuscheno. prehod med zahodnim in južnim slovanstvom ...«. Glej ga, učenjaka - kje je pa študiral slavistiko in zgodovino - v Pešti pri Melichu ali Kniezsi ali celo pri pokojnem lendavskem . rojaku Hadrovicsu, ki bi se že dobro obregnil ob vse te ,mo-drijaše’? Samo za prehod nas ima in nikakor za prave Slovence. G. Kozma - in koliko vasje še? Joj nam! Knjige so sicer napisane in razprave z opombami - te pa niso pomembne, pravijo v Nepujsagu - ampak resnice zanje ni... Tudi mi najbrž nimamo prav, če vemo in trdimo, da Ivan Jerič in Mihael Kuhar nista ropala in razbijala - ne, prav so imeli v letih 1941 do 1945 preljubi okupatorji, ki so sestavljali lažne obtožnice, iz katerih prepisuje današnji zgodovinar in ne pove tega v opombah, ki ne navajajo naslova spisa, iz katerega zajemajo - tak očitek je njim »smešen« in vsa naša občutljivost »nedostojno grob ton«. Glavni tajnik Madžarske akademije znanosti, univ. prof. dr. Janos Melich, mi je dejal v oktobru 1942. ko so me pregnali iz Sobote: »Novak, le ostanite dober Slovenec.« In je napisal nekaj del o Slovanih in Madžarih in je znal nekaj jezikov ... VILKO NOVAK Srečanje madžarskih narodnostnih kulturnih ustanov iz »karpatskega bazena« v Lendavi O položaju in sodelovanju Udeleženci iz Avstrije, Hrvaške, ZR Jugoslavije, Madžarske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine Pripadniki madžarske narodnosti živijo kot manjšina kar v sedmih državah, razseljeni pa so tako rekoč po vsem svetu. Leta 1993 je bila v Lendavi prva skupna konferenca (srečanje) predstavnikov madžarskih manjšinskih organizacij oz. ustanov, na kateri so obravnavali položaj in vlogo narodnostnih sredstev javnega obveščanja, čez dve leti je bila tema konference literarna ustvarjanje pesnikov in pisateljev v maternem jeziku, prejšnji petek in soboto pa so obravnavali položaj narodnostnih kulturnih ustanov in medsebojno sodelovanje. Konferenco je pripravil Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava v sodelovanju z Zvezo Madžarov ter Mednarodnim dru- štvom madžarskega jezika in kulture. Na njej so se zbrali predstavniki kulturnih ustanov iz Slovaške, Ukrajine, Transilvanije Na srečanju predstavnikov madžarskih narodnostnih kulturnih ustanov v lendavskem gradu se je zbralo okrog 50 udeležencev iz osmih držav. Potem ko jih je v imenu gostiteljev pozdravil Laszlo Gbncz, so vsi skupaj zapeli madžarsko himno, nato pa so se pogovarjali o položaju in sodelovanju v kulturi. (Foto: J. G.) Šesti Kleklovi dnevi Iz zapuščine črpati za naprej V Črenšovih sta bila v soboto zvečer v okviru šestih Klekovih dnevov dva pomembna dogodka, ustanovitev fundacije Jožefa Klekla st. ter priprava osnutka za vsebinsko zasnovo spominske sobe Jožefu Kleklu st. Kleklove dneve so letos pripravili že šestič, v okviru le-teh pa predstavijo pomembne može, ki so se rodili ter aktivneje delovali in sooblikovali življenje in dogajanje v tem delu pokrajine ob Muri. Župan Anton Tbrnar je povedal, da so več kot običajni kulturni dogodek, saj med drugim s tem želijo obujati tisto, kar se ne sme pozabiti. Namen ustanovitve fundacije založniške, raziskovalne, umet-Jožefa Klekla st. je financiranje niške in drugih kulturnih dejav- Start mestnega odbora DeSUS-a »Smo kot novorojeno dete!« To je na prvem sestanku mestnega odbora Demokratične stranke upokojencev upokojencev Slovenije (DeSUS) v Murski Soboti izjavil novoizvoljeni predsednik prof. Evgen Titan, ki se je zavzel za večjo vnemo in angažiranost njegovih članov. Ti so podrobneje razčlenili trenutno situacijo in se dogovorili za prihodnje naloge. Navzoč je bil tudi tajnik območnega odbora DeSUS-a Rudolf Kulič, ki je spregovoril o sklepih ustanovne skupščine in o sestanku z vodstvom slovenskega DeSUS-a, ki je bil v Gornji Radgoni. Ugotovljeno je bilo, da so na državni ravni vzpostavljeni boljši stiki z LDS kot pa s SLS, kmalu pa nameravajo ustanoviti podobno politično organizacijo upokojencev še v Ljutomeru. V razpravi so se zavzeli za organizacijsko utrditev soboškega mestnega DeSUS-a, ki se bori za uveljavitev upokojenskih pravic, zato namenja posebno pozornost dobremu sodelovanju z upokojenskimi društvi, ki bi jih lahko ustrezno zastopal v parlamentu. V svoje vrste bodo skušali pritegniti aktivne člane, ki bodo prevzeli polno odgovornost za sprejete funkcije. Ravno dobri odnosi z Društvom upokojencem Murska Sobota so, kot so poudarili, zelo pomembni za politično delovanje njihove stranke in obratno. To naj bi se potrdilo že na prireditvah, ki jih bodo organizirali upokojenci, ki se bodo lahko opredeljevali o političnih smernicah DeSUS-a. V prihodnje se nameravajo tvorno vključiti v razprave o re formi pokojninskega sistema in spremembah v zdravstvenem za- Z ustanovne skupščine mestnega odbora DeSUS-a v Murski Soboti, fotografija: F. Matko (Romunija), Vojvodine (ZR Jugoslavija), Hrvaške, Avstrije in Slovenije, pridružili pa so se jim tudi predstavniki državnih ustanov iz Slovenije in Madžarske. Kot so ugotavljali, je položaj narodnostnih kulurnih ustanov od države do države dokaj različen, povsod pa je njihova osnovna naloga ohranjanje in spodbujanje kulturne dejavnosti v maternem jeziku. Stanje je zelo pe- nosti, posebno še dajanje pomoči socialno šibkim in perspektivnim študentom na območju čfenšovske občine. Kleklov odbor se je za fundaciijo odločil, da bi ohranjal Kleklovo materialno in kulturno dediščino, kajti ohranjanje dediščine pomeni tudi zvestobo programu No-vin »Branimo krščanstvo, Ijubi- varovanju, upoštevajoč medgeneracijski dogovor, saj se v bistvu borijo tudi za pravice zaposlenih, ki bodo nekoč postali upokojenci. Hkrati so se zavzeli, da se o vseh bistvenih temah za upokojence dogovarjajo na regijski ravni, pri čemer pripisujejo velik pomen‘delovanju pokrajinskega odbora DeSUS-a za Pomurje. M. JERŠE reče na Slovaškem, kjer so v celoti ukinili financiranje narodnostnih kulturnih ustanov. V Prekmurju (tudi na Gradiščanskem v Avstriji) je stanje glede organiziranosti zadovoljivo, opazna pa je zelo visoka stopnja asimilacije. Udeleženci konference so poudarili, da mora matična država skrbeti za približno enako raven kulturne dejavnosti madžarskih manjšin v vseh regijah in spodbujati medsebojno sodelovanje manjšinskih narodnostnih organizacij. Pri tem mora matična država zagotavljati tudi gmotno po; moč, kar pa ni lahka naloga, saj živi skoraj tretjina vseh Madžarov zunaj matične države. V interesu manjšin je tudi poglobitev sodelovanja vseh regij, v katerih živijo pripadniki madžarske narodnosti. Na madžarski strani so to obmejne županije. Manjšinske organizacije bodo v čim krajšem možnem času vzpostavile lasten sistem za medsebojno komuni' ranje prek interneta, kulturne organizacije pa bodo v prihodnje še poglobile sodelovanje in se udeleževale skupnih prireditev, ki jm pripravljajo na Madžarskem. Za' vod za kulturo madžarske narodnosti Lendava se je tudi zaveza)' da bo poglobil stike z Madžari n’ Slovaškem in ponovno nav^a sodelovanje z vojvodinskimi^ džari, že decembra pa naj šlo do srečanja s predstav^1 madžarske manjšine na čanskem v Avstriji. , JOŽE GrA mo svoj materni jezik, svoj °a rod in svoj dom.« S tem bi želej. da bi se mladi ljudje po studil vrnili domov, in prispevali k V« stranskemu gospodarskem11^ kulturnemu napredku črens vske občine. V okviru večletne obnove K kovega doma so se letos o^'oCL za postavitev Kleklove spom^s sobe. S pomočjo zgodovinska® in arhivskega gradiva želijo c® vito in strokovno prikazati Ijenje in delo Jožefa Klekla s vsebinski zasnovi pa je spre®° ril Štefan Ftičar, ravnatelj vske osnoven šole. V prve”1 .g_ bodo predstavili razvoj Cten^, vec od prvih pisnih virov do nes s prikazom kulturnih, na y. nih, verskih in drugih tok<:’ Prekmurju ob prehodu sto oziroma v Kleklovem času, v gem bi bil pregled Kleklove Ijenjske poti od rojstva do izg .. stva, v tretjem Kleklova za niška in izdajateljska dejav ter predstavitev njegove ^eOgC^l-vzgojiteljske, društvene in so ne dejavnosti, v četrtem de predstavili Kleklovo dejavnost ter v petem p0-politika, gospodarstvenika 1 slanca. Arhivsko gradivo ^j. multimedijsko predstavo1 manj dveh jezikih. . y6(ja; Organizatorji so tudi p li, da si bodo prizadeva ^jce letošnje postavljene sm uS- tudi zaživele, saj bodo t j0. peli realizirati ideje, kat«0[iH žetu Kleklu ni uspelo- O bjla pa so tudi o tem, da bi n^ spominska soba namenja: dvsem mladim, tudi iz 'll |ajši bi se financirali predvse ega in študentje, vendarn°v ah od morebitnih kandida takih, ki bi jih lahko te snOvitv, nimale, ni bilo na fundacije in na odprtju sobe. yestnik, 27. november 1997 /kronika Ljutomeru se je zgodil zločin Nečak ustrelil strica Andreju Brunčiču je »prekipelo« in v strica Branka Brumna Je streljal z dedkovo lovsko puško V soboto, 22. novembra, okrog 3.30 so na domačiji Ljudmile Miško v Razlagovi ulici številka 20 v Ljutomeru odjeknili streli iz lovske puške. Rot so ugotovili v preiskavi, je streljal 26-letni Andrej Brunčič, žrtev pa Jč njegov stric 42-letni Branko Brumen, ki je na umrl na kraju dogodka. Osuinljeni Brunčič je potem odložil orožje in pričakal policiste in kriminaliste. 0 mrtvih vse dobro, pravimo. Pa vendarle ne moremo mimo dogodkov do tiste usodne noči, “seje končalo Brumnovo živ-^nje. Svojčas je bil poročen z Nevo, pred sedmimi leti pa sta formalno ločila, a (kot nema-'o drugih s podobno usodo) še naprej živela »skupaj« s sinovo-nia v stanovanju v bloku v Ljuto-; nieru. Ljudje vedo povedati, da : Je bil »poreden«, kajti večkrat je nadlegoval svoje sostanovalce, pretepal ... V petek, 21. novembra, je pre-nnlatil 14-letnega sina, zato je (bivša) žena poklicala socialno s^žbo, kiji e svetovala, naj ot-r°ka odpelje iz stanovanja v blo-Odšla sta k stari mami oziro-mami Ljudmili v Razlagovo ®co, katere domačija je na kon-ulice, potem pa se cesta nasuje proti Cezanjevcem. Kma-uJe prišel za njima Branko Bru-"'en in tašči začel očitati, daje “na vsega kriva. , Bil naj bi pod učinkom alko-”°la, zato mu je svetovala pogo-' ko bo trezen. Vrnil se je !večer, spet grozil, razbijal po himer gostinskega lokala Mura edinstven Vsaka rekonstrukcija nekoga prizadene izvajalci del obnove državne ceste R 351 Gradis in Cestno podjetje Celje ter ^tževalec cest Cestno podjetje Murska Sobota pozabili na obvozno cesto? bvl'3 državn> mlini včasih mimogrede zmeljejo tudi nedolžnega dr-se je ponovno izkazalo v primeru gostinca Vilka Balažiča, ki je ste j P0P°lne zapore državne ceste R 351 zaradi obnove in gradnje ce-'ih I1riniOstov me(l Dokležovjem in Veržejem popolnoma odrezan od sveta bit; ? sv°j*h strank. V dovoljenju za popolno zaporo sicer piše, da mora R^dbišču zagotovljen dostop do gramoznice, za vzdrževalce, in-stu ®c*jska vozila in stanovalce, nič pa ne piše o dostopu gostov do go-। Rega lokala. Je dejstvo, da je zadnja zgradba pred Muro gostilna in stanovanjska hiša, namerno spregledano? Min-n°Vembra smo na naslov ’ ’ Pou!.^rstva za promet in zveze j??1' vprašanja o ogroženosti tjst|nske dejavnosti v lokalu Mu-^di popolne zapore ceste ^Rležovje-Veržej. Odgovore so Poslali skoraj po štirinjastih s z Direkcije za državne ceste L°dPisom direktorja Antona Jne- Na vprašanje, zakaj stro-H Vilka Balažiča niso vključe-(I broške celotne zapore in gra-e’ odgovarjajo, da tega do se- Odgovori Direkcije Repnike Slovenije za ceste naša vprašanja pa so ^‘šla prav tudi držav-^u sekretarju Žarku teglju, ki je kar s kopijo odgovora in izdane-dovoljenja informiral fsPoda Vilka Balažiča ^Obrtno zbornico Mur-Sobota. Zapisal pa Ješe-b ž °dgovora in priloge kopije Dovoljenja ? Popolno zaporo dr-ravne ceste R 35 1 je 3Zvidno, da je za vse j Porabnike cest v času aJanja del zagoto-Jeo dostop do gra-d^nice Cestnega po-Murska Sobota in gostilne Pri Muri. Pomeni, da g. Pre-dovoljuje tudi dostop gostinskega lo-' K-ie so Potem oz' \ke in smerokazi? vratih in oknih. Ljudmila Miško je šla to prijavit na policijo. Očit- To, s čimer je Brumen zagrozil, je očitno nameraval uresničiti Osamljena domačija številka 20 v Razlagovi ulici v Ljutomeru, v kateri se je zgodil zločin. - Fotografija: N. J. daj še niso prakticirali... Zavedati se moramo, da vsaka rekonstruk cija ceste skozi naselje delno zadeva lastnike različnih lokalov oziroma samostojne podjetnike ter lastnike gospodarskih družb, ki jim rekonstrukcija prinaša določene neugodnosti (morda slabši in otežen dostop, hrup, prošenje itd.) Odškodnino zaradi zapore bi menda lahko zahteval le, če bi bilo to protipravno dejanje, vendar pa je gradnja te ceste v javnem interesu, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ. Priznavajo pa, da se tovrstne odškodnine do sedaj niso izplačevale in v proračunu tudi niso predvidene. Zimska sl^ prvi sneg - Prvi p Občini Ljutomer in Moravske Toplice sta zaupali opravljanje zimske službe zasebnikom, drugje jo opravlja Cestno podjetje Murska Sobota Nedeljski sneg je bil prvi preizkus organiziranosti lokalne in regijske zimske službe. Bistvo dobre zimske službe je v dobri informiranosti in uporabi primernih ukrepov glede na vremenske razmere. Višinske razlike in velika oddaljenost nekaterih vasi in zaselkov lahko ustvarijo povsem napačno sliko o razmerah na cesti, predvsem če ni točne in pravočasne informiranosti. Vpeljan sistem zimske službe imajo pri Cestnem podjetju Murska Sobota. Za potrebe severovzhodne Slovenije imajo pripravljeno 1400 ton soli, 2700 kubičnih metrov sipin 2-5 in 150 m3 drobljenca 0-30. Tudi za to zimo so sklenili pogodbe z večino pomurskih občin, le občini Ljutomer in Moravske Toplice sta se odločili, da bosta pluženje in po- no seje razgrajalec prestrašil in odšel, a je pred tem zagrozil, da bo ponoči pobil njo (taščo), svojega otroka in svojega nečaka Andreja Brunčiča, ki je živel pri babici Ljudmili. Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, ali bo gostincu Vilku Balažiču kljub zapori zagotovljeno normalno opravljanje gostinske dejavnosti: ... potrebno Je poudariti, da kljub temu, da gre za popolno zaporo državne ceste R 351 na odseku št. 1302 Bratonci-Križevci to ne pomeni, da do gostilne g. Balažiča dostop ni mogoč. Iz dovoljenja za zaporo zgoraj navedenega cesthega odseka, ki ga prilagamo, izhaja, da mora biti ob gradbišču ves čas izvajanja del za vse uporabnike zagotovljen dostop do gramoznice Cestnega podjetja Murska Sobota in do gostilne »Pri Muri« pa za intervencijska vozila. Prav tako je izvajalec dolžan zagotoviti dostop na zaprte cestne odseke ves čas izvajanja del na cesti za vozila intervencijskih služb, vzdrževalce cest in stanovalce. O dostopu gostov torej ni govora in jih lahko policisti še naprej ustavljajo. Prav tako manjkajo »enake za obvozno cesto: je sipavanje cest zaupaji zasebnikom. V Lendavi, Gornji Radgoni in Murski Soboti bodo za ceste skrbeli skupaj s tamkajšnjimi komunalnimi podjetji. Od 1. julija letos je veljavna nova kategorizacija cest. Med državne ceste spadajo avtoceste, hitre ceste, glavne ceste (prejšnje magistralne) prvega in drugega reda in regionalne ceste prvega, in se okrog 3. ure ponoči vrnil v Razlagovo ulico in s silo odpeljal sina. Potem (okrog 3.30) seje vrnil, da bi poračunal z drugimi. Tedaj pa je »prekipelo« nečaku Andreju, vzel je staro lovsko puško pokojnega dedka, jo nabil in izstrelil dva naboja v nasilnega strica, ki je - kot zapisano - takoj zatem umrl. Pokopali so ga v ponedeljek popoldne na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru, in ne na ljutomerskem. Takšna naj bi bila želja bivše žene. Na UNZ Murska Sobota so nam v torek povedali, da so zoper osumljenega Andreja podali kazensko ovadbo državnemu to- žilstvu v Murski Soboti. Š. S. to cesta za Štausovo gostilno po Železniški ulici in zakaj v tem primeru ni nobenih oznak oziroma zakaj ni cesta v ta namen primerno vzdrževana? BERNARDA B. PEČEK drugega in tretjega reda. Občinske ceste so lokalne in vaške poti. Kdo je odgovoren za traktorske, kolesarske in sprehajalne poti, še vedno ni povsem natančno določeno, menda je vse odvisno od lastništva. Zaradi»boljšega razumevanja je plan zimske službe še vedno narejen po stari kategorizaciji.V Pomurju je potrebno poskrbeti (plu-žiti, posipati) za 65 kilometrov magistralnih cest, 253 km regionalnih in kar 780 km občinskih oziroma lokalnih cest. V t. i. prvi prioritetni razred spadajo odseki Zgodilo se je ... Šalovci: Smrtna nesreča Ceste v Pomurju so terjale 22. letošnjo žrtev! V nedeljo, 23. novembra, okrog L ure seje zgodila tragedija na regionalni cesti med Šalovci in Gornjimi Petrovci. Voznik osebnega avta Opel Vectra 20-letni Kristijan Filo iz Budinec je, ko je pripeljal iz naselja Šalovci, zapeljal v blagem ovinku (domnevno zaradi neprimerne hitrosti) s ceste in dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Srečo v nesreči pa je imel sopotnik Simon M., ki je le lažje poškodovan. Murska Sobota: Izsiljevanje, tatvine ... Pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti seje zagovarjal 30-letni Darko Šinko iz Ljutomera, ki je obtožen storitve več kaznivih dejanj, zlasti izsiljevanja denarja, kraje, razgrajanj... Na sodišču je oporekal, da bi naredil vse grehe, ki mu jih očita obtožnica, povrh pa je navajal alibi (odsotnost). Sodišče bo prve dni decembra, ko se bo nadaljevala obravnava, zaslišalo nove priče, obtoženi pa ostaja še naprej v priporu, v katerem je od 26. avgusta. Žihlava: Vlom v trgovino V Žihlavi (kraj med Svetim Jurijem in križiščem cest Ljutomer-Ptuj) imajo dobro založeno trgovino z gradbenim in drugim materialom, katere lastnik je Les, d. d., Ptuj. Čeprav je prodajalna ob zelo prometni cesti in »vsem na očeh«, to ni motilo neznanca, ki je 20. novembra ponoči vlomil v trgovino in ukradel različne predmete v vrednosti 320.000 tolarjev. Ljutomer: Požar v Fulneški ulici Prejšnji četrtek ob 19.30 (to je čas »obrednega« gledanja tv-dnev-nikov) je naredil neznanec preplah v stanovanjskem bloku v Fulneški ulici v Ljutomeru: pod stopniščem v pritličju je nenadoma zagorelo. Gost črn dim se je začel valiti v prvo in drugo nadstropje. Ogenj, ki je nastal potem, ko je nekdo prižgal papir in vnetljivo snov, so kar hitro pogasili. Se je to zgodilo po naključju ali namenoma? Murska Sobota: Na Murinem parkirišču Zgodilo se je 21. novembra na parkirnem prostoru tovarne Mura v Murski Soboti. Sredi belega dne je nekdo vlomil v osebni avto last P. P. in iz vozila »demontiral« avtoradio, vreden 50.000 tolarjev. Za storilcem še poizvedujejo, piscu kronike pa se postavlja vprašanje, le kje končajo avtoradii, ki kar naprej izginjajo iz avtov. Vprašanje je toliko aktualnejše, ker o najnovejši kraji avtioradia iz parkiranega avta poročajo tudi iz Gornje Radgone. Iz vozila je tatič sunil še denarnico z 10.000 tolarji. Rakičan: O BMW-ju ni sledu S parkirišča pri gasilskem domu je nekdo opeljal nezanokam (ukradel) osebni avto BMW 850 I, temnomodre barve, registrska številka MS RENNE, vreden 4.700.000 tolarjev. Avto je izginil ta ponedeljek med 20. in 23. uro. Vse, ki bi morda kaj vedeli o izginotju, prosijo, da to javijo policiji na telefonsko številko 113. Genterovci: Hudo poškodovana V petek, 21. novembra, ob 15.45 seje zgodila nesreča na cesti, ki pelje skozi Genterovce. Osebni avto, ki gaje šofirala Valika H., je na lepem speljal s ceste in se zaletel v drevo. Voznica in sopotnik Jože T. sta se hudo poškodovala, popravilo vozila pa bo stalo okrog 230.000 tolarjev. Dolga vas: Lovski naboji Kdo bi vedel, kaj vse skušajo prenesti ljudje čez mejo! Večino tega cariniki in policisti odkrijejo. 22. novembra, na primer, so pri madžarskem državljanu, kije vstopal v Slovenijo, našli 16 kosov lovskih nabojev, ki jih ni prijavil, zato so strelivo zasegli in malega tihotapca prijavili sodniku za prekrške. Gederovci: Naj... mejna policija Turistična zveza Slovenije že več let vodi akcijo ocenjevanja mejnih prehodov. V letošnji akciji je v kategoriji enot skupaj z drugimi uporabniki zasedla prvo mesto Postaja mejne policije Gederovci. Za osvojeno prvo mesto, ki so si ga pridobili zaradi urejenosti in korektnega odnosa do potnikov, so gederovski enoti podelili priznanje s pečatom gostoljubnosti. Slovesnost je bila v Mariboru. Dankovci: »Zakuril« je skedenj V Dankovcih je v soboto ob 16. uri zagorelo! Ogenj naj bi podtaknil Alojz R. iz Poznanovec in s tem oškodoval tudi Olgo R., ki naj bi bila solastnica. Ogenj je zajel lesen skedenj v velikosti 17 krat 9 metrov; zgoreli pa so tudi: osebni avto Lada, lesen kmečki voz in 300 bal slame. Škoda je velika. Bila bi pa Seveda še večja, če ne bi hitro posredovali gasilci iz Dankovec, Moščanec, Vaneče, Puconec, Otovec in Poznanovec. V soboto pa je požar izbruhnil tudi v Moščancih, in sicer v dimniku lesene stanovanjske hiše, a se zaradi hitrega posredovanje gasilcev k sreči ni razširil. Š. S. ceste M 10 -1 Ihova-Murska Sobo-ta-Lendava, M 10-2 Gornja Radgona- državna meja z Avstrijo in M 12-1 Murska Sobota-Lendava-državna meja z Madžarsko. V »drugo prioriteto « spadajo odseki: Videm-Radenci-Sotina, Cankova-državna meja z Avstrijo, Murska Sdbota-Gederovci, Kobilje-Dobro-vnik-Beltinci-Križevci-Videm-Se-narska, Trate-Podgrad, Radenci-Ljutomer-Žerovinci, Hodoš-Mur-ska Sobota, G. Petrovci-Kuzma-Sotina, meja z Madžarsko-Mar-tinje, Martjanci-Dolga vas-Pince, Renkovci-Črenšovci-Razkrižje-Stročja vas-Presika, Razkrižje-Gi-bina, Razkrižje-Štrigova, Stročja vas-Ljutomer in Žihlava-Grabšinci. Samo ceste »prve prioritete« morajo biti prevozne 24 ur na dan. Kako Učinkovita bo zimska služba cestnega podjetja, komunalnih podjetij in občinskih kooperantov, pa bomo lahko preverjali prav vsi šoferji - in o tem tudi obveščali. BBP Policisti protestirajo Z območnega policijskega sindikata UNZ Murska Sobota so nas opozorili na vsebino pisma, ki so ga poslali predsedniku vlade R Slovenije dr. Janezu Drnovšku; načelniku UNZ Murska Sobota mag. Darku Anželju in seveda medijem. Vsebina, pod katero je podpisan predsednik območnega policijskega sindikata Franc Hozjan, je kratka in pikra: »Spoštovani premier! Policisti in drugi delavci Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, včlanjeni v Policijski sindikat Slovenije, smo že nekajkrat opozorili na nesprejemljivost ukrepov nacionalnega varčevalnega paketa in zahtevali dogovarjanje med socialnimi partnerji. Niste nam odgovorili! - 440 članov PŠS Območnega policijskega sindikata Murska Sobota nas je ogorčenih nad vašim odnosom. - Nameravate nam vzeti tudi odpravnino. Vnaprej vam pošiljamo vsak po 1 (en) slovenski tolar.« Bo dr. Drnovšek odgovoril? Bodo policisti stavkali? Š. S. 12 »Šport vestnik, 27. november 1997 Prva državna nogometna liga Nogometni komentar Vevče : Mura 1: 4 Ljubljana - Igrišče na Kodeljevem, gledalcev 300. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1 : 0 Žeželj (2), 1 : 1 Škaper (43), 1 : 2 Šahmanovič (70), 1 : 3 Škaper (75), 1 : 4 Škaper (87). Mura: Nemec, Lukič, Ošlaj (Cirkvenčič), Alihodžič, Dominko, Cipot, D. Baranja, Horvath, A. Baranja, Škaper, Vogrinčič (Šahmanovič). Potrošnik : Olimpija 2 : 4 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.000. Sodnik: Žu-nič (Kranj). Strelci: 1 : 0 Kečan (18), 1 : 1 Kitič (21), 1 ^Pejkovič (29 -11 m), 2 : 2 Zver (64), 2 : 3 Bloudek (66), 2 : 4 Kitič (70). Potrošnik: Kuzma, Godina, Tratnjek (Črnko), Cetina (Mirtič), Bajič, Dvoršak, Kečan, Zec, Kotnik, Zver, Markovič (Osterc). 1.SNL Rezultati - 17. kolo, 17. krog Vevče : Mura 1 : 4 Potrošnik : Olimpija 2 : 4 Rudar: Gorica 1 : 0 Primorje : Maribor 2 : 0 Korotan : Publikum 0 : Mali nogomet Na OŠ III v Murski Soboti je bilo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu. Med štirimi ekipami je zmagala OŠ III Murska Sobota, ki je premagala Beltince s 5 : 1, Bogojino s 6 : 3 in Bakovce s 3 : 2. Druga je bila OŠ Beltinci, tretja OŠ Bogojina in četrta OŠ Bakovci. OŠ III Murska Sobota se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje. (MS) V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je Co-smos iz Litije premagal Interier Meteorplast s 3 : 2 (Nemec, Stojko). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu vzhod je DAB Team premagal Železne Dveri U. Belec s 5 : 3 (Fekonja, Vrbnjak, Stajnko). Agro-tim iz Ljutomera pa je premagal Majolko s 7 : 4 (Makovec 4, Mo-dlic 2, Sobočan 1). (NŠ) Puconci - A Mura Primorje Publikum Maribor Gorica Olimpija Rudar Korotan Potrošnik Vevče 1711 3 17 17 17 17 17 17 17 17 9 2 8 4 9 8 6 6 5 4 1 3 7 4 5 3 6 5 7 6 4 7 7 211 1 31:18 36 33:26 29 34:26 28 23:15 28 26:17 27 27:26 25 20:17 22 15:23 20 17:35 14 17 2 312 13:36 9 Šah Mura že jesenski prvak Nogometaši Mure, ki že enajst krogov niso izgubili in so največje presenečenje letošnjega državnega prvenstva, so si že pred zadnjim krogom zagotovili naslov jesenskega prvaka, ki je največji uspeh kluba v samostojni Sloveniji. Vpredzadnjem krogu so v Ljubljani prepričljivo premagali Vevče in petič zaporedoma zmagali. Čeprav so Sobočani že na začetku prejeli zadetek, jih le-ta ni zmedel, temveč so v nadaljevanju kljub odsotnosti Iliča in Gutalja igrali stabilno v obrambi in učinkovito v napadu. Junak srečanja je bil Štefan Škaper, ki je dosegel tri zadetke in se skupno z osmimi prebil na drugo mesto strelcev. Nogometa- si Mure imajo tako kolo pred koncem jesenskega dela prvenstva že 7 točk prednosti pred drugouvrščenim Primorjem, kar je vsekakor lepa prednost. Nasprotno pa drugi prekmurski prvoligaš Potrošnik iz Beltinec nikakor ne more iz krize. Beltinčani že šest kol niso zmagali. Pričakovanja, da bo Potrošnik premagal oslabljeno Olimpijo in prvič zmagal pred novimi tribunami ter se z zmago poslovil od zvestih gledalcev, se niso uresničile. Beltinčani, ki so nastopili brez Zemljiča, kar se je poznalo v igri, so igrali slabo, premalo zbrano, zlasti pa zelo nezanesljivo v obrambi. Nekateri igralci si nikakor ne zaslužijo, da nosijo dres kluba, mladi domači igralci pa sedijo na klopi. Vsekakor bi Beltinčani po jesenskem delu prvenstva morali ukrepati, sicer bo lahko vse prepozno. Feri Maučec Prekmurski derbi za konec sezone Nogometaši v prvi državni nogometni ligi bodo jesenski del prvenstva sklenili v nedeljo. Naključje je hotelo, da se v zadnjem kolu srečata prekmurska prvoligaša Mura in Potrošnik. Tako kot vsak dosedanji derbi, bo tudi nedeljski v Fazanerijo gotovo pritegnil veliko ljubiteljev nogometa, zlasti še, ker bodo Sobočani slavili naslov jesenskega prvaka. Mura igra v letošnji sezoni odlično in je tudi tokrat favorit srečanja, vendar se Beltinčani ne bodo kar tako predali. Prekmurska nogometna Ugaša sta doslej odigrala 17 prvoligaških prvenstvenih tekem. Mura je zmagala sedemkrat, Potrošnik šestkrat, štirikrat pa so se srečanja končala neodločeno. Razlika v zadetkih pa je izenačena 21:21. Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo ljubitelji nogometa na prekmurskem derbiju v Murski Soboti prišli na svoj račun. (FM) I v a P: n; Tretja državna nogometna liga Štiri prekmurska moštva pri vrhu re Prosečka v. 10 9 1 Predanovci 10 7 2 0 1 41:7 28 29:15 23 Moščanci 10 7 0 3 24:20 21 Puževci 10 6 1 3 28:12 19 Vadarci 10 4 3 3 27:21 15 Šaiamenci 10 3 2 5 16:26 11 Otovci 10 3 2 5 26:41 11 Izvir 10 3 1 6 18:25 10 Beznovci 10 2 1 7 12:22 7 Vidonci 10 2 1 7 15:30 7 Bodonci 10 1 2 7 11:28 5 Puconci - B Košarovci 9 7 1 1 28:10 22 Pečarovci 9 6 1 2 23:14 19 Dolina 9 4 3 2 28:17 15 Poznanovci 9 4 3 2 22:13 15 Mačkovci 9 5 0 4 30:27 15 Strukovci 9 5 0 4 19:18 15 Lemerje 9 2 2 5 12:21 8 Breza 922 5 23:32 8 Inter 9 2 0 7 16:25 6 Dankovci 9 12 6 12:36 5 Na jubilejnem 10. prvenstvu Pomurja v pospešenem šahu, kjer sodeluje 34 tekmovalcev id tekmovalk, so doslej odigrali trim kola. Vodita Boris Kovač in Matija Gabor s po 3 točkami pred Jankom Brunčičem, Bogdanom Harijem, Danilom Harijem, Igorjem Kosom in Robijem Radosavljevičem, po 2,5 točke. ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira 8. mednarodni turnir v pospešenem šahu, ki bo v nedeljo, 7. decembra 1997, ob 9. uri v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem. Igrali bodo po švicarskem sistemu. Na zadnjih dveh turnirjih je zmagal član ŠD Radenska Pomgrad hrvaški velemojster Krunoslav Hulak. V Nagykanizsi na Madžarskem seje začelo odprto prvenstvo v šahu, na kateremn sodeluje 28 tekmovalcev, med njimi tudi dva Lendavčana, člana Rokade Jože Gerenčer in Evgen Vida. Tekmovanje bo trajalo do 17. januarja 1998. (F. Bobovec) Na novembrskem mesečnem hitropoteznem turnirju za mladince, ki ga organizira Radenska Pomgrad, je sodelovalo 13 šahi-stov. Zmagalje Aleš Lazar z 10,5 točke pred Mihom Gombocem • in Mitjo Kovačem, po 10, Nedo Tompa in Majo Vučko, po 8,5 točke. V vzhodni skupini tretje državne nogometne lige, kjer tekmuje kar šest prekmurskih moštev, kar je doslej največ, so sklenili jesenski del prvenstva. Naslov jesenskega dela prvenstva je pripadel Pohorju iz Ruš, kije izgubilo le z moštvom Črenšovec in igralo neodločeno z zadnjim Kovinarjem iz Maribora. Takoj za prvim pa so se razvrstila štiri prekmurska moštva. opomoglo šele na koncu, saj je v zadnjih petih tekmah izgubilo le v Bakovcih. Novinec Variš iz Lako-ša pa je sklenil tekmovanje na dvanajstem mestu. Od prekmurskih moštev, ki tekmujejo v tretji državni ligi vzhod, so bili najbolj disciplinirani nogometaši Bakovec, ki so s 70 kazenskimi točkami na tretjem mestu. Sledijo: Odranci, 76, najstem mestu. Strelci po jesenskem delu prvenstva - Bakovci: 8 Ristič, 7 B. Berendijaš in Prekazi, 6 Kokaš, 4 Mesarič, 2 R. Berendijaš in Živič, 1 Krančič, R. Papič, Šiftar in Ta-laber; Črenšovci: 11 D. Horvat, 7 Vesenjak, 5 Vori, 3 Hartman, 2 Voroš, 1 Graj in Kustec; Goričanka: 9 A. Šalamon, 4 Horvat in Kosednar, 2 Kovač, 1 Gider; Mii' ler, Nemec, Skledar, Smodiš, Suša in Žilavec; Odranci: 7 Radiko-vič, 3 Pozderec, 2 Cener, Jovanovič, Ulen, Vegič; 1 S. Kavaš, B-Kreslin. Puhar, Salkič, Virag; Turnišče: 6 Mujdrica, 4 Čizmazija' Rituper, 3 Vegič, 2 Litrop, Lutar« 1 Albin Lackovič, Pucko; Varb-5 Lebar, 4 Gyurkač, 2 Pogorelc Šooš, 1 Hepe, Horvath in Žalik Feri MaučeC Pr Pn Ljt ka tat Na drugem mestu so Bakovci, ki na petem, Črenšovci, 86, na de- so trikrat izgubili v Črenšovcih, doma z Goričanko in v Rušah s Pohorjem ter igrali neodločeno z Dravinjo v Slovenskih Konjicah. Na tretjem mestu so nogometaši Črenšovec z enakim številom točk kot drugi Bakovci, kar je prijetno presnečenje. Črenšovci so bili ob drugo mesto na zadnji tekmi v Lakošu, kjer so nepričakovano izgubili z Varisom. Največje presnečenje so pripravili nogometaši Goričanke iz Rogašovec, ki so na četrtem mestu. Rogašovčani so zlasti dobro igrali na domačem igrišču, kjer so izgubili eno samo točko s Turniščem. Na petem mestu je moštvo Odranec, kije odlično štartalo, saj je bilo vse do osmega kola edino neporaženo in je prvi poraz doživelo na domačem igrišču v prekmurskem derbiju z Bakovci. Slabši sta bili moštvi Turnišča in Varisa, ki sta pristali v spodnjem delu lestvice. Turnišče, ki je zasedlo enajsto mesto, je nekaj časa doživljalo krizo in si je Nogometaši Bakovec - drugouvrščeno moštvo v tretji državni ligi vzhod po jesenskem delu prvenstva. Stojijo od leve: Posavec (trener), R. Berendijaš, R. Papič, B. Berendijaš, G. Papič, Prekazi, Baler, Talaber, Šiftar, Holcman (fizioterapevt); čepijo: Holcman, Jerebic, Krančič, Žekš, Kokaš, Živič, Matuš. Fotografija: N. Juhnov Judo vetem, Turnišče, 92, na desetem, Goričanka ,93, na enajstem in Variš, 110 kazenskih točk, na tri- Ha čalc dar •nan gov Ko, Sefc Lju 8 : S S 3. SNI-jesen 1997/98 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1. Pohorje 5:4 3:4 3:1 4:1 5:0 3:1 4:2 6:0 2:0 3:0 5:1 4:2_ 2. Bakovci 4:5 0:1 1:2 4:2 2:0 3:2 2:2 4:1 3:2 1:0 4:1 6:0_ 3. Črenšovci 4:3 1:0 | 1:0 0:1 3:0 2:2 3:1 4:2 2:3 4:0 1:3 1:L 4. Goričanka 1:3 2:1 0:1 | 1:1 1:1 2:1 1:2 5:2 3.2 1:1 2:1 5. Odranck 1:4 2:4 1:0 1:1 3:0 0:1 1:0 4:0 1:0 3:3 1:1 0:0_ 6. Unior 0:5 0:2 0:3 1:1 0:3 0:1 1:0 2:1 2:0 4:4 1:0 2:0. 7. Paloma 1:3 2:3 2.2 1:2 1:0 1:0 3:1 0:2 1:3 1:2 5:1 8^ 8. Dravinja 2:4 2:2 1:3 2:1 0:1 0:1 1:3 1:3 3:1 2:1 3:2 L4_ 9. Kungota 0:6 1:4 2:4 2:5 0:4 1:2 2:0 3:1 2:0 3:0 0:2 1J_ 10. Usnjar 0:2 2:3 3:2 2:3 0:1 0:2 3:1 1:3 0:2 3:1 1:3 4:1^ 11. Turnišče 0:3 0:1 0:4 1:1 3:3 4:4 2:1 1:2 0:3 1:3 7:0 3:3_ 12. Variš 1:5 1:4 3:1 1:2 1:1 0:1 1:5 2:3 2:0 3:1 0:7 1:1 13. Pobrežje 2:4 0:6 0:1 1:5 0:0 0:2 0:8 4:1 1:1 1:4 3:3 1:1 14. Kovinar 0:0 0:6 1:4 0:2 1:5 0:1 1:2 0:3 1:1 1:1 1:1 1:0 04 2^ Šport od tod in tam Murski Soboti prvo prvenstvo slovenske vojske v judu. Sodelovalo je 26 moških in 2 ženski. Soboško vojašnico sta zastopala znana judoista Dario Vrdjuka (71 kg) in Robert Šadl (nad 95 kg). Vrdjuka je zasedel prvo mesto, Šadl pa je bil drugi. Najboljši se bodo udeležili svetovnega prvenstva, ki bo konec novembra v Dubrovniku na Hrvaškem. Tekmovanje je lepo uspelo. Na fotografiji domači tek- Tenis - Začelo se je tekmovanje v pomurski zimski teniški ligi, ki poteka v prostorih Pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni. Sodeluje 26 ekip, v prvi ligi tekmuje 12, v dveh drugih pa po 7 moštev. Tekmovanje vodi podjetje Tenis Forming. (O. B.) Kajakaštvo - Brodarsko društvo Mura iz Kroga se je na občnem zboru preimenovalo v Kajak kanu klub Mura Krog. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen Janez Kumin. movalec Sadi (modri). Fotografija: N. Juhnov Strelstvo - V Limi v Peruju je bilo svetovno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja seje udeležil tudi član ŠD Štefana Kovača Trap iz Murske Sobote Boštjan Maček iz Bodonec in med 97 tekmovalci zasedel 47. mesto. Rokoborba - V Prostejovu na Češkem je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke in kadete. Med 200 tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi Sobočani in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Mario Potočnik (35 kg) pri ml. dečkih in Jure Kuhar (53 kg) pri st. dečkih, saj sta zasedla prvi mesti. Drugi je bil Roman Miholič (37 kg) pri ml. dečkih, tretji pa Slavko Miholič (57 kg) pri kadetih. Četrta pa sta bila v svojih kategorijah Timi Potočnič in Dejan Šernek med ml. dečki. (R. Bačič) Namizni tenis Zopet zmagal NTK Radgona je pripravil tekmovanje za tretji memorial Ivana Drozdka - Vanča. Tekmovali so registrirani igralci (15) in rekreativci (13). Med registriranimi igralci je zmagal član UT K Radgona Štefan Kovač in ponovih lanski Uspeh. V finalu je premagal klubskega kolego Benkoviča. Trete mesto sta si razdelila domačin Rihtarič in Sobočan Horvat. Razočarali pa so nekateri Sobočani. Med rekreativci je bil najboljši pomurski igralec do- Kovač mačin Ocepek, ki je zasedel tretje mesto. Moravske Toplice v finalu V Murski Soboti je bil eden od kvalifikacijskih turnirjev za ekipno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za kadete. Zmagala je ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki je v finalu premagala Petovio s Ptuja s 4 : 3. Dvoboje z Mariborom, Branikom in Radgono pa so Košarka - V osmem kolu prvenstva v tretji slovenski moški košarkarski ligi vzhod je ekipa Radelj premagala ekipo Lin-dau Miarte iz Lendave s 83 : 81 (45 : 35). Strelci za Lendavčane: Feher 26, Neuvirt 15, Cor 12, Zrna 12, Sijarič 7, Granfola 4, Hozjan 3 in Žižek 2. (F. B.). Squash - Na drugem turnirju za prvenstvo Pomurja v squashu je pri moških zmagal Edi Zrim pred Štefanom Severjem in Bojanom Cvetkom, pri dobili s 4 : 0. Z osvojitvijo prvega mesta so se Sobočani uvrstili v finale državnega ekipnega prvenstva, ki bo februarja prihodnje leto. Radgona je zasedla peto mesto. M. U. Športna zveza Ljutomer je pripravila pregledni namiznoteniški turnir. Sodelovalo je 11 ekip. Zmagala je ekipa Ljutomera pred SIP Žibrat s Cvena, Cvenom in Servisom Razlag. Najboljša posameznika sta bila Tone Ficko in Darko Fijavž. (NŠ) ženskah pa je bila najboljša L sna Flisar pred Metko Hofvaj, Natašo Tratnjek. Po dveh tu% rjih pri moških vodi Cvetko Pr Zrimom in Severjem, pri zenS jj pa Flisarjeva pred Štornikov° Ritlopovo. -:e I I Badminton - V Ljublj^' ‘--1 bil drugi A-turnir stno lestvico v badmintonu-23 moškimi in 20 ženskami so delovali tudi Lendavčani. NaJ0 j)( sta se odrezala Daniel No^h Sanja Nagy, ki sta v mešanih jicah zasedla peto mesto. Me sameznikije bil Bojan sekefs* rinajsti, med posameznicam nja Nagy deseta, Simona K pa petnajsta. (B. Sekereš)-I I Pikado - Na državn^dt), ‘---1 venstvu invalidov v P’ ki je bilo v Logatcu, je ^en%iug^' pa DRSI Murska Sobota ( Babič, Gregom, Marinič) z‘ drugo mesto. (TK). □ Igra z zvenečo v vem krogu tekm0'^*' igri z zvenečo žogo, ki Je ^o-Ljubljani, je ekipa Mur’^ .^jč te (Potočnik, Maučec, Golob) premagala Koper f: Ljubljano z 11 : 4, Zmag ofl-in Kranj z 8:3 in vodi bre za na lestvici. (T. Kos) S s J še h k £ % j St ? k S % S S ^stnik, 27. november 1997 •Šport Zmage Pomgrada, Sobote in Ljutomera Odbojka -1. A-liga moški Judo V desetem krogu prvenstva v moški državni odbojkarski 1. A-Pomgrad v Murski Soboti, L'ga vodi novi trener Borut Pra-cek, premagal Šoštanj Topolšico s3: 0 (15 : 5, 15 : 11, 15 : 10). Sobočani so nastopili brez poškodovanih Bačviča in Poredoša. Pomgrad: Berdon, Tot, Kerec, finev, Horvat, Čeh, Marič, Topo-v®k, Fujs. . desetem krogu prvenstva v Jonski državni odbojkarski 1. A-'8' je Sobota v Murski Soboti Omagala Špecerijo Bled s 3 : 0 115: 5, 15 : 5, 15 : 6). Sobota je oastopila brez poškodovane Ole-®eve in bolne Časarjeve. Sobota: ?aPorožec, Drevenšek, Kopilova, Singer, Kerčmar, Kuhar, M6-rec> Kolar. Odbojkarice Kemi-Plasa iz Kopra pa so v Ljutomeru Premagale Ljutomer Zavarovalni- JŠtrelstvo ~ co Maribor s 3 : 0 (15 : 12, 15 : 3,15: 6). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Šoštarič, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Štumperova, Vrečko. V desetem krogu prvenstva v moški državni odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer doma premagal Brezovico s 3 : 0 (15 : 5,15 : 11, 15 : 12). Ljutomer: Primec, Šma-uc, Babič, Šumer, Dobošič, Oni-šak, Savič, Zidar, Horvat, Pirher, Rajnar. V osmem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci v gosteh premagali drugo ekipo Šoštanja Topolšice s 3:0(15: 10, 15:5, 15:8). Beltinci: Ma. Janža, Gobec, Balažič, Novak, Horvat, Gumilar, Mi. Janža, Gider, Čenar. V ženski konkurenci je ekipa Savinje v Celju premagala Puconce s 3 : 1 (10 : 15, 15 : 4, 15 : 3, 15 : 9). (FM, NŠ, GG) Sobota v finalu Na Bledu je bila povratna polfinalna pokalna odbojkarska tekma med ženskima ekipama Špecerije Bled in Sobote. Zmagala je Sobota s 3 : 2 (7:15, 15 : 7, 13 : 15, 15 : 13, 15 : 8). Ker so So-bočanke zmagale tudi na prvi tekmi v Murski Soboti s 3 : 1, so se uvrstile na finalni turnir, to je doslej največji uspeh ženske odbojke v Murski Soboti. Odbojkarji Pomgrada pa so v Murski Soboti v povratni polfinalni tekmi izgubili z ljubljansko Olimpijo z 2 : 3 (6:15, 17:15, 6:15, 15 : 6, 9 : 15) in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, kar je razočaranje. Štajerski derbi Ljutomeru ^četrtem krogu prvenstva v državni strelski ligi so strelci Ljutomera premagali strelce Jan-a Jurkoviča iz Vidma z rezul-a'o_m 1733 : 1703 krogov. Naj-।°ijša na srečanju je bila Manue-a Rudolf, kije zadela 587 kro-?°v SD Janko Jurkovič: Gorazd Kocbek 574, Anton Kocbek 571, ^astjan Vajda 558 krogov. SD MUtomer: Manuela Rudolf 587, "^Jko Robnik 576, Darko Horvat 0 krogov. Srečanje med ekipa-A. Hohkrauta Trbovlje in Kocana Flisarja Tišina se je kon-'al»s 1732 : 1732 krogov, ven-lr so zaradi boljše zadnje serije gšagali strelci Tišine. SD Kološa Flisarja Tišina: Branko Bu- kovec, 583, Dušan Ziško, 580, Drago Pertoci, 560 krogov. Ekipa SD Štefana Kovača Turnišče je v gosteh premagala Kamnik s 1716 : 1715 krogov. SD Štefan Kovač Turnišče: Robi Markoja, 575, Božidar Draškovič, 574, Danijel Režonja, 567 krogov. V drugi državni strelski ligi je Radgona v gosteh premagala Marok iz Sevnice s 1727 : 1696 krogov. SD Radgona: Branko Horvat, 574, Ernst Huber, 574, Milan Svetec, 577 krogov. SD MI Pomurka iz Murske Sobote je v Kranju premagala istoimensko ekipo s 1670 : 1665 krogov. SD Ml Pomurka Murska Sobota: Tomaž Kerčmar, 569, Martin Žigo, Smučarski sejem Smučarski klub Murska Sobota organizira smučarski sejem rabljene in nove zimsko-športne opreme. Sejem bo v soboto, ;■> in v nedeljo, 30. novembra 1997, od 9. do 15. ure v prosto-r|h Partizana v Murski Soboti. Strokovnjaki bodo ocenjevali °Premo in tudi svetovali. Vstopnina je 200 SIT. 555, Milan Kreft, 546 krogov. V tretji državni strelski ligi je druga ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina premagala drugo ekipo 1. pohorskega bataljona iz Ruš s 1647 : 1634 krogov. SD KF Tišina II: Borut Flegar, 557, Simon Marič, 548, Simon Šoštarič, 542 krogov. Druga ekipa SD Ljutomer pa je v Trbovljah premagala Trgotrans s 1660 : 1588 krogov. SD Ljutomer H: Janko Mihelič, 562, Vasja Štaman, 558, Bo-: rut Filipič, 548 krogov. (FV, DS, FŠ) Zmagal Valter Pajič V Ljubljani je bilo na sporedu drugo kolo državne strelske lige za pionirje. Ekipa MI Pomurke iz Murske Sobote je bila druga s 533 krogi, ekipa Coala iz Petišo-vec pa s 507 krogi peta. Med posamezniki je zmagal Valter Pajič s 184 krogi, Bojan Babič je bil s 177 krogi osmi, Blaž Gomboc (vsi Pomurka) pa S 172 krogi trinajsti. V drugem kolu tekmovanja v državni strelski ligi za mlajše mladince je Vito Pajič (Pomurka) s 366 krogi zasedel četrto mesto. Pomgrad Fužinar Salonit Gradis Olimpija Krka Šoštanj Kamnik 10 9 10 9 10 1(f 10 10 9 8 7 5 5 3 1 1 1 1 3 4 5 7 9 9 29:13 25:4 22:11 19:12 17:21 10:23 8:27 8:27 18 16 14 10 10 6 2 2 Odbojka - 1. A-liga ženske Branik 1010 0 30:5 20 Koper 10 8 2 27:8 16 Sobota 10 6 4 20:17 12 N. mesto 10 5 5 18:18 10 Krim 10 5 5 18:18 10 Ljutomer 10 4 6 16:19 8 Bled 10 2 8 11:28 4 ŠOU 10 010 3:30 0 Odbojka - 1. B-liga moški Bled 1010 0 30:2 20 Zužemberg 10 7 3 23:11 14 Ljutomer 10 6 4 20:16 12 Granit 10 5 5 19:19 10 T. Lubnik 10 5 5 18:19 10 Izola 10 4 6 13:22 8 Kočevje 10 2 8 11:24 4 Brezovica 10 1 9 7:28 2 Košarka -ški 1 . b-liga mo- Loka kava 8 8 0 618:523 16 Zagorje 8 7 1 629:535 15 Triglav 8 6 2 626:580 14 Olimpija ml. 8 5 3 648:580 13 Hrastnik 8 4 4 561:555 12 Comet 8 4 4 604:599 12 Radenska 8 4 4 594:589 12 Radovljica 8 4 4 529:562 12 Ilirija 8 3 5 559:594 11 Kemoplast . 8 2 6 574:643 10 Ježica 8 1 7 510:628 9 Litija 8 0 8 535:591 8 Košarka - 1. liga ženske Ježica Maribor Celje Odeja Sežana Ilirija Ježica ml. Pomurje 1010 10 10 10 11 9 11 11 9 7 4 3 4 2 2 0 947:449 1 665:610 3 762:574 6 642:678 8 663:897 5 586:557 9 600:817 9 553:836 20 19 17 14 14 13 13 13 Rokomet - 2. liga moški Ormož Pomurka Krog Pyramida Polet Radgona Razkrižje Vuzenica 5 4 0 1 4 4 0 0 170:121 8 113:79 8 5 3 1 4 3 4 5 5 6 1 1 1 0 0 2 1 0 0 1 1 1 3 4 6 154:139 104:79 104:98 127:136 111:170 137:198 .7 6 4 3 2 0 Sobočani na sedmem mestu V Slovenski Bistrici je bilo drugo kolo tekmovanja v prvi slovenski judo ligi. Za razvrstitev od petega do osmega mesta so se potegovale ekipe Gorišnice, Železničarja, Drave in Murske Sobote. Mlada ekipa Murske Sobote je premagala mariborski Železničar s 5 : 1 in izgubila z Goričnico s 3 : 4 ter zasedla sedmo mesto. S tem so si Sobočani zagotovili obstanek v prvi slovenski judo ligo. Za Mursko Soboto so tekmovali: Rančigaj (60 kg), Hašaj (65 kg), Pavlič 71 kg), Mazouzi (71 kg), Šeruga (78 kg), Kos (86 kg), Kerec (95 kg) in Šadl (nad 95 kg). Rančigaj in Permetova prvaka V Mariboru je bilo srednješolsko prvenstvu v judu. Sodelovala sta tudi člana Judo kluba Murska Sobota Peter Rančigaj in Maja Perme in se lepo izkazala, saj sta zasedla prvi mesti. Rančigaj je zmagal v kategoriji do 60 kg, Permetova pa v kategoriji do 56 kg. G. Kerec Predstavljamo vam Zlata medalja za Boštjana Vogrinčiča V Stockholmu je bilo evropsko prvenstvo slepih in slabovidinih v igri z zvenečo žogo. Med osmimi reprezentancami je sodelovala tudi Slovenija in dosegla izreden uspeh, saj je zasedla prvo mesto in naslov evropskega prvaka. V slovenski reprezentanci je poleg treh Ljubljančanov Erlenda Moreta, Ivana Vinklerja, Igorja Žagarja in Ajdovca Vojka Štora sodeloval tudi Boštjan Vogrinčič, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Slovenija je premagala Nemčijo s 3 : 1, Madžarsko s 4 : 1, Litvo s 5 : 3, Španijo s 4 : 0, Švedsko z 1 : 0 in v finalu Dansko s 3 : L To je prva zlata medalja Slovenije na tem tekmovanju in hkrati največji uspeh. Slovenska reprezentanca je sodelovala že na olimpiadi v Atlanti, kjer je bila peta. Z osvojeno medaljo je Boštjan Vogrinčič zelo zadovoljen, saj meni, da je to plačilo za dosedanje delo, hkrati pa spodbuda za vnaprej. (FM) | Kegljanje_________________ Nafta na četrtem mestu Triindvajsetega oktobra 1965 so ob novem mostu ravnost speljano strugo PeSfl|1i. predstavniki takratne ob*aSp'hidromelioracijskega sistema * ca in drugi počastili končani6^ na območju takratne ptujske čine. Tega leta je bilo na t®1”^ močju skopane okoli 27 W . s ve struge reke Pesnice, pritoki pa je bilo speljanih o 100 km novih vodnih tok° hujšem deževju je nastopi*0 še sušno obdobje in je bi*°’ v{ goče spet hitreje graditi ^^vi in kopati nove struge. V O na območju lenarške obe' takrat kopalo šest velikih J? nih naprav in 15 manj?1 grov«. FRANČEK ŠTEFANEC vestnik, 27. november 1997 naših krajev Obisk pri vas doma N enem turnusu 510 bekonov Iz moravske občine Denar za nazaj Bo Edi Leskovar spet kolaril? Menda je bilo ravno martinovo, ko so tovornjaki odpeljali okrog 500 ^konov iz prašičje farme Edija Leskovarja s Stare Gore, dasiravno je Poteklo komaj 103 dni od vhlevljenja tekačev - 25-kilogramskih pujskov. Praviloma bi morali ostati v reji 120 dni, ko bi bili težki v povprečju 120 ^gramov; zaradi sedanje prezgodnje oddaje pa je bila povprečna teža sPitanih prašičev le 94 kilogramov. Edija sem pobaral, ali ne bo morda zaradi tega oškodovan, saj ® svinje (ali drugi pitanci) začno Pridobivati na teži, je najbrž lo-^ono, da pitanja kar tako ne prenos in dosežeš, da pridobijo či-'Pveč na »kilaži«. Nekako sva po-Erintala, da bo zaradi prehitre ^daje bekonov iz zadnjega tur-"Psa resda manj kilogramov prička, bo pa tudi manj stroškov prej bodo vhlevljeni novi ^ači. Nekoč, menda je bilo ^d tremi leti, pa se je zgodilo !«ratno: bekoni so ostali v pita-dobra dva tedna dlje, kot pa le°bičajni čas pitanja. . Sevam je »posvetilo«, zakaj se J rejec moral predčasno poslovi-J °d svojih 500 bekonov? Ne? । otem pa moram zapisati to-le: Ladoma se je pojavilo veliko ^Praševanje po domači svinji-pin pitanci gredo iz hlevov »kot z?rned«. Pač jesenski in bližnji | !®ski čas - tudi čas domačih Vznikov in kolin. I ^olgo nisem razumel, kako je • Služnostnim pitanjen (plačilo e Prirastka), akoravno seje Edi S° trudil, da bi mi pojasnil. To-ei: 510 pujskov, težkih v povoju 25 kilogramov, tehta sku-12.750 kilogramov. Če ostalo v pitanju 120 dni, dosežejo ^Prečno težko 105 kilogramov, f število bekonov (510) polzimo s povprečno težo, dobi-| 40.800 kilogramov. Od tega Pha odbijemo težo tekačev ^750 kilogramov), razlika To so izračuni, ki sem jih naredil sam vpričo rejca. Me je pa podučil, da še nikoli ni dobil za oddajo enega turnusa bekonov toliko denarja, kajti moj izračun kaže na idealne razmere, dejansko stanje pa je praviloma drugačno: nekaj tekačev pogine ali pa se »obesijo« med hlevsko opremo itd. Na večji ali manjši bruto nati amortizacijo stavbe in opreme (česar praviloma rejci ne računajo), porabo elektrike, vode, plačati veterinarske storitve, zavarovanje ... Zdaj pa mi je vse jasno. Upam, da'tudi tebi, dragi bralec. Je pa zanimivo, da Edi ni »prosti strelec«, t. j. človek, ki bi vsake toliko časa prehajal iz ene dejavnosti v Očitno se bo nekaj sredstev, namenjenih za demografsko ogrožene kraje, vrnilo tudi v posamezne kraje moravske občine Po tem programu naj bi dobili denar za obnovo in asfaltiranje cestnih odsekov Bukovnica-Motvarjevci in Lončarovci-Ivanjše-vci, ki sta že končana, v prihodnje pa še za odsek Prosenjakovci-Središče. Precej pa si obetajo tudi iz programa CRPOV, saj je bilo od šestih vlog kar pet pozitivno rešenih, ena pa je odstopljena skladu za razvoj, ki ima sedež v Ribnici. Podobno velja za akcijo označevanja krajev v občini, pri čemer bo država sofinancirala 50 odstotkov predvidenega zneska, medtem ko se denarja lahko nadejajo šele v prihodnjem letu. Gre za polovično soudeležbo pri sofinanciranju postavitve turističnih tabel. Skupaj z drugimi občinami pa so vložili prošnjo za sofinanciranje vinskih cest. Posebej pa so naslovili vlogo za ureditev vinskih cest v Občini Moravske Toplice. Tudi na področju družbenih dejavnosti so naleteli na dokajšnje razumevanje državnih organov. Tako je za obnovo vrtcev letos predvidenih okrog 10 milijonov tolarjev. Gre za dva otroška vrtca, in sicer v Bogojini, ki je že končan, in v Filovcih, kjer so dela na vrhuncu. M. JERŠE je VZUIVU KUiesa, pu naiviiu od rok. - Fotografija: Š. S. Le redkokdo se povsem odtuji prvotnemu poklicu, ko opravlja kako drugo, morda bolj donosno delo. Edi lcsko-var se ni izneveril kolarjenju, čeprav je polno zaposlen s svojimi 500 tekači, ki jih redi v enem turnusu. Pokazal je vzorec kolesa, po katerm bo naredil najmanj štiri nova kolesa. Ko bo nared nova delavnica, bo šlo delo lažje (28.150 kilogramov) pa je prirastek. Za kilogram prirastka rejec dobili 11 odstotkov od tržne cene kilograma pitancev. Ker je sedanja cena 280 tolarjev, »znese« 11 odstokov 30,80 tolarjev. Če to ceno pomnožimo s količino prirastka, dobimo 744.5Q0 tolarjev. znesek pa vplivajo tudi odkupne cene (ki se sicer na srečo rejcev povečujejo), pa seveda količina prirastka v določenem obdobju pitanja. Takole: kakih 600.000 tolarjev mu realno navrže en turnus. Koliko pa je »čisteg«a? Ne ravno veliko, kajti treba je raču- BUKOVNICA - Uresničitev projekta Jasa ob Bukovniškem jeze-____ ru bo morala počakati do sprejetja prostorskih načrtov za celotno moravsko občino. Gre za idejno zasnovo turističnega naselja ob geotermalni vrtini, kjer naj bi zgradili sodoben hotel visoke kategorije z okrog 400 ležišči. Načrtujejo tudi gradnjo igrišča za golf, ki bo dopolnjevalo ponudbo Zdravilišča Moravske Toplice. M. J. SOBOTA - Le DREVO V BREZOVICI - Letos je narava poskrbela za mnoge rekordne njivske in vinogradniške pridelke. Drugače pa je z drevjem, ki mora rasti leta in leta, celo stoletja, da postane nekaj »ekstra«. V Brezovici sem postal pozoren na nenavadno debelo drevesno steblo. Otroka (David in Teodor) sta ga poskušala objeti, a sta bila »prekratka«: potrebovala bi vsaj še šest vrstnikov, kajti obseg drevesa je 6,7 metra. Če bodo drevo kdaj podirali, se bodo prav gotovo namučili. Morda pa ga bodo pustili pri miru (kot doslej) in bo samo klonilo. - Fotografija: J. Žalik — PROSENJAKOVCI - Celot-___ na vrednost gradnje ceste in ureditev mejnega prehoda - vloga je od lanskega marca v Bruslju -znaša okrog 1,5 milijona ekujev. Od tega naj bi iz programa Phare dobili več kot 1,1 milijona, ostalo pa naj bi prispevala država. M. J. to je naokrog in s tem ob-hjD°st '°kalnih skupnosti, da avijo srečanje starejših obča-nad 70 let. Tako bodo ^ekl^trti danes opoldne v uiana v Murski Soboti or-!^jelrale že tradicionalno sre-’na katerem se želijo seznami Problemi ostarelih in njiho-'jami za lepši jutri. Ob tej Turistična prizadevanja v Benediktu Tudi neokrnjena narava je nekaj za lepši juui. vu ivj '»L PSt> pripravljajo pogosti- N KuIturni pro; ^ČOJINA program. M. J. - V tej krajev- V1 skupnosti se lahko po-।Z Vrst0 pridobitev v pre-Tako so pred tremi dvorišče pred kultur-'hom in del ulične razsve-eto kasneje so asfaltirali Sp!?, krajevne ulice, sanirali 'šče in sofinancirali gra-°Ve zbiralnice mleka. Leta Prišli na vrsto še asfalti-tugih vaških ulic, obnova doma, sanacija Savlovega Spaln ureditev pokopališča, No L? uied drugim prenovili iškega doma. M. J. Po 118 stopnicah do Svetih Treh kraljev Benedikt v osrednjih Slovenskih goricah in njegova okolica imata veliko turističnih možnostih, česar se v krajevni skupnosti tudi zavedajo. V projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) so vključena naselja Sveti Trije Kralji, Trstenik in Štajngrova. Projekt vsebuje komunalno ureditev krajev, individualno ureditev stanovanjskih in gospodarskih objektov pa tudi izdelavo individualnih projektov, ki vključujejo turistično in drugo dopolnilno dejavnost v kmetijstvu. Za oživitev turistične ponudbe kraja organizirajo v KS vsako leto julija teden Benedikta, decembra pa Čolnikove dneve, s katerimi se spomnijo rodoljuba Dominika Čolnika. Turist si lahko v Benediktu ogleda gotsko cerkev sv. Benedikta, zgrajeno v 14. stletju. V baročnem župnišču iz 17. stoletja pa je galerija benediških župnikov iz 18. in 19. stoletja. V kraju Sveti Trije Kralji je cerkev iz 16. stoletja, ki spada med najlepše sakralne spomenike pri nas. K njej vodi iz Benedikta bližnjica, vendar mora pešec premagat^ 118 stopnic. Med hojo po njih si lahko oddahne na kateri od klopi. Čolnikov dvorec v Drvanji je bil več let razvalina, danes pa niti to ni več; ničesar več ni! Na srečo pa je ostal ta pred časom obnovljen eden redkih slovenskogoriških kozolcev. Na benediškem območju je tudi več ostankov železodobnih gomilnih grobišč in ostankov grobišč antičnih prebivalcev. Benedikt premore več slatinskih vrelcev. Dobra je tudi gostilniška ponudba, imajo nekaj turističnih kmetij in nekaj prenočitvenih zmogljivosti. Pomembno: turist najde v oklici Benedikkta še neokrnjeno naravo. F. BRATKOVIČ drugo. Po poklicu je sicer kolar in kolaril je sedem let. Potem je za tri leta pol »skočil« v tujino, se vrnil in zaposlil v Avtoradgoni, kjer je delal do 1985. leta, ko se je povsem (z dušo in telesom) predal kmetiji, ki jo je prevzel od mame. Obnovil je goveji hlev, zgradil povsem nov hlev za 120 tekačev in 16. decembra 1976 je vhlevil prvi turnus pitancev. Veliko večji pa je hlev, ki gaje zgradil 1991. leta, kajti v njem je prostora za 360 pitancev. Zdaj je v treh hlevih prostora za 510 pitancev. Za svinje je namreč 1993. leta preuredil tudi goveji hlev, kar tudi pomeni, da je opustil govedorejo. To je storil tudi zato, ker so otroci odrasli in krav ni bilo več treba zaradi mleka. Pa tudi zato, ker je Edi formalno edini »kmet« na domačiji. Žena Angela je učiteljica, enako hčerka Mateja, sin Markoje kmetijski strojni tehnik, a si je našel službo poklicnega voznika motornih vozil, sin Rado se v tretjem letniku izobražuje za poslovnega tehnika, sin Slavko pa obiskuje sedmi razred osnovne šole. Kaj pa mati Otilija, kije stara 85 let? Resda je za svoja leta še mladostnega videza in ne more brez dela, ampak kaj težjega ja ni mogoče »obesiti« na starejšega človeka, akoravno se tudi starostniki ne branijo tudi takih del. Edi, ki se je narodil 29. novembra 1943. leta (Še pomnite, tovariši, kaj smo praznovali 29. novembra?), je torej formalno edini kmetijec, ki pa mu tu in tam kaj pomagajo tudi preostali člani družine, seveda kolikor jim to dopušča čas. Tistega dne, ko sem ga obiskal, seje dan že močno nagnil proti večeru, a še vedno je bil doma sam z materjo. Kaj pa kolarstvo? Popeljal me je v staro delavnico, kjer sem videl stare kolarske pripomočke. Popeljal pa me je tudi v veliko ih svetlo novo delavnico, v katero je že preselil nekaj strojev. Razkril mi je, da bo skušal spet kolariti, vsekakor pa v zimskem času, ko ne bo več dela na njivah, ampak le dvakrat dnevno pri krmljenju bekonov. Ni vedel našteti, koliko kmečkih vozov, lestev, bran ... je naredil, je pa vedel povedati, da so iz delavnice odpeljali trije mrliški vozovi. Kaj pa starogorski mlin na veter? Mar niste že nekje brali o njegovem graditelju - Ediju Leskovarju? Š. SOBOČAN RAZVITJE PRAPORA - Društvo invalidov Gornji Petrovci ima 220 članov, ki delujejo v dveh aktivih: Gornji Petrovci in Križevci. Prejšnjo nedeljo so razvili društveni prapor. Blagoslovitvne obrede so opravili: evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar iz Gornjih Petrovec, evangeličanski duhovnik Aleksander Balažič iz Križevec in katoliški duhovnik Ivan Camplin iz Martinja. Na slovesnosti sta invalidom spregovorila predsednik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota Karel Šoštarec in župan petrovske občine Franc Šlihthuber, ki je tudi razvil prapor in ga predal invalidskemu društvu. - Fotografija: F. Matko Cesta, ki povezuje Turnišče z Genterovci, je prav gotovo cesta z največjim številom mostov. Stanje ceste in mostov pa je iz leta v leto slabše. Most na Ledavi, ki ga »sanirajo« (zapolnijo luknje) vsakih nekaj mesecev, pa je sploh zgodba zase. Tudi ograja, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, na enem od številnih mostov je še naprej vse drugo kot ograja. Še sreča, da po omenjeni cesti ne poteka težji tovorni promet, sicer bi bilo stanje cest in mostov še klavrnejše. Vse nanizano kliče k popravilu, sicer se lahko zgodi še več nesreč, ki bodo nastale iz objektivnih razlogov. - Fotografija: J. Žalik LJUTOMER - Ljutomerska občina bo namenila za po-— škodovane ceste nekaj več kot 16.000.000 tolarjev. Do konca novembra naj bi »sanirali« odseke lokalnih cest med Veržejem in Staro Novo vasjo, Ljutomerom in Kamenščekom ter med zasekom Ribniki in Ilovci. (G. G.) KAPELA - V KS Kapela je 176 ljudi, starih nad 70 let, ____ srečanja starejših pa seje udeležilo okrog 100 starostnikov. No, tudi na tiste, ki niso prišli ali pa niso mogli priti, niso pozabili, kajti predstavniki Rdečega križa so jih obiskali na domovih, z njimi pokramljali in jim izročili skromna darilca. (F. Ki.) 16 jF^eportaža vestnik, 27. november 1997 Volitve 1997 Po Kučanu Kučan... * Svet je dobil novo miss, Slovenija starega (novega) predsednika - Spektakel, ki je dobil težo ob tekmovanju nacionalne in komercialne televizije, povedano drugače: vsak je imel svojih pet minut (slave) - Kdo je kriv, da ni bilo drugega kroga? -Kdo vse je prišel in koga bi želeli videti, pa ga nismo ... Če bi bila funkcija predsednika države samo protokolarna, potem bi jo brez dvoma lahko primerjali s funkcijo, ki jo v enoletnem mandatu opravlja miss sveta: protokolarni obiski, fotografiranje s socialno ogroženimi, lepa beseda za prizadete ob takšnih ali drugačnih nesrečah, skratka: kopica gest in nastopov brez velikega haska. Toda! V predvolilni kampanji smo lahko o predsedniški funkciji slišali toliko neverjetnih reči (o tem, kako lahko predsednik razpusti parlament, do obljub o večji teži predsedniške funkcije ...), tudi povsem mimo slovenske zakonodaje, daje morda kdo skorajda začel verjeti, da je na vidiku nova predsedniška oligarhija. Vsem tem bi moral Kučan reči hvala. Kdo si želi predsednika, ki bo poveljeval vsem in vsakomur?! Povsem drugo je seveda neformalna moč, ki jo prejšnji in zdajšnji predsednik zagotovo ima, torej moč, ki bi si jo najbrž želel vsak od veličastne osmerice. 68,29 odstotka volilnih upravičencev najbrž vendarle govori v prid ljudskemu prepričanju, da je predsedniška funkcija v predstavah ljudi zgolj protokolarna in da dokler se bo zanjo potegoval Kučan, pač ni mogoče pričakovati nobenih sprememb na predsedniškem tro- nu. Cankarjev dom je to nedeljo oživel šele po devetnajsti, ko so se v tiskovno središče začeli stekati neuradni volilni rezultati. Bolščanje v veliki zaslon, iskanje podatkov na internetu, predv sem pa zadrževanje diha ob vprašanju, bomo imeli enega ali dva kroga, se je končalo, kakor hitro je bilo preštetih nekaj več kot 10.000 glasov - postalo je jasno: krog bo eden, predsednik isti. V skladu z rezultati so se začeli vesti tudi pričakovalci osmerice veličastnih. Medijska vojna med nacionalno TV in komercialno TV je bila opazna in pod kilogrami pudra in bleščečo opravo napovedovalcev tudi zabavna. Da bi bila prva, je ekipa nacionalne TV postavila svoje izvidnike na vse vhode v CD. Nato so jih prevzeli pri POP TV, na vrsto je prišel Radio Slovenija, nato združeno novinarsko kraljestvo in nato še tisti s posebnimi željami. O tem, da so se nekateri kandidati sončili v siju lastne narcisoidnosti, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Za prvi spektakel je poskrbel že nekaj po sedmi uri Marjan Poljšak, kije hotel imeti obešalnik za svoj plašč in kije bentil nad Slovenci, ki ne razumejo, da njihovo življenje obvladuje mafija. Prišel je tudi Franc Miklavčič, katerega rezultati so kazali, da še ni napočil čas sprave. Seveda je glavni krivec po njegovem Cerkev s svojo antipropagando za njegovo stranko KSU. Kakorkoli že, njegova kandidatura je bila promocija za njegovo stranko. Čeprav je g. Miklavčič zapustil prizorišče pred prihodom Kučana, je le-temu podpredsednica stranke izročila Miklavčičevo darilo, Kučan pa ji je obljubil, da se bo Miklavčiču zahvalil za njegovo strpnost (beri: pomoč pri zmagi). Edini, ki bi z vso pravico opominjal na »grozote preteklega sistema«, se je odločil za spravo, to seje poznalo pri volilnem izidu. Svojo lekcijo je dobil tudi Tone Peršak. Če je veljal za Kučanov posnetek, potem najbrž še velja: original je boljši kot ponaredek. Najmanj od vseh so ga podprli tudi Prleki. Umirjenost, treznost ... očitno ni dovolj, da bi pod medijskim sojem prepričalo volivce. Ko se je zavihtel v novinarsko areno Janez Podobnik s svojo ženo, ga je spremljal tudi njegov klan: Marjan z ženo, če se ne motim tudi njuna mati ... pa minister za lokalno samoupravo, minister za promet in zveze ..., da pa smo že popoldne videli Mjušo Sever, tudi ni nobena pomota. Toda kdo je volil človeka, ki je nepreklicno odstopil, nato pa vendarle zadnji hip izrinil Toplaka in kandidiral? Po številu glasov v stranki očitno velja: ne korajža, ampak pripadnost. Seveda je Janez Podobnik za to, da ni bilo drugega kroga, okrivil pomla-dniški dvojček oziroma navezo Peterle - Janša in njuno lustracijo. Če obrnemo: če Podobnik ne bi toliko vztrajal pri svoji kan- temveč zato, ker očitno velja, da se žamet bolje prodaja kot pa-met. Da so v tej smeri delali tudi didaturi, bi poihladniki vendarle dobili skupno zavidljivo število glasov, ki bi pomenilo drugi krog. V prejšnjem pomladnem trojčku pa očitno velja: kriv je vedno nekdo drug. Največje presenečenje je bil rezultat dr. Bernika: od dvojnega državljanstva do civilnega domobranstva... Najbrž imajo prav tisti, ki pravijo, da so verniki pač vdani volivci. Toda očitno samo Peterletovi. V primerjavi rezultata Bernika in Cerarja je videti, koga so volili eskade-jevci in esdeesovci. Oboji so zbirali podpise za Cerarja, toda pri eskadejevcih je očitno prevladala poslušnost uradni odločitvi stranke pa tudi Rode tovemu blagoslovu.-Najbrž pa je skrajni čas, da se nad vodenjem stranke zamisli Janša, saj če je 7 Cerarjevih odstotkov relevanten odsev podpore, ki jo ima med volivci njegova stranka, to pomeni, daje v povolilnih mesecih zapravil več kot polovico simpatij volivcev. No, le kaj bi počel, če bi mu umaknili »komunistično« tarčo? Kučana so volili od simpatizerjev in članov ZLSD, LDS do upokojencev, ki so v svoje nabiralnike dobivali propagandni material in so se zbali, da ne bodo dobili »penzij«, če ga ne bodo volili, pa vendarle več kot pol milijona ljudi (575.169). Kakorkoli že, tokrat smo ga videli na predsedniških volitvah zadnjič. Ob klečanju fotoreporterjev in novinarskem stiskanju starega -novega predsednika v krog, je Kučan delil zahvale in stiske rok, toda kaj kmalu so ga potegnili v poseben prostor, kjer si je menda oddahnil od napornega dneva. Njegovi intenzivni predvolilni pohodi po Prekmurju so se očitno tudi splačali, saj je največ (79,52 odstotka) dobil v prvi soboški volilni enoti. Cerar je izbljuval gnev na volivce, ki so si izvolili kontinuiteto, staro nomenklaturo obsodil za zastrupitev v predvolilni tekmi in obljubil, da bo krivca našel. Mimogrede je navrgel, kako je za kampanjo Belinka prispevala okrog 200.000 mark, obljubil, da v tistem trenutku začenja predvolilno kamnamo za dniške volitve leta 2002, se pohvalil, da je dober igralec in da je igral tako, kot mu je svetoval njegov štab. In ravno ta igra, s katero je izgubil pri svoji prepričljivosti in po kateri je še najbolj spominjal na spektakel Ivana Krambergerja, pa ga je najbrž stal tudi večjega števila volilne podpore. Najbolj tragična figura med vsemi kandidati je zagotovo dr. Bogomir Kovač, ki je bil žrtvovan v bran strankine vladne politike. Toda tragičen ni zato, ker se je znašel v funkciji grešnega kozla, citati eldeesovci, ni dvoma. Lan s nekoga po tem, ko si rek?!' [aJ. škoda denarja za kampanj0:. sirati nekoga po tem, ko tv°Jh, dpirajo drugega kandidata, rati nekoga, pa se niti enkf? javiti v predvolilnem obdobji njem (kot je to očitno P°z Drnovšek), pove svoje. Seveda je bilo tiskov^0^ dišče mesto osmerice wc'at, ki so jih servisirali medijsK®a novinarji, fofpreporterji - C ja zat so se prišli tudi uredm urednice, od Lady do Nekateri v očitni tekmi za ® je mi. drugi v pozah. Ob Kuča je pojavila tudi bar. In seveda varuh pravic ni manjkal. Tu bil viden. Toda, koga a šali. Seveda, premi®ra’ vapdia to, da bi stal ob svoje • tu, temveč da bi česti ki ga je-na to dnje tudi predlagal t' ,|edi povolilne želje s0 s® „/3^ p$. drugem poskusu) sničile v vladni navezi fotografije: N' vestnik, 27. november 1997 Reportaža Švicarske izkušnje za prekmursko zemljo Preračunljivost tudi na kmetiji Na kmetiji nas je najprej sprejela gospa Gertruda, ki je predstavila kmetijo in trgovino, več o kmetovanju in njihovih težavah pa nam je povedal gospodar Roman Abt. Čeprav v propagandnem besedilu piše, da imajo tri prav tri družine. Dva zaposlena jih letno staneta 140 tisoč frankov neto, eden dela na poljih, eden pa le pri živini - število glav živine je tako veliko, da ima zaposleni dovolj dela 10 ur na dan. Kruto dejstvo, s katerim so Prodaja na kmetiji v Švici ni noben problem - Državno podporo dobivajo le biokmetije - Pet tisoč frankov za hektar grmičevja ob njivah zaposlene, nam je kasneje povedal, da sta ostala redno zaposlena le dva delavca, vendar bi vlada morala upoštevati, da od dohodka njihove kmetije živijo pravza- . Da smo prispeli do kmetije, kjer se ukvarjajo z biološko pridelavo hrane, J* bilo opazno že ob cesti, ko nas je pozdravil napis na veliki tabli - prispeli Mio do prave velike Švicarke kmetije, ki se imenuje Riitihof družine Abt ®iinzen). Ni potrebno posebej poudarjati, da so objekti kmetije razvrščeni W celotni vzpetini, njive so v bližini kmetije, do njih pa je bilo speljanih 15 Jaometrov cevovoda za gnojnico; stanovanjska zgradba z urejenim zaprtim toriščem je bila podobna mini kolonialni stavbi. Štiri generacije kmetov so us-Varile trdno kmetijo; v lasti ima-10 ^ez 40 hektarjev zemlje, čez Zagozda, 6 h^ žive meje, bio-yv, zaraščenih s cvetočimi ra-™ami, 37 krav molznic, 15 te-5 vse v prosti reji, tako da se avali prosto sprehajajo v hlevu in carskega inštituta za organsko kmetovanje je ob prihodu na kmetijo takoj pritegnila lična pro-dajalnica, urejena povsem preprosto v enem od gospodarskih prostorov; ni potrebno veliko, police ali čisti leseni zaboji, v katerih so zloženi domači izdelki, seznanjeni že vsi švicarski kme-teje: kmetijski izdelki imajo na svetovnem trgu čedalje manjšo ceno, država jim določa, koliko živine lahko redijo in koliko polj obdelujejo, da se jim še splača. Tačas poteka v parlamentu razprava o zgornji meji velikosti kmetij, prav goptovo pa bodo vse »prevelike« kmetije v nemilosti. To, da konvencionalno kmetijstvo (kjer se preveč gnoji z umetnimi gnojili in uničuje škodljivce s kemičnimi sredstvi) ne dobi več nobene državne subvencije, ampak jo dobijo le biokmetije, je že znano; zdaj je za njih aktualno in zanimivo to, da dobivajo premije za tisto zemljo, ki je ne obdelujejo, ki jo načrtno pustijo neobdelano ali zasadijo grmičevje in cvetočo travo. BERNARDA B. PEČEK Prostor za prodajo domačih pridelkov in izdelkov na dvorišču je prej podoben shrambi kmečke gospodinje kot trgovini. Tako je videti gojenje kokoši nesnic z oznako bio: zunaj, toda za ograjo. .^opostrežni način prodaje na kmetih: brez velike umetnosti in izpol-^evanja prestrogih predpisov, potreben je le hladilnik in v prostoru Meno mleko v cisterni. M. seveda za ograjo; posebej dimiva je vzreja 800 kokoši na fetem, v ieseni zgradbi imajo le pto, kjer nesejo jajca, sicer pa j Se prosto sprehajale znotraj ^nega prostora. L:- ^žence strokovne ekskur-I Ven v °r®anizaciji SEGA-a (Slo-I sKo ekološko gibanje) in švi- ali kar velike papirne vreče, iz katerih se lahko vzame moka ali drugo in sproti stehta. Jajca so kar tako zložena na mizici, kruh ' v posebnih vrečkah. Še posebno so bili vsi navdušeni nad samopostrežnim načinom prodaje pred hlevi; hladilnik je postavljen na mizico pred vhodom v hlev, v njem so na voljo razni mlečni izdelki, seveda je največ sira; v predprostoru hleva je bila cisterna z napravo za samopostrežni način točenja mleka. Kupci se torej pripeljejo z avtom do hleva, si v svoje posode natočijo toliko svežega mleka, kolikor ga potrebujejo, vzamejo še sir ali jajca, denar pa pustijo v priročni blagajni. Vsi izdelki imajo oznako BIO SUISSE. Ob določenih dnevih prodajajo tudi biomeso in sicer telečje^ goveje, perutninsko in zajčje. Na kmetiji živali le redijo in nato prodajajo meso; ne poznajo nobenih domačih »kolin«, . zakol morajo opraviti v klavnici, kjer jim mesarji meso tudi razkosajo v primerne kose, stehtajo in vakuumsko zapakirajo. Vremenarji zagodli astronomom Nov teleskop v šolskih vitrinah Na murskosoboški gimnaziji poteka pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo inovacijski projekt Astronomia On Line, v okviru katerega je bil kupljen nov teleskop Meade LX 50 Primož Kajdič iz astronomskega društva Krnica je povedal, daje soboška ustanova sedaj po tej pla- Nov teleskop Meade LX50 bo omogočal najkakovostnejša astronomska opazovanja doslej. Kupljen je bil v Ameriki pri zasebnem podjetju Meade Instruments Corporation, ki ima svoj sedež v Irvinu v Kaliforniji in podružnice širom po Združenih državah, za teleskop pa je bilo potrebno odšteti šeststo tisoč tolarjev. ! ROMARICA - Med j f^j 'n 21- novembrom so kip •dske Gospe ponesli tudi po i K^Mu. Za nekaj ur je bila ■ Kumarica izpostavljena v 5nJU (tudi upanju) vernikov Libijskih cerkvah v Gornji c®°ni, Sv. Juriju ob Ščavni-*’ Ljutomeru, Križevcih pri Ljutomeru, Tišini, Murski Gradu, Turnišču, W,nL Kobilju, Dobrovniku, H Hotizi, Veliki Polani, 'illjn^^eih, Odrancih, Beltin-.^ukležovju. Obisk cerkva i tak° množičen kot ob ,ečjih cerkvenih praznikih, ot sta božič in velika noč; ^.Onen'j°’ **a Je Prišlo več kot ljudi. Samo v Turnišču h b||<> več kot 10.000. Torej Mo, ani ‘oliko kot na »velko posebno ganljivo je bilo J ^^^“je invalidov z Marijo a^c° na primer pri Gradu i r*čkem. - Š. S., fotogra-J fija: N. Juhnov ti prav v slovenskem vrhu in upa, da se bo astronomska dejavnost na šoli zelo razvila. Skupaj z vodjo inovacijskega projekta asistentom Renatom Lukačem sta v soboto, 22. novembra, želela nov teleskop tudi podrobneje predstaviti in omogočiti zainteresiranim opazovanje planetov in Lune, vendar so jima zagodli vremenoslovci, ki so napovedali slabo vreme, zato je predstavitev odpadla. Ker pa je bilo v soboto zvečer nebo jasno in zvezdnato, se je vseeno zbralo nekaj ljudi, ki so si lahko podrobneje ogledali teleskop. Na šoli že pripravljajo novo uradno predstavitev, le-ta naj bi bila nekje okrog miklavževega, seveda če bo vreme primerno. TOMO KOLES Foto: NATAŠA JUHNOV WW8RT W8SW ŽIVALSKA GLAGOLNIK ZAKONO PACIFIKU OD IZGLED ORINOKOV KRAVICA NOGA HAJDINJAK KLEPETATI VENEZUELI IGRALKA GARDNER ŽENA SOCVETJA VNJAK ZA BOG VESTNIK USAHLEGA UKR. PESNIK SESTRA ■ DIRKE VRSTA VIŠNJE NEKDANJI nizozemski LadraleC 1JOHANNES) KOVINSKO VEZIVO, SPAJKA CLAGOLNIK OO OTIPATI l*DR ŽIVAL VESTNIK [PAKISTAN - BUTO IVE UKANO - VIC NEKDANJI JAPONSKI (TELOVADEC (JUKIO) GRŠKI BOG VINA PRILAGO - DITEV NOVEMU HRV. MESTO 06 KOLPI DAJALEC ŠPARTE NOVINAR ŽITNIK RAOUEL WELCH KROSI ST PAPEŽ SRBSKO MOŠKO DANEGA ČLOVEKA (VODIKOVA BOMBA) SKANDINAV. DROBIŽ AVTOR. ŠTEFAN PRIIMEK SKA »OUTIČARK REKE TURKOM STANJE (GRIGORIJ) KONEC POD ASTATU BOG PASTIRJEV NICOLAE INDUSTRIJI NAJVEČJA VOTLINI CILINDER FRANCOSKI PUBL SAM PISATELJ RIMSKA PASJI BOGINJA GLAS (JEOSUN) JEZE AV. OZNAKA OKLEPNO fr VOZILO STRONCIJ RADU fr ANG. FIZIK SMRTO- NOSNI VIRUS MUSLIMAN - NEBERLJIV KLASINC V MEKI Pravilne rešitve pošljite na 20.000 SIT 15.000 SIT 10.000 SIT 3 5.000 SIT 5. decembra 1997 Med reševalce bomo razdelili NADLEŽNA ŽUŽELKA POZITIVNA ELEKTRODA PISNI IZDELEK KOREJSKA! STRELKA REKA V SIRIJI (FRANCIS WttJUAM, 1877-1848) SLAB UČENEC ORGAN V TREBUŠNI MEDMET,KI POSNEMA NIČVREDNI, MALOVREDNI SVETNIK. KI GODUJE 28, JUNIJA SKO SVETIŠČE KAR SE KAŽE SUROVINA V KOZMETIČNI LANTAN GRŠKI (BORIS) | RUSKA REkJ KAKOVOST VTOHTONI SLOVENSKI KONJ VZGOJA (LAT.) DRŽAVA V J. AMERIKI PTICE V LETU NACISTIČNA POLICIJA PROTI IZ LOVKAMI N ČRNILNO [HRVAŠKI NJI ZEVNIK PODNEBJU 2 LASTNOST STROKO - ZNAKE ITAL MOTO - PASHAL II SOKRATOVA! NORDIJSKI STANTSKI VRSTA INTERESNA SKUPNOST VIDRA (BOŠTJAN) DEL KOLES DIRKE ZVEZA DRŽAV PLETENO VRHNJE OBLAČILO PE8MK PODJETIJ TOVARNA V POSTOJNI GOZDNA ČISTINA •SVETA DEŽELA" POLITIK IZ ZIMBABVEJA (JOSHUA) PREBIVALKA SOMALIJE VRSTA ENCIMA GERMANSKI BOG VOJNE GLASBILO ELEGU JAPONSKA LUKA AMERIŠKA PEVKA IN IGRALKA O6EBAIZMA HABHARATE OTOK PRI ZADRU JEZERO V JV. AFRIKI SVIC PISAT (JOHN) RAZLIČNA VOKALA AEROFON SUROVINA ZA BARVILA SOVJETSKI DIKTATOR JEZERO V ETIOPIJI LEKNINAV R.PRIMORJ DODATEK K POGODBI OSEBNI ZAIMEK SAMUEL PECIVO IZ VLEČENEGA TESTA ITAL LUKA; TARENT CENTER BRAZILSKO VELEMESTO |NEKD. FRANC NOG. (JEAN) SLOVENSKA POKRAJINA IZRAELSKA LUKA MONGOLSKI VLADAR CERKVENA PESEM DEL AVTA MESTO V DO-| Ml Ni KANSKI REPUBLIKI OČKA. ATEK ITALIJANSKI IZKRCENO ZEMLJIŠČE PEVEC RAMAZZOT1 PRIMORSKI KRAJ; SV OD NOVE GORICE ZAPOR ZAŠČITENI SPOMENIK V MAROKU IZDELOVALEC STRUN SUKANEC V GORSKEM SVETU SLAVILNA URŠKA PESEM NORDIJSKA BOGINJA morja STANJE OČARANEGA ČLOVEKA NASILJE verovanje! SKUPEK PODOBNIH CELIC ŽIVIH BITU RIMA GLAVNI ŠTEVNiK MESTO LJUDJE ANGELZA STOPNJO NIŽJI 00 SERAFA SAMARU RUSKO ŽENSKO IME STAREJŠA |SOU DUŠlKOl PISATELJICA VAŠTE ANGLUI KAM. DOBA ŠPORTNO OBLAČILO OLOF ALVEN POVELJNICA | LADJE MAJHEN KONJ GL MESTO ALBANIJE VE KISU NE LUOOLFOVO ŠTEVILO NIZ LETAL DRUŽBA POJAV V CEUCI CERKVENO IZOBČENJE VRSTA NASELJA NAPRAVAV KUHINJI VILKO IRANSKA LUKA ARABSKI FILOZOF MOŠKI PEVSKI GLAS UKMAR SLOVENSKI DNEVNIK HRVAŠKA TENISAČICA HRVAŠKA DENARNA ENOTA POVRŠINA. OBMOČJE On se «at Brij On % S| % 'lav #av (LAT.) nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti 5. nagrado - 5 četrtletnih LJUBLJANE | ANTON AŽBEl NOVINARKA naročnin za Vestnik VACAROIU M TIŠINA (KNJIŽ.) EKONOMSKI! in socialni SVET OZN ^a ništvo Vestnika, Ulica arhlte^^ Novaka 13, 9000 M. Sobota, 5 pripisom »nagradna križanka« d° vestnik, 27. november 1997 19 Press center, 23. novembra 1997 Predsedniške volitve Janez Podobnik (drugo mesto, 18,42 odstotka glasov): Korajža velja ... Bogomir Kovač (sedmo mesto, 2,7 odstotka glasov): Vidiš, ti si pravi eldeesovec, vidiš, koliko glasov si dobil! Marjan Cerar (četrto mesto, 7.07 odstotka volivcev): Igral sem že v mladih letih ... 4* K n g # nied zvezdami m h Sg9, ^Pričakovano se boš zaljubila in vse okoli tebe ° zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne po- » ki so ti k tej sreči pomagali. Kajti dober On. ? J Je včasih vreden več kot bežen ljubimec. ^cija boš sicer ogromno načrtov, njihova reali-cij0 a Pa bo precej medla. Spusti se raje v kombina-^Rri Pr'*atetJem saj lahko s skupnimi močmi naredita k tierno več in predvsem veliko bolje. v Sn SvOj P02nala boš popolnoma drugačno plat 9 Pr'JateiJstva ž osebo, ki si jo spoznala na nebo^ Zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar se ta,p °skušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo Čudovitega! Sfevi °slovna Poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v ?lak86 b° končno začela tudi uresničevati. Le zakaj ^°l9° čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj bu« ’ amoak bodi malo samokritičnejši. % ernišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje [O(jaj nernarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se družbo ln kaj hitro boš dobila odgovor na Ča ra®anie' ki utegne biti prav neprijeten. *e ti s' m’s^' da je vseh težav končno konec, k6’9. dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, Ho, a °š iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posle-Ra^ se raJ®Wipravi na izdatke. l par ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila, i' se boš odpravila na zanimiv potep, ki se bo ■ povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro “^L,°zrJala, kam pes taco moli. Aefraj je čas, da se odločiš in greš do konca! V %nu bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, ^v, <7 koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel il. 8®kakor boš ogromno pridobil, več kot izgu- S: a Mboš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po 9a b°š kaj kmalu izgubila. Poskusi biti strPnejša in mu ponudi neke vrste kompro-JE beseda pa bo vseeno tvoja ... . e' boš, da se stvari razpletajo kar same od t\j r®j so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Po-%, ^dner ti bo predlagal poglobljeno sodeh-. °ia pa bo presoja, ali se ti bo to tudi splača-S ljubezen je na neki način slepa in se vtroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je pre-ern, da imaš pametnega in razumevajočega ' 29(0 j® ,v°jstrah popolnoma odveč. 9^ne spremembe v poslovnem življenju bodo Posledica tvojega prevelikega razsipanja z %|01 poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo J Jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. Ko fotografi popadajo na kolena... Original in ponaredek: Milan Kučan (prvo mesto, 55,57 odstotka glasov) in Tone Peršak (šesto mesto 3.08 % glasov) -> Marjan Poljšak (peto mesto, 3,22 odstotka glasov): Slovenci ne razumejo, da udbomafija je... TEHTNICA Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastalega položaja, ampak ga raje dobro Izkoristi. Obetajo se ti problemi s partnerjem. On: Prihaja ugodno obdobje, da se preizkusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi prijateljev, saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč zelo pomagajo pri uresničevanju načrtov. ŠKORPIJON Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroči temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravii. Na krajšem izletu se ti bo zgodila nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen. STRELEC Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno od tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Postavi se na noge in zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodg^ačrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! KOZOROG Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. On: Prišel si tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro žaljenje. Bila bi resnična škoda, da bi ti sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posveti raje enemu partnerju, toda temu pošteno. VODNAR Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še kaj drugega ... On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoje nestabilno finančno stanje, saj ne moreš večno živeti iz dneva vdan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj. RIBI Ona: Malo se ozri po svoji družbi in kaj hitro boš opazila, da si dobila novega oboževalca. Edino, kar ti lahko nagaja, je 'nevoščljivost’ tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnoma resno. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetnega položaja. PETROL PETROL, D. D., TOE MARIBOR, Enota Murska Sobota NAJUGODNEJŠA SEZONSKA PONUDBA KURILNEGA OLJA Ugodna ponudba kurilnega olja po nesezonskih cenah! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA - pri nakupu nad 1000 litrov 45,80 sit/l, brezplačen prevoz - pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU NAD 1000 litrov - plačilo v 3 obrokih s čeki 46,60 sit/l, brezplačen prevoz - plačilo v 5 obrokih s čeki 47/60 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU MED 700 IN 1000 LITROV - plačilo v treh obrokih s čeki 47,60 sit/l, polovični stroški prevoza Za naročilo kurilnega olja pokličite: SKLADIŠČE Murska Sobota, Obrtna ul. 42 Telefon: 069 37 560, 37 561 20 t/dsevi mladosti vestnik, 27. november 1997 Igrica iz otroških MOTI HM PBESLASAMB Vse o zeliščih dni To igrico smo se v mladih letih radi »šli« otroci, naučila pa nas jo je je mama že pred 50 leti. Lilike, lilike, ote domov! Ka mo doma? Župo te lapsale. Kama mo vlejvale? Na zeleno trato. Gde je zelena trata? Golouhi so jo gor poklukali. Gde so goloubi? Na trnje so zleteli. Gde je tisto trnje? Sekirica dol posekala. Gde je tista sekirica? Kovač jo razkoval. Gde je tisti kovač? V Muri se vtoupu. Gde je tista Mura? Čarna krava jo gor spij la. Gde je tista čarna krava? Puška jo dol strlijla. Gde je tista puška? V Graci na plači na klijni visij, što se prve oglasi, stou prcov dobij... Seveda smo molčali, dokler pač eden izmed nas ni prasnil v smeh, ker smo se nemo spogledovali in izzivali. LILIKE iz Beltinec -norčevanje -pretepanje -izsiljevanje -posmehovanje posnemanje -nagajanje -agresivnost -divjanje po hodniku ■nošenje neprimernih stvari v šolo -grdo govorjenje -napeljevanje k alkoholu in kajenju ■neprimerno vedenje na avtobusu ■nekateri ne pozdravljajo učiteljev -pomanjkanje discipline pri urah -obrekovanje -učenci s težavami pri učenju nočejo BCUIMC PBWATSWI SPOŠTUJMO cm KCBISTH 1ZBABIMC PBOSTIČAS sprejeti pomoči -včasih nismo enakopravni pri učiteljih -premalo možnosti za druženje -preganjanje z igrišč v popoldanskih urah STAR& PCCSTBITE HADZCB HAB HAMI ZAHTEVAM® STBCZJE KAZKI ZA KRŠITELJE PRAVIL Na letošnjem prvem sejmu semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja in opreme Sadje ’97 v Gornji Radgoni smo razstavljali tudi učenci 8. a- in b-razreda OŠ Kapela. Predstavili smo se s projektom Vse o zeliščih, ki smo ga izvajali pri pouku gospodinjstva pod vodstvom mentoric Vere Sever in Živane Safran. Učenci smo glede na interes raziskovali različna področja. Izdelali smo skico z opisom načrtovanja in zasaditve zeliščnega vrta doma, predstavili smo različna zelišča od A do Ž s poudarkom na rasti, nabiranju, shranjevanju in uporabi v gospodinjstvu ter za zdravje. Doma smo posušili zelišča in rože ter izdelali ikebani v košarici iz vrbja. S pomočjo strokovne literature smo izpisali recepte za pri- BI vrst čajev. S pomočjo posušenega luštreka in regrata pa smo naredili zeliščni papir. Sešili smo dišav-ne blazinice različnih oblik (za v omaro). Iz oranže in nageljnovih žbic smo izdelali pomander. Pod vodstvom farmacevta smo zmešali kreme za ustnice in različne di-šavne vodice. Spoznali smo pomen eteričnih olj za masaže in aromatske terapije. V sušilniku smo posušili rožmarin, timijan, baziliko, meto, žajbelj, drobnjak, luštrek ... Sveža zelišča pa smo vložili v kis in olje. Tako smo spoznali veliko novega o zeliščih in se marsičesa naučili. Ob otvoritvi sejma smo gostom postregli z zeliščnim čajem in kruhki, namazanimi z zeliščno skuto. OSMOŠOLCI OŠ Kapela Tu preživljam večino dneva Vstopimo na hodnik in zavijemo desno po stopnicah. Le-te so iz hrastovega lesa in prekrite s preprogo. Tako pripotujemo do rjavih vrat s steklom v sredini. Odpirajo se s svetlo kovinsko kljuko, ki je nameščena v desnem predelu. In že smo v moji sobi! Kdor hoče veliko znati, ne sme dolgo spati. Ko sem dobil bratca Ko sem bil star dve leti, se mi je zgodila neverjetna stvar. Dobil sem bratca. Doma sem bil lepo nameščen v svoji stajici. Zelo udobno sem se počutil in zdelo se mi je, da se je stajica prilagodila mojemu takrat še spečemu telesu. Nikakor nisem mislil, da bi jo s kom delil. Nato pa me je nekega dne vzela v roke babica in me nesla do terase. »Buuaaaa,« se je zaslišalo. Zagledal sem drobcene ročice, ki so se oprijemale stričeve roke. Takoj sem pomislil: »O, nov bratranec!« Nekaj časa sem si ga ogledoval in opazil sem, da mi je neverjetno podoben. Obdajale so me hude misli. Tudi jaz sem se oglasil z: »Buuaaa...« Stric je dojenčka podal mami in v njenem naročju je »tisto« hitro zadremuckalo. Mene pa je vzel k sebi stric. Prosil sem ga: »Odnesi me, ne pusti me umreti!« On pa me preprosto ni hotel razumeti. Potem sem si pobliže ogledoval tisto »stlačeno majceno stvar« in si mislil, da bo mogoče celo lepo imeti bratca, ko bo zrasel v brata in nato v moža. Izkazalo se je, da je »bratranec« res postal moj brat, ki se mi ga ni potrebno sramovati. JURE TRIGLAV, 6. c OŠ II M. Sobota Soba ima dva ločena prostora -zgornji in spodnji del. Naj najprej opišem gornji prostor. Vanj se povzpnemo po štirih stopnicah v desnem kotu sobe. Včasih se tu nabira prah, zato jih moram brisati. Tla so prekrita z vijolično preprogo. Krasijo jo razni vzorci. Ob steni stoji omara s šestimi predali. V njih počivajo stare knjige, enciklopedije, revije, katalogi, priznanja, okraski, mikroskop, spominki, razne igrače, številne kocke in sestavljena ura. Taje v obliki medveda, velik kozarec je črn, majhen je bele, sekundni pa rdeče barve. Ob omari je postavljena bela postelja. Na njej je prijetno počivati. Prekriva jo vijolična posteljnina. Ob postelji zaseda prostor nočna omarica. Ima tri predale. V prvem so albumi, v drugem revije in posterji, v tretjem pa pisala. Za posteljo je spet omara, na kateri je televizor, ki je bil prej v dnevni sobi. Je znamke Iskra. Na omari je pokal s smučanja in veliko igrač, sestavljenih iz lego kock. Ob robu zgornjega prostora stojijo visoke in lepo razvrščene rože, ki filtrirajo zrak. Tam je tudi globus. V spodnjem delu sobe je balkon. Z njega se vidi pokopališče in daleč v Avstrijo. Vrata so iz dveh delov; roleta je vedno spuščena na pol. Svetlobo v sobi zasti- ra še zavesa, ki se končuje s čipkami. Na steni je pritrjen bel radiator, ki me pozimi prijetno greje. Ob levi steni je še ena omara s tremi večjimi predali. Tam so zimska oblačila, posteljnina in brisače. V tretjem predalu ležijo diskete, CD-ji, programi in knjige za računalnik. Med omaro je mizica z računalnikom. Na njej »opravljajo« svoje delo tiskalnik, zvočniki, računalniški ekran in disketnik. Vsa ta oprema je sive barve. Na mizi imam tudi prtiček z vijoličastimi okraski. V predalih so zapiski, mape. svinčniki, zvezki ... V spodnjem, ki je nekoliko večji, imam šolske potrebščine. Poleg mizice je še omara z maminimi oblačili. S stropa pa visi luč, okrašena z medvedki. Vse pohištvo v moji sobi je v belo-vijolični kombinaciji. Tla prekriva enaka preproga kot zgoraj. V sobi se prijetno počutim. Tu delam domače naloge, se učim in ukvarjam z računalnikom ter se igram. GAŠPER GOMBOC, 7. a OŠ Tišina Mi in rezultati našega projektnega dela Zdrava prehrana Najprej odgovor na vprašanje št. 10: Trije prvi zapisi v slovenskem jeziku so bili Brižinski spomeniki. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki nam jo je poslala Slava Zelko iz Turnišča. Čestitamo! • k > • a •»: (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji- /V I "i \T C* | r gama in papirnica DOBRA KNJIGA M. iMJl V K/ kj • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Pred kratkim smo imeli naravoslovni dan o zdravi prehrani in zdravem življenju. Najprej smo si ogledali razstavo pripravljenih jedi v šolski jedilnici, ki so jo skrbno pripravili delavci kuhinje. Videli in poskusili smo lahko različne jedi, tudi take, ki jih poznajo in kuhajo samo še naše babice, in jih torej ni na naših vsakdanjih jedilnikih. Skupina učencev je s svojimi mentorji pripravila odlične sadne napitke in kruhke z različnimi namazi, s katerimi smo se okrepčali in tako polni energije prisluhnili rzaličnim predavanjem, ki so sledila. Učenci razredne stopnje so si v nadaljevanju ogledali suho sadje in postopke, kako pripravimo sadje za sušenje. Spoznali so iz- j KUPON št. 12-ALI VESTE? j Ali veste oblikovati kakšen stavek, v katerem bo tudi beseda smrk? Odgovore pošljite do 3. decembra na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati pri žrebanju za knjižno nagrado. o Tudi jaz sem izdala skrivnost Ljudje imamo manjše in večje skrivnosti, ki jih je težko zadržati zase, ampak bi jih radi nekomu zaupali. Tudi sama sem to doživela. Ko je pred dnevi prišel domov brat Andrej, je bil zelo slabe volje. Vprašala sem ga, ali je kaj narobe. Nekaj časa je samo molčal, potem pa je le spregovoril. Pri matematiki da tega ne smem povedati nikomur. Osuplo sem ga pogledala. Čez čas pa sem stekla v kuhinjo, kjer sta bila ata in mama in takoj izblebetala, kar sem zvedela. Starša sta začudeno pogledala, ker Andrej že dolgo ni dobil slabe ocene. Ati je šel v dnevno sobo, kjer je sedel obupani brat. Pocukal ga je za ušesa in ga nagnal v sobo. Tako dolgo se je moral učiti matematiko, dajo je znal kot pesmico. Bratje bil name seveda jezen, ker sem izdala njegovo skrivnost. Čez nekaj dni je na to pozabil, popolnoma pa mi je odpustil šele takrat, ko je popravil matematiko. Mislim, da skrivnosti ni dobro izdajati. NINA KOSI, 5. raz. delke Intesa in Jate, ogledali^ film o mleku in mlečnih izd6 j. ter izvedeli marsikatero zaij1 vost o medu, izdelkih iz medu čebelarjenju nasploh. . ,0 Učenci predmetne stopnJ6 , se udeležili predavanj o zar . prehrani in zdravem življenju spoznali izdelke ljutomerske varne Krka. ... v Osmošolci so se preizkus1 kuharskih sposobnostih kar v S du nad šolo, kjer so v kotlih ku gola? in pekli kostanj. MoralT priznati, da jim je kar uspelo. Ure, namenjene našim a nostim, so se hitro iztekle; a hitreje kot takrat, ko smo P1"1 v nem pouku. Z obrazov učen smo lahko razbrali, da so bi1 . tako obliko dela v šoli navdu in zadovoljni. Navdušeni Pa bili tudi naši starši, ki so pop ne prisluhnili zanimivemu PT vanju dr. Mateje Kožuh - sj o zdravem življenju, nato P^ ogledali še razstavo jedi v je ci in jih tudi poskusili. Iz predavanj in P{®dsto smo se res marsikaj nau' zdravem načinu življenja, P g sem pa o tem, kako naj se z prehranjujemo. NOVINARSKI ’ - Ekarja LJut°m ško Ha1 'ni ter' stav L vestnik, 27. november 1997 n* glasbeni sceni 21 Letni koncert skupine Marko banda Glasba, ki »dregne v srce« Jazz ‘ 7 7 petek zvečer je bil v soboškem kinu letni koncert skupine ali bolje rečeno bande, ki ohranja prekmursko ljudsko glasbo - Marko bande. I o k ena od tistih skupin, ki je nastala zato, da bi ohranjala glasbo, kakr-šno so nekoč igrali v tej pokrajini, in sicer tako, kot je res bila. Za sku-Pino je nadvse uspešno leto, uspeli so izdati svojo prvo kompaktno ploščo 1 ter pripravili velik koncert z mnogimi uspešnimi in odličnimi gosti. Zvrstili so se Joužek in Janček Kociper, Marica Maučec, Posodi mi tja, Bogdana Herman, Vlado Kreslin in drugi. Poleg cimbahsta Audija kočana, flavtista Boštjana Rousa, basista Slaveka Petka, violinista Sama Budne in »kontraša« Tomaža Raucha seveda. Prva je nastopila skupina Mar-“ banda in predstavila svoj re-Pertoar ljudske glasbe, ob njih P® so nastopili številni glasbeniki, so z njimi na kakršen koli na-sodelovali. Nastopila sta Jan-01 'n Joužek Kociper, živi legendi Prekmurske ljudske glasbe, ki sta glavna krivca«, saj sta povzroči-a’ da se je začel marsikdo od mlajših in mladih ukvarjati s pekarsko ljudsko glasbo. Seveda pa M tem ne smemo pozabiti tudi Ze Pokojnega cimbalista Miško Jaranjo. Kocipra skupaj štejeta let in sta ponavadi starejša, otJih imajo skupaj vsi glasbeni na odru. Zato sta toliko mla-“Ostnejša na odru, publika pa z Etinim aplavzom reagira na vsa-0njuno potezo. . Nadaljevali so njihovi prijatelji 'z Češke Cimbalova muzika, ob katerih smo lahko odkrivali po- Boris Žalig pa Slavko Šuklar, nesojeni ravnatelj soboške glasbene šole, kot ga je poimenoval povezovalec programa Milan Zrinski, ter mnogi drugi, ki so na kakršen koli način zaznamovali nastanek, razvoj in obstoj skupine. Slovesen pa je bil tudi konec, ko so vsi nastopajoči skupaj zapeli še nekatere lepe prekmurske skladbe^ kot še ti naježi dlaka, pa pravijo, da je to tisto, ker te »dregne v srce«. Številni aplavzi, ki včasih kar niso hoteli prenehati, in polna dvorana pa so prav gotovo največja nagrada glasbenikom. Tudi glasbeniki so kar vztrajali in vztrajali na odru, čeprav se je morda vseeno bolje držati pravila, da naj publika zapusti dvorano v tre- Znani jazz-rock-funk kitarist James Blood Ulmer se ponovno predstavlja s svojim novim projektom. Tokrat gre za album z naslovom Musič Speaks Louder Than Words s podnaslovom JBU Plays The Musič Of Ornette Coleman. Šestim od devetih skladb na tej plošči pripada avtorstvo Ornetta Colemana, in to celo skladbe The Sphinx, ki jo je Ornette igral že pred štiridesetimi leti na albumu Something Else! Preostale tri skladbe so last Ulmerja in predstavljajo njegovo klasično jazz-funk in tokrat tudi hip-hop formulo. Zasedba je dokaj družinska, saj v njej sodelujeta Ulmerjev sin Michael Mustafa s klaviaturami in sin Ulmerjevega nekdanjega stalnega basista Amin Ali, ki prav tako igra električno bas kitaro in se na plošči predstavlja kot izredno trd in funky basist. Ta zasedba je z dodatkom bobnarja Rashie-da Alia in seveda Ulmerja s svojo kitaro in glasom predstavila drugi del plošče, ko predstavljajo nove Ulmerjeve skladbe. V prvem delu plošče, ko se Ulmer spopade z Ornettovo glasbo, pa z njim igrata še akustični basist Calvin Jones in bobnar Au-brey Dayle. ^nosti med našo ljudsko in če-0 'judsko glasbo. Za njimi je J*°P'la zanimiva prleška skupi-°sodi mi jiirja,' ki s sodobni-te' Pristopi izvaja ljudsko glasbo J Pa tradicionalni način pred-popularne skladbe. Za nji-nastopila znana pevka Bo-ana Herman, ki je zapela nekaj prekmurskih pesmi, pri skladbi Zrejlo je žito pa si ji je pridružil še Vlado Kreslin, ki ima precej velike zasluge, daje prekmurska glasba zaživela na večjih galsbe-nih odrih. Na odru pa so se skupini Marko banda pridružili še njihova prva pevka Valerija Žalig, dopisni član Dušan Loparnik, so Vsi so venci vejli, Nocoj je ena liišna noč. V tri ure trajajočem koncertu smo lahko prisluhnili glasbi, ob kateri dobiš včasih kurjo polt, če nutku, ko je najboljše, ko bi jim »dobro padla« še kakšna skladba, kot pa z občutkom, daje slišala vse in morda še kaj zraven. Nekaj je potrebno pustiti še za prihodnje koncerte. In če smo se še pred leti spraševali, ali bo ljudska glasba izumrla, za to danes ni več dileme. Glasba, ki je bila še pred leti namenjena skorajda zaprtim krogom in so jo igrali predvsem na folklornih festivalih, je danes tista, ki polni dvorane z mlajšimi in starejšimi poslušalci, in to bolj kot kakršeni koli koncert rock glasbe. Lahko bi rekli, daje danes to rock! In poleg glasbenikov ima ta glasba še zvesto publiko, tudi doma, kar tudi preseneča. Vstopnice za koncert so bile namreč že v predprodaji nekaj dni pred koncertom razprodane. Veseli pa nas lahko tudi to, da za Marko bando, ki je dolgo časa veljala za najmlajšo, nastajajo še mlajše bande. Besedilo in fotografije: ANRR Založba TelarcJazz, ki slovi po dobri kakovosti svojih v živo posnetih koncertov, je izdala še dva albuma s preverjeno vsebino. Prva je izdana pod imenom velikana Dizzya Gillespia z naslovom Bird Songs:The Final Recordings. Dizzy s svojo znano all-star zasedbo predstavlja že dobro znano glasbo, ki jo je ustvarjal in igral v zadnjem času pred svojo smrtjo. Druga plošča pa prihaja izpod okrilja velikana na klavirju Oscarja Petersona. Plošča nosi naslov Live In Pariš: Live at the Salle Pleyel. Tudi tu gre za preverjeno obliko klasičnega klavirskega jazza. Znano je, da je Oscar daleč najmočnejši prav na svojih nastopih, zato verjetno v zadnjem času ni posnel nobene studijske plošče. Tokrat je v svojo zasedbo poleg skandinavskega basista Nielsa Henning Orsted Pedersena in bobnarja Martina Drewa vključil še kitarista Lornea Lofskya. Pomlajena zasedba daje Oscarju tudi več poleta. Diana Krall je s svojo prejšnjo ploščo Ali For You dosegla to, kar si je verjetno želela. Dvignila se je iz povprečja in se nezadržno bliža statusu velike zvezde. Številni nastopi, ki jih je imela do izdaje nove plošče, so dodobra prepričali številne ljubitelje klasičnega barskega jazza. Osemnajst mesecev je minilo od izida njenega prejšnjega albuma. Novi album z naslovom Novice od tu in tam ^SOLJših SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1 • ANYBODY SEEN MY BABY - Rolling Stones < CONGO - Genesis a TUBTHUMPING - Chumbawamba a, ŠPICE UP YOUR LIFE - Špice Girls 5- N'0UBLIEZ JAMAIS - Joe Cocker "• JUST FOR YOU - M People '■ SOME KIND OF BUSS - Kylie Minogue PREDLOGI: WHEN Y0U WERE MINE - John Waite BITTER SWEET SYMPHONY - The Verve HITCHIN’ A RIDE - Green Day SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH ' ZVONOVI ZAPOJO - Andrej Šifrer POT DO SRCA - Alenka Godec in Damjana Golavšek “■ VOZIM SE - Ivo Mojzer ’■ LATINO - Jan Plestenjak ’■ CE ME SLIŠIŠ - Andreja Makoter ne RABIM DVEH DEŽNKOV - Katrina '■ NIKOLI NE POZABIVA - Simona Weiss In Werner PREDLOGI: BRIGA ME - Slo Actlve CRN TULIPAN - Big Foot Mama NAZDRAVIMO PRIJATELJSTVU - Berti Rodošek in New Swing Ouartet ^T^CA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF ’ KRUH PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja LJUBIM TE - Slapovi 7 ABRAHAM - Jože Burnik s prijatelji ’■ VSAKO JUTRO - Vrtnica "■ Ta PRESNETA LETA - Ans. Franca Miheliča “ OB SREBRNEM JUBILEJU - Šaleški fantje ' RAD SE VRAČAM V DOMAČE KRAJE - Jevšek PREDLOGI: MOJ RODNI KRAJ - Show band Klobuk BELA VRTNICA - Alpski kvintet ! ZA MAVRICO - FraJ Kinclari kupone pošljite do četrtka, 4. decembra 1997, na naslov: Murski val, a arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. I Kupon št. 48 —--------------------------------------------------- || ,S||jeni za skladbo - tuja: _ ___________________________________ |%ča: In-----------------------------------—------------------------------ | . °dnozabavna: ___________________________________________________ । --------------------------------- l 'n Priimek ter naslov: ___________________________________________ Slava in uspeh sta zelo nevarna, čeprav večina smrtnikov hlepi po tem. Preveč sladko je, ko se človeku dviga rating, da bi razmišljal tudi o posledicah in daje uspeh potrebno ohranjati. Tudi v skupini Šank rock niso več mogli živeti z uspehom, zato jo je zapustil eden od ustanoviteljev Aleš Ura-njek. J* *« »Z besedili je potrebno nekaj narediti,« je rekla Alenka Godec, vzela list papirja in napisala deset besedil za svoj novi album, ki ga je poimenovala Čas zaceli rane. Spremljajo pa jo glasbeniki, kot so Damjana Golavšek, Primož Grašič, Jani Hace, Benč in drugi. Za album pravijo: »Odličen je!« Konec tega tedna so našli mrtvega Michaela Hutchencea, pevca avstralske skupine INXS. Čeprav policija ne poroča, kaj je bil vzrok smrti, domnevajo, da se je pevec obesil ali je vzel prevelik odmerek mamil. Za mnoge je to bil pravi šok, saj je bila skupina tik pred turnejo, po drugi strani pa ljudje iz njegovega ožjega kroga pravijo, da se je obnašal v zadnjem času manj socializirano. J * Barbra Streisand se v zadnjem času spet pogosteje pojavlja na glasbeni sceni. S Celine Dion sta skupaj zapeli zelo uspešno skladbo Tell Him, izdala pa je thdi nov album Higher Ground, ki ga>N je posvetila nikomur drugemu W kot mami ameriškega predsed- q nika Virginiji Clinton Kelly. Crt srt M MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Najmanjša država na svetu ki leži v središču Rima. ODGOVOR: 2 Z Z 5 c« M Odgovore pošljite najkasneje do 3. decembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. rt KUPON ŠT. 41! Love Scenes je že v prvih tednih pristal na najvišjih mestih jazzovskih lestvic. Plošča Love Scenes je popolnoma posvečena ljubezni. Skladbe izžarevajo izredno toplino in prijaznost. Ostala je zvesta svoji zasedbi, v kateri sta poleg nje še kitarist in basist. Tokrat sta to basist Christian McBride in kitarist Russell Malone, ki je z Diano sodeloval že na prejšnji plošči. Pri vsem skupaj pa gre verjetno največja zahvala izrednemu producentu Tommyju LiPumi. Diana Krall je ubrala izredno tanko linijo med pravim jazzom in nonularnim iazzom in zaenkrat ji stvari izredno uspevajo. Upa- mo lahko le, da bo tako tudi v prihodnje. IZTOK R. V soboto, 29. novembra, bo v športni dvorani v Radencih ob 19. uri koncert Oliverja Dragojeviča. Mshop TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 Glasbena uganka Pri skupini Agropop poje Barbara Šerbec - Šerbi, ki pravi, daje raje Šerbi kot Barbi. Izžrebali so dopisnico Jožice Rumič, Prosenjakovci 50, 9207 Prosenjakovci, Čestitamo! Ploščo ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: Napišite ime umrlega pevca skupine INXS! Odgovor: _______________________________ Kupon št. 67 Odgovore pošljite do 5. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! ^Cmetijski nasveti vestnik, 27. november 1997 Koruza v Rakičanu 1997 Na polju KG RAKIČANA OE Rakičan je bilo posejanih 60 različnih hibridov koruze. V naslednji razpredelnici vam prikazujemo rezultate žetve in tehtanja dne 08. 10. 1997 od številke 1 do 40 ter 09.10. 1997. Vreme je bilo lepo, sončno, tako da so bile razremere za spravilo oba dneva enaki. Gnojeno je bilo z NPK 7/20/30 700 kg/ha in UREA 350 kg/ha, zaščita proti plevelom je bila s škropivom PRIMEXTRA 6 l/ha in RING 25 g/ha z dodatkom močila. Vlaga je bila izmerjena v TMK Lipovci, potem pa je bil pridelek preračunan na 14 % vlage, ob upoštevanju % primesi. Jabolko, sadež za vsakdanje zdravje Jabolko, alegorija zapeljivosti in vznemirjenja - Prepovedani hibrih koruze zrelostni razred razdalja v cm št. rastlin na ha tip zrna % vlage ob sprav % loma % primesi teža zrnja s 14% vlage achat 100 15,3 88.000 PT 22,2 1,2 0,5 9.273,60 aura 190 15,3 65.000 PT 19,0 2,7 0,3 8.092,00 KX 6342 200 15,3 80.000 PT 28,2 1,5 1,5 8.598,40 etendart 200 15,3 57.000 PT 26,7 1,6 1,2 10.264,20 costella 215 15,3 88.000 PT 19,7 1,7 0,3 10.250,50 matilda 230 15,3 77.000 PT 18,8 1,5 1,8 10.342,50 impact 230 15,3 88.000 PT 20,0 1,2 0,2 9.626,80 elita 245 15,3 80.000 PT 20,4 1,4 0,9 9.985,80 DK 250 250 15,3 62.000 PT 23,4 1,2 0,3 9.310,50 TC277 260 15,3 71.000 PT 25,8 0,3 0,3 11.992,10 LG 22-44 260 15,3 88.000 PT 24,8 2,1 0,1 10.339,60 lotus 270 15,3 68.000 PT 24,3 1,6 0,1 9.910,00 Bc 278 270 15,3 77.000 Z 28,9 0,6 1,8 9.048,30 felicia 275 • 15,3 68.000 Z 21,1 1,7 0,2 11.449,50 fanion 280 15,3 85.000 PT 23,6 1,2 0,4 10.623,90 galice 290 15,3 71.000 PT 24,8 1,1 ■ 1,4 8.857,80 helga 290 15,3 85.000 Z 21,5 1,9 0,4 11.673,20 dea 290 15,3 82.000 PT 26,4 0,9 0,4 9.916,30 eta 272 290 16,4 68.000 PT 26,5 3,4 1,3 9.352,90 monessa 295 16,4 63.000 Z 20,5 1,0 0,1 10.840,70 alberta 300 16,4 77.000 Z 22,8 1,8 0,6 9.995,90 Bc 222 300 16,4 77.000 z 30,0 3,6 0,8 10.769,50 icone 300 15,3 74.000 z 25,8 1,0 0,1 10.912,60 ZP 394 300 16,4 74.000 z 33,0 1,9 1,2 10.052,60 clarica 315 16,4 80.000 z 25,5 1,3 0,4 10.871,90 X 0904 T 320 16,4 65.000 z 24,2 1,6 0,4 10.700,20 domingo 320 15,3 83.000 PZ 26,3 3,0 0,1 10.320,30 mona lisa 325 16,4 68.000 z 24,9 0,8 0,1 12.086,70 LG 22-76 330 16,4 65.000 z 25,1 1,5 0,4 8.214,30 LG 23-06 330 16,4 85.000 z 23,0 0,1 2,0 11,888,00 DK 300 330 15,3 80.000 PT 30,0 0,6 0,1 11.382,70 mirna 330 16,4 82.000 Z 23,9 1,6 0,5 10.580,00 X 0935 N 340 16,4 71.000 z 24,7 0,6 0,1 12.638,20 LG 23-10 340 16,4 71.000 z 24,5 1,0 0,1 11.966,40 LG 22-98 340 16,4 71.000 PZ 26,6 0,3 0,1 11.666,20 raissa 345 16,4 82.000 z 26,2 1,3 0,1 11.590,20 OSSK 332 350 15,3 74.000 z 30,8 1,0 0,5 11.146,20 gauchp 350 15,3 74.000 z 26,4 0,8 0,2 10.762,10 Bc318 350 16,4 62.000 z 31,5 1,8 1,1 10.054,30 razvita 350 16,4 62.000 z 28,0 1,5 0,4 10.722,60 fant 36 370 16,4 62.000 z 28,7 0,7 0,5 9.265,00 DK 371 370 15,3 74.000 z 24,2 0,6 0,1 11.465,90 Bc 3786 380 17,5 60.000 z 30,7 1,5 0,3 10.430,90 stira 390 17,5 77.000 z 27,5 1,0 0,3 11.395,40 eva 390 17,5 77.000 z 31,0 1,1 1,1 10.917,80 X0965 V 390 17,5 82.000 z 30,3 0,9 0,1 11.558,70 furio 390 17,5 60.000 z 27,5 1,4 0,3 11.966,80 daniela 395 17,5 80.000 z 28,5 0,4 1,2 12.434,50 earla 400 17,5 68.000 z 27,8 1,3 0,8 11.107,90 ZP 404 400 16,4 77.000 z 34,2 2,7 1,1 10.599,90 marista 405 17,5 85.000 z 31,5 0,7 0,2 11.546,30 luisiana 409 17,5 65.000 z 32,1 0,8 0,3 11.976,30 california 410 17,5 77.000 z 33,7 1,2 0,6 n 1.813,00 OSSK 382 410 15,3. 74.000 z 33,4 2,4 0,8 11.621,90 eveiina 430 17,5 ’ 74.000 z 32,8 1,2 0,5 11.672,70 stefania 435 17,5 63.000 z 31,0 0,4 0,1 12.294,50 matea 435 17,5 68.000 z 32,5 1,3 0,5 12.345,50 Bc 492 490 17,5 71.000 z 32,6 1,9 0,2 11.016,40 jumbo 48 490 16,4 62.000 z 34,3 3,1 0,3 11.369,50 DK493 490 15,3 74.000 z 29,3 1,7 0,3 11.850,20 Hibridi koruze so v tabeli razvrščeni po zrelostnem razredu, in ne kot so bili posejani. sad, ki gaje Eva ponudila Adamu kljub božji prepovedi zavoljo zapeljive kače, da ga zaužije Tedaj je Bog človeka, ker je poslušal glas svoje žene in jedel od prepovedanega drevesa življenja, izgnal iz raja. Zato se mora človek v potu svojega obraza truditi za vsakdanji kruh, ki ga bo užival, dokler se ne povrne v zemljo, iz katere je vzet... Jabolka pa so tudi kruh številnih sadjarjev na Slovenskem. Sadjarstvo se je v zadnjih letih, predvsem zaradi izgube južnih trgov in drugačnih možnosti gospodarjenja, znašlo v težavnem položaju. Zaradi tega je potrebno iskati nove možnosti prodaje in povečanja porabe jabolk in drugega sadja v obliki raznovrstnih izdelkov, saj so morali povečati na vsaj 100 kg na prebivalca v sveži ali predelani obliki. Od vsega sadja bodo jabolka predstavljala največji delež, okrog 75 odstotkov. Uživanje sadja v današnjem ritmu življenja je še posebno pomembno, kajti ljudje se vedno manj gibljejo. Sadje z velikimi količinami vode, organskih kislin, solmi in aromatičnimi snovmi nevtralizira nezdrave kisline, ki nastajajo pri biokemičnih procesih. Sadje spada med varovana živila, saj vsebuje številne snovi, tako imenovane antioksidante, ki povečujejo odpornost organizma proti rakastim boleznim ter boleznim srca in ožilja. Sveža jabolka so vsestransko koristna, saj poleg majhne prehrambene vrednosti vplivajo na zdravje, prebavo in dobro počutje človeka. Že stara modrost pravi, da tisti, ki ima rad jabolka, ne potrebuje zdravnika. Pm trjuje ji tudi znanost, če pogledamo, kaj vse je v jabolkih koristnega, se ne smemo čuditi, da jih zdravniki zlasti otrokom tako pripo-ročajo. Vsebuje sladkorje, predvsem sadnega in grozdnega, razne kisline, surova vlakna, pektine, vitamin C, barvila, aromatične in rudninske snovi ter vodo. Poleg vitamina C so v jabolkih še vitamini A, B1, B2 in niacin. Že eno samo jabolko nam daje 12 do 16 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. V jabolku je kar 20 rudnin, največ kalija. Posebej pomemben je tin, ki pospešuje prebavo in ustavlja prebavne motnje. Delno vez® tudi holesterol, žolčno kislinoin strupene snovi, na primer svinec in druge težke kovine ter posred' no zmanjšuje težo. Grizenje in čenje jabolk s čvrstim mesom pi dlesni, ščiti zobovje pred zob1^ gnilobo, kisline pa uničujejo ško dljive organizme v ustih. Užival jabolk zjutraj in pred spanjem ? polnjuje čiščenje zob z zobno sc tko in zobno pasto. Pri kosilu^ ko sladice, ki vsebujejo PreČ zdravju škodljivega sladkorja krat nadomestimo z jabolki-7 je priporočljivo, da imamoS co s prikupnimi jabolki ali<& sadjem vedno pri roki, v0 dnevnem prostoru, da la^L njih segajo vsi člani družil a. leto. Kruh in jabolko je žeP^j bljena preprosta zdrava ma|ica' > zadiši po domačnosti. Jabolk pravi sadež za vsakdanje zdraV) ANDREJ KARBA, dipl. Kmetijska zadruga Ra^ Legenda : Z = zobanka PT = poltrdinka PZ = polzobanka Rezultate obdelala in pripravila : METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet., KSSza Pomurje ANDREJ SMODIČ, dipl. inž. kmet., KG Rakičan prav tukaj še velike možnosti. Poraba sadja v Sloveniji precej zaostaja za porabo v razvitih evropskih državah, in sicer kar za tri do petkrat. V državah evropske zveze znaša poraba sadja od 75 do 125 kg sadja na prebivalca letno. Sodobna zdravstvena veda priporoča za zdravo prehrano celo 0,5 do 0,5 kg sadja na dan ali 110 do 180 kg letno. Z raznovrstno predelavo pa je poraba lahko še večja. Sadje lahko sušimo, izdelujemo sokove, sirupe, jabolčnik, vino, žganje, kompote, marmelade, džeme, čežano ... Sadje je nepogrešljivo v kuhinji, spomnimo se samo jabolčnega štruklja, pite, ocvrtih in pečenih jabolk. Pri nas je torej kljub temu, da imamo ugodne možnosti za pridelavo številnih sadnih vrst, poraba sadja še precej majhna. Z vsestransko in agresivno reklamo, predavanji, razstavami in predstavitvami bi morali predvsem pri mestnem prebivalstvu vzbuditi več zanimanja za večjo porabo sadja in s tem skrb za zdravo prehrano. Porabo sadja bi Večina zakonov konca leta 1998 Zaradi neprilagojene zakonodaje smo že na seznamu kršilcev in nas lahko doletijo sankcije Evropske zveze Članstvo Slovenije v Evropski zvezi je strateški cilj nase« saj je vključitev nujen predpogoj za nadaljnji razvoj in tudi nost slovenske države. Seveda bo morala Slovenija za k Evropski zvezi izpolnjevati celo vrsto pogojev. Eden od tudi prilagajanje slovenskih zakonov in drugih predpisov Pr -po-aktom evropskih skupnosti. Glede na evropski sporazum m P poročila bele knjige bo tudi na področju kmetijstva potrebn meniti in prilagoditi zakonodajo. Prekmurski vinogradniki se pripravljajo na vstop v EZ V korak s slovenskimi vinogradniki V devetih vinogradniških društvih dokaj dobro skrbijo za razvoj in izobraževanje svojih članov - Vinogradniki vse glasneje razmišljajo o ustanovitvi Zveze vinogradniških društev Prekmurja Vinogradništvo v Prekmurju je v prelomnem trenutku. Kar se tiče kakovosti vin, so v slovenskem merilu dosegli zavidljivo raven, ki jo dokazujejo povprečne ocene iz društvenih ocenjevanj vin. posebej so bili uspehi vinogradnikov vidni na letošnjem 35. Meana-rodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni ter na sejmu Vino v Ljubljani. Vendar vinarji pravijo, da kakovost in medalje niso vse, kajti vinogradniki te rezultate premalo uporabljajo za promocijo vinorodnega območja. V prihodnjih društvenih ocenjevanjih vin letnika ’97 naj bi uvedli (poskusno) minimalne količine posameznih vin, ki bi jih moral imeti vinogradnik, in seveda bi morala biti ta vina pripravljena za Evropsko zvezo (obrazec R3). Mogoče bi bilo tudi, da bi ločili ocene ljubiteljskih in tržnih vinogradnikov. Društva vinogradnikov, ki jih je na območju Prekmurja devet, in sicer v Murski Soboti, Kra-marovcih. Beltincih, Dobrovniku, Kobilju, Turnišče, Veliki Polani, Lendavi in Čentibi, dobro skrbijo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo za Pomurje za izobraževanje vinogradnikov. Tečaj za stekleničenje vin je v zadnjem času kon- čalo 576 vinogradnikov. V Prekmurju ni zadruge ali podjetja, ki bi združevalo in usmerjalo ter tržilo presežke vina, zato je zdaj prelomni trenutek za prekmurska vina, za združevanje vinogradnikov ter ustanavljanje specializiranih vinogra-dniško-vinarskih zadrug. Tudi turistične vinske ceste še niso zaživele. Vinotoče in turistične kmetije pa v večini primerov odpirajo ljudje, ki vidijo samo trenutni zaslužek in gostincem ustvarjajo nelojalno konkurenco, pozabljajo pa na pestro in kakovostno ponudbo lastnih vin, neustek-leničenih in stekleničenih vin. Pro- ces razdruževanja vinogradnikov in koncentracije le-teh na ozkih območjih v okviru posameznih občin ima pozitivno vlogo za kakovostnejše izobraževanje članov, organiziranje turističnih prireditev in nasploh dvig kulture pitja vina na teh območjih. Vendar prekmurski vinogradniki naglašajo, da bodo močni in konkurenčni preostalim vinorodnim okolišem le, če bodo enotni in se ne bodo zapirali v ozke meje občin, zato vse pogosteje razmišljajo o ustanoviti Zveze društev vinogradnikov Prekmurja. JOŽE ŽERDIN Najpomembnejši je vsekakor zakon o kmetijstvu, ki naj bi ga državni zbor sprejel v prvem polletju prihodnjega leta. V tem času je po vladnem predlogu potrebno sprejeti še zakon o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, zakon o živinoreji in zakon o zaščiti živali. V sklop prilagajanja evropski zakonodoji spadajo še zakon o semenskem materialu, zakon o zavarovanju novih sort rastlin in o varstvu žlahtniteljskih pravic ter zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Vse te zakone bo državni zbor sprejel predvidoma do konca prihodnjega leta, v veljavi pa je že zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki so ga poslanci sprejeli oktobra letos. To je v bistvu tudi prvi iz tega paketa zakonov, ki je že prilagojen evropski zakonodaji, vendar pa nas pri ureditvi tega področja čaka še precej dela. Ob samem zakonu so namreč potrebni še številni podzakonski akti, zato bp ob vključevanju v Evropsko unijo prav prilagoditev naše zakonodaje ena od zahtevnejših nalog. Da je priprava tovrstne zakonodaje zahtevna naloga, potrjuje priprava zakona o zavarovanju novih sort in o varstvu žlahtniteljskih pravic, saj so po štirih letih dela zanj dokončane le strokovne osnove in potrebno bo precej dela, preden bo zakon sprejet. To podrocj® P sicer ureja stara, vendar ze la zakonodaja zakonodaja, ' pjltf leč ni usklajena s predpisi s® zveze. Še huje ob tem Pa J ’ našl3 je naša država zaradi tega z ^K-na seznamu kršilcev in & tualne lastnine v djarstvu, zato nas lahko d kcije Evropske zveze. . Turnišče: cene pujskov Na sejmu pujskov v Tu' nišču je bila ponudba Pre. tednom spet skromna, so rejci prodajali le 17 z' vali, starih do 12 tednov m težkih od 18 do 28 tdlo0ra' mov. Dokaj hitro so Pr0^n vse živali, za par pa jed' potrebno odšteti od 14.0 do 19.000 tolarjev. vestnik, 27. november 1997 Zt as veti 23 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI Jabolčna pita Vitamin B6 Piridoksin se absorbira v želod-in tankem črevesju in se fosfori-ra v aktivno obliko piridoksal-5-'osfat. Kot tak je koencim različnih Očimov pri neoksidativni presnovi ^inokislin. Poleg tega katalizira "Ofbo fiziološko aktivnih aminov 'adrenalin, histamin, serotonin ) in S|ntezo protoporfirina, pomemb-ne9a gradbenega elementa pri Sll1tezi hemoglobina. Izloča se ledvic v obliki 4-piridoksinske isline. Zmanjšana koncentracija e9a metabolita v urinu je znak po-Mkanja piridoksina v organiz- Zdravi odrasli potrebujejo dnev-°1-6do2.1 mg piridoksina.V J0se_čnosti je potreba po njem ™®čana za 1.0 mg, v času do-,eniaza 0.6 mg. Povečano potrebo piridoksinu imajo ljudje, ki ? Prehranjujejo predvsem z ve-। . beljakovin, ženske, ki dolgo-aino jemljejo oralne kontracepti-®’ alkoholiki in pacienti, ki se javijo z D-penicilaminorrf, izonia-ali cikloserinom. Vsebnost v hrani Piridoksin je v vseh živih celi-p Največ ga najdemo v piv-n o zatem v telečjih jetrih Inn ^SVI00g), svinjini (0.5mg/ (u°9), sardinah (0.96mg/1 OOg), .^obdelanem rižu, jajcih, ze-in bananah. ■ Pr' Pripravi hrane (kuhanje) zna-^guba piridoksina okrog 20 %. p>rnanjkanje piridoksina 'Zrazito pomanjkanje piridoksi-ase lahko manifestira kot ^boroični dermatitis, .^de v ustnih kotičkih, /'Pokromna anemija, ^i v centralnem živčevju. japija oralno aplikacijo veljajo naboja navodila: 'w Preventivi 1.5 do 2.5 mg dne-410 zdravljenju 20 mg do 300 mg pevno Nemalokrat je vitamin B6 tudi /s'avina (tujih) preparatov proti gostij vendar v študijah tega 'okaniso dokazali. Vltaniin BI2 cjc^alamini so kompleksne večin ne spojine s kobaltovim ato-v središču. V naravi so hidro- Kristi se pripravljajo na advent Modne barve letošnjega adventa ------------------------------------------------- petjem izražamo svoje razpoloženje - 4 s^okrog adventa, božiča in novega leta je najlepši našajo s sabo), pripravljajo prvi te-adventom razstave, razstava je za izde-' razstavljalca draga ^ndar enkratna prilo-’da se izkoristi priložnost Shl?Oročno ustvarien imidž. r in 6 S' razstavo ogle-nJel se še dolgo govo-' ?io >Pr' nas se f|orist' zavze-%?ta takšne razstave, pri-L W'> da se predstavijo. lAtn Orist obl'kuje svoje ideje Pf|0 6rn stilu. V ta namen smo ISU8'' 'z vse Slovenije 9. no-Povabljeni v Miklavž pri jj riJ’ kjer so uveljavljeni flori- ksikobalamini z vezano hidroksilno skupino. Ob navzočnosti cianidnih skupin lahko preidejo v ciankoba-lamine, kjer cianidna skupina izpodrine hidroksilno. Po oralni aplikaciji se vitamin B12 absorbira prek dveh mehanizmov: - z aktivnim transportom, - s pasivno difuzijo, ki je manj pomembna. Aktivni transport je vezan na in-trinzični faktor, katerega proizvajajo zdrave celice želodčne sluznice. Nase veže vitamin B12 in tak kompleks ima mnogo večjo afiniteto za določen receptor kot sam vitamin B12. Pri pacientih, kjer je zaradi zdravstvenih motenj intrin-zični faktor v pomanjkanju, apliciramo vitamin B12 parenteralno ali oralno v izjemno velikih dozah. Pasivna difuzija omogoča prehod vitamina B12 v krvni obtok neodvisno od intrinzičnega faktorja, vendar se absorbira le 1-3% zaužitega vitamina B12. Absorbirani vitamin B12 se veže v plasmi na transportne proteine, se v jetrih metabolizira (meti-Ikobalamin, dezoksiadenozilkoba-lamin ) in tam uskladišči v količini 3-5 mg. Dnevna potreba po vitaminu B12 znaša od 0.05 do 0.2% te količine, zato uskladiščena količina zadošča tudi pri pomanjkljivi prehrani z vitaminom B12 3 do 5 let. Vitamin B12 se izloča z urinom, fecesem in znojem. Metilkobalamin je koencim pri sintezi metionina in je udeležen predvsem pri sintezi tetrahidrofol-ne kisline, ki je potrebna za tvorbo eritrocitov. Dezoksiadenozilkobalamin je udeležen pri pretvorbi maščobnih kislin.Njegovo pomanjkanje povzroči nalaganje maščobnih kislin v mielinsko ovojnico in tako povzroči nevrološke motnje. Zdravi odrasli potrebujejo dnevno 0.001 do O.QO2 mg vitamina B12. Zaradi nepopolne absorbcije je priporočena zaužita vsebnost vitamina B12 za odrasle 0.003mg, za nosečnice 0.0035 mg in za doječe matere 0.004 mg vitamina B12. Vsebnost v hrani Največ vitamina B12 je v telečjih (0.060mg / 100g) in go sti, Franz Jpsef Benthaus in Ern-nie Salzinger iz Nemčije ter Franci Landeker iz Slovenije, prikazali nove smernice aranžiranja. Kot že nekaj let se uporabljajo izključno naravni materiali: bor, smreka, različne vrste brinov, bršljan, božje drevce, hortenzije, različni storži, mah, šibje itd. Izdelki, ki so nastajali pod njihovimi rokami, so bili prečudoviti. Predstavljali so različne vrste dekoracije, kajti ni samo smreka ali jelka božično-novoletni okras. Najmikavnejši izdelki so bili: - majhna božičkova posoda -floralni darovi (ki jih božički pri- vejih (0.065mg / 1 OOg) jetrih, druge vrste mesa, jajca, mleko in sir pa vsebujejo že mnogo manj (0.001-0.003 mg /100g ) vitamina B12. Pomanjkanje vitamina B12 Pomanjkanje vitamina B12 nastopi predvsem pri vegetarijancih, starejših ljudeh z atrofijo želodčne sluznice in pacientih, ki ne sintetizirajo intrinzičnega faktorja v zadostnih količinah. Ko se zaloge fiziološko aktivnih kobalaminov v jetrih porabijo, lahko nastopi pernicioz-na anemija, zmanjšano število eritrocitov. Pri tem je vsebnost železa lahko normalna, v primerjavi z zmanjšano količino eritrocitov pa celo povečana. Nevrološke motnje se lahko manifestirajo kot nevralgije, moteni refleksi, parestezije in psihične motnje. Terapija Zdravljenje perniciozne anemije in nevroloških motenj diagnosticira in izvaja zdravnik. V okviru samo-zdravljenja pa se posvetujemo s strokovnim kadrom v lekarni v primeru pomanjkljive prehrane, vegetarijanske prehrane, nosečnosti ali dojenja. Nikotinamid — nikotinska kislina Nikotinamid in nikotinska kislina sta sestavna dela nikotinamid-ade-nin-dinukleotida ( NAD ) in njegovega fosfata (NADP). Kot taka sta udeležena v prenosu vodika. Oba sta fiziološko enako učinkovita in sodelujeta v metabolizmu ogljikovih hidratov, beljakovin in maščobnih kislin ter tvorbi energije. Za mladostnike in odrasle znaša dnevna potreba 15-20 mg ni-kotinamidnega ekvivalenta. Pri mešani prehrani in nemoteni ab-sorbciji pomanjkanje ne nastopi. Ogroženi pa so ljudje, ki se prehranjujejo pretežno s koruzo, in ljudje, katerih absorbcijaje motena zaradi gastrointestinalnih obolenj ali kroničnega alkoholizma. Vsebnost v hrani Nikotinamid in nikotinska kislina sta zastopana v večini živil. Visoko koncentrirana ju zasledimo v kvasu, v jetrih (15 mg/100 g) in mišičnem tkivu.Rastlinska živila vsebujejo mnogo manj nikotinamida ali nikotinske kisline. V koruzi pa je - vazica, aranžirana z zelenjem, svečko, kroglico, ličnim trakcem, za mizo, omarico, kjer ni veliko prostora (zato je primerna tudi za bolnišnico), - viseči venček, ki ga lahko imamo od adventa do treh kraljev, - otroški aranžmaji. In kakšna barva je prevladujoča letos za advent, božič, novo leto? Tradicionalni rdeči barvi so se letos pridružile še rjava, zelena, smetanovo bela, bakrena. Ne pozabite, še vedno so vabljive marelična in modra,barva in veliko zlate barve. Zelo veliko vlogo imajo tudi sveče. In v kakšni barvi bo letos vaša dekoracija za mizo, pult, omarico, točilno mizo, strop, vrata? OLGA VARGA MURSKA SOBOTA nikotinamid vezan na peptid niaci-tin in kot tak se ne more absorbirati. Poleg eksogenega (zunanjega) vnosa s hrano lahko telo proizvaja določeno količino tudi endogeno iz esencialne aminokisline tripto-fan. (60 mg triptofanaje ekvivalentno 1 mg nijotinamida). Pomanjkanje Tipično obolenje, ki nastopi ob pomanjkanju nikotinske kisline — nikotinamida je pelagra. Na predvsem soncu izpostavljenemu delu kože nastanejo vnetni eritemi, poleg tega tudi vnetne spremembe na sluznicah in v živčnem sistemu. Simptome označujemo tudi kot 3D bolezen, ki se kaže kot diareja, dermatitis in demenca. Terapija: - za profilakso 8-40 mg nikotinamida dnevno, - za terapijo 40-250 mg nikotinamida dnevno. V okviru samozdravljenja uporabljamo za preprečevanje pomanjkanja nikotinamid v vitamin B kombinacijah ali multivitaminskih preparatih. Pri nikotinski kislini so priporočljive naslednje doze; - za profilakso 15-100 mg nikotinske kisline dnevno, - za terapijo 100-500 mg nikotinske kisline dnevno. Peciva s sadnimi nadevi so sočna-in osvežujoča. V prehrani so veliko bolj priporočljiva kot peciva z maslenimi nadevi, ki so zlasti v poletnem čau hitro pokvarljiva. V poznojesenskem in zimskem času so jabolka zelo primerna, ker so dovolj uležana, a še vedno dovolj sočna. Če pa so še domač pridelek, pa so tudi najcenejša. Glede na kakovost razlikujemo mnogo vrst jabolčnih pit, od najbolj skromnih umešanih ali krhkih test do zelo rahlih in zelo kaloričnih. Tudi jabolčni nadevi se po svojih dodatkih in izboljšavah zelo razlikujejo. Današnji recept je nekaj vmesnega, sicer pa primeren za vse, tudi praznične priložnosti. Za velik pekač potrebujemo: Testo: 40 dag mešane moke, 1/2 pecilnega praška, 10 dag sladkorja, 20 dag margarine (ali masti), 2 rumenjaka, dober ščep soli, 2-3 žlice kisle smetane in mleko po potrebi. Pecilni prašek presejemo skupaj z moko in z drugimi dodatki urno zamesimo srednje trdo testo, ki ga razdelimo na približno dva enaka dela. Pustimo na hladnem počivati 20 minut. Večji del testa razvaljamo in položimo v pomaščen pekač. (Nadaljevanje prihodnjič) EDITH JOŠAR mag. farm., spec. in zelenjav Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 80 60 55 hruške 260 - 300 banane 138 170 170 limone 236 300 300 grozdje 380 400 400 ananas 420 - 350 pomaranče mandarine grenivke kivi paradižnik paprika krompir solata korenje zeleno zelje rdeče zelje čebula ohrovt kitajsko zelje česen Testo tanko premažemo s 3-4 žlicami dobre marmelade (marelice, slive, jagode). Nanjo razgrnemo nadev, ki ga pokrijemo z drugo razvaljano krpo testa. Preden damo v pečico, gornjo ploskev večkrat prebodemo z zobotrebcem. Ohlajeno potresemo z vanilijevim sladkorjem. Jabolčni nadev: Vzamemo čim bolj kisla jabolka. Oprana in tanko oljupljena naribamo na ■ ploščice ali rezance. Na 3 žlicah olja ali margarine svetlo popražimo 2 veliki žlici drobtin in jih dodamo jabolkom. Pokapljamo z žlico ruma, potresemo s pol male žličke mletega cimeta in s sladkorjem po okusu. Nadev zelo izboljšamo, če sladkorju primešamo 4-5 žlic mletih orehov. CILKA SUKIČ Zveza potrošnikov svetuje V naši pisarni se je oglasila nakupovalka, ki je kupila dva posteljna vložka. Za naročilo se je odločila na podlagi predstavitve izdelkov. Ko je vložka dobila, je ugotovila, da nista enaka kot tisti na predstavitvi. To je tudi sporočila v podjetje. Čez nekaj dni se je pri njej oglasil predstavnik podjetja. Ogledal si je izdelek in potrdil, da ima prav. Podjetje ji je ponudilo zamenjavo izdelka, vendar tega ni želela. Po začetnih pogajanjih, v katerih smo sodelovali tudi mi z Zveze potrošnikov, se je podjetje na koncu odločilo, da bo sprejelo predlog nakupovalke in ji vrnilo plačano kupnino. In zakaj smo se odločili omeniti ta primer, ki se je končal v zadovoljstvo obeh strani? Primer lepo ponazarja, da praviloma ne pride do resnih zapletov, če je kupec pri pogajanjih enakovreden partner - če pozna svoje pravice in jih tudi uveljavlja. Prodajalec v takih primerih praviloma ravna v skladu z zakonom in dobrimi poslovnimi običaji. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks (069) 27 300, Slovenska 48, p. p. 207, (lil nad., stavba ZZZS). Vodja območne pisarne Murska Sobota ANDREJ ČIMER cvetača 360 hren 400 jajca 20 lizol v zrnju 321 orehova jedrca 1180 suhe fige 780 suhe slive 800 šipek med 750 lešniki Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 17 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev. km. Cena Golf JXS 1,6 1985 171.000 5.000 DEM Golf diesel 1,6 1983 179.000 2.400 DEM Opel Kadett 1,3s 1987 152.000 6.000 DEM BMW316i 1988 149.000 9.800 DEM Zastava Skala 55 1989 97.000 2.300 DEM Jugo 45 Koral 1990 72.000 2.300 DEM Škoda Favorit GLX 1991 31.000 9.000 DEM Ford Sierra 1,6 GL 1987 116.000 6.000 DEM 600 1100 290 400 22 280 1190 600' 600 400 Helena Barber iz Murske Sobote nima ravno velikega vrta, kljub temu pa pridela več kot dovolj zelenjave, še zlasti zelja, saj je samo ena (zeljnata) glava tehtala 6 kilogramov in 14 dekagramov. Gre za tako imenovano »ljubljansko« zelje, ki ga je začela saditi potem, ko je opustila »varaždinsko«. Zemljo za sadike je pognojila jeseni s hlevskim gnojem, spomladi pa z biogreno super (konjski prešani gnoj). In kaj je naredila s super zeljnato glavo? Razrezala jo je na »rezance« in dala kvasit. Pozimi pri Barberjevih ne bo manjkalo vitaminov. Tudi zato ne, ker je Helena »vložila« okrog 300 litrov druge zelenjave in sadja. - Š. S., foto: J. Z. 1399 24 televizijski spored od 28. novembra do 4. decembra vestnik, 27. november 1997 potk 28. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 12.10 Tri krone, švedska nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Komorni ansambel Slovenicum 15.35 Povečava 17.00 Obzornik 17.10 Kakšne barve je tema 17.30 Mala Odiseja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Agencija 21.30 Neznana Kitajska, nemška oddaja 22.25 Odmevi, vreme, šport 23.10 Newyorška vročica, am. nanizanka 23.35 Ubežnika, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.35 Mostovi 10.05 Resnična resničnost 10.35 Sladko življenje, italijanski film 13.20 Gibljive slike 13.50 Zgodbe iz školjke 14.20 Zlomljena sulica, ameriški film 15.55 Frasier, ameriški film 16.25 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 16.55 Anna Maria, nemška nad., 2/14 17.40 Jeklene ptice, angleška nanizanka 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Okolje in mi 19.30 Pacific Drive, avstalska nadaljevanka 20.00 Zadnje dejanje, angleški film 21.40 Avtomagazin 22.10 Hollywood, angleška serija 23.05 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 0.00 Paralelni slalom (ž.) POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Obalna straža ponoči - 15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby -18.30 Varnostniki luke - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi -21.00 Milenium - 22.00 Vesoljski križarji, ameriška komedija - 23.30 Playboy - 0.00 Za več kot pest, erotični film - 1.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Pod do slave, ameriški film - 18.00 Družina za umret -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Ženski zapor, ameriški film -22.00 Družina za umret - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Z namenom in razlogom - 15.05 Za otroke in mladino -15.35 Poročila - 15.45 Izobraževalni progam - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekologija in etika - 20.50 Po naši lepi - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovanja - 23.10 Tednik - 0.10 Poročila - 0.20 Oddelek za umore, nanizanka - 1.20 Potnik 57, ameriški film - 2.45 Sedmi element in svet zabave - 3.25 Dokumentarna serija - 4.15 Koncert zabavne glasbe - 5.15 Filmska klapa - 5.45 Tommy, britanski film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Kapitan Lahkonogi, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.10 Savannah - 17.55 Trenutek spoznanja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nad. - 21.00 Poročila - 21.15 Cosby- 21.40 Zgodba o g. Beanu, dok. film - 22.35 Izpoved srednješolke, am. film - 0.00 Nezemljani, am. film TV MADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.10 Savannah - 12.00 Zvon - 12.05 Melodije -13.00 Dnevnik - 14.05 Gimnazija strtih src -15.40 Vino in oblast - 16.05 Otroški program - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Tv-do-ktor - 17.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.50 Desert - 21.50 Ekskluzivno - 22.20 Iz pekla v pekel, ameriški film - 0.20 Telešport, pokalni nogomet - 1.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30-9.00 Prenos 1. programa - 14.00 Kje, kaj? - 14.25 Vreme - 14.30 Orson in Olivia - 15.00 Tenis, Švedska - ZDA - 17.30 Raztrgan na koščke, dokumentarni film -18.20 Klip mix - 18.30 Vreme - 18.35 Strasti - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Kviz o Kodalyju - 21.00 Telešport - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.45 Črni avgust, nanizanka TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.40 Lorenzovo olje, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi -12.40 Tom in Jerry - 12.55Smrkci- 13.45 Risanke - 14.50 Dr, Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Popolni svet, kriminalka -22.35 Šund, film - 1.05 Vlak za dva nepridiprava, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Indijski nagrobnik, pustolovski film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Naš svet - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox - 23.50 Holivudski stil - seks, sovraštvo in ljubezen - 0.40 Filmbox 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo ... - 10.15 Borza - 10.45 Deželni magazin - 11.30 Na Saškem - 1 2.00 Z mano ne - 13.15 Oznaka D - 14.00 Koncert - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Raketa, ki poleti iz džungle - 16.30 Arhitektura - 17.15 Halo, kako gre? - 18.15 Potovanja k umetnosti: južna Tirolska - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Proti toku, film - 21.45 3satova borza - 22.10 Poročila - 22.35 Tihi gospod Genardy, film -0.10 Deset pred deseto - 0.35 Čas za kulturo - 1.20 Jazzfestival Leverkusen SOBOTA 29. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 8.20 Radovedni Taček: Rep 8.40 Taborniki in skavti 8.55 Sprehodi v naravo 9.10 Pod klobukom 9.55 Tibetanski umetniki 10.10 Anna Maria, nemška nadaljevanka 11.00 Hugo 11.30 Tednik 12.30 Avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Izpuščena leta, ang. nad., 1/4 15.55 Trije mušketirji, španski film 17.00 Obzornik 17.10 Havajski hiti grbavci, ameriška oddaja 18.05 Na vrtu 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Dolores Claiborne, ameriški film 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Naftarji, angleška nadaljevanka, 1/7 TV SLOVENIJA 2 9.05 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 9.35 Ukradena miniatura, nem. film (č.-b.) 11.00 Pomp 12.00 Zgodbe iz školjke 12.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 12.55 Evrogol 13.55 Svetovni pokal v smučarskih skokih 15.55 Košarka NBA 17.30 Teniški magazin 17.55 Kvalifikacije za EP v košarki, Slovenija - Nemčija 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Jesenska Marjanca 21.30 Saga življenja, švedska serija 22.20 Zlata šestdeseta: Tadej Hrušovar 23.20 V vrtincu 23.50 Sobotna noč POP TV 8.00 Pujsji dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Priden kuža 4, angleški mladinski film -12.30 Mali filmar - 13.00 Za dolar več, ameriški vestern - 16.30 Robocop - 17.30 POP party, glasbena oddaja - 18.30 Herkul -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Specialist, ameriški film - 22.00 Odpadnik -23.00 Mali Nezemljan, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Bosa v parku, ameriška komedija -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Gola resnica - 18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Mulci - 20.00 Kaskaderji - 21.00 Odpadnik - 23.00 Lovec na glave - 0.00 Zapp TV HRVAŠKA! 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Tarzan na Manhattnu, ameriški film -14.00 Poročila - 14.05 Briljantina - 14.50 Za otroke - 15.40 Televizija o televiziji -16.20 Dr. Quinnova - 17.10 Nezemljaniv družini - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.25 Zadeva Pelikan, ameriški film - 22.45 Opazovanja - 23.20 Polnočna premiera: The Langoliers - 2.20 Zaupno -3.10 Psi faktor - 3.55 Svet hipnoze Paula McKenne - 4.30 Konzervirani Carrot - 5.15 Koncert - 6.00 Največji uspehi hrvaškega športa - 7.30 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 9.55 Koledar - 10.05 Dosjeji X - 10.50 črno-belo v barvah - 14.20 Theatron -17.25 Po meri - 17.55 Poljudnoznanstvena oddaja - 18.50 90-letnica Akademije likovnih umetnosti - 19.30 Dnevnik -20.15 Zlati gong, glasbena oddaja - 21.00 Poročila -21.10 Triler - 22.10 Potovanja: Nemčija -23.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.00 Familija - 11.35 Risani film - 13.00 Dnevnik - 13.10 Sposojena zemlja - 13.30 Čudovite živali - 13.50 Angleški nogomet -•14.45 Napisne table - 15.15 Človek s cilin drom, francoski nemi film - 17.00 Po poti -17.30 Območje - 17.55 Pojavi v živalskem svetu - 18.30 Skrivnosti naših možganov -19.00 Vse, kar je glasba - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara, politična solata - 20.25 Zaspanec, ameriški film - 21.55 Balet - 22.55 V soboto zvečer TV MADŽARSKA 2 5.50-8.00 Prenos 1. programa - 8.05 Računalništvo - 8.35 Regionalni programi - 9.30 Narodnostne oddaje - 12.00 Zvon - 12.05 Rondo - 13.00 V imenu ljubezni - 15.05 Jezikoslovni program - 15.40 Odgovarjamo na telefone - 1 5.50 Vreme - 16.00 Telešport - 19.00 Zgodovina književnosti -19.30 Familija - 20.05 Vesti iz EZ - 20.10 Društvo prijateljev opere, gala - 21.10 Telešport - 22.05 Morski pes 3, ameriški film TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.35 Freakazoid - 10.05 Grisu, majhni zmaj - 11.20 Disneyev festival - 13.10 Harry in Hendersenovi - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.30 Nenehni nesmisel - 16.10 Življenje in jaz -16.25 Beverly Hills 90210 - 17.10 Specialisti - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki -20.15 Tombstone, vestern - 22.15 Zadnji klic, srhljivka— 23.40 Šund, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Uživanje dovoljeno -9.30 Munchhausen, filmska komedija -11.20 Arrivederci, babyl, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.10 Moja hčerka živi na Dunaju, filmska komedija - 14.30 Šoferji na poti, filmska komedija - 16.00 V Avstriji -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 1 7.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.1 5 Luč v temi - 22.25 Gledališka komedija - 0.10 Poročila - 0.20 Glasbena skrinjica, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Italijansko življenje - 7.30 Trikrat Grčija -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slovenski magazin - 10.15 Inter City - 10.45 Reportaža -11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 Koncert - 13.15 Nepozabne pesmi - 14.00 Novo -14.30 Jeza narave - 15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva - 15.55 Indijski nagrobnik, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Možje z železnimi kremplji -18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Berlinska simfonija - 20.00 Poročila - 20.15 Tri-stan in Izolda, opera - 0.10 Bulevar Bio -1.10 Pogledi s strani - 1.35 Aktualni športni studio - 3.00 Jazzfestival Leverkusen NEDELJA 30. NOVEMBER TV SLOVENIJA! 8.20 Čebelica Maja 8.45 Živžav 9.35 Pobeg iz Jupitra 10.00 Umetnost petja 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda, ameriška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu » 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Agencija 15.30 Sreča ni opoteča, angleški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Podolgem in počez 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Zoom 21.25 Večerni gost 22.20 Poročila, vreme 22.30 Zakleta dvojčka, kanadski film TV SLOVENIJA 2 9.30 V vrtincu 10.00 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 10.25 Čarobna piščal, balet 12.55 SP v smučarskih skokih, prenos 15.00 Košarka NBA 15.30 Zlata šestdeseta: Tadej Hrušovar 16.35 Pred začetkom sezone v smučarskih tekih in skokih ter biatlonu 17.35 Odbojka, 2. krog pokala CEV (ž.) 17.55 Kvalifikacije za EP v rokometu (m.), Slovenija - Izrael 19.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 20.00 Svilena obleka, val. nad., zadnji del 20.55 Slovenski magazin 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 21.55 Šport v nedeljo 22.55 Zvezde ruskega baleta 23.55 Slovenski magazin POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze - 9.00 Kasper in prijatelji -9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman -10.30 Power Rangers - 11.00 Herkul -12.00 Argument - 12.30 Brez zapor z Jonasom - 13.30 El Greco, fran.-ital. film - 1.30 Radijska postaja - 16.00 Otroški zdravnik -17.00 Upor v zaporu Attica, am. film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Sladka skušnjava, am. film - 21.45 Športna scena - 23.00 Argument - 23.30 Papirnati mesec, am. film - 1.30 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Po doba ameriški film - 18.00 Gola resnica -18.30 Živa - 19.30 Mulci - 20.00 Proti vetru - 21.00 Divji klovn, nemški film - 23.00 Temna senca - 0.00 Živa TV HRVAŠKA! 9.00 Poročila - 9.10 Nočno oko, poljudnoznanstveni film - 9.35 Risanka -10.00 Otroški festival - 11.00 Risani film -11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Narodna glasba - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show - 15.50 Zgodba o Betty Ford, ameriški film - 17.20 Poročila -17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače -19.30 Dnevnik - 20.20 Na zdravje! - 20.50 Očividec, ameriški film - 22.35 Opazovanja - 23.05 Vizije neba in pekla - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.50 Koledar - 11.00 Nedeljska maša -12.40 Briljantina - 13.25 Psi faktor - 14.10 Polnočna premiera - 17.10 National Geo-graphic - 18.05 Turistični magazin - 18.35 Glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Koncert klasične glasbe - 21.15 Poročila -21.25 Vidikon - 22.15 Zakonski pristan -22.45 Možje, žene, ljubimci, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program -8 30 Tv-magister - 10.05 Stari madžarski državni grb - 10.35 Odkritje možganov -11.30 Poje E. Talaber - 12.00 Zvon -1 2.05 Minute za srečo - 12.35 Na mrtvi točki - 13.05 Mirovni sodnik Cogburn, ameriški film - 15.00 Iščemo pogrešane otroke -15.30 Verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 Odločate vi! - 18.05 Halo, Madžarska! - 18.50 Vse, kar je glasba - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Čarovnice iz Ea-stvvicka, ameriški film - 22.00 Odnosi, nanizanka - 22.50 Tonik - 23.20 Poslednja naloga, ameriški film TV MADŽARSKA 2 9.20 Nenavadna poroča - 11.00 Telešport -15.00 Vesoljske igre - 15.30 Glasbeni butik - 16.30 Mednarodna Mizica, pogrni se -17.05 Obalna straža - 17.50 Vreme -18.05 Nočna pesem andaluzijskega psa -18.30 Anno ... - 19.05 Show »21« - 19.30 Stric Vanja, gledališka predstava - 21.50 Telešport TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.15 Risanke -11.30 Disneyev festival - 12.25 Šport ali film Pustolovščine v Riu - 14.50 Obala čudežev, filmska komedija - 16.10 Železna volja, pustolovski film - 18.00 Srček - 18.30 Šport -19.30 čas v sliki - 20.15 Policisti in kradlji-včki, filmska komedija - 21.45 Šport -22.30 Kolumbo - 23.05 Afera Thomas Crown, kriminalka - 0.45 Popolni svet, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Conny in Peter delata glasbo, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.25 Filmska komedija - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Aubergerjevi - 22.00 K stvari -23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično: Saloma - 0.20 Svetovno prvenstvo v latinskoameriških plesih - 1.20 Teden kulture - 1.50 Halo, Avstrija, halo, Dunaj - 2.55 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Medtoni - 7.45 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Siegfried Jeruzalem - 10.00 Maria Stuart, opera - 11.30 Zvezdi v mlečni cesti, nemi film -13 00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija - 15.45 Čas za sneg - 16.00 Življenjski prostori -16.30 Ko oče s sinom - 17.30 Nasvet hišnega zdravnika - 18.00 Dnevnik - 18.15 Švica v novembru - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo - 20.00 Poročila - 20.15 Filharmonični koncert, prenos - 21.50 Televizijski dnevi v Baden Badnu - 22.20 Po vojni - 23.15 Komisar - 0.20 Asa zopet v akciji, film PONEDELJEK k L DECEMBER__ TV SLOVENIJA! 10.25 Zmenki, ameriška nanianka 10.55 Družinsko življenje, francoski film 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.30 Ljudje in zemlja 15.00 Večerni gost 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Kapa 17.25 Očividec, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Pro et contra 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.10 Sweet Movie, koprodukcijski film TV SLOVENIJA 2 10.45 Zoom 11.55 Okolje in mi 12.25 Šport v nedeljo 13.25 Tibetanski umetniki 13.40 Neznana Kitajska 14.30 Obzorja duha 15.00 Zvezde ruskega baleta 16.00 Hollywood, angleška serija 16.55 Svilena obleka, val. nad., zadnji del 17.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 18.10 Lovejoy, angleška nanizanka 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Zasebni zločini, ita. nad., 2/8 20.50 Sloves, angleška serija 21.55 Pomp 22.55 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP kviz -13.30 Športni krog - 14.00 Športna scena -15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18-JU Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24 u - 20.00 Osamljena srca, ameriška kome®)3 22.00 Detektivka Lea Sommer - 23.00 Ra norost, am. film - 1.00 Na nebu - 2.00 2 TV HRVAŠKA! 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 1 Poročila - 10.05 Izobraževalni program 11.30 Za otroka - 12.00 Dnevnik - IZ* Savannah, nadaljevanka- 13.10 Santa Bar ra - 13.55 Poročila - 14.00 Turistični rnag ' zin - 15.05 Za otroke in mladino - 15.35 0 ročila - 15.45 Izobraževalni progam - 1^’ $ Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 1°-Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.1 _ kronika, tv-film - 21.55 V iskanju pretek časa - 22.45 Opazovanja - 23.20 Se New Yorku, ameriški film - 0.50 Poročila TVHRVASKA2 13.45 Koledar - 13.55 Mestece Pe^ 14.45 Srce zahoda, ameriški film - ® paZj, otroke - 17.10 Savannah - 17.55 r ' steklo! - 18.25 Hugo - 19.00 ŽuP3®P panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 kv 20.30 Murphy Brovvn - 21.05 Naše sto ®« 22.05 Newyorški časopis - 22.55 Brat dokumentarni film TV GAJBA oO 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -' Proti vetru - 16.00 Divji klovn - 18.00^ za umret - 18.30 Živa - 19.30 Mulci Paralelni svet - 20.45 Nogomet: Šp^ |Cj -- 22.30 M. A .S. H. - 23.00 Re«e* 0.00 Živa TV MADŽARSKA! o5 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod'’ 'gg Ponovitve - 11.00 Disneyjevifilmi ' 1 4-Zvon - 12.05 Glasba - 13.00 Dn3V" oS 14.00 Narodnostne oddaje - 15.00 /< f0, zasedanja parlamenta - 16.00 Otros gram - 16.30 V imenu ljubezni - 1 ^3 tivno - 17.15 Regionalni magazini - 1®’-otroke - 18.30 Kralj pamp, naniz3® 20.00 Dosjeji X - 20.50 Odprta usta - Med petimi očmi - 22.30 Mixishow ' Tudi tebi se lahko zgodi, dokumentarni 23.55 Umetnosst petja - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 n/1 PiwJ 14.00 Skupščinski dnevnik - 15.0U zasedanja parlamenta - 16.50 Mladij vnik - 17.00 Nega mišic - 17.30 ' zaroka, zakon, nanizanka - 18.20 G 18.25 Pratika - 18.30 Znanstveni P°r° biiei lec - 19.00 Telešport - 21.00 Srebrn" ansambla Echo - 22.00 Aktualno -Dnevnik - 22.45 Donova smrt, amen3 TV AVSTRIJA! šola* 6.05 Otroški program - 9.00 Srednja ^5 Kaliforniji - 9.25 Obalna straža - nfeti Železna volja, pustolovski film - 11 8 ^4® - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi Tom in Jerry - 13.10 Smrkci - 1trasti' - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna^-17.15 Na jug - 18.05 Glej, kdo tam^ 18.30 Grozno prijazna družina - 2o4 lina v velemestu - 19.30 čas v slik ^oje Karta za dva, filmska komedija - 2 srce pozna resnico, resnična zgodba Najbolj ostri razbojnik TV AVSTRIJA 2 ina0F 9.00 Poročila - 9.05 Moja hčerka ziv , naju, filmska komedija - 10.30 Bog oq po 11.15 Konflikti - 11.45 Vreme - 1 p0dof®, ročila - 12.05 Orientacija - ^'niiuba Avstrije - 13.00 Poročila - 13-1 UP0’« žina - 13.55 Gorski zdravnik - 1 gcniei^ cesta - 15.15 Bogati in lepi - AVStrij'., vsak dan - 17.05 Dobrodošli s|jKi 19.00 Dežela danes - 1S-30^ poj® 20.02 Pogledi s strani - 20.15 V __ 2^ re-21.05 Tema- 22.00 Poroči'3 Oddaja o kulturi 3SAT HiO'7^ 6.50 Sedem dni drugačneitelevi 9 Alpska panorama - 9.00 Cas t, 9. _ Berlinska simfonija - 9.40 Kino 3o Halo, kako je? - 10.45 Švica' 11.30 Tujina - 12.00 Rečna Ji ne PJ^o-HOLJALO? PITA TE JA... GRADITEV »este N&O, ELVIS, PUSTI Ut A f e«* \tA PITAH JA TEB E NAZAD, ALI PA MIJE OVO IKS FAJLS M0-^A? TER NAS ODNOS DO AKTERIJ BOŽIDAR RADOŠ, dr. stom. ------------------------------ Nespoštovanje ravnovesja med principoma‘v naravnem okolju Vse to moje pisanje je spodbudila misel o nespoštovanju obeh principov, iz tega izhajam in upam, da bom po tej poti uspel nakazati neko novo možnost. Zaradi tega bi mogoče na to temo in njej v oporo napisal nekaj najbolj žgočih osebnih misli. Moj najožji svet je svet severovzhodne Slovenije. Obvladujeta ga dolina Drave in prekmurska ravnina, vmes so slikovite in zelene Slovenske gorice. Obe dolini sta dolini mojega življenja. V eni sem izgubil dom, v drugi sem ga ponovno našel, temeljno sta zaznamovali vse moje življenje. Tudi zato, pa nikakor ne samo zaradi tega, mi niti približno ni vseeno, kaj se dogaja s tem svetom. Obe dolini sta žitnici Slovenije, obenem pa nadvse pomembna in občutljiva rezervoarja talne pitne vode. Vsako leto obe dolini prekrijemo s tonami in tonami najrazličnejših kemičnih -cidov, za boljšo letino seveda. Vse te tone kemikalij se kopičijo v talnih vodah, ki jih preprosto moramo in jih bomo morali še stoletja uporabljati kot vir pitne vode. Brez vode pač ne gre. Nekaj časa si bomo mogoče še lahko pomagali s plastenkami neoporečne vode iz vrelcev v Radencih. Kako nemogoče in neokusno zvenita besedi oporečna in neoporečna voda! Tolažimo se z upanjem, da do tja dol, v tiste globine, vse te tone kemikalij še niso prodrle. Nekoč bodo pa prav gotovo tudi tja. Takrat pa bo najbrž tudi že zrak tako hudo oporečen, da ga bomo težko ali pa ga sploh no bomo mogli več dihati. Je vse to početje pametno? Ne, saj niti neumno ni, je preprosto nerazsodno. Nekoč, niti ne tako dolgo nazaj, je mimo Ormoža tekla nadvse lepa reka Drava. Čeprav je bila tam že krepko violini, je bila še vedno izjemna alpska lepotica. Ormožani moje generacije ji preprosto pravimo reka naše mladosti. V tistih skopih letih po vojni je bila naša _________________________________________________________ (2. del) največja radost in skoraj edino veselje. Bila je tudi naša prva ljubezen in tega se je popolnoma zavedala. Ko so jo naša zagorela in precej suha mlada telesa premagovala, ko smo jo obvladovali z enega na drugi breg in spet nazaj, nam je zaupljivo dopovedovala, da odraščamo, da ne bomo več dolgo otroci, da čuti, da bomo tudi za spopade v življenju, ki nas čakajo, dovolj močni. Ljubezen nam je vračala tudi tako, da nam je na mokra telesa nasula prgišče drobnih zlatih zrnc in zdrobljenih lističev sljude. V njenih obrežnih peskih so se zlata zrna in lističi sljude bleščali kot iskrivi rumeni kristali in majhni biseri. Sljudo smo imeli zaradi večje imenitnosti in mladostne nevednosti ali raje neumnosti kar za srebro ali včasih, v trenutkih streznitve, za zdrobljene ribje luske. Za hipec smo zaživeli v začaranem svetu pravljic. Za nekaj kratkih trenutkov nismo bili obubožani otroci obubožane in v vojni opustošene domovine. Bili smo princi in princese začarane bogate in neskončno lepe dežele. Ob slovesih v jeseni nam je z žuborenjem svojih vod zatrjevala, da bomo v naslednjem šolskem letu uspešno napredovali, da ona to že ve. Ker smo dovolj močni in pogumni, da premagujemo vso njeno neizmerno moč, bomo zagotovo dovolj močni tudi za vse, kar nas čaka v naslednjem letu in v vseh prihodnjih letih življenja. Danes je ni več - lepotice naše mladosti. Ubili so jo zaradi nekaj novih kilovatov električne energije. Otroci v Ormožu se danes kopajo v bazenu, ki ga ob jutrih polnijo s kemikalijami, da voda ne bi prehudo smrdela in da ne bi bila zaradi alg prehitro neprijetno zelena. Drave takrat pred leti nihče ni polnil s kemikalijami. Ni nam zamerila, če smo se med plavanjem polulali v njene hitre vode. To je razumela in poznala kot najbolj naravno zadevo tega sveta. Kljub temu je bila vedno blesteče čista. Vsako noč seje sama oprhala in nas vsak nov dan pričakala neskončno čista in neskončno lepa. Drava, hvala ti za to vrednost, ki je danes v Ormožu ni več, ki je danes samo še grenak in boleč spomin. Na žalost smo vso to lepoto uspeli uničiti v nekaj desetletjih-nas čaka v novih desetletjih in stoletjih, če se pravočasno ne sp tujemo? Sedaj takoj, ne šele jutri. Jutri bo prepozno. . jol- Ob pomladih ni več majskih hroščev in ob poletnih večerih ze go ni več kresničk. Tudi mene nekoč ne bo več in tako je prav m mora biti. Ampak - ali nas vseh nekoč ne bo več? To pa ne prav in tega za nobeno ceno ne smemo dopustiti. O tem, ce cjj smemo in kar moramo postoriti, da ne bomo prihajajočih gen.^ nas oropali tega, kar nam zemlja ponuja v izobilju, nam dopoveduje poskuša prepričati knjiga Fritjofa Capre. Njegov The turning P° če hočete, The turning time je že napočil. Časa preprosto m v • Že nekaj let mi je Islandija najljubši kotiček tega sveta. Mis se mi je ta hip, ko to pišem, posvetilo, zakaj. Temu koščku h356^^ neta, hvala bogu, civilizacija še ni uspela škodovati. Tam iščem in njene zlate peske! . » serf Ves ta, rade volje priznam, močno čustveno obarvan vrm napisal z natanko določenim in že na začetku rahlo nakazanin1^. p°' gom. Fritjof Capra si je pri pisanju svoje knjige, da bi podpn yjn gled na svet znanosti, pomagal tudi z vzhodnjaškima princip in yang. Yin je ženski, mehki in permisivni princip; yang Pa vvfh-neizprosno trd, izrazito enostranski in represiven. Vojne so njCB gp0-Zahodnjaki ju pri svojem odnosu do sveta in življenja prezre štovanje in upoštevanje obeh bi nam lahko pomembno P( opi-Represivni in permisivni odnos sta sociološka pojma, z m ^^žh1’ sujemo trši in mehkejši način obvladovanja odnosov v človes s6pi Oba primera z izrazito enostranskim pristopom do naraV^j'z jima posvetil nekoliko več pozornosti, sta izrazit yang, lahko zadržki rekel tudi represivna postopka. inj31110 Represija povzroča psihične travme, s tem se, upam, s.utj|j vS3 Načrtno sem dal primeroma tak poudarek, da bi lahko z3t ^1. psihično travmo, ki sta jo povzročila in jo še danes povzroča* seiH Je potrebno pripisati, da sem ju opisal skrajno iskreno, tak • vso ostrino psihične bolečine čutil tudi pri pisanju? . pra^51 Se represivni odnos yang kaže tudi v medicinski teoriji Bilo bi skoraj neverjetno, če se ne bi. (Se n % v "z *i, 5 vestnik, 27. november 1997 Konj na vrhu zvonika Pisma, mnenja, stališča Ste morda že potovali sredi zime v Rusijo? Ne? Tedaj vam bom povedala, kaj se je na takem potovanju pripetilo meni. Ker v tistih časih še ni bilo kakšnih boljših zimskih pnevmatik, verig pa tudi ni bilo mogoče dobiti kjerkoli, mi ni preostalo drugega, kot da sem si za pre- vozno sredstvo skozi ruska mesta izbrala konja. Z velikimi pričakovanji sem se odpravila na pot že zgodaj zjutraj, saj sem hotela odnesti domov čim več lepih spominov. Toda kmalu sem postala razočarana, saj sem pregalopirala že več kot trideset kilometrov, pa nisem vi- Lendavski peneče Pozdravljeni! Ker še niso minili niti štirje dnevi od volitev Predsednika, je tema pogovorov doma, v gostilnah, trgovinah, zbiralnicah mleka, v službi ... volilni izid. Zmagal je, kot seveda sami dobro veste, Milan, naš nekdanji Prekmurec. Po svoje moramo biti ponosni, da izhaja Predsednik tako velike države, kot je Slovenija, iz naše prekmurske Pokrajine. In kako smo se odrezali v volilnem okraju Lendava? Smo tudi pri nas dajali glasove predvsem sedanjemu Predsedniku ali pa je bil morda njegov mandat pri nas ogrožen? Sam nisem v nobeni stranki, slišim pa, da so Pri nas močni janževci, podobnikovci pa peterletovci, torej pomladnikovci. Sreča mi je naklonjena in dokopal sem se do volilnih rezultatov. V volilnem okraju Lendava je pravilno izpol-niene glasovnice z zaokroženjem po enega kandidata oddalo 13.040 volivcev. Največ glasov (9.577 oziroma 73,44 odstotka) je dobil dosedanji (in prihodnji) Predsednik, drugače formalno neodvisni kandidat Milan Kučan. Drug je »ljudski« Janez Podobnik, brat Marjana Podobnika, ki se v predvolilnem odboju ni veliko pojavljal v medijih, sicer bi podobnikovci preveč izstopali; dobil je 1 675 glasov, to je 12,85 odstotka. Na tretjem mestu je Pristal »krščanski« in »esdeesovski« kandidat starejši gospod Jožef Bernik, kajti zanj je glasovalo 782 »kršče-nikov« oziroma okroglih šest odtotkov glasovalcev. Kdo Pa je četrti? Tu je ja ljudski neodvisni Marjan Cerar; tisti, Ki se je zastrupil ali so ga zastrupili, a se je pred volitvami le izmazal in v lendavskem volilinem okraju dobil 462 glasov, kar je 3,54 odtotka. Gremo naprej! Da Bogomir Kovač ni dobil več kot 192 glasov oziroma 1,47 odstotka, me je neprijetno presenetilo: tako učen mladi mož, tako lepo ženo ima pa črn klobuk nosi.... toda lendavska raja mu ni bila naklonjenja. Tudi ne ravno Antonu Peršaku, čigar stranka je bila v Lendavi svojčas zelo glasna; dobil je 162 glasov oziroma 1,24 odstotka. Na predzadnjem mestu je neobrit stric in sovražnik kravate, ki Pa ji pravimo pri nas »ostof«; Marjan Poljšak je dobil komajda 159 glasov oziroma 1,22 odstotka glasov. »Zmagovalec« (če postavimo zadevo na glavo) je »krščanski ®°cialist« (kaj pa je to, se boste vprašali) Franc Miklavčič, K' so mu volivci namenili le 31 glasov, kar je komajda °'24 odstotka. Bralci in glasovalci iz volilnega okraja Lendava ste iz te9a pregleda ugotovili, ali ste glasovali tako kot večina ste se šli »proste strelce.« še nekaj malo prostora imam! Predsedniški kandidati: Podobnik, Cerar in Bernik, ki so na lendavskem območju zbrali skupaj 2.919 glasov), so bili posredno priporočeni °d cerkvenega časopisja. Tudi v Vestniku smo videli (si-£er v fotomontaži), da jih blagoslavlja sam metropolit ’'°de. Pri nas, kjer veljamo za pobožne, bi jih nekako “morali« voliti. Pa so se volivci odločili drugače: skoraj tri četrtine jih je bilo za dosedanjega Predsednika Milana. Sam tudi nimam nič zoper njega. Naj vam razkrijem: sva is*ega letnika in zdaj (po tretji izvolitvi), ko je pred njim a°v petletni mandat, sem si tudi sam vtepel v glavo, da s® ne grem v »penzijo«, ampak tudi sam ponovim toliko-^oi mandat. Seveda ne kot Predsednik, ampak zgolj kot Pisec Perecev. Obstoji pa tudi možnost, da katerega od naju (ali oba) odstavite. NAGI dela ničesar drugega kot samo sneg. Okrog in okrog sama belina. Ko je konj že komaj vlekel noge za sabo, meni pa je začelo že precej močno teči iz nosa, sem se odločila, da si bom poiskala počivališče s toplo pečjo. Ampak naj sem se še tako trudila, nisem mogla najti niti ene gostilne. »Nič ne pomaga,« sem si mislila, »prespati bom morala na snegu.« Skočila sem na tla. Kar naenkrat pa sem zagledala majhno železno palico, ki je v daljavi samotno kukala iz snega. »Ravno prava rešitev! K njej bom lahko privezala konja.« Tako sem tudi storila in se pomirjena, da mi ne bo treba skrbeti vsaj za konja, zleknila na tla in zaspala. In ker sem bila res zelo utrujena, sem spala kar do naslednjega poldneva. Takrat pa me je čakalo zares neprijetno presenečenje. Ugotovila sem, da ležim sredi pokopališča, mojega konja pa ni bilo več nikjer. Pomencala sem si oči in pomislila: »Ah, saj verjetno samo sanjam. Le kako bi drugače lahko ležala sedaj tu, sredi pokopališča?« Takrat pa sem zaslišala glas mojega konja. Zdelo se mi je nekam čudno, vendar glas je prihajal iz višine. Pogledala sem navzgor. Moj ubogi konj je visel na vrhu zvonika, cepetal in komaj lovil sapo. Sedaj mi je postalo jasno. Vas je bila dan prej močno zasnežena, tako da se je iz»sne-ga videl le vrh zvonika. Čez noč pa se je sneg začel topiti. Jaz sem se počasi spuščala nižje, vse dokler se sneg ni popolnoma razstopil, in sem pristala na tleh. Konj pa je seveda ostal v isti višini, saj je bil privezan. Hitro sem skočila na noge, vzela iz torbe svoj mali nož in ga z vso močjo vrgla proti povodcu. Burni Uspelo mi je zadeti povodec in le-ta se je prepolovil. Konj je padel na tla, odnesel pa je samo nekaj modric. Vesela sem ga zajahala in se odpravila novim dogodivščinam naproti. Upam, da vam je bila ta zgodba kot opozorilo: kadar boste potovali po Rusiji, nikar ne pri-, vezujte konja za vsako palico, ki štrli iz snega. Ali pa si kupite raje zimske verige in potujte z Odgovor na članek »Ponudba meseca: mesečna vozovnica za tisočaka!« Rad bi dodal pojasnilo k članku, ki je bil objavljen v vašem tedniku 23. oktobra 1997 z naslovom: »Ponudba meseca: mesečna vozovnica za tisočaka!« Zakon o prevozih v cestnem prometu nedvoumno opredeljuje, katere potnike in kdaj lahko prevoznik vozi na podlagi sklenjenih pogodb in katere lahko vozi na javnih registriranih linijah. Citiram 2. odstavek 14. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (UL št. 54/96): »(1) Javni prevoz v prostem cestnem prometu je prevoz, pri katerem se skupina vnaprej določenih oseb prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pisno pogodbo med prevoznikom in naročnikom, in ne sme vsebovati elementov linijskega cestnega prometa iz 9. člena tega zakona. (2) Izjemoma se z elementi linijskega cestnega prometa lahko opravlja prevoz šoloobveznih otrok med domom in šolo, za kar mora biti prav tako sklenjena pisna pogodba med prevoznikom in naročnikom prevoza.« Nesporno je, da dijaki niso več šoloobvezni otroci in torej za njih ne more veljati izjema iz citiranega drugega odstavka 14. člena ZPCP. Avtobusni promet iz Murske Sobote ne obtožuje nobenega od omenjenih prevoznikov za pobiranje potnikov v primerih, ki so omenjeni v članku, ampak za opravljanje prevoza, ki ni v skladu z zakonom. Dijaki pač niso več šoloobvezni otroci in se jih po zakonu brez registriranega javnega voznega reda ne sme redno voziti v šolo in domov. V članku omenjena dva prevoznika pa po nam znanih podatkih nista niti poskušala pridobiti registracije voznega reda na progi G. Ra-dgona-Ljutomer in Lendava-Ljutomer. Kar se pa tiče prevoza šoloobveznih otrok, tudi sami opravljamo te prevoze na podlagi sklenjenih pogodb. To je dopustno, kar je razvidno iz zgoraj citiranega 2. odstavka 14. člena omenjenega zakona. Tudi Avtobusni promet je podjetje, ki zaposluje ljudi. In ravno zato, da zaščitimo delovna mesta naših voznikov, smo se odločili za ukrep znižanja cen na dveh progah, kjer opravljata prevoze dijakov druga prevoznika, vendar v nasprotju z Zakonom o prevozih v cestnem prometu. precej napolnila občinsko malho, neizogibno pa bo s tem tudi zelo Zavrla interes večine tistih, ki so kupili ali bi nameravali kupiti ali obnoviti izumrle bivalne objekte, posebno še zato, ker bodo občinski možje kmalu zagotovo našli še kakšen dodatni vir krpanja občinskega proračuna z zaračunavanjem raznih vodarin, »zrakovin«, vstopnin, mostnin ipd. Predlagam, da uvedejo tudi davek na neumnost, plača pa naj ga tisti, ki bo dovolj neumen, da bo od uveljavitve tega odloka dalje v tej občini karkoli zidal. Prav zanima me, ali bi bila občina pripravljena ustanoviti sklad kreditiranja za revitalizacijo zapuščenih objektov predvsem v demografsko ogroženih vaseh, vir sredstev pa bi bil zbrani denar od davkov skladno z odlokom? Dvomim, da bi bil predlog upoštevan, tako zbrani denar pa bo uporabil za popolnoma druge interese. Zaradi navedenega izrekam občinskim možem »iskrene čestitke« za takšno daljnovidno in konstruktivno politiko in hkrati upam, da jih druge pomurske občine ne bodo posnemale. Tone Švagelj Murska Sobota Me čutimo danes »vseh živih dan« avtom! NI-GRA Vodja PC Avtobusni prevozi Jože Veren, dipl. inž. Obdavčitev počitniških objektov v občini Moravske Toplice V obmejni vasi - v Motvarjevcih -, in to v predelu vasi, kjer je večina prebivalcev umrla, za njimi pa so ostale stare razpadajoče cimprane hišice, ki jih zob časa neusmiljeno vleče k zemlji, sem že pred leti eno od teh revitaliziral, tako da življenje v tem predelu ne bi popolnoma zamrlo in v opomin vaščanom, da se v njihovi vasi še vedno splača napraviti kaj novega in nadaljevati življenje. Pred kratkim sem prejel obvestilo davčne uprave - na pobudo Občine Moravske Toplice -, da sem dolžan plačevati davek na objekt, ki rabi oddihu. Ni kaj, lepa »nagrada« za to, da sem obnovil zapuščeno in izumrlo hišo. Dejstvo je, da si bo občina z uveljavitvijo tega odloka Dan mrtvih - vsi posvečajo največjo skrb svojim najdražjim pokojnim, a naše misli so pri živih, pri tistih, ki skrbijo za nas. Svojim pokojnim smo se posvetili že prej, a zdaj smo tukaj, v Rakičanu, ginekološki oddelek - zgradba, ki kar kriči po prenovi. Koliko napora za paciente in osebje, ki se po dolgem, dolgem hodniku trudijo do edinih skupnih sanitarij, pa za mlade čakajoče mamice. Le zakaj jim ne moremo privoščiti sodobnejšega, udobnejšega kotička, ko se bodo prvič nasmehnile svoji »štručki«. Najstarejši del bolnice, pa vednar je v njej toliko topline. Vsi - od najpreprostejšega strežnega osebja pa tja do najvišjih strokovnih delavcev se nadvse trudijo, da bi nam bilo tu kolikor se da lepo, prijetno. Ne vemo kaj - morda z največjo skrbjo počiščeni prostori, z vso toplino postrežena, okusno pripravljena hrana ali ljubezniv, topel pogled in nasmeh sester, zdravnikov - nekaj je v teh ljudeh, da niti pomislile nismo na možnost, da bi nas lahko že danes svojci objokovali, ko so nas peljali v operacijsko sobo. Čeprav nebogljen, a kako varen se počuti človek, ko ga neznane roke božajo ob prebujanju iz narkoze, ko je povsod okrog tebe nova toplina in sočutje, ko v sobi za intenzivno negehteče vse naprej, kot da se ni nič posebnega zgodilo. In vendar nam je to prizadevno osebje reševalo življenja, vrnilo zdravje ali pomagalo na svet novemu bitju. Z nami se veselijo vsakega uspeha pri zdravljenju. Pa koliko mladih, polnih nove učenosti se predaja delu in skrbno sprejema izkušnje starejših. Šele ko prideš kot pacient v te prostore, se dodobra zaveš, v kakšnih pogojih delajo. Ne vemo, kako so za svoje delo nagrajeni, a kakor koli so, vsak denar je premalo za to, kako se v delu razdajajo. In zares si zaslužijo boljše delovne pogoje. Nikogar ne bomo imenovale, da ne bi koga zgrešile, a vendar vam srčna hvala za vsako gesto, za vsako izrečeno ali neizrečeno besedo. Danes je za nas »vseh živih dan«. V imenu operirank Anica Kondrič < Nevidna roka v politiki Janez Šušteršič ekonomika vojne in ''evolucije - v Sloveniji StM^iški ekonomist Gordon Tullock v kratkim prevedeni knjigi “Druž-% Sterna” pravi, da bi morali roman-^niaZ'a®e’ Prevl;idujejo v sodobnem >iže, evanju vojn in revolucij, nadomestiti^ °nornsko razlago. Tudi naša dežela %.e a v zadnjih nekaj letih tako revolu-jn ot v°jno. Res je bila revolucija meh-^.^stopna, vojna pa le desetdnevna, te8a v njunem spontanem razu-% n’č manj ne prevladujejo pov-hj^Orr>antične sestavine. Desetdnevna \Qnai bi se bila končala z zmago, za naj bi bila zaslužna predvsem orga-kr^ost in trdnost odpora napadene % ' v boju z neracionalnim nasprot-St ■ ^ebka revolucija naj bi bila po rani rezultat prizadevanja intelek-%rj °P°zicije in civilne družbe, katerih \ e .naj bi v njihovem ravnanju vodila nita predanost skupnemu blagru, to je predstavi o demokratičnejši in uspešnejši družbi, po drugi strani pa tudi rezultat prizadevanja reformatorjev znotraj oblastne strukture, ki so bili motivirani s podobno vizijo sprememb. Neizogibna druga plat tega romantičnega razumevanja je jadikovanje o skvarjenju mehke revolucije po njenem uspehu - njeni nosilci so še posvetili bodisi povsem zasebnemu iskanju uspeha bodisi so demokratične ideale zamenjali za hladno preračunljivost v kariero usmerjenega demokratičnega politika. Če hočemo ponuditi alternativo takšnim romantičnim predstavam, si moramo pomagati z zakladnico ekonomskih teorij in poseči dobrih dvesto let v preteklost. Adam Smith, škotski moralni filozof iz osemnajstega stoletja in utemeljitelj ekonomske znanosti, bo ostal v zgodovini idej zapisan zlasti s svojim konceptom “nevidne roke”. Ko gre za delovanje trga, je idejo nevidne roke kot mehanizma koordinacije sorazmerno enostavno zagovarjati. Vsak tržni akter sprejme neodvisne odločitve o porabi ali proizvodnji, vendar pa skupni rezultat teh izbir v grobem ustreza določenim “ekonomskim zakonitostim”. To je mogoče zaradi podmene, da za vse subjekte veljajo enaki parametri in postopki izbiranja - glavni določevalec individualnih izbir so tržne cene dobrin in proizvodnih dejavnikov, ki so vsaj načelno za vse subjekte enake, vsi subjekti pa se odločajo na racionalen način. Zagovorniki ekonomske teorije politike oziroma teorije javne izbire (t. i. puhlic choice) pa dokazujejo, daje mogoče s pomočjo “nevidne roke” razlagati tudi politične in ne le gospodarskih dogodkov. Prenos predstave o nevidni roki na področje politike ni enostaven. Prva težava je vezana na vprašanje motiva političnih subjektov. Ti sami zase vse-zkozi trdijo, da ravnajo v najboljšem interesu javnosti ali vsaj v interesu tistega dela javnosti, za katerega politične zastopnike se imajo. Teoretiziranje o politiki, kolikor se posveča razpravljanju o tem, kaj bi bila najboljša politika s stališča družbe, takšno samopredstavo v bistvu podpira, čeprav morda zavrača njeno veljavnost, ko gre za konkretne politične osebe. Nasprotna skrajnost je predstava, da je edini motiv politikov neomejeno kopičenje moči in vpliva. Zamisel o nevidni roki pa je alternativa obema tema skrajnima razlagama - po njej so politiki racionalni, se pravi, da maksimirajo verjetnost ohranitve položaja in ekonomsko rento, ki iz njega izhaja. Resnejša težava je zvezana z naravo individualnih političnih izbir. Medtem ko se ekonomski subjekti na trgu strogo vzeto odločajo le o tem, kaj bodo glede na dane relativne cene in dohodek storili sami, pa izračuni političnih subjektov skoraj nujno upoštevajo tudi verjetno ravnanje drugih subjektov. Ravnanje političnih akterjev praviloma vključuje tudi poskuse vplivanja na ravnanje drugih. Od spoznanja tega dejstva je le še korak do znanega gesla, da se v politiki “nič ne zgodi naključno” in da so politični izidi rezultat zavestne strategije tistih, ki imajo v danih razmerah največjo politično moč. Ideja o nevidni roki kot koordinacijskem mehanizmu politike je zato izziv takšnim teorijam o zavestnem usmerjanju politike in ključni vlogi močnih osebnosti v njej. Preprosto rečeno, predpostavimo lahko, da posamezni politični subjekti v svojem izračunu upoštevajo le neposredne, kratkoročne in zasebne stroške in koristi, ne da bi svoje odločitve med seboj kakor koli usklajevali in ne da bi jih pri njihovem sprejemanju vodil kakšen dolgoročen “skrivni načrt”, nato pa lahko pokažemo, da takšno nekoordinirano ravnanje posameznikov pripelje do političnih izidov, za katere se zdi, da za njimi stoji neka globlja zakonitost ali zavestno načrtovanje - čeprav vemo, da gre v resnici le za nevidno roko političnega trga. Prihodnjič: “Civilna družba” 28 vestnik, 27. november 1997 Pisma, mnenja, stališča V primežu resnice o sebi Oglašam se na pisanje vašega novinarja Milana Jeršeta z naslovom Čas bo najboljši sodniki, objavljeno v Vestniku v četrtek, 13. novembra t. I, št. 46, str. 6, v katerem pod vmesnim naslovom V primežu resnice o sebi omenja tudi mene, omenja kot enega največjih zagovornikov morebitne občine Bogojina, razen tega pa privleče na dan eno, samo eno od utemeljitev KS Bogojina po samostojni, svoji občini - na vse druge nalašč pozabi, ker pač tiste druge pri ljudeh ne morejo zbujati sovraštva in strasti -, namreč da se Bogojinčani počutimo v moravsko-topliški občini kot nekakšen »nacionalni in verski otok«. Pridnemu novinarju moram povedati, da je ne le v našem kraju, temveč tudi v drugih, v vseh vaseh naše krajevne skupnosti veliko posameznikov, ki so enako goreči zagovorniki nove bogojinske občine, kot sem jaz. Sploh pa posamezniki v teh stvareh niti nismo ne vem kako pomembni; pomembni so ljudje, večina ljudi v teh vaseh, ki si želijo imeti svojo občino. In še o citiranem »otoku«, da bi novinarji in kvazipolitiki že enkrat nehali drezati vanj: res bi bil lepa, uspešna občina, če bi jo vodili pametni ljudje. Z njim smo sestavljalci vloge v prispodobi namreč hoteli povedati samo to, da bi bila občina, če bi nastala v mejah župnije Bogojina - vanjo pa razen Bogojine spadajo še Bukovnica, Filovci, Ivanci in Strehovci -, v materialnem in duhovnem pogledu dokaj bogata, čeprav majhna občina, posebej še, če bi kot vezni člen med državo in občinami nastale pokrajine (regije) in če bi to občino vodili modri, razumni, prijazni ljudje. Take, le take si sam želim imeti za oblastnike, le take spoštujem, pa naj so katoličani ali evangeličani ali kalvinci, Slovenci ali Madžari, Romi ali drugi, verni ali neverni, črni, beli, rdeči ali »nepobarvani«, ne maram pa lažnivcev, hinavcev in tepcev. In čisto za konec: jaz se v občini Moravske Toplice res ne počutim preveč dobro, ne povsem domače, sem tudi sam nekak »otoček« v njej, politični osamelec - »nepobarvanec«. Sicer pa, kako naj bi se dobro, domače počutil, če te celo kolegi svetniki v občinskem svetu ne podprejo, ne podprejo tebe, občana svoje občine in svojega sosvetnika, temveč drugega, tistega iz sosednje. Pa to bi človek še razumel, je pač izvoljenec najverjetneje veliko sposobnejši od tebe, ni pa lepo, da ti neuspeh in godljo, v katero te - naivneža - zadnji hip namočijo, hinavsko tudi privoščijo, tako grdo hinavsko, da nekateri tega niti skriti ne morejo. Zato sem novinarju Jeršetu kljub vsemu dolžan čestitati za vmesni, tako rekoč unikatni naslov v njegovem modrovanju o novih občinah, za mednaslov v Primežu resnice o sebi, če je z njim seveda mislil name in ne toliko na občino, ki si jo jaz želim. Jože VUGRINEC, svetnik Občine Moravske Toplice Bolje kič kot nič? Osebno sicer soglašam s trditvijo prof Vugrinca, ki trdi, da je »bolje imeti, ustvarjati, gledati, brati... kič kot nič«, vendar le pod pogojem, da se stvari tudi imenujejo s pravim imenom. Slednje, tako se vsaj zdi, pa menda ni domena prekmurskih intelektualcev, posebej pa ne tistih s humanistično izobrazbo, ki bi jim poštena in jasna sodba morala biti osebna zaveza. Ne morem reči, da nihče ne opazi, v kako zatohlo močvaro smo zabredli z industrijo kulture, ali če hočete s kulturno industrijo. Vendar se zaenkrat te ugotovitve eksplicirajo le pa gostilnah, medtem ko v javnih občilih ni opaziti nobenega rezultata. Saj veste, kakšna je človeška narava. Ko gre za to, da si kdo dvigne družbeni ugled, se zgodi čudež - »slepi« naenkrat spregledajo in »gluhi« postanejo najbolj tenkočutni poslušalci. Ko pa pridemo na tla, ki smo si jih sami naredili za nevarna, pa se naredimo »Angleže« in se skrijemo za varne zidove znanosti ter tekoče zadeve (dnevno kritiko) pojmujemo kot banalno in nas nevredno zadevo. Tako, da se prof. Vugrincu ni treba čuditi, če ga nihče ni opozoril na pomanjkljivosti lanske bogojinske kolonije. Ni mi pa jasno, kako bi ga lahko opozorili na določene pomanjkljivosti lanske razstave tisti, ki nanjo niso bili povabljeni ne kot obiskovalci ne kot tvorno sodelujoči. Nekateri slikarji pa se bodo morali odločiti za en pol alternative; ali bodo do kritikov gojili osebno zamero ali pa se bodo spoprijeli z lastnimi slikarskimi pomanjkljivostmi. Prvi pol alternative je lažji, drugi je dosti težji, a hkrati tudi plodnejši. Ne vem sicer, kakšna poučna predavanja bi lahko pripravil umetnostni zgodovinar za slikarje samouke. Vem pa, da imamo v Soboti uspešno likovno delavnico, ki jo vodi akad, slikar Mirko Rajnar. Prav tako pa vem tudi to, da te delavnice ne obiskuje nobeden od slikarjev samoukov, ki so razstavljali v bogojinski veroučni učilnici. Kdo ve, morda pa tako dobro obvladajo likovno problematiko, da se jim to ne zdi potrebno, ali pa so se odločili, da bodo delali kot stari egipčani - vedno isto. Veste, v našem času multivizualne komunikacije so ljudje zmedeni. Komunikacija med sliko in gledalcem ni več samoumevna. Ni iste kakovosti ne vrednosti slike kakega samouka ter Mesaričeve ali Červekove slike, četudi je pri tem zaželeno vedeti, da sam akademski naslov še ni noben porok za kakovostno sliko. Tudi o tem se lahko prepričamo na številnih razstavah, ki so povzročile neke vrste hiperinflacijo slikarstva, da ne rečem umetnosti. Ne bi bilo slabo, če bi bile kulturne prireditve manjše po svoji kvantiteti in večje po svoji kvaliteti. Kar se tiče kvalitete slik, pa se bodo morale stvari jasno definirati ne glede na to, kako boleče se bo komu zdelo to definiranje. Tudi sam sem prepričan, da nas umetniška dela lahko spremenijo na boljše in nas naredijo plemenitejše. Vendar pa je treba jasno povedati, katera dela so umetniška in katera niso ter zakaj to niso. Postavljati enačaje med slikami ter vsepovprek hvaliti slike in njihove avtorje, se mi zdi zelo nekulturno in neodgovorno početje, ki ga ne reši še tako napihnjeno leporečje. Tako početje bo namreč v perspektivi (če že ni) pripeljalo do splošnega nezaupanja v slikarstvo. Menda ni potrebno omeniti, da bodo pri tem imeli največ škode ravno slikarji, tako tisti, ki si zaslužijo to ime, kakor tisti, ki si tega ne zaslužijo. Tako da bomo morali vsi, ki se ukvarjamo z likovno kritiko, še bolj izostriti in razjasniti naša merila. Se enkrat ponavljam tisto, čemur je prof. Vugrinec pritrdil -slike, ki sem jih videl v bogojinski veroučni učilnici, niso nič drugega kot kič. Kar pa se tiče IX. Košičevega tedna kulture, pa mislim, vsaj kolikor sem sam videl, da Je bila prireditev zadovoljivo izpeljana. Tega po moje ne diskreditira niti nekakovost razstavljenih del, prav tako pa tudi jaz tega nisem imel namena storiti s svojo oceno bogojinske razstave. Celote namreč ne smemo enačiti z njenim delom. Moja ocena razstave je bila, kolikor se le da brezosebna. Pri kritiki gre namreč za to, da se prezentirajo dejstva, videna skozi optiko stroke, ne pa za vsiljevanje mneja, po katerem ali zaradi katerega bi bila kaka stvar komu všeč ali pa ne. Ker pa po svetu ne hodimo z metrom in škarjami, tudi kritika na žalost ne more biti povSem brezosebna. Vendar pa ta temu subjektivnemu momentu pritrdimo s svojim podpisom, s katerim tudi prevzemamo odgovornost za zapisano ter hkrati tudi avtoriziramo svoje mnenje. Robert Inhof dipl. umet. zg. in dipl. fil. ____________________________________ - Pogled na privatizacijo v zdravstvu z druge strani? Kakor povsod v gospodarstvu, tako se že nekaj let tudi v zdravstvu izvaja proces privatizacije oz. izločanja vseh del, ki niso strogo zdravstvena. Izločanje »nezdravstvenih« delavcev je tudi posledica političnih pritiskov po zmanjšanju števila zaposlenih v negospodarstvu. Po mojem prepričanju pa je to le izgovor, da se zavodi »rešijo« delavcev, ki so za marsikoga le nepotreben strošek. Mnogokrat letijo pikri očitki o »viških« v zdravstvu prav na te delavce. Še vedno, kakor nekoč pred mnogimi leti, trdim: »Bolnišnica je živ organizem, z živimi ljudmi, ki so prišli k nam iskat zdravje in pomoč!« Zato si še vedno ne znam predstavljati tega, da bo delo okrog BOLNIKA opravljala neka tuja oseba, ki ne bo čutila pripadnosti naši bolnišnici. Delo bo opravljala pod tujim delodajalcem (morda v resnici TUJIM LASTNIKOM podjetja). In temu lastniku ne bo edini cilj dobro očutje BOLNIKA in vseh nas zaposlenih, ampak bo njegov cilj »ČIM HITREJE, ČIM CENEJE« OPRA VITI DELO, DA BO DOBIČEK čimvečji... Zanesljivo vem, da so izkušnje zaposlenih pri nekaterih zasebnih delodajalcih iz skupine čistilnih servisov - milo rečeno - GRENKE. Razmišljanja nekaterih iz vrha naše zdravstvene »hierarhije« so pred časom šla v tej smeri, da bi tudi v Sloveniji imeli centralno pralnico. Verjetno, tisto PERITEKS pri TRZINU. Zato se mi postavlja tudi vprašanje, kdo je lastnik PERITEKSA ? Ali ga že mogoče poznamo? Sprašujem pa se tudi o tem, če bomo Prekmurci samo apatično opazovali, kako nam NEKDO ukinja delovna mesta? Po vseh teh »novostih«, ki se dogajajo v zdravstvu, se mi vedno bolj vsiljuje misel, da hoče NEKDO na vsak način PORUŠITI ves sitem zdravstva, katerega nam je v pretekosti zavidala marsikatera država »zahodnega« tipa, bodisi zato, ker ga ni postavila ali izmislila sama, ali pa želi delati vse novo. Moje razmišljanje o vrednosti »čistilk« v širšem slovenskem prostoru potrjujejo besede direktorja ene izmed bolnišnic, da ga ni denarja, kateri bi poplačal zadovoljstvo, da se s to »kategorijo ni potrebno vsakdonevno ukvarjati«. Dobro, da teh besed ni izrekel naš g. direktor! Z vsem tem dogajanjem v zdravstvu se rušijo vse do sedaj veljavne »krilatice«: - da je najcenejši delavec - DOMAČI delavec, - da je najcenejša oblika dela - dežurstvo, - da Je najcenejša PRAZNA postelja... V novi DEMOKRATIČNI domovini je na oblasti nova »krilatica«: KAJ ME BRIGAJOV SI OSTALI! EDINI ZVELIČA VNI SEM JAZ, JAZ NA POLOŽAJU! Toda, dragi gospodje, tudi ti, danes najbolj zapostavljeni delavci, so nekoč prispevali od svoje plače v SIS-e, in danes tolar za šolstvo, da ste VI lahko končali šolanje in postali to, kar danes ste: GOSPODJE NA POLOŽAJIH! Večina starejših delavcev bolnišnice je doživela že veliko sprememb, dobrih, največkrat pa slabih. Pojasnilo k članku Kriminalna dejanja so bila, so in bodo Če boš v življenju želela postati »velika« novinarka, se boš morala še veliko naučiti, saj objektivna in korektna predstavitev določene problematike zahteva osvetlitev vsaj z dveh oz. več zornih kotov ter ne nazadnje sposobnost pravilnega prepisovanja iz drugih virov. Lotiti se predstavitve poslovanja občine in dela določenih občinskih organov ter funkcionarjev in ob tem ne poznati podrobnosti, je enostransko in za naše občane ter vaše bralke in bralce zavajajoče. Občina Rogašovci je že v letu 1995 sprejela odlok, ki ureja organizacijo in delovno področje občinske uprave. Na podlagi tega odloka bi lahko zaposlili vsaj 4 delavce, vendar nas je interes po večji investicijski sposobnosti občine vodil v skrajno racionalnost dela občinskih organov in zaposlovanja kadrov. Tako ima Občina Rogašovci zaposleno le tajnico urada župana, ki dela opravlja še za občinski svet in njegova delovna telesa. Določena strokovna opravila za Občino Rogašovci opravljajo še drugi pogodbeni izvajalci. Občinski svet nima profesionalnega sekretarja, zato vse občinske predpise pripravljata župan občine in predsednik občinskega sveta. Da je poslovanje Občine Rogašovci resnično racionalno, kažejo podatki zaključnih računov proračunov občine za leto 1995 in 1996, ko odhodki za investicijsko porabo presegajo tekočo porabo. S podobno usmeritvijo je bil sprejet tudi letošnji proračun. Ali je v praksi res tako, se lahko naši občani prepričajo ob številnih odprtih in že končanih investicijah (ceste, mrliške vežice, otroški vrtec itd.) ter pri pripravah na gradnjo nove osnovne šole pri Sv. Juriju. Sklep o plačah, nadomestilih in nagradah občinskih funkcionarjev ima pravno podlago v številnih aktih, njegov sprejem pa je legitimna pravica občinskega sveta. Osnovna plača je določena na podlagi sklepa komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora, za opravljanje neprofesionalne funkcije prejema župan 33 % te plače, predsednik občinskega sveta pa 33 % županove osnove. Kaj spada v opravljanje funkcije župana in predsednika občinskega sveta, je opredeljeno v statutu občine, poslovniku občinskega sveta ter drugih aktih in predpisih, predstavlja pa seveda nadomestilo za izgubljen čas ter vloženo delo. Že omenjeni sklep o plačah, nadomestilih in nagradah občinskih funkcionarjev določa, da občinski funkcionarji prejemajo za udeležbo na sejah občinskega sveta sejnino, ki predstavlja čas trajanja sej in vloženo delo na sejah. Letos je imel občinski svet 15 takih sej. Da se ge. novinarki ne bi porajal dvom o zakonitosti (oz. nezakonitosti) ali morda upravičenosti, da si župan in predsednik občinskega sveta ob vsej svoji angažiranosti izplačujeta dvakratno (ampak ne za isto delo), je župan v skladu s svojimi pristojnostmi že zaprosil vladno službo za lokalno samoupravo za tolmačenje omenjenega sklepa. Glede na porabljen čas (ob prostem času še letni dopust), vloženo delo pri opravljanju funkcije predsednika občinskega sveta (priprava gradiv za seje občinskega sveta, sklepov, odgovorov in drugih odločitev občinskega sveta, sodelovanje na sejah drugih organov v občini in širše) in prejemke v preteklosti upam, da bom še naprej mirno spal. Bojim se, da podpisana gospa ANRR, ki je netočno prepisala znesek, ki naj bi ga občina namenila za sofinanciranje tabora ljudske stranke in s tem zavajala naše občane ter druge bralce Vestnika, in tisti, ki so pred objavo prebirali omenjeni članek in so zanjo odgovorni, ne bodo mirno spali. S prisrčnimi pozdravi Franc Knaus predsednik občinskega sveta Občine Rogašovci motorna vozila JUGO 45, bel, letnik 1989, 93.000 km, prodam za 1.900 DEM. Tel.: 47 114, po 17. uri. ml6153 TOVORNO VOZILO Zastava 83,10, letnik 1984, prodam. Tel.: 41 052. ml6156 OPEL ASTRO, 1,6 i, športni model, z vso pripadajočo dodatno opremo, kovinsko zelene barve, reg. do sept. 1998, prodam. Tel.: 24 032. m 16169 OPEL ASCONO 1.6 S, ugodno prodam. Gančani 178, tel.: 42 370. ml6173 LADO SAMARO, letnik 1988, registrirano do septembra 1998, prodam. Tel.: 71 143. ml6174 JUGO 55 AMERIKA, letnik 1987, prodam. Tel.. 51 534. ml6179 RENAULT 5, letnik 1991, črne barve, registriran do 19. 4. 1998, 64.000 km, prodam. Tel.: 26 532. ml6190 WV HROŠČ, letnik 1975, registriran, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 77 087. ml6195 GOLF 1.3, letnik 1982, ugodno prodam. Tel.: 79 235, po 16. uri. m!6203 OLDCIT, letnik 1991, prevoženih 38.000 km, registriran do oktobra 1998, dobro ohranjen, prodam za 125.000 SIT. Tel.: 87 058. ml&204 živali TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 79 706, Franc Vegi, Kobilje 76. ml6162 PUJSKE prodam. Satahovci 58b. ml6164 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 46, tel.: 46 220. ml6166 PRAŠIČE, težke od 150 do 200 kg. kupijo. Telefon: 061 651 625. m!6167 KRAVO PO IZBIRI ALI TELICO, kontrola A, prodam. Borejci 30, pošta Tišina, ml6170 TIARA, d. o. o. NEPREMIČNINE Slovenska ul. 39 9000 M. Sobota tel. št.: (069) 21 156 HIŠA - kmečka arhitektura, 28 a zemlje, lepa lega, asfaltirana cesta do hiše, ugodno naprodaj. V Murski Soboti iščemo poslovne prostore v velikosti 1OO m2, tel.: (069) 41 469, mobitel: 0609 627 753. Lendavi prodam. Tel.: 75 533 ali 151. ml6l72 SADOVNJAK, del vinograda in leseno počitniško hišico v Gornjih M® ravcih prodajo. Tel.: 48 586. ml6!75 ENOSTANOVANJSKO HIŠO blizu Radenec prodam. Tel.: 65 64 ■ ml6l84 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Lendave prodam. Tel.: 78 ml6185 POSLOVNI PROSTOR na atraktivni lokaciji v M. Soboti, LendavsK 39, velikosti 40 m2, s 25 m' sKl dišča prodamo ali damo v naJe* ’ Ogled in ifnormacije po tel.: 1 M. Sobota, Lendavska 39. ml62v kmetijska mehanizacija SAMONAKLADALNO PRlK°L{' CO in puhalnik za seno prooa Tel.: 48 315. ml6067 AVTOMATSKE PREKUCNE za nošenje okroglih bal. nove. P dam. Tel.. 87 860. ml6178 TRAKTOR TOMO VIN KOVIČ bočno koso prodam za 1.300 . tel.: 87 920 ali Križevci pri Lju«”1. ru 40. ml6181 razno posesti K3IILIm d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA DELNICE PID serije B, G oA; jem. Gotovina takoj na domu-041 676 170 ali 061 575 287. HLODOVINO, smreka, bu$! hrast, jelša in bor, odkupujemo-063 754 343. ml6!44 SALONITNE PLOŠČE, rablji rjave, za 70 m2 površine, Pr0 Tel.: 22 351. m!6l57 ENONADSTROPNO HIŠO v središču Murske Sobote prodam, tel.: 064 712 430. ml5254 POSLOVNI PROSTOR v velikosti 100 m2 s parkirnim prostorom ob glavni cesti v Križevcih pri Ljutomeru damo v najem. Tel.: 87 3 1 1. ml6155 GARSONJERO, opremljeno, dam v najem. Tel.: 22 238. ml6168 KIOSK za pripravo hrane in pijače v VEDEŽEVANJE IN NAPOVED 090 42 PAR., s. p. , 156 SIT/n^L VEDEŽEVANJE - TAR^J VEDEŽEVANJE - TAR L, o9<» 4i 1 min 1 56 sit NON 1 m B2 B2 B2 http://WWW.B2IVIB.SI B2__B2 Računalniški TEČAJI 10. B2, d. o. o., Slovenska 42. tel/faks: (069)37 160 Pisma, mnenja, stališča Kot babica doživljam naj lepšo vlogo Vsak človek igra v življenju mnogo vlog. Vsaka vloga je za doto obdobje pomembna. Te vloge doživljaš kot otrok, kot odrasel človek, kot mama ali oče in nato kot babica ali dedek. Življenje se hitro & Ie vendar sedaj, ko sem babica, se mi zdi, da igram najlepšo vlogo-objamejo nežne ročice vnukice, se popolnoma raztopiš, za to nezn‘ vijic. je vedno čas, potrpljenje, mnogo pesmic, iger, posebno pa mnogo p Ko je odraščal lasten otrok, Je bilo mnogo skrbi in morda mam zanj, vendar pa ne manj ljubezni. .rčkana Prvič sem kot babica bila povabljena v vrtec. Triletna majhna s $ bitja so za nas, za dedke in babice, pela in plesala. Bili so polžki, P so se tako, plesali kot medvedki, umivali kot ciciban, kateremu J ptička voščila dober dan, plesali ob bistrem potočku. Oči so se ^ni srce se je od ponosa vzpenjalo, ko si dojemal, koliko dela m J dajejo »teta« Frida, »teta« Ljuba, pa »teta« Marjeta. Kolikokrat na, ljubezni in vzgoji ponudijo varno zatočišče, ko jih nežno vzan'e>r pr^' ročje. Ko pa se ozreš po stenah, po policah, po vsem prostoru, kjc J^jen0 vajo naši malčki večji del dneva, vidiš, s koliko dela in napora je v vse tisto, kar imajo otroci radi. Takrat spoznaš, da imajo nast r vrtcu mnogo, in tako je tudi prav. Ko so nam po pogostitvi maji' prinesle darilo, si stisnil darilo in malčka k sebi kot največji -a Kot babica sem to doživljala prvič, vem, da bom to še veckta- jh in vem, da teh doživetij ne bom nikoli pozabila. Naši vnučki so v s po-ljubečih rokah v vrtcu, naj skrb in vzgoja res tečeta nemoten TOČEK, kot se skupina otrok, katero obiskuje tudi moja imenuje. Hvala za nepozabno srečanje; želela bi, da bi vsakt vsak dedek doživel tako srečne trenutke, kot sem jih Jaz, kose t^ vabljena kot babica v vrtec. " 29 vestnik, 27. november 1997 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 15. 6. 1969, št. M117, Marija Horvat, Trnje 137. ml6158 Preklicujem veljavnost žiroračuna št. 03-577 pri HKS na ime Dušan Cel-®.Lokavci 13a. ml6159 KUHINJSKO POHIŠTVO, lepo oh-®jeno, z vgrajenim hladilnikom in štedilnikom, vlečno kljuko za Opel Vektro, Euro in molzni stroj La Ve-»eta nuova prodam. Tel.: 43 457. «16165 URKULARKO s trifaznim mo-torjem prodam. Zadravec, Velika Polana 178, tel.: 70 686. ml6171 KOLE ZA VINOGRAD, akacijeve in kostanjeve, prodam. Tel.: 65 983. «16176 ŠTIRI MARMORNE RADIATORJE Po polovični ceni, peč na petrolej in Peo na plin prodam. Tel.: 43 286. 016191 traktorske snežne verige vseh vrst, tudi v karo izvedbi, pro-^jo-Tel.: 57 350. m 16193 ^KUPUJEMO delnice keme PUCONCI, GORENJA, RADENSKE, POMGRADA, TELEKOMA. ek 61 363. m!6198 Ugodno odkupujemo del-: ^IGE KEME PUCONCI. Tel.: 82 ; ”2,84 173. ml6202 ^KUPUJEMO DELNICE SLO-; JENSKIH PODJETIJ IN SKLA-j °°V. Tel.: 76 030 ali 0609 619 258. . «16177 let? Ponujamo Vam atraktivne nemške artikle. Smo edini uvozniki in ponujamo takojšen zaslužek. Informacije po tel-.: 062 414 424. ml6199 ZIDARJE, TESARJE IN KERAMI-ČARJA zaposlim. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637. ml6160 srečanja VDOVEC, 52 let, brez otrok, doma iz Goričkega v Prekmurju iščem iskreno in pošteno žensko, ki bi bila pripravljena priti k meni na majhno kmetijo (3 ha) za gospodinjo in delno pomoč pri delu. Otrok(-ci) ni ovira. Če si stara med 40 in 55 let, zberi pogum in me pokliči po tel.: 40 224 ali se oglasi osebno ali piši na naslov Anton Bence, Gerlinci 23, 9261 Cankova, m 16204 storitve ANTENE z montažo: satelitske od 31.900, zemeljske 16.800, dogradnja POP TV, Kanal A, VIVA, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml6O81 V VARSTVO sprejmem otroka. Cankarjeva 5, M. Sobota. ml6196 KURILNO OLJE Tel.: 45 283, 0609 635 548 GEOCOM DOSTAVA BREZPLAČNA delo ZNATE priti do STRANK? Imate tadi denar in ugodje? Ste delavni? Si sami razporediti čas v tednu? te komunikativni in stari nad 30 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,y BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ ~ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA i Samo en gost je, ki še mora priti. Ne bo povedal ob kateri uri, ne bo zahteval jesti in ne piti in samo tiho bo zaklenil duri. A. Gradnik V slovo svaku Martinu Vučku ■■ . Tunč z družino V 69. letuje prenehalo biti srce naše zlate žene, mame, tašče, sestre in babice Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Emilije Holec iz Tešanovec 34 Zdr - boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Vse Vn'^emu osebju, botrini, pevcem, sosedom, prijateljem in ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, ece, cvetje, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Srce tvoje več ne bije, . bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Alešu Špilaku 1996-1997 pr- v Dnevni minevajo, bolečina ostaja. Srcna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Njegovi domači Ljubil si življenje, ljubil si dom. Že pet let ti krasijo rože tvoj večni dom. V SPOMIN Bela Hodošček iz Zenkovec 55 Počivaj v miru, vsem pa, ki ga še niste pozabili, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi tvoji, ki v srcu ohranjamo spomin nate Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala le je bolečina, zakaj ta pot bila ti je edina? V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 27. november 1996, ko mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil Bojan Bedek iz Gradišča 71a Minile skupne so poti, ostal nam je samo spomin na skupne srečne dni. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet, prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. .Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 63. letu zapustila draga mama, tašča in stara mama Matilda Jakšič iz Gornje Bistrice 48 Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, botrini, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče, maše ter v dobre namene. Posebna hvala gospodu dr. Robertu Požoncu ter preostalemu zdravniškemu in medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za požrtvovalno lajšanje bolečin. Hvala gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Žižku za poslovilni govor, kolektivu AKSE iz Murske Sobote, pogrebništvu Senica iz Ižakovec, društvu upokojencev iz Gornje Bistrice ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči sin Anton z družino Mam ’ci! Kam odšla si, draga mam ’ca, da te ni več nazaj, se sprašujeva tvoj vnuk Tonček in vnukinja Maja Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 56. letu zapustila Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA Marija Bakan roj. Nemec iz Filovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter v dobre namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala pevcem, govorniku za besede slovesa, g. župniku za pogrebni obred ter pogrebništvu Jurič. Žalujoči mož Lojze, sestra Lojzka z družino in drugo sorodstvo V SPOMIN 28. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša najdražja žena, mama, babica in prababica Apolonija Grlec iz Murske Sobote Iz srca hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, prinesete cvetje ali prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi njeni najdražji Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok, ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel še domov, a usoda je hotela drugače, ostalo nam bo le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. ZAHVALA V 65. letu je hitro in nepričakovano zatisnil svoje oči naš dragi mož, oče, stari oče, brat, zet in tast Jožef Lutar upokojeni gozdar iz Nedelice 152b Med nami je ostala praznina in v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več, in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali bo strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za maše in druge dobrodelne namene. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Bratkoviču za poslovilni govor, kolektivu frizerstva Magyar, kolektivu Javorja, kolektivu Planike, kolektivu Elektra - studia ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ob nenadni izgubi naše dobre mame, tašče, babice, sestre in tete ZAHVALA Amalije Peterka roj. Maizel iz Beltinec, Partizanska 18 se iskreno zahvaljujemo.vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli besede sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene. Hvala dobri sosedi g. Tiliki Zver za vse, kar je velikega in dobrega storila za našo mamo. Zahvaljujemo se g. Avgustu Farkašu za lep govor, g. Katenetu za opravljen obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala pogrebnemu podjetju Jurič iz Beltinec za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila dobra mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Marija Ulen iz Bratonec Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše, v dobrodelne namene in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku krajevne skupnosti. Žalujoči vsi njeni 30 vestnik, 27. november 1997 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ Knauf - 84 339,84 356 KARBA, mge., Ljutomer VESTNIK CenteR OBIŠČITE NAS! SERVIS, POPRAVILO in PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl Ul. ob kanalu 22. Murska Sobota, tel./ taks: (069) 32 486 ODSLEJ NAJVEČJA TRGOVIHA ZA OTROKE V AVSTRIJSKI RADGONI V NOVIH PROSTORIH NASPROTI CERKVE oz. POLEG LIBRA. C TESARSTVO -OPRAVLJAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DELA - polagamo ladijski pod, stropne in talne obloge in vse drugo. izposojevalnica poročnih in slovesnih v oblek, poročni servis ♦BOŽANOVIČ 4 Trgovsko in proizvodno podjetje MURSKA SOBOTA d.o.o. »oonliko«, 9000 Muraka Sobota TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 Murska Sobota, tel.: 26 580 stihi: KROVSTVOM Branko BELEC Cvetkova 23, M. Sobota tel. in faks: (069)31 355 mobitel: 0609 643 851 Kurilno olje! • gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA • obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov • možnost plačila ob dostavi • brezplačni prevoz SKLADIŠČE Murska Sobota, telefon 069/37-560. PETROL Pomurska banka, d. d., Murska Sobota bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB Prodajamo: 1. Poslovno stavbo v Slomškovi ulici 29 v Murski Soboti. Stavbišče ima površino 90 m2 in dvorišče 168 m2. 2. Prostore v Kocljevi ulici št. 14 v prvi etaži sedemnadstropnega objekta s površino 123 m2. »ROŽA« ZVER velika izbira in ugodne cene Kmečka 4. Beltinci, tel.: (069) 41 542 J E 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO aa-M* OGREVANJE TER MONTAŽA Poskrbimo za VARNO in UDOBNO POTOVANJE in POČUTJE s kombijem VW CARAVELLE do 8 oseb oz. prevoz tovora do 1000 kg. BEAT s. p. Pokličite: (041) 641 050! TRGOVINA TIPO Lendavsko naselje 31, tel.: 31 250 9000 Murska Sobota PONUDBA! - REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA: •amortizerji ‘lamelne sklopke ‘zavorne obloge ‘diskasti koluti ‘izpušni lonci ‘končniki ‘akumulatorji ‘kolesni ležaji ‘žarometi ‘odbijači * ‘vsa pločevina ‘gume ‘hladilna tekočina - MONTAŽA AKCIJA: 20-80 % ZNIŽANJE CEN REZERVNIH DELOV ZA VOZILA ZASTAVA. LADA, 126P! AVTOH1ŠA MEŠKO Trg zmage 5, Murska Sobota PRODAJA VOZIL BMW - ROVER tel.: 28 111 SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV BMW-ROVER tel.: 31 251 “SLOVENSK LUNIN KOLEDAR 1998 Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po astromitološkem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravočasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus. Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen. Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem. Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15 % cenejši (v ceno nista všteta 5 % prometni davek in poštnina). Če želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14, 1000 Ljubljana, (061) 173 53 60 ali 24 ur na dan po telefonu (061) 173 53 79. SPONA MIZARSKO OKOVJE Akcijska prodaja kuhinjskih delovnih pultov - za tekoči meter boste odšteli samo 2399 tolarjev + 10 % p. d. - cena velja ob nakupu cele plošče (4,2 m) V enakih barvah so na voljo tudi okrasne letve, stenske obloge, servisne ter mizne plošče (v zalogi 16 vzorcev). POHIŠTVENO OKOVJE vodila za predale, vodila drsnih vrat, obešalniki, pohištveni ročaji, kuhinjske nape (tudi vgradne), odmične spone, ravne že od 66,00 SIT + 20 % p. d.. STAVBNO OKOVJE Največja izbira medeninastih, kromi-ranih in eluksiranih kljuk za okna in vrata v Pomurju (več kot 50 vrst). Medeninaste kljuke z zaščito, že od 1272,00 SIT ob gotovinskem plačilu. V zalogi tudi varnostne ključavnice s kljuko. - cilindrični vložki za vhodna vrata že od 735,00 SIT + 10%, - cilindrični vložki z varnostno kartico že od 2.500,00 SIT + 10%. Za mizarje posebne ugodnosti! Obiščite nas v Panonski ulici 6 v Beltincih vsak delavnik od 7.30 do 12.30 ter od 14.00 do 17.30, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Telefon: (069) 41 469 Mobitel: 0609 627 753 NAROČILNICA - PV Podpisani (ime in priimek):. Naslov: Pošta: □ Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja (označite s križcem) Datum:.................................... Podpis:................................... MALE OGLASE Zfk VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Ponudbe pošljite na Pomursko banko, d. d ’ Murska Sobota, bančna skupina Nove LjU' bljanske banke, Trg zmage 7, z oznako »Zbiranje ponudb« do 6. 12. 1997. Ponudniki so lahko podjetja s sedežem v Sloveniji, fizične osebe pa državljani Republike Slovenije. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnine plača kupec. Pogodba bo sklenjena po načelu videno-kupljeno. Podrobnejše informacije so na voljo po tel. št’ 069 32 710 pri g. Kolomanu Lanjščku. Ponudnik si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z najvišjim ponudnikom. pomurska banka Zdravstvenega zavarovanja ne morete zaupati komurkoli, tudi v prihodnje zagotavljala vrsto prednosti: la zelena izkaznica ZZZS vam bo Ei. ,7t j lastnosti zelene izkaznice ZANESLJIVOST. Uveljavljanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila je nemoteno, ker Zavod red izpolnjuje svoje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev. STROKOVNOST. Kakovostna zavarovanja so rezultat dolgoletnih izkušenj in tradicije na področju zdravstvenega zavarovanja. UGODNI POGOJI. Možnost obročnega plačevanja, promocijski popust, popust na letno plačilo in dobo trajanja zavarovanja ter poseben popust za krvodajalce. VARNOST. Ob visokih ceneh zdravstvenih storitev je varnost še posebej pomembna in jo lahko zagotavlja« stabilna in zanesljiva zavarovalnica. ZAUPANJE. oSt Doslej ga je že izkazalo 1,2 milijona zavarovancev. Zaupanje v zanesljivost, strokovnost in varn Zavoda se je pokazalo za več kot upravičeno. DOBRI ZAVAROVALNICI LAHKO ZAUPATE TUDI V PRIHODNJE. Zavarujemo bogastvo zdravja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE vestnik, 27. november 1997 /t apovednik Delimo vstopnice za kino KINO Kino Park Murska Sobota Danes ob 17. in 19. uri si lahko ogledate slovenski film Herzog, v petek, 28. novembra, v soboto, 29. novembra, ter v nedeljo, 30. novembra, ob 17. in 19. uri pa ameriško romantično komedijo Moj bivši se poroči. Kino Gornja Radgona , Ob koncu tedna si boste ' lahko ogledali dva fima, in »sicer se bo ameriški akcijski spektakel Hitrost 2 vrtel v petek, 28. novembra, ob 19., v soboto, 28. novembra, ob 20.15., v nedeljo, 30. novembra, ob 18., in v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri, ameriška znanstvenofantastična drama Stik pa v petek I °b 21., v soboto ob 18. ter v nedeljo in v ponedeljek ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 29. novembra, °b 19.30, in v nedeljo, 30. novembra, ob 17.15 in 19.30, je na sporedu ameriški akcijski film Hitrost 2. Baseball je osrednja tema ameriške srhljivke Oboževalec, v kateri blesti Robert De Niro. Tokrat ste se zopet izkazali, saj so bili vsi prispeli odgovori pravilni, naš žreb pa je podelil vstopnico za brezplačen ogled filma po lastni izbiri Matevžu Herzogu, 9261 Cankova 53/c. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Naštejte vsaj dva igralca, ki nastopata v ameriškem filmu L. A. Zaupno! Odgovor:---------------------------------------- Kupon št. 37 Odgovore pošljite do 2. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. PUCONCI - V štirih krajih ____ puconske občine so že imeli tradicionalna srečanja in pogostitve starejših občanov, in sicer v Strukovcih, Pečarovcih, na Vaneči in v Brezovcih. V tem kraju so še posebno ponosni na svojega 93-letnika Jožeta Sapača. Daje trdna korenina, je pokazal v svojem iskrivem nagovoru. Sicer pa je ta starosta oče državnega in občinskega svetnika Evgena Sapača. (J. K.) — TRIMLINI - V Trimlinih v KS ____ Lendava je veliko zanimanje za delo na kulturnem področju, kar je pokazal tudi občni zbor kuturne-ga društva. Pa vendarle: radi bi, da bi se vključilo kaj več mladih. Nova predsednica kuda je Terezija Somi. Novo vodstvo si je zadalo Na podlagi Pravilnika o notranji organizaciji •n sistemizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Murska Sobota objavljamo Prosto delovno mesto Komunalni inšpektor (za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom) Pogoji; ' visoka strokovna izobrazba pravne ali gradbene smeri (VII.), - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, t ~ opravljen strokovni izpit za delavce zaposlene v državni upravi, I - opravljen strokovni izpit za inšpektorja, ' Poznavanje dela z računalnikom. prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v 8 dneh objavi na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ’ 9000 Murska Sobota. 0 'Zbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Javno podjetje KOMUNALA, d. o. o., burska Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota °bvešča vse zainteresirane za prodajo na MIKLOŠEVEM । £JMU, ki bo v soboto, 6. 12. 1997, v Murski Soboti, da ahko pošljete prijave oz. vloge za prodajo na sejmu s pri-l°*enim potrdilom o opravljanju dejavnosti na naslov KOMU-p d. o. o., Murska Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota. r|dobiti si je potrebno soglasje za prodajo ne sejmu pri pririnem organu Mestne občine oz. za prodajo živil in gostin-u , dejavnost dovoljenje Upravne enote M. Sobota. p|9čila bomo začeli sprejemati od 1. 12. do 4. 12. 1997 Sak dan od 8.00 do 10.00 in od 11.00 do 13.00 v sejni °b’ Podjetja Komunala, Kopališka 2, Murska Sobota. S , Učilom si prodajalci pravočasno zagotovijo sejemski prostor. kar obsežen program dela; med drugim bi radi spet oživili zensko sekcijo za ročna dela. (J. Ž.) BOKRAČI - Turistične kme-_____ tije predstavljajo v pokrajini ob Muri dopolnitev sicer že dokaj bogate turistične ponudbe. Tačas je v Prekmurju in Prlekiji ter na Apaškem polju 15 kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom na kmetih. Sedem kmetij ponuja prenočevanje v posebej lepo urejenih sobah ter pristno domačo hrano, osem kmetij pa odpira svoja vrata gostom - izletnikom praviloma ob koncu tedna. Med prvimi se je s kmečkim turizmom začela ukvarjati kmetija Tremel v Bokračih. (G. G.) — HRAŠENSKI VRH - Predvi-_____ doma še v tem letu bodo na Hrašenskem Vrhu asfaltirali kilometer dolg odsek občinske ceste, ki vodi skozi omenjeni kraj. Sicer ; pa so letos v radenski občini kar precej naredili na področju cestne infrastrukture, saj so med drugim modernizirali odsek ceste v zaselku Žabjek pa na Turjanskem Vrhu in Kobiljščaku. Župan Jože Toplak je, kar zadeva nadaljnje asflatiranje cest, optimist. (F. KI.) _____ GORNJA RADGONA - V _____ gornjeradgonski občini čaka ta čas na tako imenovalna socialna stanovanja 70 mladih družin. Župan Miha Vodenik, ki je letos poročil le 22 parov, meni, daje vzrok za manj porok prav stanovanjska problematika. Obljublja, da bodo kmalu začeli graditi ustrezna »socialna« stanovanja, seveda pa ne more vnaprej obljubiti, da bo potem tudi več zakonskih zvez, saj so tudi na tamkajšnjem območju »v modi« zunajzakonske skupnosti. (F. KI.) — RANKOVCI - V gostišču _____ Majcen v Bankovcih so imeli upokojenci tradicionalno družabno srečanje. K mizam je prisedlo kar 220 ljudi, nakar so nekaj malega pojedli in popili, nekateri pa so se celo zavrteli ob zvokih harmonikarja Franca Avguština. - V bližnjih Skakovcih pa je bila nekoliko drugačna slovesnost, saj je firma Avto Wolf predala namenu nove poslovne prostore. Poslej tam ne le da opravljajo avtokleparska in avto-ličarska dela, ampak lahko kupite tudi nov avto. (F. Ku.) JJESTNA občina murska sobota ®stna občina Murska Sobota na podlagi 8. člena toka o nagradah ob kulturnem prazniku (Ur. list RS, št. 1/96) objavlja 0 P°delitvi nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku za dosežke timskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, Rejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, na področju rstva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Podeljene bodo naslednje nagrade: - nagrada Mestne občine M.Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture, - plaketa Mestne občine M. Sobota za pomembne dosežke na področju kulture, - priznanje Mestne občine M. Sobota za uspešno delo na področju kulture in - priznanje Mestne občine M. Sobota mladim ustvarjalcem na področju kulture. Nagrado prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. Plaketo prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Priznanje prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevke k razvoju k kulturnih dejavnosti v občini. bodo Podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v v ®cu februarju 1998. z a nagrade lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. z efemeljitvami pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, < Murska Sobota, do 15. decembra 1997. kulturni koledar GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V petek, 28. novembra, bo v grajski dvorani komedija v treh dejanjih Dan od-, diha Valentina Katajeva. Predstavo je pripravilo Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh. KNJIGE LENDAVA: V knjižnici bo v petek, 28. novembra, ob 18.30 predstavitev pesniške zbirke Viharver-ten avtorice Judit Zagorc Csuka. GLASBA ČENTIBA: V vaškem domu bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri srečanje pomurskih madžarskih citrarskih ansamblov. PRIREDITVE GRAD: V petek, 28. novembra, bo v grajskem muzeju pri Gradu ob 18. uri pozno jesensko popoldne z literaturo, glasbo in fotografijo Pušpek zeleni. Ob fotografijah Cvetke Juhnov boste lahko prisluhnili prozi in pesmim Štefke Bohar. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galerijii Murska Sobota si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Vojka Pogačarja iz Maribora. Na ogled bo do 30. novembra. MURSKA SOBOTA: V galeriji zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del slikarske kolonije, na kateri so sodelovali Martina Fajt, Apolo- nija Simon, Črtomir Frelih, Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Janez Knez, Franc Mesarič, Franc Novinc in Vladimir Potočnik. Kolonijo je organiziralo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, umetiški vodja pa je bil Nikolaj Beer - Miki. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko ogledate razstavo Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar Fran Levstik, in sicer ob 110-letnici njegove smrti. Na ogled bo do 13. decembra. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate likovno razstavo akademskega kiparja Matjaža Počivavška in akademsmkega slikarja Iva Prinčiča. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskem gradu si lahko ogledate razstavo 25. mednarodne likovne kolonije. Odprta je do konca decembra. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Evgena Titana Nemir v naravi in družbi. Razstava bo odprta do 12. decembra. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava likovnih del Viviane Furlan. SKUPAJ PROTI t KRI | Ml f NALU| ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI APAČE - Župan gornjeradgonske občine Miha Vodenik je sklical — pogovor s predsedniki sedmih krajevnih skupnosti, na katerem so govorili o težavah pri »izvajanju« letošnjega proračuna občine in osnutku proračuna za prihodnje leto. Denarja bo žal premalo za vse potrebe in načrte. Vse pa kaže, da bodo nekoliko na boljšem (kar zadeva sofinanciranje občine) tiste KS, ki tudi same zbirajo denar (s samoprispevkom in podobno). (F. KI.) DOBROVNIK - Tu so ustanovili Pomursko madžarsko mladinsko — zvezo, ki bo združevala mlade pripadnike madžarske narodnostne skupnosti z območja občin Lendava, Hodoš - Šalovci in Moravske Toplice. Seveda se lahko včlanijo tudi Slovenci in drugi, ki delujejo pri športu, kulturi in zabavi. Zveza bo imela tudi krajše ime, ki naj bi ga izbrali z javnim natečajem. Organizacijske posle vodi poseben odbor, ki mu načeljuje Atila Kovač. (J. Ž.) SPODNJA ŠČAVNICA - Cerkev Marije Brezmadežne na Spodnji .__ Ščavnici je stara manj kot 30 let, a je že potrebno obnoviti njeno notranjost in zunanjost. Z deli so že začeli. Nadzidali pa bodo tudi stolp oziroma zvonik, da bi lahko vanj obesili 250-kilogramski zvon. Zvonjenje bo avtomatizirano. Čeprav mnoga dela opravljajo verniki sami, je bilo treba zbrati milijon tolarjev za mojstre. (F. KI.) Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo NATAKARSKI POMOČNIK POMOŽNI NATAKAR; določen čas 6 mes. ; do 28. 11. 97; BALIGAČ ELIZABETA S. P. SAMOPOSTREŽBA, OKREPČEVALNICA, DOL. LAKOS 23, LENDAVA-LEN DVA ELEKTROMONTER VZDRŽEVALEC; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 60 DNI; do 28. 11.97; LEK D. D. LJUBLJANA OBRAT LENDAVA, TRIMLINI 2D, LENDAVA-LENDVA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK KURJAČ ZA ROČNO KURJENJE -UPRAVLJALEC KOTLOV; določen čas 6 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POKLICI IV. STOPNJE IZOBRAZBE, IZPIT ZA KURJAČA; do 02. 12. 97; KONUS USNJARNA D. O. O. , RAZLAGOVA 12, LJUTOMER ŠIVILJA PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes. ; do 28. 11.97; M CLUB D. D. VELENJE OBRAT GRAD, GRAD; št. del. mest: 2 PRODAJALEC PRODAJALEC ZA TRGOVINO V LJUTOMERU; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: BIVALIŠČE: LJUTOMER ALI OKOLICA; do 28. 11.97; KOLBL BORIS S. P. TRGOVINA KEKO ŠPORT, PREŽIHOVA 4, MURSKA SOBOTA PRODAJALEV TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC V PEKO II. V NEMČA-VCIH 1D (BTC); nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij: PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje_________________________Izobrazba_____________________ ______________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 12 4 2 1 20 DOS - organizacija dela na os. računalniku, Windows; do 28. 11.97; PEKO TRGOVINA D. O. O. PRODAJALNA MURSKA SOBOTA, SLOVENSKA ULICA 33, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 KUHAR KUHAR; določen čas 3 mes. ; Tl. delovnih izkušenj; do 02. 12. 97; DINO TURIST D. O. O. , KAPELSKA CESTA 5, RADENCI NATAKAR NATAKAR; nedoločen čas; do 28. 11. 97; VUČKO BOJAN S. P. DNEVNI BAR PINKI. JUŠA KRAMARJA 7, ČRE-NŠOVCI NATAKAR; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; do 02. 12. 97; DINO TURIST D. O. O. , KAPELSKA CESTA 5, RADENCI NATAKAR; določen čas 3 mes. ; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; do 02. 12. 97; ČREŠNAR IVAN S. P. GOSTILNA SUZANA, JURKOVIČEVA ULICA 17, GORNJA RADGONA ELEKTROTEHNIK OSKRBNIK ŠPORTNE DVORANE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 02. 12. 97; JELOVICA Lesna industrija, d. d., 4220 Škofja Loka Kidričeva 58 Na območju Murske Sobote najamemo POSLOVNI PROSTOR velikosti 40-50 m2, primeren za predstavništvo. Poslovni prostor mora biti v pritličju in zagotovljena možnost parkiranja. Vaše cenjene ponudbe pošljite do 4. decembra 1997 na naslov: JELOVICA, d. d., Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, g. Franc Hrastnik, ali po faksu: 064 634 261 Dodatne informacije po tel.: 064 61 30. k J OSNOVNA ŠOLA I, ŠTEFANA KOVAČA 32, MURSKA SOBOTA KEMIJSKI TEHNIK TEHNIK PROIZVODNJE; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 90 DNI, DELO V 4-IZMENAH; do 28. 11.97' LEK D. D. LJUBLJANA OBRAT LENDAVA, TRIMLINI 2D, LENDAVA - LENDVA TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V PEKO II. V NEMČA-VNIH 1D (BTC); nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij: DOS - organizacija dela na os. računalniku, Windows; do 28. 11.97; PEKO TRGOVINA D. O. O. PRODAJALNA MURSKA SOBOTA, SLOVENSKA ULICA 33, MURSKA SOBOTA GOSTINSKI TEHNIK VODJA KUHINJE V DIJAŠKEM DOMU; določen čas 6 mes.; 8 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ALI GOSTINSKI POSLOVODJA; do 28. 11. 97; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI INŽENIR PROMETA ZA CESTNI PROMET IZDELOVALEC VOZNIH REDOV - VO-ZNOREDNIK; določen čas 9 mes. ; znanje'programskih orodij: Windows; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; do 28. 11.97; AVTOBUSNI PROMET D. O. O. , BAKOVSKA ULICA 29A, MURSKA SOBOTA SOCIALNI DELAVEC SEKRETAR DRUŠTVA; določen čas 48 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: SURDOPEDAGOG ALI NAJMANJ VIŠJEŠOLSKA IZOBRAZBA (PRAVNIK, EKONOMIST, PEDAGOG, PSIHOLOG) ORGANIZACIJSKE SPOSOBNOSTI; do 02. 12. 97; DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH, STANETA ROZMANA 11 A, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI VETERINAR VETERINAR; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik -govorno; znanje programskih orodij: Wordstar - urejevalnik besedil; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, ZAŽELJEN STROK. IZPIT; do 06. 12. 97; ŠANTL, VETERINARSKA AMBULANTA D. 0. 0. , BOLEHNEČICI 40, VIDEM OB ŠČAVNICI Zadnja stran V dvoje je lepše To, da je v dvoje lepše, sta Renata Kolenko iz Male Polane in Za potnike, sprehajalce in shajalce Brv čez Ščavnico v Veščici pri Razkrižju je aktualna tudi v tem sodobnem času, ko vsi ljudje hitijo, seveda predvsem s prevoznimi sredstvi. Prvotna brv, ki je bila vsa iz lesa, je dotrajala, letos pa so na pobudo ljudi z obeh strani rečice zgradili novo in trpežnejšo. Rihard Ritlop iz Hotize ugotovila pred nekaj več kot tremi leti, ko sta začela »skupaj hoditi«, kot pravimo po domače. Pred letom dni pa sta začela skupaj živeti. Potem je bilo treba le še določiti datum poroke. Oba obreda -civilni in cerkveni - sta bila v Veliki Polani - župniji, iz katere izhaja nevesta. Na Dolinskem in Ravenskem je običaj, da je poroka v nevestini fari. No, sama gostija, na kateri je bilo 160 svatov, pa je bila v veliki dvorani gostišča v Nedelici. Tudi na dolnjem koncu Prekmurja gostije praviloma niso več na domovih »mladožencev«, ampak se snidejo svatje obeh na skupnem »go-stiivanju«. Povabljeni so bili velikodušni z darili, saj sta dobila pomivalni in pralni stroj, televizijski sprejemik, »drobne« gospodinsjke aparate ... in tudi precej denarja. »Vse imava, le hiše še ne!« je dejal eden izmed njiju. Svoje hiše ta hip niti ne potrebujeta, ko pa je več kot dovolj prostora v veliki stavbi Rihardovih staršev. Tudi za dojenčka! Želita si sicer deklico, z veseljem pa bosta sprejela tudi fanta, ki bo morda kdaj nogometaš, kot je zdaj Rihard, in bo pripomogel k boljši uvrstitvi NK Hotiza. 23-letna Renata, ki je po poroki prevzela možev priimek, je končala srednjo kmetijsko šolo, pozneje pa še vrtnarsko šolo in postala cvetličarka. Zaposlena je v cvetličarni v Črenšovcih. Rihard, star 25 let, pa je ekonomist. Doslej je bil zaposlen pri Slovenski vojski, zdaj pa se odpravlja v zavarovalništvo, kjer namerava postati »agent.« - Š. Š., fotografija: S. Gvurica Krajanom ni vseeno Po končanih javnih razpravah o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih načrtov za mesto Murska Sobota in primestna naselja je mogoče reči, da je bilo kar nekaj konkretnih pripomb, ki bodo prišle prav načrtovalcem bodočega razvoja mestne občine. Tako se v Rakičanu zavzemajo za ločitev prihodnje obrtne cone južno od sedeža Kmetijskega gospodarstva Rakičan od stanovanjskega dela in grajskega kompleksa s parkom. V Krogu in Čemelavcih so se med drugim podrobneje seznanili tudi z odlokom o zaščitnih pasovih okrog vodnih zajetij, za kar je odgovorno podjetje Komunala. V Murski Soboti je precej pozornosti vzbudil odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Turopolje. Seveda pa so skoraj povsod večino časa namenili predvidenim velikim posegom v okolje zaradi gradnje železniške proge do sosednje Madžarske. Le-ta namreč na območju Mestne občine Murska Sobota vključuje tudi novo traso obvozne proge za prevzem tovornega prometa. Pri tem sta predvideni tudi posodobitev obstoječe proge Ormož-Puconci ter nova regionalna povezava z avstrijsko Radgono na zahodu in Lendavo na vzhodu. M. JERŠE Menjalniški tečaj Pomurske banke 25.11.1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25.11.1997 od QO. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.342,4760 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.821,8545 2.761,90 2.825,60 Nemčija 100 9.448,0682 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,6342 9,33 9,65 Švica 100 11.680,6467 11.380,70 11.643,40 ZDA 1 163,7161 162,30 165,30 S 1. decembrom nižje obrestne mere za vse vrste kreditov občanom! Predstavljamo vam GOTOVINSKO POSOJILO za naše komitente z odplačilno dobo od g do 48 mesecev Primer: Znesek Odplačilna Obrestna Obrok v SIT doba mera v SIT 100.000.......na 6 mes.....TOM + 7%..... 17.475 200.000........na 12 mes...TOM +8,5%.... 18.322 250.000........na 12 mes...TOM + 8,5%,.. 22.903 360.000........na 24 mes...TOM + 10%.....18.361 500.000........na 24 mes...TOM +10%..... 25.501 500.000........na 36 mes...TOM + 11,5%.. 18.153 700.000........na 48 mes...TOM + 11,5%.. 20.058 1.000.000....na 48 mes...TOM + 11,5%.... 28.654 Posojila odobravamo brez depozita ne glede na odplačilno dobo in namen. Podrobnejše informacije zahtevajte v vaši enoti Pomurske banke. ©pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Kot nam je povedal Jože Sta-mničar, so domačini pridno pomagali pri gradnji, denar (800.000 tolarjev) pa so dobili iz občinskega proračuna. Brv seveda ni ža okras, ampak čeznjo vodi pot, ki jo uporabljajo zlasti ljudje, ki stanujejo v 40 gospodinjstvih na levem brčgu Ščavnice. Tudi kak tujec se bo verjetno podal čez brv, saj peš hoja dobro de telesu in duši. Kaj pa zmenki mladih? Mar se ne sliši lepo: »Dobiva se pri brvi!« Na območju Lendavskih, Dolgovaških in Čentibskih goric menda ni več vinograda, v katerem ne bi imeli brajd, ker pač gre večinoma za novejše nasade. Seveda pa tudi ti niso večni, saj je treba po kakih 25 letih zasaditi nove trte. So pa tudi vinogradniki, ki celo mlajše trte izpulijo in posadijo kakšno drugo sorto. Na »položitih« vinogradniških pobočjih pri- pravijo zemljo za sajenje s stroji, na strmih pa sta še vedno nepogrešljiva lopata in motika. Tako je tudi Stanko Vuk iz Male Polane »moral« najeti delavce, ki so »ročno« prekopali starejši vinograd. Seveda jim je postregel s kakovostno kapljico in dobro jedačo. Pozimi si bo zemlja odpočila, spomladi pa bodo Vukovi zasadili nov nasad. - Foto.: J. Žerdin Jesen in zima v vinogradu Belšakovi s Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici pa imajo vinograd na območju v bližini cerkve Svetega duha. Gospodar ni bil zadovoljen s trsno sorto, ki bi sicer še nekaj let dajala pridelek, zato se je odločil za kakovostnejšo - chardonay. Ker teren ni strm, ni najemal delavcev, da bi zemljo prekapali s kakim ročnim orodjem, ampak jo je dal preorati s strojem. Tudi jam za sajenje trsja delavci niso izkopavali z lopatami, ampak, kot je razvidno s fotografije, z velikim svedrom, ki ga je poganjal bencinski motorček. Brez krepkih mišic pa le ni šlo, kajti stroj je bilo treba močno prijeti, da je sveder izvrtal dovolj globoke in pravšnje luknje. V te so potem delavci (že zdaj - v novembru) posadili trsne cepljenke. Po opravljenem delu pa so seveda malo popili. - Fotografija: Š. Sobočan Nikar pa ne mislite, da je brv kaka črna gradnja. Zanjo imajo vse potrebne papirje. Ob brvi je tudi starejši, a lepo obnovljen križ. Enkrat spomladi bodo brv blagoslovili in tedaj bo redne koristnike, sprehajalce in shajalce spremljal še božji blagoslov. Sicer pa ljudi varuje ograja, voda v Ščavnici pa tudi ni tako globoka, da bi se bilo mogoče utopiti, razen seveda po deževju. Fotografija: Š. Sobočan Globoko užaloščen je Vito Gy6rek - Na odpihu, ki bi moral na pot za balonskega navigatorja na Japonsko. Da je pot ostala nerealizirana, so krivi predvsem neuspešni telefonski klici dolžnikom Cestnega podjetja, ki naj bi nakazali vsaj sponzorska sredstva za let gospoda Gy6reka. Zofka pa mu tudi ni mogla priskočiti na pomoč, saj ji še zdaj pobirajo vse prilive z žirora-čuna, ki so jih požrli v Avstraliji, *★* Kot potencialni kupci Pomurke so se omenjali tudi Bosanci, ki pa so se poslu odpovedali, ko so ugotovili, da jim med čiste goveje pa-štete mešajo svinjino, zato jo je Milan Koren ponudil združbi gorenjskih prevoznikov, ki bi kupčijo takoj sklenili, če jih v tistem trenutku ne bi povozilo Kosovo kolo- ★ ★★ Potem, ko je nekdanji P°' slanec in zdravnik igralcev Mure in reprezentance tet sedaj direktor bolnice dr-Bojan Korošec - Menjava zvedel, zakaj je stari strateg Kovačič Koblencada ozmerjal z lopovom, je dnjemu takoj ponudil e”0’ letne brezplačne zdravi ne storitve brez čakanj ★ ★★ V ponedeljek nekaterim tnikom ni uspelo doseči ravskega župana Ferska.. pota - Vizionarskega, saj ie ta že odhitel čestitat Sezo’1' cu, da ni padel iz sedla- Jože Kavaš - Telžup Pr° čuje sinergijske učinke-jih začenja ustvarjati prvi f gionalni koncentrator pa111 ti Srakov^ sinergija. *** Lendavski naftarji so z ve likim navdušenjem spreJ®. odločitev vlade v slovens Mondeni na Brdu, in sic® ’ da bo ta prodala svoj de v Petrolu. Zato je gosP|V Hozjan Nafto že ponudi^ naročje prejšnjemu dir® torju Hajdinjaku. *★* V Radgoni svetniki šezm® raj niso sprejeli od100'^ kakšne cevi bodo vgrad kanalizacijo. Do sedaj J, namreč še nihče ni uSP । izračunati, kakšen bi i" _ biti-premer cevi, da bi P žiral vso gnojnico, ki s zamešali. *** Ki Po uspešni kompenzacij1’ jo je opravila Pomursk nka s hotelom Centr^rarlil-njem uredila Mestno r ,a nico, je banka pred sj- gospe hotelirki nov d1 aV cer zagon hotela Ehza Lendavi. *** Mali oglas: Krizni štad^g. tapljačev Panonke je P pa lil svoj sedež iz K°c) j4-ulico Arhitekta Nova** Če želite do potapja ,ot). rate uporabiti geslo niki nimajo umazani" *** Rogaševski svetniki so oj jeli sklep, da se b tja|i novega leta naprej na razglednem stolp ja gli. Ugotovili nam«* jav-bo le tako zagotovj ponosi njihovega dela daj navzgor. SESEDAJ