V rjublfani 1. januarja 1942-JC7C Koto:B. Badjura V MuraleJtMh* juthu Na Blokah d domovini »loven* tkega smučarstva prihaja joljii veljstvo je dobro razumelo razpoloženje ljudi, loda na čudež ni upalo. Premoč rdečih je bila le prevelika. Treba ie bilo na vsak način počakati okrepitve, ki lahko prispejo vsak dan. Toda teh okrepitev le ni bilo. Končno ie cenerai Yague sklenil, da izrabi razpoloženje moštva in napade. Med vojaštvom ie završalo od navdušenja. »Zmaga ali smrt!* so vpili letionarji. MaroUancem so gorele oči od bojaželjnosti. Ti možje, razredčeni v neprestanih bojih in utrujeni v nirazu. vročini in v boju, so res predstavljali cvet Yaguejevega oddelka. Bili so večinoma v konjenici in pri strojnicah. Svoi posel so razumeli izvrstno. Od mladih nog vajeni sedla in puške, so stopali v boj kot v nekaj vsakdanjega, samo ob sebi umevnega. Še pred desetimi leti so se borili pod hrabrim Ab,I El-Kriniom proli Španiji. Bila je to dolga, krvava borba; končal jo je šele mladi general, ki danes načeluje narodnim vojskam — general Franco. Iz nasprotnikov Španije so postali Marokanci prijatelji. Njihovi oddelki so imeli v začetku vslaje zelo odločilno vlogo. Najbolj pa je vrelo mod prostovoljnimi oddelki, ki so v tem času bili že organizirani v popolnoma redne oddelke. Bili so to liudie vseh starosti in vseh stanov: mladeniči in možje, razumniki in kmetje, trgovci in obrtniki, vsi, ki jih je vžgal ogenj ljubezni za domovino. Oče je prišel s ßinovi, celo ded s sinovi in vnuki in se skupaj z njimi boril zoper skupnega sovražnika. Alkazar je za vse te junake poslal sveto znamenje njihove borbe. Zalo nič čudnega, če so koprneli po dnevu, ko bodo zagledali niegovo razvalino in glavno obzidje ter pozdravili njegovo junake. Sklep poveljstva, da se bojna črta rdečih predre za vsako ceno, je izzval med njimi neho sveto navdušenje. Po taborišču se je slišalo petje domoljubnih pesmi in vpitje legionarjev. Ti so se zbirali okrog Torresa in poslušali njegovo pripovedovanje. »Glad, žeja. vročina, bolezni in vsakovrstno drugo pomanjkanje, nič jih ne more strahovati. Ko so jih rdeči pozvali k predaji, so odgovorili, da so sklenili umreti, predali pa se ne bodo.« »In tudi umrli ne bodo! Rešili jih bomo!« vpijejo legionarji. Dne 20. septembra se je začela ofenziva generala Yagueja proti armadi, ki je branila pot do Toleda. Številčno so bile bele čete šibkejše, imele pa so boljše poveljstvo. Molče in z zloveščim ognjem v črnih očeh so čakali belo oblečeni Marokanci povelja za naskok. Prostovoljski oddelki so peli, peli in peli. Peli so domoljubne pesmi, peli so nabožne pesmi in hrepeneli po boju. Legionarji, vsi. od poveljnika do zadnjega re-dova, so se zbrali okrog Torresa in poslušali njegove navdušene besede: »Tovariši, sedaj gremo v odločilni spopad. Pred nami sloji sovražnik, zagrizen, številčno močan. Pred nami stoji nevredni brat. ki je zatajil «vojo mater Španijo, ki te zatajil svojega Boga m svojo vero ter dvignil meč, da ga zabode v hrbet onim. ki so še ohranili svoio ljubezen do domovine. Tovariši. Španija gleda danes na nas in pricakuie, kako borno storili svojo dolžnost, kako bomo zbrisali sramoto izdajstva in brezboštva z njenih tal, kako bomo maščevali kri tisočev in tisočev nedolžnih, ki so padli kot žrtev svoje ljubezni do vere in domovine. Tovariši, ne pustite da bi tolika kri lekla zaman, ne pustite, da bi Španijo zagrnil smrtonosen hlad komunizma! Naš ooj je svet, ker se borimo za vero in domovino, fred nami stoji močnejši sovražnik, toda z nami je Bog, m kdo je kakor Bog? Mi gremo nad (lobata z zaupanjem v Boga, zato ga bomo štrli, steptan v prah njegovo ošabnost in dvignili domovino do njene nekdanje slave. Tisoč mladih «ìvljeni ki gleda nanje ves svet z občudovanjem nas pričakuje gor v Alkazarju, tisoč mladih živ-jenj je zaupano našemu junaštvu. Naš neuspeh je njihova smrt, naša zmaga je njihovo odrešenje. Zagrabite za puške, dvignile meče In «lecite, siedle v boj, v boj za Španijo, za oliar in domovino!« »V boj, v boji« je zaorilo od vseh strani. Kakor odgovor na ta klic se je začel z vso silovitostjo topovski ogenj. Povelja so «donela in čete «o se razvrstile na svojih mestih. Dve uri so bruhali topovi svojo smrtonosno pesem. Nato so na mah utihnili. To je bilo znamenje, da prostovoljski oddelki letijo v naskok na levem krilu. »Arriba Espana! Živela Španija!« je donelo izpod rdečih čepic karlistov ter iz mladih, z modrimi srajcami odetih falangistov. Več tisoč fantov in mož je drvelo v naskok proti rdeči črti. Kmalu je vpitje sredi regljanja strojnic in pusk. Na gosto so padali vojaki. Strašno so jih kosile strojnice iz komunističnih jarkov. Toda že so se bližali preostali v središče sovražnikovega odpora, že so skakali na več mestih v iarke in napadli rdeče čete z bajoneti in s kopiti. Nato so skočili na-več krajih nekale regljali. Nato so zakali nasled-slednji oddelki. Z veliko naglico in v velikem številu so se usipali skozi dobljene vrzeli in se takoj razširili komunistom za hrbet. V sprednjih komunističnih vrstah je na levem krilu zaradi lega nastala silovita zmešnjava. Sovražnik je vdrl daleč v obrambno črto in resno grozil, da bo odtod porazno vplival na izid celoine bilke. Znova so se oglasili topovi. Sedai so z vso silovitostjo tolkli desno krilo komunističnih u-trdb. Marokanci so hladnokrvno čakali, kdaj bodo gromovi utihnili, da spuste nestrpne konie in jih poženejo v naskok. Morda bo tokrat uspešno. Morda bodo podrli v prvem naskoku komunistično obrambo in prišli sovražniku za hrbet. Končno so topovi utihnili. Že lete bele, nizko sklonjene prikazni čez nizko grmičje kakor misel naglo proti sovražni črti. Že so v območju sovražnikovega ognja, že padajo iskri arabski vranci in mečejo iz sedel v bele plašče ovite postave. »Kismet!« vpijejo padli Marokanci. Tisti, ki niso ranjeni, drve peš proti strelni črti, dokler jih ponovno ne podrejo streli. Prva kolona marokanskih jezdecev ie že uničena in razpršena. Toda zanjo leti ko blisk druga in za drugo tretja. Spet regljajo strojnice in padajo puške, spet padajo bele por-tave s konj in dvigajo ob padcih oblake prahu. Zadaj sredi tretje črte kot bela prikazen stoji v največjem diru na konju marokanski poveljnik in vpije s strašnim glasom, da ga slišijo vsi jezdeci, da ga slišijo celo v strelne črte: »Kabili. nepremagljivi sinovi puščave! Ne bojte se smrti, ker nam jo Allah prinaša! Ne pustite, da bi nas osramotili beli bratje, ki so že pregnali sovražnika! Zmaga ali smrt!« Ničesar niso odgovorili belo oblečeni jezdeci, le krepkeje so spobodli konje, krepkeje stegnili krive sablje in drveli naprej. Že spet kose strojnice, že se prevračajo konji, toda bele postave drve z nezmanjšano naglico naprej. Tedai plane prvi koni v strelski iarek za njim tretji, četrti. Druga kolona se je prebila skozi ogenj in seka sovražnika. Tedaj se odpre grlo Marokanra. S strašnim vpitjem sekaio in pode komuniste in jim ne puste oddiha. Streljanje je popustilo, sovražnik se skuša umikati tudi na desnem krilu. Medtem pa tretja kolona konjenikov plane kot vihar mimo borečih se gmot in hiti naprej, kakor da je boi ne bi nič zanimal, kakor da bi se ji mudilo nekam drugam. Kar se ii postavi na pot. seseka in razprši ter hiti vedno le naprei, kakor bi bežala nroč od boja. In res zavila je na desno ter hiti ven. Že je izginili in prepustila drugo kolono svoji usodi. Toda ne mine dobra ura ko se daleč v središču rdečih utrdb dvigne krik in razvije streljanje. Marokanska konjenica je v velikem polkrogu obšla rdeče utrdbe, se nato odzadaj vrnila ter zdaj nepada sovražit, v središču. Sovražni topovi, ki že dobro uro gne in delajo zaporni ogoni med rdečo črto in rn»K° SL10. s0 n'TlU utihniti. V ozadju narjih Sedaj Je vrsta na legio- »Tercio, adelante!« (»Legija, naprej!) Razigrano h,te legionarji v |,o[ Razigrano toda previdno. Vajeni so bojev, zato znajo 3 vrednost življenja. Sprva teko, polem napredujelo prihuljeno, ko pa začno strojnice pošiljati točo krogel v njihove vrsle, se plazijo nevidno, neslišno. Tu in tam se kdo prime za prsi in 0I>-leži. tu in tam zavpije kdo in zakliče poslednji, krat ime najdražjega, kar je imel na zemlji. Toda vrste legionarjev se plazijo naprej, iščejo kritja med grmovjem, za skalami, zn vsako grudico. Za so petdeset korakov od strelne čile. že trideset dvajset. Tedaj planejo kol risi pokonci in zmečejo v strelni jarek loro ročnih granat. V strelnem jarku nastane pravi pekel. Znova skačejo legio-narji pokonci in zilrve z nasajenimi bajoneti v strelne jarke. Stroinice utihnejo, vname se boj iz prsi v prsi. Legionarji prodirajo. Že so prvi jarki očiščeni. V njih sede legionarji in »i brišejo potna čela. Grašič gre tesno za prvimi oddelki, obvezuje^ izpira, tolaži. Tudi on je že v jarku. Kupi mrli-čev leže povsod, vmes stokanje ranjenih. Nad glavami žvižgajo krogle, odzadaj se vale v strelno jarke nove čete legionarjev in čakaio na povelje za nadaljnje prodiranje. Povelje že gre od usi do ust. Spet se začne isto kot prej. Legionarji sa plazijo dalje. Že so pri drugem strelnem jarku, že planejo v jarek. Spet borba na nož. Tudi tu so rdeči izrinjeni in beže. Sedaj plane legija v odprt naskok. Sovražnik se pred njo umika in išče kritja za obrambo. Toda legionarji ga potiskajo hrez prestanka naprej. Odzadaj pa marokanska konjenica razgraja in uničuje živec sovražnega odpora. Vedno tesnejo se oklepa obroč okrog komunistov. Obup jih žena do blaznega odpora. Prostovoljski oddelki so so medtem razlili v polkrogu ob levem krilu in prišli v slik z marokansko konjenico. Le po ozkem pasu na desnem krilu se morejo komunisti še umikati. V tem je nastopila noč in prekinila borbo. Uspeh belih čet je bil že skoraj zagolovljen. Noj so prebili vojaki na prostem. Grašič in Alvarez sta sedela v na pol podrti koči in čakala belega dne. Alvarez je bil proti svoii navadi tih in pobit. »Neke slutnje imam.« je spregovoril. »Morda se jutrišnji dan zame ne bo dobro končal.« Komaj je to izrekel, je skočil pokonci in naglo ugasnil Ogenj, ki je plaho pbipetel v h". {3 raki; • -l "teioe ln M)H i» ie dprl -:?val .ore. le'mw><*! k vkih »Nekdo i« «fedal vrata. Tod,- je »Najbrž s« ti jt. Grašič. , . SjMim, Noč Je poteki» v Ob prvem »vitaujr. Jt»' in cakloniMfcS V -w-<» •>—■ Alvarez ie vstal Izza ognja ln stopil na prag. V istem trenutku je iz neposredne bližine, i» grmovja ob koči počila puška. Alvarez je padci vznak v sobo. Takoj nato je slišal Grašič dobro znani glas: »Zmotil sem se. Drugič bom bolje pazil.« Bil je Vagner. Grašič je pograbil za puško Ia besen skočil iz koče. Toda Vagnerja ni bilo več. Izginil je v grmovju kraj koče. zalo se je Grašio naglo vrnil h prijatelju. Alvarez je bil zadet v prsi, v pljuča. »Slutil sem, da bo nekaj prišlo,« je težko hro-pel. »Tu so moja poročila, odpošlji jih ti! Čutim, da umiram. Imam pa to sladko zavesi, da umiram za domovino.« Grašič se je razjokal. Jokal Je od žalosti, jokal je od srda: od žalosti zaradi prijatelja od srda proti Vagnerju. Kaj vse mu je povzročil ta človek! Zapeljal mu ie zaročenko, vzel njemu dobro ime in ga spravil v ječo kot morilca, zdaj pa mu je ustrelil najboljšega prijatelja. »Morilec, trikratni morilec!« Alvarezu ni bilo pomoči. Krogla mu je šla skozi pliuča. Umrl je nekai trenutkov zatem v Grašičevih rokah. Njegovo truplo so spravili bolničarji v ozadje, poročila o zmagoviti bitki pa ie nesel Grašič z žalostnim srcem v glavni stan. Izguba prijatelja ga ie strašno zadela, želel si i* sam smrti. Kaj ima še na svetu? Ničesar več. 10 hudih izgubah v lastni domovini si je nekoliko opomogel ob strani zvestega tovariša. Zdai ga J8 Vagnerjeva podlost oropala še njega... V G™" šiču je še bolj dozorel sklep: kaznovati mora vso zločine, ki jih je Vagner zagrešil. Najti ga mora za vsako ceno I ., Vest o Alvarezovi smrti se ie med legionari! hitro razvedela. Skoraj vsi so ga poznali in cenili zaradi njegove ljubezni do domovine. deli so tudi, kako je bil Grašič navezan na njegovo prijateljstvo. Nedaleč od Grašiča Be Je oglasil legionar ter zapel, in za njim so potegnili vsi navzoči: Yo tenia un camerada — Imel sem tovariša, .. , (Konec pnh.) .Domoljub' bo tudi v bodoče izhajal v dosedanjem obsegu V novo leto s t o p a ni o. Ce gledamo nazaj, lahko ugotovimo, da je naš časopis izpolnil obete, ki jih je leto osorej sporočil svojim bralcem in le-te morda tudi presegel. Vsi sodelavci pri „Domoljubu" od urednikov pa do poslednjega nameščenca uprave so vlagali v delo za »Domoljub'4 veliko ljubezni. — lz dopisov, ki nam prihajajo od naročnikov in bra'cev spoznavamo, da so se vezi lista z bralci poglobile in utrdile. Hvaležni smo Vsemogočnemu, da je blagoslovil napore, ki so bili vloženi za prospeh na-ega najboljšega slovenskega tednika. Prav tako želimo, da bi tudi bodoče leto bilo nadvse prizanesljivo vsem bralcem našega lista. Prosimo tudi pomoči od zgoraj, da bi mogli za naprej izpolniti obete; da bi vsebina „Domoljuba", ki bo izhajal v dosedanjem obsegu, ugajala vsem bralcem in prijateljem našega tednika, lladi bi dosegli, da hi bil naš tednik prav vsakemu Slovencu zvest, iiaizveslejši življenski prijatelj, ki daje človeku poguma v nesreči, ki ga vedri, kadar je razvedrila potreben in ki inu sloji ob strani z resnimi in koristnimi ter uspešnimi življen-skimi nasveti. Da nam bo vse to mogoče uspešno izvršiti, pa prosimo za naklonjenost vseh bralcev „Domoljuba" (udi r bodoče. Naj bi nam vsak pomagal z dopisi, nasveti itd., tako, da bo vsebina našega tednika res odraz življenja med našim narodom in da ho s smernicami, ki jih list črpa iz rečnostnih načel katoliške vere in iz narodove preteklosti, vedno zvest spremljevalec, usmerjevalec — takorekoč vodnik žitja in bitja nagega naroda. Tudi letos je „Domoljub" poskrbel za eno najlepših nagrad, ki jo list svojim naročnikom more dati, to je prelepo knjigo veliki „Slovenčev koledar'1, ki je letos še mnogo lepše uspel kakor lansko leto. Gotovo bodo vsi naročniki znali ceniti napore lastništva časopisa, ki je hotelo s to veliko knjigo izkazati še posebno pozornost svojim naročnikom. Verujemo, da bomo prihodnje leto mogli ta dar ponoviti ? splošno zadovoljstvo vseli naših naročnikov. Novo leto, ki se odpira pred nami, je tudi za našo tiskarsko stroko v znamenju zvišanja cen, vendar smo se kljub vsemu odločili, da bomo naš tednik izdajali v dosedanjem obsegu. Naročnina bo pa za celo leto le 20.— lir, kar je zelo malo. Seveda bomo mogli t o n a ro č n i no o bdr ža t i le pod enim pogojem, da bo namreč naročnina plačana rs a j d o k o n c a j a n u a r ja 1942. Vsem naročnikom kličemo še enkrat, da plačajo naročnino za celo leto v naprej vsaj do konca januarja meseca, da bomo mogli nakupiti potreben papir in drug tiskarski material za vse leto. Le če bo to res tako, bo časopis labko izhajal mirno r dosedanjem obsegu. Zastopniki! Na Vas se še posebno obračamo! Kajti zavedamo se, da predvsem od Vašega dela zavisi res uspeh in napredek našega lista. Storite v polnem svojo dolžnost! Obiščite vsako družino v Vaši Sari in prosite jo, da se naroči na „Domoljub". Ponavljamo: obiščite vsako družino brez izjeme! Čim številnejša bo družina „Do m o 1 j u b o v ih" naročnikov, tem trdnejši bo njegov obstoj! Pripominjamo, da je vsak, kdor plača naročnino za „Domoljuba" za celo leto v naprej, tudi zavaro-van za primer požarne nesreče po posebnem pravilniku, ki je v današnji številki tudi objavljen. Prepričani smo. da bodo vsi naročniki, bralci, kakor tudi zastopniki uvideli namene in napore lastništva „Domoljuba", mu ostali ob strani, zavedajoč se našega starega gesla „zvestoba za zvestobo", da homo lahko tudi v bodoče z „Domoljubom", ki je pravzaprav skupna last vse velike družine njegovih bralcev, po poti pravice in resnice korakali naprej v bodočnost. Obnovite naročnino za „Domoljuba" čimprej! Pridobite nam novih naročnikovi Pripravite 20.— lir! Pošljite jih po položnici ali pa jih izročite našemu zastopniku, ki Vas bo obiskal še ta mesec! „DOMOLJUB", 147.839 lir požarnih podpor je do danes uprava „Domoljuba" že nakazala svojim zvestim naročnikom v nesreči, ko so bili pomoči najbolj potrebni PRAVILNIK, ki doOota izplačilo 380 lir za poiarne podpore I I. Vsak „Domoljubov" naročnik, ki vsaj do konca meseca januarja v naprej poravna celoletno naročnino, prejme od uprave „Domoljuba" podporo v znesku 3 SO lir, ako m i v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovali. Naročnikom, ki nima:o lastnega stanovanja, pa jim ob požaiu pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 380 lir. II. Naročnik „Domoljuba" je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne gleda na to, kdo je dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgorai navedenem času in poskrbe, da bosla seznani naročnikov in naročnina pravočasno odposlana „Domo-ljubovi" up avi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali sta novanje, in da ie — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto v katerem ga je nesreča doletela. V. Požarna podpora se ne izplača, če tudi bi bili izpolnieni vsi drugi pogoii: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore stmo gospodarska poslopja: hlev, skedeni, svinjaki, stelnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Ce pogori hiša možu, čigar žena jo naročena na „Domoljuba", ali hiša očeta, Čigar sin ali hči prejema „Domoljuba", pogorelec nima pravice do podpore. Uprava „Domoliuba" se bo tega pravilnika točno držala in prošenj ue-upravičencev ne bo uvaževala. „Nesreča nikdar ne počiva .. .", »ato po-ravnaite takoj naročnino sa „Domoljuba"! Rešujte bogato nagradno križanko! NOVEGA W L---— d Z 21. decembrom so bili ukinjeni nekateri osebni vlaki v Ljubljanski pokrajini. Več povedo na žel. postajah. d Običajno božično zborovanje Slomškove Sružbe je bilo v ljubljanski unionski beli dvorani 27. decembra. d Zadružna zveza v Ljubljani je imela svoi redni letni občni zbor 29. decembra v beli dvorani Oniona. d Ducejevo nagrado 600 lir o priliki rojstva dvojčkov sla te dni prejela zakonca Sive Mihael in Frančiška iz like vasi. d Kdaj se 6me prodajati meso. Zaradi odredbe pristojne oblasti se meso sme prodajati: vb sobotah, nedeljah in ponedeljkih goveje meso ln telečje; ob torkih, sredah in četrtkih gnjati, prekajeno svinjsko meso. tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina; ob vseh dnevih v tednu drobovje, meso kuncev ler dlakasla ln pernata divjačina. d Navodila za pošto v tujino. Za časa vojne Je prepovedano pošiljali 9 pošlo v inozemstvo: razglednice, poštne biljete, prepovedana je raba podloženih kuvert, kvadriranega papirja. Nadalje je prepovedano poSiljati v pismih fotografije (panoramske) ali pa fotografije krajev, ki so voja-Ikega interesa, (osebne fotografije ne smejo imeli podlage), odrezkov iz lislov, cigarete, belega papirja ali ovitkov, znamk, denarja, belega notnega papirja, pa tudi popisanega. Končno ni dovoljena raba nobenih drugih jezikov razen naslednjih: albanščina, amharšfina. arabščina, češčina, bolgar-Kiina. kitaJEčina. korejščina, danščina, finščina, francoščina, japonščina, grščina, italijanščina, angleščina, latinščina, norveščina. holandščina. perzijski jezik, poljščina, portugalščina, romunščina, ruščina, srbohrvaščina, slovaščina, slovenščina, španščina, švedščina. nemščina, taišfir.a. turšfina, ukrajinščina in madžarščina. — Nadalie priporočajo oblastva lepiti znamke na gornfem desnem kolu proslora, ki je namenjen za naslov. Na zadnji strani pa je treba napisati irne, priimek in naslov pošiljatelja in ga tudi navesti na vsaki strani pisem, da bi se izognili nehotenim zamenam za časa cenzurnega dela. Pošiljke, ki ne bi Upoštevale predpisov, bodo vzete iz prometa, razen onih, ki so priporočene, poleg tega pa bodo doživele močno zamudo. d Letošnji december je bil znatno toplejši od novembra. Sprehajalci so ponekod opazili, da 60 te dni začele zopet rasti gobe. Izšla je ponovno knjiga našega znanega in priljubljenega pisatelja Janeza Jalena »Trop brez zvoncev«. Dobite jo po vseh trafikah in knii-garnah m pri vseh naših zastopnikih, ro novem letu bo izšel tudi ponatis druge knjige »Marianna Sirca«! doeraien?^ ^««•IJ-Vrhovsk. je do polovice S^ ;i4i r;, '.ena du',a bi bila konE«na že je-fe ikra hi ' ,« b' ne J"1» vojne. Namen le proge Äs V&s ira i",".': ™"a " «to« roto rr." £t ifògMaruft Ä, U.Srj.M'Iif tfi&SS gah. _ Nevarno se je opekel e kropom Stirile"^ Sin čevljarskega pomočnika iz Ljubljane Ciril Godec - S klopi je padel in si zlom, nogo dveletni Franc Hržan z Mirne. - Pri padcu čez prag si je zlomil levico 58-lelni posestnik Anion Rebolj od St. Jurja pri Grosupljem. - >a cesti je padla in si zlomila ro!;o Darja Begu«. 47-letna žena uradnika iz Ljubljane. - Levico ie zmečkalo v mlinu Joželu Zupančiču, 4o-letnemu posestniku iz Karlovca. „„„„i-h Okrog 2IHI0 komisarjev je le dni imenovala hrvatska vlada za vsa prejšnja židovska podjetja. h Premestitev prof. H i ha rifa. Dosedanji ravnatelj učiteljišča v Zagrebu Josip Ribarič, svoje-časni prof. v Mariboru, je z zadnjim poglavniko-vim odlokom prestavljen na delo v vseučiliško knjižnico v Zagrebu. Kakor znano, se ie prolesor Ribarič svoječasno močno zanimal tudi za slovensko leposlovje ter ima pripravljeno za tisk veliko študijo o Dragolinu Ketteju. . h Državni upokojenci, zlasti upokojeni oficirji, pa tudi zasebniki izpod 65. leta, ki so pošleni Hrvati, se lahko sprejmejo v državno vojaško lahko službo proti posebni nagradi. h Najvišje cene murskim ribain so določile oblasti v Senju. Ribiči Imlo lahko v bodoče prodajali morske ribe od 16 do 22 kun za kilogram. h Liter mleka stane zdaj v Zagrebu 5 kun, kg masla 133, Irapisla 45.50, emenlalskega sira pa 66.50 kun. h Te dni je po vsej Bosni zapadlo toliko snega, da je resno ogražal železniški in cestni promet, promet. s Slovenska pekarna v Belgradu prešla v druge roke. Znana slovenska pekarna v Krimski ulici v Belgradu. ki jo je imel že več let Anion Presker, je sedaj prešla v druge roke. Dosedanji Božja postava nad vse Besed» našega škefa Na prvo adventno nedeljo je v ljubljanski stolnici imel adventno pridigo škof gospod dr. Gregorij Kožnimi, kjer je pretresljivo naslikal podobo naših dni in današnjih ljudi. h. lega govora zlasti povzemamo tele silno pereče misli: Kolika zmeda vlada danes gleile obveznosti božjih zapovedi! Mnogi se dajo premotiti in mislijo. da «aradi izrednih razmer fa«a nekaterih božjih zapovedi ni trelia spolnjevali, fcš da hi bilo njihovo spolnjevanje narodu škodljivo. Narobe svel! Razmere in fasi se morajo ravnati po božjih zapovedih, ki veljajo večno za vse čase. za vse razmere. Ne more se Bog in njegova svela volja spreminjati p„ človeških želiali in po nesrečnih razmerah, v katere je človeštvo zašlo prav zaradi tega. ker je 7»mislilo edino pravo pot "1 jo kažejo božje zapovedi. Danes fujem govorili tudi sicer resne lindi da umor ni več zločin, ampak junaško dejani«. kò so dandanes nekatere naravne vrednote politične narave višje kot versko, nadnaravne. _ I roti temu mnenju stoji božje razodetje: Vmor L«."„°i i"® V ne'Tpiiof «r<>l>- ''i božjo pravično ^ bitij mrd slovenskim narodom. - ,"„'' s1flrk« hr" «Možbe in hrez obsodbe na. onalniha f"" P«'M1I P»"«Wh. socialnih ali na.iOTialnih razlogov ali iz „s^hne maščevalnosti. Ä«spremenljivo veliavna re.nlca jc: Edini Bog jegospodar nad človeškim življenje,, _ "l "a MvHsÄmnI* ""T «Masti nad ler iu'Z s «,"1 "e h,> »"'i'« ^ icrjaia od Svojem časa neusm eno. >(;|»s krvi vojega brata vpije k meni , zemlje« (Ge„ 4 , ,V RodTÖL"", °,n?0d .na strani sv pisma! ostan k»k^no kol Bo«' ie » no- i i" °.Prav'čiti svojo nasilnost. nhiiaj! Ne krartH zi vb i frk-an,i "pÌ9a,: Ne Sftw: ~ " U On L r ,2a niko*" in za noben čas imetja o„ *M, *',v'ienja in f|ove5ke)tn samovoljno tZ 'S 1 noben človek vpije ! cm f/" "e mnrc *reba. ki p J i zemlje do neha po maščevanji!. lastnik jo ie zaradi starosti izročil svojima doli», letnima pomočnikoma Dragolinu Bundalu in Kr Šavliju, sam se je pa iz Belgrada preselil na svola posestvo v bližini Zemuna. h Nouženjen delavec na Ilrvalskem j,, ^ treboval v novembru za svoje Življenje 148850 kun. Za delavsko družino štirih članov je ^lo imlrebnih v novembru 3900.55 kun. h Te dni so prodajali v Zagrebu jajca za bo. žično praznike. Na vsako živilsko izkaznico s« je proli odrezku posebnega kupona dobilo po tri jajca 1111 oselio. Ii Pol litra petroleja znaša na Hrvatskem količina, odrejena za ona gospodinjstva, ki nimajo električne razsvetljave. Cena petroleju je 12 kun za liler. Zastopniki ! Podvojite svoje delo ! Le če bodo vsi naročniki »Domoljuba« plačali naročnino vsaj do konca ja« nuarja, bo zagotovljen nemoten obstoj najboljšega slovenskega tednika. h O preureditvi delavskega zavarovanja jg imel te dni sestanek z raznimi činitelji minister za socialno skrbstvo v hrvaški državi. s Obleka iz domačega platna. Zaradi jiomanj-kanja blaga za obleke, so si pričeli kmetje po Srbiji delali obleke iz domačega platna. s Oblačilne nakaznice uvedejo v kratkem ludi v Srbiii. s Zelo pametno. Belgrajski dnevniki se odločno zavzemajo, da bi bila izdana najstrožja prepoved šminkanja v državnih uradih in tudi v solali. Državne uradnice, ki bi v urad prihajalo našminkane ali s pološčenimi nohli, naj bi liile iz službe odpuščene. K Med odbijače je zašel 30-letni železničar Franc Brglez iz Ponikve, ko je v Teznu premikal vlake. Odbijača sla ca stisnila po sposili jeni <1t-lu telesa tako hudo, da so siromaka morali pripeljali v bolnišnico. g Borba zoper golšavost. V novem letu bodo prodajali na Koroškem, Iflf-r je golšavosl precej razvila, posebno sol, in sicer bo kilogramu kuhinjske soli primešano 5 er jodovega kalija. g Živinska kuga v Mariboru. Ker se kima mod živino vedno bolj razširja, so oblasti ukrenile odločne ukrepe. Zato poslej nihče več n« sme skozi mesto vodili in voziti niti krav. niti svinj, nili koza. Tudi goveja vprega je zdaj skozi meslo strogo prejiovedana. Lepa knjiga »Trop brez zvoncev« spada v vsako slovensko hišo ! Naznanilo n »Rakovniške Knjižice« so prinesle v novi številki prav lep »Duhovni koledarček« za leto 1942; to je svojevrstna kontrolna knjižica za notranje življenje. Kako primerna za naše časel — 1. januarja izide: »Bog p o m a (J a j«. Takrat »e zaradi draginje cena za 20 cent. spremeni. Zradi lega pač ne bomo manj segali po teh lepili knjižicah. n Listnica uredništva. Jože Hazor: Obe pismi prejel. Srečno novo leto I Uredniška pošta J. K.: Poslali sle dopis In sliko, ne da bi se podpisali in navedli ime jubilanta, o katerem pi- J šele. — St. Jernej: Prejeli prepozno — šele 22. decembra. — Božično številko »Domoljuba« smo izdali prej kot običajno, zalo je nekaj dopisov izostalo. Novi grobovi Umrli so: na Dobrovi posestnik in usnjar smrtnik Anion, na Blalu pri Gatini Neža Adami«. V Zagrebu župnik in dekan Ognjeslav Skainlee, v Slavonski Požegi župnik Fran Močnik. - v l'iubljani so odšli v večnost: Drnovšek Marko • have pri Liliji, Kapelj Antoniia roi. Anžur, inž. Josip žužek, Pelerček Domiceli, maior v pokoiu Anion Aleksandrovič in soproga nadsprevodnika drž. zel. v p. Bitenc Marija. Naj počivajo v miru! C Iz Tržaške in Goriške pokrajine p Lepa pobožnost. Nedavno smo Imeti v žup-ri cerkvi sv. Ane v Cerknem spodbudno poi>ol-dansko pobožnost. Bil je sprejem otrok v Marijin vrtec. Prisrčnost in lepoto te pobožnosti je zlasti povzdignilo dvoglasr.o petje otrok, ki zasluži vso polivalo. I> Sneg na goriških hribih. Ob začetku tedna je zmagal jug in smo dobili dež. Nato pa je v četrtek nenadoma znova pritisnil sever. Medtem ko jo v nižinah deževalo, ie gorati predel dežele zopet pobelil sneg. Od Banjške planote preko Trnovskega pogorja in Cavna do Nanosa je vse pogorje, ki tako čudovito obroblja Goriško nižino in Vipavsko dolino, precej daleč po pobočju dolilo novo sneženo odejo. Po obnebju se preganja jasnina s sivin in je vreme pusto. Kdor ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je naročil, naj nas o tem po dopisnici takoj obvesti, da bomo mogli izvesti potrebne reklamacije. Koledar smo poslali prav vsem že pred tedni. Tudi če naročeni časopisi v redu ne prihajajo, nam sporočite z navedbo točnega datuma zakasnitve. p Cerkno. — Nesrečna smrt mladega dekleta. Na praznik Brezmadežne se je okrog poldneva raznesla po naši vasi pretresljiva vest o nesrečni sinili mladega dekleta. 16-letna Matilda Rejc iz Planine je po sv. maši hotela z materjo obiskati sorodnike za vasjo. Iz neprevidnosti sta si ženski izbrali stransko pot, ki pelje po zasilni brvi čez Cerknico. Potok je bil zaradi močnega dežja v pretekli noči znatno narasel. Dekletu je na spolzki brvi spodrsnilo in je nesrečno padlo v deročo vodo. Mati je v prvem trenutku vsa prestrašena klicala na pomoč, potem se je pa sama pognala za hčerko, da bi jo rešila. Toda še 6arna ni bila kos močnemu toku Vode. Na kraj nesreče je prihitela neka ženska, ki je z veliko tvegano-nostjo mogla rešiti le še mater, dekleta pa ni bilo videti nikjer več, le njen dežnik se je še kotalil med valovi. Ognjegasci so nemudoma šli iskat po-nesrečenko vzdolž struge, toda prvi dan so iskali brezuspešno. Šele prihodnji dan so orožniki našli utopljenko štiri in pol km daleč od kraja nesreče. Vsa okolica sočustvuje s starši in jim izreka ob žalostni izgubi hčerke iskreno sožalje. p Tri mesece jef-e, ker ni naznanil prašiča. Po obstoječih predpisih mora vsak, ki redi prašiča, istega javiti pristojnemu oddelku pokrajinskega živinorejskega urada in mora dobili tudi ■dovoljenje za zakol. Rudar Ignacij Car iz Idrije ni napravil te prijave in je tudi zaklal težkega prašiča brez predpisanega dovoljenja. Zaradi ovadbe, ki so jo napravili nadzorovalni organi, je prišel pred sodnike. Goriški tribunal ga je obsodil na tri mesece težke ječe in 500 lir kazni. Najlepše novoletno darilo so knjige »Slovenčeve knjižnice«, zlasti »Pokojni župnik Kampens« in na novo ponatisnjena knjiga Janeza Jalena : »Trop brez zvoncev«. p 40-letniea Verdijeve Btnrli. Za četrtek, 11. decembra je bila v Gorici določena proslava 40-b'tnice, kar je preminil veliki mojster Giuseppe Verdi. Zaradi nepremostljivih ovir je bilo spominsko slavje preloženo na nedoločen čas. p Nove cene vina v Italiji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je izdalo nova pojasnila glede ren letošnjega vina. Za vino normalnega konzuma so dovoljena naslednja zvišanja cene prl J konzumu v primeri s ceno proizvajalca: za vina v steklenicah in slično za liter 2 liri, polsteklenice 1.80 lire in za dvolitrske steklenice 3.20 lire, za steklenico 1.70, za veliko steklenico 35 lir. Poleg tega je bila izdana tabela, ki določa pribitke za sortna, boljša vina. Pri teil pribitkih so že upoštevani prevozni stroški. p V Merčah sem bil. Na povabilo Poldeta »Betičovega« iz Plešavce sem prišel nedavno v Merče, kjer so ravno praznovali god svojega vaškega patrona sv, Andreja. Kot vedno žejni bratec, sem imel prvo postajo v gostilni »Pri mostu«. Da zadostim svoji verski dolžnosti sem sklenil, da tam počakam sv, mašo, ki je bila šele ob enajstih. Ker sem imel dovolj časa, sem si ogledal v bližini sc nahajajočo lično merčansko cerkvico in pokopališče, na katerem sem opazil precej lepih spomenikov in nekaj svežih grobov. Precej znancev, ki sem jih poznal in smo se radi imeli, je zasula lopata. Naraslo pa je že precejšnje število malih Merčancev in Merčank, ki prodajajo »platno« po vasi, Kraševci se kaj radi postavijo v obleki in vedenju, tako tudi Merčanci. Ze precej zgodaj so se zbirali postavni merčanski iantje in možje ob cerkvenem zidu s cigaro ali pipico v ustih, zapleteni v važne pogovore. Zelo so se postavila tudi merčanska dekleta. Po sv. maši, pri kateri so lepo peli povirski pevci, sem jo odbrusil v vas, in sicer ne na štruklje, ampak na oblico k merčan-skemu mežnarju Janezu. Tam sem dobil Poldeta Betičovega, ki je imel polno pletenko na mizi. Da bi se mi ne zameril, mi je takoj nalil iz nje običajno merico. Pri štruhljih, oziroma pri oblici smo se pomenili marsikaj zanimivega. p Sežana. Dne 17. novembra 1941 je bila v Sežani že druga zlata poroka Mihaela in Frančiške Skrinjar. Na mnoga letal — Zima, ki je nepričakovano prišla, je pobrala na oni svet dve dobri mamici: Katarino Skulj in Marijo Ferfila. — V Danah pri Sežani živi 85 letni Anton Macarol (Jakopini v Orleku pa 88 letna Marijana Hus (Tomaževka); sežanski »Port Artur« se pa celo ponaša z dva in devetdeset letnim Antonom Hreščakom (Tomaž-kom), ki kljub naduhi in starosti še dela. — Na splošno se letos Sežanci malo selijo v »krtovo deželo«. Menda je temu vzrok kraška burja in pa dobra pitna voda, ki teče od sv. Brica, izpod Na- nosa. — Letina je bila še precej dobra, le te« rančka je bilo po malem ali skoraj nič. Za.o imajol sežanski »juglarji« svoj štiridesetdanski post. —• Odkar je pokojni Sonc umrl, niso Sežanci jedli pečenega kostanja; sedaj se je te obrti (kostanj peči) lotil Alojzij Ličen, ki peče svoj »maroni« na tukajšnji »Petlerkomandi«. Pravijo, da postane v. kratkem »milijonar«! Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice« po trafikah in kioskih, kamor smo jih poslali. p 4,196.266 kmetij so našteli pri zadnjem štetju v Italiji. Od teh jih je 508.325 redilo skupno 10,208.119 ovac. p Pojasnjen umor pri Vipavi. Zadnjič so italijanski časopisi poročali o zagonetnem umoru Leopolda Kobala, ki je bil doma iz Erzela nad Vipavo. Našli so ga mrtvega in inu ie nekdo zadal dva strela iz samokresa. Sprva je kazalo, da ne bo mogoče odkriti zločina, policijske oblasti pa sd razpele vse mreže in je res njihova zasluga, da je bil zločin tako hitro pojasnjen. 38-letnega Kobala in ustrelil 46 letni Leopold Terčelj,-ki je svoje dejanje po daljšem zasliševanju tudi skesano priznal. Tudi Terčelj je doma iz Erzela nad Vipavo. Moral se bo zdaj zagovarjati zaradi umora in zaradi prepovedane nošnje orožja. Kupite »Slovenčev koledar« ! Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah. Velika knjiga - polna zanimivosti -stane le 20 lir. p Celoten seznam vseli javnih prostorov, v, katerih točijo vino, ali prodajajo na drobno alkoholne pijače, je izdala pristojna oblast. Do 1« januarja je znašalo njih skupno število po vse) kraljevini 147.275. Glede na svoje posebne posle pa so porazdeljeni v več skupin. Tako je vseh] hotelov in prenočišč 13.232, restavracij in gostiln 31.081, kavarn in barov 24.214, večjih točilnio 7012, manjših točilnic 69.480, drugih posebnih točilnic pa 1650. „Slovencev" koledar v vsako hišo! »Slovenčev koledar« je letos še mogočnejši kakor pa je bil lansko leto. Tudi po zunanjosti, ko ima dve poli (32 strani) več, kakor pa jih je imel lani, še bolj po notranji ureditvi in vsebinski te-žini. Nimamo danes namena, govoriti podrobneje o vseh važnih člankih in lepih povestih v tem koledarju »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« — kakor se glasi oficielni naslov koledarja, ki je leto« izšel kot del »Slovenčeve knjižnice«, temveč opozarjamo nanj ter lahko prepričljivo trdimo, da ]e za vsakega naročnika tudi v najbolj oddaljeni vasi lepo darilo. Vsak bralec sam lahko vidi, da nudimo vse, kar smo obetali. Nekdo ie vesel štiribarvne priloge Zuzem-berške Marije, krasne slovenske baročne umetnine, o kateri smo prepričani, da jo bo marsikdo 6 prav takim veseljem postavil v okvir in obesil na vidno mesto v svoji hiši, kakor lani Goriško Madono. Drugi bo svoje zimske večere krajšal z lepo zgodovinsko povestjo Lee Faturjeve »Ce burja trese cvet...«, ki je sama zase cela večerniška povest, zanimiva zlasti še zato, ker se dejanje godi v Ljubljani in okolici za časa Francozov ter je\po!na romantičnih zapletov. Tretji bo večkrat vzel v roke koledar zaradi Danteja, če ne toliko zaradi novega prevoda njegovega najbolj razgibanega speva o izdajalcih na dnu pekla, pa zaradi čudovitih ilustracij Gustava Doreja, ki so tudi v koledarju prišli do vse veljave. Vsak bo vesel članka o slovenskem jeziku in kulturni izobrazbi. Prav vse pa zanima opis Kranjske dežele in njenih zanimivosti, kakor jih podaja Valvazor v svoji znani knjigi in kar je tako nazorno predstavljeno z reprodukcijo njegovih podob. Užival bo vsak tudi opis lepih romanj k slovenskim goriškim božjim potem. Za voditelje delavstva bo prišel prav članek o delu Cerkve za socialno pravičnost, kakor jo je priporočil papež Leon XIII. v svoji znani poslanici, ki je letos praznovala 50letnico. Dušni pastirji in družinski člani pa se bodo poglabljali v cerkveno zakonsko pravo ter po priloženih slikah študirali svoj rod nazaj ia razpravljali o raznih zadržkih, kar bo gotovo zajelo veliko zimskih večerov. Narodni gospodarji bodo dobili v njem članek o rojstvu in umiranju slovenskega naroda, narodopisci bodo spremljali vse leto s pogledom na narodno blago pri posameznih svetnikih in zavetnikih, kmet bo v njem iskal in našel navodil za umno gospodarstvo, za pravilno ravnanje s poljem, gozdovi in eteljniki, vsi pa bodo našli mnogo lepega branja, se navduševali ob lepih 6lavospevih posameznim našim krajem, ki so jih napisali najboljši slovenski pisatelji ter ob lepih povesticah, ki jih je polno raztresenih po vsem Koledarju. Prav tako je mnogo gospodarskega gradiva in pa informacij o državi z raznih gospodarskih pogledov, ter mnogo pravega koledarskega drobiža o domačem zdravju (zdravilne rože!) ter domači zabavi. Na koncu pa so kot posebno darilo priložene še slovenske jaslice, da vsaj ne bi bilo slovenske hiše brez jaslic, brez naše stare božične pobožnosti, ki jo je treba v vsej polnosti obdržati. In še in še je v koledarju gradiva, ki ga ni mogoče V6ega označiti v teh kratkih besedah. Naročniki, ki 60 ga že težko pričakovali, v prepričanju, da ne bodo razočarani, bodo še bolj zadovoljni z njim kot lani. Kupite takoj »Slovenčev koledar«* dokler ga je ie kaj v prodaji! Stane le 20 lir. B' PREMETENI PES V neki javni kuhinji na Francoskem so desetim revežem dajati brezplačno liriino. V to kuhinjo se je vsak dan priplazil tudi lačen pes in čakal, da bi bil tudi on deležen kakšnega zalogaja. Reveži pa so bili sami tako lačni, ila svoje hrane niso mogli deliti s psom, čeprav se jim je smilil. Kosilo so v kuhinji revežem delili tako. da so jim pomolili krožnik skozi majhno odprtino, kakor hitro jc kdo izmed njih potegnil za zvonec. Kuhar, ki je hrano delil, ni mogel videti, kdo je krožnik vzel. ker je bila odprtina preveč majhna. Nekega dne je pes počakal, da so vsi siromaki izpraznili svoje krožnike. Ko so odšli, se je splazil k odprtini in z zobmi potegnil za vrv, na kateri je bil zvonec. Kuhar jc takoj nalo potisnil skozi odprtino poln krožnik mlečne kaše. Lačni pes je sladko jedačo pri priči pojedel in zadovoljno odšel. Tako je premeteni pes zvonil pri odprtini in dobival hrano več dni. Nekega dne pa so ga pri tem zasačili in ga založili kuharju. Kuhar pa je bil dober človek. Na vso moč niu je bil všeč premeteni pes. zato ga ni napodil. sak dan mu je dal poln krožnik hrane iu pes mu je bil za to dobroto lako hvaležen, da mu ie prijazno obliznil roko. kakor hitro jo je kuhar pomolil skozi odprtino. i: Moški so čudni. >Oče, ori včeraj sem Andrejeva nevesta.« — »Tako? Ali pa ima funt kaj denarja?« — ičudni ste pa res vsi moški! (Ju je prav tako vprašal za tebe.« Sreča. Kmet je šel na polje, da bi pokosil travo. Pa se je kmalu naveličal dela. Legel je v senco in zaspal. Prav ta čas je sreča hodila po svetu. Prišla je do kmeta, obstala za trenutek in rekla: »Lenuh nemarni, danes, ko jc lepo vreme, spif. jutri, ko bo deževalo, pa boš vso krivdo zavalil name in tarnal: »Oh, jas pa res minam sreče!« Izgovor. Gospod Ocvirk se plazi po prstih v spalnico, da ne bi zbudil svoje boljše polovice. Toda vse je zaman. Iz poslelje se začuje glas: »Ali je to zgodaj, pij.induia?« — .-Kako dn ne?« se brani Ocvirek. »Saj je šele deset!« — V tem Ircniliku pa odbije na zvoniku eno. — »Ali si fliš»';l?« zagrmi glas i/, poslelje. »Ura je bila eno.« — J No, ali sem jaz kriv, da ne inore biti ničle?« odvrne ogorčeno gospod Ocvirk. Pri vedeževalki. Jera: »Bila sem pri vedeževalki. Veš, kaj mi je povedala?« — Spela: >Kaj?« — Jera: »IJa se bom seznanila z lepim mladeničem. ki me vzame za ženo.« — Špela: »Kaj ti morda tako prerokovanje ui všeč?« — Jera: i Ze, že, a kaj naj počnem e svojim možem?« Zabit za dva. Oče: »Gospod profesor, kaj ie moj sin res tako slab?« _ Profesor: »l'a še kako, dragi gospod. Njegova zabitost bi zadostovala, da bi padla dva dijaka ...« Poslednja želja. Jetniški paznik obišče jetni-"a, ki je obsojen na smrt, ter mu reve: ;Rad bi vedel za tvojo zadnjo željo. Izpolnili ti jo bomo.« — Jelnik: »/.celih rdečih jagod bi se rad še en-kra v življenju najedel.« - Paznik: »Ampak pomisli, sedaj je vendar december!« _ Jeln k: »Nič ne de. Prav rad počakam, da dozorijo.« Dobrosrčnost. Sodnik: >Ali ste ga morali res ovalò'«antOH V-kai krtT.1**> "zžaliti pa ga nisem la^nskegT Imena le'ras'tbneU "0 " «' soseda, Ä'uÄ ÄK ■«MMnUBMHNUMUMMUM Plačaj takoj naročnino za »Domoljuba«, s tem varuješ njegov obseg in nizko ceno! SM) stanovanjskih kiš. štiri šole in eno bolnišnico je porušil potres v Mugli v Turčiji. Danska poštna uprava je izdala gotovo flevilo pisemskih znamk v spomin na slavnega danskega pomorščaka Vilusa Beringa. Naša kravata je stara največ 250 let. poroča neki francoski list. Poskusne vožnje avtotaksijev na električni pogon SO imeli le dni v Spunti Barceloni. Bronast kril iz 14. stoletju ie našel v start navlaki župnik iz Salzalroiidi pri Castelfrancu v Benetkah. Okrog (it) prebivalcev na Švedskem izpremeni vsak leden svoia rodbinska imena. Xa 450 dni so podaljšali pred kratkim kadr-sko voiaško službo na Švedskem. 130.000 zaušnic je dobil teknili svoie službe neki Američan kot klovn v nekem ameriškem cirkusu. 5im mrtvih in nad 41)00 oseb poereianih sla zahtevala veliki zemeljski plaz in poplava, povzročena ro potresu v perujski pokrajini Juarez. Zdravilo, ki popolnoma ozdravi pega-ti lecar. (e iznašel neki Nemec, ki biva v španski Sevilji. Pridobil ca je iz posebnih rastlin. Lesni plin iz borovcev kot nadomestek za bencin, ie odkril nedavno danski inž. Bergsoe. Železniški promet so otvorili med Hudim-pešto in Zagrebom v noči med 18. in 10. dee. KRATKE z vsega sveta Skoraj 7(11) lia zemlje je bilo preteklo leto posejanih v Bolgariji s sojo. Ustanoviti hočejo to-arno za pridobivanje olja iz soje. Velika ek*plozija je nastala v Oberriedu v Svici v lnvarni za izdelovanje raket; več delavcev mrtvili. švedski prestolonaslednik ie obiskal razstavo italijanske umetnosti v Slockliolmu. Velike tolpe sestradanih volkov prihaja jo v baltiške države ter povzročajo Inni veliko škodo in še večji strali. Velik podnehnik. ki ga cenijo nad 100 ton. jc padel sredi decembra na zemljo v Arizoni v Ameriki. Do višine HO.fttlO m hočeta poleteti v straloderò južnoameriški inž. major Olivero in pater Puig; pomagala bosta znana raziskovalca stratosfere. belgijska profesorja Plccard in Cosyns. Skoraj I milijone prebivalcev ima Danska po zadnjem liiidskein štetju; gostota znaša SO ljudi na štirijaški kilometer. Novo trgovinsko pogodbo je sklenila Turčija Romunijo. Zavarovalnice so podvojile premije za ladje, ki vozijo po Tihem oceanu. Kruli iz enotne muke so dobili sedaj tudi v Turčiji; sesloji iz (J0% pštnične in 40?« ječmenove ali ržene moke. Strahoten potres je zajel najjužnejši japonski Otok rorinoso: INK) hiš je porušenih in nad 1100 ljudi je izgubilo življenje. Tihi ocean je tako velik, da bi vanj lahko pogreznili vseh pel celin in Se ne bi hil poln. Najsodobnejši voz cestno železnice imajo v v Curihu v Švici. Tehta samo 13 ton in Ima prostora za 100' ljudi. V Svici jp sedaj 5010 francoskih in 1005 belgijskih olrok-beguncev. Velika železniška nesreča se je prisodila blizu Na mu ria v Belgiji. Lokomotiva in več vagonov je skočilo s tira. Bilo ie 13 mrtvih in 40 ranjenih. PeJ„a 30 T'1-'; 'r,,nl",v ,Uril i" ra7-delil maršal Ä"Äne pr,,7n"'e °,rokom revnih in jan,r;,n"T,!rinùnÌfÌI E,edali"C >R°SSÌ"U v i,ali" Krav, Imajo več mleka, če pred krmi jen jem poslušajo glasim, so ugotovili - ne v Ameriki -ampak na Švedskem «merini — selecMl^T„ii Pfi lma hi'rOS,ni «»kol- Te^ n i lin mri ' LamPris,i. ie «"N 'Sivaiskl branje vsake slovenske družine. i Kupite to lepo knjigo! Iu doiira «e je ona penila od jeze in po-i/.kjšala, da bi mu izvila bat, jo je ou miril in tolažil, rekoč: >N'e iKidi 110 taka, Mica I Nikar ae ne jezi, noi Odpusti moji kravi in meni, obema I ln spusti iižolovko! Kaj pa, ljuba Mica, če bi ti berivko izpod jedle miši, ali če bi jo bile obrale gosenice ali razkavsali vrabci ali pobila toča? Zdaj je že, kar je, kajneda. Mica? Usmiljena bodi, dobrega srca in doln o volje, da te bo Bog vesel, Mica I lil zakaj, Mica, tako naj te vprašam, zakaj nisi zaprla vrat?< To ponižno vprašanje je še bolj podpibnilo in podnetilo plamen Kobacajkinc ihte. Izprva jo je kar dejalo ob besedo; v kratkem pa se je zato-gotilu z ubitim glasom: »Zakaj pa ti nisi bolje pazil svoje šavre, za-valjuh leni, ki si bolj neumen kakor tvoje živin-ie! Oli, moja salata! Komaj sam 6ebi je more privoščiti človek, pa bi jo lizkarila krava?« »Spusti fižolovko!« je prosil Matajev Matija. »Slišiš, Mica? Se zlomiš jo — že pokal Polle bo Škoda 5e večja. Miruj! Hodiva spet prijatelja!« »Molči in drugič bolje čuvaj liirho kravjo! Kolikokrat ti je že zbezljala!« »I saj bi ti tudi, Mica, če bi bila Dimka. Krave so že take, kaj hočemo. Vsaka krava rada malo poliezlja, če je zdrava. Ce pa ni zdrava, se pa klavrno drži in se ne zmeni za nič in ne zbcz-ija za živega vračal Moja Dimka jo zdrava; zato zbezlja, kadar le morelc »Kaj mi čenčaš tukaj!« je hrepela Kobacajka. »Tvoja razuzdana krava utegne pohujšatl še druge, da bodo silile na vrtove. Pa jo še zagovarjaš, ti osell Fej! Sram te bodi!« Ko je Mataj 11 videl, da ne zaleže nobena lepa beseda nič, ni več čakal in ni rekel več ne bev, ne mev, ampak je tiho iztegnil 6voja krivuljasta kolena in u bežal za Dimko Jezava Mica mu jo žugala b svojim bojnim batom in razgrajala za njim s prijaznim sodelovanjem glasnih Telebanov-čkov in Telebanovčic, ki so doma platno prodajali in se izza plotov in oglov pačili dolginu. Mataj je doäel kravo, ko se je mirno napajala ob potoku. »Dimka, to pravzaprav nI bilo lepo!« jo je grajal in zgrabil za konop. »Tega ne smeš več! Tepcn bi bil kmalu zavoljo tebe, veš? Le doma bp pasi, doma, in todle okoli malo poskakaj zavoljo preljubega zdravja, tujo berivko pa pusti pri miru! Uživaj jo Mica Kobacajka sama, Bog ji jo blagoslovi stokrat!« Onal jo kravo na svoj griček, jo privezal ob Ppšnjo, sam pa sedel pod senčnat oreh na klop, kjer so njpgov oče ßvoje dni baje tako uspešno goljufali silne komarje. >I)a ji le ne bi škodovala jeza, Kobacajkil« si je mislil. »Huda je pa, huda, dal Dobra bi bila za na vojsko! Ugnala bi vse sovražnike v kozji rog s svojo Iižolovko, celo pesoglavce, če jih je res kaj na svetu, he he!« Dimka se je mirno pasla okoli drevesa, Malaj pa se je domislil berača in risa. Dolgo je premle-val to kočljivo stvar in preudarjal, ali bi šel hudobca klicat ali bi se rajši potuhnil. »Kaj pa ti praviš, prijateljica?« je vprašal, napornega razglabljanja sit, naposled Dimko. »Ali naj grem v ris ali ne?« Dimki je nagajala nadležna, debela muha okoli oči in ušes, zato je stresla svojo glavo. »Odkimala mi je I« se je obradoval in si oddahnil globoko. »Prav imaš, ljuba moja I Kaj bi hodil dražit nevarnega peklenščaka! Še Bog, da pusti zlomek mene lepo pri miru, he he! Ne poj-dem v ris, nel Saj mi nI treba hoditi 1 Rekel sem le Hudopisku, da pojdem, pa nikomur drugemu. Dobro. Se pa skrijem špehomalhu, da me ne najde, ko se vrne. Potle naj me pa le išče in išče bernjavs, kolikor hoče. He he, ne izvoha me, in če se postavi na glavo! Pa pojdi on sam v risi V Ljubljano pa že grem, v Ljubljano, da kupim Zagorjanovi Anki prav lepo pisano ruto. Tako storim, pa bo, he lic!« Pogledal je skozi ubilo sleklo in lakoj zagledal veliko, golo nogo, molečo izpod postelje. tVidiš, Matija, vidiš, kihai tudi, to je kaj dobro znamenje!t ga je sokolll berač in tlačil tobak v čedro. Odvezal je kravlco in jo odgnal v kravjak. V veži si je nacepil trsak, zakuril in iji skuhal ajdovih žgancev; prinesel si je še latvico kislega mleka in kosil hitreje nego navadno. »Zdaj me pa le išči, ljdbl Andraž!« je za-mrmral z lokavim nasmehom in zaklenil vrata. Dejal si je otep slame pod posteljo, zlezel pod njo in se stisnil k zidu. Bosi nogi je previdno pritegnil k životu, da se ne bi videli izpod skrivališča. i »Morebiti pa malhnrja še ne bol« je ugibal. »Bog daj, da bi pozabil, ali da bi se zamudil v kakšni krčmi ali koderslbodi!« Po stanici so brnelo neštevilne muhe. Vedno rnhleje in nerazločneje mu je prihajala njih godba na uho in kmalu je prav sladko zaspal pod posteljo. Popoldansko Rolnce se je bližalo zapadnim goram, ko se je pod Mata|evino pokazala Andraža Hudopiska inala postava. Počasi jo je mahal proti bajti in se začudil, ko je našel vrata zaklenjena. 2e mu je bila na jeziku zarobljena kletvica — kar je zvito zamežikal s sivki intimi očmi: iz bajte je zaslišal krepko zdravo smrčanje. Pogledal je skozi ubito steklo in takoj zagledal veliko, golo nogo, molečo izpod postelje. Speči Mataj jo je bil nevedoma iztegnil izpod zavetja. »Aha, premislil si je in se skril, strahopetec I« je uganil Andraž in zaklical na glas: »Matija, odpri I« Nič se nI ganilo notri. Prosjak je porinil svojo gorjafo skozi okence in jel bunkati po posteljnih deskah. »Le razbijaj, he he, dokler se ne naveličaš!« si je mislil Mataj. Namuznil se je zadovoljno in ležal nepremično. »Matija, odkleni no!« je kričal bera«. »Kaj se valjaš o belem dnfevi pod posteljo! Mar misliš, da ne vem, kje tičišl« »I, kako zlomka pa vendar veš, kod sem?« jei bleknil Malaj osupel. »Izdalo te je tvoje smrčanje pa tvoja lev« noga, ki ti še zdaj moli izpod postelje... če je pa desna, je pa tudi vseeno! Kaj pa vendar misliš, da se igraš, že lak star dedec, skrivalice?« »Saj se ne!« je hitel Mataj in pomolil svojo kolasto, rdečelaso glavo na svetlo. »Veš, pod posteljo je hladneje, pa tudi ni toliko muh; zato sein legel semkaj malo počivat.« »Aha, alia, že prav. Le odpri!« Ves prašan in pajčinast se je skobacal Mataj iz skrivališča in hitel odklepat. Sla sta v sobica »No, tukaj sem spet,« se je hudomušno smeh-ljal Andraž. »Lej, prinesel sem ti mačjo kost ia leskovke, kakršnih ti bo treba nocoj.« »Hin, ničesar mi ne bo treba,« je odvrnil Ma« taj z veliko muko in umikal pogled. »Kaj?« je vzkliknil berač nejevoljen in vrgel svoj velikanski slamnik po mizi. >Ne maram v ris,« je s kislim obrazom po« navijal Malaj in se v zadregi prijel za debeli no«, »Ne marašl« je vzkipel Andraž. Pogledaval ga je pisano in jezno trkal s palico ob tla. »Kaj česnjašl Snoči si obetal, da pojdeš, danes pa naenkrat, da nel To je pa vendar več kakor čudno! Besedo hočeš snesti — sram te bodi I Ali si nioi ali nisi? Kaj? Ali se bojiš? Močan si kot topni-čarski konj, pa si tak zajec» Mene poglej, mene, kakšna suša sem revna, pa se nisem nič bal hu-dičal Ne bodi no taka baba babasta!« Hudopisk je sedel na klop, si otiral potno čelo in odganjal muhe; Mataj je stal pred njim kakor karan učenec pred učiteljem. »Oh, Matija, ne bodi no tako prebito neumen, lepo te prosim!« mu je prigovarjal Andraž pri-jazneje. »Sam sebi ne privoščiš dobrote! Kako le moreš biti tak sv'ojeglavec? Ali sein ti zastonj govoril včeraj vse popoldne v mlinu, da sem si skoraj izrabil jezik? Ali sem zastonj zapal danea tako daleč po kost in šibe. Mar me hočeš imeti za norca? Bodi no pameten! Zdaj mi daj pa kaj mokrega, Matija, strašno sem žejen. In ven poj-diva, tukaj je preveč muh.« Poparjeni Mataj je vzel brinovec iz skrinje in šla sta sedet na klop pod košati oreh. Hudopisk si je takoj postregel z žganjem. Okrogli oblački s svetlimi robovi so stali skoraj nepremično na sinjem nebu. Rahla sapa je razganjala vročino; suhi zrak je zaplavljala sveža vonjava gozdne smole. Jata divjih golobov se je vzdignila z njive, se zasukala in odletela proti hosti. Kroginkrog so godìi neutrudni čirički. Kraj koče so ogrebale kokoši prhko prst in se kopale v pesku in sipini odluščenega klaka. Krasan dan je svetil nad tihimi gozdi; sence so se širile proti izhodu in v krotkejšem sijaju so sevala žitna polja in livade. »Na, pij tudi ti, Matijec I« mu je ponudil Hudopisk steklenico, kakor bi bil on gospodar in Mataj gost. »Le privošči si ga! Le šel« »Matija, ali mi kaj zaupaš ali nič?« je nadaljeval Andraž, ko sta se okrepčala oba. »Seveda ti zaupam.« »Ali moreš reči, da sem ti želel kdaj kaj slabega?« (Nadaljevanje prih.) »Le;, prinesel sem ti mačjo kost in leskovke, ka> kršnili ti bo treba nocoj.t f Kdo- if ;rro* )♦ ntkt ir. u »ncak v :kf 1 k. «-»rot «SÉtSIpJ c. ire rr. v::,- - :• . po ko- ">.v .t s?- s.''. - j. t,i t. ..t rv rxs: : r r. i Jovof., T /in.i.ri r s s. x -tz.L da k.vvr o-t. roTv-thoy-po no o. - po :v .t 11II T'( Iv i-sr .{• TJ.rt t . co: . .:,. iits: tJi •. > . k s; t i: • Venu ::: if .-i : ; i kito »f ••* .i: fT.u- JV'.;.'7 - s.-. ..irr. v ro-? .r sf r.i k-tso: : .-1- j ; t « >■. ktrer S f i r. f - !- tkf T,f! > f. p.-^-ii. ti-'.- - s::..':.- K-; rt • r - • .: s- r^-. ri . : . -*. *:. fišrrr^ snvo v L-ubi.^r.. šs v-e,-ino b-e* sr"it. v-f-p- se H (»Ob -,- S- r M r f i tt >-:,.. ••• -j ~a vT'O-t. čtr verr.. it str.a s»o .r : s.x ;."v»k o > c : V .:.: :.. M n : -' sT, .•h ■ ! i i • - tr. HI.jM. j vi T; T7. NX?r TV,' i . :>. >; 7 t kt t v : Ti - i - J i u * tn i-t- Ta Rožnik, tu t.. < -\\ ; ,-r ;u vo t.. >,. ;r ij -'-TI 1 j rti» • --o sr jr.. IOr? o, o siif-f-t r-tT ti .o s? v--. r.i sr eč ' Pt vnr*: : : rx st-rt S kri- .. k. sfvi.,0 v-fs leder, t rustrr.th t. C-- v: tr , ; i ; r , - • . - •r -m.. n *- ì t T-. jtvT. rtih ' kamt i-i i.i ii-:: >f.. ko Ithko h-ri ki • s- • •f M TOC 7 I Ki-l rad,- kristi- s»-; rs .r t ,v.:>o r.trtvv. j . -- v-f>- r iaa . S"' U -. - - _ i- t ' :<: s- - - i r. clid- sr :irves:..«r- nt -. r-to : r: -i.-r ko Vi :rf r. -.''-t r» -. . si IÌ-.-Ì:. -r . V i J- pok-» ne. to nokr.vt snet jw, j. r. par.•.>'.•» te- W-k ^ \ U Li" ** '-t iT -».'t rt- iTercem Hi rtktvfl. da twòo K.ct.. rr. aw d~f WS, OS.'O-traiti t he): ir.. b;tr ui:. t. nt dt hodo òcvt, t .i ;l b>es;pre se T:-if tr. ve .-f .-.-tiren N7V ■■>■;. :.r,t< smo že ri .- : nap:-«... neka osi*« • r rtv-o. sn.Ki.r.'f : . . ■ , sn>o. oi /l-i.o :>cf.t ie preprosie dornt št .1 1 >.r . Sf va...K» r ho nt š;; ' - r :i. ; -..' Tokrt: žeiimo prtv posebe po: -c.i >f sn jàtt* i^st. rt n.j*.-..no telo r-po-oč-Ipl šport. Posebne v-eseiw imtio 9 nptnÌMI »«■n.-. . ...ì»k.r. Sol Wr.r, ithko :zàela vsak Orf .varr.j i-e srr:i\ Zt lo s;t po:reh»; .: ,->e-ixn oesk.. k. . ,t primemo ob.ie,tiw :n r.tk-i-v.ir.n, u noce pt pr.:-,: me močan >e,-roen. Zt o;-oke au ifrai't ra noi. dracorcca. J Cri, ,'(TC-.f| f ftiJUi'L Zadnjiì smo « temati:: f rtonem r f.bDK "'W*. ! obračalen: r,t um:g » » an«»« na-tvnos: Kdo- * jt p-,d - 11'" " 'f £bkf ntuil im ' eneir st- men. tednu I>anPf « «emani!; Š, , d-u- i*™ .'"''« « tud: f smuškim. to- .t n up,in »tum it sp-etne smuča-,e Mncn- ixhkr. bodimo m tmui-! t„d uk0 d. delamo „tonmrec fe summ« M p-.m" » " iinW nTfinn n«T- ™ fl M,nr ™ n- : desno £ » "'1 T>*li..iuč;mf Š, «■[, ir, nit. daiiii.tenu , «pt,^ 111 Ds v <- I'rt „«.-„.e mpviratU korak „. „UIC V hnmf' hft® ' «mu>m w koim-n-ih ,»•» -- Kritlijatuji :a tcutnike. V'.anru. Tri h-m mora imeli mehk» kolena Ko pride rt ravnino. 7amahne s te]eso.n v levo stran (ve bore uvajal: \ ristijan:K> v leve j-, obrniti tudi »muh. Tri tem mora b tj t« '•»f Dtpre nacnjen in mora pruadevat: .-a bi vsaj malo r-odrral prWno To d ria r. e je vaino ker rarvi,t obrutek jt kr.s:.rfr, « p» «f-f tt^tBitte k-:f..ia- e v;dimo na prJoreni risb,. Najprej vidimo umtnfc ki rLf? ^ r"° ?rir, r" «^"x» levi stran' t natu, boste, dt ima kolera upocnjena >e narr.en napre;. rok p, iB., i.hko rarf.-.eni ob •f lesu Trenutek «tem it v.dtm«. kako M o:-a-« v levo m pot.sU fmufi prečno proti strm;ni v' ; P* -r. končno : „mira nap-" Iniu n» s Odore «nnf v spffu. Opisan, natin »uštavharia .n «prc io a- s.,an. na tud nt vedno težji »trmini kristiian ia « ;f. mll<, Ml)i. nem ÄrÄ —^ ^ , . Ji''0 mo< no r.a-niti nton- » dobro, d» n-nlno t nHi. trenutek „ „hra T h ^V " M n«i; ob-nemn 1 x>r>». ko fmo ^ vrrav. Potisnen.ö ?e0vo"ÄrL;f -«taSÄ.'LS äurriLrä! : lene 11 in Uil I, 1 - ■ "'»»>« tehniko Nt snu,?- i- « °krr" ^^ «VV : voinio pr "Lte^w, in T-.ur ^ r, ur« pf vadil; ko! ot>or r 7 ki n'f'll.....o tako dob-« 1 bi ti "»• vali» fhnikt Pine," 9 trknxv uwirat.e, -, ri„ " m« »-»radi teca. Ver «odiaci. » tokt rini V, vakn* in ker ie rt« moralo pri p;,in, n« lo. da sta i.io bf ...........n"vi K.i 1 pa " «n,komoro t« >« rodilo t,o,,„ nron^ K.i M ' >• /' nr. 1- VO nos«*1 {'é ìr l ^ v"' "le.no ' "f rnorelo odcoTOr„i vas vprafam te enkrat: >Kaj bi so ..j . bi prene-li vso teio telesa na levo BORO?« 7? četnik bi pri tem padel, irurjen n, ."• M 'f' rtJal.ua! z voinjo v r«)vi tmeri. in sic'!m čanto v plupu in prenesemo večino fa ..M ra >*vo smučko, liomo smučali v«-? t man'» smeri leve fmučke in bomo izvedli j, ' * v desno stran. ' V»e smužke zavo.e morate vai ' Da o!,p stran;, fe bo-te pri tem vztrajali, boste kmalu znali zavijati v plupu zda; ta lev«. 1 na d'-nó Pluine zavoje, katere s.-no pravi.-- ,.;.i.a|j izvajamo navadno v pora «ni vofr, • ;J smučarji r>a boiJo storili korak naprej .n te bo,'o vadili tudi v pluinem >loku<. Kak^r, t Ii loit bon K» takoj videli. Predstavljajte t . r,. .,uu-t3[^ poievr.o po strmini z d*«r.e »trani pni Ieri, rtdl pa bi se zaobrnili ca desno tiran r-- <• da po-Jrsate z levo smučko v levo (kriviae taočk ostan-o skupaj!) in napravite UU > polovico plupa. zatem prene«*te ttio teles» r.a 0 «muč-ko. se obneie v desno »tran i- ;• . > :B de-no smučko k lev. m r.adal - . Ì fmuij naprej v novi ssa eri Lok. ki -e i-.-.V-, pi„i-nemu zavoju, izvajamo v t .«-ai ■ tudi Jn'iH» i: lfw 1, »vstralskeca M.lboitrni poročalo o ,rnm„ tlmflr,rc, „-orivi,, k. -e l>": podobno ovčii volni, lrumitfli k . 'V' k' Mudi si komi io in čic.ir ov .l" ,r „r.i.Ma m-ka kupa. Kolikor ie "7vul,n° " IMb^i v llm< |na volna pr.'* ^ 11 i",*; '^'leUt, kakor naravna, ii prav tako meh-* 1,1 ''ivžna m orlo po orni lahko tfhaiujc » »»ravno volno $m*e načne :.i-> t:.a rt smurek. Prepričani F« »r.,o. da * T (sik,B »wt-eat-kem ».'« u tudi t .rut,- -. .1 ta-iufaJK«. od kater.b n- t« r,.iia podjetna mlač na uč.ia tud; rrbur.-.e «mu.ka ».e Z» n.itde »i-ett.ke jt tf-« vaino, da Se navad.« popumtih smukov m tekoč,n kri-ti-(anij. k. tO podlapa u tekmovalno smučanje. D»-^üti moramo w- 10. da m priporočljivo vaditi D ' W M jr V> .jfj'^ Si ol tri trt.'/ ire ^1r,o na iato» klaaru. temveč v neri 1 iiWl > core \a ijletih se smučar utrdi in okrepi, ns-ydi »e rraviine narzcor pn povraiku » «olmo pa ima dovolj priteiaosti. da se uri » J P'Uzn.h Javo h m lokih ter v krist tr/ f ^ i-ko vo. vesel i» na smučeh bo imel t>;i. ki h» usmeril sv o io dilro proti vrhovom cor». - -T -'« naulil t.niskoca eonoa in najlepše s 11 HI Edmund de Amicis: Očetov bolničar Nekega deževnega jutra v marcu mesecu je vstopil v Romarsko bolnišnico v Neaplju kmečko oblečen deček. Njegova obleka je bila vsa premočena in blatna. Pod pazduho je imel majhen sveženj. Približal se je vratarju, inu podal neko pismo in vprašal po svojem očetu. Njegov lep oval ni obraz je bil zagorel. Njegove oči so bile za mišljene, med debelimi, na pol odprtimi ustnicami pa so se svetili lepi beli zobje. Prišel je iz neke vasi v okolici Neaplja. Njegov oče je od šel pred letom iskat delo v Francijo in se je pred kratkim vrnil v domovino. Izkrcal se je pred nekaj dnevi v Neaplju, toda tukaj je nenadoma zbolel. Komaj je še utegnil sporočiti svojcem, da se je vrnil in da odhaja v bolnišnico. Njegovo ženo je to sporočilo hudo zadelo. Rada bi bila takoj odšla v Neapel], toda imela je bolno hčerko in tudi najmlajši sinček je bil še premajhen, da bi g a mogla pustiti samega. Poslala je torej v mesto najstarejšega otroka. Dala mu je nekaj denarja in mu naročila, naj pomaga očetu, če bo treba. Deček je odšel peš v 10 milj oddaljeno mesto. Vratar je z očmi preletel pismo, nato je poklical nekega bolničarja in mu naročil, naj odvede dečka k njegovemu očetu. »Kateremu očetu?« je vprašal bolničar. Deček je, trepetajoč od strahu, da bo slišal kakšno žalostno novico, povedal očetovo ime. Bolničar se tega imena ni spominjal. »Star delavec, ki je prišel od zunaj?« je vprašal bolničar. »Delavec, da,« je odvrnil deček vedno bolj zaskrbljen,« toda ne zelo star. Prišel je od zunaj.« »Kdaj je prišel sem?« je še vprašal bolničar. Deček je pogledal pismo. »Mislim, da pred petimi dnevi.« Bolničar se je nekoliko zamislil. Nato pa je dejal, kakor da bi se nenadoma domislil: »Ah, saj resi V sobi številka štiri, zadnja postelja.« »Ali je zelo holan? Kaj mu je?« je s strahom vprašal deček. Bolničar ga je pogledal, ne da bi mu odgovoril. Nato pa mu je dejal: »Pojdi z menoj.« ' Odšla po stopnicah, nato pa po dolgem hodniku. Kmalu sta se znašla pred odprtimi vrati velike sobe, kjer so stale bolniške postelje v dveh dolgih vrstah. »Pridi!« je dejal bolničar dečku in vstopil. Deček se je opogumil in mu sledil. S strahom se je oziral na desno in levo. kjer so ležali bolniki, vsi upadli. Nekateri so imeli zaprte oči in ae je zdelo, kakor da bi bili že mrtvi. Drugi pa so strmeli vanj s široko odprtimi očmi, iz katerih je odseval strah. Nekateri so ječali, kakor otroci. Soba je bila temna, zrak je bil prepojen z raznimi zdravili. Dve usmiljenki sta hodili od postelje do postelje, noseč v rokah male stekleničice z zdravili. Ko je bolničar.dospel na konec sobe, se le ustavil poleg neke postelje, odgrnil zaveso in dejal: Deček je bruhnil v jok. spustil sveženj na tla, naslonil glavo na bolnikovo rimo in ga prijel za roko, ki je brez moči ležala na odeji. Bolnik se ni ganil. Deček se je dvignil, pogledal očeta in znova zajokal. Tedaj pa ga je bolnik pogledal in zdelo se je, da ga je spoznal. Toda njegove ustnice so ostale negibne. Ubogi atek, kako se je spremenil! Sin bi ga nikoli ne bil spoznal. Njegovi lasje so postali beli, zrasla mu je brada, njegov obraz je bil zabuhel, oči so postale čisto majhne, ustnice debele. Vse poteze na obrazu so se spremenile. Samo čelo ln obrvi so bile takšne kakor prej. Dihal je s težavo. »Atek, moj atek!« je dejal deček. »Jaz sem, ali me ne poznaš več? Ciril sem, tvoj Ciril. Prišel sem k tebi, ker me je poslala mati. Poglej mei Ali me no poznaš več? Reci mi samo eno besedo!« Bolnik ga je nekaj časa pozorno gledal, nato pa je zaprl oči. »Atek, atek! Kaj ti je? Saj sem vendar tvol mali!« Bolnik se ni več ganil in je še vedno dihal s težavo. Deček je vzdihnll, primaknil k postelji stol, sedel nanj in čakal. »Gotovo bo prišel kakšen zdravnik tod mimo,« si je dejal. »Povedal mi bo, kaj je mojemu očetu.« Sklonil je glavo in se zamislil. Njegove misli so bile žalostne. Spominjal se je, kako se je po-slednjič poslovil od svojega očeta na parniku, ko je odhajal v tujino; kako ie družina takrat upala, da bo na tujem našel srečo; kako se je mati prestrašila, ko je dobila očetovo pismo. Mislil je na smrt: videl je svojega očeta mrtvega, mati je bila oblečena v črno, družina pa bo padla v revščino, večjo kakršna je bila prej. Dolgo časa je sedel nepremično In s sklonjeno glavo. Nenadoma pa je nekdo prav na lahno položil roko na njegovo ramo. Deček je vztrepetal in dvignil glavo. Bila je usmiljenka. Ah'aj je mojemu očetu?« jo je nemudoma vprašal. »Ali je to tvoj oče?« ga je ljubeznivo vprašala redovnica. »Da, moj oče je. Prišel sem sem, da ga po-iščem. Kaj mu je?« »Pogum, deček!« je dejala usmiljenka. »Kmalu bo prišel zdravnik.« Odšla je, ne da bi še kaj pristavila. Pol ure pozneje je zabrnel zvonček in deček se je ozrl proti vratom. Videl je prihajati zdravnika z asistentom. Sledila sta jima usmiljenka in bolničar. Začel se je zdravniški pregled. Skupina so je ustavila pri vsaki postelii. Dečku Se je zdelo, da čaka že celo večnost. Čimbolj se je bližal zdravnik, toliko bolj se ie dečku stiskalo srce. Končno je dospel do sosednje postelje. Zdravnik je bil star, visoke in sključene postave ter resnega obraza. Preden se je oddaljil od sosednje postelje, je deček vstal in ko se je zdravnik približal postelji njegovega očeta, je za-čel zopet jokati na glas. Zdravnik ga je pogledal. »Sin je tegale bolnika,« je pojasnjevala usmiljenka. »Dospel je danes zjutraj.« Zdravnik mu je položil roko na ramo, nato se je sklonil nad bolnika, mu polipai žilo, nato pa se je vprašujoče okrenil k usmiljenki. Ta pa mu je odvrnila: »Nič novega.« Zdravnik je nekaj časa gledal zamišljeno bolnika in nato dejal: »Nadaljujte kakor do sedaj.« Tedaj pa se je deček opogumil ln vprašal s težavo, zadržujoč solze: »Kaj je mojemu očetu?« »Pogum, mali!« mu je dejal zdravnik in mu zopet položil roko na ramo. »Tvoj oče je sicer hudo bolan, toda Se vedno je upanje, da bo ozdravel. Le ostani pri njem. Tvoja bližina mu bo gotovo dobro dela.« »Toda ne pozna me I« je ves obupan vzkliknil deček. * »Spoznal te bo... mogoče jutri. Upajmo, da se bo bolezen obrnila na boljše. Nikar ne jokaj! Bodi pogumen!« Deček bi bil rad Se več vprašal, toda ni si upal. Zdravnik je odšel. Tedaj pa je deček začel svojo bolničarsko službo. Ker nI mogel storiti drugega, je bolniku popravljal odejo, dotaknil se je od časa do časa njegove roke, podil je mušice, ki so bolnika nadlegovale. Če je bolnik zastokal, se je sklonil nadenj in ga vprašujoče gledal. Ko je usmiljenka prinašala zdravila, ji je jemal kozarec ali žlico iz rok in sam dal zdravilo očetu namesto nje. Bolnik ga je včasih gledal, toda ni bilo videti, da bi ga bil spoznal. A gledal ga je vedno bolj pogoslo, posebno kadar si je deček z robcem zakril oči, kjer so se skoral neprestano blestele solze. (Nadaljevanje prih.) Vsak »Domoljubov« bralec naj kupi I prelepo knjigo naših planin »Trop | ' brez zvoncev« ! — Stane le 5 lir ! 1 OCako ie Marija sejala? Ko le Devica Marija bežala z Jezuščkom ln s sv. Jožefom v Egipt, ie naneslo, da je bila čez noč pri razbojnikih, kjer pa se ji ni zgodilo ni« Žalega. Zjutraj je spočita zavila na polje. Njive so bile že zorane, a posejane še ne. Kam naj bi se skrila na planem, kam naj bi bežala pred zasledovalci? Rabi ji, ki so pomorili toliko nedolžnih otrok, dreve za njimi, da bi tudi božje Dele ne ušlo smrti. Devica Marija in sv. Jožef bežita z njim po mejah med zoranimi njivami. Spotikata se ob' kepe, a ne postajata, ker se jima mudi naprej, naprej! Zakaj za njima gre groza, preganja jih sam kralj Herod. Na ozarab so zagledali na sosednji njivi km« ta, ki je sejal pšenico. Devica Marija mu ja za« klicala : »Bog blagoslovi, ljubi kmetič!« »Bog daj, ljuba žena,« ji je odvrnil Sejale«, Nato je Marija spregovorila: »Danes seješ, jutri boš žel.« »Na srečo bi ti bilo, če bi jo imel ie jutrf zrelo požeti,« ji je dejal mož. Tedaj je Devica Marija dala JezušSka Jožefu, sama pa si je opasala sejalnioo. Stopala je po razorih in z drobno roko sejala zrnje po zoranih' brazdah. Kamorkoli je vrgla perišče zrnja, povsod je v en mah pognalo iz tai zeleno žitno bilje in se veselo zazibalo v vetru. Ko je posejala kmetu^ njivo od ozar do ozar, mu je rekla: »Bož videl, da boš danes žel.c Dobrotljivo se je nasmejala začudenemu možu, vzela Jezuščka spet v svoje naročje in se po stezi med njivami napotila v vas. Kmet pa i« strmel, zdaj v čudežno pšenico, zdaj v ljudi, kt so imeli več moči do zemlje ko samo sonce. Pogledal je proti nebu, da bi videl, če niso nemara še angeli prišli iz nebes. Ni in ni mogel razumeti, le čudil se je in ugibal: »Ali sanjam, ali je vse to zares?« Nazadnje se je le domislil, kdo je storil ta čudež. Tedaj je pokleknil in se sklonil nizko k zemlji. Trkal se je na prsi in ponavljal: »Gospod, bodi zahvaljen, zahvaljen, zahvaljen.« Izpolnilo se je tudi, kar mu je obljubila najsvetejša Devica. Pšenico, ki mu jo je zjutraj posejala, je na večer že žel. A komaj je je nažel za nekaj snopov, so se med divjim vikom in krikom pripodili po poti od gozda sem kraljevi biriči. »Hej, ti tam, hej!« so se grozeče zadrli nanj. »Ali nisi morebiti videl iti tod mimo moža in mlade žene z otrokom v naročju.?« »Videl,« je odgovoril žanjec. »A kdaj, kdaj?« so hoteli vedeti. »O, to je bilo pa onkrat, ko sem tole pšenico sejal.« »Tačas si jih videl? Potlej se pa res ne splača, da bi jih tule iskali.« Praznih rok so se vrnili, odkoder so priSIL Zakaj kmet jim je vzel vse upanje, da bi moglj dohiteti ubežnike. Sveta družina je bila tudi r« že daleč, daleč. Sam Bog je spremljal preganjali tri, da so varno potovali. Bolgarski koledniki. Vsak bi ga rad vzel — prašička namrel. Tisočim in tisočim bo tudi letos oznanil zvon zadnje Novo leto. Prerokovanja pri raztopljenem svincu. ■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim (lovim letom feiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiira Z Ko opolnoii ure glat doni, se nam iati spremene. Staro leto je minilo, novo nam je nastopilo, kakor blisk goret, ilo je slaro prei in nazaj ne bo ga tel. Praznovanje Novega lela sega v daljno preteklost. Njegovega začetka eo se spominjali že stari narodi, kakor n. pr. Grki in Rimljani, vendar ne vsi istočasno in na isti način. Uvedba gregorijan-skega koledarja Jfe Novo lelo postavila za katoličane na 1. januar in mu dala z vključitvijo praznika obrezovanja Gospodovega tudi versko-cerkveni pomen. Zadnji dan lela je po naših cerkvah služba božja z zahvalno pesmijo m ponekod tudi s primernim nagovorom Običaji v začetku Novega leta, oziroma na njegov predvečer so med raznimi narodi m verami kaj različni. Pri Slovencih je pred Novim letom drugi sveti večer. Verne slovenske družine obidejo z blago-slovljeno vodo vso hišo ter poškrope z vodo in po- ßilvestrovi krofi. Staro leto se poslavlja. I z novo srečo! ! I...........IIIIII......IIH.....immillili.....Illlllllllllllllllllllll.............................................................................................................Illllllllllllllll s košarami, napolnjenimi z žitom, in so začeli mene in posteljo precej na debelo posipati s pSeničnian trnjem. Pri tem so peli nekako sledeče: Po polju, po polju je hodil Gospod, Devica Marija jesti nosila, Boga je prosila: naj rasi dà pšenici in vsaki pašnlci. Vas pozdravljam pred vsem svetom s srečnim novim letom. Velik del meslne gospode je leto za letom pričakoval Novo leto s plesom, pijančevanjem in z izzivalnim razkošjem, ne meneč se za množ.ice stradajočih in slabo oblečenih. Zdaj je hvala Bogu v tem pogledu nekoliko drugače. Naj bi tako ostalo tudi tedaj, ko bo vojne vihre konec, po načelu: Kdor ima kaj več, naj dli tistim, ki nimajo. Tako bon» vsi zdaj in v bodoče najlepše in najbolj zaslužno proslavili prihod Novega leta, ki naj prinese spoštovanim čitateljem »Domoljuba« pravi mir • in obilo božjega blagoslova ter z njiin tesno jio-vezano največjo srečo za časno6t in večnost. Tako bodi! Vlivanje svinca na Silvestrovo. kade s kadilom vse Pri tej prisrčni domači del rožnega venca. Nalo jejo lepe božične pesmi na jabolka, orehe in Mnogi topijo svinec, ki vodo in po predmetih, pajo o bodočnosti in druge prostore, molijo veseli okrog jaslic, porazne igre. Tudi ne pozabijo, alo mečejo v mrzlo tein nastanejo, skle-Koledniki, kol Trije kralj, ali drugače opravljani, pa romajo od hiša do hiše, pojejo razne prigoBnice in zbirajo koristna darila in denar, ki si pa na koncu raedele. Ko odbije ura 12, si družinski člani voščijo drug drugemu veselo novo Irto, nakar odidejo k počiJku. Tudi pravoslavni imajo na predvečer prihoda novega leta. pa tudi na tam novoletni dan svoje posebne običaje. Ko sem bival svoje dni na pravoslavni zemlji, se še dobro spominjam tistega novoletnega jutra. Ležal sem v jK*»tTvwnT-TITTU. dne 1. januarja 1D42-XX. M: iiiugid i n iv « vu|n iv ■ ------ posrečilo dokončati pismo. Hotela ga je prečitati, zato je sedla na posteljo. Ti je še enkrat "oda ni ga in vtaknila v vrečico ob svojih nogah. Deklica na ni čutila ničesar. Spala je trdno ui niti v sanjah ni slutila, da je ■zgubila svoje krasne Stev. i. Povest • knvktlkth plula, Bplnel M. De Carneo. SREBKNjH n>o°ia prečitati do konca. Vsa izmučena se je se'bom pozneje. Sedaj sem preveč UtrTmeU je le še toliko moči, da je spravila pismo pod blazino, nalo se je obrnila proti zidu in V polenu ee ji je zdelo, da sliši sladko zvonje-nje zvonov... Odkod neki prihaja to zvonjenje? Toda kmalu ni slišala več niti zvonenja. Težak sen jo je objel... , . ». Ure so minevale. Odbila ;e devet m nočni stražnik je počasi korakal mimo okna. Nadgiè pa je trdno spala. 2e dolgo ni spala tako trdno kakor nocoj... Ura je bila deset in enajst, mala Nadgiè ni slišala ničesar, niti ne, da so 6e počasi odprla vrata... Ni videla Našje, ki 6e je tiho priplazila v sobo. V eni roki je držala svetilko v drugi pa velik zavoj in preko roke ji je visela temna odeja ... Deklica ni slutila, da 6e je zamorka ustavila poleg postelje in da jo sedaj gleda z velikim ve-6eljem. Cemu neki se je približala mizi, na kateri je večerja še skoraj nedotaknjena? Dvignila je pokrov posode za čaj, pogledala vanj in zamrmr.ila: »Prazna!.. Tako je prav!...« Vrnila se je zopel k pwslelji, se sklonila nad spečo deklico in ji zašepetala: • Prihajam pote, mala Nadgiè. Ali ne moreš vstati?... Ti bom pomagala... Olej, tako si nerodna, kakor kakšna punčka iz blaga... Pomagala ti bom. da se pripraviš na pot.« Z vidnim zadovoljstvom je zamorka odvezala zavoj in potegnila iz njega progasto haljo. Nato je začela elačiti 6vojo žrtev, ki je ostala popolnoma negibna kakor da bi bila brez življenja. Ko ji je odvzela lepo 6vileno obleko, jo je oblekla v haljo, katero je prinesla s seboj. Snela ji je zapestnice z rok In ji odpela dragoceno ogrlico. Pri tem je hudobno godrnjala: »Vsega je konec, mala princeska!... Konec je tudi tvoje bele lepote... Vse boš izgubila... Sedaj še lase.. .< Položila je deklico zopet na posteljo in potegnila blazino izpod njene glave Pri tem pa je padlo na tla pismo, katerega je deklica pripravila za Valjino mater. Oddaljila se je, da bi bolje opazovala uspeh svojega dela. »Glej, glej!« je vzkliknila zamorka. »Hotela si siala?« T0da kak° nCki bi bi,a Hotela ga je raztrgati, toda premislila se je u"efni?aP aV',a V da ga Pre6ila- kak°r "it™ bo Razpustila je deklici lase, jib prijela z levico v desnico pa e vzela velike škarje n čez nekaj lnpov so dekličini prelepi lasje odrezani lase, katere je njena mamica tolikokrat božala s tako nežno ljubeznijo. Iz vrečice, v katero je spravila lase, je zamorka vzela posodo z nekim Črnim mazilom. Z majhno krpo je vzela mazilo iz posodice in začela z njim niazati spečo deklico po obrazu. Prav kmalu je dekličin obraz poslal podoben njenemu. Nato ji je namazala še vrat, roke ili nogo Ko je končala svoje delo, je deklici ovila okoli glave svileno ruto v kričečih barvali in se je nato nekoliko oddaljila od postelje, da bi iz večje razdalje opazovala uspeli svojega dela. Ali je ljuba Nandgiè, ta mala zamorka z zaprtimi očmi, ki je podolma kipu iz črnega marmorja?... Kakšna sprememba! Kaj je še ostalo od nežne in cvetoče deklice?... Samo še plemenite poteze obraza ter lc|>o oblikovan vrat in roke. Našja je pospravila vse svoje stvari, položila deklico na odejo, katero je prinesla s seboj, in stopila k omari, kjer je Nadgiè imela spravljeno svojo obleko in perilo. »Tudi oprema je v pogodbi,« je mrmrala in zvila skupaj nekaj perila. Zavojček je položila deklici na kolena, nato pa jo je zavila v odejo. Preden ji je pokrila tudi glavo, ji je dvignila trepalnice. Dekličine oči so ostale negibne. Sklonila se je nad njo in poslušala, če ji še utriplje srce. »Nekaj ur boš kakor mrtva. To pomeni, da je napoj bil zelo dober in da je čarovnica prav napovedala ... A sedaj, zbogom mala princeska!... Moram te poljubiti, da boni videla, če barva dobro drži.« Zakroholala se je in pritisnila svoje debele ustnice na dekličino čelo, kl je sedaj bilo črno, kakor ebenovina. »Prav ničesar ne čutiš, golobičica mala... Kako sladko spančkaš!... Videti hočem, če se boš sedaj zbudila...« Pri teh besedah je udarila deklico po licu s takšno silo, da se je njena glava nagnila na stran. »Čudovito!... Vse sprejmeš brez godrnjanja... udarce in poljube... Ta čudodelni napoj je zares vreden denarja, katerega sem morala dati zanj.« Zamorka se je približala vralom in jih tiho odprla. Nalo se je vrnila k speči deklici in jo vzela v naročje. Tiho se je splazila iz sobe in dospela preko hodnika do glavnih vrat, ki so bila priprta. Odpah-nila jih je z nogo in stopila s svojim bicmenom na prosto. Previdno je zapahnila vrata za seboj. Na cesti je vladala skoraj popolna tema. Le medel odsvit zvezd jo je osvetljeval. Našja je hitela ob hiaah proti Bosporu in trdno držala svojo breme, ki je bilo vse prej kot lahko. Ob Bosporju je vse mirno in liho. Nemirna površina morja se svetlika, nekje v bližini se zasliši tiho udarjanje vesel. Nenadoma se je poleg čakajoče zamorke ustavil majhen čolniček. Iz njega je stopil nek moški in se približal zamorki. Ne da bi spregovoril besedico je razkril obra? deklice, katero je Na-šja še vedno držala v naSsiu m ga ji osvetlil z žepno svetilko. 1 ' »Črna deklica?... Prav... Daj mi jo lakol ker se ml zelo mudi.« J '' menil»',''?»' i"0*"*, VSOl°' " kalcr° «« do- uj !e de ala.f "kazujočim glasom Našja. Moz ,e potegnil iz žepa veliko mošnjo in vzel Tej so r ^ zamorki mrala:' »Mid»l. o«, vendar pa je zamr- »Dotsitom,o1\RO,',kakr5nüSa " r>r'n;>äam.« apodarjem « ' kol,kor *>" « domenila z go- l'e motnjo, po<]a| zamorki denar, katerega efei vedno držal v roki, iu pristaTu-' zlmoS - pristavil: zavoj !« dajala majhno stekle-ničico, v kateri je bila neka svetla tekočina. »Vtakni mi jo v žep.« Mož je s svojim bremenom stopil v üoln, ki s« je močno zazibal. Previdno je položil tvoje breme na zadnji del čolna. Skrbno ga je naravnal, odkril deklici obraz, nato pa sedel na sprednji konec in prijel za vesla. Počasi in tiho se je Čoln začel oddaljevati od brega. Našja pa je nekaj časa siala nepremično in gledala za njim. Kmalu je izginil v nočni temini in tudi šum vesel je utihnil. Zamorka se je oddahnila in se naglih korakov vrnila proti domu. »Ko°.» tooiHa »P«*» deklico. »Ivo ee zbudi, ji daj piti,« je dejala in Hilel J« lik ob kilah. Ko se je Nadgiè zbudila, so zvezde ie obledela. Zganila se je in ae hotela dvigniti. Zdi se ji, da ]• popolnoma brez modi... 6oIn se narahlo ubije ... Hladen vetrU! pihlja in jo boža po obrazu ... KakS-no obrežje se beli tam v daljavi, ki se idi skoraj kakor da bi bilo popolnoma zavito v meglo?... Kaj naj pomeni ta senca pred njo, ki se neprestano sklanja naprej io nazaj ter nič ne govori? Dekliea hoče dvigniti roke k obrazu, toda nai more se niti ganiti... Vsa izmučena znova zapre oči. Tudi misliti ne more čisto nič... Cez nekaj časa zamrmra, ne da bi odprla oči: »Žejna sem ...« Senca, ki je prej stala pred njo, se je sklonila k njej in kmalu je začutila v ustih neko hladno in oživljajoče tekočino. Kako je ta pijača sladkal... Kako prijetno se počuti deklica... Zibanje čolna jo uspava ... Tako srečna je ... rada bi ostala tako vedno... Kam jo nesejo? ... Nejasno čuti, da jo dvigaj» in nesejo... Nato zopet ono rahlo zibanje, ki ji tako zelo ugaja... koliko časa traja to?... Tri, štiri dni... mogoče celo večnost... Kje je?... Kam gre?... Saj ji za to ni mar ... Tako zelo jo srečna!... Gotovo še vedno plove po Bosporu, kjer galebi iščejo pismo... Po Bosporu... skupaj ■ Valjo... Obe skupaj spita lam pod cipresami, kjer se spi tako eladko in tako mirnol... Stran I». -* KI JE ZNAL REZATI Leta 1937 je pobrala smrt znamenitega slovenskega kirurga dr. Petra Defrančeškiia, ki je bil dolgo vrsto let primarij bolnišnice usmiljenih liralov v Kandiji. Za časa njegovega zd ravni kovanja se je kirurgija na Dolenjskem iele začela uveljavljati. Do tedaj dolenjski kmetje niso mnogo verjeli v operacije z nožem. Mnogi je rajši umrl, kakor bi se dal operirati. »Nak, pod nož pa ne, tudi rajši v grob,« so rekli kmetje, ko jim je visoki zdravnik s črno brado omenil, da bo treba na operacijo. In marsikateri je res šel. ker se je noža bal. Ta bojazen pa ni izvirala toliko iz strahu pred nožem, saj so se drugače včasi vinjeni Dolenjci ob žegnanjih klali, da je tekla kri kar v potokih in pravega žegnanja sploh bilo ni, če niso enega ali dva na drugi svet spravili. 'Ampak znali in vedeli niso, oziroma poučeni še niso bili, da so operacije v gotovih primerih koristne, potrebne in edino zdravilo v gotovih boleznih. Zato tudi nikakor niso mogli zaupati, pa naj je bil to že kdorkoli hoče, da bi jim kaj z nožem pod kožo, ali pod rebri ali pa trebuhu iskal. Zato so dr. Defrančeškiia kmetje kaj sumljivo gledali, ker so ga v tistih prvih njegovih letih proslavljali, kako vešč kirurg je in kako mojstrsko zna izvrševati operacije z nožem. Toda ker so njegove operacije uspevale, je s temi naglo rastla slava slavnega doktorja Defrančeškiia. Tako so se govorice o tem kirurškem mojstru tirile daleč ven na deželo. Prodrle so v slavno Podgorje in tam so v svoji domišljiji kovali nove verzije in tu in tam so vedeli slavni Podgorci povedati o vseh vrstah operacij. Jaz se še danes opominjam tele: »Tam v neki graščini se je ta mlademu go-spodu graščaku mešalo. Na Francosko, na Nem-kko se je že šel zdravit, pa ga ni bilo doktorja, ki tii mu znal pomagati. Naš Defrančeški ga je pa »zrihtaU. Odprl mu je glavo in tam našel nekaj narobe. Zrezal je nekaj ven in gospod je bil zdrav ko riba.« — Tako je pripovedovala neka ženska pri nas. Vsi smo z odprtimi ustmi poslušali. Kaj je rekel na take govorice zdravnik dr. Defrančeški sam. mi ni znano, vendar dobro se mu je moralo zdeti. Bil je velik mož, nosil črno brado, naočnike in širok klobuk. Vse ga je spoštovalo in občudovalo. Do njegove dobe in še zdaj marsikateri dolenjski kmet bolj verjame puščanju krvi. ali pa sesanju krvi po pijavkah, kakor pa pravemu in veščemu kirurgu. Ko sem bil še doma, je nekega grajskega hlapca začelo hudo gristi po trebuhu. K mojemu očetu so prišli po »firkel« brinovca. Vse je popil, ali grizlo in zavijalo ga je naprej. Pojedel je ne vem koliko glavic česna in greli so ga na vse načine, pa vse domače »arcnije« niso pomagale. Nazadnje so poklicali dr. Defrančeškiia. Prišel je, preiskal bolnika in ugotovil, da ima hudo vneto slepo črevo in da edina rešitev bo pod nož. Naročil je, naj ga čimprej pripeljejo v Kandijo v bolnišnico. Hlapec se je zvijal naprej v bolečinah in prosil in rotil vse, da ga nikar pustiti pod nož, da bi ga tisti visoki »dohtar« raztrančiral. Sli so prej po »šintarico«:. ki je menda znala tudi zdraviti na vse viže. Še neko ciganko so poklicali iz Petelincev. Nazadnje so mu celo na koleno vsekali in pritisnili rog, češ da ima premočno kri. Defrančeški je čakal že tretji dan, ko hlapca še vedno niso pripeljali v bolnišnico. Da se prepriča, kaj je na stvari, se je dal peljati v dotični kraj in ubogega hlapca še malo živega našel. Nato je pregovoril graščaka, da je ta ukazal hlapca prepeljati v bolnišnico in Defrančeški je hitro izvršil operacijo. Cez dva tedna je hlapec že prišel domov in kmalu popolnoma okreval. »Ta dohtar ti je pa z vražjo žavbo namazan, z noščem ti najde vsakega vraga v tebi,« so re-Mi okoliški kmetje. Najboljši vodnik v teh časih vsaki slovenski družini je »Domoljub«. Pa v »slavnem Podgorju« dolenjski kmetje niso kar tako verjeli, da ima ta visoki doktor res sam tako moč, ali da sam zna od sebe take reči zdraviti. Zakaj pa prej niso doktorji bolezni z nožem iskali? »Kdo naj to verjame,« so rekli. Ile, nas že ne boste. Ta visoki gospod je v zvezi z duhovi, ali pa bog vedi s kom, ker mu vse tako rata. Vse take reči so Podgorci ugibali. Najboljša, kar sem jih o njem siišal, je pa bila tista, kako je nekega Dolenjca operiral na želodcu. To je večkrat povedal pokojni ötemburjev oča, pa tudi šmihelski 6tari mežnar g. Knafeljc jo je vedel. Nekega mladega gospodarja je močno bolel želodec. Hodil je daleč na okrog po zdravila. Ta mu je svetoval to in ono šintarico. drugi tega in onega čudodelnika in mož je veroval, da bo pomagalo ter je hodil okrog, kupoval to in ono, kar mu je kak padar svetoval, da je dobro, in to drago plačeval. Dolgo časa se je zdravil na take načine. Ali bolezen ni hotela jenjati in ker je slabel naprej in naprej, se je končno, če tudi ne rad, podal še k visokemu zdravniku v Kandijo, o katerem je šel glas, kako strašansko zna rezali in da se mu ljudje prav nič ne smilijo. »Tran-čira jih, kakor pri nas peteline na mizi,« je rekla neka kmetica. Šel je in strašno nerad in tudi s sklepom, da rezati se ne bo dal, pa magari takoj umrje. Stralioma potrka na duri. »Prosto!« — zadoni iz sobe odgovor. »Dober dan, gospod dohtar.« »Sedite in malo počakajte tule na klopi, takoj pridete na vrsto,« mu odgovori zdravnik. Kmet sede in se od bolečin nekam zvito drži. Iz sosedne sobe, kjer je zdravnik ravno preiskoval neko pacientinjo, je začul krike: ou, ou... Ze ga je bilo strah, da je mislil, kar skozi vrata planiti in jo pobrati domov. Le kaj bo šele z njim delal! Prepričan je bil, da dohtar v drugi sobi reže z nožem in da uboga ženska vpije, ker jo boli. To ti je pa res neusmiljen človek, ker tako rad reže. Nak, rezati se pa ne bom dal. pa je amen, je delal sklep. Med tem časom je bil zdravnik s preiskavo gotov in ko je žena. ki je bila na preiskavi, izstopila, mu je zdravnik rekel: Vstop ite I Ves tresoč se. je kmet vstopil. »Kje vas boli?« »Oh, gospod, hud«. To je za umret, tako te hudo.* „ , »Umreti pa vas ne bomo pustili, če se le pomagati da. Kar rekele in lajbelc slecite, da vas preiščem in vidim, kaj je z vami narobe!« »Ja. pa gospod...« _ ... »Kaj gospod? Kaj se obotavljate? Le hitro naredite, kar sem rekel. Mudi se mi, imam iti še v bolnišnico.« »Rezali me ne boste, tist se pa ne pustim — tako mi pomagajte, če morete.« »Kaj sle tudi vi tak strahopetec, kakor mnogi drugi? Ali ne veste, da so včasih operacije neobhodno potrebne in da ni druge pomoči? Kako naj na primer kdo ozdravi vneto slepo črevo, če ga ne izreze. Nemogoče!« Zdravnik ga je nato pregledal in ugotovil, da ima neko čudno bolezen. Iz bolnikovih ust je zvedel, da hrana ne ostaja v njem. ne mece nazaj, ampak v posebnih primerih nastajajo bolečine. Ne more biti drugega, kakor da nekje okrog želodca rastejo izrastki in ti povzročajo bolečine. Ako je to, bomo kmalu pogodili, je dejal zdravnik. »V bolnišnico boste morali in boste teden dni pod opazovanjem, da ugotovim, če so moja dognanja pravilna.« »V bolnišnico pojdem, ampak če ne boste, gospod dohtar, rezali?« »Takoj ne. Najprej se bomo prepričali, kakšno bolezen imate. Ako se pokaže, da so izrastki, potem pa ne bo druge pomoči kakor noz. Treba bo iz želodca izrastke izrezati ven ter lih skušati zamoriti, da ne bodo rasli naprej, in dobri boste.« Kmetu so pri zadnjem stavku lasje pokoncu stopili. Torej bo moral nazadnje, če bo tako, te pod nož. »Nak, tega pa ne, pa nei« je na tihoma sklepal kmet. Cez teden dni je doktor Defrančeški res ugotovit, da možu rastejo okrog želodca izrastki in da bo edina jjomoč operacija. Medtem so pa kmeta na lep način v bolnišnici le prepričali, da operacije so v gotovih primerih neobhodno potrebna in da v takein primeru se smrti ni prav nič bati, ker zdravniki so vešči tega dela in vedo, kaj delajo. i »Ce je tako,« je dejal kmet duhovniku, »potem že, drugače bi se ne dal tudi za vse na svetu ne.« In tako so pripravili kmeta, da se je vdal v; božjo voljo in se pustil operirati slavnemu kirurgu. Ali, kadar ljudje delajo načrte, tedaj vedno kdo drugače obrne. Je že moralo priti nekaj vmes. Kmet na operaciji sicer ni umrl, ampak hudomušneži so iz tiste operacije kovali kapital cela desetletja po njej in jo menda še danes pripovedujejo okrog. Od ust do ust je šlo. Kaj pai se je zgodilo? Takole je bilo, govorice hudomušnežev so vedele takole povedati. Kar seveda gotovo ni resi, ampak tako je ugotovila dolenjska domišljija. Bolniku so baje želodec ven vzeli in enega izmed bratov ali strežajev poslali h Krki, da ga naj gre dobro oprat, pa bo dober. Ta je šel, kakor se mu je ukazalo, želodec dobro opral, potem' ga je pa na bližnji plot malo obesil, misleč, da bo dobro, če se malo osuši. Ko se je ta nekam drugam malo zagledal, pride po plotu maček, zgrabi tisti želodec in z njim izgine. Ko se stre-žaj ozre, ni želodca več videl. Kuj pa zdaj, tristo kosmatih? Z veliko žalostjo se je vrnil v bolnišnico in razodel, kaj se je zgodilo. Nastalo je razburjenje. Ali kmalu so našli izhod. Le hitro pot srednje velikega pujska, pa so mu hitro želodec vzeli, ga oprali in ga kmetu zašili. Operacija so )e posrečila, kmet se je prebudil in tudi kmalu popolnoma okreval. Kmet ni ničesar vedel več o kaki bolečini, vse je bilo v redu. Le jesti potem ni hotel nobene druge stvari, kakor samo korenje pa peso, to mu je šlo pa tako v slast, da so morali po eno celo njivo korenja in pese vsejati vsako leto več, samo za gospodarja. Tako je napravila ljudska domišljija prav; mastno pripovedko, ki so si jo dolenjski kmetja kaj radi pripovedovali. * , ; • Je pa resnica, da je bil dr. Peter Defrančeški izvrsten in slaven kirurg. Marsikomu je na Dodar in dober družinski oče svojim osmim otrokom. S podporami in delom se je udejstvoval pri raznih krščanskih or-ganizacijah, pridno deloval tudi pri gasilnem društvu. Pogreba so je udeležilo zelo veliko ljudi, na pokojnikovem domu in ob odprtem grobu so mu v slovo zapeli cerkveni |wvei in pevke ganljive žaloslinke. Na zadnji poti mu je izkazalo čast tudi giisilno društvo. Naj v miru počiva! St. Peler pri Novem mestu. Praznik sv. Bar« bare so rudarji iz premogovnega rudnika »Otočec« lepo praznovali v nedeljo 7. decembra v tukajšnji iupni cerkvi. Ob 9 je bila v ta namen sv. maša t pridigo, katero je opravil g. župnik Frančič Ivan. — Kupčija 7. vinom se je nekoliko razgibala. Cena vinu je različna. Nekateri upajo na boljše cene, kar želimo, da bi bilo. — Te dni smo prejeli »Slo-venčev koledar«. So ljudje z njim zelo zadovoljni. — Vse naročnike nedeljskega »Slovenca«, dnevnega »Slovenca« in »Slov. doma« vljudno prosimi, da oproste, ko ob nedeljah ne dobe časopisa. Ob nedeljah pošta oz. avtobus ne vozi. Tako pride časopisje šele v ponedeljek. — Sedaj ob Novem letu obnovimo naročnino za naše časopisje in nove naročnike pridobimo. Cas kliče v sleherno hišo nai časopis. Hojte. Leto «c bliža h koncil in bo treba zopet obnoviti naročnino za naše časopise. Naj bo tudi v bodoče naše geslo: V vsako hišo »Domoljuba«! Dopisnik želi vsej gregorski Domoljubov! družini prav vesele Božične praznike in blagoslov» polno novo leto! Jubilej vrlega duhovnika r..ie 13. decembra je onhajal 50 letnico svojega rojstva g. župnik in duhovni svetnik Janez Zupančič v Ökocjnnu pri Turjaku. Kot kmetki sin, ki se je rodil v Liiioglavu, je šel Itudirat ter j» kot duhovnik I. 1016. nastopil svojo prvo službo .kot kaplan v Trebelnem, kjer je Ostal 0 let. Nato je bil poldrugo leto kaplan in katehet na Jesenicah, nakar zdaj že od leta 1927. župnikuje v Skocjanu. Povsod, kjer je bil, ,je vnelo zagrabil za delo, bodisi kot duhovnik, bodisi kot gospodarski svetovalec ljudem. V Trebelnem je zgradil lep Marijin dom, v Skocjanu novo pokopališče z lepim spomenikom padlim vojakom, prenovil cerkev, ustanovil posojilnico, krepko dvignil gasilsko društvo. Pri vsem tem je dosleden in uvideven, tako da zdaj celo nekdanji njegovi nasprotniki s|X)7.navHjo in priznavajo, da je on imel prav, česar spočetka morda niso raiumeli. Lani je bil za svoje zasluge imenovan od Škota za duhovnega svetnika. Želimo uiu niaogo uspehov in blagoslova. p Log pri Sv. Luciji ob Soči. Ni .čuda. če knjige in listi molčijo o tem skritem kotičku Tolminske, saj je komaj vreden iinena vasi po številu svojega prebivalstva in ,je jwleg tega odtnjen vsakemu prometu. Log leži s svojim ravnim poljem tile ob meji stnre tolminske grofije. Soška dolina se tukaj za hip nekoliko razširi, potem ko se sj>oji z Ušniško. Kljub majlinemu številu hiš pa uživa Log dobroto treh javnih ustanov: ima šolo, gostilno s trafiko in zadružno mlekarno. Najl>olj pojrresnjo v bližini cerkev, soj morajo ob nedeljah k maši celo uro daleč. Prebivalci se bavijo večinoma s poljedelstvom in z živinorejo in le malo je med njimi težakov in obrtnikov Deklica s svetilko Pred sto leti se je na Irskem v hiši, ki jo je obdajal prekrasen park, igrala ljubka deklica. Imela je več punčk in se z njimi zabavala na prav poseben način: Oblačila jih je, kakor deklicc njenih let. Trdila je tudi, da so njene punčke bolne. Domišljala si je, da so se ponesrečile, zato jim je obvezovala rane. Ko je deklica odrastla, je začela obiskovati koče revnih kmetov. Ce je kje slišala bolnika, se je z vso ljubeznijo zavzela zanj. Marija, tako je deklici bilo ime, se je razvila v krasno dekle in je nekega dne odšla s starši v London, da bi jo predstavili na dvoru Pa tudi tukaj se ni brigala za zabave in veselice, temveč je obiskovala bolnišnice in se trudila, kako bi izboljšala oskrbo in strežbo bolnikov. V tistem času bolničarke niso imele posebne izobrazbe. Marija je odšla v inozemstvo, da bi si ogledala zgledne bolnišnice. Ko se je vrnila v domovino, se je takoj lotila preurejevanja bolnišnic. V tistih dneh je izbruhnila vojna na Krimu. Kmalu so prispela poročila o bolnih in ranjenih. Marija se ni omejila zgolj na jadikovanje in ugibanje, kaj naj bi se storilo. Nemudoma je krenila s skupino štiridesetih bolničark na Krim. Marija je bila neutrudljiva. Povsod je pomagala, kjer je bilo treba. Se ponoči je prihajala v bolniške sobe, držeč v rokah svetilko in gledala, če bolnikom kaj manjka. Zato so jo vojaki začeli imenovati »deklica s svetilko«. Marija je nadzorovala oskrbo. Ko se je Marija vračala domov, so ji rojaki pripravili slovesen sprejem in nabrali zanjo veliko vsoto denarja. Toda Marija se je izkrcala čisto na tihem in se je vrnila naravnost k svojim staršem. Denar pa. katerega so ji hvaležni rojaki poklonili, je porabila za ustanovitev velike šole za bolniške strež- Otrok se boji Nemalo je otrok, ki >e v mraku ali v temi bojijo iti v drugo sobo ali v klet. Strah jih jt divjega moža in parklja. Včasih celo odrasli ne gredo zvečer iz hiše. Ne boje se sicer več strahov tz pravljic, ampak tatov in roparjev, ln koliko truda je tieba, da se tega strahu iznebijol Kaj je temu vzrok. Največkrat so krive matere, pa tudi drugi liudje, ki maiim otrokom groze z divjim možem in drugimi pošastmi. Nekateri starši groze otroku s stražnikom ali dimnikarjem. Otrok se navzetega strahu dolgo ne more oprostiti. Ali ni nespametno, če mati navihanemu paglavčku zagrozi; »Le čakaj, ko boš jeseni šel v šolo, ti bo učitelj že navil ušesa!« Potem se pa čudijo, če gre otrok nerad v šolo in si učitelj zaman prizadeva, da bi si pridobil otrokovo zaupanje. | Otroka torej nikar ne straši. Ce pa si to napako že naredila, si prizadevaj z ljubeznivo besedo prepričati ga, da je njegov strah neutemeljen. Mali Francek je prestrašen pritekel k mami in ji rekel, da je v sobi videl strah. Mati je dečka prijela za roko, ga odvedla v sobo in mu pokazala, da je bil »strah« senca stola, ki je stal blizu okna. Od tedaj se Francek ni več bal. Nasveti Šipe očistiš apnenih madežev, če madeže najprej namočiš z močnim jesihom ali razredčeno aolno kislino. Nato jih pa pomij z vodo. lz usnja odpraviš masten madež, če ga drgneš z raztopina ogljikovokislega omanija toliko časa, da se napravi pena. Nato briši usnje dokler se ne posuši. Mastne madeže s klobukov odpraviš, ako zmešaš v stekleničici pet žlic amonijaka, pet žlic špirita in poldrugo žlico kuhinjske soli ter s cu-njico, namočeno v tej zmesi, brišeš madež toliko iasa, dokler ne izgine. » Mastne madeže odstraniš iz hrastovega pohištva z vročim pivom. Da ohraniš sijaj, skuhaj v pivu nekaj voska in sladkorja. S to zmesjo na-maii zamazano mesto s krtačo, ko se posuši, ga Odrgni z volneno krpo. Vodeni beli krogi in nadeli na policah ali na podu se hitro odpravijo, ako jih potreseš s pepelom od cigaret in jih drgneš z mehkim za-maškom. Če je mleko mešano z vodo spoznaš, če kaneš kapljico mleka na noht. Če ostane kapljica cela, je mleko pristno, če pa razpade, je mešano. — Vtakni v mleko iglo. Če obvisi mleko na igli, ko jo potegneš iz njega, je mešano, če kapljica ne obvisi, je pristno. Madeže preležanega perila odstraniš, če raztopiš eno žlico soli in malo žličko stolčenega sal-mijcika v dveh žlicah vode in s to tekočino na-mažeš madeže ter pustiš perilo nekaj časa na zraku. Nato pa izpereš madeže še s čisto vodo. lz svilenega preležanega blaga odstraniš madeže na ta način, da zmešaš en del salmijaka in dva dela vode. Če je svila črna, prideni še nekoliko črnila. S to tekočino izbriši s čopičem ali z gobo madeže in blago na drugi strani polikaj. Mastne madeže odstraniš iz blaga, če zmešaš štiri žlice amonijaka in eno žlico vode. V tej tekočini namoči malo krpico in z njo drgni madež, dokler ne izgine. Nato operi dotično mesto še s čisto vodò in obesi obleko na zrak, da se posuši. Dee lepi sodobni obleki Madeže od češenj izpereš iz perila najprej z mlačno vodo in milom, nato pa ga pusti, da se namaka v mleku nekaj ur. Lahko pa blago s takšnimi madeži pustiš najprej, da se nnmaka 24 ur v kislem mleku in ga šele nato izpereš. Madeže od apna odstranil iz obleke najlaže s krpico, namočeno v jesihu. Osnažiti pa meraä takoj, ko je apno še sveže. Madeže odpravil iz lakiranega pohištva, če jih drgneš z mehko volneno krpo, ki je namočena v mešanici enakih delov lanenega olja, vinskega cveta in terpentina toliko časa, da madež izgine. Očiščeno mesto nadrgni še s pivnikom. Madeže od#črnega vina odstraniš iz prtov in prtičev, če jih namakaš 24 ur v toplem mleku. Ce so madeži sveži, zados4uj,e, če jih namakal 12 ur v mrzlem mleku. Nato izperi blago še v mrzli vodi. Brezdelje je največja zabloda, zato je rodilo vedno le zablode. Obzirnost iz usmiljenja je lepa, nikakor pa ni častna obzirnost iz strahu. Delo je vsebina življenja posameznikov in narodov. Najlepši, najiskrenejši nasmeh je nasmeh matere svojemu otroku. Sreča kmalu zbeži iz hiše, kjer žena vedno pred ogledalom stoji. Vsak dan le en korak naprej; če boš vztrajala, dospeš gotovo do cilja. Mnogim ljudem se delo zdi težko, ker vedno znova začenjajo! začetek pa je vedno težak. Franc pobledi. lsto tudi jaz lahko rečem: Če me resničn« ljubile, mi obljubite, kar vas prosim.« »V naši družini je vera družinska svetinja, ki se deduje od roda do roda. Zaradi svojega sina vaše prošnje ne morem izpolniti.« »Zame vera ni le dediščina očetov, temvel moje osebno prepričanje,« izjavi Štefka ponosno* »Vera mi je več kot življenje, iz nje črpam vsa moči. Naša vera posega globlje v življenje kol vaša. Za katoličana ni dovolj, da samo veruje^ tudi živeti mora po veri. Dekle, ki se odreče katoliški vzgoji svojih otrok, ni več katoličanka.« »To je samo domišljija,« jo zavrne Frane. »Če vam je vera tako potrebna, vam nikdar ne bom branil hoditi v katoliško cerkev.« >Kar vi imenujete domišljijo, je zame živa resnica. To mi je tudi najboljši dokaz, da najini duši nikdar ne bosta povsem edini.« Nastane mučep molk. Franc ustane: »Štefka, vi ste pošteno dekle. Žal mi je, da ne morete biti moja žena. Vaše vere ne morem sprejeti. Mogoče imale prav, da bo najina razlika v veri f.rej ali slej zasekala vrzel v soglasje najinih duš. n kaj potem, če bi se vrzel poglobila v prepad? Boli me, da zavračate mojo ponudbo. Odpustite mi. da sem tudi vam povzročil bolečine. Niti slutil nisem, da vam je vera več kot življenje. Bog vas obvaruj, Štefka I« Sp<>£tljivo ji je poljubil roko in odšel. XV. »Kar je Boj združil...« 2e drugič se je zrušilo Steikino upanje v sreč. no bodočnost. Vendar je drugi udarec ni tako brid« ko zadel kot prvi. Zavest, da se je prostovoljno od. povedala in doprinesla junaško žrtev, je omilila bolečine srca in izpolnila praznoto v duši. Vdana in skoraj srečna je položiU venec od' povedi na oltar Gospodov. Trpljenje in odpoved nas vedno obogatita. Ob njih rastejo apostolska duše, ki se vse žrtvujejo bližnjemu in ki iz svojih ran črpajo moči za druge. Štefka je dobila službo učiteljice. Poklica, ki si ga je prej osvojila le z izobrazbo, se je sedaj oklenila s srcem. Med otroki je pozabila nase, ob njih so izginili boleči spomini. Tudi izven šole j« Štefka pomagala vsem, ki so potrebovali njene gmotne ali duhovne podpore. Nekoč je zopet obiskala svojo prijateljico Marietico, Zla slutnja jo je vlekla k njej. Marjetica je popolnoma zapadla svojim zmedenim čustvom. Dolgo je slepila samo sebe. Sedaf pa je morala priznati, da se je njeno prijateljstvo' do zdravnika izpremenilo v ljubezen. Bojevala je marsikak bridek boj s svojo vestjo, dokler ni podlegla. »Davno bi bila že rada prišla k tebi, Štefka, a bala sem se, da me boš skušala odvrniti od mojega sklepa,« je priznala Marjetica. »Prej bi bila morala priti, ker bi se bila lažjo odrekla. Nikakor ne smeš dopustiti, da bi se zakon zaradi tebe razdrl. Kar je Bog združil, na| človek ne loči!« »Zdravnikove žene ne poznam, tudi ne venv kaj je zagrešila, a pred B"gom je njegova zakonita žena in mati njegovega otroka. Tega dejstva nihče ne more spremeniti. Če ie zdravnikov položaj res tako težak, Cerkev dovoli ločitev, na' more pa dopustiti, da bi se drugič poročil. Tvoja' poroka z njim bo priležništvo Oblast bo ta zakon priznala, neveljaven pa bo pred Cerkvijo in Bogom. (Nadaljevanj prih.) n sVigred«, ženski list (januarska številka)!, je izšel. Letna naročnina le 11.50 lir. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Slomškova ul. 1. V preizknševalnem oddelka Cornell univerz* v Ameriki se je strokovnjakom po šestletnem delovanju posrečilo vzgojiti zeljna le glave, ki nimajo nobenega vonja ali duha. čez dve leti se bo seme te vrste zelja že dobilo na trgu. Jakob Zupan Rodil se je 4. julija 1785 v Prevaljah na Kranjskem in ie poleni večji del latinskih šol dovršil na Hrvatskem. Gimnazijska poročila povedo, da se je odlično učil. V duhovnika je !>il posvečen 5. febr. 1809, doktor sv. pisma je postal na Dunaju leta 1813; potem je hil kaplan pri sv. 1'elru v Ljubljani, nato v dinarju pod Ljubljano. Lota 1817 je poslal profesor sv. pisma stare zaveze na ljubljanskem bogoslovju. To službo je opravljal do leta 1832. ko se je moral umakniti v Celovec, kjer je umrl. Zupan ie znamenit kot pesnik, jezikoslovec, zgodovinar in bogoslovec. Svoje pesmi je priob-čeval po listih »lllyr. Blatt«, »Carinlhia« in v Ce-belcit. V prvo številko pesniškega zbornika iCbeleac je napisal uvodno pesem »Cebelca, kalero prodaje hvaležna kranjščna Njega Ekscelenciji gospodu Jožefu Kamilu Baronu Šmidhergu«. V isli številki je Zupan priobčil »Kranjskega Plutarčka« (Pluiarh je bil sloveč grški žviljenje-pisec), kjer opeva slavile kranjske barone: za protestantsko književnost zaslužnega Hansa ijn-gnada, znamenitega diplomala Žigo Herbersteina, ki je seznanil Evropo z Rusijo, ki je bila prej Evropcem skorai nepoznana, junaka iz turških bojev Andreja Turjaškega, zgodovinarja Valva-zorja, znamenitega učenjaka državoslovca Pel-clioferja. barom Halersteina, barona Kavalarja. Tem možem sledila šve dva Kobenda, znamenita diplomala, po rodu Gorenjca, in dva Janša, čebelar in slikar. V pesmih je Zupan slavil še polkovnika Vocherja, navdušenega prijatelja slovenščine, tržaškega škofa Ravnikarja, medicinca Sentimerja-na, po rodu Slovenca, ki je deloval v Moskvi. V zbirki pesmi »Kranjski Nestorčik« je opeval slovensko zgodovino. Veliko Zupanovih pesmi ni bilo nikjer pri-občenih in so se porazgubile. Veliko jih je rešil prof. Wiesthaler, ki jih je priobčil za 100-letnico Zupanovega rojstva v »Ljubljanskem Zvonu«. — Zvezek z Zupanovimi pesmicami so našli na kraju, »kamor hodi tudi visoka gospoda pešs. Zupan je mnogo potoval po slovenskih in sosednjih deželah, proučeval lamošnje razmere, nabiral stare reke, pregovore, običaje. Prevajal je tudi srbske narodne pesmi v zelo lepem jeziku. Za vzgled naj navedemo kitico iz pesmi »Ne gledaj ine!<: »Deklica, ti mala ljubezniva. Ljubil bi Te, pa si tako majhna!« »Ljubi, ljubi mo. bom tudi čvrsta. Majhni so kamenčki dragi. Pa se nosijo na gospodskem vratu. Majhna je ptica prepelica. l'a upeha konja in junaka.« Zraven svojega pesnikovanja je spisal Zupan mnogo zgodovinskih del, ki »o se nanašala na domačo in občo zgodovino. Največ jih je priobčil v celovškem časopisu »Carinthiii«. Sodeloval je Zupan z vsemi tedaj živečimi odličnejšimi pisatelji, ki so ga visoko čislali zaradi njegovega obširnega in temeljitega znanja Ko je Cop umrl. je Zupan, ki je živel v pregnanstvu v Celovcu, obupno izjavil, da je Kranjska imela dva učenjaka. Copa ie vzela Sava, on — Julian — pa je izgnan v Celovcu. Zupana je slavil tudi nemški pesnik Franz PI. Hermannsthal v lepi pesmi: jDem Doclor und Professor Jakob Zupan« v XII. gazelah, ki jih je prevel na slovenski jezik Zupan sam. Njegovi Učenci bogo.slovci so mu poklonili slavospev v ■desetih kiticah z akrostihom »Vivat Zupanr Zlo- Kov^iC0 PeSem tedani' boRoälovec Emanuel Jožef ZujKin je bil posebnež, kakršnih se je v prejšnjih dobah več nahajalo v učenjaških krogih. Nosil se je zanemarjeno. Ko ga je nekoč pri obisku neka visoka osebnost posvarila, naj se nosi bol, snažno, je Zupan užaljen odšel in po- obleko2 £as,.k ',8lemVdli5niku sl«*o 2 >ePo novo Cf , ■ hst.kom: >Ce ^ hočete razgovarjati z lepo obleko, tu jo Imate.« 6' Ril je velik jedec. Pri Mokarju (sedaj hotel »Slon«) je nekoč dolgo iu dobro jedel, /a začetek jo naročil juho, nato celo vrsto prikuh m končno zopet juho. Pri sosednji mizi le sedelo več juristov (pravnikov), ki so se muzali leäce-niu profesorju. Ta pa, ne bodi len, slopi k njun in jih prijazno vpraša, naj kot juristi povedo, kaj se po latinsko pravi »Jure colili, jure finivi.. Juristi si niso mogli razložili, kai nai bi to pomenilo. Dobesedno bi se lo reklo: >s pravom sem začel in s pravom sem končal«, toda kai pomeni ta izrek, tega ni od juristov nobeden vedel. Zupan jih je spravil v izredno zadrego. Ko jih je bilo že dovolj sram, jim je povedal: »To se pravi: Z juho sein začel in z juho končal.« Po latinsko pomeni namreč »jurer »z juliot ali pa »s pravom«. Posmehljivci so bili temeljilo osramočeni, Zupan pa je zmagoslavno odšel. Zupan je ludi stanoval na poseben način. Oprave ni imel, kot navadni ljudje ob stenah, ampak sredi sobe, tako da so bile slene prazne. Kote |K> sobah ie imenoval po imenih ljubljanskih predmestjih, na pr.: Poljane, Trnovo itd. ■ Rad je brusil svoj ostri jezik in si je s tem nakopal številne sovražnike in končno tudi izgnanstvo v Celovec. Zupan je igral pri slovenskem narodnem preporodu (17SO—1848) pomebno vlogo. Sicer se še ni navduševal za slovenstvo, ampak bolj za kranj-ščino, kar nas pa ne sme motiti, kajti ime Slovenci, slovenstvo je pri na6 vpeljal šele Kopitar. Z veliko ljubeznijo se je Zupan poglabljal v naše pesništvo, naš jezik in našo zgodovino. Ker je imel zveze z najrazličnejšimi krogi, od plemstva pa do dijaštva, je s svojim velikim znanjem premnoge može navdušil za slovensko stvar. Fot skezi stoletju Papeštvo do leta 1870 čeprav je francoska revolucija bila premagana, so njena temeljna načela ostala v srcih narodov in so se v drugi polovici XIX. stol. povsod uveljavila. Cerkev nikoli ni nasprotovala svobodi, toda ko so se v imenu svobode bolela teptati vsa nravna in verska načela, je Cerkev ' nujno morala zavzeti svoje stališče. V tej dobi sta najbolj vredna omembe Gre-gorij XVI. in Pij IX. Čeprav sla se ta dva papeža zelo razlikovala po značaju, kajti Grogorij XVI. je bil zelo strog, medlem ko je bil Pij IX. ljubezniv, popustljiv in dobrogled po naravi sta se oba borila za iste cilje. Sadovi revolucije so se pokazali predvsem v tem, da so se posamezniki in družba hoteli osvoboditi »jarma dogme«, kakor so se izražali iu »tiranstva duhovščine«. Papeži so * odločno borili proti napačnemu pojmovanju svobode, ki hoče lil preko vseh nravnili in božiih postav. Dne 8. zmote iC IMi IX' 2 ollrož"ic° obsodil te Iv P.el J?07"6'6' 8' decembra 1869, le isli Pij IX. otvoril Vatikanski cerkveni zbor, na katerem je bila proglašena papeževa nezmotljivost kadar govori »ex cathedra« v verskih vprašanjih. Cerkveni zbor je bil prekinjen 18. julija 1870 in še do danes n. bil zaključen, tako da se šo vedno smatra kot da ni dokončan. noSiiTu(liiV ,iapeŽ0,vi državi Je ,ežnia n° neodvis- se nnJjnfl J3 U ^ ^ 0d CaS» BO voltip?ln i! U-'X>r,1- Leta ]8W ie izbruhnila reški 7en„h li» T Vv8 P'*1'''1™ ustanovitev rim-ipiI t j P" ll- se ie '»oral umakniti v vrnil v Rim ? p Francpzov se je zopet vrnil v Ulm n rimska republika ie po kratkem ž vi enju zopet propadla. Ti upori pa so bili znanilci večjih, odločilnih sprememb Prav v isti dobi se je začelo drugo gibanje, namreč stremljenje Italijanov po združitvi v enotno državo. Mesto za mestom se je priključevalo nastajajoči državi, kateri je bil leta 1870 priključen tudi Rim. Razumljivo Je, da se je papež protivil tej pri-ključilvi, saj se jo takrat zdelo, da jo ugled pa-peštva nujno zvezan s posvetnim vladarslvom, da je za duhovno neodvisnost potrebna tudi neodvisnost od vsake zemeljske oblasti in da zato papež no more bili podanik kakšnega tujega vladarja. Vlada novoosnovane države je i:t. moia 1X71 v Firenzi izdala zakone, ki naj bi zagotovili papeževo duhovno nadoblast in neodvisnost. Ti zakoni pa se Piju IX. 'niso zdeli zadostno zagotovilo in jih je zalo odklonil. Vprašanje je ostalo nerešeno, dokler ni bilo dokončno odpravljeno leta 1929 z »I.ateransko pogodijo«, o kateri bomo govorili pozneje. Leon XIII. in socialno vprašanje Leon XIII. je vladal od leta 1878 Jo 1903. Uinrl je v starosti 93 let. Bil je izredno moder in bistroumen papež. Liubll je vse, kar je bilo lepega in dobrega ter je z navdušenjem in razumevanjem sledil napredku znanosti. Niti najmanj ni obsojal ali grajal sodobnega napredka, pač pa mu je hotel dati to. kar mu je še manjkalo, namreč Boga, l>ožjo resnice in nravnosti. V tem smislu jo usmeril vse svoje delovanje in v dobi njegovega vladanja je papešlvo mnogo pridobilo na ugledu. Kljub svoji miroljubnosti in spravijivosti ni niti malo krenil s i>oti. j>o kateri je hodil njegov predhodnik, samo način delovanja je spremenil Glavno skrb je posvečal temu, da bi kolikor mogoče popravil škodo, ki jo je rodila revolucija. S konkordati in dogovori je v raznih državah odstranil napetost med državo in Cerkvijo. Povsod se je kazal izredno prizanesljivega, toda kjer je šlo za ugled in pravice Cerkve, šo bolj pa, kjer je šlo za pravice božje, je znal nastopiti z vso odločnostjo. Doba njegovegq vladanja je posebno pomembna, ker je s svojimi navodili in okrožnicami položil temelje sodobne krščanske sociologije. Najvažnejša v leni oziru je njegova okrožnica »Herum novarum«, ki jo je izdal lela 1891 in katere 50-letnico sino nedavno obhajali. Ta okrožnica postavlja jasne smernice krščanstva v nasprotju z gos|K>darskim liberalizmom, ki so je brez vsake omejitve uveljavljal povsod in čigar posledice so bile v kričečem nasprotslvu z vsako pravico in s človeškim dostojanstvom. Iz krivic, ki so postajale vedno bolj velike in boli splošne, se je nujno morala razvili reakcija, ki jo prišla do izraza v socializmu. Leon XIII. j» že v okrožnici »Quod Apostolici muneris« qbsodil socializem; v okrožnici »Rerum novantine l>a so zavzema za usodo delavstva. Toda v njegovih besedah je vse uravnovešeno. Obenem s pravicami spominja tudi na dolžnosti, ne samo delavce, ampak tudi gospodarje. Ne odobrava razrednega lK»ia, ampak hoče, da bi vsi sloji složno sodelovali med seboj za skupni blagor. Treba je u|>o-števati koristi in potrebe posameznikov, toda ta koristi in jiolrebe morajo biti v skladu b potrebami celotne družbe; ne smejo biti v nasprotslvu z blaginjo splošnosli. Papež poudarja dostojanstvo človeškega dela. obenem pa priznava važno socialno nalogo lastnine. Vso okrožnico preveva vzvišen nadnaravni dilli, sai ie temelj vsega izvajanja versko, nadnaravno pojmovanje življenja. S to okrožnico je Cerkev zavzela svoje stališče do pojavi jajočegz se socialnega vprašanja. Ni pa Ia okrožnica dokončen odgovor na vsa vprašanja, ki so s socialnim vprašanj"m v zvezi, kajti to vprašanje je takrat, ko ie Leonova okrožnica bila objavljena, bilo šelo v razvojni dobi. Toda bila je kakor svetla luč za katoličane, ki so mogli po njej uravnati svoje smernice in korakati brez nevarnosti in brez škode mimo čeri socialnega vprašanja. Brez dvoma je bilo treba še mnogo vprašanj razjasniti in dan na dan so se pojavljala nova. Mnogim se je zdelo čudno, kako se je Leon XIII. mogel kljub Svoji častitljivi starosti tako zelo vživeti v razmere svoje dobe, kako ie mogel s takšno natančnostjo spoznati čustva, misli iij težnje ljudi svojega časa. Toda to nI nič čudnega. V Cerkvi je vedno tako: Čeprav je v svojih temeljnih načelih vedno nespremenljiva, jo kljub temu večno mlada in se more z lahkoto, bolj kot vsaka druga ustanova prilagoditi posameznim dobam. (Nadaljevanje prih.) ZA NASE MLAJŠE PRIREJENO PO STEVE NtONU j Ce ne boste pazili, vas bo pomoril vse in te polastil ladje. Toda jaz vam hočem pomagati. Lahko ml zaupale. Upam, da mi bodo tudi tvoji prijatelji naklonjeni, če vam bom pomagal iz stiske in vam pripomogel do zaklada. Saj vem zanj edinole jaz.« »Bodite brez skrbi,« ga je zagotovil Janko. »Gospod Crnigoj je zelo dober in pošten človek. Sprejel vas bo na ladjo in vam pomagal, da pridete zopet med ljudi. Tudi vam ne bo odrekel poštenega deleža, kakor bi ga bili dobili tudi drugi, če bi bili ostali zvesti. A sedaj bi rad zvedel, kdo vas je pustil na tem otoku?« Mornar mu je začel pripovedovati, da je pred tremi leti dospel na neki ladji v bližino otoka, In da je predlagal tovarišem, naj bi se izkrcali in poiskali zaklad kapitana Flinta. Izkrcali so se torej ter začeli stikati za za. kladom. Dvanajst dni so se zaman mučili. Tovariši to se vsak dan bolj jezili nanj in nazadnje so odšli z otoka pustivši ga tukaj samega. »Lahko ostaneš tukaj in iščeš zaklad, kolikor časa hočeš,« so mu dejali in se mu hudobno režali. Od tistega dne ni več videl nobenega človeka. >l'ovej svojim prijateljem, da je Blaž Grm po-llenjak, da ve, kje je skrito zlato kapitana Flinta in da bo o pravem času povedal tistim, ki mu bodo naklonjeni.« »Bodite brez skrbi,« ga Je pomiril Janko. »Graščaku bom vse povedal in prepričan sem, da vam bo naklonjen, kakor tudi zdravnik. Toda povejte mi, kako naj sedaj pridem na ladjo?« »To je pa precej težka zadeva. Toda tu v bližini Imam skrit čoln, katerega sem si sam naredil. Skril sem ga ne daleč tu pod onimi belimi ildadi. Dal ti ga bom, da se t njim vrneS k svojim prijateljem... Pstl...« se je nenadoma pre-kiniL »Poslušaj! Kaj neki pomeni ta hrup?« Čeprav je bilo še daleč do sončnega zahoda, je nenadoma zadonel po vsem otoku topovski strel. »Boj se je že začel!« je vzkliknil Janko. »Sledite mi!« Z bliskovito naglico jc stekel proti zalivu, kjer Je bila zasidrana ladja. Blaž Grm mu je sledil tik za petami. Topovskemu strelu je čez nekaj časa sledilo streljanje iz pušk. Janko se je nenadoma ustavil. Nedaleč je Iznad gozda zagledal vihrati trobojnico. XIV. V Mintovi trdnjavici. Kapitan Smolar, graščak in njegovi trije zvesti služabniki so po nasvetu doktorja Kopača zapustili ladjo in se izkrcali na otoku. Pridružil se jim Je tudi eden izmed mornarjev, ki so ostali »Lastavici«. Zbežal ie v smeri odkoder sla uvkar prišla... Graiiak ie ustrelil proti ladii... Doktor Kopač je kmalu za upornimi mornarji opustil ladjo in si šel ogledati otok. Nedaleč od obrežja je odkril leseno kolibo, obdano z močnim Plotom. Tudi koliba sama je bila zelo trdno zgrajena. Bila je to trdnjavica, katero so nekoč zgradili morski roparji. Bila je precej prostorna in je imela okrog in okrog majhna okenca, podobna strelskim Imam. Zdravnikovo pozornost pa je vzbudil predvsem studenec, katerega je odkril tik ob kolibi. Na ladji so si sicer pripravili dobro obrambno postojanko in se o-skrbeli z vsem, razen z vodo. Tudi se je zdravniku zdelo, da bi se lažje postavili razbojnikom v bran v tej trdnjavici, kot pa na ladji. Kapilan in graščak takoj soglašala z zdravnikom. S pomočjo zvestih služabnikov so spustili v morje čoln, naložili vanj živila in orožje ter po kratkem prerekanju z mornarji, ki so ostali na krovu, odpluli k bregu. Čoln je že skoraj dospel do brega, ko so u-pomiki na ladji izstrelili za njimi. Krogla ni zadela v polno, toda nekaj škode je pa le povzročila. K sreči je obala bila že blizu. Graščak je ustrelil proti li.dji in ranil enega izmed razbojnikov, ko je hotel sprožiti top. Posrečilo Be jim je dospeti na breg in odnesti v trdnjavo stvari, katere so prinesli s seboj. Ta strel je, kakor smo že videli, zbudil Jankovo pozornost. S svojim tovarišem se je previdno približal ograji. Bal se je, da bi tu ne naletel na razbojnike. Toda pogled na zastavo ga je nekoliko pomiril. »Nobenega dvoma ni, da so v trdnjavi tvoji prijatelji,« je dejal Blaž. »Ce bi bil tukaj Slivar, bi bil gotovo izobesil črno zastavo morskih roparjev.« »Pojdiva torej k njim.« »Pojdi ti sam,« mu je velel Blaž. »Jaz se /rnem v gozd. Kadar me boste potrebovali, me boš našel tam, kjer sva se danes srečala. Upam, da ne boste pozabili name, da mi ne boste storili nič žalega.« Pri teh besedah se Je oddaljil od dečka in zbežal v smeri, odkoder sta pravkar prišla. Na ladji je zopet začel grmeti top. Krogle so padale v bližino trdnjave, toda nobena je ni dosegla. Janko je pogledal proti morju in videl, da Je »Lastavica« še vedno zasidrana na prejšnjem mestu. Na najvišjem jamboru je vihrala črna zastava. Znova je zagrmel Ion in krogla se je zarila v tla nedaleč od mesta, kjer je stal Janko. Tedaj se je deček odločil. Splezal Je preko ograie in čez hip se je že znašel med svojimi prijatelji, ki so ga sprejeli z navdušenjem. Dečkovo veselje ob povralku pn je hipoma izginilo, ko je zvedel za smrt svojega prijatelia, gozdarja Aleša, ki je ležal v kotn, pokrit z odejo. Preden se mu Ie posrečilo zbežati v trdnjavo, ga je dosegla krogla iz puške enega izmed Sli-varjevih tovarišev. XV. >BeIa zastava t« Noč je bila mirna. Naslednje jutro pa sta se pojavila pred ograjo dva mornarja. Eden je imel v roki belo zastavo, drugI pa, bil je sam Slivar, je stal poleg njega visoko zravnan in samozavesten. »Kdo ste in kaj hočete?« je vpraSal nekdo iz trdnjave. »Odgovorite, sicer bomo streljali I« »Bela zastava!« je odgovoril razbojnik. »Kapitan Slivar želi priti k vam in se pogajati z vami za mir.« »Nikoli še nisem slišal govoriti o kapitanu Slivarju. Kdo je neki to?« je porogljivo vprašal kapitan Sinoiar. »To sem jaz!« je samozavestno odgovoril Slivar. »Nikakor si ne želim pogovarjati se z vami, prijatelj,« je dejal kapitan. »Kljub temu pa vam dovolim, da vstopite. Bodite brez skrbi. Niti lasu vam ne bomo skrivili.« Slivar se je nekaj časa pogovarja] s svojim tovarišem, nato pa je vrgel berglo čez plot in tudi sam splezal preko njega. Poiavila sta se pred ograjo dva mornarja.., Mirovni pogoji, katere je stavil Slivar. bo bili sledeči: Oblega nei naj bi izročili pravi zemljevid otoka upornikom in se s tem odpovedali zakladu. Uporniki jih ne bodo več napadali, toda pustili jih bodo na otoku. Pripravljeni pa so jim pustili precejšnjo zalogo živeža. »Boljših pogojev sploh ne morete pričakovati,« je zaključil Slivar. »Najbolje je, da jih sprejmete. Ce pa odklonite, bodo govorile puške.« »Prav dobro!« je vzkliknil kapitan Smolar. »Sedaj pa poslušajte moj odgovor. Ce pridete semkaj drug za drugim, brez orožja, vaz zagotavljam, da vas zvežem in vas varno odvedem v Trst, kjer bo 60dnija poskrbela, da dobite zasluženo plačilo. Če pa tega predloga ne sprejmete, vas pošljem vse k vragu, tako gotovo, kakor gotovo mi je ime Smolar! Ne morete priti do zaklada brez nas, ker nimate zemljevida. Prav tako ne morete voditi ladje, ker se nihče izmed vas ne razume na vod-slvo. Poleg tega pa Je kraj, kjer ste se izkrcali, zelo nepripraven. Zavedli se boste tega šele, ko se vas bo lotila mrzlica. Ce meni ne verjamete, vprašajte doktorja Kopača. Takol Sedaj sem vam povedal vse. Ničesar več nimam pristaviti. Bog pa mi je priča, da ko se zopet srečava, si bom na vse načine prizadeval, da vas čimprej sprrvim s sveta! Sedaj pa glejte, da izginete kar najhitreje odkoder ste prišli.« Slivar Je bil ves rdeč od jeze. Klel je kakor Turek, ko je plezal preko plota. Ko je dospel do tovariša, se je Se enkrat okrenil in zakričal: »Preden bo pretekla ura, bomo zasedli vašo kolibo in tedaj bo najbolj srečen oni, ki ne bo več med živimi.« (Dalje prihodnjič.) Kjer je »Domoljub«, je ob požarni nesreči tudi prva pomoč ! — Vsak »Domoljubov« naročnik je za požar zavarovan. Glej pravilnik ! AŠIMAI1 Na sveti večer Tedaj je zopet potrkalo na okno. Zdaj sta slišala tudi Tinček in Lučka. Še ata, ki je sedel pri peči iu rezal drobnega oslička iz velike repe, je odločil nožič in rekel: »Zares nekaj trka. Moram pogledat.« Vzel je klobuk in odšel v vežo. Previdno je odprl duri in «avpil skozi burjo in snežni metež: »Kdo je?< Tedaj je zaslišal blizu sebe droben glasek: »Jaz, Minka«, in pred vrata je pristopi-cala drobna deklica, vsa zmrzla in preplašena. Zagarjevemu očetu se je zasmilila v srce: »Kaj pa delaš sama tu zunaj na sveti božični večer?« »Tako rada bi videla jaslice. Samo za hipec bi jih rad videla, če dovolite, saj bom takoj zopet šla.« Žagarjev ata ni rekel nič, le deklico je prijel za roko in jo peljal s seboj v hišo. »Revše ubogo,« je rekel, ko je posadil deklico k topli peči, »saj boš še zmrznila zunaj v tej divji burji. Kar pri nas ostani in oglej si jaslice, kolikor hočeš.« Zagarjeva mama pa si je deklico natančneje ogledala iu vzkliknila: »Saj to je Tepi-nova Minka, revica, ki je sama ostala brez mame in brez bratcev in sestric.« Hitro ji je pripravila toplega čaja, da se je deklica ogrela, potem pa so postavili stolček prav k jaslicam, da jili je lahko po mili volji gledala in se jim Čudila. Minka je bila nad vse blažena, se sama ni vedela, kdaj je začela peti: Pasti rei vi, kaj se vam zdi al' ste kaj slišali... Kakor angelček je pela, ko pa je bilo pesmi konec, se je razžalostila in rekli: »Sedaj pa moram domov, da me teta ne bo pogrešila, /jezila bi se in morda bi me še od hiše pognala. Potem pa nimam kam iti.* Žagarjev oče pa j© rekel: »Nikamor ne greš nocoj. Kar pri nas ostani. Jaz sam bom bo iskala,«1 86 * nj° govoril, da te ne 3» Čez pol ure se je oče vrnil in veselo objel M i n ko: »Zdaj boš naša. S teto sva se že domenila. Sam Jezušček te mi je poslal za sveti večer. Kjer je jesti za tri, bo tudi še za četrto. Zdaj boš naša, dokler se mama in bracci in sestrice ne vrnejo iz tujih krajev.« Minka je bila presrečna. Objela je svoje nove bratce in sestrico in rekla: »Zdaj je pa kakor lani, ko sem bila še z mamo skupaj.« Obratnica h Č | E = A j B B E | E G | K. — Č E 1 [ L N N 1 = M O O O O R S = O P R "1 S | T j V| = | R| T i Vsaka beseda dobi, če io bereš nazaj, nov pomen, ki je naveden v oklepajih. Pomen besedi: levo 1. žival (posoda), 2. udje (moško ime), 3. ptica (jed), 4. moško ime (ognjenik), 5- poslanec (snov). Resno: 1. iglasto drevo (okrajek), 2. ovoj (moško ime), 3. plod (žito), 4. reka v Srbiji (židovski pismouk), 5. zainašek (skala). Rešitev seslavljalnice v >Domoljubu« z dne 10. decembra: 1 = k, 2 = ki, 3 = kri, 4 = ikra, 5 = iskra, 6 = tiskar, 7 = siratka, 8 = tiskarna, 9 = tiskarnar. Rešitev zlogornice v »Domoljubu« z dno 22. decembra: Ti nebeško Delece, sliši, česar prosim te: daj nam vsem v nebesa priti, angelcem se pridružiti. Srce moje vzemi si, ga v ljubezni vnemi ti: Jezušček. z ročico svojo, blagoslovi dušo mojo. Božična pesem. I = a, 2 = o. 3 = e, 4 = 1, 5 = u; soglasniki pomenijo nasprotne črke od zadnjega konca abecede, torej b = ž c — z č = v itd. Dobi: ' ' Angelčki stopajo skozi nebesa vsa razsvetljena je rajska zavesa, Jezuščka spremljajo, pesmi pojo v drobnih ročicah lučke neso. Kateri kralj nima svoje dežele? (•lajPftBJH) Ali znaš misliti? Trgovec je pripovedoval svojim prijateljem: Snoči sem sedel doma in čakal na noko važno telefonsko siioročilo. Nek poslovni prijatelj mi jo namreč obljubil, da me bo sjjotoma poklical. K» sera sedel pri pisalni mizi in čakal, sem mahoma zaslišal iz sosedni« sobe nek šum. Kmalu sem dognal, da je počila vodovodna cev. Nemudoma sem moral torej v klet in zapreti vodovod, da mi voda ne preplavi vse hiše. Vendar j>a bi se s tem izpostavil nevarnosti, da ne slišim telefona, če bi me prijatelj ravno med tem časom klical. Ce bi še tako hitel, bi se vendarle vsaj deset minut zamudil. Kaj naj torej storim? Za hip sem pomišljal, hipoma pa ini je šinila v glavo misel, ki me je rešila. Kej bi vi storili na mojem mestu? (Rešitev: Trgovec je dvignil slušalko In io položil na mizo. Ce bi prijatelj klical med časom, ko je bil trgovec v kleti, bi moral smatrati, da je telefonski vod začasno za9eden, da je trgovec torej doma in bi čez čas znova klical.) Oporoka. Bogataš je zapustil svoiim sedmim otrokom milijon lir, vse !e|)o zravnano v tisočakih in slotakih. Določil pa je, da mora vsak otrok dobiti enako veliko vsoto, ki je deljiva s tisoč, če v 14 dneh ne bi našli pravilne rešitve, kako to nalogo rešiti, pripade vsa zapuščina dobrodelnim društvom. Kako je oskrbnik zapuščine rešil premoženje otrokom? * (Rešitev: Oskrbnik je sklenil, da bo denar toliko časa izposojeval. da bodo obresti znašale 1000 lir in bo nato razdelil med vsakega otroka 143.000 lir. Za dobro vol]o Pepek hoče oddati na pošti priporočeno pismo. Uradnik vzam,.- pismo, ga stehta in reče: »Pismo je pretežko, moraš še eno znamko nalepiti.« »No, kaj še,« odgovori Pepek, »potem bo pismo vendar še težje.« »Skozi celo uro ste postili avto na cesti brez nadzorstva,« je rekel stražnik Matjažu, ki se je pravkar pripravljal, da vstopi v avto. »Celo uro? Kako pa to veste?« »Ker sem ves čas nanj pazil,« je odgovoril stražnik. »Tako? No, potem pa res ni bil brez nadzorstva,« je odgovoril Matjaž in se hitro odpeljal. Prebrisanee. Učitelj: Koliko je trikrat tri, Nejko?« — Nejko: »Devet.« — Učitelj: »Dobro, zato dobiš devet orehov za plačilo.« -r Nejko (svojemu sosedu): »Škoda, če bi bil to prej vedel, bi bil rekel več.« Kapelnik (trobentaču, ki med predstavo ves čas napačno trobi): »Pepe, kaj pa vam je danes?« — Pepe: »Hvala za prijazno vprašanje. Meni gre kar dobro, le moji otroci doma imajo ošpice.« »Tako, moj dečko, sedaj mi pa povej, zakai sem te pretepel?« je rekel oče in postavil palico v kot. »Vidiš, kakšen si,« je zatulil Francek, ves v solzah, »najprej me pretepeä, potem pa še n« veš, zakaj si mele Velika »Domoljubova« nagradna križanka 220 nagrad rednim naročnikom .Domoljuba* Vsak kdor bo plačal v naprej celoletno naročnino za „Domoljuba" do konca januarja 1942 bo lahko deležen ene nagrad, ki jih' bo žreb razdelil med one redne naročnike, ki bodo prarilno rešili dolnjo križanko. - Rešenje križanke je treba poslati na Upravo „Domoljuba , Kopitarjeva 6, Ljubljana, vsaj do 31. jauuarja 1942. Vsaki rešitvi priložite Vaš točen naslovi Vsaki rešitvi priložite tudi znamko za 50 centesimov. Nagrade so: I. 20 Zbirk p« 12 lepili Kntllf (druga polovica „Slovenčeve knjižnice"). 2. 10 „Slovencev" za 3 mesece zasloni. 3.10 „Slov. domov" za 3 mesece zastonj. 4. 30 „Domollvbov" za celo leto zastonj. 3. 100 „Domollubov" za pol leta zasloni. Vodoravno! 3. Del stavbe. 5. Kazalni zaimek. 1. Vrtna rastlina. 9, Dan v tednu. 11. Kadar pometamo, ga imamo v rokah. 12. Kratica za konjsko •ilo. 14. Crka (fonetično). 16 Del pohištva. 17. Reka v Srbiji (tudi vrsta cigaret}. 18. Majhen odpadek pri struženju. 22. Drug izraz za ovoj. 25. Živalska noga. oziroma drug izraz za taco. 27. Žensko krstno ime, znano tudi iz neke narodne pesmi. 29. Zgodovinski zapiski. 30. Ob dežju se pojavi na cesti. 34. Glasbilo. 35. Mesto v južni Arabiji, 37. Prostor v gledališču. 39 Zelja uredništva vsem reševalcem. 44. Vsako vozilo ga nujno rabi. 45. Dru- ta beseda za: potem. 46. Žensko krstno ime. 48. kuga beseda za liso, recimo na obrazu. 49. Rokodelec. 52. Zelo nadležna žuželka. 53 Oseba iz sv. Pisma. 55 Žensko krstno ime, tudi darilo sv. Treh kraljev Jezusu. 56. Domača beseda za davek, mitrino. 57. Naplačilo (4. sklon). 59. Strugarsko orodje. 60. Nevestina oprema. 62. Iz njega zraste celo drervo. 64. Jesensko seno. 65. Zitorodna pokrajina »a Balkanu. 66. Zelo majhna trščica. 69. Bodeča rastlina, ki raste rada ob plotovih. 70. Žensko krstno ime, tudi buffet v Ljubljani. 72. Žensko krstno ™»e. 73. Preprosta lesena vrata v ograji. 74. Bajno mt»e, tudi lepa hišica. 76. Vzklik bolečine. 78. Dru-Ja beseda za potezo, linijo (4. sklon). 81 Disciplinska kazen. 84. Ploskovna mera. 85. Svetopisemska oseba. 87. Bodeča fepotna rastlina. 90. Staroslo-vanska hudobna vila. 92. Najpopolnejši in najcenejši slovenski tednik. 95. Rusku mesto ob reki Irtiš. 98. Znano žebljarako mesto na Gorenjskem. 100. Zelo važen del glave. 101. Majhna odprtina v zvoniku. 102. Član družine. 103. Mlada domača žival. 104. Druga beseda za pregovor. 105. Rokodelec, čigar delo je zelo natančno. 106. Oblika osebnega zaimka. 107. Vrh v Julijskih Alpah. 108. Prijatelj tuje lastnine. 109. Znana kratica, ki jo rabimo, kadar pišemo datum. 110. Bivši ruski vladar. 111. Majhno mestece v zalivu Boka Kotorska. Navpično: 1. Velika italijanska reka, ki teče preko Rima. 2. Tuje žensko krstno ime. 3. Letni čas. 4. Druga beseda za opravek. 5. Nasprotno od svetlobe 6. Trgovski in krojaški pripomoček. 7. Gozdna rastlina. 8. Živalski vrt. 9. Glas, ki ga sli- šimo ob eskploziji, 10. Majhna cerkvica. 12. Del žitne bilke. 13. Druga in krajša beseda za poslanca. 14. Srbohrvatska beseda; pomeni: glej, tu je. 15. Vodne živali. 17. Krstno ime ene izmed kanadskih petork. 19. Najlepša domača žival. 20. Zelo pogost veznik. 21. Utežna enota. 22 Oblika cerkvenega stropa. 23 Osebni zaimek (4. sklon). 24. Navadni števnik (4. sklon). 26. Pozitivni električni pol. 28. Otročiček. 30. Preprosta lesena zgradba. 31. Mestece blizu Rakeka, ali ime Ljubljanice, pre- den zadnjič ponikne. 32. Priljubljena otroška igra« ča. 33. Pripadnik izumrlega naroda. 36. Časovno razmerje. 38. Tuj izraz za medokensko zaveso. 40. Izbrana četa vojakov. 41. Svetopisemska oseba. 42. Isto kot 30. navpično. 43 Duhovniško ozi« roma jezuitsko oblačilo. 44. Domača žival (samica). 46. Stara Ljubljana. 47. Država v Aziji. 50. Isto kot 101. vodoravno. 51. Pesniški izraz za poljedelca. 54. Staroslovanski hudobni duh. 56. Pritr-dilnica. 58 Ruska reka. 61. Gozdovi nas zalagajo z njim. 62. Nočna ptica. 63. Velik azijski polotok. 67. Mesto ob italijanski reki Adiži. 68. Neprijetna stvar, ki povzroča bolečino. 71. Vojak italijanske vojaške edinice. 72. Severnoameriški glodalec, ki ai postavlja cele jezove iz vej po rekah. 75. Rusko moško krstno ime. 77. Casomer. 78. Na sekunde natančno nam je odmerjen. 79 Zelo velika utež. 80. Druga beseda za ovoj, zavitek. 81. Sorodnik po materi. 82. Domača žival. 83. Druga beseda za: neko določeno dobo ali termin. 84. Reka, ki ee izliva v Aralsko jezero v Aziji. 86. Samostanski poglavar. 88. Prometno sredstvo. 89. Zelo pogost' vzklik. 90. Druga beseda za tišino. 91. Osebni zaimek. 92. Druga beseda za konico. 94 Trije enaki soglasniki. 96. Kratica, ki jo opazimo na rokopisih. 97. Srbohrvatska beseda za nadstropje. 98* tdnik. Najdragocenejša tekočina. 99. Vhod v ru è GOSPODARSKA ZVEZA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM v Ljubljani želi vsem svojim odjemalcem, vsem zadružnikom in svojim zadrugam - članicam blagoslov za Božič in Novo leto 1942 % Rešitev nagradne križanke Vodoravno: 2. Poker. 8. Alma. 12. Pad. 13. Oaza. 16. Trop. 19. Mir ljudem na zemlji 26. Ivan. 30. Trop 32. Azov. 33. Utik. 34. Iran. 35 E.I.A.R. 37. Ivan. 38. Da. 39. Polič. 40. Abe. 41. Kalno. 42 Nin. 43. Množina. 44. Jona. 46. Lido. 48. To. 49. Car. 51. Ana. 52. To. 54. Mija. 55. Darj 58. Eta 59. Mogoče. 60. Laneno. 62. Tat. 63. Rept. 65. Arad. 66. Iran 67. Sapa. 69. Ho. 70. Zatona. 72. Vodice. 74. Rim. 75. Oralo. 77. Bej. 78. Ana. 79. Cekar. 81. Amor. 83. Raca. 85. Mira. 86. Aron. 88, La. 89. Tovor. 92. A M. (Anton Medved). 93. Os. 95. Idila. 98. Bo. 100. It«. 101. Sad. 102. Ana. 103. Noj. 104. Ilo. 195. Tok. 106. Mio. 108. Ada. 109. Lat. Ito. Abo. 112. Rit 113. Oda. 114. S.K. 116. Sraga. 119. Neon. 122. Elisa. 127, Riko. 129. Pajac. 132. Z. N. 134. Niko. 135. So. 135 A Bar. 136. Boi. 137. Edo. 138. Rom. 139. Oto. 139 A. Vi. 142. Ceno. 143. Otava. 144. Boston. 146. Anoda. 147, Butara. 149. Ranar. 150. Piramida. 151. Ikona. 152. Adana. 1953. Karavana. Navpično: 1. Salva. 2. Pa. 3. Opekar. 4. Kamela. 5. Ednine. 6. Ro. 7. Kamen. 9. Ljubo. 11. Mutec. 14. Azana. 15. Zenit. 16. 1.1, d. 17. Vrana. 18. Kopa. 20. Izidor. 21. Roč 22. Dika. 23. Aron. 24. Lim. 25. Janina. 27. Ovid. 28. Banat. 29. Ana. 31. Polona. 32. Aligator. 36. Rojenica. 37. lžanec. 44. Jeriha. 45. Otelo. 47. Očanec. 48. Tedaj. 53. Oliva. 54 Maroni. 56. Rapir. 57. Ataman. 59. Mizar. 61. Oseka. 64. Porota. 68 Ararat. 71. Obara. 73. Darij. 76. Livada. 80. Emilij. 88. Lim. 90. Osa. 91. Oda. 92, Ananas. 94. Sobota. 96. Dir. 97. Lož. 99. Oka. 107. Oskar. 109. Labod. 111. Opora. 113. Ocena 114. Snop. 115. Kiti. 117. Rov. 118. Gobi. 120. Obok. 121. Nono. 122. Elan. 123. Lena. 124. Idol. 125. Soda. 126. Arad. 127. Roba. 128. Imun. 130, Avar, 131. Aca. 132. Znan. 133. Nora. 135. Sam. 141. Ira. 145. Ti. 148. Ta. Jedilno olfe nadomestek si lahko pripravite sami z našim preizkušenim praškom „Amlsan". — l zavitek Amisana zadostuje za 1 in pol litra oljnate mešanice in velja L. 1.50, po pošti L. 2.50. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo je zraven. Predaja drogerija Kant, Ljubljana. Židovska ul. 1 Na deželi pa zahtevajte Amisan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi. 4M Preizkušen redilni prašek „Redin" za praiife Pri malih prašičkih pospešuje Redinprašek hitro rast, ktepi kosti in |ih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljaio. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L. 5'-, po nošti L.9- , S za v. po pošu L. 19'- 4 zav. po pošti L. 24'-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerija Rane. Ljubljana. Židovska ul.1 Na deieli pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ati zadrugi, ker si prihranite poštnino. Naročniki Iz Tržaške in Goriške province morajo poslati denar vnaprej. Najlepše oči aa sveta, ki so jih cenili kakor k»ke diamante na milijon Sterlingov, je menda imeli Loodoočanks Vally Homolka, žena dunajskega igralca Oskarja Homolka. Oči «o bile široke, čudovito modre barve, obrobljen« z dolgimi trepalnicami. Z dai Homolke ni več med živimi in tudi njenih oči ne. Prah ti... Srečno novo leto že// Radovič Leopold trgovec - Črnomelj Limonine olupke lahko dobro uporabimo. Vešče gospodinje jih upoštevajo pri «vojih kuhinjskih receptih. Manj pa vedo, da se olupki dobro uporabljajo tudi pri perilu. Vržejo se v kotel J perilom, kjei delujejo kakor drugi znani perilni praški. Hkrati se perilo navzame prijetnega, svežega vonja. Naj bi naše gospodinje poizkusile! Zobotrebce okrog'e. fine In srednje kupi M. PaktC Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo) Kako? Mihec je imel smolo, da je sedel na rjav žebeij. Jokaje pride k učitelju. »Gospod učitelj, na žeblju sera se zbodel. Kaj naj naredim?« — »Najprej iisesaj rano, da se ti ne prisadi!« JABLIN - Jabolttilk za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek L. 11 40. po pošti L. 10-—, ? zavitka po pošti L. 30-—, 8 zavitki po pošti L. 43 — Prodaja Drogerija F.mona Ivan Rane • Ljubljana - Nebotičnik Premožni slari Rimljani eo imeli za večje pojedine najetega posebnega «trežaja, ki je ob sprem-tjevanju godbe plesaje rezal pripravljeno divjačino in kuretino na mizi. Slivovko, hruševec, peiinkovec in rum ■i lahko prav poceni sani napravil«. 1 steklenica naše umetne esence za napravo 5 litrov sli-vovke. hruševca, pebnkovca ali ruma stane L. 15'-, po pošti L. 21'-, 2 steklenici po pošti L. 30'—, 8 steklenice po pošti I, SI —. Točna navodila na vsaki steklenici. Prodaja drogerija Kant, Ljubljana. Židovska ul.1 V vsako slovensko Iii So _tednik »Domoljub«! Črni gaber kupim vsako množino po ugodni ceni Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo „Domoljuba" pod številko 13152. Mati oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče službo IU0.20 ia besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1*— ; v vseh drugih »gl*, aih stane beseda L. 0*80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na,manjši znesek L 7'—, za ženitvene oglase L. 201-. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia. Pristojbina za male oglase se platuje naprej. Fige in brinje po najnižji cent Ima atalno n» zalogi tvrd-ka Ivan Jelačln. Ljubljana. Službo dobi dekle pridno ln polteno, za vsa kmečka dela. Janez Cerne, Zaloška o. 124, LJubljana. Robidovo listje 9e Je čas za trganje robtdovoga Ustja. Zeleno natrgano :n tepo suSono ki pl vsako količino Fran Pogačnik, Ljubljana, Javna skladišča, TyrSeva o. 31. Korenjevo seme konoplja, bučne peske, ■alatno serne tn vsakovrstna druga semenu kupi vedno po najvišji dnevni ceni tvrd-k« Fran Pogačnik, LJubljana, Javna skladišča. Tyrseva o. II. Fige za žganjekuho dobite najceneje pri Ant. Krl-8per. Coloniale, Ljubljana, TyrSeva e. 21. Kože domaČih zajcev, veveric, Uste, dihurjev, kun ln vider, kupuje Lt Rot, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trs:' 5. Dekle la krščanske družine se sprejme v službo na kmetijo blizu Ljubljane. Dimnik, Jarše št. p. Moste - Ljubljana. Kdo kaj ve o Rabzlu Leopoldu, kt Je Sat I. aprila v Beograd k pomožni četi borna kola. Proti nagradi naj se sporoči Itabztu Janezu, Ctstl breg ät. 4. poäta akoetjan. 150 lir tedensko lahko VMak zasluži s prodajanjem ali Izdelovanjem. Pošljite ml znamko za odgovor. -BatlC Jos., LJubljana 7. Pošteno dekle vajeno kuhe In gospodinjstva sprejmem k tričlanski družini. Inž. Turna. D. M. Polje 12«. Vajenca Iz poftteno krščanske družine sprejme takoj I. Müller. LJubljana. Janševa 15. 6g. duhtvniki! Za obleko ln površnik povovrstnega predvojnega blaga oddam. -Tomšič, Slomškova I. Lep bik stmodolske pasme, 11 mesecev star, naprodaj za pleme. - Ivan Kemskar, Brezovica II Hiše prodam tik I i • > ceste. Ivan Urbančlč, Vintila gorice CI, p. Brezovica pri Ljubljani. Samostojno služkinjo varčno gospodinjo, 16 do 16 let. zmožno nekoliko kuhe, hišnih in vrtnih del. ISče starejši upokojenec v bližini Ljubljane. Naslov v upravi Itev. 11717. Harmonike vseh vrst, rabljene ln nove, dobite po ntskl ceni pri »Prometu«, nanprotl križ. cerkve. Zapravljivlek proda tìrmoden Frano, Zalog 7, p. Škofljica. štedilnik dobro ohranjen, proda SuSterSlč Franc, Dol-nlce - LJubljana VII. n Kdor še ni vedel živih jaslic, naj pohiti v frančiškansko dvorano, kjer bo frančiškanska Pro-sveta ponovila Oregorinovo božično dramo »Kralj z neba« in sicer na dan novega leta ob pol 5 popoldne, na nedeljo 4. januarja ob 3 in na praznik sv. Treh kraljev ob pol 5 popoldne. Opozarjamo cenjeno občinstvo z dežele ,da bomo na nedeljo, 4. januarja igrali ob taki uri, to je ob 3 popoldne, da vam je možen pravočasen povratek. Pridite, ne bo vam žaJ! »Domoljub« stane reklamacije pa u. Izdajatelj u d? a v n »nomnlf.!?« 'TT™ 50 l,r,_ ^P^ in 8Pise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate in damateli dr^ÄVpTx?^' .P« P^bnem cenik,,. _ Telelon uredništva in uprave; it 40-04. ■uajatelj. dr. Gregon, Pečjak. _ Urednik: jože tfošiček. _ Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič.