mmmm a

Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
1EE10
List slovenskih delavcev v Ameriki.
p] The only Slovenian Daily
in the United States. ■ ■ ■
Issued every day except Sondiys —: and Legal Holidays. 50.000 Readers.
0
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 9. — ŠTEV. 9.	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 12, 1916. — SREDA, 12. JANUARJA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
o
avstrijci so zavzeli goro lovčen — ključ črnegore. — pot v cetinje jim je odprta.
črnogorske čete so od treh strani ob koljene. — veliko razburjenje v italiji. — kut el amara bo v kratkem padla. — general monro. — v valoni in draču.
o
Dunaj, Avstrija, 11. januarja. — Sedaj ni več <lale«v-'"as, k«> l>o <-4'la Criintfora v avstrijskih rokah. Avstrijci so zavzeli goro Lovreu, s katere je mogoče kontrolirati avstrijsko pri.stanis<V Kotor in cesto, ki vodi proti glavnemu mostu (Vnogore, Cetinju.
Splošno s«* je mislilo, <la Lovčeua ni mogoče zavzeti. CrnogruH-i so imeli na vrhu moderne topove, s katerimi so obstreljevali avstrijske utrdbe. Ponoči so vprizorili Avstrijci bajonetni napad in zavzeli ]>o strašnih bojih vrh gon» z naskokom.
Črnogorske čete so izmučene, manjka jim hrane in vojnega materiala.
Z vzhodne strani prodira v Trnogoro armada generala Koevessa. na severovzhodu so morali fVnogorei zapustiti svoje postojanke pri Tari, na jugu se na eeli črti umikajo.
Lov č e n je visok 11770 čevljev. S te gore je pretila najvažnejši avstrijski vojni luki neprestano velika nevarnost od < rnogoreev. Ko je izbruhnila vojna, je moralo oditi i i. Kotora skoraj vse civilno prebivalstvo. Z vrha gore do < etinja je samo šest milj.	j
London, Anglija, 11. januarja. — Zavzetje Loveena ni sanio hud udarec za Črnogorce, pa pač tudi za vse ostale zaveznike. Vojna med C'rnogorei'in Avstrijci ho kmalo končana. Končala se ho s pojmlnim po<ljarmljenjem Črne gore.
Kaj lahko je mogoče, da bodo zavzeli Avstrijci že tekom 1H nr f'etinje.
< fiu»gorei so obkoljeni od treh strani. Posamezno čete so -e umaknile v gore in napadajo iz zasede sovražnika. I),,Igo časa se la* bodo mogli ustavljati, ker so brez artiierije in jim je že začelo zmanjkovati živil.
Najbrže bodo poskušali ujiti proti jugu in dospeti do Skadra. kjer se bodo pridružili srbskim in italjanskim četam.
Rim, Italija. 11. januarja. — Tukajšnje črnogorsko poslaništvo je dobilo ]jorocilo, da se jo Avstrijcem posrečilo zavzeti del gore Lovčen. To poročilo je povzročilo med prebivalstvom veliko razburjenje. Vsakemu je nam-i-ee znano, da imajo Avstrijci z Lovčena ]>rosto pot v glavno mesto Četi nje.
Polkovnik Corsi, vojaški izvedenec *4Tribuno" piše:
Ne samo < "mo gore oni, ampak tudi Italjanom ])reti velika nevarnost, če zavzamejo Avstrijci Črnogoro. Zavzeli j»- bodo kmalo, o tem se ne da več dvomiti. Edino upanje zaveznikov jo v tem, <la bi obdržali že vsaj albansko mesto 8kader. V Skader moramo takoj poslati veliko množino težkih topov in par tisoč svojih vojakov. 8ami Srbi ga
I»rž:ivni rajnik za Indijo je »lanes izjavil. tla so četo p«*l iH»veljsrvom m-rala A vrnem se vt*<ino v Šojk Sajilu j in <Im zaradi	vremena ne ui<»-
rejo prodirati proti Kut-cl-Amari.
Turške čete so oddaljene samo milj ohle^anejra mest«.
General Monro. London, Anglija. 11. januarja. — Ofieielna poročevalska agrntura je priobčila nocoj poročilo .eenerala Monro	odhotla tiivezoiskih čet
«><1 S*iki-e!-Bahra. To {tororllo je v oči vidnem nasprotju s trditvijo mini-str-kejaa predsedniku Asquitha. ki je z.-tlrj«-val v jH slau>ki zbornici, da zavezniki niso imeli prav nohpnih izpuli pri odhodu.
<:«*!».'nil M.mri« ))oriti^i. <Lt so iutče-li Turki zadnji četrtek z vso silo obstreljevati rt Holies, da so razstrelili več min in vprizorili bajonetni napad. Pri tej priliki je hilo mrtvih in ranjenih jiel častnikov in 135 mož.
Ministrski predse*lnik je nasprotno l*>ročal, »bi je bil ranjen samo on vojak.
Malo vrjet im). London. Anglija, n. januarja. —
Tukajšnje časopis j.'	«1» je iz-
dal nemški eesar na Srl»e proklamaei-jo. v kateri jih imenuje "moje plemenito .hrabro ljudstvo". — V prokla-maeiji jim nadalje obljubuje. <la sedaj Srhi nis<» več sovražniki Nem«-ev, pač pa njihovi prijatelji ter da jim 1«» z.v pet dal i>oj>ohio svoIkkTo.
Garibaldi. Rim, Italija. 11. januarja. — General Rhvlofti fiaribaidi je demeuti-ral vest. da pripravlja njegov sin eks-jtedicijo proti Albaniji. Sprva je res nameraval nekaj podobnega, ko je pa italjanski min. predsednik izjavil v jh>-slanski zhornk-i. da kaj takega ne mori' pripustiti, je odstopil od svojega sklepa.
Nove aretacije. Atene, Grško. 11. januarja. — Na »velje zavezniških oblasti je bilo v Solunu zopet aretiranih nekaj Bolgarov. Aretirali s«, jih. ko so prišli j7. cerkve, ter jih obdolžili spicnaže.
Gi-ška vlada bo proti temu protestirala. kar.pa ne ho veliko pomagalo. Časopis "Ilestia"' poroča: GrSko ladije. ki so biie internirane v Malti in drugih zavezniških prista-nifšf-lh. so dobile dovoljenje, da se smejo vrniti domov.
Ponesrečena ekspedirija.
Rim, Italija, 11. januarja. — "Tribuna" Jiiše: — S tem. da so se zavezniki umakuili z Galipolisa. so napravili veliko napako. Turki, ki so se zelo bali. da bi Angleži in Francozi ne zavzeli Carigrada, so ^ s«*daj globoko oddahnili. Poročilo o splošnem u-mikanju je tako navdušilo Turke, da
bodo uxtrajali «lo komu.
Italjanski min. predsednik.
Rim, Italija, 11. jauuarja. — Ita-
Parnik "Persia".
Mornariški izvedenci so po ispo-vedbah preživelih mnenja, da je bil parnik 'Persia' potopljen vsled notranje razstrelbe.
V Mehiki,
S-3- O-

m«
-	«	^	f r	^ — —	- - - ——- — — rv • t* • ^»■»	* ----— — • j««" »«•*< aiu>	a 1 al
ImmIo mogli ubraniti. Ce bi Avstrijci zavzeli Skader, bi ,-Jno*ki ministrski predsednik saian
I I . I "	.	. ...	. .—	.	ilr?i i*, tv.-l.jl	...... I ™ _ 1__1___e ___
dra je izdal prokbimaoijo, v kateri poziva senatorje in iioslanee. tla naj pri-
rall ltaJjani zapustiti Avlono in Drač. London, Anglija, 11. januarja. — Central News Com- c™ *#tirvLti v je dobila iz Soluna poročilo, da so zavezniki izkrcali,i**10-*11® J« odvisen obstanek itaii-
1------- *----"	»	*	-	- - .	- je. njena Čast in tKKločnost.
\ Solunu tukaj vojaštva, ker se boje, da ne bi Avstrijci, Bolgari in N«anct ie ta teden ne prekoračili f?rške me- Brat papeža Pija X. umrL .)«', Aove eete so dospele z južnega dela ]ndotoka Galipolis. Ri«». itaiija, 11. januarja. — r>anes Pari«, Frane i ja, 11. januarja. — "Tempsu" so sporo- jo umrl v vlsoki starosti Angelo sar-m iz Mm, da j, ivalstvo vedno bolj jemo na.zavozni-'^ S^^S^Vj Ki ( k! i SO na tako nesramen naem prekršili nevtralnost t «ivei v zeio slabih razmerah. < i i ske. Ljudje so najbolj jezid zategadelj, ker niso zavez-niki št. Ilir odgovorili na note, katere jim je poslal grški „
minis!rski predsednik Skuludis	'	Nemška pomožna ladija torpedi-
,lH	»• ja»«arjn. - Iz Sofijo so sporo-'	^ u , ja.
1	} Gazette poroda, da je neki an-
V petek se je pojavilo nad Solunom 12 nemških zra-,&ležki pomorski čoln torpediral koploveev, ki so metali bombe na zavezniški tabor Kakih pred tremi duevi neko nemško po-dvat l)omb je zadelo svoj eilj. Tabor je začel na več me- m°*T lad!j?- T	pod-
,t .h goreti, toda vojaki so "požar kmalo pogasili. Ko .Ze .ZltT ^ * ^ 2& ta ^ °d" aeroplani lioteli umakniti, smo dva izstrelili.
Paril, Franeija, 11. januarja. — Dauašnje časopisje je priobčilo vsebino nekaterih dokumentov, katere so našli v stanovanjih konzulov, katere so aretirali v Solunu. Avstrijski generalni konzul je vsak dan posebej poročal, koliko zaveznikov se je izkrcalo v pristanišču, kakšne špione imajo Angleži in Francozi ter kakšno razmerje vlada med grško vlado in zavezniki.
Nemška posestva v Angliji.
London, Anglija, 11. januarja. V poslanski zbornici se je danes konštatiralo, da imajo nemške firme na Angleškem 525 milijonov premoženja. Angleško premoženje na Nemškem znaša 350 milijonov.
Požar.
Ottnmwa, la.. 11. januarja. — V trgovskem delu mesta je izbruhnil požar, ki je povzročil za 500 tisoč dolarjev škode. — Kdo je za
Xi*» šli prostovoljno.	|K.lki, katere bodo postali v Meiopo-
Bcrlin, Nemčija. 11. januarja. — Iz	t
rtu na Jib porodil je razvidno, da za-!
vezoiki ni—» prostovoljno od*U z ju '	Padec Kut-el-Amara.
Jm( m ™ Jlh Carigrad, TurcMja. n. januarja. - žgal, se dosedaj še ni moglo do-ur P^-l"«- Turnke tVte so za- Meto Kut^l-AmarH v Mezopotamiji, pnati. Menile pri »vn, veliko rar.ožino voj-j v katerem je ol»koljenili 10,000 anjrle-- —-|t«»rial» in proriant*.	Likih vojakov, bo v najkrajšem času
padlo. Angleži so večkrat poskušali priti posadki na pomot1, pa »e jim nI
Kofcortritro ae bodo turfiki vojaki jih bodo poslali
BO JAK I POZOEI
Mot nikakor Bi LTZK Is
Washington, D. C., 11. jan. — Uradni kiojri so tukaj mnenja, da je bil j »arn i k Persia ", ki se je potopil dne 13. decembra južno od otoka Krete v Sredozemskem morju v petili minutah in pri kateri priliki je izgubilo mnogo potnikov svoja življenja, potopljen raj še vsled notranje eksplozije, kakor pa od podmorskega čolna. Do te«*a zaključka so prišli, ko so natančno proučili iz po v rti be preživelih pot nikov. Te izpovedbe. ki so jih na pravili preživeli potniki pod prisego ameriškim konzulom na Malti in v Aleksandriji v Egiptu, so poslali ameriški konzuli v dotie-nih krajih državnemu uradu v Washington.
Mnenje, da je zakrivila nesrečo notranja eksplozija, opirajo na dejstvo, da se jc pojavilo obenem z razstrelbo mnogo pare in dima v ladjinih prostorih. Vendar se tudi lie more dokazati zagotovo, da se je pripetila notranja razstrelbi kotlov, ker je ravno toliko točk, ki govore za torpediranje po pod morskem čolnu, kakor za prvo domnevo o eksploziji kotlov na parniku.
Nihee od potnikov lii videl poti morskega čolna in samo en čast nik na parniku je videl neko sled v morju, ki jo je smatral za sled ki ga napravi torpedo na vodi.
Kabinet se je posvetoval dolge easa ter obravnaval vprašanje glc de napada podmorskih čolnov na trgovske ladje, vendar ne pričakujejo, da bi vlada Združenih držav ukrenila kake korake, ker nedostaje dokazov in podatkov.
Zapadna fronta.
Nemci niso s svojo ofenzivo niče-
mehikanski banditi pod villgp so j zopet
ubili šestnajst amerikancev, ki so jih vzeli z nekega vlaka. — združene države bodo zahtevale zadoščenje od carranze, ki bo moral krivce kaznovati. — samo eden je ubežal.
Pariz, Franeija, 11. januarja.— Francoski generalni štab poroča. J da se je nemška ofenziva v Kampanji popolnoma izjalovila. Bojev se je udeležilo GO.OOO Nemcev. Francoska artilerija je prizadela sovražniku tako težke izjrube. tla s« je moral umakniti.
V bližini Koye so Nemci z vso silo navalili na francoske postojanke: vnela se je silno vroča bit ka, v kateri smo bili mi zmagovalci. — Pri Šoissons so obstreljevali francoski letalci neko nemško mu nicijsko skladišče. *
Paxiz, Francija, 11. januarja.— O polnoči je izdal generalni štab zadnja poročila jrlede bojev v Kampanji. — Poročilo se glasi: Med Aisne in Oise ^o poskušali močni nemški poizvedovalni oddelki vdreti v okolico Ribeeourta. Videč, da ne morejo ničesar opraviti. so se umaknili.
Berlin, Nemčija. 11. januarja. Na zapadnem bojišču si Francozi na vse načine prizadevajo zavzeti one strelske jarke, katere smo jim pred par dnevi iztrprali. Pri nt ki priliki smo vjeli 370 vojakov in zaplenili precej vojnega materi-jala. V okolici Tournala se vršt vroči artilerijski spopadi.
Morilec Hans Schmidt je dobil 30 dni odloga. Ossining, N. Y„ 11. januarja. — Iz Albany, N. Y.. poročajo, da j€ dovolil governer Whitman 30 dni odloga za usmrčenje llausa Kehmidta. ki je umoril v New Vor-ku neko Ana Aumueller.
Hans Schmidt je bil obsojen, da bo usmrčen v električnem stoleu v tednu, ki se je začel včeraj in oskrbnik jetnišnice .Sing Sing, Kirchwey. je določil prihodnji petek zu dan usmrčenja. "Whitman je dovolil 30-dnevni od-lojr zato, da bo imel Sehmidtov zagovornik dovolj časa. da se-obrne s prošnjo do najvišjega sodišča Združenih držav.
25,000 milj jarkov na francoski fronti.
Pariz, Francija. 11. januarja. — Neki tukajšni plouradni opazovalec. ki se je ravno vrnil z zapadue bojne črte, pravi, da imajo Nemci, Francozi in Angleži samo na tej fronti 25,000 milj strelnih jarkov in zakopov, ki jih morajo braniti. Samo Francozi imajo 10,000 milj bojne črte med Švico in. Severnim morjem, Nemci, ki imajo pa zadaj še posebne obrambne jarke pa imajo za varovati 5000 milj erte več, kakor pa zavezniki.
Smrt pod kolesi podulične železnice.
Včeraj popoldne je bila na mestu mrtva gospa Katarina M. Iren-ton, ki je prišla na 14. cesti pod kolesa nekega ekspresnega vlaka poclulične železnice. V hipu, ko je pridrvel vlak, je padla predenj ter našla takojšnjo smrt. Da je storila samomor, se ne more dokazati. Njen oče, James Egbert, je rekel, da jo je bolela glava zelo pogosto, odkar se je pred dvema letoma poškodovala pri padcu s konja.
Potopljen angleški parnik. — 13 ljudi se je potopilo.
London, Anglija. 11. januarja Angleški parnik 'fcClan Macfar lane'', ki ima 4823 ton prostorni ne, je bil potopljen v Sredozemskem morju, in sicer dne 30. decembra. — Šest častnikov in osem-najst mornarjev se je rešilo na o-tok Malto. Trinajst pa jih je umr lo v rešilnih čolnih. "Clan
Varčevanje s kruhom in žitom v Nemčiji.
Berlin, Nemčija, JI. januarja. V nekem uradnem razglasu je izjavila nemška vlada, da treba varčevati z zalogami kruha in žita ter je svarila ljudstvo pred preveliko potratnostjo v tem oziru. .
Spričo te potrebe jc odredila vlada, da bo zopet stopil v veljave način razdeljevanja živil, ki jo bil v veljavi zadnje poletje.
Neodvisnost Filipinskega otočja. Washington, D. C., 11. jan. —
Senator Clarke je predložil danes resolucijo, v kateri zahteva popolno neodvisnost Filipinskega otočja. — Resolucijo so izročili odboru za Filipinsko otočje.
Pozor, pošijatolji denarja
Denarne pošiljata ▼ intri) bodemo sprejemali kljub vojni Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDHE in SKANDBU VIJE.
Zadnja poročila nam naznanj» jo, da se denarne pošiljatre ne i* plačujejo ▼ južni TIROLSKI s> 50KI&KEM, DALMACIJI in d« oma ▼ PRIMORJU. — Za de [STRE, KRANJSKO vso in raik* spodnji ftTAJEE in druge notrs ije kraje pa posluje pošta kako r mirnih časih, seveda traja poA 'janje in izplačevanje kaka dv* edna dalj, nego v mirovnih ra» -nerah.
Od tukaj se vojakom ne mort denarja pošiljati, ker jih Tednt prestavljajo, lahko pa se poilji sorodnikom ali znancem, ki ga o« tam pošljejo vojaku, ako vedo *> njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* stie Postal Money Order", ter prt tožite natančni Vaš naslov in on-osebe, kateri se ima izplačati Cene :
K.
o.. 10.. 15.. 20.. 25.. CO.. 35.. 40.. 45.. 50.. 55.. 60.. 65.. 70.. 75.. 80.. 85.. 90.. 100.. 110.,
.85 1.50 2.20 2.85 3.55 4.20 4.90 5.55 6.25 6.90 7.00 8.25 S.9.1 9.60 10..-JO 10.95 11.65 12.30 13.50 14.85
l
K.
120____
130____
140....
150____
160____
170____
180____
190____
200____
250.... 300____
E! Paso, Texas, 11. januarja. — H. C. Mvles, angleški podkonznl v tukajšnjem mestu, je dobil poročilo od angleškega konzula v Chihuahua City, Seovella, da so vzeli mehiški banditi včeraj šestnajst Amerikaneev z nekega vlaka niehikanske severozapatlne železnice, jih slekli in oropali, pa umorili.
Kolikor je znano dosedaj, se je posrečilo ubežati »samo enemu iz družbe; to je neki Th. B. Holmes.
Uradniki Carranzove vlade so ves dogodek potrdili pozno zvečer. Navedli so tudi imena umorjenih.
Umorjeni Amerikanci so se vračali iz mesta Chihuahua v rudniška okrožja v Cusihuiriaehi. Domnevajo, da so bili napadalci iz čet, ki jim načelu je general Jos'e Rodriguez, Villov privrženec, ki se potika s svojimi četami nekje tam blizu.
Xa vlaku se je nahajalo na tisoče dolarjev v gotovini m zelo veliko potrebščin, ki jih je poslala American Smelting and Refining Company v svoje rudnike.
Skoro takoj po prvih iiovicah o napadu banditov, so ustanovili uradniki Carranzove vlade cenzuro brzojavk med mesti Juarez in Chihuahua, menda zato, da bi se prej uradno dognala resničnost dogodka. Tu pripravljajo poseben vlak, s katerim se bodo peljali prijatelji umorjenih lui kraj nesreče ter vzeli seboj njihova trupla.
Kakor se more soditi po kratkih poročilih, ki prihajajo semkaj, so ustavili banditi vlak, na katerem «o se nagajali Amerikanci. kakih 50 milj zapadno od Chihuahua City. Potem so spodili, ven rudarje, jih slekli do nagega oropali vse lastnine ter jih postavili v vrsto, da jih po-strele. Pravijo, da se je nahajal rečeni Holmes na skrajni strani vrste. Ko se je napravljal oddelek roparjev k streljanju, je Holmes zbežal v puščavo za svoje življenje Noge in celo telo je imel že vse ranjeno in krvavel je
- , -	giiivts. j-osreciio se
mu je. da je prišel do prijaznih Mehikancev, ki so mu pomagali, da je prišel v mesto Chihuahua.
Drugo poročilo pa pravi, da se je Holmes skril v vlaku ter opazoval, ko so slačili njegove tovariše ter jih potem postreljali, nakar je v temi zbežal. Nekatere družine ki so imele svoje sorodnike med umorjenimi, so v velikih skrbeli m zelo potrte.
hoteli
va vlada zatrdilo, da jV okrožje vario" ^^ 0™Z°-Washington, D. C., 11. januarja. - Vsled umora šestnajstih Amerikaneev od Villovih banditov v Mehiki, bodo Združene države zahtevale od Carranze, naj uporabi sile^da uniči m iztrebi Villo in njegovo tolpo.
Iznajdba električne roke. | Železniški uradniki strajkajo.
Berlin, Nemčija. 11. januarja.! Kankee, 111., 11. januarja. — Po večletnih poskusih se je posre-;Ker Je železni^ka družba Big Four čilo ravnatelju električne družbe, °tlpnstila Pet klerkov, je po na-KlingenBergu, da je iznašel "elek- SVet" Predsednika unije zastavka^ tro-ma«rnetieno roko", s katerimi!10 ,1500 klerJt°v. Strajkarji zahtj se more prijemati najtežje kovin-i va-?°' da mora d™žba sprejeti i ske predmete ter delati z njimi omenjenih pet uslužbeneevi
i .	/-la mni-n --A. 1___M
skoro tako udobno, kakor s pravimi rokimi.
Klin^enberfr je iznašel neko zelo močno električno baterijo, ki jo more nositi človek pri sebi in ki magnetizira umetno roko. To roka" je baje tako popolna, da zamore pohabljeni opravljati z njo vsakojaka dela, kakor jih navadna pristna roka, goni pa jo 10.20 človek sam z nogo ali zdravo ro-17.55: ko. —
18.90 j Upajo, da bo ta iznajdba v veli-oJejjiko I,omo'- oniia. ki so bili pohab-- • jljeni v vojni, ker bodo še vedno
22.95 24.30 25.05 27.00 33.75 40.50 J
sposobni za razna dela.
Angleži so zopet zaplenili nekaj pošte iz Amerike.
London, Anglija, 11. januarja.
-» ----C?--* 7	• • juuuiu JU.
r^oo Iz Ber^na na Norveškem poroča-W75 jo, da so odvzeli Angleži v Kirkal-lu zopet 185 vreč poštnih zavojev
z norveškega parnika "Lvngen-
400____
450____
500.... 67.50
600.... .81.00	-o —
700____ ftLSO tj01*« > ki je odplul iz New Yorka
800____ 108.00 dne 24. decembra za Bergen na
900.... 12160 Norveškem.
iooo.... 132.00 Amerika nski poslanik Pa gre t Londonu je že oddal angleški vladi, pritožbo Združenih držav, ker Angleži začeli fisplenjevati
da mora priznati unijo.
Slepar. San Francisco, Cal., 11. Sodišče je danes obsodiloj rika Greshaimera na mesečno ječo, ker je osi pelnika bostonskega orkestra za večje svi Obsojeni je bil pred čen z igralko Lilian
ede-najst-ril ka-ničnega denarja. Isom poro-iraine.
Komponist I>unaj, Avstrij Danes je bilo znani komponis vedno oprošče
ic Lehar.
U. januarja, injeno, da je •ane Lehar za rojaške služhp.

ZA LETO 1916
KOLEDi
bo v kratkem Izšel v TISU. Zato prosimo ro-narotill koledar, malo po-bo izšel drugi natis v STENSKI KOLE razposlali /cenjenim naroč-'Ako za kdo ni dobil, naj nam in takoj mu odpošljemo dru-Ker imamo na nipolaso še par koledarjev, jih radovolj-rojakom. Kateri ga žele, naznanijo svoj naslov. UpraVništvo OLAS NARODA.
je razp DRUGEM jake. ki trpljenja, PAR D; DAR
GLAS NAHODA, 12. JANUARJA, 191».
"pi ■ Q Uinnn 1 Izpadlo potem na tisoče mladih jmene v klopi, je skočil kot strela? nih lesenih križih sklepati, bitij vlaku ii llLnO nHnUIIH ljudi?	[s sedeža in čez klopi k vratom, pokopališče, stoji obširna lesena sem bil
f
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSEB. President LOriS BEN ED IK, Treasurer.
and addresses of above officers: 82 Cortlaudt Street Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celu leto velja list za Ameriko in
Canado......................$3.00
m pol leta .................... 1-50
in ko sem se zjutraj zbudil, ter prositi potrdila. Neštetokrat ki je postalo izpraznjeno odkar ze v Ljubeljskem, v polj- sem klical: "Otmjetku, pažaluj- "je odšel poslanik' Duinba na /a-En vzrok, zakaj da je vzdrža- kmetje so se prestrašeni odmak- baraka, pokveeena na vse strani skem kraljestvu, in sem bil za 13 sta!" (Pripombo, prosim!) in ve- litevo ameriške vlade, ker je pre-nje nevtralnosti tako težko, je nili od mene, bilo je, kot bi kra-jin razbita,, da bi pri slabem vre- dni naprej od prejšnjega dne. dno je uradnik molče pritisnil pe- krševal nevtralnost Združenih dr-tudi ta, da so bojujoči narodi £ulj planil nad piščeta. Ozrem se menu nihče ne iskal rad pod njo| V Varšavi pa je bila velika ra- eat. Vendar pa velja listek le za žav s tem, da je hujskal delavce zdaj med vojno precej razburlji- nazaj in vidim, da je vstopil sam zavetja. Notri sem našel nekaj, dost, ko so me zagledali spet zdra- gotov čas, od Moskve do Andiža- po tovarnah k štrajku vi. Ne gre jim v glavo, da more stanovoj pristav, načelnik vaške kar je služilo za oltar, in na njemjvega in čilega med seboj, in meni na 11 dni; po tem roku zapade,
imeti tudi kak drug narod svoje policije vsega '-stana*'. Načelnik nekaj starih, razcapanih cunj, iz ni bilo žal, da sem naredil tak iz- četudi potnik še ni dospel na do- Na milijone pisem za ujetnike v
ločeni kraj.	|	vojnih taboriščih.
3S10 kilometrov je velikanska Berne, Švica. 9. januarja. —
riai-c of Business of the corporation važne stvari, ki so mu svete, in to policije vsega okrajnega glavar- katerih mi pod nobenim pogojem lot. ■	— — -■-----—---- je človečanstvo. Poleg tega bi vsi«tva se imenuje " ispravnik". O- ti bilo mogoče razvideti, kakšno
V ruskem Turkestanu,
Spisal dr. Ivan Knific.
radi, da bi Združene države od- krajno glavarstvo je pa spet raz- barvo so imele prvotno. Stropa in
ločno in javno stopile na njihovo deljeno na več "stanov" in na- tlaka seveda ni bilo v baraki no-
stran. Angleži pravijo, da jim je eelnik policije enega stana se ime- benega, nesnaga pa nepopisljiva.
Amerika nasprotna, ker ne na- nuje "stanovoj pristav". Sicer to Rekli so mi, da se je poprej o-
^ ™ stopi dovolj odločno proti Nem- ni bogve kako učena oseba. Bil je pravljala tu sv. maša enkrat na
celo leto za mesto New York.. 4.00	..T	1	. ___.	, . . . .	J . " ...	..	. ..
i«i iHta za mesto New York.. 2.00 C1J». Nemčija pa se na ves glas poprej morda kje pn vojakih za leto. Toliko prijaznejša je bila
Evropo za vse leto..........4.50 pritožuje, da je kršila Amerika "feldveblja", pa se je naveličal nova, kamenita zgradba v got-
.. pol leta............2.55 nevtralnost, ker pošilja streljivo vojaščine in je prestopil k poli- skem slogu, ki se ej ravnokar do-
.. četrt leta.......... i.«o zaveznikom. Vsak pa dobro ve, ciji. Toda njegova oblast je veli- delavala. Seveda bodo ljudje ime-
NAK«»DA" izhaja v«ak dan i <ja je amerikanskim kapitalistom ka in v zavesti svoje oblasti in li še mnogo stroškov, predno bo p.. ,	, .. ^
i7v/.-ma n.Nieij in praznikov prav malo na tem ležeče, kdo da dostojanstva je tudi nastopil kot omišljena potrebna oprava. Oble-! ^
dobi municijo, dokler dobe oni kralj v svojem kraljestvu. Strah zel sem vse zidovje, splezal cisto^Me^od']^ ® P,liJea^e ;
sami dovolj dolarjev. S tem, da navzočih je bil popolnoma nepo- na vrh, si z vrha ogledal okolico s]j£110{ra ** 2e ja* G a 1 S1 ilJ
bi vlada Združenih držav prepo- treben, kajti gospod so prišli s in se spustil spet dol na zemljo,! „ ""	, „
...	...	, ■ ' i	ju-	r 3 ji Z v i i. -i •	Ivo sem se nasitil moskovskih
vedala izvoz mumcije, pa bi na- popolnoma dobrim namenom. Iz- med domačine, katerih se je na-	..	.„,. . ,
v... . .ji* i	,	, , j,	-„ . „,J .. | znamenitosti, sem razmišljal, kam
ravnost pomagala Nemčiji, kar vedeli so, da se vrsi zborovanje, bralo medtem precejšnje število. | • ^ , , J
pač ne bi bilo nevtralno, ker in dasiravno je vlado zastopal že Ko pridem zopet dol, vidim, da	:j*nf "J K,°fV*i "t
Nemci so bili dobro pripravljeni dovolj intenzivno naš gospodje prihitelo tudi mnogo otrok iz	^ )l	1SKa_, 1
in tudi municije so imeli dosti. stražnik, vendar so mimogrede Še vasi pogledat nenavadnega gosta.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Snhsrrlption yearly $3.00_
Advert iMtuent on agreement.
bopisi l>rez podpisa in osobnostl se ne prinWujoJo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja n&ročnlkoT pro širno, da se nam tudi prejšnje bi-Vidiiee naznani, da hitreje najdemo naslovnika.	_
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NA BO D A" <C Onrtlatidt SC.	New York City
razdalja. Da sem se vozil nepre- Švicarska poštna uprava nazna-nehoma, bi bil na cilju šele v pe- nja, da je imela med 19. avgustom tih dneh, dasi ruski osebni vlaki in 15. decembrom 1915 prometa za ine vozijo počasi. Ivo bi okrog vojne ujetnike 13,000,000 zavit-I Ljubljane s takim polumeroin na- kov, 70.000.000 pisem in kart in
__(črtal krožnico, bi se ta krog na 2,000.000 poštnih nakaznic za
Kaj me je zvabilo v Turkestan? severu raztezal do vrha Špieber- skupno svoto 30,000,000 frankov. Sam ne vem. Zahotelo se mi je ne- ]>i *el ob. sibirski straili Od teh je bilo namenjenih 23 mili-eesa izrednega, pustolovskega. la navzdo1' bL Prerezal Perzijo in jonov frankov za francoske ujet-Hedina. ki i°o-	dosegel Abesinijo, obkro- nike na Nemškem in 7.000.000
žil v=»o Saharo in se po sredi At- frankov za Nemee v Franciji, lantiškega oceana vračal na sever.
Ko bi se kdo iz Ljubljane preko Ker je bil brez dela, si je vzel živ-Italije, Francije in Španije peljal	ljenje.
v Lizbono nu Portugalskem, bi Philadelphia, Pa., 10. januarja, prevozil tor
at lino
se bo vse srečno izteklo.
Telefon 4687 Cortlandt.
Slovenska cerkev v New Yorku.
V nedeljo dne 9. januarja se je
vršil
;vozil samo 2976 kilometrov. Danes zjutraj se je usmrtil s pli-ej 834 kilometrov manj nego nora Frank llanavin iz Framing-Rusijo,- Šine mi v glavo: ^Cez iz Moskvt> v AndiŽan. In vendar hama. Vzrok samomora je pomanj
tudi ta razdalja ni velika z ozirom kanje dela in obup. na sibirsko železnico; saj meri
proga od Moskve do Vladivostok«!1 Francoski vojni izdatki.
S134 vrst ali S680 kilometrov. j Iz Pariza poročajo: —Finančni Na Ruskem imajo počasni via- minister Ribot je predložil zborniki po štiri razrede, "pasa/irski" ei predlogo o vojnih izdatkih za tri, skorij pojezd" prve tri mesce leta 1916. Izdatki
Turkestan in lvaspisko morje se em na Kavkaz, odtod pa k nemu morju." Zamislil, izpolnil.
Zanimivosti nudi Turkestan
44£
je govoril ravno najbolj pravilno sto nevedni. Okoli mene so stalil
ruščino, ko je vstopil pristav, in tudi odraščeni n*aščanje in gledali' nr	P k
nadaljeval mirno svoj govor, ne začudeno name. Pričnem govoriti fvetil saino ai^. ^.n" 11111(osebni)
da bi se ustavil ;2a minuto, da bi ž njimi, pa sem takoj izprevidel ^ije^sn!hPnar^nostS	(brzovlck) pa dostikrat samo dva. so preračunjeni na S173 milijonov
tudi najbolj strogo oko postave da so ravnotako slabo poueom dovi;'^ih 'azk	1 ' .Tarif jo razdeljen v "pasove"; frankov, od tega 5974 samo voja-
ne na£io nobenega pohujšanja. kot otroci. Vedeli so, da so kato-j '	[ '	viŠji je pas, tem cenejši je. ških izdatkov.
Najbolj v zadregi sem bil še jaz. liške vere in da pripadajo h ka-' ° sCm Sc	v	sem	"
Kmetje so se prestrašeni odmak- toliski cerkvi, vedeli so tudi. nili od mene, moj prijatelj straž- imajo poste, kateri dan
nik se je postavil po svoji uradni se ne sme delati, da se	v T kost.>n.. - • rtfIrrovnril- "J ^uuij^v.	svetovne voj- nu uan, uanel znašajo
na drugi cesti v pritličju dolžnosti kot sveča k vratom, a Veliki noei izpovedati, toda kako ,	. \	J 7n*.m*nitMti ne so vpeljali na vse vozne listke lijonov na dan. \'si državni izdat-
cerkve sv. Nikolaja shod, katere- jtiz sem obsedel sam v klopi. K se izpovedati, niso vedeli. Mora'+nm	J ^^^	2aodstotni davek "v vojne name- ki znašajo sedaj na mesec pet mi-
izdatki za vojno
Težave nevtralnosti.
Vlada v "Washingtonu ima skrajno težko stališče, da obvaruje svojo nevtralnost z ozirom na
Mora
[ga se je udeležilo kakih 150 Slo- sreči je zapazila neka Rusinja, ab- pač izpovednik pomoči. Sieer pa ' vencev. Rev. Benigen Snoj je po- solvirana slušateljiea medicine, tudi ni čudno, da so tako zapu-jasnil stališče glede bodoče slo- katero je nastavil gospod Bonie- ščeni!<Sole nimajo, cerkvene, du-j venske cerkve v New Yorku in cki na lastne stroške v vasi in ji hovnika vidijo enkrat na leto. povedal, da Be nudi sedaj Sloven- dal v administracijskem poslopju Vprašal sem. kdo jim uči otro-j cem zelo ugodna prilika za nakup poleg plače tudi hrano in stano- ke v krščanskem nauku, in sem {liile na iztočni osmi cesti in ape- vanje, proti temu, da je brezplač- dobil odgovor, da dva '"brači-' liral na vse navzoče, da naj usta- no zdravila kmete, mojo zadrego ška". Izvedel sem tudi, da je oni nove lastno slovensko cerkev, in prisedla k meni. Ker je ona do- starec, katerega sem prvie zagle-Podpisovanje zneskov za ta na- fcro poznala ondošnje razmere, dal v Kožminjcah in ki se je tudi
tam doli ni nikakršnih, vročin;.
pa je neznosna." Svetoval mi je,	u" ' kar 1)0 zncsl° v enem letu ljjard m milijone frankov. Ri-naj se rajši peljem po Volgi ter 150 mili.ion°v rabljev.) Gospoda bot je končal: Z zaupanjem lahko
si tam ogledam Kavkaz in Krim,	se vozi v dragem, bogatini pa v zremo v bodočnost, da bo narod
to da je najlepše v Rusiji. Ko sem	Prvem r£Lzredu" v četrtem oddel- rad prinesel vsako žrtev do končne
dve leti pozneje izpolnil njegev	ku sedežev ni, v tretjem so leseni, zmage.
nasvet, sem uvidel, da je govoril	v drugem blazmasti, s platnom	-—	-
resnico. O Turkestanu je sodil	P^vlečem, v prvem žametasti.]
pravilno; vendar pa je potovanje	Vozovi ^tjega razreda so zeleno
po ruski Osrednji Aziji vsaj delo-	pobarvani, drugega rumeno, pr-
ma zanimivo. Ni mi žal,- da sem	v<4"a m?dro-	v |
stal pred visokim Pamirjem, ki	nm'fl1 ie Prav snažen,;
postelja mehka, občinstvo el»-
Pod mojim oknom.
velesile v Fvro >i Mo»o* "e da men	PreceJ ugodno, kajti sem bil vesel, da imam pri sebi	zdaj vedno sukal okrog mene, tak
. ' 'iM l ♦	-	^f' -t podpisalo se je svoto $5150. V človeka, ki bi mi lahko s kako be-	''bračiŠek". Obrnem se torej k
Br bedo te težave se povečale, se r .	.	.. , , , '	.	. .	J
, ,	,	splosnem se je zagotovilo, da bo- sedo priskočil na pomoč, ako bi se njemu m se pnenem z njim raz-
posebno, ker se bo vršilo se pre- j	J . ... , * .	. „ , . ! _	. .. _ x. ... ^ . J. .
- -	j • ,	. do v ta namen prispevali se roja- oko postave pričelo kaj nad me-	govarjati. On je bil takoreKoe po-
ci'i časa za sedan ie konTesa ter se	.	°	1
lil- - i- i •• ° xi ki, ki niso bili navzoči na nedelj- noj spotikati. Toda tudi ta pre-	glavar te verske občine, ki je mo-	— ..........'.,**;' snažnost rivna no eiiberuiiah \a
bodo zdaj zaceli boji za prihodnje	. ,, ,	_	verske duŠJie se ]>a 0 svetovni vojni marsikdo	ra^na po guminijan.
loči Ruse od Ladov in Kitajcev. Drobtinc, ki sem jih nabral na gantno, v tretjem pa je man j sna
tem potu, so sicer neznatne; ker
potniki mešani. Sicer se pa
Vi. ter jesenski se poigrava z listom rumenim po zraku vesel.
volitve.
skem shodu.
sem
vidnost je bila nepotrebna. Oko	ral skrbeti za vse __________.	. ,
,	, Sedaj je stvar gotova, da dobe postave je sicer večkrat obtičalo	in telesne potrebe, ličiti otroke, *fanaua ^	KlH}fir
Odgovornost pa lezi edino na Slovenci v New Yorku in okolici :la moji malenkosti, toda se mu	skrbeti za vzdrževanje cerkve in easno tuih uekaj na-slli rojakov'
rimiau predsednika, državnega ]astn0 ccrkev, odbor pa z goto- najbrže nisem zdel nevaren za ob-	službe božje, nadzorovati občino,
tajnika ter drugih uradnih pred- V0stj0 pričakuje še nadaljnih pri- stoj svete Rusije. Nato je sedel	Z eno besedo, nadomestovati po
gospod pristav k predsednikovi	svojih močeh duhovnika. Plače
mizi tako, da je kazal zboroval-	nima za to nobene, dajo mu samo
cem svoje uradno dostojanstvo od	po svojih močeh kakšno miloš<-i-
zadnje strani, ter ves čas pisal.	no. Bilo bi približno tako, kot če
Pozneje sem vprašal, kaj je tako	bi kakšnemu naših občinskih be- Izvošček je obstal pred Kazan- dežu. Eno napako pj
pisal, in sem izvedel, da je prine-	raeev naprtili tako službo. Seve- skim kolodvorom v Moskvi. Z mr- razred po celi Rusiji.
f » yaiju [ t i
Bednikovih svetovalcev. Treba je Spevkov zato, da ima predsednik moralno
pomoč kongresa in ljudstva. To( je koristno tako za Amerikance| same, kakor tudi za vojujoče se države v Evropi, da ne nastanejo, zopet nove in neprijetne težave v mednarodnih odnošajih. Nekateri
Spokane, Wash.
hočem kratko načrt a t i, kar doživel v teh pokrajinah.
I.
Na Kazanskem kolodvoru v Moskvi.
varšavsko-petrograjski progi so tudi kupeji tretjega oddelka zelo dostojni^ po vseh vozovih so vpe-, ljali električno razsvetljavo. Na-( sprotno pa so bili na progi Volog-da-Arliangelsk v drugem razredu moji sopotniki branjevci in po-morščaki; napili so se '*vodke"r (žganja), da so zasmreali na sc-pa ima drugi po cen iuis;ji. da je nam-
_ j te nasel. scl od gubernatorja dovoljenje, da bi naš berač laže učil, ker je zlično naglico sem sjopil k blagaj- reč prenapolnjen. Prvi razred je
j...	" da se sme pri predavanjih v iz- bolj poučen.	|ni ter zaprosil: "Andižan, vtaroj predrag, zato vsi boljši sloji tiš."e
Vndižan, dmgi razred!) v drugega. Po ruskih železnicah Andižan?'* je neverno ponovil je gneča sploh zelo velika, ker vo-meneč, da me ni dobro zi razmeroma malo vlakov. Pot-Andižan pa je zadnja niki se trgajo za sedeže. Po pra-
Li<sti za listom v <lalje bežijo, ♦lokler ne sanja drevje golo.
Vesna se vrne lepa, bogata, listje povrne drevju novo.
Dneve življenja čas zaigrava, a jih ne vrne nobena pomlad.
Am erikanski.
ga prošnja, da bi se smela usta-; izvrševal v resnici z veliko vest- postaja ruske osrednje-azijske že- vila: "Kdor prej pride, prej me
ter s tem zavarovati svojo bo- razumemo. Pozimi jih pride pona dočnnst Vsi ti pa gredo veliko vadi tudi nekaj iz Idaho Monta- covUi ^^ ^^ M ^ nostjo in gorečnostjo. V svojem leznice, pod gorovjem, kjer me- Ije", se vsujejo "v" kupeje, "da v predaleč, ker v Evropi seje po- ne in iz ostalih delov ash ingto- ni ^^ Mi	de je hotel pri« stanovanju mi je pokazal kuj go, jijo Turkestan Ki t ska in Iztoč- kratkem zasedejo vse prostore;
k«Zaln. da se z oboroževanjem ne na da tukaj pneakajo spomladu tej priliki gospod pristav izterjati kamor zapisuje, kar je kdo dal ali na Indija.	(zakasneli s težavo dobe kak pro-
da zagotoviti miru ter obraniti Razen omenjenih treh ^m ne neke davke od va^anov. Pričel storU za cerkei. Pisati se je na' "Da, <fa, da", se odzovem po storfek.
Moja pipica.
vojne. Ohranitev pred vojno pa je dobiš poleti tukaj Slovenca, tudi	je ^ ^ ^^ kmete k gebi
CMlino, kar si skoro vsi sloji že- ce bi ga opoldne s prižgano sve-	tep medtem menda ^
lijo, razen nekaterih krogov, ki tilko iskal. Sem zaenkrat ne sve-	bU da ge ^ Qbenem y dvorani kujejo iz tega bogastvo. tujem nikomur hoditi za delom od kmetijsk društva. Tako
ker se delo težko dobi. Pozdrav!
Prav je, da se vsak narod potegne za svoje pravice in za pra-	Nels. vice drugih, ki tega ne morejo storiti, in v tem je v zadnjem ča-' dosegla vlada Združenih držav precej pomemben uspeh, a to brez orožja. Z Nemčijo so imele Združene države že dolgo časa vedna
Sveti večer na Ukrajini.
se je zborovanje lepo mirno končalo.
• , »
Obljuba dela dolg. iu jaz sem hotel kakor mogoče hitro izvršiti svojo obljubo, da pridem obiskat svoje znance v Samčinjce in si o-(Vsi pravoslavni in grko-katoliki gledam novo cerkvico. Drugega
nasprotja, ker je Nemčija potap- t. j. unijati obhajajo božične praz-| Jutra velim napreči konje in se ljala nevtralne potniške parnike nike p0 juiijanskem koledarju 13 odpeljem. Pred odhodom sem se brez svarila. Iz tega so se izcimile dni kasneje u0gQ rimo-katoliki in, dobro najedel in še vzel nekaj s lolgctrajne nasprotnosti m nekaj ^ratestantje. ko ^ imamo dan'seboj v žepe. kajti računal sem s jasa je že izgledalo, kakor bi se sv Treh Kraljev? oni takrat ob- tem, da ne dobim ves dan ničesar.
ukinile vse diplomatišne zveze., a j jo ta nevarnost odstranjena,] je dal nemški poslanik v ime-oje vlade Združenim drža-\ anj^utrdilo, da se kaj takega ne bo vlj godilo. Sicer je to le obljubama papirju, ki jih je bilo v zudnjen času ie mnogo prelomljenih, «udar boljše je, kakor pa krvava ^jna. Lepa beseda da lepo besed A in isto velja tudi za: večje skupne, kakor »o države..
in z dostojanstve-!
hajajo sveti večer.)
Spisal dr. Leopold Lenard.
Ukrajino, Ukrajino, nenjko moja, nenjko! Jak tabja zgadaju, kraju, zavjane serdenko. —
Ševčenko. (Konec).
Dasiravno so konji bili dobri in tekli neprenehoma, je bilo vendar čez popoldne, ko sem dospel v do-tično vas. Večinoma sem se vozil po zmrznjeni strugi reke Bug; ker stoje vasi večinoma ob vodi, sem videl med potjo več rusin-skih vasi. Toda rusinske vasi so tako podobne druga drugi kakor jajce jajcu. Radi tega me niso nič zanimale.
Slednjič se pripeljem v Samčinjce. Ljudje pribite od vseh strani k mojemu vozu, me pozdravljajo in spremljajo po poti, ki se je vila od reke skozi vas na-
\'a pravi nftnn in z dostojanstve-' Potem je prišla v razgovor točno odločnoivo je mogoče vzbu- ka: kateri listi naj se naroče za d iti zaupanj\ in spoštovanje do čitalnico?
drugih. SevedApa se je treba va-j Predsednik in dober del članov rovati vseh tulih uplivov. Žali-'odbora so bili Poljaki. Toda polj-|vzgor po precej napetem klancu bog imajo ravnAv Ameriki kapi- skega lista ni bilo mogoče naro- proti cerkvi. Pritečeta tudi moja t n! isti preveliko mioč in upliv^in čiti. Vlada bi tega nikakor ne do-; znanca iz Kožminjec, mi delata ti zlorabljajo vAto priliko za volila. Sklenili so naročiti majhen velike poklone in vabita, naj sto-svoj žep, za drugo \im pa ni mar. | rusinski listič "Svitova Zirnka", pim v hišo, da se nekoliko okrep-Ce bo ostalo do kqnea vojne pri proti kateremu se je visoka vlada čam. Toda jaz odvrnem, da sem tem, kakor je, bo to Via vsak na- izrekla, da nima nič, ako se na-' prišel samo pogledat, kako zidajo čin velika zasluga sedanjega pred- roči. V zadevi dnevnika je pa po-j cerkev, in se moram takoj vrniti, tednika, ki je res imel)težke čase ročal predsednik, da se je obrnil Bal sem se namreč, da bi utegnil ves čas, odkar je nastmul težko na vlado po navodila in so mu mej prihod obrniti nase preveč predsedniško mesto. VeAčas te- rekli, da morejo naročiti edinole pozornosti in vzbuditi sum, kot da žav z Mehiko jc ohranilV mirno ali vladni list "Novoje Vremja", sem prišel s kakšno vertko mi-kri, dasi so gotovi lastniki Velikih ali pa judovsko, borzno glasilo «ijo.
časopisov, ki so imeli posekva v. "Birievija Vjedoraosti". Občni! Najprej si dam pokarati staro Mehiki, zahtevali od vUdeA da zbor se je odločil za prvo.	r cerkev,
napove Mehiki vojno. Torej^ radi kake farme in rfcdi
I
učil sam iz tiskanih knjig, torej ruskem načinu.	I Posebno bi se potniki gnetli na
razumete, da mi je bilo lahko pre-| Mehkemu ruskemu značaju na- vlakih, ki od središča vozijo do| študirati njegove pisave. Zapisa- sprotuje enkratni ali dvakratni skrajnih državnih mej, kakor iz val je silno redno in natančno, "da"; to bi se glasilo pretrdo. Petrograda čez Moskvo v Odeso,1 Razen grofov Groholskih in Bo- preveč "po njemeeki", po pruski, v Sebastopol na Krimu, krog nieckih, ki so dali večje svote, je Navadno ponavljajo besedico tri- Kavkaza v Batum, ali pa čez Ural( vse drugo naprosjačil v resnici krat; ob izgovarja vi tudi "'poje- v sredo Sibirije. Na teh vlakih po kopejkah na vasi in pri katoli- jo" (kolikor sem opazil, najbolj prežive potniki po pet dni, na &i-čanih po drugih vaseh. Koliko."pojejo" v moskovski okolici, pa birski progi še več. Da se ne gne-truda, koliko skrbi, predno se je tudi drugod marsikje zavijajo kot tejo, se vpeljali posebne listke za postavila ta cerkvica!	j stare ženice po Dolenjskem), tako sedeže, kakor so v navadi tudi v
Vas je naredila name jako re- dp, je osrednji "da*5 za cel ton nemških D-vlakih. Tak listek Ru-ven in zanemarjen vtisk. Zdela se višji od prvega in tretjega. Dosti- si oficijelno nazivi jejo — --plac-mi je še bolj revna kot drage so- krat ponavljajo i;da" celo štiri-, karta
sednje pravoslavne vasi. Vprašal krat. ali petkrat. Spominjam se
(Pride še.)
Med tem poročilom Tsiliiim ▼[ Večja revečina je komaj kje
Dva smrtna slučaja v viharnem grajščaka, da bi bil zaslužek."! vzel govor s petkratnim: "Da,j	morju.
Katoliške poljske naselbine po da. da, da, da!"	f Včeraj je dospel parnik paro-
Litvi in po Maloruskem so nam-| Brez ugovora mi je uradnik po- brodue družbe Anchor Line "Ca-reč za poljskih časov bile svobod-;dal vozni listek. To se mi je čud- meronia", ki je moral prestati na ne in niso imele grajščakov. Zdaj no zdelo, ker sem čital v knjigi: svoji poti zelo hude viharje, ter je so pa one najbolj revne, ker, kjer "V Turkestan se sme potovati le prinesel seboj žalostno novico, da ni grajščaka, nima kmet nobene- s -posebnim dovoljenjem ruske sta se med vožnjo pripetila dva ga zaslužka. Pričel sem se o tem vlade. Za. tako dovoljenje*mora smrtna slučaja. Kurjač Joseph
decem-
To-
stanju na Ruskem uničenje vele-; ve. V prošnji mora natančno na- da vihar ga je zagnal z velikansko posestev pomenilo uničenje kme-; vesti, kod bo hodil, katere kraje silo z glavo ob neko železno ogra-ta. Tam, kjer je kmet nahujskan^ bo obiskal in koliko časa se bo kje jo ter ga pri tem ubil. Zvečer so sicer kriči čez grajščaka, toda mudil.*' Ta postava se nahaja še spustili potem njegovo truplo v brez njega" bi pa vendar ne mogel v najnovejšem Baedekerju iz leta razburkano morje, živeti. Ako bi zdaj kar naenkrat 1913. Mislim pa, da je ne upošte- Na novega leta dan pa je bil vi-izginila na Ruskem vsa velepose-: vajo, ker sem prejel vozni listek har še silnejši. da še kapitan in stva, bi padla Rusija daleč nazaj brez ovire; tudi v Turkestanu me njegovi častniki niso poznali mno-
v	omiki in blagostanju.	> nihče ni izpraševal po vladnem go hujših slučajev iz svoje skuš-Toda moral sem se posloviti od dovoljenju. To postavo so najbrž nje. Drugi dan pa je umrl nek
gorečega "bračiška" in njegovih izdali za tiste čase, ko v Osrednji štiriletni deček neke vdove vsled sovaščanov, posloviti z zavestjo, Aziji še ni bilo mirno in varno. krčev, ki mu jih je povzročila da se več ne vidimo, in odriniti po| Ruske železnice so za velike morska bolezen, isti poti nazaj. Vrnil sem se zve- • razdalje zelo poceni. Za 3810 kilo-f
čer že precej pozno lačen in pre- metrov dolgo pot iz Moskve do Naslednik Dnmbe v Washingtonu.
mražen.	jAndižana sem plačal v drugem Berlin, Nemčija, 10. jan. _
* ♦ *	, razredu samo 32 rabljev (= 80 K, Vesti, ki prihajajo'z Dunaja, pra-
Tako so mi pretekli božični dne- $16). Z istim listkom sme potnik vijo, da bo morda določila avstro-
vi	na daljni Ukrajini. Po Novem vožnjo prekiniti, kjerkoli hoče in ogrska vlada grofa Alberta Ap-letu sem se vrnil v Varšavo po kolikorkrat hoče; treba je samo ponyja, starega ogrskega politika
na
ob prihodu tin n& mesto avatro^ogrskt
Oj ti ti titica, ti moja pipica, ti in tvoj dimček, sladek kot vinček.
Oj ti ti titiea, ti moja pipica, zunaj je tirnica, smešek iu jezica, zunaj jo burjica, joček iu pesmica; midva sva pa sama, jaz iu ti. pipica.
Oj ti ti titica, ti moja pipica, moja družica v urah samotnih, ti tolažnica
v mislih begot nili, težke mi misli razkadi nocoj. Daj, pokramljajva, se zasmejajva, se razigravajva kakor ženica in mož.
O j ti ti titiea, ti moja pipica, ti in tvoj dimček opaja kot vinček,' ti moja pipica, oj ti ti titica.
Amerikanski.
NA SEJMU SEM BIL.
Xa sejmu sem bil,
si orglice kupil.
oj, orglice sladko doneče.
Ju godel bi rad — pa kaj, ko nobena od srca mi pesmica neče!
Pač zabil sem tam na sejmu šumečem kupiti si židane volje —
Zato tako sam
inolčeč moram iti
čez tiho nedeljsko to polje.
. ■ T-' - 9» / - ,	<
GLAS NARODA. 12. JANTARJA, 1916.
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Iakorporlrano tin* 21. jiaatrji'1902 v driari Pemuylnnk.
SLAVNI URADNIKI i
IOŽBT PETERNELL. Box 00, Wliiock. Pa.
L CNJdprMlwdnlk: KABUL 7. Al, A H. Box M7. Forest City. Pati podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 836, Bock Springs, Wjo. l ajriik: JOHN TELBAW, Box 707. Sorest City. Pa U tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492. Forest City. Pa. ►iiajjajnlk: MARTIN MLIIIČ, Box 537, Forest City, Pa. PoofclsJfenec: JOSIP ZA LAB. 1004 North Chicago SU Jsllst. HL
VRHOVNI ZDRAVNIK i LAKTIH IVRC. WO Chlcaao BL. Jollst. DL
NADZORNI ODBORI
rrsdssdnlk: IONAO PODVASNIK, 47S4 Hatfield 8t, Pittsborsk. Pa
I.	aadsornik: JOHN TOBINČ, Box 622, Forest City. Pa
II.	uadsornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 700. Conemaogb. Pa. HL aadsornllE: ANDBJfiJ SLAK. 7713 Iuler Ave^ Cleveland. Obla.
POROTNI ODBOR:
Prsdssdnlk: MARTIN OBREŽAN. Box 72. Bast Mineral. Kama L porotnik: MARTIN STEFANČlC, Box 78. Franklin, Kana. EL porotnik: MIHAEL KLOPClč. 628 Davsoa Ara« K. F. D. L •rMa field. Detroit. Mick
UPRAVNI ODBORI
Pra&fc«dnlk: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2. Bex 11%. Brldzspsrt. O
K. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 136, Brougbton, Pa. □L upravnik: PAVEL OBREGAB, Box 402. Witt. 111.
Oty.
Dopisi naj ss poilljsj« L tajnika Itm
glasilo! -«LA8 I1BOD1"
P. O.
Drnštrt
morajo biti v Petrogradu ob 7. zvečer vse luči v izložbah ugas-njene, gledališča in restavracije morajo ugasniti luči ob 11 ponoči. Prihranek znaša pa samo 1 in po! odstotkov.
—	Južno ruski, zlasti odeški listi se pritožujejo nad vedno naraščajočo draginjo, ki je poslediea koncentracije vojaštva. Cene za maslo, mleko in sočivje so se pomnožile. eene za druge potrebščine najmanj podvojile. Nezaslišane so cene mesa. zlasti odkar plačuje vojaška uprava več. kakor so ee ne na trgu. Listi pravijo, da juž na Rusija kmalu ne bo več mogla preživljati svojega prebivalstva.
Kako pomaga Japonska zaveznikom.
Tokijski dopisnik pariškega lista "Petit Parisien" je vprašal pred kratkim japonskega zuna njega ministra, barona lšija, na kak način Japonska pomaga zaveznikom. Baron je odvrnil:
—	Japonska je preskrbela iu bo še zanaprej preskrbovala Rusijo z dovolj no množino munici-je iii .orožja. Dva japonska arze-
nala delata neprestano ter izdelujeta vse te potrebščine v velikanskih množinah. Rusija ne po trebuje mož, ker se nahaja komaj tretjina moštva, kar ga je mobiliziranega, pod orožjem. Japonska bo imela dovolj opravka. da bo ob časti oborožila še o-stali dve tretjini.
— Do zdaj se še nismo pečali z možnostjo, da bi poslali svoje čete na foojišoe v Evropo, toda. če bi bilo to zaželjno in potrebno, bi mogla Japonska takoj poslati veliko število izvežbanih čet. ker se ji ne bi bilo treba bati poraza.
Vsled obupa se je obesil.
Ker ji* bil že dalj C-asa brez dela in radi tega obupan, se je včeraj obesil v Brooklvnu 41-letni prodajalec Filip Waters.
Svojo ženo je nekam poslal z nekim naročilom. Dva njegova otro-ka. 12-letni deček Elija in 9-letna Jessie, sta našla očetovo truplo, ko sta se vrnila iz šole domov.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. G., Lorain, O. — Ne, v Stari Mehiki nimamo nit- naročnikov.
Polkovnik House v sredi na krovu parnika "Rotterdam", predno je odšel kot predsednikov odposlanec v Evropo dne 28. decembra.
meji
poroea po
nem izven Anglije, v znesku 20 milijard, bi se vlada poslužila iste-f n||fll.n	AL raamunAbi
ga postopanja. To je, prevzela bi nase delnice angleških delničarjev! tlllSKB GBIB OD rilllluRSKI Union Pacific železni ee, New York Centralne železnice. Canadian Pacific železnice in tisoče drugih takih vrednostnih papirjev, ki se dado spraviti v denar. Te bi prodala na tujih trgih — v prvi vrsti v New Yorku, — in s tem denarjem nadaljevala vojno. Kakor ž«' prej omenjeno. bi samo dohodki iz tega vira lahko vzdržali vojno sk«»r«» tri; leta. In tega velikanskega kupa se Anglija do sedaj ni niti dotaknila, i Vprašanje: Koliko časa bo mogla Anglija vzdržati sedanjo vojno?, je torej precej natančno odgovorjeno, to je, da angleškemu kapitalu sedanja vojne ne bo mogla zlepa priti do živega, kajti angleška trgovina še vedno cvete. Angleške trgovske ladije še vedno plovejo
jx> vseh sedmih morjih, za kar gre seveda zahvala uspešnosti angleške čakovanem prihodu ruskih čet na mornarice. Sicer kažejo najnovejše številke, da se je angleška trgo-1 Balkan. Kes potrjujejo sedaj, da vina in industrija zmanjšala za skoro 23 odstotkov vsled vojne. To jej je ruska ekspedicija na Balkan -ieer izguba, a angleški narod kljub temu ostaja najbogatejši narod!«claj pripravljena in da bodo car na svetu poleg Združenih držav. Ker je angleško premoženje v zad-|jcve čete v kratkem napadle tur-njih petih letih znatno narastlo. je danes angleško gospodarsko gi- i ško-bolgarsko armado. — General banje/še vedno tako živahno kakor je bilo leta 1910.. čeravno je An- j Kuropatkin, vrhovni poveljnik ek-aven način. Sedanji stroški vojne na leto so $8,000,000.000. Ves letni prij-j« zapletena v največjo vojno, kar jih pomni svet. Tolažilni del za | spedieije, stoji s kakimi 150.000
Moč angleškega kapitala in vojna.
(Konec). CEL NAROD MORA ŠTEDITI.
Vprašanje finančue vzdržnosti se torej reši samo na jako eno-
"Koelnische Zt« "Seeolu" iz Rima:
Minister Sonnino je dolgo kon-feriral z ruskim veleposlanikom, ki je prispel ob 11. v cousulto. Raz-govarjala sta se pred vsem o pri-
dohodek Anglije, iz katerega se more plačevati vojna, ne da bi se /manjšalo narodnega preniožeja. je $14.000.000,000. Odštevši od te svote vojni strošek, ostane angleškemu narodu še $6.000.000.000. Pred vojno je angleški narod potrošil letno $10.000,000,000 za svoje potrebe. Kakor že povedano ,bo vojni strošek, zmanjšal njegove potreb-s«-ine na 000,000,000. To se pravi, ako bodo hoteli Angleži to sprejeti. V lem slučaju bi Anglija lahko vzdrževala vojno brez konca, ker ostane njeno premoženje nedotaknjeno.
Angleže je. da je njihovo gospodarsko stanje močnejše od meseca do meseca. Angleške ladjedelnice delajo s polno paro. Angleška vlada je prevzela na stotine trgovskih ladij v vojne namene, zato delajo ladjedelnice noč in dan, da nadomestijo te ladije. Kljub submarinom je angleška trgovska mornarica še vedno največja na svetu.
Anglija je danes dosti bolj sposobna, da prenese breme sedanje vojne nego je bila pred sto leti za časa Napoleonivili vojn, a je vseeno pričela zadnjo vojno proti Napoleonu leta 180.S. ter jo je vzdržala
V tem torej obstoji rešitev finančnega vprašanja Anglije. Naloga ,io leta 1815.. torej dvanajst let. In njena država je bila tedaj dosti njenih državnikov je, da prisilijo Angleže k varčevanju in umnemu manj močno združena kakor je danes. Večina Angležev je bila tedaj
gospodarstvu. Ako bo Anglija zmagala v sedanji vojni, tedaj bo zina-vala / nekdanjimi dohodki in prihranki angleškega naroda.
Tri so pota, po katerih vlada pride do nakopičenega bogastva. Eden je potom apela na moralni čut. V dnevih pred vojno so Angleži svoje preostanke nalagali v prvi vrsti v tuje-zemska podjetja. Deli *>o na stran na ta način skoro 2 bilijona dolarjev na leto. Mesto da na-'agajo s»-daj v ta podjetja, morajo kupovati vojne obveznice. V dosego tega namena ni potreba posebno veliko truda; seveda, danes se nič angleškega denarja ne nalaga izven doma. Ta dva bilijona, zastopajoča normalni letni prihranek, bi mogla vzdržati vojno cele tri mesece. To svoto Anglija lahko potroši, ne da bi se ji bilo treba le količkaj o-niejiti v svojem notranjem življenju. Dohodek od tuje-zemskih investicij tla vladi na razpolago zopet en biljon.
Toda to še ne zadostuje in treba je storiti še več. Ako angleški narod /.manjša svoje življenjske stroške ita polovico, da to vladi zopet 3 bilijone dolarjev na leto na razpolago. To se prav lahko zgodi, .iko bogataši nehajo kupovati avtomobile, omejijo število svojih služabnikov. opustijo svoje potratne zabave, ako srednji stan nekoliko bolje gospodari iu ako se med drugimi opusti pijančevanje. To skupaj z zgornjimi tremi bilijoni da Angliji na razpolago za vojno šest nii-Ijard. rabi jih pa osem.
Naravno je, da malo ljudi zadostno omejuje ,svoje izdatke, raz-ven kadar potreba zahteva. Družuia, ki potroši $5000 na leto, misli, da ne bi mogla izhajati s polovico? Toda. ako se zmanjšujejo dohodki na polovico, si bo taka družina razmere preuredila in udobno izhajala s polovico. Angleškemu parlamentu se ni treba zanašati na volj-jiost ali nevoljnost svojih podanikov, temveč ima pravico, da to uveljavi. Obdavčenje je torej samo drug izraz za prisilno varčevanje? Anglija uveljavlja to sredstvo z največjo svobodo.
Dejstvo, da angleški narod tako dobrodušno sprejema ta obdavčenja, ima jako veliko opravka s finančno in militaristično močjo. Danes nudi Anglija jako nenavaden pogled: mnogo ljudi skoro prosi, da bi se jih obdavčilo. Pri tako velikanskem letnem proračunu, kakor ga je imela Anglija, ni bilo slišati nikakega mrmranja o nezadovoljstvu, izvzemši to. da ni dovolj visok.
V PRIMERI Z AMERIKO.
Amerikam-i, ki pravzaprav nič ne vedo o davkih. — zlasti v federalne namene, — tudi najbrže ne vedo do katere .mere so se dvignili davki v Angliji. V sedanjem času jemlje vlada približno eno tretjino dohodkov, človek, ki ima na leto &5000. plačuje v splošno blagajno $1500; človek s $25.000 na leto plačuje skoro $8000. Ljudje, ki imajo nenavadno visoke dohodke, seveda plačujejo velikanske svote. Državni blagajnik se je v svojem proračunskem govoru izrazil, da bo plačeval s $500.000 letnih dohodkov okrog $160.000 davkov. Ta novi davek bo obtežil v toliki meri one Amerikance, ki so se izselili v Anglijo, da jim bo žal. da so zapustili Ameriko. Za primer vzemimo William Waldorf Astor-ja. Njegov letni dohodek znaša okrog 10 milijonov dolarjev; tp prihaja v prvi vrsti od njegovih posestev v New Yorku. Od tega bo vzel vojni davek okrog $3.000.000. Angleški izdelovalci munieije so tudi znatno prizadeti. Vlada jemlje ravno 'polovico njihovega vojnega prof ita.
A' svojem govoru je državni blagajnik dalje omenil, da kljub sedanji višini davkov, je docela mogoče, da bo v kratkem zahteval že višje. Resnica spričuje, da je angleški narod vzel to izjavo s ploskanjem na znanje. Torej, v slučaju potrebe, ne bo vzela vlada Astorju samo tri milijone, temveč dvakrat ali celo trikrat toliko. Zakaj pa ne,
-1---?aitev Anglije to zahteva. Ako puste Astorju $10,000 na leto za
ije potrebe, še vedno ne bo stradal. Spremeniti bi mo-
------- „ dosedanji način življenja. Koncem konca bi Astor, ali
5 j voda Westminster-ski, ali Sir Thomas Lipton ali drugi angleški mili
S tem, da bi jim vzela njihove dohodke,
nasprotna vojni; njeni zavezniki so jo zapuščali: Napoleon je dosegel dosti večje uspehe nego jih ima pokazati kajzer. Največji angleški državnik William Pitt je tedaj umrl v zavesti, da ho Anglija premagana. Bitka pri Trafalgaru v Angliji nikakor ni dala popolne kontrole nad morjem, kakršno so danes izvojevali zanjo njeni dreadnought i. Državno blagajništvo je tedaj imelo dosti večje teškoče dohiti posojila. Plačevati je moralo nagrade, tako da je od vsakih $169 j mnenje. Glavni cilj zbiranja ru dolga dobila samo $100.	jskih čet leži v tem, da ustrašijo
j Rumunsko. O kaki resni akciji
možmi med Izmailoiu in Kilianom na ruskem bregu Donave, (ločim je nadaljnih 150.000 mož zbranih v Odesi, tako da se bo napad izvršil istočasno s kopnega in z morja. Druga ruska brodovna divizija in številni podmorski čolni bodo blokirali pristanišča v Varni in Bur-gasu. Istočasno bodo ustanovile države eetverozveze z ozirom na dvoumni nastop Grške v Solunu operacijsko bazo proti Bolgarski Buka reški "Steagul" pravi, da so rusofili ruske priprave za akcijo proti Bolgarski močno pretirali. da ustrašijo rumunsko javno
NIKAKE NEVARNOSTI ZA FINANČNO IZČRPANJE.
V sedanjem času porabi Anglija za vojno nekoliko več kakor eno polovico svojih dohodkov. V zadnjih dveh letih vojne z Napoleonom je porabila eno petino. Sedanja vojna je torej mnogo večje breme; toda pomisliti moramo, da je vir dohodkov danes neznansko večji nego je bil pred sto leti; zato primere ne smemo vzeti samo po številkah. Kljub temu da se potroši ena polovica dohodkov za vojno, o-;tane še vedno dosti večja svota za vsakega posameznega državljana nego je ostajala pred sto leti za časa Napoleona. Človek, ki ima $1000 dohodkov, in prispeva eno petino, mu ostane $800: a Človek, ki ima $25,000 dohodkov in prispeva eno polovico, mu še vedno ostaja 812.000. Prvi zastopa Angleža za časa Napoleona in drugi zastopa v sedanjem času. Pri tem da potroši polovico dohodkov za vojno, Angliji še vedno ostaja ogromna sveta za vsakdanje potrebe. Finančna moč, katero si je nakopičila v zadnjih 40 letih, ji torej omogočuje sedanje vojevanje. Vsako pričakovanje, da bi se utegnila Anglija finančno izčrpati, je treba opustiti. Res je, Anglija bo občutila vojno leta in leta, a pri tem nevarnosti za njo ni. Položaj Anglije si najlažje predstavljamo, ako si mislimo zelo bogatega človeka, ki izgubi del svojega premoženja. Tako na primer bi Rockefeller občutil, ako bi imel na leto samo $5.000.000 dohodkov mesto svojih običajnih 20 milijonov, a kljub temu hi mu še ne bilo treba kandidirati za sirotišnico. —
DOSTAVE K.
Znan je rek. da so za vojno potrebne tri stvari in sicer: prvič denar. drugič denar in tretjič denar. Dalje je tudi znana izjava enega izmed državnikov, vodečih sedanjo kolosalno vojno, da bo oni zmagovalec, ki bo imel zadnji funt zlata. Vse je torej mnenja, da bo zmagal denar in ne vojaki in tudi kanoni ne. Kdor bo dlje vstrajal, tisti bo zmagal. Modeme vojne niso toliko kanon proti kanonu. vojak proti vojaku, strelni jarek proti strelnemu jarku, v.kolikor je ena skupina kapitala proti drugi skupini. Na podlagi tega je jasno, da se glavne bitke sedanjih vojn ne bojuje na bojnih poljih, temveč na svetovnih denarnih trgih: Londonu, Parizu, Berlinu in New Yorku.
Ako na podlagi povedanega premotrimo finančni položaj Anglije in njenih zaveznikov in tej nasproti finančni položaj Nemčije in njenih zaveznic, moremo radi ali neradi pripoznati, da so Nemci s svojimi zavezniki proti svojim sovražnikom kakor 1 proti 2. Res je, da je bila Nemčija finančno jako močna pred vojno, toda pomisliti moramo, da so bile njene zaveznice Avstrija in Turčija skoro na robu bankerota in ju zato mora zakladati z vsem Nemčija, ki bi pri ogrom-iiih stroških vojne imela precej težav, da bi vzdržala svojo lastno finančno pezo več let. A Nemci so na vse drago mogoče in nemogoče računali, samo na to ne, da bi mogla vojna trajati več kot šest mesecev. Ko je vojna enkrat trajala šest meseiiev in ni bilo nikake perspektive za mir, je Nemčija začutila, da je premagana. Gre sedaj samo zato, kolik bo poraz. Denar je pač ostal sveta vladar in tega tudi "vsegamogočni" kajzer Wilhelm II. ne more spremeniti.
Jevsenekdo.
Italijanski
itab
g.. t>— HI nTPBSfl
proti Bolgarski ne more biti govora, ker bi bil v tem slučaju prehod ruskih čet skozi rumunsko o-zemlje neizogiben, tako brezumna pa rnmunska vlada ne sme biti.
Iz Stoekholma poročajo: Vsled izredno močnih koncentracij ee v Odesi in v pristaniščih ob Cr nem morju je osebni promet zelc skrčen in tovorni promet popol noma ustavljen. Nad vsemi kraji 2'.ižno od Kijeva je izrečen pisemski zapor. V poducenih krogih trde, da je sedaj zbranih v Besara biji 300.000 mož. Zagotovljeno j baje, da bodo respektirali nevtral nost Rumunske. Kijev je kakor izmrt. ker je velik del prebivalstva zbežal v notranje fruber-nije.
Romanu!" poroča, da je es baje izdal ukaz, da se dirigira f armadnih zborov proti Bolgarski. Ta ekspedieijska armada odkoraka v kratkem.
Drobne vesti iz Rusije.
'Ruskoje Slovo"' poroča, da bodo prešle Putilove tovarne pod rusko državno upravo. Mnogo na-stavljencev bolniške blagajne te tovarne je bilo aretiranih zaradi revolucijonarne propagande.
—	"Birževija Vjedomosti" pišejo:
Zal ni nobenega upanja dobiti zadosti mesa za Petrograd, ker je poveljnik južne armade prepovedal izvoz mesa iz južnozapadne Rusije. Tudi drugod, kje je dosti živine, so bile izdane take prepovedi. Za Petrograd je na razpolago samo še koštranovo meso.
—	V "Novem Vremenu" kon-štatira Menčikov, da so v Rusiji vsled vojne že zelo utrujeni in vojne naveličani. To ni spoznati samo v vojski, marveč tudi v pomožnih komitejih, zlasti v komitejih carice. Začetkom vojne je delalo na tisoče dam za vojno skrb, sedaj so prostrane dvorane skoraj prazne in povsod je zani-
CENIK KNJIG
katere ima t zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, If. Y
POUČNE KNJIGE:
Alinov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50c., oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica, 1. in
2. zvezek vsak po Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovniki narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
—.50
;-.30
—.40 —.70 —.50 —.50 —.45 —.40 r-.15
$1.00 $4.00 $1.00 —.50
$1.00 —.20
$1.20 $2.00 $1.20
—.60 —.40 —.40 —.50 —.50
—.50
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	—.13
Stanley v Afriki	—.30
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po r—.80 Sveta noc	■—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika ;—.30 Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trn jeva pot	?—.50
Za kruhom	■—.20
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevi ca Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20
Be Igraj ski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Krištof Kolumb	—.20 Kaj se je Makaru sanjalo f	—.50 Leban, 100 beril	—.20 Maksimilijan I.	—.20 Marija, hči polkova	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakovič	—.20 Na divjem zapadu, vez.	—.60 Na jutrovem	—.30
Na krivih potih	,	_.30
Na različnih potih	_.20
Naseljenci	_.20
Na valovih južnega morja	—J.5
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	—.15
Odkritje Amerike, ves. ~	—.80
Odvetniška tarifa	—.30
Prihajač	—.30
Pregovori, priKke, rek!	—.25
Prst božji	(—.20
Buderou	j—.25
SPILMANOVE POVESTI
1.	z v. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Marpn, krščanski deček
4. zv. Praški judek
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angelj sužnjev
18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku Raztresenca Starinarica Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newvorske s cvetlicami, humoristične, božične, voletne in velikonoČn komad po ducat po Z slikami mesta New T lica po
Album mesta New s krasnimi slikami
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih, držav po AvstrcfOgrske mali
velim vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. Sw drogi strani pa celi et
—.20
r-,23 —.20
—.25 —.25
—.30 —.30 p—.30
—.30 —.30 —.30
—.30 —.30
—.30
—.25 —.10 —.50 —.25
£L50
m
GLAS VAROOX 12. JANTLLRJŽ, 1916.
ČE
Jugislovanska
1st
S
Katol. Jedneta
—B
li.*orponrana dne 24. jar.uarja 1901 v državi Minnesorfft
Sedež v ELY, MINNESOTA, t LAVNI UXADVQQU
r»*d»ednik: J. A. CKEM, »07 Gterrj Way o« M E& Ifc**
dock, Pa.
fo^ortKUetlruk: ALOIS BALAST. 112 Sterlin* Av«M jSarfctitoa
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. B'ag&jnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, SaUda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
0» MARTIN rVEC, MO N. Chicago St., Jolict, HI
NADZORNIKI:
ttJSJt RT7NICH, 421—7th St., Calumet Itieh. PE7EB ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kanaaa City, /OHN KBŽlfiNIK. Box 133 Bnrdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, EL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland. O. -
POROTNIKI!
*»nN JT38TIN 1708 E. 28th St., Lorain, O. IOQEPH PISITLAR, 3C8—fith St., Rock Spring«, Wyo « W. PO RENTA, Box 701. Black Diamond. Waak.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MEBTEL, od drnitva av. Cirila in Metoda, fiov I
Ely, Minn.
IjOTTIS CHAMPA, od drnitva ftv. Srca Jesuaa. Iter V Hy
Minn
*OHN GBAHKK, (rt. od druitva Slovene«, fttev 114 M)
Vsi dopicl tikajoči te uradnih tadev, kakor tndi denam > -oalljatve, uaj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote vae pr
n *be pa na predsednika porotnegr. odbora
Vb osebna ali neuradna pisma od strani ilanov Sir \ny
•saValOv
DmSiveno glasilo- ,4<3LA8 NARODA."
UNDERWCCD C UNDERWOOD, N
General Sarail, poveljnik francoskih čet v Solunu.
Ivo jc-
Med dvema stenama.
Spisal Narte Velikonja.
cjrenj, žgejo luč in kuhajo. — je poudaril jezno in razžaljeno. — Mama je bolna? Pojdiva
J*
p«-ti
Va levit
L
Ponoči j.' prišla teta Viča, pri-ne*l*t s. >t!»'tuo s* str o Ido in jo položila k lijrnm v posteljo.
Varuj, Adolf, da ne pade!
Vso iHK* j«* bil nemir v hiši. Ti-' hi. pritajeni koraki, polglasne be-s<,-<le, nato so kuhali kavo. odpirali vrata, pomivali.-izlivali vodo in sep tali.
Parka t *e mu je zazdelo. da jej s!is:iI (l.ilj ii klie. nato kakor bi liliji!vk;do drobno itiuče — slišal <la so zaprli v drugo sobo vra-j Ostalo je samo polglasno še-1 kuhinji.
Prevrffe! s»« je v posti l ji. skočili . . . , >kon<-i, pa ni nas«d hlač; vrata |
kuhinjo m> bila zaklenjena. Ko
udaril po ključavnici, je prišla!
ta Viea. okregala j?a in ga za po- j
la spat.
—	Teta. kaj je!
—	ni«!
ipelo je V lljelll. Stisnil je | v desiiiei i:i vprašal po-! novno:
—	Kaj je!
—	Spat pojdi! Mama je bolna!
Zaprla je vrata nervozno, A-
ilolf pa jo pritisnil uho h klju-.čavniei in poslušal.
Pogovora ni razumel. Govorili so polglasno in zagonetno. Toliko' je razvozljal, da je mama bolna in da se je nekaj zgodilo v hiši.
—	Ali bosta zdaj oba botra no-. ker je Žagar umrl? — je v-ašala Bajtariea teto.
—	Najbrž ne!
)alje ni slišal. Zahihitali sta se j eno parkrat in mleli kavo. Adolfu se je dvignil odpor, je bolna, njega so zaprli. iore k njej. Tuje ženske kuliaj% > in se smejejo.
Spoin	je, da oče ni pustil
nikdar, hi s«* zbirale sosede v Ki > mania bolna, so se kar poi sešle. je pomislil.
Sedel na tla in se zaveselil misli.
—	Oee 1
Si stra se j\ zganila, pomela o-pretegnila V* in se zavila v o dejo. Preobrnila se spet nazaj in v poljoku zajeeljala.
—	Kaj je?
—	Zaprli so nas?
Preden je razumela, je začela jokati.
—	Mama!
—	Tiho. ne joči; mamo ni!
—	Strah me je! v »
Adolf je obmolknil in. gledal v
temo. rdečkasti in avetlikasti kolobarji so se vili iz nje. \
—	Adolf?
Okrenil se je in počakal.
—	Kje smo t
—	Na moji postelji te je la teta!
—	Ne moreva; vrata so zaprta.
—	Pa jih odpri!
—	Ne morem!
—	Potem pridi spat!
—	Ne!
-■ l'a tudi jaz ne bom spala!
Zlezla je v srajčici iz postelje in pocenila k njemu. Šepetanje v kuhinji je trajalo dalje. Slišala št;!, kako je nastal tek po kuhinji. začvrčalo je na žrjaviei in nato zadišalo po politem mleku.
—	Kuhajo! — je povzela Ida i i se premaknila na mestu. — Pokličeva očeta !
—	Sem /e. pa ga ni!
1'molknila sta. Ida se je stis
nila k njemu, da je čutil nočno toploto v njeni rami. sklonii se je k lijej in božal mehko roko do lakta in od lakta do rame.
Strah ga je bilo v temi; skoz malo špranjo v vratih se predel razsvetljen droben žarek pralni v sobo.
Kakor bi se okno odmikalo. se mu je zdelo.
Izoustil je roko in udaril pj vratih.
Ida se je stresla.
—Kaj je?
Sam ni vedel, zato je molčal.
Cra je zdrknila in bila dve, nato je tiktakala kakor prej.
Slišala sta smeh in šepet v kuhinji. nato se odprla vrata v drugo sobo in med šepetanjem in koraki sta dobro razločila šibko veka nje.
—	Adolf, kaj je?
—	Mačka! Bodi tiho!
Poslušala sta spet. Tisti glas
je pel enakomerno kakor ura na steni.
—	Poglej kroz ključavnico!
Adolf je ubogal, v luknji je o''
zunaj tieal ključ.
—	Tema je.
—	Kličiva ; mene je strah!
—	Mene tudi!
—	<'e pride sem!
—Bodi tiho in ne imenuj : i<o Ponoči pride skoz zaprto ok-ug. če se kliče.
Na oknu je rastel rožen k ra-t in počasi je rasla iz lonea veli1 m. mačka z zavihanim repom. Ad» 1 je spet sedel k Idi in pridrževal sapo. Čudni glas ga je vznemiril; iskal je v mislili, kje ga je fjisal.
—	Ti. Adolf, saj ne ugrizne!
—	Ne, opraska. — jo udariš, jih pride sto.
Ida je umolknila in se skljuei-la med kolena.
V kuhinji so hodili koraki, žen ske so nalivale vodo, prale in šepetale.
—	Zebe me, — je rekla Tda. Pojdiva spat!
—	Ne grem; pojdi sama!
Odeepetala je po sobi, udarila
z glavo ob mizo in zajokala.
na tleh s palcem v ustih. J otipal po glavi, je začutil mokra lica in jo dvigni i v posteljo.
—	Zaspi!
Ida pa se ga oklenila z rokami in zaprosila:
—	Pojdi tudi ti! — Strah me je. če pride! — dahnila mu je v uho komaj slišno — č,j pride mačka.
Čutil je solze na njenem li<*u, ustnice so trepetale, v glasu je bil daljen jok.
Ko je legel k "nje j. mu je prijela roko iii si jo pritisnila na čelo.[ —Boli me!	:
Adolf jc otipal otekel udareej in rekel:
—	Zaspi, pa ne bo več!
Zunaj se je oglasil spet veka-
joči glas. Adolfa se je poloteval strah. Tiščal, je oči skupaj, ker se mu je prednja stena odmikr.la in —- molčal.
Sestra je zganila roko in ga za-deia v o" i. Stresel se je. prijel jo za roko in zaprosil:
—	Zaspi. Ida. in bodi mirna!
Ni bilo odgovora. Zaspala je;
ko se je zganila, se je obrnila na drugo stran in vtaknila palce v usta.
Cra jc tiktakala v temi vedno enakomerno. Ida je mosljala palec in mlaskala, včasih je zažvižgalo med ustnicami, nato spet mlaskalo.
Adolf je čutil utrujenost. Zunaj pa so hodili koraki bolj po-r cd k orna. šepet in ropot je pone h a val.
Kaj je mami? — Ta misel se mu je zajedla v možgane. Zakaj so ga zaprli? — Zakaj je Ida \ njegovi postelji? I opomba o botrih. šepetanje in smeh. tisti ču dni glas in vonj po razlitem mleku : vse mu "je bila uganka.
Ob njem je mosljala Ida svoj palec, da je erikalo v temi ena komeino, kakor ura na steni.
Izprva je vedel, da je v sobi: tudi okna so bila blizu, nato se j mlaskanje oddaljevalo in ž njinr okna. ura je tiktakala pol urr daleč, slednjič nikjer več.
II.
je bil in
niso imeli
Četrtek šole.
Pri kavi se je Ida držala kislo na »davi je imela hunko. Ker jr hotela še smetane, je bila postav ljena v kot.
Tiho, da ne zbudiš mame! Teta Viea je bila huda in stf se je bala. Adolf je srebal kavo pogledoval teto in prsal zdrobc iz ust, kadar se je obrnila proč Čudil se je, da mama tako dolgr spi. Bajtariea je hodila važno pr hiši — Adolfu se je smešna zde la, ker se je znala voziti na.kole su — mešala je mleko in kuhal* krušno juho. S teto sta šepetal1' še vedno in zato je bil tudi Adolf tih. Šlo mu je na smeh, ko je za pazil, da gleda teti levo uho, — Bajtarici pa desno izpod roke. Dolgo easa ni mogel zdržati, prs nil je močno Sultanu na glavo kruh iz ust in začel kašljati, ka kor da se mu je zaletelo.
Bajtariea in teta sta si pa ne kaj šepetali. Ko je vstopil oče, se
Otroka sta postala pozorna; — skoz priprta vrata se je ukradel glas. ki sta ga slišala že ponoči. Adolfu je spet vse zaživelo pred očmi; Ida pa ga je iskala z očmi in se skrivala pred očetom v kot.
—	Kako močan glas ima !
—	Pevec bo I
Oče pa je stopil k Adolfu in
mu dal drobno pismo.
—	Nosi botru Ruparju!
Adolf je pogledal očeta v oči
ko si je obrisal usta, pa ni razbra"* ničesar. Potisnil je čepico na glavo in šel okoli vogla.
J da je obupno zajokala, da ho •"•e ž njim.
Postal je za oglom in videl, da je pismo odprto. Potegnil je pisanji1 iz ovitka, naslonil se plašno na zid in čital počasi. Tretje leto jc hodil že v šolo. pa očetove pisave ni lahko bral. Slovkoval je; ker ni imel časa, je vtaknil nazaj. Dve besedi sta mu ostali živo v spominu.
—	... .juda imamo .... —
Adolf je obstal ob skrivnosti.
Judje so križali Jezusa, je slišal od gospoda. V cerkvi jih je videl na križe vem potu, izpred oltarja je gledal neznane bradate može na odprtinah na koru, ki so se premikali — bili podobni judoin.
Morda je kakšen prišel k njim!
Pismo je oddal botru Ruparju. Ruparica se mu je posmejala prijela ga za glavo in mu dala dve jabolki. Domača hči se mu je tudi smejala in ga norčevaje v prašala:
Zdaj boš moral zibati, Adolf Kajne?
A.dolfu je zastala sapa. Zobje so mu ostali v zagrizenem jabolku za par hipov, odprl je oči, o-brisal se naglo z rokavom in pogledal začudeno.
Prevelik je že! — je pri pomnila Ruparica.
—	Ker je fant, ga bo že! — je rekel gospodar.
Adolf se je jezil na tihem. Velel je. da se norčujejo iz njega; zakaj, tega ni umel.
Na poti mu je prihitela naproti Ida, prijela ga z glasnim vzklikom za roko in brzela rdečih li-eee:
—	Adolf, ti ne veš: fanta so kupili nocoj! Tako majhen je kakor moja punčika iu nič ne reče. samo vpije. Meži. pa lovi z ustmi prst. če se jih dotakneš. Tako majhen!
Adolf je obstal in gledal začudeno.
—	Ali je jud?
Zdaj ga je začudeno gledala I-la in mu zrla v oči.
—	Ne vem! — je pristavila ir v zadregi iskala predpasnik in v-lekla žepe.
—	Glej. to mi je prinesel no coj.
Adolf je pomislil in se posme-jal.
—	Če je majhen in ničesar nc reče, ni ničesar prinesel.
—	Pa je!
Naredila je jezen šobček in v oči so ji silile solze trmice in v re, da ima teta prav.
—	Prinesli so že zibelko zanj! Izpustil je njeno roko, otipal
Pomislil je nato in trdo pripomnil.
—Jaz ga že ne bom zibal!
Ruparica in njena hči sta se mu smejali, se je spomnil. Zabolelo ga je v hipu, obrnil se je v-stran in krenil med njive. Ida je ostala zadaj z jabolkom. Ose so zavohale načeti sad in so zabren-čale okoli nje. Ker je držala jabolko v obeli rokah, je jela že pol prežvečene jabolčne kose pihati vanje. Ker ni nič pomagalo, je začela otepati se in kremžiti obraz, ihteti in biti z nogama ob tla.
Vrnil se je naglo k njej. Prijel jo je pod pazduho, da je zaje-čala, pritisnil k sebi in prenesel. Oprijela se ga je krčevito, da mu je dihala v lice.
Postavil jo je na tla.
Ida ga je gledala skoz solze ir se utešila. Prijel jo je za roko, da jo pelje naprej: začela je iznova kričati.
—	Kaj ti je?
—	Jabolko so mi muhe snedle.
Vrnila sta se in ga našla v tra
vi. Adolf je sedel na tla, da po kliče božjega volka, pa je opustil in se zamislil. Ida ga je gledala ir grizla jabolko, da so se ji svetlil1* zobki. Ko je pojedla že polovico je ti esnila z rokama in hitela.
—	Nekaj ponesem domov fan j tu!
j — Komu? — se je ozrl. — Ju du? —
| — Saj ni jud! — je opraviče -j vala. — Saj ne gleda tako. Pač pač, — je popravila, — grdo gle da, drugače pa meži.
—	Ne, njemu ne poneseš!
Istrgal ji je košček iz rok in ga
zalučal v pšenico. Preden je z-čela kričati in se dreti, je izgini! med travo in žitom, vtaknil rokr v žep in se stisnil v rž.
Ida je vpila, zlezla sama v pše nico, mandrala in tlačila bilke kakor bi šla burja skoz njo. Iskr la križem in delala poti in gazi lomlia slamo in si brisal^ oči. K< je zagledala slepiča, je zledenel strahu, stresla se in začelo obup no klicati na pomoč, ker jo ''ka ča grize in pika".
Teta je slišala krik na bregu ii jc šla ponjo. Klicala je Adolfa ii tolažila Ido. Adolf pa se je ti ščal med žitom tiho kakor hrček trgal kokalj in plavice. Ko je od šla, jih je spet razcukal.
Zakaj so kxipili še fanta, se je vprašal, in povrhu še celo juda. Odgovarjal si je, samo zato. daj njega jeze in bo moral zibati. Iz-kušal si ga je predstavljati, naredil je teman obraz, in pred seboj je videl ravno tako temnega, ki je mežal in lovil z ustmi prst.
Premislil se je in hitel domov. Ida si je brisala solze in gledala grdo ter drobila kolač. V kuhinji je dišalo po pečenem kruhu. Teta Viea je z važnostjo štela I hlebe.
Bajiarice ni bilo videti. Ker gaj ni zapazila teta, je odprl potiho-ma vrata in smuknil v sobo. Soln-i ce je svetlilo skoz rdeča zagrinja-j la. Svečan mrak, poln slovesnosti. je vladal v izbi in bodel s svojo rdečo temo v oči. Vse v sobi je bilo rdeče. Mamin obraz in njene rjuhe. Ni spala, roka ji je trudno počivala na odeji. Dvig-,nila je trepalnice in se mu nas-
imehnila. i
—	Kje si bil 1
Pomolčal je.
—	Na Rupi!
Preden je stavila drugo vprašanje, se je ozrl po sobi.
Nasmehnila se je spet, odrgnila zibelko na skrinji in pokazala.
Dojenček je samo napel ustne.
—	Zakaj ste ga kupili?
Tesno in počasi je vprašal, kakor bi beseda veljala cekin; poznal se mu je v glasu in na obrazu pritajen srd nad bratcem.
—	Da ga imamo! — Ali ga nimaš rad?
—	Ne! Tudi ga zibal ne bom!
Naslonil se je na skrinjo in
podložil brado z rokama, meril in sledil zagrinjala podolgem in počez.
—	Od koga ste ga kupili, mana? — je dvignil glavo.
—	Kuma Bajtariea ga je kupila.
—	Kje?
—	Ne vem!
Pobožala je njegovo kodrasto rlavieo, ki je iskala takim mislim not. Vse se mu je zdelo čudno in zagonetno. Vonj v sobi ga je o-»ajal, da je naglo dihal in naglo nislil.
Dvignil je zopet glavo; v teht-li in počasni besedi je bil st-is-ljen jok.
—	Zakaj ste me zapisi ponoči?
—	Kdo!
—	Teta! — je skoraj kriknil.
Dojenček se je zganil in začel
vekati.
—	Dajte ga nazaj, — ali pa prodajte ga!
Pobožala ga je po lieu in zaprosila. '
—	Pojdi in pokliči kumo Bajta rico, tla mu da mleka.
—	Ne, ker je jud!
—Pokliči, Adolf, jaz ne morem !
—	Zakaj ne?
—	Bolna sem!
Mamo je imel rad. Poklical je Bajtarico, sam pa je zlezel pod češnjo, legel na. hrbet in gledal modro nebo nad seboj. Tu pa tam je plaval bel oblaček, strnil se z drugim, mnogokrat sta se razdelila dva in med njima je rastel tretji. Skoz zelenje se je kradel solnčni žarek, ščinkavec je drobil na veji gosenico in jo delil lačnim kljunom. Mlade senice so obletovale češnjo. Nad poljem se je širil truden dopoldanski mir.
Adolf je gledal v nebo, v sebi je čutil utrujenost. Nekje zadaj je kljuvala misel in zahtevala pojasnila in sklepov, zaključkov in dejanja. Zaprl je oči in dihal vase, odprl jih spet. Čim bolj je mislil, tem bolj je čutil v sebi praznoto in neznan občutek, kakor bi se nekaj odmikalo.
-— Zakaj je mama bolna in kaj ji je?
Kakor bi mu z žimo žagal ob srcu, tako tesno se mu je zdelo vse. Samo cvileči glas bi moral še slišati, pa bi kričal.
—	Zakaj je bolna in kaj ji je?
V odgovor mu je brnelo spet
vprašanje. Stisnil je pesti. Okoli hiše je prišla dekla z grabi j ami in hlapca s kosami.
Hlapec Tone je pošegetal A-dolfa pod brado.
—	Ali ti ne kosiš letos; koso imam zate.
—	Ne!
Vstal je in ga pustil.
(Dalje prihodnjič.)
Republikanska stranka v Nemčiji.
Curih, Švica, 11. januarja. — Potniki, ki prihajajo v Švico, pripovedujejo, da se je pojavila v Nemčiji precej silna republikanska stranka, ki bo v kratkem objavila v Curihu senzacijonalno izjavo.
SWVENSK0-AMERIKANSK1
KOLEDA
za leto 1916.
Velja s' poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipL — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski Vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeii v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—»Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. —"Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. t- Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikem. — Triglavsko pogorje.
SLOVENIC PUBLISHING CO,

HEW YOBK, H. Y.
Pri Henriku Sienkieviču.
GliAS NAHODA, 12. JANUARJA, 191®.
Piše »lr. Leopold Lenard.
Danes \am hočem povedati, ka-::■> st-m s.-	>, slavnim poljskim tako, da podajam natančno vsebi-
pi-at. Ijem Henrikom Sienkievi- no in vodilne misli
se pa pogovor ni razvijal v strogo jliko je pa kdo izmed Rusov, ki so logičnem redu in nisem imel pri obiskovali vaše kraje, storil za sebi sredstev, da bi si takoj na- vašo kulturo? Pri nas zatirajo in
taneno zabeležil pogovor s slav- uničujejo vse pojave kulture, med nim poljskim pisateljem, poročam vami ne morejo tega storiti, ker! bolj po spominu in po splošnem jim je premalo, toda vašega kul-vtisku, ki mi je ostal, vendar pa turnega dela tudi ne podpii*ajo in
ga ne morejo razumeti."	1
______________________Vi sto v vaših povestih tako
•m.	| 44Ali pri vas ljudstvo kaj ve o krasno predstavili poljsko pretek-J
V Varšavi je neka verska dra- Poljakih?" vpraša me Sienkie- lost. Kako si pa predstavljate'
poljsko prihodnost?"
*"0 tem prerokovati je
rba, članice se imenujejo "kano- vič. lirk'-". 1'stanovil jo je poljski "Ljudstvo samo malo
težko.
odvr
i/ P'<>?ka že v davnih časih, nem, "ker so nam oddaljeni in ni-. Sedanja Rusija se ruši in nima. v D« - ki h o« V !«iti sprejelo med smo imeli ž njimi nobenih nepo-, sebi sil, da bi se prenovila in okre-iv i:ni:ii' k' " ali. kakor bi morda srednih stikov drugje, kot v du- pila. Toda gniloba, ki vlada na ; r: n.;> rekli. *' kanonikinje*se najskein parlamentu. Toda ravno Ruskem, se širi tudi k nam. Naš m )]•:< f»r.-dv-»-m izkazati, da ima politika poljskega kola na Duna-J socializem in revolucionizem ni
•	; lt) pl-nn-nitih babic, to je ju je. kar dela poljsko ime v A v-j nič drugega, kot slaba reproduk-j
*	ti :io~a plemenitašinja vsaj 16 striji sploh nesimpatično in od- cija ruskega nihilizma in social-' rodov. '"Kanonieke'* pobirajo le- bija Slovane od Poljakov." pe dohodke iz stare ustanove, mo-j -Verjamem in priznam tudi, da
i a j o opravljati neke skupne mo- je politika poljskega kola celo skega banditizma. Moskovska Rai-V-. druga.-e so pi proste in se mA(j }»0]j;iki samimi nesimputična. siJa Je hotela zatreti in je res do ;i«) lastni volji' pečajo z dobrodel- Vaša politika je izra'. javnega malega zatrla v sebi vse moralne nimi zadevami, umetnostjo itd. 1 mnenja in tega, kar čuti ljudstvo, P°jme. Tako je sama vzgojila
Clji
nega revolueionizma. Banditizem, ki vlada pri nas, je samo plod ru-
N k »• »-em bil povabljen v neki pri nas pa ui tako. Politika in na- svoJ nihilizem, ki ji sedaj izpod-ivod k božični veselici. Povab- ra<]ua voija sta v Galiciji dve Či- koPuje podlago. Ako brez .kazni

zin
-ev
m »bil
niče
bilo tudi več drugih	sto raziieni stvari. Če se ne motim,
dobrotnikov dotičuega	s0 pri vas ra2mere približno take,
slučaj je naneset, da	kaktn. pri nas na Poznanjskeua." mesto ]>oleg dveh takih n.Komaj začnemo
kradejo višji, za^j bi potem ne' kradli nižji? Ljudstvo mora logič-
ovor, me /e vpra-a ena, ee pri poznajo kaj poljsko slovstvo katerega pisatelja najbolj ce 1 . Ko jima omenim ši.-al nji povesta, da je ena izmed
•'Najbrže. Zato se pa tudi s po-j znanjskimi Poljaki še najlaže razumemo/'
"Pa tudi politika vaša je pre-
eva se pa ožf
•ek" Sienkie vi enkievič sam je jihno tovatišieo, tudi biv-mii-ko' *. Ponudita mi prime seznanita > samim go-pisateljem, ako si tega veda sem obljubljeno poje »prejc-l z velikim ve se-
no priti do takega zaključka. In
tako v vseh drugih zadevah. Ako
nas rak moralne gnilobe, ki se'
širi k nam iz Rusije, razje. potem!
! pademo obenem z Rusijo. Ako pa j
•j -- . ,	. , ., jvzdržimo bolezen, potem bo spet
kievi- ffJ sortna z ono poznanjskih Po-	^ bodo6nost in bomo'
ljakov f.aheijske politike pa ni bhko mQrda Colo klllturno u.
tako lahko razumeti tudi iz tega	, _____, „ ^t , - „
°	vali na slovanske narode, ki pre-
v z rok a, ker ni tako enostavna.	... - „ • , A -	,
.. .	bivajo v mejah sedanjega ruske-ampak je mo.-no komplicirana. ...
K	...	,	, .	ga earstva, m jim pomagali, da se;
\ sa vas.i politika s«? koncentrira	'
okrog potrebe vaših slovenskih dežel, ki so zastopane v dunajskem državnem zboru, naša. poljska politika se pa -razteza na tri velesile in smo zastopani v treh
in kulturno dvig-
državuili zborih: dunajskem, be-r-
Va
akrat ni bilo .	.	. ,	_
' bil v Galiciji *ins-*em m petr ograj skem. izmed teh
gospodarsko nejo.?'
Dalje sva se pogovarjala o raznih bolj zasebnih iu mestnih zadevali, razkazoval mi je razne slike in druge zanimivosti, katere ima v stanovanju, in ko sem se
Camels morete debit! povsod 20 za lOc; ali deset zavojčkov < i!00 cigaret v papirnatem kartonu za $1.00.
vas ne bodo grizle v jezik in ne šeegetale v grlu in po njih ne boste imeli nikakega neprijetnega okusa v ustih. Pokadite jih koliko vam je ljubo, ker se jih ne boste nikdar naveličali!
Primerjajte cigarete "Camel" s katerimikoli drugimi cigaretami. Potem boste sami izprevideli njihovo vrednost in kakovost ter ne boste pričakovali kakih daril ali kuponov.
Nov okus, ki smo ga dosegli z mešanjem izbranega turškega in izbranega domačega tobaka, vam.ho gotovo ugajal, čeravno ste razvajen.kadilec. Cigarete "Camel" niso samo poživljajoče, temveč tudi mile iu vas morajo neprestano zadovoljevati.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C.

f za
»ti. lJ
itr
i vrniti za mi, da
lično, kdaj bo prišel in u!o«° iprejeti. Do Sh nkieviča pristop rvilno te/ak. Kep j no toliko obiskov iz je v hi ga vsakdo želi -> popolnoma odtrgal od mara »»prejemati niko-haja nikamor, da ga preveč raz vleki i. Pi-ne odpira, ako ne spo-ailova, da je o kaki 1>0 i. V Varšavi ima na •i >voje stanovanje, čedno, kjer prebiva s kadar ui na kakšnem Tu pi*«* svoje povesti. » je Sienkievie vrnil v vm ;»ri»el večkrat cauoni.'kami". Ena iz-
*	umetnica kipariea in v Pariza. V Varšavi
•Iu evrop-ejskem. ki je Ijših varšavskih hote-proetor za »voj atelje »koč povabila, da sem
•	iskat in pogledat lije-e. Izdelovala je ravno iona v naravni veliko-se pečajo z dobrodel-djo itd. Sienkievičeva ■>ala spomine kz mlado- imenujemo
Hvojega brata. 1<
mon-rao <landanes samo v
... nedolgo. Ob- 7" p.a . .
me bosta ob ve- tajskem igrati veliko, aktivno
dasiravno smo v Avstriji
Aurora, Minn.: Josip Fuglna.
, , ..v	, . ...	Ctusholm, Minn.: K. Zgouc, Jakob
slednjič moral posloviti, me je Petrich
odslovil jako prijazno iu povabil, naj ga ob priliki »zopet obiščem
po številu in gospodarski moči najslabši. Naša dunajska politika se mora ozirati na eel in celokupen narod poljski in mora biti ra-
Krepke besede.
Etapni poveljnik v
Mem el u
tega h gačna, kakor je na pri- P1*®*1 tamoinji časopis za objavo mer č««ška ali vaša, ki se obrača sledečih vrstic: "Zadnji čas pri-vsa v avstrijskem državnem zbo-	etapno poveljstvo mnogo
ni. Kakor hitro bi pa na Ruskem pisem brez podpisa zlasti z v.sebi-nastala konstitucija, bi se težišče <ht ta in ta ni v annadni slu-ljske politike preneslo v Petro- čeravno je zdrav in močan in grad in politika poljskega kola ** j«11 gotovo na piscu seveda ne-na Dunaju bi postala bolj eno- znan način kako izmuznil. Obža-stavna hi laže razumljiva. Dalje lovati je, da se v tem vele-komplieira našo politiko tudi to pomembnem času Še dobijo ljud-dejstvo, da (Jalieija ni narodno j^, ki imajo še čas za to, da dru-• notna dežek, ampak prebiva v ljudi na najgrši način samui-
DuljJi, Minn.: Joseph Sharabon.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, J os. J. Peshel ln Lonl« M. Perušek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel.
Hibbingt Minn.: Ivan Pouše.
Kitztriiie, 31 inn. In okolica: Joe AO* mich.
Nashwaok, Minn.: Geo. Manrln.
Virginia, Mino.: Frank Hrovatlch
St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan.
Aldridge, Mout.: Gregor Zobec.
Great Falls, Mont.: Math. Urica
Bed Lodge, Mont.: J. KoprivSek.
Roundup, Mont.: Tomaž Paulln.
Gowanda, N. ¥.: Karl StemlSa.
Little Falls, N. Y.z Frank Gregork*
Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marlačič, Chas. Karllnger, Jakob Rkm nik in John Prostor.
r.jej blizu do polovice Rusinov in cijo. \ sitk
Barber ton, O. in okolica: Alois B»
ne more na bojišče,] lant.
il
m logo Judov. Ako bi tega ne bi- ampak morajo ostali tudi doma 1». bi lahko nastopali nazunaj ve- ljudje, ki kot dobri državljani liko bolj svobodno. S tem pa se- služijo svojemu mestu in tudi dove la še nikakor ne maram zago- movini. Taka pisma bomo poši-varjati politike poljskega kola. ljali vedno dotiČnemu. ki je bil Na drugi strani je pa tudi tako- od pisca naznanjen, da bo vedel, zvauo ' moskalofilstvo*, kar odbija da ima sovražnika in da z njim. Poljake od zapadnih in južnih če dobi takega bojazljivca — ker Slovanov. Mi smo se tisoč let. od kdor piše brez podpisa, je bojaz-začetka naše zgodovine, borili v ljivec — tudi z nevarnostjo, da krvavih vojnah zoper bizantin- pride s sodiščem navskriž zavoljo sko-tatarski produkt, katerega poškodbe telesa, obračuni v smi-1 moško v it izem'. On slu cesarjevih besed: 'Zdaj jih nam je razbil domovino, uničil hočemo mlatiti/" pls Xo\e- kulturo, zatira vse našo tradicijej Pripominjamo, da je mesto Me-I » it se j<- Si en- vse pojave našega duševnega niel v Iztočni Prusiji in gre torej Varšavo in me vabi življenja in gospodarnega razvo- za razmere v Nemčiji. Vendar so, 1 dm*i dan. Torej Ja- Moskovitizem je drugim Slo- ljudje povsod iz istega mesa in z
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. CeUimvood, O.: Math. Slapnlk. Lorain. O. in okolica: J. KumSe. Youngstown, O.: An t. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Loula Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PletcrSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker ££oik.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch Coneuiau^h. Pa.: Ivan Pa j k. in John Zupančič.
Clarid^e, Pa.: Anton Jerlna. Brought on, Pa. in okolica: A. De® Sar.
Darragh, Pa.: Dragutln Slavit Danlo, Pa. in okolica: Josip Suhoi
Iščem svojega prijatelja ANDRE- Rad bi izvedel JA PIRMAN, doma od Sv. Tro-.jiet? pri Cirkniei. Midva sva bila skupaj na Reitz, Pa. Ako je komu znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Lawrence Žnidaršič, 1113 Norwood^Road, Cleveland, Ohio.	'	(12-14—1)
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
la leto 1916.
En iztis (6 knjig) slane po pošti šl.oO. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEV-1..1EV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se zamere pokriti celo steno.
ALOIS SKUL.T, P. O. P,ox 1402, New York. N. Y.
15-1—29-2 v 2 d)
Naj-
Export, Pa. in okolica: Frank Trr
dar posrečilo, česiir si vanom ravnotako nevaren kakor ^timi napakami in bi tudi v Av- forest City Pa.- K Zalar ln Fnm i ka t -ri ugleden in »ara. samo da ste k sreči od njega stri» posebno pa ^ ua Sloven- Leben.	' * *
FareUU Pa.: Anton Valentlnčlč. ffltz Henry, Pa.: F. GottUeher.
Greensburg, Pa. in okolica: Joaepi Novak.
Irwin, Pa. fn okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1» John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton O
um >oli
•a. nI
Pol.ink. |zmed tujcev geografieno bolj oddaljeni.	skem ne ^kodovalo ^ m de
lo i i,, 1 uriliko <U	nevaren m najve<? gorja je	..
p'riš.1 skupaj z Pa prinesel ruskemu narodu sal! nuncyanteka pisma brez podpisov .kim pisateljem, memu. Resnična slovanska politi- dostavljala denuncirannn. >em bil in sem še ka bi bila, da bi se združili vsi ♦keijo prijaznim gospo- Slovani v boj zoper moskoviti-tanoni.kam".
u-a dne se reS odpra-' "Meni se pa zdi"	^ a V8e drage T ^ ^^
uovanje gospoda Sien- da v tej stvari Poljaki m0^10 = gpadajočs posle.
i/k inja mi •••Ipre in ko pretiravajo. Pravega moskalofil-i Jenny Lind, Art In okolica: m^H
■v f-n n« ct i«hiik.l vanodniti ni V2lnr>iiii n« in'
it op i iz sobe sam stva med zapadnimi Slovaui ni in Cirar.
v u*. in
Hi
me pozdravi pri sedanjih razmerah tudi ne mo-pelje v salon, re biti. Našli boste morda kakšne predstavi svoji ženi, še posameznike, toda jako redke, ki a mladi, jako ljubeznivi bi bili pripravljeni za osebne ko-•r j«* oIh d že čakal, gre- risti podpirati moskovski sistem, obednico in tu se< lem Takih ljudi najdete tudi med Po-mi mesto, tako da je Ijaki in morda še več, največ pa vieeva gospa v sredi, »e med Judi. Dalje se dobi tuin-nkieviču sem pa gle- tam nekaj eksaltiranih ljudi, ki • so se zaverovali v tSzieno silo Ru-k Sienkievie je srednje, sije in mislijo, da nam od nje pri-e nekoliko manj kot sred- de odrešenje. Ogromna večina pa lave, dobro podstavljen, presoja stvar trezno in sedaj se je ne posebno močan, obraza med nami vse tako obrnilo k po
v »no
raz.
ošmeenetra. / iako drobnemu delu med narodom, da ln Frank Bamblch. 1 . * . . _»J •________ -	.	OfImIiv. in.; Mntt I
krepkimi potezami. Govori živah-	sploh nimamo časa pečati se s ta-no, pada v be««Hlo. menja večkrat kirni oddaljenimi stvarmi. To, kar
predmet. Tudi kretnje ho živahne,	vi Poljaki imenujete 'moskalofil-
a nikdar ne čez mero dostojnosti,	»tto', je pri nas veliko več dvig-
V vsem nastopu ima uekaj pre-	ndo prahu in naredilo ropota, kot
prostega, dobrodušnega, neprisi-	j«1 bilo na njem. Sedaj se pa lahko
ljenega. (' lovek bi ne mislil, da	o njem govori že kot o * tempi
ima pred seboj moža svetovne sla-	pa*&ati .
ve, enega največjih veleumov se-	44 'Stiki* s Poljaki, pravite, so
danjega časa. ako bi ga od časa	bili doslej izven parlamenta sla-
do easa na to ne spomnila kakšna	bi, a vendar so bili plodonosni.
duhovita misel, katero vrže pri	Poljak Korytko je stal v središču
priliki med pogovor, pronikljiv	vašega narodnega in slovstvenega
živahnih oči, s katerimi ti	prebujenja, Poljak grof Ostrov-
t	ski je našel Miklošiča, Smolej in
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati narofi- i odvrnem, nino ** "G1" Naroda** ln knjige, ka- Mlnik.
_ -	X-	: Meadow Lands, Pa.: Georg Scholt*
Monessen, Pa.: Matb Kikelj. Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksb* I. PodvaSmk, L Magister ln U. R. J» kobleh.
Steetton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph ŠkerlJ. West Newton, Pa.: Josip J o van. WOiock. Pa.: Fr. Seme ln J. Peter neL
Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L Blasich Black DiaoMod. Wash.: G. J. Pt
renta.
Davis, W. Ta. in okolica: J. Brooleb Thomas, W. Va. in okolica: Frani Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pexdlr Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik b Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin West Ailis, Wis.: Frank Skok. ■ Bock Springs, Wyo.: A. Justin, Tat Stallch in Valentin Mar^m, Kcnunerer, Wy».: Joe. Motoh.
San Francisco, Cal.: Jakob LorBn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadviile, Colo.: Jerry Jamolk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. Rojtx, Frank Janesh in John Germ.
Sattda, Colo, in okolica: Louis Cartel lo (The Bank Saloon).
Walscnbnrg, Colo.: Ant. Saftlrh. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indisnspoiiw, Ind.: Alois Rudman. Woodward. Ia. in akelieo: Lukaa Podbregar. Aurora. IIL: Jernej B. VerhU. Chicago, DL: Frank Jurjorec. Depoe, DL: Dan. Badovinae. In Salle, IIL: Mat Komp. Joliet, DL: Frank Uorfaft, John Za-
NA2NANIL0 IN ZAHVALA.
j Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ie nam due oktobra IDI5 umrl nepozabni soprog oz. oče
JOHN JELOVČAN.
Ran j ki je bil član društva sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J. v Rock Springs. AVyo.
Najiskreneja hvala vsem. ki so ga obiskali na odru in spremili k večnemu počitku. Posebna hvala članom glavnega odbora J. S. K. Jednote za tako brzrT izplačilo smrt nine.
Ranjki zapušča svojo ženo oz. našo mater in dva sina v starem kraju in tukaj pa dva.
Podi mu lahka tuja zemlja!
Žalujoči ostali: Marija Jelovčan, soproga.
France, Janez, Maks in Josip,
sinovi.
Max Jelovchan,
Rock Springs, Wyo.
Oglesby, IIL: Matt Hribernik. Wankcgan, DL: Frank Fetkovftek ln Math. Ogrln. So. Chicago^ DL: Frank Cono in
Budolf Poiek.
DL: Matija BarborlE. Kana.: Joe Knafelc. Franklin, Kana.: Frank Leskorec. Frontenae, Kana In sfcoBcn: Frank Kerne in Rok Firm.
Kansas City, Kana.: Peter Schneller. MinermL Kana.: John Stale.
In okolica: Martin
Rr.d bi izvedel za naslov ANTO NA BARAG. Pred 4. meseci sva bila skupaj in sedaj ne vem, kje je. Imam mu sporočiti nekaj zelo važnega, zato prosim, da se oglasi, ali če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar bom hvaležen. — John Gabršček, c/o Junces Camp, Dickson Box
svojega pnja tel j a JOE OSVALD. Zadnjic s. je nahajal nekje v Clover Lick Va. Prosim cenjene rojakt če kdo ve za njegov naslov, na. mi ga javi, ali naj se sam ogla si, ker poročati mu imam neka. važnega. — Tony Raisehel. P,o: 7^. Pie kens, \V. Va.
FARME
Lakes (Colorado) z vodo. Mi poznamo I no
nap? vsal bost.
Tu m ljano
aker. Pišite nam. predi kjo kupili. Mi imamo tudi <» drugje irrigirano zemljo. Fini ko.-7."»00 a krov najboljše vodne pravice. $3.r> za aker. Vprašajte nas!
GREENE & DEAN, (22-12 4x v t) Ordwav, Colo.
POTREBUJE SE
delavce in maŠiniste. Dobra plača stalna služba brez štrajka ali ki. kega oviranja pri delu. Ne zahte va se pristojbino. Vprašajte:
Room (soba) 8 Barge Office, South Ferry. New York, N. Y. »fi-19-1 i
ZENITNA PONUDBA.
Fant, star 27 let, se želi sezna niti s slovenskim dekletom v sta rosti od 18 do .30 let. Katera res no misli, naj mi piše in priiož. svojo sliko.
S. M. Francis, (11-12—1)_East Helena, Mont.
POUK V ANGLEŠČINI«
To je gotovo lepa prilika, ka kor tudi v korist nam tujcem. Pi se se lahko za brezplačna poj as nila na:
Slovensko korespondenco solo,
6119St. Clair Ave.. Cleveland. O
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, IU.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontenae, Kansas.
Jakob Petrič, Chisholm, Minn.
Frank Gabrenja, John-town, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
Mat. Kamp, La Salle, HI. | Frank Skok, 438 - 52 Ave, j West Allis, Wis.
j vje sr* nahaja moj brat ANTON TERNOVEC? Doma je iz Gline pri Ljubljani. Pred tremi leti je bil v Olevelandu. O., in od takrat mi ni nič pisal. Cul sem pa govoriti, da je umrl. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve kaj o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam javi, če je še med živimi. — Paul Ternovec, 1118 State St., North Chicago, 111. (10-12—1)
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, a se nahaja moj SALOON pol loka od Union postaje na desni rrani W. Michigan St. štev. 413. Za obilen poset se priporočam. •TOS SCHARABON.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrst« tadelojea U popravljam po nx j nižjih cenah, a Geto trpežno In mancsljlro. V poprav* eanesljlvo vsakdo poSlje, ker cem t* aid 18 let tukaj v tem poslu ln sedal v svojem listnem domu. V popr&vaN turnem kranjske kaker vse drucs Harmonike ter računam po dela ka-korino kdo salitevi brea eadaljmlft
vpraSinj.__
JOHN WEN ZEL, Itll Kast i2aJ Si, Oevelaad, Okia
¥
*
^ ^ oflte ofla? rrfto T$Sk> nfa*
Zadnja novost.
fVpakevrate žganje, brinjevee, slivovee, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naiedi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlet ki. Pošiljam 6 staklenic za fl.00 in iz vsake eteklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše m več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete p«j salonerjih
F. P. Barton piče:
"Naznanim vair, da aem prejel od vas izvlečke za delati pija Lepo se vam zahval m in vam potrjujem, da je res tako blago J kor ste vi pisali. P« šljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, i^Tje blago v resnici bva'e vredno. Pišite na:
JAKSHE
. Box 366 North Dinnond Statio«,	PITTSBUR«3H, PA
»b	^fc gflfc ^ ^ft, ^ oftb <2
t
I i

ZASTONJ MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
Ako trpito na knterikoli moški bolezni, pišite po našo tr-dfračno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni jFje zastrupljena kri, mozolji, staro rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konctipacija, katar, zlatar žila, revmatizem okorela jetra in želodčne ter mehume bolezni, vs»pošno i;<lra\ # privatno Joma in a majhnimi stroski.	^
Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavol v želodcu, povračanju hraue, bljuvanju, žolčnem ribanju, ljivi sapi, slabem spanju iu slabih kanjah, utrujenosti
izgubi teka, kislini čistem jeziku, smril-nnglem razburjanju, ar jih pod o^rni. izgubi
nervoznosti, razdraženoati in slabosti ob jutrih, črnih k<
volje, sraniailjivosti in plašnosti v družbi, bojazni in # prepadenosti T Ti oim-ptomi pomenijo, da st« pri slabem zdravju in da potrjujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje »zipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znan. k zdravju, moči iu kreposti.
Bebujf
jc in lahko vam pomaga
Pošljite kupon za brezplačno |fi|ižIco.
EUSSELL PRICE CO.. S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, HI., U. 8.,
HospodJ«:—Pošljite mi takoj svojo Hfezplačno knjižico.
T
GLAS NARODA, 12. .TAXITAR.TA, 1916.

. .

14


Hit
Tak.
Nadaljevanje "i.
—	No, vidite.
—	L«- počakajte še main. — Kaj «*e bi prebral do konca? — Zadnji Lagor* — imenoval si* jf* ileue-lientri — se je oženil leta 184S s \lariso Fontauet in kmalu zatem umrl brez mo/.kih potomeov. —
V	nobenem registru nisem mogel dobiti imena Labors.
Prosper se je vedno bolj čudil.
—	Kako |>a f>rit?Kuuvcll do t« ?a, tla smatra Raoula za svojega nečaka ?
—	On ga smatra za nečaka svoj" žene. — Na to vam bom pozneje odgovoril. — Poslušajte, kaj sem š«' izvedel. — Vam je Lagors pove-ial, kaj ne, da ima v-.ak<» b-to dvajs«'ttisi»č frankov rente? — Zadnji Lagnrs ni zapusril niti firka premožeuja. pač pa, par tisoč dolga. — Vse izgubil z. nesrečnimi šp«*kulai'ija!ni. 1'dova bi lakote umrla. < •• Iti »»«• podpirala žena nekega pariškega bankirja.
—	to Haoul ni 1 .a go rs in iV ni nečak bankirjeve žene, kaj pa je?
—	Tega pa še ne veut. ljubi Prosper. — Lažje je bilo namreč dognati. kaj ni kot kaj je. — Na .svetu je pravzaprav samo en človek, iti ve. kd«» je namišljeni Lagors.
—	Vi mislite markiza <'laineraiift ?
—	Seveda.
Ta človek -e mi ni že od nekdaj posebno dopadel. — Ali veste .vaj natančnejšega o njem ?
—	Veliko ne, toda kar vem. ni zanj posebno dobro. — Louis f'la-rueran s.- je r.idil v Taraseomi. Imel j.* starejšega brata. Oh sto 11 a. ki jc moral zaradi nekega uboja pobegniti \ Ameriko. On j" bil dober
n prid* n mlad**ni<'*. »ločim je bil njegov brat Louis poln samih slabih •astnost:. — Po iH-etovi -.mri i je prišel v Pariz in v kratkem času za-trčkal \ >'■ svoje premoženje. Ko mu }•■ zmanjkalo vseh sredstev, je vstopi) v vojaško službo. Tam ni ostal dolgo. Zatem je šel na Angleško in je tam živ*-! par let. — Naenkrat m* je zopet pojavil v Parizu, kjer so mu povedali, da je vrnil njegov brat na Kranrosko in j»ri-nesH seboj veliko premoženje. S«-l k njemu in živel pri lijem pair tednov. V tem času je njegov brat (vaston umrl in mu zapustil vse svoje premoženje.
Prosper je ves začuden poslušal to zgodbo.
Potemtakem i i on pravi marki ampak je dobil ta naslov po svojem bratu.
—	Da. tako je.
Kmalo zatem se je pa pojavil Haoul. kaj ne!
—	Da. tako se je zgodilo.
In mesec kasneje ni hotela Magda z menoj govoriti.
Moj ljubi Prosper, naenkrat >e |»ostali prebrisani.... Stavka ni bil izgovoril do konca. k* r je stopil v sobo nov gost. je popolnoma obrit in oblečen v livrejo z zlatimi našitki.
No. .Josip Dubois, kako je? fiiavlji so gotovo uganili, da Josip Dubois ni bil nikdo drugi ikor Fanferlot. novi služabnik markija Clamerana.
O, mojster, kmalo ho počilo. Strašno je že vroče! Pro-p. r je neprestano motril služabnika in se skušal spomniti, je je že videl tega človeka. Kje je že videl te žive oči T Dub .is j,, v del k sosednji mizi in nadaljeval:
Pripo/nati vam moram, mojster, da služba ni posebno prijetna, a vosjMMlarja kot ga imam jaz. ni lahko služiti.
No. le povej, le povej. Saj veš. da nimamo mnogo časa.
Včeraj je še| gospod iz hiše. jaz pa seveda skrivaj za njim. —
VI	i veste kam s.- j,« odpravil? Naravnost v hotel pri Arhangelnu", kjer je vprašal za neko mlado damo. Ker ni nič izvedel, je šel v La-gors-.vo stanovanje. — Tam jc preklinjal, da je bilo groza. — Razumel sem samo sled če hesede : — Ptičiea nam je ušla, in nikdo ne ve. kje nahaja. — Prokleto, da sva mogla biti tako nepazljiva! — Ali ona kaj ve? — ga je vprašal lagors. — Ne, — je odvrnil marki
ničesar drugega kot ono. kar sem ti že povedal. — Toda s tem lahko spravi vsakega količkaj premetenega človeka na pravo sled.
Verdnret se jc nasmehnil:
—	Tvoj gospodar je pa res premeten.
—	Lagors je kar pozelenel in vzkliknil: — Ji bom že jaz pokazal, eoprniei! Marki je zganil z rameni, in rekel, da se jo mora najprej imeti, če se jo hoče napraviti neškodljivo.
Prosper je napeto poslušal sjužabnikovo pripovedovanje. Vedel je samo to. da jc Raoul. kateremu je bil vse zaupal, čisto navaden lopov.
—	Včeraj p<» kosilu je nadaljeval služabnik — se je moj gospodar tako oblekel kakor »la bi šel na svadbo. — Peljati sem ga moral k gospodu Fauvellu.
—	Ni mogoče! — je vzkliknil Prosper.
—	Kaj ni mogoče? — Do polnoči je bil pri bankirju.
—	Kakšen jc bil, ko se je vrnil ?
—	Prav vesel ne. — Meni je rekel, da naj me hudič vzame. Josip je napravil dolg požirek in nadaljeval:
Danes jc precej pozno vstal, pa je bil še vedno slabe volje. Ko rišel k njemu Raoul. sta se začela zopet kregati.
—	Zakaj sta se kregala?
Tega pa ne morem natančno povedati. — Vem samo to, da je leuar. Govorila sta namreč angleško. — Slišal sem besedo 11*0-siednjič Sta se pomirila in se začela po francosko meniti o ii. Med drugim sem slišal tudi sledeče besede, ki jih je izpre-nl\'narki: — Naj se zgodi karkoli hoče. V svoji hiši v Vesinetu moraš by i nocoj. Raoul niu je odvrnil: — Dobro.
Med V m so začeli prihajati v gostilno novi gosti.
Verdaret je rekel Josipu :	*
—	Se<\aj pojdi, da te gospodar ne bo pogrešal, prišel še nefcdo drugi, ki hoče govoriti z menoj.
Ta človek je bil Cavaillon. — Preplašeno je gledal semtertja po sobi. ko je pa zagledal Verdureta. je stopil k njemu in mu izročil mal zabojeek.
To je našla Nina v omari.
Verdu ret je razvil papir in vzel iz njega molitvenik. — Kmalo je našel ono stran iz katere so bile izrezane črke.
Ko je Prospei zapazil knjigo, je prebledel. — To knjižico je bil podaril Magdi, ko «a šla na božjo pot v Notre Dame de Fourierres.
—	Ta molitvenii j,. M a edin! — je vzkliknil.
Medtem je vstopi ,Uil| deček in izročil Verduretu pismo. Raztrgal je ovitek, prebral me bi no in vzkliknil:
—	Hitro, hitro, dane zamudiva!
Verduret ni < avaiJhna niti pogledal, temveč je potegnil Prosper-ja na ee*to.
~ ff božjo voljo. ka.,se je zgodilo? — je vprašal Prosper.
—	Takoj, takoj — je «lvrnil Verduret in stopil k prvemu vozniku ter ga vprašal:
—	Koliko zahtevate do 'esineta?
—	Slabo vreme je in tu^po^o je ^a manj kot petindvajset
frankov vas skoro ne morem
Dobili jih boste petdes^ če boate dotekli voz, ki je »».uro pred nami.	'
Sieer je pa
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, ustavo, regalje god bene Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveska prstano Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sa cene vprašate. Upračanj« Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , vet? vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box S28.
tobita "GLAft HJJtODA" akoil itirf BtNct dnevno, Izvzamtt Mdilj Im postavnih praxnikov. "GLAJB NAiODA" Uhaja dnevno n iaatih straneh, tako, iz dobit« todeniko S6 itraal torila, ▼ mtsccn 166 strani, «11 624 strani t štirih masacih. "GLAS NARODA" dcaaia dnevno poročila a bojišča ta raana zlika. Sedaj ga slaharni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka jasno govori, da J« list zalo razširjaš. Wm oaofcje lista j« organizirano in spada w strokovna ulja.

MODERNO UREJENA
TISKfflHLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVBfcUJE PO NIZKIH CENAH.
* J! >
• • BELO OKUSNO • •
« 9 m M
£ZVR$UJK PREVODI * DRUGE JSZIKK
I*XI
UNUSKO ORGANIZIRANA
IVII
POSEBNOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE -r PAMFLETI CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POSLJITS NA i
SLOVENIG PUBLISHING GG.
82 Cortlandt St., New York. N.Y.
ŽllSjil
Doli z orodjem!"
Lev NlkelaJevU TaistaI Je plaal: Kaj iz« ms a vsilila i«as prebral Is r njej našel veliko koristnega. Ta Ir*!1!* rfilrt na človeka in obeega nebroj lepih alali..
Frlaerik pL Baienstedft: Odkar Je umrla	Btaal hI
Ml* na sreta tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Pr«rf. Ir. L Dedci: "Dedi ■ orožjem je pravo ogledalo sedaaj* ga Caaa. Ko iiovek preSta to knjigo, mora nehote pomisliti. Ca se fclliajo človeštvu boljši CaaL Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobe viki: To knjigo bi človek sajrajie poljakii« V Aao srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Besegger ptic: Sedel sem v Uiia geadu pri Krleglacb ln sem bral knjigo a naalovom "Doll a orol-(smr Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma la sedaj lahke rel»m. da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem itvljeaja. Kc asm Jo prebral, sem sstelel, da bi se prestavilo knjigo v val kaltarae Jealke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tadi v •elab ne smelo msaJkatL Na sveta eo družbe. ki raašlrjajo Svete Mame. Ali u st aa segla aataaevltl drafts, ki U rarittrjala la gijlpsT
■cBrtC Karti «e » aaJbeU etailjlva fajlga. Ku «a fll •daj bral--
- €L Neassaaa Hdni ^ To Je najboljša kajiga, kar se na s*«-sail ljcdje. ki se borijo aa svetovni mir....
Haas Lssi (na shoda, katerega je Imel leta 1800 v Berliaa}§ ■s htm slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom pa> aodlL Naj bl tudi ta knjiga našls svoje apoetolje, IdklBl fta]e griiemsvet ln nčili vse narode....
Fiaanfnl minister Donajewsld Je rekel v nekem svojem gere-rti v poslanski abornlcl: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-2ki strokovnjak, noben driaVnlk, pač pa prlprosta	Be rta
aL Snttnerjeva. Prosim'Vas, posvetite par ar temu dela. Ifisllsu la al aa ha aUda val aavduisval aa vojno, «• bo prebral to fcaJlM mu H GKNTOT. Magaialto ta lil	r-
Slovenic Publishing Co.,
M OoHiftodt StrMl,	York Oltj, M. T,
HAZNAKILO.
Cenjenim naročnikom * Penn-«ylvaniji sporočamo, da jih bo v eratkem obiskal itai potovalni za--topnik
Mr. ZVONEO JAKSHE,
i je pooblaščen pobirati naročn< !0 in izdajati tozadevna potrdilu Upravništvo "Glaa Naroda'
Prosti nasvet in infor-
Veliki vojni atlas
tijjsknjoEih se evnipgkih držav in pa kohnV? sldh posestev vseh velesil
Crbscga 11 raznih zemljevidov na 2Gt!h straneh in vsaka stran je 10% pri 13*4 palca velika
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
oNega devet raznih secnljevltio
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov
Vsi zemljavidi so narejeni v raznih barvah, da se vaak lahko spozna. Označena so vbb večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemn damo popnst.
Slovenic Publishing Compam
12 Cortlandt Street	New York. N >
*4The Bureau of Industrien an. mmigration" za državo Nev ork varuje in pomaga priseljen ^m. ki so bili osleparjeni, orop* •i ali s katerimi se je slabo ra-v •ali.
Brezplačno se daje nasvete pri -djencem, kateri so bili oslepar ?ni od bankirjev, odvetnikov, tr rovcev z zemljišči, prodajalcem «arobrodnih listkov, spremi je val kažipotov in posestnikov go
ttln.
Daje se informacije v natarali acijskih zadevah: kako: postat* ržavljan, kjer se oglasiti za dr avljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s pri •eljenci na Ellis Islandu ali pr tp-rpfe Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 £ast 29th St., odprt vsaki dan od } ore zjutraj do 5. popoldne ii - sredo zvečer od 8. do 10. ure.
L
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public; ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnja in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena pamika.
Obrnite »e mu pno na njega, kjer boste točno la solidno postretoai
I
Velika vojna mapa
vojskujočih se eyropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov.
NMl
Najbolj o-0«inc mm-/7
llfl Tm Jen-tka In moške ifž? ^ae. kakor tu-' ' * ( Ii zm moške ff^' >rke In brado. ■ 1 ' \ko »e rabi to nlzila. T.ra- j * m tejo T 8 to- v ^
t ni h knral, "V---;tpi
■ruti in dolgi ^ •••<• Iraknr todl moSklin trtiM brka In • i« in nebo-io odpadali la m n.urtli. Ii*vmat1zera. koatibo) ali trguj« t ro lah. nogah in križa ▼ 8 dneh ^opclnoro« ozdravim um. opekline, bula. ture. kra»te m gnr.t«. potna we. kurje oči. brado t ice. ar.ebline ▼ par dneb 9<>po!ouma oclatranim. Kdor bi moja zdravila bre» i*P«ha rabil, mu jamčim aa U.00. PUita takoj v -enik in kajlileo, počliem ra.tonj.
JAKOB WAHClC, itn ■. S4th St,	Cleveland O.

EadeJ je natančen popis koliko obsega kaia drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih iadij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.59.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je^l5 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
«2 Cortlandt Street,	New York, N. Y

m
t,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
l>o Jobrega sem ae prepričal, da dospejo denarne pofiiljatvc tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino;
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
T