List 05. spodarske y obrtniške m narodn ; w^ms&sř*® S H X*?- ■ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane celo 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj MLX-2» 9 I po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 fer Ljubljani v sredo 2. septembra 1874. Ob s eg: Velika šola za kmetijstvo na Dunaji. Drugi mednarodni žitni in semenski somenj na Dunaji. Izvršilne do- ločbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dal.) Iznajdba stara ali nova? Poročilo o stanji banke ,, Slovenije." Jovan Vesel Koseski i njegova delà. O slovensko-nemškem slovarju. (Dal.) Družba sv. Mo- hora. Iz sodnijskega življenja. (Dal.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. in ptujih vdeležuj poročati o iziđu letin raznih dr Gospodarske stvari. Velika šola za kmetijstvo na Dunaji. Našim bralcem je znano, da so na Dunaji naredili vanje trgovskega stanů veliko Šolo za kmetijstvo (Hochschule fiir Bodenkultur). Potem se To učilišče se bolj pečá z visoko učenostjo v vednostih, Dunajské, zahval da se tega somnja in razstave obilno število domaćih da dobr m pri tej priliki Konečno še če da bode vlada vselej rada podpirala in prizade ki zadevajo kmetijstvo, kakor pa s praktično izurjenostjo man za svojih učencev in traja 3 leta. Ce ima mládenec posebno veselje do kmetijstva pa tudi premoženje za večletno temu podvzetj avstrijskegi podp an Uhl, predsednik žitne borse emu zastopniku in predsedniku rtnijskega društva, vitezu Zimmer- tero sta vlada in to društvo dala 7 učenje, naj stopi v to šolo, predno gré v drugo višo šolo kmetijstva s praktičnimi nauki in djanskimi vajami. Rektorat te visoke šole je vredništvo „Novic" prosil naj naznanimo svojim bralcem nauke, ki se razlagajo v tej šoli, ki se začne 1. oktobra. To željo spolnujemo s sledečim razglasom : fizika, klimato fizijologija rastlin, ana- skeg Vitez Zimmerman je govoril o poskušnji obrtnij- pravilo z razstavo mlinskih društva, katero in pekarskih III « . y reči da bi ptujim obiskovalcem dalo pri Natoroznanske vednosti L soznaniti se z napredkom na tem polji. Gosp. Vilj. pozdravil zbor v imenu Dunajské žitne e mednarodna komisija izvolila Nascbauer borse in naznanil da logija in meteorologija, kemija tomija in fizijologija 7 naše domače živine. g. Romana Uhla za predsednika , >gosp. Wyngaert a iz Stuttgart-ž Beroli za prvega in gosp druzega podpredsednika Sting- to se iz za Narodno gospodarstvo in pravoznan- 0 iziđu letin raznih dežel in držav začelo poročati stvo: zgodovina in štatistika žitne kupčije, finančno našem cesarstvu se poprečno pšenice 63 milij znanstvo posebno z ozirom na Avstrijsko davkarstvo, vaganov pridela, od teh se šteje na Cislajtanijo 20 mi- kmetijstvo kot obrtnijsko podvzetje, znanstvo postav, lij ^ ^ m « m. m - I 4É ^ n a m «m. ' in na ki zadevajo kmetijstvo, znanstvo kazenskih postav 7 ki Ogersko 48 mi lij aganov Cis se tičejo kmetijstva in gozdarstva, znanstvo obcinskih Kranjskem in v Istrij lajtaniji je bila srednja letina na Štajarskern, Koroškem bolj letino ko v teh deželah postav so imeli na spodnjera in zgornjem Avstrijskem, na Sol 3. Nauki iz posameznih vednosti: znanstvo nograškem, Tirolskem in Predarlskem, v Dalmacij kmetijskih strojev (mašin), sušenje zemljišč, znanstvo Moravském zemljeHBMBI||H|BH v Slez in gnoja, setev vzhodni in zahodnj ----/ 7-----j—------, —----------i.uuia»on.tiu ^ v ^nuti j i , v aiiuuui tu iiauvuu rastlin sploh, obdelovanje senožet Krakovem in Bukovini. Na Českem so imeli 7 na v delih in pašnikov, setev posameznih rastlin, znanstvo živin- kraljestva prav dobro letino, ali v druzih, poseb v skih rodov in živinoreja, ovčjereja in znanstvo volne, gorenjem delu Hebske^ ) 1 ft 1 y v ♦ • f 1 • • I II % #| ^ ^ ^ bolezni domače živine, znanstvo v zidanji kmetijskih slabo. To okraj in v Pilzenskem okraj poslopij , kratko gozdarsko gospodarstvo, tehnologija anorganičnih snovi, trgovski uai&ivu, iciiuuiugiji* bolja KaKor v srecmjin letin. ^eni se, aa se je v i^is-izdelovanje sladkora. lajtaniji poldrugi milijon vaganov pšenice vec přidělalo gnoJ kakor v srednjih pravilo, da na Ceskem je letina tih Ceni se da se v malo Ci ) 4. 5. Nekatere praktične vaje kakor v Francoski in angleski jezik. Je tudi rednjih letinah deželah Ogerske krone se pšenice přidělalo, kakor se poprečno pridela, ker je bila letina skoraj povsod deloma dobra, deloma nvi jv una iu ti licv oavnaj » ouu uuavuím/ v^u j vavív^m^ Drugi mednarodni Žitni ili semenski somenj Prav d°bra- Mjerno med rodovitnejimi komitati delà del na Dunaji. Bačke in Bekeškega komitata in južni kraj Toronta! skeg Presega pa po izjavah zvedencev letina pšeni Drugi mednarodni žitni in semenski somenj se je na Ogerskem poprečno letino za 3,500.000 vaganov 9 zvezi s odprl na Dunaji 12. in končal 13. avgusta. tem je pa bila razstava mašin ali strojev, priprav in milij raznih potrebščin za mlinarje , peke in žitno tržtvo, prečno računi. Vsled tega se trdi, da se more leto iz tako da je v celem cesarstvu Avstrijskem se blizo vaganov pšenice več přidělalo, kakor se po katera je pa trajala od 12. do večera 15. avgusta. Od- Avstrije pšenice ali iz te namlene moke izvoziti 12 pri je somenj in razstavo g. Charwat, sekcijski pred- milija stojnik v ministerstvu trgovinskem. Pozdravil je ta zbor centov in soršice se v našem cesarstvu pridela po v imenu ministra za trgovstvo, ter je posebno omenil, prečno na leto blizo 80 milij vaganov ; m sicer v e> 74 Cislajtaniji 43 in na Ogerskem 37 milijonov. Srednja leti na je bila v Cislajtaniji na Koroškem, Kranjskem Štajarskem. vzhodni in zahodni ) Solnograškem 31 deželne postave od 25. marca 1874 dež. zak št. 12), naj se sestavi po obrazců V. Ako je vložiti v zemljiško knjigo več tacih kazal se ista zaznamovajo z rimskimi številkami. . 33. Ako je potem, ko se zemijiška knjiga od- imeli na Českem, gornjem in spodnjem Avstrijskem, pré, vsled kacega zemljeknjižnega uradovanja potrebno akoravno se je v posameznih krajih teh dežel rž slabo da se prenaredi kaka parcelna obnesla. ) v Bukovini, na Tirolskem in Predarlskem, Moravském, v Šleziji in Krakovem. Boljo letino ko v teh deželah so j i številka ali kaka druga Računi se, da se je poldrugi milijon vaganov zaznamba parcel ali kak popravek mape, tedaj je gledé več přidělalo rži in soršice, kakor se poprečno pridela. na začasne zaznambe, na izsledbo stanovitne zaznambe, pa rži in soršice manj přidělalo, na popravljanje map in na obrat z oblastnijo, pod ka- Na Ogerskem se je kakor v srednjih letih. lahko se da se iz cele Avstrije tero kataster stoji, postopati po rži in sorsice Ceni milijone centov more izvoziti, tega ukaza. 14 t 15 ) 2(3 in 27 Tudi to žito je izvrstno in je 3°/0 težje kakor v na-vadnih letih. (Dal. prih.) > Iznajdba stara ali nova? Kovači in žagarji i radi večkrat vodo zapírali ; toda mlinarji, pa tudi vaščani jim dostikrat branijo kakor se je na Borovnici godilo. ; u f «vj • v»** J O ^v i J \) ) J se mora 32. Kazalo nepremičnin, katere spadajo zem- reserva premij izpolniti; tudi Je tukaj treba pred vsem za porav- ljeknjižnim telom, ki so vpisana v drugi zemljiški knjigi, nanje kursnih diferenc, ustanovnih in osnovalnih stro-in katero kazalo se mora vložiti v zemljiško knjigo škov vsako leto 12.000 gld., kateri se morajo zaslužiti. / 2Î5 Težave so ne samo pri nas , nego pri vsaki trgo Namen sledečih vrstic ne more nikakor biti: bralcu vini in ako podvzetje pogum hodnost že sama po sebi pokop gub y je njegova pri- podati obširen životopis še živecega pesnika, katerega nam previdnost božja obrani f še mnogo mnogo let 7 a ra- ni car j da r í Opravil3tvo je trdnega prepričanja, da se bodo del- pak vzbuditi le bocem pozornost posebno slovenske mlaza to potezali, dine na tega jej premalo znanega i zaradi tega od nje v « J ojo korist ta naš s tolikim korist domov t v a m d pogina 7 kajt Če likvidiramo (to tvari tudi premalo cenjenega moža 7 kazaje na njegovo pes- placamo niško veljavo i vrednost, na njegove zasluge za sloven- na delnice JUt* UtiLll^C, kar je , J U ' o V J OC XUÍ je, zvežemo z drugo banko) je do m aie g vse i i_u u j c j iů^ia^oiuu juionu > jj « ¥ v i > iv.uuuji) ua j o l. c* divt^u" če se fuzijoniramo (to ski narod v slovstvenem i političnem obziru, tem več. 1 1 I # v f Ï v # 1 i • j • A • a * 0 ! # 4» \ V n A OI ri rr n rv rt mil K r All OA ori TT VIATTÛ1D1 n n O 1 h A fr I O 01 I t nVAMO Hûtl r\HAtlT7Ml 71 V \ vse Ijeno, in boré vsi vrh tega smo materi narodi, prepustili jalno polj zopet tujcem gub ker so se v novejših časih oglasili prenapeti protivniki 7 za katero se hoteči njegovo slavo zaradi nekaterih jezikoslovnih po- manjkljivosti otemniti i mu zasluženi venec iznad glave Taka zguba bi bila v vsakem oziru nenadomest- strgati, venec, katerega so mu priznali enoglasno vsi in narodi, ki propadejo materijalno, tudi nimajo vrstniki. Vsaj je znano, da je celó Prešeren osup- • i-» . • • » • i i * » ' i,, i n .m t t i n i • • politične prihodnosti Gledé na vse te okoliščine mi pravilni et njen bil 7 ko je leta 1844 Koseskega: ,,Slovenija caru Ferdinandu" prišla na svitlo 7 1 stopiti v občnem zboru pred delničarje ter predlagati čudovanje celega naroda očividno rastlo da je navdušenje i ob- 7 ko so tej še 10 % doplačanja na vsako delnico Ako bi vsi delniéarji v stanu in čevati bi tedaj banki došlo 72.000 gold, gl bili dopla c Vj Y au j U A lUUCl J Kj CV ij JLX A. U VCiV I W V ^V/iUL» O katero se ima dogotoviti reserva z 28.000 gold 7 s 7 in nam potem ostalo še 44.000 gold kot gl bi za druge pesmi sledile. Ako hoćemo o kakem pesniku prav soditi, ozirati se imamo manj na njegovo zunanje kakor na notranje, duševno živenje, katero se nam v njegovih pesmih raz-kriva. Tega pravila se bomo mi držali, ter o zvunanjih dalj promet kateri k Li ^ L , Q«ltU £J Ui O IA. p cl ^ C* V» ploh naša trgovina vspešno nadaljevala alibog ne zadostuj da se > Vrh tega pre soj uj ej o zavarovalni kro& pesnikovih razmerab omenili le toliko neobhodno potrebno. kar se nam zdi zmožnost Jovan Vesel, rojen 12. septembra leta 1798 v ojih zavodov ne po številu izdanih dělnic, nego po vasi Kozese blizu Ljubljane, stopi! je dovršivši Ljubljan- w t • n V «• • 1 m I V I % • H V • î 1 V V Iv 1 4 1 1 ^ 1 gotove m přemožen] Za casa, ko pravilnemu svetu ske šole i Dunajsko vseučilišče v državljansko službo 10 odstotkov doplačevanje zadostovalo, ni mu bilo v se v kateri je dospěl do častí financnega svetovalca. 7 znano 7 da se je prezrlo reservno pozavarovanje v bi- njegovo delovanje bilo mu je mesto Trst odločeno. Tukaj 1852 lanci leta 1873 vračuniti tem se je pa naše stanj bistveno v se obrnilo , opravilni svèt moral je tedaj toliko veče pi pričanje imeti, se je tudi za svoj narod marljivo trudil do leta na slabŠe v katerem je zapal v nevarno bolezen, katere ga je pri- morala, poslužiti se abbanskih toplic v Istriji. Vsied da sbajati lOotísíotnim doplačanjem ni mogoče bolezni so opeša'e telesne i duševne njegove moči tako da se cd te dobo do leta 1868 ni več začul mili glas 15odstotnim doplačanjem bi se sicer delničarje njegovih pesmi. Leta 1868 i 1869 razveseli! je sloven- znabiti preveč obtežilo, a zd se nam ; da neobhodno i ski narod še z nekaterimi umotvori, je sebral, pregledal potrebno in kdor hoče kaj doseći, mora za to tudi i skoraj kronologično vredil vse svoje pesmi, ter jih sredstev iskati. Ako se ti odstotki dovolijo 7 bo vilni va nj vèt drage vo dovolil. V rot vsa mogoČa olajšanj opra za štite skup ložena osoda naše banke je tedaj po gi Naj glasujejo in odobrijo gospodje delnicarj eno- slovenski Matici" v Ljubljani izročil, katera jih je leta 1870 v miČni s pesnikovo podobo kinčani obliki izdala. Gzrimo se zdajci bolj na tanko na narodno njegovo delovanje! . - Časovi, v katerih se je Slovenec sramoval svojega predlog opr opravi čiti v njega s ta vij zaupanj Će pa glasujejo, kar ne pričakujemo, zoper ta pred potem je opravilnega sveta dolžnost skupno odsto log piti in opravila voditi zbora, kateri bo imel razsoditi o likvidiranji ali fuzij mranji. eta ; potem bo ta vedel maternega jezika, svoje domovine, v katerih se je, kakor pesnik Prešeren poje, zares reči zamoglo : „Le tujcem sreće svit se v Kranji žari, Oaabno nos'jo ti po kooci glave;', so hvala bogu več ali manj minoli. Ali kakor vsaka prememba, vsak včinek moral je imeti tudi ta svoj še do prihodnjega občneg Slovstvene stvari vzrok. Ta vzrok so bili možje, kateri so z besedo (bodi si ustmeno, bodi si pismeno) i z djanjem narod dramili vzbujali. Tukaj ni na mestu, vse te vrle rodoljube na- števati ; omeniti hočem le M. Kastelica, ki je leta 1830 list ,,Kranjska čbelica" izdavati začel, i dr. Jan. Blei- katere so prvi- l vrednika „Novic", weisa, ustanovitelja krat leta 1843 na svitlo prišle , oba moža posebno zaradi tega znamenita , ker sta na tak način i sama ve- ima Jovan Vesel Koseski i njegova delà. * Kritično estetična razprava. Spisal Fr. Wiesthaler. . .. ... , . . , . gim priložnost ponudila, z njima se k enaki aelavnosti Ak o se ozremo na obnebje slovenskega^ slovstva, združiti tako da se ie novo živenje na takrat še zeló i ^ i % » i i g /ni i • 7 J *J , - malo obdelanem polju slovenske slovesnosti začelo; kajti kakor je bil najimenitnejši sodelavec „Kranjske čbe- liko za naroden napredek i razvitek storiia i tudi dru opazimo le redko na njem sejane zvezdice. Clovek, ki nekoliko pameti i razsodka, tega se ve da ne bode narodu očita!, ako prevdari, kako majhen je i kake i lice" slavni naš Prešeren tako se tudi „Novice" smejo kolike zapreke so njegov ^ razvitek, njegovo napredo* ponašati z izvrstnim svojim pesnikom Koseskim, kateri je v njih od leta 1844 neprenehoma do leta 1852 i po- vanje v vsakem cbziru dolgo časa ovirale, tem manj, ker vkljub temu pri njem ne bode celó pogrešal nena- se z najbolj občudovanimi dru- geval slovenski narod. vadnih prikazni, katere gih tvropejskih narodov vsaj primerjati morejo. Zvez-dam tako rekoč prve velikosti sme se tudi prištevati slavni naš pesnik Jovan Vesel, s pesniškim, od svoje rojstne vasi vzetim imenom zvan Koseski. tem zopet leta 1868 i 1869 zabavljal , klical i navdu- „Poeta non fit, sed nascitur", pravili so že stari Rimljani. Nihče, kdor je le nekoliko prebiral Koseskega delà, ne more trditi, da jim manjka pesniškega duha^ da Koseski ni rojen pesnik. Prirojeni pesniški duh mu Iz „Programm des k. k. Staatsgymnasîuras in Marburg 1874. tt * Glej Glasnik** I. 1868, str. 130 i sledeče. * je pa še bolj gojil mož, ki je tudi sam pesmi koval oamrec zgodovinski í njegov učitelj Richter, tako, da je Koseski že leta 1818 zložil prvi slovenski sonet ? ki je natisnjen v „Laibacher Wochenblatt" štev. 4 istega leta i pozneje Ime- se )) se v Bleiweisovem „koledaru" 1. 1856. Potažba" , kateri naslov je Koseski tej pesmi nuje po nasvetu takrat še živeČega Vodnika dal. Njegovi umotvori so ali izvirni ali prestavljeni. Govorili bomo najprej o izvirnih , kateri zopet razpadajo Jezik očistite peg, opiiite gladko ma rujo , Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastaega vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donii, Pričal vaso modrost na desno, na levo narodam. v času u , v katerem se je posebno na Kranjskem vsakdo, ki se je drznil slovensko besedico spregovoriti, zaničevavno imenoval kratko le „bauer" v v • nasprotje z v liriČne i epične; prvih je več nego drugih. Liri čni pesmotvori: glavni njih značaj je: vzvišenost, veličastnost i resnost, način: retoričen, posebna njih prednost: edinstvo v predmetu, živahna ao-mišljija, lepe misli, krepko ubrane, čvrste besede, katerih pridobivno miloglasje srce vsakega le nekoliko čutljivega člověka ganiti i povzdigniti mora. Pesnik nam v svojih liričnih pesmih ne kaže tako svojega notra-njega živenja ali samega sebe, kakor na pr. Prešeren izobraženim, nemški jezik govorecim meščanom, takrat je nastala tako rekoč kot apologija ona krasna pesem: v Kdo Je mar", v kateri pesnik kaže da se tega stanů nihče nima sramovati, ker iz njega izvirajo mnogi možje, ki so si na tem ali onem poiji človeškega delovanja ne-izginljivo slavo pridobili : „Ta pogurnen Ta bogati — i ampak „premiče se bolj po občinstvu"; poglaviten na- ta, pri občinstvu vzbuditi, pospeševati i Taka glava Ta pravičen Ta pobožen Je slovenski oratar/' k orenine men mu je krepČati enake čuti, kakor ga samega navdušujejo. lepo i 1847 list resnično pravi 8: „Koseski Prav tedaj Malavasic v „Novicah" leta zdramil ko se je narod nekoliko iz dolgega svojega spanja i začel svest si postajati svoje narodnosti enak bistrovidnemu orlu, ka > svo- teremu je osoda krepke peruti podarila ) da višave vzdigne i bližnji sosed v^eoživljajočega solnca iz njegovih žarkov moč srka, katera ga uči modrost, da jega pokuca, ter se potezati za svoje pravo, takrat so kakor k svojemu cilju hitečemu popotniku strme skale pot mnoge mnoge ovire, nebrojni se v jasne tudi njemu zastavile so ga hoteli v prejšnjo tmino, v prejšnjo protivniki, ki nevednost, v prejšnjo ničemnost zagnati. Zdaj je veljalo brez borbe ni zmage. Ali bati se boriti, vsaj se Je bilo jo v krepkih glasovih spet uči in oznanuje. Ker so ve-iičastne reči večidel predmeti njegovih pesem, bi smeli da bode majhni narod onemogel proti većini sovražni-Koseskega pesnika resnosti i veličasnosti ime- kov, kajti marsikomu, ki je za dom orožje vzel v roke je morda že vpalo srce, ker se je ustrašil velikih ne novati." t e star slovenski pregovor pravi : „Cesar srce polno je, o tem usta govoré." Poglejmo zdajci vendar, iz kakih cutov izvirajo Koseskega pesmi i kake čuti skuša pri občinstvu vzbujati! Ni treba dolgega preiskovanja. Ce le povrhoma varnosti i neprijetnosti, marsikdo bi bil morda rad vse, je že začel razvideli bomo f da } ampak pregledamo njegove liricne pesmi, Koseski ni pesnik kake „zgubljene ljubezni" da ga veliko blažji čuti navdušujejo, namreč prvič : čut ljubezni do domovine i drugič : čut ljubezni do Boga. Iz večine liričnih pesmi veje nam duh kar podal njegovo uho, resno ga k daljnemu delovanju spodbu-jajoci : , popustil i se v bojaprazno živenje tu so zadeli mili glasovi pesnikovih strun na Slavenje opor živo naložimo vam! Vsiga opaz priporoČimo s cer, čuvanje marljivo, nasproti, ki De se deležnika vsak zgodua napredka stori, lu domovini se lik pomnoži do sončnega bleska. Gani se! komur je mar zahvale prikodnega vnuka Gani se! kogar je sram zaameliovanja rodu, i je živa priča gorečega domoljubja; pesnik vse, kar le ima Slovenija lepega i hvale šuje posebno mladino Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, vrednega, slavi in navdu vsemu kar zamore naroden napredek pospeševati i domovini v čast i korist biti. je Slovence svojega zanemarjajoče, z vne- Vam če slavenske krvi v srcu pretaka se žar, Z umam orožite se, ne bojte se znoja na čelu. Glasovi, ki so mu priznavali : u oni, ki Vsaj je vendar Koseski bil rodů se sramujoče i domači jezik t) Res je začetek trud n » luuu oc oi auiujuuc i ui u iaj civ^i jz>/jiix aancuiaijajiruc, jj vu.^- pa ga tudi učili, truda se ne strašiti, dokazovaje mu, timi iz dna srca prišlimi besedami, katere zaradi tega da je neogibno potreben, ako se hoče zaželjeni cilj tudi pri nikomur, razun pri celó spacenih sinovih slovenske domovine hove nemarnosti svojega namena zgrešile niso, iz nji-dramil, kli Marno poglejte jaje jim : na polje slovenskiga djanja, Mnogo ledine je se, mnogo je križama rok. Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra, Duhe zarotíte v beg dvombe, nemarnosti, tmin , Dvignite srČno zaklad slovenskiga dlana in uma. Svetu pokažite lik domaČe navade in misli Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedanjiga tud ; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. } * Vzeli smo iz gosp. dr. Bleiwei3ovega prvega „KoledarČka" pričujoči sonet se posebno zato, ker ga je rajui Vodnik sam bral in mlađemu takrat pesniku celó napis nasvetoval. Koseski sam nam to tako-le pripoveduje: „Ko sem o tem z Vodnikom govoril, je doseći ^■■■■■■■■■■■■{■■■■■p^ „Bodi rečeno v spomin, osobam enako narodi Glas pridobijo si dik, trud je in djanje pogoj , Djanje i trud, velike moči, ne zapeljeta nikdar, Hrabro premagata vse, dvombe, pomude, zavid, Vražnika srd in črt, soseda počasno pravico." Osrcevaje tako slovenske sinove kakor vojskovod svoje vojake, dosegel ali vsaj veliko pripomogel je pesnik, da so oni, ki so že omahovali, zopet krepko za orožje zgrabili, se bojevali i si mnogo prej zadržanih pravic priborili. Njegove besede tedaj niso na nerodo-vitno polje padle, ampak obrodile so tisočeren sad. (Dalje prihodnjič.) sedel stari ćastitljivi pesnik ravno za pisno slovarne spise v roke , mi mizo; na to vzame svoje pové več besed za nemški „Trošt" tudi slovensko-nemškem slovarju. (Odgovor Navrat ilov.) „tolažba" je imenoval; poslednjio pa mi vendar ,,potažba" nasvetje; pri tem sem tudi ostal. Zame je tedaj to delce le za to važno, ker (Dalje. * Toda raje si mislim, vrli moj Oroslave, da si me je z Vodnikom, Čop->m i posredno tudi s Prešernom — tedaj s i mel med premnogimi drugimi slovarji razun prvega tremi možmi, katere tako visoko spoštujem, v duševno dotlko pri- peljalo. Vsi trije že v grobu pocivajo i i vedó poslednje besede moje blabe pesmice ceniti." (Costa: Vodnik Album 1859. str. 250.) Nar. V zadnjem listu naj se na str. 269 v 2. odstavku „Slo v. u bakrat nado mesti s „Slovencem". Pis . 217 natiska staroslov. slovarja Miklošičevega tuđi drugi Dunajskih ulicah celó... slovenske pomorancarje (na si samo spre- (pomnoženi in popravljeni) nátisk, — da gledal predgovor latinski, in da nisi več pomnil nepre-stetih kratic. 1 lašč velim „slovenske", • - # 1 m ^ « ^ Sl za Kočevarje ne maram). Ce 7 vrli učenjak, vjel kolikor toliko „sladkih" pri * j starih Pohorskih predicah , ^u^ai DCUi L j a JU OIV. 1 IV Ctj Da imam tudi jaz ta tehtni slovar (ki mi ga je dal nekoliko takih pri onih slovenskih možakih , ki proda- pobral sem i jaz skrivaje ter slavni pisatel) za spomin), ž njim in Vukovim vred pa jajo po Dunajském mestu „sladké" pomoranee, Še nekoliko čitavih2) „slovarčekov" v pohlevni svoji kramljajo, kedar jih postava po več skupaj, nenehoma Dunajském mestu „sladké knjižici, vidiš zdaj sam, brezsmrtnega našega Oroslava , ki gledaš brez skrbi ,,z nebeske dike ". 3) breztelesni duh ,,po nase. u u na nas „zobljiknige". 3) -— Res, da nimam slovarjev na prebitek,4) kakor si jih imel ti, vrli rodoljub; ali da vendar nisem brez „slovarčeka" glej . janki ) vneti Slovanki !" kljub Mar- Anti veš zdaj , dragi moj , in to , koliko jeklenih slovenskih besed si prepisal v svojo zbirko iz Jane-žiča, ki sem mu jih poslal jaz iz svoje zbirke, — a ----7 —- j■■ ondaj tega nisi vedel. Pa tudi to ti menda zdaj ni neznano ? Je 7 kako lahko se člověk v naglici zmoti, krivo nabirkov v oni da sem zapisal sam s svojo roko več svojih ker razumé ter po krivem sodi. Vidiš, prav zato tudi vem po mnogoterih skušnjah, da smo podvrženi vsi, 1 zmotam. da kdo nam- v Ljubljano rokopis, ki ga je bil Miklošič poslal • • za Wolfov slov.-nemški slovar. (Dalje prihodnjič.) takirn „človečjim kolikor nas je reč včasih kako besedico po nevedoma napek za- prav zato tudi, pravim, • V i s e ali pa prepiše, Družba sv. Mohora. otel sem pri vredovanji slov.-nemŠkega slovarja poieg vesoljnega rokopisa vse druge rokopise (izvirnike), ;« s 7 Je da dvom- bi se bil uveril lahko vselej „pri priči ljiva beseda iz izvirnika prav prepisana ali pa ne. Včasih si člověk pri nabiranji katero tudi napek zapiše samo zato, ker ni zvesto naslušah Tako si je na pr. nekdo (leta 1849) v Ribnici zapisal besedo „pa- liska" (za nemški „Staubmehl"). Meni se je zdela ta „líska" mahom nekako sumljiva. Nekoliko tednov poznej e izvem res v Metliškem mestnem mlinu, da se jej veli Lani je štela družba 438 dosmrtnih in 21.454 letnih, tedaj skup 21.892 udov; letos pa je narastlo število dosmrtnih udov na 495 in letnih na 23.631, tako da vseh udov^je 24.126. Cez dve tisoč jih je torej pristopilo letos na novo. Izmed posameznih škofij šteje Goriška nadškofija 2. Krška škofija Lavantinska škofija paluska a ne paliska." Moj prijatelj je bil 77 tedaj zaménil Ribniški lii (u) za i, zato ker ni vérno (zvesto) naslušah — Starejši „Noviški" bralci pámetijo 6) morebiti še, kako je leta 1853 neki rodoljub Slovencem 4. Ljubljanska 5. Tržaško koperška Škofija . Sekovska škofija prodajal „skutnika" za „skupnika", 7) dokier nisem jaz pravde končal, potem ko sem se bil uveril sam do do- brega 7 da pravijo Semičarji (med katerimi je bil rodo- . Senjska . Poreška 9. Zagrebaška 10. Soinboteijska (Ogersko) 11. Videmska na Beneškem 77 77 77 ljub to redko besedo pobral) „skupnik skiipnik", a ne „skutnik". (( 7 prav za prav 2712 udov 2391 „ 8632 „ 7) 77 77 77 77 77 77 77 77 7 1191 115 102 56 110 43 19 11 To ti pa 7 dragi moj Oroslave, zopet kaže da sem i jaz kritično in zdušno8) naše mile siovenščine." Pa jih še zmérom kedar koli zajdem v premilo mi domovino, priiiki 1KJ GKy Ui j;UUa|Ol ^ VCiUljVjll J 1 X / »I hvalevredne njih shode, o katerih ^so si čitali kratko- Pr* nijedne m narodu v Avstriji in zunaj Avstrije enake časne svoje slovenske spiske. ti koristni shodi! Škoda da so minili ustanove, ki bi v ljudstvu tako vkoreninjena bila, kakor 7 • i w i * f i • n i ♦ i Kakor zdaj veš, mili moj, zalezujem že zdavna po je družba sv. Mohora pri Slovencih. Družbeniki prejemó tudi letos Šestero knjig: za letni donesek „Metl."; rosica." Nekolikokrat je gosp * na pr. pod „piti44 Miklošič pozabivši izpustïl kratico krajc. za koledar . • * éJ _ __ gold. in če odštejemo koles. po prav za prav za 94 kr. zopet To pevsko » besedo za vrstico: „njegova pit je bila rana 33 tiskanih pol, katerih oblika je letos pri teh knjigali pijača) razglasil sem prvič v svojem „Védežu" 1849 v 6. listn II. polovice. — Pod besedo volja" treba za „pádečo nevoljo" tudi misliti si kratico „Metl. „ne- " Po zdatno povekšana. Knjige pa so te-le: 7) navadi pa pravijo ondot samo „pádeča" božjást). Pis. Čitav (unverletzt, unversebrt) tudi Belim Kranjcem dobro in slednji snopič, Življenje svetnikov in světnic božjih", deveti ft i ^ ^ a 1 obsega 15 pól. znana beseda. Pis. Življenje in smrt Kristusova". Druzega delà 3 Hrv. (zanimljivo) za „Biicherwurm". Po Mažur.-Užar. „Im Ueberfluss". (Na Mirni.) Prim. staroslov, ,, p r i by tT> kl> " drugi snopič pól. Občna zgodovina" za slovensko ljudstvo. Prvi 77 abundantia itd. Mi&loš. „lex. paleosloven.-gr.-lat. « 1862 1865. Pis. snopič 4. A ! Tako je rekel veČkrat neki Dolenec (Kranjec) namesto „pri Pis. 77 11 Ya poie Domaci zdravnik". Kratek navod, si zdravje tej priČi"; tedaj veljá oboje. Beli Kr. veli „pametim utrditi in življenje podaljšati pól. « pomnitn, „pámeťvam"; srb.- 5. Koledar za leto 1875" obsega 13 pól. hrv. pamtim".) Pis. 17» y j JL V. VACVÍ £J Clí ÍV^IW • U JL u i 0 Družbini dohodki tega leta znašajo 25.902 gold. 93 kr. Tuje dete, ki ga (je) vzamejo ljudje za svoje in živí ž njimi stroški pa 25.868 77 46 77 in ž njih družino Zdušno >> skup u s vestno (gewissenhaft) med Bel. Kr. Pis. Pis. ostane gotovin 34 gold. 47 kr „Pohajati krčmo" (ein Wirtsbaus besuchen) pravijo v katera se po sklepu družbinega odbora daruje za Jane (,,Besednik.") Mengšu; povedal mi 1. 1848 g. Trdi na. To je ponavljavni glagol ŽiČeVO ustanovitev dovršriku „pohoditi", ki rabi za ta pomen („besuchea") še zmerom hrv. Slovencem in nekaterim Bel. Kranjcem. Pis. 278 Zabavno berllo. moj prijatelj. „Ljudmila, loko!" hi nj o bodi ti posredovalka med ku- m Po sodnijskega življenja. s spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aleš o vec. 77 Jaz jej bom adjutant,u pravi Planavski in skoči Meni pri jaz 7 Poštne nakaznice. (Dalje.) dasiravno truden, ne morem zatisniti očeša za kot srna čez vrt škakljajočo Ljudmilo. tem pogledu zavré kri, vendar se premagam in vstanem na videz miren. Po zaj utrku predlaga nekdo iz družbe .sprehod v vas in okolico. Vse pritrdi se izgovarjate, da imate v kuhinji opraviti. Tudi Planavski hoče doma ostati in še le, ko mu gospodar vgo-varja, da bi utegnil biti ženskama pri opravilih v ku- tému, le gospá in Ljudmila podpis ženina mi vedno po glavi rojí Kie 1 • • ¥ hmji na sem ga potí, se nam pridruži. je bil izlet prav po volji, ker je bil tudi videl? PremiŠljujem, sklicujem in vse količkaj pomen- mojemu naklepu ugoden ; tako sem zamogel imeti Pla-Ijive dogoclbe v spomin , kar sem postal preiskovalni navskega vedno pred očmi in ni bilo mu tako lahko na spodnjem Avstrijskem. Stoj Î tam je rneni uiti. Nekteri so vzeli seboj puške in tu pa tam sodnik v bilo! Kje sem imel savo iste roke da svoj e Je misli! Tam sem bral pi- střel jali po večih , .v, wcv bil podpis ne „Planavskií{, ampak „Engelbert Breier", in ni stal na nabiralni poli, marveč na poštnih nakaznicah. Da, da, „Planavski" in pa se ve 7 tudi nekaj , kar brez vspeha. bilo Pri mi ni v sec kako ista oseba, tudi „Engelbert Breier" je ena in terega mi je dal gostilničar Mlinar o njem ženinovi osebi. popis, ka- ; se prilega tej priliki sem zapazil da ima namreč Planavski pri sebi revolver zná rabiti, je pokazal s tem, da je na kakih petnajst korakov daljave srakoperja iz natičja vstřelil. ga Pri demo kako j) Je ga skočim iz postel j Pa m že moj," se radujem in zajeti? On je na moč prekanjen hudoclelnik bi mi utecrnil še pred nosom odtegniti nete. če bi le na veliko cesto, po kateri se je moral voz po mojem računu vsak čas pripeljati. Bes ga zagledam proti nam; ko je ze blizo, me zagledata spredaj & količkaj sumičil, če bi se jaz ? mernu prijeti ga bilo bi mi težko količkaj prenaglil. Sa- peljeta dalje. 1 • v • v • 1 T7 1 1 V 1 sedeča preoblečena soclnijska služabnika in hočeta voz vstaviti, toda jaz jima dam skrivaj znamenje, da se 7 ker mene, drugim pa ne smem zaupati skrivnosti 7 je mocnejsi Tudi od 77 Kak člověk more to biti, ki se tako lep dan pel je gotovo vedno pazlj na vse kar bi ^Viu VU VVUJL1U J^C^ZJIJIV XI €A/ V CU J IV Cl JL U1 ll^HCl gledal, toraj bo tudi težko poklicati pomoci adneg v zaprtern vozu?u praša nekdo iz družbe. za « _ navski. te misli ini gredó po » I.W Uiiwu XJ-LA I' \j S y i, tx slednj dar vtrujenost premaga, vležem se in zaspim me ven- „Gotovo kak prismojen Anglež,u se posmehuje Pla- največein dežju in snegu pa se bo peljal .----- a: ^^ u Skrivnost moja pa mi ne dá mu spati komaj na odprtem vozu. rli ljudje so že taki. ,, Veste kaj, gospoda," pričnem jaz in si brišem pot iz obraza, „meni je že vroče in grlo suho. Ako se oči zatisnem, že se mi prikaže Planavski-Breier, hoteč sprejme moj predlog, da gremo v vas iskat piva, se kar mi pobegniti. Ta prizor se mi pred stavij da se zbudím in kviško skočim. Ravno živo pogledalo v moj o sobo 7 a po 1 • V • hisi tako bilo solnce vse se tiho Na na mestu obrnimo." „Dobro, dobro ! Predlog se sprejme enoglasno mi doni od vseh straní in vsi se zasučemo nazaj proti vasi pravi jaje se premisij ujem, kaj mi je storiti, kajti to sem Gostilnica je bila za nas prav pristojna in krčmar nas bil sam pri sebi sk listnice košček sem napravlj da ga moram še danes prijeti, pelje v posebno sobo. Predno se vsedemo 7 se podam ; se vsedem, iztrgam iz svoje jaz malo na dvoriŠče, kjer je stal voz Še naprežen ; preiskovalni sođnij papirja in pišem v nJ sledeče 77 Naj se posijeta Slavni dv služabnikoma mignem , da stopita z mano v kot 7 tam ljiva agenta ali sodnijska brica, oblečena eden v kočijažki, a drugi v strežajski obleki do mene z zaprto jima razložim svoj naklep. Po tem naj se vsedeta oba v in naročita si pijace. Izbereta naj si prostor prvo sobo kočijo. varnega tič Naglosti in varnosti Ko čij naj se pa prideta v popisani obleki M_____" PelJ treba 3 cio tako, da ju bom jaz videl, in ko mignem 7 naj brž 7 sem zasledil ne- skocita in zgrabita tistega, katerega bom jaz přijel. pri-Iz vasi 7 agenta naj ozira do svojega gostoljubnega prijatelja in njegove ro- do posestva gospoda dovine sem hotel vse tukaj izpeljati. (Dalje prihodnjie.) Listek dencm v závitek, katerega dobro zalimam potem se podam do bližnje 7 vasi, kjer dobim kmečkega v • dečka ter ga pošljem v mesto, obljubivši mu, ako hitro oddá dam noge pismo, še toliko plačila za pot, kolikor mu ga Gradca 30 avg že naprej. Deček mi obljubi, da bo tekel, kar ga telje.) Kakor je znano, pričel dopisi. (K m e t i j [ kurs predova z a neso. ski tečaj za ljudsk Bolj mirnega duha se napotim proti posestvu pri- trajal do 30. septembra t • • • • 1 1 • 1 . • 1 w 1 • 1 1 • W • l t m M m » jatelja nazaj in sicer po okolnih potili čez polje, da bi 25 učitelj 14 iz se moj prihod nikomur sumljiv ne zdel. Ko vkrenem proti hiši, je res že vsa družba v lopi na vrtu, moj prijatelj me zagleda in pravi smehljajoc se: pa iz Kranjskeg gornj krne- HH|m bode to šolo je poklicanih in 6 iz dolnjega Stirskega telje dne 24. avgusta in Ravnatelj tega kursa je pr 77 Glej ga no, je zgodaj ustal. Navadno meščani prof. Gauby pred fesor na tukajšnjem učiteljskem izobraževališču, doktor Santner, ki predava kemijo in fiziko po ur na zjutraj niso tako lahko spraviti iz postelje. a po teden y ologijo po 3 ure in botaniko ure na teden; prof. dr. Wilhelm razlaga klimato 77 Sem se šel malo vedrit", je moj odgovor, „in tu íogijo po 4 ure in prof. Eichhorn pa mineralogijo po po polji ogledovat. Kako lepo kaže repa in zelje! ii uri na teden Za letos 77 ta kratki čas odiocen za 7 S prične gospá ospod svetovaiec je občudovalec narave?" teoretični poduk, a prihodnje leto se ima na podlag 77 Nekoliko! Zlasti na repo in zelje sem ves volk > Ne za- če je na njih kaj mesenega, milostljiva gospá. mérité, da sem tako lepega jutra jaz tako prozaičen!a tega nauka praktično podučevati. Vendar je tudi letos za praktični poduk določen en izlet na teden, namreč na posestvo deželne kmetijske družbe v Krottenhof } oddalj 1 i ure od Gradca. Prvi izlet smo imeli pre 77 Zdaj smo vsi skup in zajutrk sme priti," pravi teklo sredo. Gosp. Adolf Baumgartner, ravnatelj kme o ïil tijske sole v Krottenhof nam stroj za poljedeistvo , umno živinorejo in sirarstvo, meseca t skazoval razne Bitencu, kakor so nam „Novice" naznanile februarij î pa kaj ko nas zdanji mogočni krajni sol Prihodnji teden bodemo obiskali kmetijsko razstavo v ski svet dremlje, in se ne posluži tište pravice, katei «r > « 1 « /N > à • ♦ j i t • 1 t 4 • I • • I t • i t ^ ^ a Vildonu Slušatelji kmetijskega k iz Iz Yrhnike 31. avg. K r a n j s k Razglasile ste drag )) No mu j kraj v SVOJ šolski svèt skrbeti oporoki zagotovil, namreč 7 da ima ; da vice v em cenjenem listu hudi požar, kateri 23. t. m. na Vrlmiki o i družin na beraško palico pri rabiti za pospeševanje poduk; za to, da se začetka prihodnj na vso moč >bresti dedšine že Čas skrbeti šqiskega leta napravi se imaj Zdaj pravil j) Novice so pri h priiikah rade svoj potrebna nedeljska šola za rokodeiske pr učence, v kateri bi se učilo branje, pi ? ačunstvo dalčeke odprle in tako nesrečnežem marsikateri dar pa risanje. Prostora dosti ? pridobile. V imeau pogorelcev prosi tedaj županij Vrh dine ? ker Je okoli 40 mizars naša fara ima obilo m oj stro v, ki imaj m po ka pomoci in izreka ob enem najtopiejšj hvalo in več učencev, domaćih in tujih; tudi drugih rokodelcev , kljucarjev, krojacev itd., katerih učenci stoterni „Bog povrni" naslednjim darovalcem, kateri so je več, ko hitro vali : edom na pomoc prihiteli in blagodušno daro- so poduka zeló potrebni. Taka ola Ignacij Alojzij Jelovšek 75 gold., France Kolnik 75 gold., Karoi Majer 40 gold., * 40 gold., Jurij Unk 10 gld., Janez Grampo to je mnogih naj bi se brž napravila, da ne bodo obresti Grolob mrtve ležale naši mladini v škodo gld 7 nas Martin Slibar 40 gold., h Tršar 15 gold kraj Naj bi se t e d a j 7 šolski svèt zdramil, pa pri okrajnem šolskem 10 gold., OLU u IV u , «»uooav/nu u 5m», muusïj 60 gold., Obreza 30 gold., Lenaršič 20 gold., Ignacij Smuk glod Jansekovic gld Mulley vetu pomoci poprosil ; od tam se je adjati Pi nas je to kaj iahko, ker smo blizo mesta ; tam se dobé uči- telj za placilo i da vsako nedelj ob Javornik 20 gld., Tomaž Javornik 20 gld., Miha Tom- prihajajo. Ker se po železnici po nizki ceni pelj em času gori bo f Karl Kotnik 20 gld., Jakob Petric 25 gld., še marsikaterega mi&alo, si v prostih urah lep zaslužek sic 50 gld., Krištof 20 gld., Volčič Tomšič 5 gold., Friškovic Ogrin 2 gold., gold 7 Marinka gold i J gold i Ana pridobiti, nam pa ne bo treba skrbeti za stalne uči Hartman 40 oknov in gosp A gold i telj 75 Možj ; ce vam kaj za blag mladine naše t gold, in dosti lesa. Notranjskega 31 avg upanija Vrhniška. Poročati mi je o silo- poskrbite, da dobimo prihodnje leto vsaj nedeljsko Šolo za rokodeiske učence in sploh bolj odi mladino Ljubljane Kmetijska družba je od sl. mi viti dogodbi, katero mora sicer vsak rodoljubni člověk sterstva kmetijstva zopet přejela državne podp vo dnj ak wv^wa^A, ---—------------------j----------------- ;------<>---- —r~v r*vjv"* obžalovati, ki bi se pa morda ne bila dogodila, ko bi sicer 2000 gold, za napravo kal ali in v vsak urad svojo dolžnost storil. Kneza s k ij kraj i h ) na^Pivki imajo namreč v gozdu kneza Schonburga v Šneperku pravico do drv in lesa, in sicer gruntar do preši č i 100 grunta polgruntar do 50 bukev, tišti pa, ki ima četrt pre m čiovek in živina pomanjkanja vode trpita, Sufoiških in denarne za svilo- za nakup Ugoviških in Jezerskih ovác in 1000 gold., — za panj pridnim čbeiorejcem 40) gld do 25 bukev na leto Ker bi Knežačani, ki nimajo druzega Pivka gola , mogli živeti, ako bi se jim ta pi ka del ne 7 200 gold. S e nekatere druge podp dati si prikrajševala. Že ministerstvo pridržalo za pozneje čase. Je ( Na črt postave za ku bolezni) dobi! dalj časa imajo praske in sitnosti s knezevimi gozdarji, zdravstveni svèt v prevdarek in poročilo. Konečno pride zlasti so se pa te pomnožile letošnj knez „na vratih", kjer j edi 7 ieto pot iz gozd ko je dal ta nacrt v obravnavo državnemu zboru. Mi opomnimo zi- dati logarijo (borstnarijoj, da bi nihče ne mogel iz gozda kaj peljati, cesar bi logarji ne viděli. Razmere med to tukaj to naj bi ta postava veljavo im ta kraj ia kraj Lit (Grof Hohenwart) , sicer nam ž njo ni pomagano ki 14 dni bival na svoji graščino in kmeti se popolnoma enake onim med obrt- grajščini v Ravnah , se je 19. dne u. m. vrnil zopet v jsko družbo (Industriegesellschaft) in kmeti na Goren- Gradec nazaj skem. Knežačani so se v tej zadevi že obrnili do raz-ličnih cesarskih uradov iskaje pomoči, a gonili so jih shodu od Poncija do Pilata in tako so sklenili s silo si 9 ki (.Narodni volilci Ljubljanski) so si v zadnjem bil preteklo nedeljo v čitalnici, izbrali za magati 7 se zbrali 25 t. m 7 komaj na pol izdelam in jo mahnili proti po Xjk.\J oaiuv^t» «u , iiu U« jemščine za stanovanje in delavniške prostore , katerim Naša šola je ni treba kupovati tako težko sbaja. Mala obrtnij dandanes ze Osnovale so se privatne fabrike t 280 vedno se iznajdujejo stroji (mašine), davki in přiklade umrlega mora oČitanje trpěli, ki ga je zaslužila povikšujejo , in vse to v zvezi s svobodo obrtnije ter marnost oportanih strežajev. vvažanjem izdelkov vnanjih dežel, po različnih trgov-skih pogodbah mogoČem, je premenilo pregovor: „Ro- ne kodelstvo ima zlato dno" že davno v pravljieo. Nara Ljubljanskim obrtnikom je pa razen teh sploš- (Po slano.) Ljubljani, nam piše Gosp. J. Zupanec, c. kr. notar v sledeče: „V poslednjih „Novicah" karakteriziral gospod Josip Oblak za ,,od-vetniškega pisača." Ker je gosp. Oblak občinstvu. z st. 34 se Je nih težav^trpeti še nepremagljivo s c. k. kaznilnico za njegovi osobi neprimernem priimkom karakteriziran, naj moške. Čevljarska, krojaška, mizarska, bukvovezna naznanim sl. uredništvu da je on v notarski službi in opravlja svoj posel v moje zadovoljstvo, kot koncipijent delà se tu izdelujejo skoro prav zastonj. Za bukvovezna delà so nakupljeni bili stroji (mašine), ki so veljali po moje pisarne Gledé na to nam je žal da nam V4VIC« DV L1CIJL1.U j VU! WHi ^ VI j \ ^^ / ) Vij MíiA r^ j ^ JL/HOCAX li V I V/ iV UU liU IV AJ Ci 111 jV/ LCVi « Ua U Ck 1 1 1 g » 2000 gold. Da bi se dobilo delo, se je vse poskusilo, Oblak sam prej že ni povedal, koliko in kake više kar Je mogoče. Gospodu ravnatelju kaznilnic sa- šole je študiral, da bi mu bili priložili priimek memu se ne zdi nečastno iti v to ali ono privatno hišo koršen gré osebaro, ki in na pr. prigovarjati lastnikom kakega zavoda, da bi dosegle. > kaso kako juristično stopin j o dajali čevlje za deco v kaznilnico delati. Solske knjige se vse v tej kaznilnici vežejo. Jetnike celó kot mizarje, ključarje, zidarje, preprogarje (tapecirarje) itd. v mesto pošiljajo in rabijo za delavce po privatnih hišab. Mi dobro vemo, da je državi dolžnost skrbeti za imajo jetniki primernega opravka, toda to naj bi se godilo na tak način , da se po njih ne godi Škoda to, da obrtnikom , ki tako po davkih morajo plačevati drago njihovo vzdrževanje. In to se kaj lahko vravná. JSaj se dajo jetnikom zopet tista delà, ki so bila prejšnje ' — ~ ^ ** • • \ % a , naj čase po kaznilnicah vpeljana, naj predejo in tkejo izdelujejo take reči, ki se rabijo v kaznilnici sami to, kar potrebujejo vojaki, in naj se dovoli t da dalje s m ej o fabrikanti jetnike rabiti za svoje delavce, potem obrtnik ne bo trpel po njih nobene škode. Principijelno pa naj bi ne bilo dovoljeno , obrtnijo na svojo roko ali račun gojiti in izdelke oddajati privatnim naročnikom. Dohodki fabriški se bodo na ta način morda skr- za-nje naj kakor je Ta teža Čili, toda kaznilnice niso fabrike in stroške plačujejo vsi državljani v enaki meri, ne pa pri tej napravi, večidel obrtni ki enega mesta. je za vdano podpisane tim občutljivša, ker je Ljubljana vendar-le primerno majhno mesto s 23.000 prebivalci, in ker imajo tudi še konkurenco z deželno posilno de-lavnico. e bi te razmere imele trajati še dalje, nam je po- guba gotova in državi preti ne le zguba davkov, katere zdaj plačujemo, ker bomo na ta način nezmožni jih plačevati, ampak bo imela tudi skrbeti za toliko oboža- nih rodovin. Njihovo Veličanstvo naš presvitli cesar pripozna- višim vajo pomen in težko stanje malega obrtništva in so po trdili to na najvzvišenejši nacin po ustanovi presvitlega imena o priliki 25letnice Njihovega vladařstva. Mi se toraj za trdno nadjamo, da se bo tudi in najvišim uradom Njihovega Veličanstva zdelo dolžnost podpirati obrtnijski stan, in prosimo ponižno: »Slavno c. k. ministerstvo prava naj blagovoli mi-îostljivo sprejeti ta najponižnejši razlog in kar mogoče dodeliti pomoci zoper naše gotovo pravične pritožbe. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Najvažnejša dogodba preteklega tedna bila je obravnava zarad priznanja načelnika druga za Avstrije pri Spanjske republike Serrana hodnost važna bo prihodnji teden. Serrana dozdaj ni Avstrija se je obotavljala pripoznala še Avstrijski poslanec na Spanjskem Ludolf je le po ver- Ru šija, in tudi je nik pri oblastniji, katero Serrano reprezentira Važen za Avstrijo pa utegne biti prihodnji teden bo cesar v Pr agi ko Po Dunaji se močno govori, da se minister ski stoli majó ter da bo morda cesar na Českem podpisai njegove odpustivne dekrete. Ceski Pokrok" piše, da se po Ceskem pripravljajo adrese „ jl uiMuiv picc, ua Bc pu w c « iv c tu pí i ui a v ijaj u a u ie s t;, ki pozdravijajo cesarja na Češki zemlji in povdarjajo, v via- željo, da bi Njihovo da Ceski narod stavi svoje zaupanje edino darjevo osebo, ter ponižno izrekajo Veličanstvo blagovolilo zopet nastopiti v Najvišem pismu 12. septembra 1871 zaznamovano pot sprave s kraljevino Cesko. St ajar s Jeo. Brežka volitev je končana, rnladoslo- venski kandidat Lenček je propadel, izvoljen je usta- voverec Žnidaršič in sicer zato ) ker je 19 volilcev i staroslověnské stranke mu dalo svoje glasove. „Narod" imenuje to naravnost izdajalstvo, ,,S!ov. Gosp.4 pa zdi le povračilo za kompromis mladih z nemškutarji se pri zadnji volitvi za državni zbor. Gosp. u pravi y aa so Slovenci volili Znidaršiča „samo zato, da liberalni širo- Slovenci spoznajo svojo onemoglost vkljub veliki koustnosti." Saj bi se bili tudi mladoslovenci, ako bi bil° * m slovenskim kandidatom, gotovo zedinili z nemškutarji in vrgli staroslovenca, če bi ne bili prišlo do ožje volitve med Žnidaršičem in staro- prej že napravili ka- kega kompromisa. Listiiica vredmštva. Gosp. dopisniku izmed gorá: Brosurica pride hot posebna doklada „Novicam'* in „Slovencu.4* ,,Novieeu jo imajo danes. — Gosp. M. R. žup. v Brez: Vaših sejmov dí mogoče y prihodnji vPratibia veČ naznaniti, ker je že natisnjena ; v ,,Nov.u (V Lozu na Notranjskem) je — čudna prikazen Jih naznauimo prihodnjič; tudi vaš dopis pride v prihod, listu. letosnjega poletja! medio. 21. dne u. ra. hudo sněžilo in Gosp. L. M. v N.: Knjižica je že vezana, već o nji prihodnjič. (Gosp. Doberleta), kateremu gré zasluga lepših pogrebov v Ljubljani, opominjamo na pritožbe od mno- strani nam razodete , naj skrbi tudi za to ) da se naznanila umrlih (Partezettel) ne raznašajo tako nemarno, do jih ne dobijo vsi, katerim so določena in tako mnogokrat tudi najbolji prijatelji in znanci ne zvedó za uro pokopa. Podoba je, da njegovim kurzor-jem s srebernimi portami se ne ljubi odkazanih naznanil po hišah nositi in da jih najraji oddajajo v štacune, ko- V Žitna cena Vagá v Ljublj an 22. avgusta 1874. novem denarji : pšenice domače 5 fi. 40. 6 fl. 72 v* 4 fl. 80 sorSiee 4 fl 10 v p rsi ječmena 3 fl 2 fl. 10 , —. — prosa 3 fl Krompir 2 fl. 90. ajde 4 fl. 20. banaske 3 fl. 30. ovsa Današnjim „Novicam" je doklada knjižica : varne in gostilnice. To pa je velika napaka, in žlahta „Mladoslovenci in državni zbor leta 1873 in 1814, (( Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blazuikovi dediei v Ljubljani.