f
Štev. 336.
Trst, v ponedeljek 2. decembra 1912
Tečaj XXXVII.




IZHAJA VSAK DAN
»ATfl ok nedeljah in praznikih c» 5.. ob ponedeljkih eb 9. zjutraj.
štor. se prodajajo po 3 r.vč. (6 stot.) v mnogih kjaakarnah v Trstu ia okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, ?*jstojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-tv&iai, Dornbergu itd. Z&sidrele fltsT. po 5 uvč. (10 stot.)
SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 š-akiae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 tU. mm. «e«~taice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po && st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka t«d?.ljaa vrsta Ik 2. Mali oglasi po 4 sto t. beseda, naj-pa 40 Htot. Oglase sprejema Inseratni oddoiek uprave sJSAi'JOstiu. — Plačuie se izključno !e upravi „Edinosti", P!a?ljluo In (ož'jive v Trsta,
Glasilo politien®£» društva „firfln©®^1 za J>rim«»r»k©.

j^rtA^.k.vss-.^v m******	u^a^am
*-rOifct	I*
NAROČNINA ZNAŠA
U e«>Io leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na a
ročbe brea dopoalane naročnine, se uprava ne ozira
mmrrnimtmm mm n*<*U«k* lataoj* „X1>»09TZ" «u«>: •*• ••1« UU Xr« ft-ao, mm »•! Utn Kro« 1IO.
V»i depwi maj se poSiljajo na uredništvo liata. NefranVo
vaaa pisma h M iprejemaj« Ia rakopls! «4 vrtiUjc Naročnino, oglaae iu reklamacije j« pošiljati na upravo lin.«
UREONTftTVO: ulica G!er|le Oafattl 20 (Tli r*s»i Izdaj atoli in odgovorni urednik ŠTEFAN OO A. Lasteli feansorcij lista „Ediaost". - Natisnil* Tisk*™* .timosi', vpisana zai-nes z omejenim poroitvom v i1«««, ulica
Gior*'" Galatti 4tev. 20. Pallao-hranttnlZrJ riiun J1-*. 841.652. TE'.!!FO!* ?t. U-5>
Premirje sklenjeno?
Turški ministrski svet odobril protokol o sklenjenem premirju.
DUNAJ 2, ob 12 -i o ponoči. (Kor.) Agence „Havas" poroča iz Carigrada z z dne i. decembra, da je ministrski sve odobril protokol o sklenjenem premirju. Protokol se podpiše jutri. Irade, ki sankcionira ta protokol, je izšel danes (1. dec.)
Premirje sklenjeno.
CARIGRAD 1. (Izv.) Med Turki in Bolgari je sklenjeno popolno premirje. Prvi sultanov tajnik je odpotoval v Carigrad, da predloži protokol. Zadnja pogajanja se bodo vršila danes pop. in bodo pričela ob 2. Splošno je mnenje, da bodejo pogoji za premirje že danes podpisani in da bodo danes določili kraj za bodoča posvetovanja. Od tega trenutka morajo tudi vse čete ustaviti svoje sovraštvo.
Status quo za premirje.
SOFIJA 1. (Izv.) Vest o premirju se potrjuje. Dokler pa bodo trajala mirovna pogajanja, obdrži vsaka država one postojanke, katere je zavzela, opusti pa obleganje.
Pogoji premirja-
CARIGRAD 1. (Izv.) Pogoji za premirje so sledeči: 1.) Premirje mora trajati 14 dni. 2.) Turška armada in armada zaveznikov obdrže svoje sedanje postojanke 3,) Nobeden nasprotnikov ne bode utrjeval svojih postojank, ali pa dovažal na bojišče novih čet. 4.) Drinopolje in Skader se zaprovijantira za 14 dni.
Podpis protokola o premirju odgoden.
CARIGRAD x. (Kor.) Kakor se čuje, se podpis protokola o premirju odgodi na jutri ali pojutrišnjem, da more grški pooblaščenec, ki ni bil navzoč pri pogajanjih, dobiti potrebne instrukcije o obkolitvi Janine. Pričakuje se tudi dobritev protokola po bolgarskem ministrskem svetu. Danes se ni vršil nikak sestanek pooblaščencev v Čataldži, ker grški pooblaščenec ni prejel pričakovanih navodil od svoje vlade.
Pogajanje za premirje po srbskih vesteh.
BELGRAD 1. (Izv.) Za pogajanja v svrho sklenitve premirja so bolgarski in turški pooblaščenci dobili včeraj nove instrukcije. Pogajanja so se nadaljevala danes. Izid je še neznan. (Brzojavka je bila oddane v Belgradu dne 1. dec. ob 7 zvečer in je prispela v Trst dne 2. dec. ob 1*50 zjutraj), toda zatrjuje se, da pesimistične vesti niso upravičene.
Današnja „Pravda" javlja, da Turki zahtevajo, da se takoj razpravlja o miru, ne pa o premirju, s čimer hočejo dobiti Turki časa za vojne priprave.
PODLISTEK.
Osvit.
Spiaal Ksaver šandor OJalekl. — Prevel A. E.
Mladi pesnik Štoos, krasen, visok, mladenič je na svoj nežni način tudi pripovedoval, kar je izvedel v Zagrebu, ter tolažil sebe in druge, da ne bo več treba prelivati solz nad raznarojenimi brati. Sveti bog, kako silno upanje je klilo v vsaki njegovi besedi! In kakor da sta iz njegove ognjevite pesniške duše ta gotovost in ta polet prehajala na vse navzoče. Vsi so bili prepričani, da nastajajo boljši dnevi za dom in rod. Ko je župnik omenil prizadevanja Madjarov, da bi iz zedinjenih kraljestev napravili Bilno državo in en sam — svoj madjarski narod, — ri bilo nikogar več v družbi, ki bi ne občutil potrebe odpora in obrambe svoje narodnosti, kakor tudi ni bilo nikogar, ki ne bi bil prepričan, da tudi uspe obramba, ako bodo ubogali starega Draškovida. Zopet so se oglasili glasovi, da mora kraljevina poslati grofa na sabor v Požun, — vsak je z veseljem odobraval to misel in po dvorcu
Srbija ne koncentrira vojaštva ob svoji se-verri meji.
BELGRAD 1. (Kor.) Srbski tiskovni urad izjavlja, da so vesti, ki so se v zadnjem času pojavljale v inozemstvu, zlasti pa v sosedni monarhiji, da Srbija koncentrira vojaštvo ob severni meji ter da utrja Belgrad in druga mesta in se pripravlja na neko akcijo, neresnične in da je ta urad pooblaščen, da te vesti kategorično dementira kot popolnoma neutemeljene. Pač pa se srbska vlada prizadeva na vse mogoče načine, da se izogne nepotrebnim konfliktom.
Avstrijsko-srbskl spor.
BELGRAD 1. (Izv.) Dr. Markovič piše v „Štampi", da je Avstrija po vplivu Nemčije, kateri more biti hvaležna na tej uslugi, sklenila menjati svojo metodo. Toda zdi se, da je trajen sporazum z Balkanom mogoč le tedaj, če premeni tudi svojo politiko.
„Politika" je menenja, da odgoditev končne rešitve spornih vprašanj še ne pomeni odstranitve sporov. Končno sklepanje miru s Turčijo in eventualna konferenca velevlasti bi moglo biti povod vt-likim spopadom. Srbija mora v vsakem slučaju z vso odločnostjo braniti svoje interese.
Srbija ne kliče novincev pod orožje.
BELGRAD 1. (Izv.) Vesti, ki so se razširjale, da bodo poklicani pod orožje novinci za leto 1913., so neresnične. Vojno ministrstvo izjavlja, da ni nikake potrebe, da bi se klicali pod orožje niti novinci za leto 1912. in je Še obveznikov, ki še niso bili uvrščeni v vojsko.
Zavzetje Elbasana.
BELGRAD i. (Izv.) Uradno se javlja,
da je samo prebivalstvo Elbasana, ko so dospele tjakaj srbske prednje straže, ponudilo vdajo, nakar so takoj čete moravske divizije zasedle Elbasan. Prebivalstvo jih je sprejelo zelo prijazno.
Težave pri pogajanjih.
SOFIJA 1. (Izv.) Vkljub vsemu temu, kar se proglaša, je resnica, da premirje še ni sklenjeno. Res je, da je vse v teku, ali pogojev še ni nobena stran sprejela, zlasti kar se tiče grških pooblastil. Grški pooblaščenci se še namreč niso izjavili, vendar pa upajo tukajšnji politični krogi, da bodo Grki omogočili premirje. Res je nadalje, da sedaj ne gre o miru, nego samo o premirju, ki bodi podlaga miru.
Čigav bo albanski prestol?
BELGRAD 1. (Izv.) Listi poročajo, da je v Draču nekdo albanske zastave potrgal in poteptal. O osebi pretendenta
so doneli in grmeli navdušeni klici: „vivat Drašković".
Morda na nikogar ni napravil ta večer tako globokega vtiaka, kakor na Hano. Njena nežna, res skromna duša, njena sramežljiva narav, njen mirni način nastopa, to jej ni dopuščalo, da bi ae obenem z Že-niko vmešavala v pogovore gospodov, toda — vsa je neprestano podrhtavala areČe in blaženstva, — neizmerne ljubezni za dom in rod. Vse te misli, ki jih je slišala tu, so Be tudi že rodile v njeni glavi, dasiravno nejasno in nedoločeno. Zato je bila sedaj tem zadovoljnojša, ko jih je slišala v jasni obliki in določnih črtah. Muževi<5u je edinemu po-šepetala, kako je srečna, da se je zbralo toliko dobrih ljudi, ki vsi ljubijo domovino. Muževid pa se je, da jej napravi še večje veselje, ponudil družbi, da deklamira iz Gunduličevega „Osmana", iz katerega se je največ njej na ljubo naučil mnogo in mnogo stihov, cele speve na pamet, in ko je končal, so ga objeli in poljubili i Ivan i stari Ko-tromanić i Stoos, Hana pa se je — skrila v tretjo ali četrto sobo, da obrisa solze, ki so jej potekle navdušenja in ginjenosti ter velike hvaležnosti.
si Albanci niso edini. Vendar se pa zelo, govori, da je mladi Karol, sin romunskega j prestolonaslednika, resen kandidat za al- ^ banski prestol.	|
Grki ravnajo proti mednarodnemu pravu, i
CARIGRAD 1. (Izv.) Listi javljajo,! da bodo Grki izpustili v Solunu ujete j turške čete, ker jih je angleški konzul j opozoril, da je to proti predpisom za slučaj kapitulacije.
Karijera bolgarskega četaša.
SOFIJA 1. (Izv.) Bolgarskega četaša Cernopejeva so imenovali za kajraakama v Kavali.
Rusija za mir.
DUNAJ i (Izv.) V poznih nočnih urah se je včeraj izvedelo, da je Rusija oficijelno javila Avstriji, da Srbije ne more v nobenem oziru podpirati. (To smo tudi mi javili. Ured.) To pa ne odgovarja popolnoma dejstvu, pač pa se trdi, da se je zadnje dni vršilo med Berolinom in Petrogradom mnogo pogajanj, ki so imela namen, da poravnajo nasprotstva med Dunajem in Petrogradom. Znano je, da je Rusija danes za mir, kakor nikdar popre; in da se tudi v tem zmislu izraža.
Nadalje pa se tudi nekako zdi, da smatrajo na Dunaju, da se vse razpleta nekako prepočasi, vsled česar so z včerajšnjim poročilom hoteli nekoliko podrezati v razvoj dogodkov.
Z druge strani se zopet zatrjuje, da se je Rusija izjavila neki sili trozveze na način, ki dopušča menenje, da misli s Srbijo res tako.
Črnogorci pred Skadrom.
RIEJEKA i. (Izv.) Kralj je začel danes s prestolonaslednikom Danilom, ki je zopet ozdravel, s ponovnim obleganjem Skadra.
Srbija za mir.
BELGRAD 1. (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve dementirajo vesti avstrijskih listov, da bi Srbija utrjevala meje in trdnjave. Vlada se bo sploh vsega izogibala, kar bi dovedlo h komplikacijam.
Optimizem med Srbi.
BELGRAD 1. (Izv.) Položaj sodijo politični krogi kot zelo ugoden. Afero Prochazkovo smatrajo politično za opravljeno in oblasti bodo kaznovale vojaške funkcijonarje, če so oni v tej zadevi kaj zakrivili. Albanijo so Srbi za sedaj popolnoma izpustili iz vrste svojih zahtev in ravno tako je upati, da se vprašanje srbskega pristanišča ugodno uredi.
Ruski narod govori.
PETROGRAD 1. (Izv.) H Koptu, ki so ga zasedli Kitajci, mislijo odposlati Rusi svoje čete. V moskovskih gledališčih je prišlo do demonstracij, pri katerih je ruski narod izkazoval simpatijo balkanskim državam. Tudi sam Kokovcev se je
udeležil teh demonstracij in je bil navzoč pri burnih manifestacijah za Jugoslovan-stvo.
Slepomišenje med Avstrijo In Srbijo.
DUNAJ 1. (Izv.) V diplomatskih krogih se govori, da se je srbska vlada s posebno noto obrnila na evropske vlade veleč, da se Srbija ne pripravlja, dočim se oni, ki hočejo biti nasprotniki, pripravljajo. V nekem poročilu c. kr. tiskovnega urada se iz uradnega srbskega vira zanika, da bi Srbija mobilizirala.
Dan je že napočil, ko bo se začeli raz bajati gostje iz najbližje bližine. Drugi bo vsi ostali pri gostoljubnih domačinih, kajti tedaj Be ni prihajalo samo za en dan in v Lučevcu se je vedno našel prostor, pa naj bi bilo še toliko ljudi. Z zabavo so bili zadovoljni in navdušeni vsi, dasiravno je bilo pri mizi vse trezno, kakor morda še nikdar ne pod zagorsko streho. Plesalo se je, prepevali bo narodne peBmi, gospodje so se pogovarjali zaradi sabora, igrale bo se vsakovrstne družabne igre, in mala Ženika Be je se v postelji blaženo smejala vpričo Hane, da je njen načrt uspel tako divno.
Drugi dan so še mnogi 03tali v Lu-čevcu.
Njegova ljubezen se ^i dvigala v bogve kake lirične višine niti v kak romantični sentimentalizem, bila pa je iskrena in močna ter ga je vsega napolnjevala z željo, da ai osvoji dekličino srce in da si jo izvoli za vse življenje. Čistost teh čustev mu je vzbujala neko višje in posebno zadovoljstvo. Ta ljubezen ga ni utrujevala in naaičevala, kakor dosedanja njegova ljubavna razmerja. Čutil je v sebi, kako postaja boljši in reanejši odkar je vzljubil Hano, in je bil trdno pre-
BRZOJftUNE UESTL
Dr. Kramar za m'r ?
PRAGA 1. (Izv.) Danes se je vršilo tu zborovanje zaupnikov mladočeške stranke. Udeležilo se ga je 300 oseb in dr. Kramar je govoril o notranji in zunanji situaciji. On je za svojo osebo svetoval, naj Čehi pričakujejo, kaj pride, in je govoril za mir.
Demonstracije v Plznu. PLZEN 1. (Izv.) Včeraj je prišlo tukaj do silnih demonstracij za mir. Ko se je namreč hotelo odpeljati vojaštvo 35. polka k neki vaji, se je zbralo občinstvo na kolodvoru in je prepevalo vse jugoslovanske himne in demonstriralo tudi drugače svoja čustva. Policija, ki sicer ni imela posla, se je vmešala, a vojaštvo se je odpeljalo v Galicijo.
Jadranska razstava.
DUNAJ 1. (Kor.) Znano je, da se bo prihodnje leto vršila takozvana jadranika razstava na Dunaju. Priprave so v naj-boljšem teku in že pri teh se vidi, da hočejo vse opraviti brez Slovanov in prezreti Slovane. Sploh se zdi, da nekateri krogi mislijo, da Slovenci in Hrvati v Avstrij-sploh ne eksistiramo, kvečjemu le Dalmai tinci, ki so v nekaterih odsekih nekoliko zastopani. — Vobče se trudijo prizadeti krogi, da bi zadali prireditvi izključno nemško-italijanski značaj. Vsaj tako se zdi, če se vidi, kako je z zastopstvom iz Trsta. To so razmere, ki se nikakor ne morejo vzdržati, ker varajo javnost.
Suf-agetke.
LONDON 1. (Izv.) Londonske sufra-getke so iznašle nov način boja, ki pa zna postati za nje zelo usoden. One namreč vlivajo v poštne Škatlje gumij in jedke tekočine, ki razjedajo pisavo na pismih. Tega pa ne bodo mogle dolgo uganjati, ker je proti njim potom časnikov vse ja/no mnenje.
Dom za bolne na pljučih.
BRNO j. (Izv.) Danes se je vršilo v navzočnosti cesarskega namestnika in vse civilne in duhovske gospode slovesno posvećenje doma za bolne na pljučih.
pričan, da ve šele sedaj, kaj je ljubezen, in da so bila ona burna čustva, ki jih je še pred kratkim gojil za krasno Irmo Budro-eevo, le prazne omame strast;. In kakor je bil dosedaj energičen in hiter v svojih osvajanjih, — seveda čast in hvala tudi dotičnim junakinjam, ki so mu same dajale poguma, — tako je bil plah in neodločen, ker je ta zamišljena, mirna deklica napravljala nanj tako čuden — nenavaden vtisk. Vedno ga je moril strah, kako naj ravna s tako nedotaknjeno dekliško dušo, vedno se je povpraševal v svoji skrbi, ali ni morda s svojim nekdanjim življenjem zagrešil toliko, da bi Bi mogel vse pokvariti pri dekletu. Tako je prišlo, da tudi danes ni nič rekel Hani, in prav tako ne drugi dan, dasiravno je imel priliko, ker ju je na izprehodu k ribniku Ženika dvakrat pustila sama. A vendar mu je vse govorilo nekaj, da ga Hana usliai in mu dovoli, da to pove materi. Končno je silenil, da bo pisal iz Zagreba in uredil stvar. Zaradi tega je odšel že tretji dan iz Lučevca. A nato so minevali dnevi in dnevi, pa vendar ni piBal.
(Dalje)
"K 1
( !
„EmNOflT- it
336
Tr*m. dr.p 2 decenij i y 12
Pismo iz Srbije.
B e 1 g r a d, dne 29. nov. Kraljeva rodbina. — Turški topovi. — leta beg Boljetinac. — Albanci prijatelji Srbov. — Nikakega spora med Srbijo in Avstro-ogrsko. - Balkansko vprašanje vprašanje cele Evrope. - Ruski poslanik ne hujska. — Turčija zavlačuje mirovna pogajanja. — Zavezniki hočejo imeti Carigrad.
Kraljevič Gjorgje se Je včeraj vrnil v Belgrad, da se odpočije po napornem delu na bojišču. Kraljičina Jelena pa se je odpeljala včeraj s posebnim vozom v Topolo, kjer se nahaja grobnica kraljeve rodbine Karagjorgjevićev, da si ogleda tamkaj kralje/o „zadužbino" (grobnico in na njej zgra-ieno cerkev). Kraljičina se je vrnila še jsti dan.
Tukajšnji list „Politika" je priobčil vest, da je prestolonaslednik Aleksander preko Soluna odpotoval v Čataldžo k tamošnjim srbskim četam, ki se bore skupaj z Bolgariji, dočim pa oficijalnl krogi zagotavljajo kar najresneje, da jim ni nič znanega o tem.
Kakor se poroča Iz Bitolja, Je bilo do-sedaj ujetih 20 000 onih turških vojakov, ki so po biiki pri Bitoiju zbežali Da \se straui. Med ujetniki se nahaja tudi Gkrog 100 višjih častnikov.
Zaplenjene turške topove so prepeljali v artiljerijski arzenal v Kragujevcu, kjer so {ih že začeli popravljati in preizkuševati. Pri preizkuševanju so se pokazali naravnost izborni rezultati. Topovi zadevajo kar najbolje in srbska artilerija se s temi zaplenjenimi topovi skoraj podvoji v svoji moči.
Po raznem časopisju, zlasti inozemskem se Je raznesla vest, da je bil znani vodja albanskih vstašev Isa beg Boljetinec ustreljen. Nekateri listi so poročali, da se je zgodilo to v bitki, ko se je Boljetinac s svojimi ljudmi bil proti Srbom na turški strani, drugi pa so zopet pripovedovali, da je bil Boljetinac ustreljen zavratno. Sedaj pa so se zopet začeli razširjati glasovi, da bo Boljetinac, ki so ga ujeli v hribih, ustreljen. Ta vest nikakor ne odgovarja resnici, niti inten-cijam vlade niti vojnih poveljnikov. Boljetinac se namreč ni odkrito uprl Srbom, ni napravil srbski vojski nikake škode, niti ni organiziral večje vstaje. V interesu srbske države Je, da prizanese BoIJetincu, ki je med ljudstvom zelo popularen.
Današnja „Politika" konstatira, da v pravi Albaniji ni bilo prav nikakega upora preti Srbom, da ni počila niti ena albanska puška na srbsko vojaštvo. Srbsko vojsko so povsod sprejemali kar najprijazneje. Arnavte je pač vezal sedaj med seboj edino le skupni privilegij anarhije, ki so jo na drugi strani kar najspretneje porabljali domači in inozemski agenti v to, da so ustvarjali razne diplomatske probleme. Srbska vojska pa je prerezala te niti, ki so vezale Arnavte in zato Arnavti tudi sedaj popolnoma mirno in brez upora oddajajo orožje, ker so mislili, da so njihovi punti postali popolnoma brezpredmetni in kot taki tudi prav tako popolnoma brezuspešni, dočim pa so na drugi strani enako trdno prepričani, da dobe pod srbsko vlado vse državljanske svobode, ki jih ima državljanstvo civilizirane države, ki gotovo stori vse v njihov kulturni in gospodarski napredek.
„Tribuna" naravnost pohvalno komentira naredbo srbske vlade, ki prepoveduje sedaj menjavo vere, prestop v pravoslavje. To je v resnici plemenit čin vlade, s katerim se z ene strani preprečuje proselitizem, z druge strani pa tudi kaže, da Arnavtom, ki so mislili, da bodo sedaj mogli ostati v svoji domovini le tedaj, Če prestopijo iz mohamedanstva v pravoslavje, in katolikom, ki so mislili, da bodo enako morali j.zapu-
PODLISTEK
Koncert Saše Culbertsona.
Redki so pri nas slučaji, da imamo priliko seznanjati se z umotvori komorne, oziroma koncertne glasbe. Kler smo imeli Šele pred osmimi dnevi komorni večer gospe Costaperarijeve, je umevno, da nas je vest o koncertu g. Culbertsona tembolj iznenadila in razveselila.
Gospod Saša Culbertson nam je prednašal na sobotnem koncertu v gledališki dvorani „Narodnega doma" dela iz stare in nove glasbene literature.
Wieniavakega „Koncert b molw, rrva skladba na programu, nikakor ne nosi znaka skladateljske ženijalnosti. Wieniav-ski, sam virtuoz na vijolini, ni vdehnil skladbi one globokosti, one svežosti, ki bi mogla poslušalca prevzeti in pritegniti nase. Njegova fantazija je medla in se zadovoljuje s formalnostjo, z zunanjimi efekti. Tretji stavek b mol koncerta, ki je najbolj posrečen del skladbe, je umetnik tudi naj-idealneje prednašal. Njegov jasni in lahki „spiccato" v tem stavku je bil Čaroben.
siiti svojo vero in se popravo sla v iti, tega nikakor ni treba storiti, temveč da bodo brez tega enako uživali vse državljanske pravice, kakor pravoslavni državljani.
Vse to pr. tudi kaže, da pač ni v albanskem vprašanju prav nobenega povedi za spor med Srbijo In Avstrijo in ga tudi v resnici ni takega spora temveč g« ustvarja le neki del časopisja. — Srbija ni kršila v Albaniji nlkaklh pravic avstrijsko -ogrske monarhije, saj si nI nlkakih takih pravic avstro-ogrska monarhija nikdar v Albaniji zagotovila In Srbija ni zavrnila nobenega predloga avstro ogrske monarhije, ga tudi ni mogla zavrniti, ker kakega predloga s strani Avstro-ogrske ni niti bilo nikdar. Srbske vojne akcije na Balkanu In specijalno v Albaniji pa vendar ne morejo biti povod, ali predmet sporu, temveč bi to mogli biti edinole definitivni rezultati teh vojnih akcij, ki pa nikakor še niso ugotovljeni. Ako sploh pride do razdelitve Albanije, potem šele naj bi se oni, ki misli, da je treba tega, obrnil na vse one, ki bi jo hoteli razdeliti, nikakor pa ne na Srbijo samo l — Mir s Turčijo bo delo cele balkanske zveze in albansko vprašanje zopet ne more biti vprašanje posamezne velesile, temveč cele Evrope. In ker torej ni predmeta za spor, nikakor torej tudi ni spora; zato pa tudi Srbija ne odgovarja nikomur, ker ni nikogart komur bi odgovarjala, in ni ničesar, na kar bi odgovarjala.
„Straža" piše v tej zadev*, da pomeni to, da je avstroogrska monarhija pristala na to, da se albansko vprašanje reši potom evropskega sporazuma, pač le izpremembo metode, obenem pa jasno kaže, da Nemčija razumeva ulogo zaveznice Avstro-Ogrske kot ulogo mirovne posredovalke, kakor to tudi soglaša z njenimi lastnimi interesi. Ce pa ne izpremeni avstro-ogrska monarhija le svoje metode, temveč tudi svojo politiko, bo Srbija z največjim veseljem sprejela in iskala prijateljskih razmer z monarhijo.
Kakor zagotavljajo poročila iz zanesljivejših virov, je pri proglasitvi neodvisnosti Albanije v Valoni prisostvoval le manjši del Arbanasov, dočim večina sploh ni sledila Kemal beju.
Današnja večerna vladna „Samouprava" je priobčila dve izjavi, v katerih pravi: Z ozirom na razne senzacijon&lne vesti, ki so se potom Časopisja raznašale po vsej Evropi, češ da ruski poslanik v Belgradu Hart-wfg postopa nesoglasno s politiko mednarodne vljudnosti in da brez obvestitve In dovoljenja svoje vlade zaha|a v avdijence k srbskemu kralju Petru ter da on takorekoč vidi srbsko politiko, nismo smatrali za po-trebno, da bi se ozirali na te vesti. Toda sedaj smo se prepričali, da te vesti niso brezpomembne, temveč da imajo globjo smer, ker hočejo predstaviti Srbijo kot edino odgovorno za današnje dogodke, potem pa tudi Rusijo ter pokazati svetu stvar, kakor da Srbija ne brani svojih življenjskih interesov zato, ker so to res njeni življenski interesi, temveč le zato, ker jej tako svetuje Rusija. Zato pa moramo izjavljati, da Han-wig po skupnem diplomatičnem sprejemu c o priliki kraljevega rojstnega dne nI bil niti enkrat pri kralju, da prihaja v ministrstvo zananjih zadev, ko Ima zato nalog od svoje vlade in da se v srbske zadeve absolutno ne vmešava, ker srbska vlada sploh ne bi dopuščala takega vmešavanja nobenemu poslaniku, pa naj bi bil poslanik še tako prijateljske države. Hartwig ravna samo in izključno v duhu instrukcij svoje vlade.
Končno pravi „Samouprava", da more v očigled takim intrigam pač lahko soditi evropska javnost, s kakimi težavami se mora boriti Srbija, ko brani svoje interese.
Tudi starodavnega Bacha smo slišali. Njegovi dve skladbici „Gavotta" in „Gi-gue" sta se prikazali kakor dva bisera na širnem morju moderne glasbe. S kako gracijoznostjo ju je umetnik prednašal!
Na površje sta stopila umetnikov čut in njegovo razumevanje najbolj pri Dvo-rakovi „Humoreski" in pri Cajkovskega „Serenadi melancholique". Tu ni mogel umetnik zatajiti svojega slovanskega čutenja. Plač njegovih gosli v Cajkovskega „Serenadi" je bil pravi plač nežnega, da, ženskočutečega srca skladateljevega. Kako genljivo pripovedujoča je bila njegova igra ! Kako bolno mu je pela g struna !
In kako šele je razumel umetnik Dvo raka, onega velikana, čigar genij — tako skoraj se zdi — se vzpenja nad ostale mojstre ob vsaki priliki, kadar nastopa, bodisi v malih ali velikih formah. Dvord-kova „Humoreska", kakor vse njegove humoreske, se odlikuje po svoji originalnosti in rahločutnosti. V tej točki se je upodobila vsa rahločutnost umetnika, ki je v izražanju prve melodije dosegel višek, tako da si ni mogoče predstavljati kaj popolnejšega.
Poleg Brahmsovega „Plesa", katerega
V drugem komunikeju pravi vladna „Samouprava", da odide srbska vojska, kolikor je je na razpoJago, k Čataldži, in izjavlja nadalje, da so oač pričela pogajanja med turško vlado in se ta pogajanja kmalu ugodno končajo. 7oda Turčija je naenkrat začela stvar zavlačevati in je s tem svojim ravnanjem prisilila zaveznike, da jej zadajo zadnji udarec ter poženo Turke iz Carigrada.
Balkanske države niso hotele stvari te-ratl do konca in Turčije izlagati skrajnemu najtežjemu udarcu, tod i Turki hočejo, da se vprašanje o življenju njihove vladavine reši še sedaj, in nočejo umeti, da balkanske dižave niso hotele dalje, nego jim je bilo treba, da se reši njihovo vprašanje. Turčija jih torej sama naganja, da gredo dalje in izzovejo vprašanje ne samo o Balkanu, temveč o celi vladavini.
Splošna naloga poziva i srbsko i grško vojsko v Albaniji in Macedonijl, da se udeležite operacij pred Carigradom in da tudi oni dve povečate svojo slavo z vrnitvijo Carigrada krščanski upravi. In to tudi storite čim prej, ne izgubljajoč časa ia ne meneč se za izdatke.
Turška vlada hoče definitivne rešitve iztočnega vprašanja. Božja volja je tako. in Šeie tedaj bo zapečaten mir in Turki vrženi
v Azijo.
Ta izjava vzbuja veliko pozornost, ker so poučeni krogi prepričani, da ni to le rečeno v strah Turčiji, temveč da je to plod hitrega sklepa zaveznikov, da z zadnjim udarcem izzovejo rešitev vsega iztočnega vprašanja in tako preprečijo vse intrige, ki se pleto zadnji Čas in vsled katerih misli turška vlada, da si z zavlačavanjem zboljša svoj položaj.
Selski šolski itraJK pred sodiščem
(Dopis iz Koroške)
Vsako priliko, kadar nastopijo skromni koroški Slovenci za svoje ustavno jim zajamčene pravice, uporabljajo nemški nacijo-nalci v to, da s samo nJim prirojeno im pertinentnost.'o obrekujejo in denuncirajo po svojih umazanih nemškonacijonalnih listih ubogo slovensko ljudstvo in ščuvajo preti njemu Slovencem itak sovražne oblasti. Kaj čuda, da se |e udušil v koroških Slovencih vsak svobodnejši pokret! Saj jim daja vlada pri vsaki priliki občutiti železno pest in za tira če treba, tudi z največjo silo vsak odpor.
Zato moramo tembolj občudovati samozavestni nastop zavednih Seljanov, iz katerega odseva odpor zdrave slovenske duše proti gnjilemu šolskemu zistemu, ki tako uničujoče upliva na slovenski organizem na Koroškem.
Sele so večja gorska vas južno od Bo-rovelj in se odlikujejo po svojem odločno slovenskem prebivalstvu. V svoji skrbi za nemštvo je dal dež. šol. svet leta 1897 dotlej slovensko šolo deliti v slovenski in utravistični (nemški) razred — seveda čisto po nepotrebnem. Da se umetno ohrani utrakvistični razred, ki v resnici nima nlkakih življensklh pogojev, Je učitelj v slovenskem razredu (hud nemškcnacijonalen strankar!) učence pretepal do krvi in ravnal z njimi kolikor le možno surovo z namenom, da jih prisili prestopiti v utrakvistični razred. Pri tem pa je naletel na hud odpor slov. Seljanov, ki so doslej mirno prenašali vse Šikane Šolskih oblasti. Ogorčeni vsled takega postopanja niso več hoteli pošiljati otrok v šolo In nastal je več tednov trajajoč šolski štrajk, ki je vzbudil veliko pozornost po vsem Koroškem. Posebno obširno so se bavili s stvarjo nemškonacijonalni listi, ki so, boječ se, da se ne razširi ta nevolja tudi po ostalem Koroškem, v uvodnikih poživljali in šunt alivlado oziroma šolske ob lasti, da ^nastopijo z vso energijo proti tem
je proizvajal virtuoz v brhkem ritmu, nam je podal A. Bazzinijevo „La Rondo des Lutins* in N. Paganinijeve „Le streghe", skladbi, ki zahtevate velike tehnične spretnosti. Paganinijeve „Le streghe", varijacije na navaden tema, so pravi magntt za vsakega vijolinskega virtuoza vsled svojih tehničnih izrednosti in težav (paralelne oktave in drugi dvogmati, dvozvočni fiažoleti in pizzicato z levo roko). Gospod Culbertson, ki je v prvi točki programa kazal, vidno ginjen vsled navala simpatij od občinstva, vzrujenost živcev, je bil pri vseh ostalih točkah in tudi pri zadnjem, tehnično najtežjem komadu popolnoma gospodar svojih duševnih in telesnih sil. Njegovi dvogmati (paralelne oktave, paralelne terce itd.) so bili čisti in vzletni, dvozvočni fiažoleti kristalni in polni, piz-zicati z levo roko demonično-predrzni. Isto velja o prednašanju Bazzinijeve skladbe „La Rondo des Lutins" : ista čistost flažoletov in dvogmatov, ista točnost pizzikatov.
Občinstvo zbrano v velikem številu, je prisostvovalo koncertu vzorno pazljivostjo in obsipalo umetnika s tako frenetičnim aplavzom, da je dodal Še dve točki
„upornežem". Ia v resnici so šolske oblasti, mesto da bi popravile to krivico in ugodile upravičenim zahtevam Seljanov, uvedle strogo preiskavo proti stanšem štrajkujočih otrok, pri čemer se je posebno odlikoval celovški ekrajni glavar pl. Riiner, zaupnik nemškega »Volksrata*. Zadnjo drjanje te drame se |e doigralo minoli teden pred sodiščem v Le-lo7Cu, kjer sta bila obsojena dva selska kmeta „wegen Aufiehnung gegen dle Schul-behOrden" na teden dni zapora. Torej mesto pravice, ki so Jo iskali, dobili so — zapor.
Dež. Šol. svet je bil sicer primoran, premestiti omenjenega učitelja, ki |e bil povzročitelj sploSne ljudske nevolje, a se mu drugače ni zgodilo zalega, ker ga Je „Volks-rat" vzel v zaščito.
Tako nam je šolski štrajk v Selah zopet osvetlil v bengalični luči vso brutalnost nemškonacfjonalne večine in pristranost naših oblasti, ki so v prvi vrsti poklicane čuvati pravico. Ta šolski štrajk nam pa tudi dovoljuje upogled v demoralizujoči šolski tistem na Koroškem In naši merodajni či-aitelji bi morali znati upoštevati posebno jsihologično stran tega sicer zelo redkega dogodka pri svojih šolskorefjrmnlh priza-de van | ah.
Sicer pa bodo nemškonacijonalcl pri prvi priliki zopet zatrjevali, da so Slovenci na Koroškem z obstoječimi razmerami po-oolnorra zadovoljni in da si ne žele nikaklh sprememb.
jjitka na Kosovem polju - v zgodovini in v srbski narodni pesmi.
Zgodovinsko • literarna taka. Napisal prof. Makso Pirnat.
Onamo, onamo! da vidju Prizrea, ta to je moje — doma ću doć ; starina mila tamo me zove, tu moram jednoć oružan poć.
Črnogorski kralj Nikola I.
Črnogorski kraij Nikola I. se odlikuje po izredni vladarski zmožnosti In nenavadni hrabrosti; obče znano |e tudi, da ume spretno sukati pero, da Je zložil množico prelepih spevov, kateri so mu pridobili odlično mesto med srbskimi pesniki.
Nobena pesem pa se mu morda ni bolje posrečila, nego ona obče razširjena, ki se začenja s kitico:
Onam, onamo I za brda ona.
Zložil Jo je leta 1867. V pesniškem navdušenju gleda tu vrli črnogorski gospodar tja doli čez brda in hribe proti jugovzhodni strani. Za temi brdi se nahajajo razrušeni gradovi slavnih srbskih kraljev in carjev; Prizren se dviga ondf, nekdanja sloveča srbska prestollca; sveti samostan Drčani stoji Še tamkaj In ne daleč odtod se širijo bojna polja, na katerih spi nešteto srbskih junakov smrtno spanje; in ti junaki kličejo po osveti, ti Junaki pozivajo v boj, da se reši bedna raja. Slavni srbski Junak Miloš Obilic ima tamka| svoj grob, k temu grobu roma duh pesnika Nikole in njegova duša upa, da dobi pokoj, kadar bodo vsi Srbi svobodni.
Skratka rečeno: v tej pesmi se spominja Nikola 1. stare slavne Srbije, spominja se lepega Kosovega polja. Saj je na tem polju bilo središče nekdanjega sibskega carstva, ondi Je bilo njegovo srce, tamkaj pa se Je tudi odigrala znana nesrečna kosovska bitka, ki Je zadala smrtni udarec srbskemu carstvu.
Na Kosovo polje vodijo čitatelja te vrstice. Iz njih se lahko pouči, kje leži Kosovo polje In kakšno Je, iz njih pozve, kaj nam poročate o Kosovski bitki zgodovina in srbska narodna pesem.
I.
Kosovo polje je kotlina, ki meri 6500 km2. Na Jugu tvori mejo Šara-planina, na zahodu In severu severoalbanske Alpe, z vrhovi Rogozna in Kopavnik, na vzhodu
izven programa. Poklonjen mu je bil lo-vorjev venec.
Njemu vreden vrstnik je bil gospod (?), ki je s svojim razumnim spremljevanjem na klavirju pripomogel, da je dobila vsaka skladba pravi izraz.
Igra g. Culbertsona je napravila vtis na nas, da imamo pred seboj umetnika z veliki darovi srca in duha. Ako umetnika zdaj v zorni mladosti navdaja tako velika duševna sila in zmožnost v oživotvorjenju misli glasbenih velikanov, smelo pričakujemo, da bo tudi tehnika po nadaljni praksi vsestransko dohitevala njegovo duševno zmožnost, tako da bo plastičnost tonov vedno v soglasju z umetnikovo kon-cepcijo.
Mešani zbor „Glasbene Matice" je sodeloval pri koncertu s tremi jugoslovanskimi pesmicami, z dvema narodnima in z D, Jenkovo „Bože bratimstva". Vzlic pičlemu Številu vaj je koncertni vodja g. K. Mahkota s svojim zborom častno nasto* pil; saj se mu je tudi občinstvo izkazalo hvaležno z velikim odobravanjem, ki ni nehalo, dokler ni zbor ponovil zadnje pesmi.	_________	V, S.
V Trstn, dne 2. decembru l? 12
Črnagora. Posamezne točke teh gora so ^000-3000 m visoke. Dfarčka planina deli VS3 kotlino v dva dela, katerih eden je pravo Kosovo polje, drugi pa Metoja.
Kosovo polje ni ravnina, ampak valovit svet. V dolžino meri 30 km, v širino pi 16—18 km. Njegova nadmorska višina znaša 600 m. Metoja pa je 40 km dolga in 20 km široka.
Kosovo polje namaka Sitnica, ki se zliva v Ibar, ta pa v Moravo in Ž njo v Črno morje. Vode Iz Meto|e: Pečanska Bistrica, Dečanska Bistrica se stekajo a Drin, ki se izliva v Jadransko morje.
Pod turško vlado je tvorilo Kosovo polje poseben vilajet (namestniŠtvo), ki |e obsegal šest sandžakatov (okrajev), namieč| Prištinski, Skopeljski, Prizrenski, Pečanski, Sjeniški in Pieveljski.
Najvažnejši kraj na Kosovem polju je mesto Priština (18 000 preb.). V Prištini so stolovali srbski kralji. Blizu Prištine stoji znani samostan Gračanlca. Nad Mitrovico se nahaj?jo razvaline slavnega gradu Zve čana, ki je služil srbskim kraljem za stolico.
Metuja ima tri večja mesta: Peč, Dja-kovlco in Prizren. Peć (15.000) slovi po svoji volneni in usnjarski obrti. Nedaleč od Peći so razvaline samostana Studenka Slavni samostan Dećani, ki sta ga pozidala srbska kralja Štefan in Dušan, stoji 15 km proč od Peči. Djakovlca (25.000) izvaža sadje, žito, usnje in orožje. Prizren (40 000) je videl nekdaj lepe dneve, ko so imeli v njem srbski kralji svojo prestolnico. V Pri-zrenu izdeljujejo fino usnje in iz raznih kovin nakrasnine za ročaje nožev, mečev itd.
Prebivalstvo Kosovega polja in Metoje }e Jako mešano. Na Kosovem polju, v Prištini in Metoji prebivajo Srbi. Moralično In politično prvenstvo imajo Albanci, ki so se pomohamedanili; Albanci silno sovražijo krščansko vero in slovanski jezik. Posestniki in obrtniki so večinoma Turki (Osmantije) Srbski poturice so divji ljudje. Pravoslavni Srbi so siromaki. Pravoslavni Bolgari se odlikujejo po pridnosti In slove kot vrtnarji. Katoliki so trgovci In delavci. Cincari (Ku covlahi, romanskega pokoljenja) so se po-sroili, bavljo se s trgovino In ohrijo; znani so kot izvrstni zidarji^ po vsem Balkanu. L 1864. so tu naselili Čerkeze, da bi izpodrinili srbski živelj; Čerkezi žive v veliki revščini. Po mestih se nahaja fudi nekaj španjolskih Židov.
Kosovo je bilo že ob času Rimljanov obljudeno. Med leti 610—640 so se tukaj naselili Srbi; tedaj je Kosovo spadalo k srbski pokrajini Raši. Nekaj časa je bilo pozneje Kosovo v rokah Bolgarov in nato Blzantlncev. Koncem 11. stoletja so se polastili Kosovega Srbi Štefan Nemanja je dobil del Kosovega. Štefan Uroš Je razširil svo|o oblast že tudi deloma po Makedoniji In Albaniji. Štefan Dušan (1331—55), najslavnejši srbski vladar, se je polastil vse Macedonije, Tesalije in Albanije; za svojo prestolnico Je izvolil Prizren In Skoplje.
Ko so vladali imenovani srbski kralji In carji, se je na Kosovem razvila cvetoča kupčija in obrt. S Kosovega so vodila važna trgovska pota v Skader, v Bar, Kotor, Du brovnik in proti Sarajevu. Izvažali so živino, sir, ribe, kože; uvažali pa sol, obleko, nakitje. Trgovino so posebno gojili Dubrovčani s temi kraji. Kakor važen trgovski kraj |e veljalo Novo brdo, ki je ležalo na vlscki gori, 23 km vzhodno do Prištine. V dobi cd 1350 1450 je slovelo Novo brdo kakor najvažnejše mesto sredi Balkana.
II.
Prvič so trčili skupaj Srbi in Turki 1. 1371. Srbski kralj Vukašin se je tedaj vzdignil proti Turkom, ki so silili proti srbski meji. Srečno jih je odganjal in enkrat napodil celo do Odrina. Tukaj je dal Vukašin za svojo vojsko napraviti veliko pirovanje. Srbi so pili in se veselili, tu pa so se zbrali razkropljeni Turki in jih po noči nepričakovano napadli. Srbi so bili poraženi. In Vukašin je bežal samo z enim zastavonoscem, dokler je mogel. Nazadnje je mislil, da je že prišel na varno mesto. Tam je bil studenec, iz katerega se je hotel napiti. A v tem hipu mu pade izpod obleke zlat dvoglav orel, katerega je bil vzel raz prsi ubitemu Urošu, svojemu predniku. Kdo je ubil mladega carja, to se namreč dotlej še ni vedelo. Nikdo ni sumničil Vukašina kot ubijalca. Ko pa zastavonosec, ki je spremljal Vukašina, zagleda ta znak pri njem, reče mu precej: „Ti si ubil carja Uroša!" Vukašin se prestraši tako, da ne more izpregovoriti besede, in nato ga zastavonosec v svoji pravični jezi na torišču ubije. Potem vzdigne z zemlje zlatega orla ter ga nese v dokaz smrti Uroša in Vukašina k Lazarju, grofu sremskemu, najmlajšemu in najblagorodnejšemu izmed vseh Dušanovih prijateljev!
Lazar je precej naznanil to žalostno novico srbskemu narodu. Ko so se prepričali srbski velikaši, da je prenehala moška panoga Nemanjićev, in ker se jim je zdela tesna zveza vseh delov široke
„EDINOST" št. ?ZC.
Streti Jil,
države neobhodno potrebna, so se zbrali v v Prizrenu in si ondi izbrali Lazarja za jarja srbskega. Slovesno so ga venčali za carja vpričo srbskega patriarha in poslancev iz Carigrada.
Glavna naloga Lazarjeva je bila, da izravna stare duhovne in posvetne prepire z bizantinskim cesarstvom. Potem je krotil one podložne mogotce, kateri so mu odrekali pokorščino z izgovorom, da ni pravilno izbran car. Z druge strani pa je stopil v tesnejšo zvezo z knezi Bosne, Albanije in Zete, kateri so bili pod slabo vlado Vukašinovo postali skoro samo stalni.
Lazar je bil vrl mož. Odlikoval se je po posebni hrabrosti in izredni poštenosti. Gojil je samo eno in to iskreno željo, da reši Srbijo propada in da ponovi njeno nekdanjo moč in slavo. Na vso moč si je prizadeval, da se vrnejo zlati časi, kakršne je Srbija uživala za vlade Dušana Silnega. Dičile so Lazarja lepe zmožnosti, vendar ni mogel doseči svojega namena. Domač razdor je razroval državo. Ljudstvo samo je Čutilo svojo slabost in se ni nič kaj moglo navdušiti za boj. Na jugu so imeli precej moči Vukašinovi privrženci in ga niso hoteli priznati za vrhovnega vladarja. Bosanski ban se je okli cal za kralja, osvojil si je Travunjo in Zahumje ter si lastil Dukljo in Zeto. Lazar ni mogel niti zedi-niti pod sabo vseh srbskih pokrajin, kako bi si potem upal ponoviti slavno Dušanovo carstvo. Imel je malo moči. Zato se je tudi odrekel naslovu „car" in se z val samo kneza.
Na meji pa je pretil yedno večji vihar. Turki so neprestano napredovali. Vzeli so Drinopolje, Plovdiv in Srede c. Leta 1386 je prišel sultan Murat čez Balkan in se polastil Niša. Tako je zabil klin med Srbe in Bolgare.
Lazar si v tej zadregi ne ve drugače pomagati, kakor da prosi Turke mira. Turki zaenkrat prizaneso Srbiji, a Lazar se mora zavezati, da jim vsako leto plača po 10.000 cekinov in jim da po 1000 ko-njikov. Tako se je moral pokoriti Turkom. Pač je moralo plemenitemu Lazarju krvaveti rodoljubno srce, njemu, ki je videl v svoji mladosti slavo Dušana Silnega," pred katerim so trepetali Turki in Bizantinci. Dušan je hotel izgnati Turke iz Ev rope in se polastiti prestolice bizantinskih cesarjev — Carigrada. A v malo letih je propala moč Srbije. Ukloniti se je morala Turkom in jim plačevati davek v denarju in v krvi.
Lazar se ohrabri in zveže z bosanskim bano Tvrdkom. Skupno napadeta pri Pločniku Turke, ki so šteli 20.000 mož, in jih tako strahovito potolčeta, da jih ostane samo 4000 živih. Tu se ojačijo tudi drugi Lazarjevi sosedje in se zavedejo ž njim za boj proti Turkom. Lazar odpove Turkom davek.
Med tem potlači Murat Bolgare in se vzdigne z vso silo nad Srbe. Na Kosovem polju se postavita nasproti sovražni vojski. Toliko Šotorov se je belilo po ravnini, kakor bi jo bil zapadel sneg. Na eni strani je stal sultan Murat, na drugi pa starček Lazar, kateremu so prihiteli na pomoč: bosanski vojvoda Vladko Hanić, hrvaški ban Ivan Horvat, vlaški vojvoda Mirča in albanski glavar Juri Kastriota (Škender-beg).
S črnogorskega bojišča.
Naši mohamedanci.
Pod tem naslovom piše dunajski vse-učiliškl profesor Milan Rešetar v „Cetinj-skem Vjesniku" zelo zanimiv članek, v katerem razpravlja, ali Je vez, ki veže naše mohamedance po Bosni in Hercegovini s Turki, močnejša kot vez, ki Jih veže s Srbi in Hrvati, torej nacljonalna vez. Njegovo Izvajanje hočemo podati v kratkih besedah. S srbske strani se je pričakovalo, da se povrnejo po okupaciji Bosne in Hercegovine mohamedanci polagoma v srbsko kolo in da bodo razumeli, da Jih vera ne sme več loč ti od Srbov. To se sicer ni pričakovalo od starih, ki so se sod.lt ia odrasli kot Turki in za katere so ostali Srbi „raja", pač pa se Je upalo to od mlajših, to Je od izobražene mlajše generacije, ki se le prištevala deloma k Srbom, deloma k Hrvatom. Toda varal se Je, kdor je mislil, da Je narodna vez močnejša od verske. Starejši ljudje kakor tudi mlajši naraščaj je pokazal, da le verska vez moČne|ša, ker misli, da Je sedanja vojska na Balkanu „krščanska In Čisto verska", da ]e »plod netolerantnosti in krščanske zarote proti islamu*.
Jasno je, da se naši mohamedanci še
.X	SOLIDNO: in : ELEGANTNO
POHIŠTVO Rafaele" ITAUA
TMT - VIA MALCANTON - TNIV S
mr^'r
V«! zdravniki ga priporočajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na ^^ : 7 razstavah.:
Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. — Telefon št. 220I.
ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Nova pekama m_slaflcicarna v Trstu
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrai na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino -	v steklenicah. =====
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera-najnovejših angleških vzorcev.
Prodajalnica ur in dragocenosti
€r. Bucher
(ex drag Dragotina Vekjeta)
TrSt proD.kjet) CCFSO Št. 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
=DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
UMETNI zobje
Plombiranje zobov.
izdirame zobo^ brez
Jr
" vsake bolečine Z
Dr i. Čermžk V. ^usehe
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST •
ulica della Ca&erms št. 13, It. n.
Moja stara
izkušnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi 9 "vrbo dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz lilijivega mleka Steckenpferd' znamke „SteckeDpferd", Bergmann A, Oo., De5in (Tetscbvn) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, mi.-odilnicah, parfemerijah in drugih trgo-Ainah. Kavno tako se je obnasta Bjrtrananaova jina krema „Manera" za ohranitev nežnih belih damskih rok ; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod.
1
Zaloga dalmDtlnsKeia ulna
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu
Filip Ivaniševič, Trst
k ulica Valdirivo 17. lelefon 14 05. A
— Prodaja na drobno In na debelo.— ^
■	GOSTILNE : „Ali" Adria", ulica Nuova
štev. 18 in gostilua-Buffer, Piazza
LGiuseppina štev. 7, v katerih toči
KT svoja vina prve vrste.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil
trgovino jestvin
Trst - ulica Media št. 8 - Trst
jfodružuica v Kolo nji 295.
ICer imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postrežba točna iu na dom.
Z vsem spoštovanjem u dani
PETEH BRADELJ.
mmm
!>r« Peeiiik
Dr. PETSCHNIGG
£rst» m 3. Caterma štev. t
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni:
8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: li1/,—1 in 7—7%.
CH
nm
•■admai
Otvoritev
nove trgovine s stekienino in porcelanom
ter raznih galanterijskih predmetov in šip.
A. PALME & G.o, del. dr. z o. j. TRST
Telefon štev. 302.	ulica Campanile št. 21.	Telefon št. 302.
Steklar vedno pripravljen za dela na domu.
Uelikaoska zaloga pobišfva in fapecari)
:: Paolo Gastwirtb ::
TKT, oL Stadion it S - Mod 22-85 (Min sisdolHča Penite)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. K»iosai»t ut>w.
31
P
HBEiiiBBEi
R. Gasperini, Trst;
Telefon štev. 1974.	Špediter Via Economo
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
"D
b
Tovarna cementa mPortlandu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
BEiBEiBBa
Stran IV.
„EDINOST" št. 336.
V Trstu, dne 2. decembra 1912.
dolgo ne bodo asimilirali s Srbo-Hrvatf. \ Naši mohamedanci so se odločili, izbirajoč med narodnostjo in vero, za poslednjo in zbirajo doneske za „rdeči polumesec", molijo za turško zmago in se |ih nekoliko bori kot prostovoljci na turški strani.
Mogoče pa se bo vseeno moglo reči, ko mine vojna burja: brat je mio, koje vjere bio I
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva „Edinost" se bo vršila danes, v ponedeljek, dne 2. decembra ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici".
Prosi se za polnoštevilno udeležbo in sicer ob določeni uri.	Predsednik.
Zaplemba. Včerajšnjo Številko našega! lista so nam zaplenili. Zaplenjen je bil celi j uvodni članek „Jugoslovani in Avstrija", j Ker nam ni bilo mogoče prirediti druge iz-1 daje, pricbčujemo danes najaktualnejše spise j iz včerajšnje številke, ostalo pa, kolikor imaj Še pomena za čitattlj tvo, pa prihodnje dni.
Miklavžev večer pri Sv. Ivanu v „Narodnem domu, se bo vršil v korist Ciril-Metodovi podružnici v nedeljo, 8. t. m., ob 4 pop. Darovi naj se prinašajo v otroški vrtec.
Podružnica CM družbe na Vrdelci priredi v nedeljo, dne 8. decembra, „Mikiavžev večer" v prostorih „Gosp. društva* istotam.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu.
Danes, v ponedeljek, pevska vaja za ženski zbor, jutri, torek, pa za m o š k i zbor.
Veselični od tek tržaškega „Sokola" ima
dre vi ob 9, svojo sejo v društvenih prostorih.
Pevski zbor akademikov ima danes, v ponedeljek, ob 7 in četrt zvečer svojo pevsko vajo v prostorih „Slov. Utalnice*. Naj pridejo gotovo vsi tovariši pevci, ker je veselica že v nedeljo.
Dramatično društvo ima danes zvečer odborovo sejo.
nih prostorih pri Sv. Jakobu. Na to sejo so vabljeni tudi odstopivši člani odbora.
Nadzorstvo godb. odseka NDO.
Člani godbenega odseka I DO so vabljeni na zelo važen sestanek, ki se bo vršil | u t r i ob 8 in pol zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
V. redni občni zbor NDO se bo vršil v ned I jo, 15. t. m., ob 10 predpoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. tajni-kovo poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. poročilo strokovnega tajništva, 5. poročilo nadzornikov In pregledovalcev računov, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti.
Vesti iz Soriške.
Iz Tolmina. Tolminski fantje so priredili minole nedelje plesni venček v korist Rdečega križa Balkanskih držav.
Venček je nad vse dobro uspel, na čemer se psč mora v prvi vrsti izreči zahvalo vsem onim dražestnim gospicam, ki so kot dobre prodajalke zbrale nič manj nego K 83.
Prireditelji se morajo zahvaliti tudi vsem onim p. n. gg. ki so preplačali vstopnino. Iskrena jlift hvala! Razun par izjem, se ni od tukajšnjega uradništva — kakor po navadi — nikdo udeležil te prireditve.
tCVI.
— Oospa Lujiza Pirih je darovala 5 kron podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Škednju v zahvalo za neko uslugo.
Tržaška mala kronika,
TKST, 1. decembra.
Ni se jim posrečilo. V soboto zvečer je slišal kontrolni policijski inspektor Titz v ul:ci Traversale al Bosco štv. 8 v skladišču Del Mastro ropot. Dal je zastražiti ves oni predel in tudi poklicati trgovca Leopolda Streklja, katera trgovina se drži onega skladišča. Ko je Štrekelj odprl, so našli v njegovi trgovini tri tičke, ki so predrli zid iz Del Mastrovega skladišča v Stre kij evo trgovino, kjer so tudi že ukradli za kakih 6o K. drobiža. Bili so to 21 letni brezposelni mornar Ivan Torcello iz ViŽi-nade, 2oletni mornar Tržačan [Ivan Go-des, stanujoč v ul. della Guardia Štv. 4, in 3olctni Josip Bensa, Tržačan, voznik, brez stalnega bivališča. Vdrli so v skladišče s ponarejenimi ključi in potem predrli steno. Wertheimovko so pustili nedotaknjeno. Čudno je, kako je Bensa mogel skozi malo luknjo, ko ima velikansko grbo.
Poizkušen samomor. Angel Cercure, star 45 let, stanujoč v zagati Gusion štv. 4, si je včeraj prerezal z nožem vrat. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. Zakaj si je hotel vzeti življenje, ni znano.
Slovensko gledališče.
V	četrtek pride letos na vrsto opereta, ki se je med vsemi najbolj priljubila našemu občinstvu, Straussova opereta
„VALČKOV ČAR".
Ta opereta, popolne na na novo naštudlrana in inscenirana, ima potemtakem malone privlačnost premijere.
*
V	nedeljo popoldne so ponovili na našem odru Schillerjeve „Razbojnike", zvečer pa Fallovo „Ločeno ženo". Občinstva ni bilo preveč niti popoldne niti zvečer vkljub naravnost „gledališkemu" vremenu in res dobri uprizoritvi obeh dei.
Nar* del. organizacija.
Skupina NDO „Mestna plinarna"
vabi na občni zbor, ki se bo vršil danes ob 6 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Dnevni red : 1) Volitev novega odbora; 2) slučajnosti. — Tovariši, pridite v polnem številu 1
Odborniki in namestniki godbenega odseka NDO so vabljeni na odborovo sejo, ki bo jutri ob 7 zvečer v društve-
Vesti iz Istre.
Slovenska drama v Voloski-Opatiji.
Dramatični odsek „Slov. izobr. In podpornega društva" v Opatiji je vprizoril v času enega meseca dve igri in to : 20. oktobra t. 1. F. Govekarjevo narodno igro „Deseti brat", a dne 24. novembra Dolinarjeve „Ci gane". Obe igri je občinstvo mnogo hvalilo.
—	Vloge so bile v dobrih rokah in vsak poedini igralec je storil svoje v polni meri, kar je občinstvo, ki je napolnilo veliko gledališko „Narodnega doma" v Vo-loskl, polnilo do zadnjega kotička, priznavalo z veseljem. Tudi* kostumi so bili tako ukusni, da je bilo občinstvo presenečeno.
Dramatični odsek študira sedaj Finžgar-jevo „Naša kri" in „Revčka Andrelčka". Uprizoriju v bodočem mesecu Želimo dramatičnemu odseku Slov. društva v Opatiji najboljega vspeha. Drži naj se začrtanega pota v gojenju dramatike, ker dobrih sil,
—	kakor sta ravno dokazali ti dve predstavi
—	ima dovolj, da more uprizoriti tudi težje Igre.
Le tako naprej in uverjeni morete biti da postanete pravi miljenec našega občinstva, ki drugače precej zahteva. Priporočili ti društvu, da uredi oder, če je namreč možno, tako, da bo tudi ta odgovarjal silam, ki nastopajo. Tisto škripanje in pokanje naj bi enkrat za vselej zginilo, ker moti iluzijo in kvari užitek.
Če pa društvo nima na razpolago potrebnih sredstev, naj se obrne do posojilnice, ki bo (kakor lastnica „Narodnega doma") gotovo toliko kulantna, da v interesu stvari ssme da po tolikih letih zopet enkrat racijonelno popraviti oder, ki je take poprave skrajno potreben.
Nepoznan kritik.
Druge slovenske dežele.
Odlikovanje zaslug za — ponem-čevanje. Iz Beljaka. „Grazer Tagblatt" poroča, da je imenoval občinski zastop odvetnika dra. Mischitza v Beljaku častnim občanom. Mož si je pridobil zares velikanskih zaslug, a ne za blagor občine, temveč za germanizacijo bekštanjskih Slovencev. To odlikovanje nemškutarskega občinskega odbora si je zaslužil s tem, da Je izposlova od „Schulvereina" zgradbo Roseggerjeve šole v Vedičjivasi in da |e pri komlsijonal-nem ogledu stavbišča za igradbo Ciril in Metodove šole istotam uspešno zastopal interese nemškega Schulvereina, nemškutarskega župana in krajnega šolskega sveta — tako, da je zidava slov. šole zopet zavle-čena na nedogleden Čas. To so torej glavne zasluge novoimenovega častnega občana v Bekštanju.____
Anton Krušič,	j$
gt, 36. Izdeluie obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročile zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpoSilja nrorce na ogled. Gene zmerne.
32
SDS
21
a
Izboljšajte promet v svoji
tmc+ilni z Izvrstnim enim yuoUIIII pizenskim pivom
iz Ceike delniSke pivovarne v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi,
via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljobljani, Zagrebu, Pali, Zadru Itd
m
UDE

JL
RUDOLF SCHULTZE
- IZ BERLINA konoesljonlranl zebotehnlk -
Fiazza Barriera vecchla. nhod ulica Sette Fontane Stev. 2, IL

UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere man) posedujočih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. SPREJEMA OD 9—1 IN S—7.
Prodaja konkurzne zaloge.
V konkurzu gospoda Josipa Tomšič v Ilirski Bistrici
se proda konkurzna zaloga,
obstoječa iz železnine, galanterijskega in mešanega blaga, pohištva in trgovinske oprave itd. v inventurni vrednosti 4662 K 39 vin.
ofertnim potom v celoti en bloc najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe z vadijem 400 K (štiristo kron) je poslati najdalje do 15. grudna 1912 oskrbniku konkurzne mase.
Došle ponudbe se odprejo 17. grudna 1912 ter se sprejme le najvišji ponudek; upravitelj konkurzne mase pa si pridrži pravico zavrniti posamezne ponudbe brez navedbe vzrokov.
Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo do 20. grudna tega leta.
Ako se sprejme ponudba, kar se dotič-nemu ponudniku naznani pismeno do 20. grudna t. 1., položiti je kupnino v gotovini na roke konkurznega upravitelja ter mora zdra-žitelj prevzeti zalogo takoj po kupninski položbi.
Inventurni zapisnik in zaloga sta na na ogled v uradnih urah do 15. dec. 1912.
Upraviteljstvo konkurzne mase ne prevzame nobenega jamBtva, tudi ne za kakovost, niti množino blaga, navedeno v inventurnem zapisniku.	Dr. Alojzij Žnidarič,
ckr. notar v H. Bistrici kot konkurzni upravitelj.
TT
1 Umetniški predmeti 1
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino
v ulico Acquedotto št. 41.
POZOR KUPCI!
Dne 21. novembra t. 1. je začelo dražbeno postopanje posestva Elija Predoviča, veleposestnika in veletrgovca z živino, gostilničarja itd. v Ljubljani ki obstoji
predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hiše, nahajajoče se v neposredni bližini mestne klavnice ljubljanske; v poslopju se nahajajo veliki hlevi za živino in skladišča za meso ter renomirana dolgo let obstoječa gostilna.
Razun tega se proda na dražbi tudi takozvana Židanova hiša v Ljubljani, v kateri je nameščeno že dolgo vrsto let c. kr. poveljništvo dopolnilnega okraja v Ljubljani; poslopje je zelo obsežno in se nahaja v njem tudi zelo renomirana, že dolgo vrsto let obstoječa gostilna pri Židanu.
Končno se prodajo posamezne parcele, ki so deloma namenjene tudi za stavbišče in so raztresene po celi ljubljanski okolici.
Proda se tudi celo selišče, takozvano Predovičevo selo, ki obstoji iz 16 večjih in manjših hiš, katerih večina je posebno prikladna za delavske družine in so sploh namenjene delavskim stanovanjem.
Kdor naših čftateljev bi se zanimal za to prodajo, naj se oglasi v našem inseratnem oddelku, kjer mu je na razpolago dražbeni oklic, v katerem so posamezni objekti in pa njih cene natančno razvidne.
St. 2090/12.
RAZSLAS.
Daje se na obče znanje, da se bodo ob-državali, vsled namestništvenega dovoljenja v Trstu, zraven običajnega semnja dne 9. septembra še sledeči
semnji:
dne 9. decembra, dne 9. marca in dne 9. junija vsakega leta.
V slučaju, da pade sem nj na nedeljo ali praznik, se vrši isti dan pozneje.
Župaustvo Dekani
dne 26. 11. 1912
Slovenci! Slovani I Te°«ui£
edino slovenske nrarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprav* jamči se za 2 leti, fstotako tudi vsake naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k •volim 1 Udani ALOJZU POVH.
Crtinrt#>ofV» Antona JerkiČa naslov: Trst, al. ruiuurala delle Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	4449
a zmožni nemščine se
Stalni krajevni agenti _____
Bprejmejo ali pa tiastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ograki. — Ponudbe pod »Merkur", Brno, Tfeagasge 20._244
D ••siril IO	pohištva, bombaž evine, slik in dežnikov
■ I 0(Jajci	na mesečne obroke. Via Chiozaa 6,
I. nadstropje.	Ivan K1 u n.
Išče
se učenca za trgovino jestviu na deželi. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 2672
Stari časopisi (papir) M«
Zglasiti Be je v upravi „Edinosti".	1142
ECevljarnica »Alla Sartorella" - Trst
g	;	milimi no<mtti».i>(Miywu«iM>iu»M<»»iii)
NOVO!	Najboljše 1912. ffW NOVO!
^ 52608i.tev* Novoletna šaljiva dopisnica
kakor je 5e ni bilo. Vsaka dopisnica najboljSa, nedosegljiva, humoristična, senzacijonalna. Vsaka, tud najmanjša pošiljstav je dobro sortirana in vsaka dopisnica v zavitku.
Mi Imamo edini razprodajo.	Iščejo so zastopniki povsod.
II širrvpoMjkl 075 E Habiahorst & Co., Bochum i. W.
VI	1-75	3	7
100 ; l 3-_	*	Poštni predal 149.
Povzetje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta.
ilberto Finzi & €.0 I
Trst, ulica Gaetano Donlzetti 1.
ŽfiK
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito vsake vrbte, debele lil lilie
otrobe, oves In sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in ttaord bo pošiljalo na mahtero. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
Ili
i čevlje?
e. Blago fihk. I
Telita lz bera vsako vrstnik za molke, ženske In otrok Izvrstno In W CENH ZMERNI.