Leto LOTIL, ft. 281 Ljubljana, četrtek 13. decembra 1934 Cena Din L— ia&aj« rvaa dan popoldne, nrvaem« nedelj m praznike. — Inaeratt do 30 petit UKBDNI8TVO Df cmtAVNlSTVO Podrutnlce: MARIBOR, Smetanor« u/L - NOVO MESTU, bjuDi)anaaa ceeta rr«t š Dto J,, do lOO vr»t a Din od 100 do 500 vrat 4 Dtn S.-, Teč* tnseratl petit K«a«IJe*» oik» #*. S telefon št 26. - CELITE: celjsko urodni*tvo: Stroesrneverjeva ulica 1, teleKB tC ©a, mti Din 4- Popust po do^rroru. lneermtnl davek posebej. — »Slovenski Narod« --- „ — «34. «125 In SUB P«iru±nic» uprave: Koceaova nliea 2. telefon rt- ISO. - JESENICtt. Ob fcotodvoa« » fcUa mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inosematvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. rejeiuo. ********** "* R*e*m pri postnem eskovncm »roda ▼ ujut>u**n st io-ssa. PREOKRET ITALIJANSKE POLITIKE? Italijani vedno bol) obračajo hrbet Madžarom in iščejo sporazum s Francijo in Malo antanto Manifestacija prijateljstva Jugoslavije in Bolgarije Ob odhodu novega bolgarskega poslanika so priredili ▼ Sofiji prisrčne manifestacije za zbližan] e z Jugoslavijo Pariz, 13. decembra, r. Po ureditvi higosiovensko-madžarskega spora m posaarskega plebiscita je sedaj v ospredju zanimanje političnih in diplomatskih krogov ureditev odnošajev med Francijo in Italijo. Razvoj mednarodne politike v zadnji dobi }e rimske kroge dove-del do prepričanja, da je zbfižanje Italije s Francijo ne samo za Italijo koristno, marveč neobhodno potrebno. Bas razprava o jugosloveusko-madžarskem sponi pred svetom Društva narodov je jasno pokazala, da se Je fronta miroljubnih držav, ki so odločno proti politik} revizionizma, silno okrepila. Vrhu tega se je pri tej priliki še prav posebno vidno pokazala sila in moč Male antante in Balkanske zveze, ki zavzemata v srednji in južno vzhodni Evropi tako pozicijo, da morajo z njo resno računati tudi vse velesile. To je bilo tudi glavni vzrok, da se Italija v Ženevi ni preveč izpostavljala za Madžare. Odločilno za stališče, ki ga je zavzela Italija, je pa bilo vsekakor sporočilo zunanjega ministra Lavala, da bo Francija vselej ob strani Jugoslavije in da ne more biti govora o italijansko francoskem z bi i zanju vse tako dolgo, dokler se Italija ne odreče podpiranju madžarske revizronistlčne politike, ki je do-vedla do marsejskega zločina in dokler se ne sporazume z Malo antanto, v prvi vrst? pa z Jugoslavijo. V pariških političnih in diplomatskih krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je to jasno in odločno sporočilo francoskega državnika imelo svoj učinek. Iz pisave fasrstič-nega trska o ženevskih sklepih se vid, da se Italija vedno ho\\ odmika od Madžarske in ne kaže nobene voUe več, ščititi početje ina&iarskfh magnatov. Ita- lijanski Usti v svojih komentarjih preče? očitno namigujejo Madžarom, naj izvajajo iz ženevskega poraza potrebne zaključke in spremene svojo politiko do sosednih držav. Nasprotno pa poveličujejo Francijo in naglašajo, da mora čim prej priti do popolnega sporazuma v vseh vprašanjih, ki so med obema državama se nerešena in ki so bila doslej kamen spodtike. Z obžalovanjem so italijanski krogi sprejeli na znanje vest, da La val se ne misli tako hitro priti v Rim, marveč čaka, da se Italija sporazume tudi z Malo antanto. Zato so se včeraj iz rimskih krogov že razširile vesti, da bo rimska vlada povabila dr. Beneša na poset v Rim, da bi se pri tej prilrki pričela pogajanja z Malo antanto. V pariških krogih z velikim zadovoljstvom spremljajo ta preokret v Italijanski politiki ki naglasaio, da se bodo bas v tej smeri pokazale dobrodelne posledice intervencije jugoslo venske vlade pri Društvu narodov, ker je ta intervencija razblinila vse nade revizio-nistov in jih zavrnila na realna tla resnice. Pariz, 13. decembra- r- Predsednik zunanja politične komisije senata Berenser. ki se je kot zastopnik francoske vlade udpležil odkritja spomenika Chateaubrianda v Rimu, je imel ob tej priliki razgovor z Mussolini-jem. Zastopniku lista >Paris Soir« je izjavil pred svojim odhodom v Pariz, da se je v razgovorih z Mus«>liniiem mogel prepričati, da je italijanska vlada predvsem Musaolini sam, prepričan o neobhodni potrebi italijan-eko-franooskesra zbližanja- Z Mussolinijem je popolnoma odkritosrfVio razpravljal o problemih, ki ©e tičejo obeh narodov. Ko sp bo našla končnoveljavna ureditev italijanskih zahtev v Tunisu in se bo vpoatavflo franco-sko-italijansko sodelovanje v Afriki, se bodo za vedno ods-tranila nesporazumi jenja mod obema državama in bo odprta pot za sporazum. Preostalo bo le Še doseči mdd Francijo in Italijo skupno stališče v velikih evropskih vprašanjih, predvsem glede Srednje Evrope. Problem odnosajev med Italijo in Malo antanto nikakor ni nerešljiv. Italija in Juarosl«/vija imata Malne in važne medsebojna gospodarske odnošaje in bi bilo absurdno, ako ne bi nekega dne med obema državama prišlo do političnega kompromisa, ki bi v Podunavju in ob Jadranu zajamcil red in mir. Pariz, 13. decembra. AA. Havas poroča: Razmerje med Francijo in Italijo stopa zdaj v prvo vrsto perečih vprašanj. Uspešno sodelovanje med Anglijo, Francijo in Italijo v Ženevi in frasncosko-itali-janskc proslave v Genovi in v Rimu so ustvarile izredno ugodno ozračje za predstojeća pogajanja. Laval, pravi »Petit Parisien*. še ni določil dneva svojega odhoda v Rim. To bo storil šele, ko bo ta sveženj aktov dobro proučil. »NTe mudi se mi,* je izjavil Laval poročevalcu tega lista, pač pa se hočem podvizati, da to vprašanje temeljito pripravim.« Predsednik zunanjega odbora senata je po poročilu istega lista prepričan, da je ureditev vprašanj med Francijo in Italijo pred durmi. Ta ureditev, pravi list dalje, bo omogočila obema latinskima narodoma sodelovanje v Afriki in Evropi, kjer naj lojama kooperacija 90 milijonov Latincev postane središče delovanja na evropski celini v korist splošnega ravnovesja v Evropi. Vse to se ve v skladu z drugimi velikimi državami v srednji in v vzhodni Evropi, kar naj omogoči harmonijo v Podunavju, tako da bo vsak narod na tem področju ohranil svojo neodvisnost, ki jo je bil dosegel z mirovnimi pogodbami. Obenem pa naj ti narodi izvajajo širokogrudne vidike na gospodarskem in tehničnem področju. Sofija, 13. decembra- AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj ob 1430 je odpotoval v Beograd novi bolgarski poslanik na beograjskem dvom dr. Dimo Kaza-eov. Od novesa poslanika so se zelo prisrčno poslovili ter je bil razstanek prava manifestacija prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Med mnogimi odličniki, ki so spremili g. Kazasova, so bili predsednik vlade Kimon Georgijev in drugi člani vlade, sofijski metropolit Štefan, jugoslovanski poslanik z osebjem poslaništva, več članov diplomatskega zbora, več višjih oficirjev, mad njimi tudi zastopnik "vojnega ministra Tokio, 13. decembra. AA. Posebni odbor tajnega kronskega sveta je odobril načrt besedila note o odpovedi washingtonske pomorske pogodbe. Besedilo bodo predložili v končno odobritev plenarni seji tajnega kronskega sveta, ki je sklicana za 19. december. Mornariški minister je izjavil v senatnem odboru, da je sedanji japonski pomorski proračun zadosten, da bi Japonska mogla vzdržati tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Japonska mornarica ima skupaj 90.000 mož, medtem ko jih imajo Zedinje-ne države samo *0.000. Japonska se je torej že precej oddaljila od Zedinjenih drŽav, kar se tiče števila pooolnoma izvež-banih mornarjev, ki Zedinjenim državam in Člani Bolgarsko- ju gosi o venskega združo-nja ter mn«go novinarjev, ki so radi pri tej priliki želeli pozdraviti g. Kazasova kot bivšega predsednika bolgarskega novinarskega udruženja- Razstanku so prisostvovali rodi člani uprave bolgarskega Ao-pek cvetja na vagon, v katerem se je nahajal Kazasov. Odhod vlaka so vsi prisotni pozdravili s petjem naTo&n* birrmp ne bo tak

* odpovedi washingtoruštvo narodov je ob tej priliki pokazalo, da je za ohranitev mira neobhodno potrebno. Društvo narodov je napravilo Jugoslaviji veliko uslugo. V Ženevi so dobro vedeli, da je pretila velika nevarnost in so se zavedali tudi tega, da se morajo odstraniti težkoče. Kar se tiče marsejskega atentata, ni nobenega dvoma, da bi bil ves svet v vojni, ako bi se bil ta atentat dogodil pred svetovno vojno. Borba v Ženevi je imela globoke politične vzroke. Revizijonizem in terorizem, ki sta podlegla v tej borbi, se ne smeta medsebojno razlikovati. Minister di. Beneš je končno naglasil tesno sodelovanje držav Male antante. Tudi leto 1935 bo zelo težko, vendar pa je prepričan, da se bodo ob ohranitvi dosedanjih načel Male antante in z ozirom na jakost te zveze dale odstraniti tudi te težkoče. Za uspešno zunanjo politiko potrebuje tudi podporo v notranji politiki, za katero se pa ne boji. Prepričan je, da bo demokracija obstojala in premagala vse druge smeri. E>r. Beneša je pozdravil tudi jugoslo-venski poslanik dr. Grisogono, ki je dejal med drugim, da se je dr. Beneš boril v smislu Masarvkovega gesla »resnica zmaga«. To, kar ste z zunanjim ministrom La-valom in zunanjim ministrom Titulescom storili ne samu za Jugoslavijo, temveč za ves svet. je dejal dr. Grizogono, je zmaga, ki je bila priborjena za resnico. Jugoslo-venski narod ni narod, ki pozablja. Francoska žitna politika Država bo 1. julija pokupila vse žanje krušnih cen neprodano žito — Zni- Pariz, 18. decembra. AA. Havas poro-5a; V razpravi o žitnem zakonu je francoska vlada zastopala stališče, da je čimprejšnji povratek k svobodni trgovini eden izmed najvažnejših pobojev za obnovitev gospodarskega življenja. Temu stališču se je pridružila tudi poslanska zbornica s tem. da je s 312 glasovi proti 257 sprejela prvot ne določbe zakonskega načrta o žitu. kakor ga je bila vlada predložila. Na podlagi tesa zakona bo zdai država od 1. julija 1935 odkupila vse neprodane presežke žita no povprečnih tržnih cenah za prvo polletje 1935 leta. Kmetijski odbor je predlagal, naj bi zakon določil odkupno ceno na 97 frankov meterski stot. Tudi ta izprememba je propadla Predsednik vlade Flandvin je med razpravo izjavil v imenu vlade, da umakne zakonski načrt, če bi poslanska zbornica sprejela izpr^membe. ki jih je predlagal kmetijski odbor. »ŽPlim. je deial Flandin dalje, naela-•utl, naj bi se vsak Francoz zopet najprvo zanašal nase in na samega sebe, kakor nekoč, ko je delal po lastni pameti in ko ni pričakoval sleherno rešitev in vsega od zunaj in od državne podpore Ce zbornica sprejme naš zakonski načrt, bomo francoskemu narodu poklonili za božičnico znižanje krušnih cen za 20 do 25 stotink pri kilogramu. Utvinov v Berlinu Berlin. 13. decembra. AA. Danes prispe v nemško prestolnico sovjetski zunanji komisar Litvinov. Tu ostane 48 ur. Nemškega zunanjega ministra Neuratha bo Litvinov obvestil o pravkar sklenjeni konvenciji med Francijo in Rusijo. Pojasnil mu bo tudi sovjetsko stališče napram vzhodnemu paktu. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Minister Jevtić na povratku Navzlic odpovedi slavnostnega sprejema, se je zbrala po 8. na Glavnem kolodvoru precejšnja množica ljudi, da pozdravijo zunanjega ministra e. Bogoljuba Jevtiea, ki se vrača iz Ženeve. Poleg zastopnikov raznih društev, eo pričakali g. zunanjega minietra župan dr- Dinko Puc. senatorji Tvan Hribar, dr- Gregorin, dr. Rožič in dr- Ravnihar. Na kolodvoru je bila tudi četa gafcile^v v krojih nod vodstvom staroste Josipa Turka. Ko je pri vozil brzovlak na kolodvor, se je zgrnila množica pred voz, v katerem je bil e. minister in ?a toplo pozdravila. Zunanji minister je eprejel v vagonu oficijelna zastopnike in novinarje. Izmenjal je z zastopniki prijazne besede in hvaležno sprejel tudi ler> šopek svežega cvetja iz rok gdč-Hribarjeve, ki ga mu je izročila v imenu našega ženstva. Minister Jevtić je po oficijelnem pozdravu ©topil k vratom vagona, kjer eo ponovno sledile ovacije in se zahvalil za sprejem, rekoč, da mu je drago priznanje naroda potem, ko je v Ženevi zmagala morala narodov nad krivičnim zločinom- Zupan dr. Puc je predložil zunanjemu ministru spominsko knjigo, ▼ katero se je podpisal in ki bp pozneje prešla v last mestnega muzeja. Sledil je še kratek pogovor z oficijelnim i zastopniki v vagonu, nakar je viak ob 9. nadaljeval pot proti Beogradu- Meščani! Podpisana društva in organizacije pozivajo svoje Člane ln vse meščane na ma-nifestacijski narodno-obrambni zbor, Id bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 11. uri v veliki dvorani »Uniona«. Ženeva je priznala Jugoslaviji terjati zadoščenje za vse žalitve, ki so z umorom našega, Viteškega kralja Aleksandra Ze-dinitelja dosegle svoj strahoviti višek. Terjali bomo složno in neizprosno! ČUVAJMO JUGOSLAVIJO l »Boj«, združenje bojevnikov; »Bran-i-bor«, osrednje društvo; društvo »Soča«; društvo »Tabor«; »Družba sv. Cirila in Metoda«; Hubadova župa JPS; Jadranska straža; Jugoslovenski ženski savez; Jugoslo vensko profesorsko društvo; Jugoslo vensko učiteljsko udruženje; Klub Jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre; Klub koroških Slovencev; Klub Primork; Kolo Jugoslovenskih sester; Narodno^obrambni odsek Sokola kraljevine Jugoslavije; Narodna odbrana; Narodno strokovna zveza; Organizacija Jugoslovenske nacionalistične omladine; Pevska zveza; S reska organizacija saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani; Strelska družina; Udruženje rezervnih častnikov; Zveza kmetskih fantov in deklet; — vsi ▼ Ljubljani. Velike poplave na Zelandu London, 13. decembra. AA. V nekaterih krajih Novega Zelanda so nastale strahovite poplave, kakršnih ne pomnijo že desetletja. Mnogo naselbin je popolnoma odrezanih od sveta Tudi na Filipinih je vodovje popolnoma uničilo 29 naselbin. Nad 9000 ljudi je brez strehe. Velike poneverbe v ukrajinski državni banki Moskva, 13. decembra, č. Oblasti so ugotovile, da so bile v ukrajinski državni banki tevršene velike poneverbe. Škodo cenijo na 4 milijone rubljev. V afero je zapletena rudi neka inozemska trgovska tvrdka. Aretiranih je bilo doslej 45 bančnih m višjih železniških uradnikov. Preiskava se nadaljuje in je bil ustanovljen tudi že poseben državni odbor, ki bo pregledal vse knjige in kontroliral poslovanje ukrajinske državne banke. Nova uredba o zapiranju trgovin se ne uveljavi! Banska uprava izjavlja: Naredba o odpiranja in zapiranju tr-govkrskjh in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 20. novembra 1934., Službeni Ust z dne 28. novembra 1934. štev. 732/96. se začasno sisdra in ostane do nadaljnjega v veljavi dosedanja naredba o odpiranju in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 6. maja 1930-, Službeni fist št 5/2. Vremenski preroki molče Ljubijana, 13. decembra. Včaai to vremenski preroki zelo zgovorni in vedo napovedati vreme celo za vse leto naprej. Vedno pa zelo radi napovedujejo jeseni, kakšna bo zima. Navadno so tako jasnovidni, da napovedo vselej sibirsko zimo ter vse pripadajoče strahote. Sklicujejo se na razne naravne znake, na izkušenost kmetov, vendar pa tudi operirajo z znanstvenimi argumenti. Kdo bi jim ne verjel! In ljudje trepetajo pred zimo in znanstvenimi argumentacijami, ali se pa nepopisno vesele in so že v naprej omamljeni od bele opojnosti. Za Čudo, zdaj so pa utihnili oficijelni ln vei drugi napovedovalci vremenskih strahot ter katastrof Zdi se. kot da so opravili svojo Častno nalogo, čim eo nam napovedali zgodnja in Japonski imperializem Japonska je odpovedala washingtonsko pogodbo, da bi se mogla neovirano oboroževati in zavzeti prvo mesto med pomorskimi silami Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. decembra 1934 Gorenjski Sokoli pred sitiuško sezono Župne smučke tekme bodo v Skofji Loki — Otvoritev prve sokolske smuške skakalnice mo z tekom na 16 km in v prostih skokih. Prijave z« župne tekme je poslati naj- V nedeljo se je vršil na Jesenicah sestanek načelnikov društvenih smuških odsekov, v kolikor so že organizirani po društvih sokolske župe Kranj. Sestanek je otvoril naČemik župnegu smuškega odseka brat Avgust Ravhekar z Jesenic, ki je iskreno pozdravil navzoče, posebno pa predsednika saveznega smuškega odseka br. Dušana Podgornika iz Ljubljane. Br. Podgomik je izčrpno poročal o načrtih saveznega smuSkega tehničnega odbora, predvsem glede smuških tečajev, savezne smuške tekme, za katere kraj še ni dohočen, dalje smuških tekem za slovansko sokolsko smuško prvenstvo, ki se bodo vršile v tej zimi na Češkoslovaškem. Dotaknil se je tudi razmerja med savezom SK.T in vodstvom JZSS, ki bo kljub temu, da se svoječasno sklenjeni sporazum ni obnovil, naprej prijateljsko in korektno. Načelnik župnega smuškega odseka br. Avgust Ravhekar je poročal o delu v pretekli smuški sezoni, v sestavi župnega tehničnega odseka in o prireditvah, ki jih je pripravil odsek za to zimo. Soglasno je bilo sklenjeno, da se glede na to, da se bo v tej rimi otvorila v Skofji Loki prva sokolska smuska skakalnica v državi ki da bi se tekme morale že lansko zimo vršiti v Skofji Loki, kar pa se radi tehničnih ovir ni bilo mogoče, — da se bodo vršile tekme članstva, moškega in ženskega naraščaja 19. in 20. jan. 1935 v Skofji Loki. Tekme moške in ženske dece pa se prepuste v organizacijo župnemu mladinskemu odseku, ki ima predložiti načrt teh smuških tekem župnemu tehničnemu odseku v pogled in odobritev. Spored in razpis sokolskih župnih smuških tekem je naslednji: V soboto 19. januarja: Člani: tek na -16 km; članice: tek na 6 km; moški naraščaj: patrolni tek trojic na 4 km. V nedeljo 20. januarja: dopoldne tekma članov v sestavljeni tekmi v smuških likih in v smuku, članice: smuk na 2 km, moški in ženski naraščaj smuk na 2 km. V nedeljo popoldne: Člani tekme v smuških skokih za sestavljeno tek- kasneje do 12. januarja na naslov: župni smuški odsek sokolske župe Kranj na Jesenicah, v roke brata Lovra Humrs, Jesenice - Fužine. Žrebanje nastopnih Številk se vrsi nepreklicno 13. januarja ob 10. uri v Sok. domu na Jesenicah. Društvo po svojih zastopnikih lahko prisostvujejo žrebanju. Razpis tekem članov in članic zelo odgovarja razpisu saveznih smuških tekem in bodo župne smuške tekme veljale obenem kot izbirne tekme za savezne tekme in te za slovanske sokolske smuške tekme, ki se bodo vršile na Češkoslovaškem. Sklenilo se je tudi, da se bo v tej z i m i vršil smuški tečaj za smuške like in smuk na Pustem rovtu v Karavankah. Tečaj bo predvidoma trajal 7 dni in bo sprejetih v tečaj največ 20 tekmovalcev, v prvi vrsti takih, ki se bodo obvezali, da bodo po tečaju vežbali smučanje v okviru svojih društev. Tečajniki bodo nastanjeni v novozgrajenem smuškem domu SK »Bratstvo« in bo celotna prvovrstna dnevna oskrba dnevno Din 30.—, drugovrstna Din 25.— na dan. Vso skrb pa bo župni tehnični odsek posvetil vzgoji sokolskih smučarjev. Poziva vse sokolske smučarje, na jvedno in povsod nosijo sokolski znak, da s tem jasno dokumentirajo pripadnost k veliki sokolski organizaciji. Župni smučarski odsek dalje apelira na sokolsko članstvo, naj bo vedno trezno in dostojno in naj ne moti miru v planinskih kočah. Pazi naj na red in snago v svojem okolišu in naj ne dela škode posestnikom zemljišč, na katerih smuča. Smuča naj v prvi vrsti zato, da se giblje in utrjuje v prelestni zimski naravi, da se v nji navžije planinskega miru in blagodejnega solnca. Naj ne precenjuje svojih moči. Naj dobro prouči terene, na katerih smuča, naj med razgovori uporablja slovensko smuško nazivoslovje m ne izgovarjajo tujk — skratka: povsod naj nastopa kot Sokoli glede bednoatnega fonda, koliko se v ta fond prispeva iz tok. občine in koliko prihaja zopet nazaj t občino iz tega fonda, nakar mu predsednic pojasni, da se odda mnogo več, nego prejme in da sestavlja občina prav te dni dobro utemeljeno vlogo na merodajno mesto v tej zadevi. Nato je predsednik z zahvalo vsem sodelujočim zaključil sejo. Iz Metlike — »mrt kosi. V sredo je preminul Janez Ivanetifc, star 74 let, biv§i oskrbnik na pošti pri Gustinu. živel je sam zase v mali hišici na Hribu. Ker se v torek ni pokazal iz hišice in je bila le ta' zaklenjena, so sosedi poklicali orožnike, ki so vlomili vrata in našli starčka nezavestnega. Zdravnik g. dr. Omahen je ugotovil, da je starčka zadela kap. — v tukajšnji hiralnici je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni Anton Gre-gelj, star 70 let. bivši ključavničarski mojster. — Naj v miru počivata! — Smrtna nesreča, V nedeljo se je smrtno ponesrečil 28 letni Mirko Weiss. Pokojni je rad pritrkaval in je tudi v nedeljo na vse zgodaj pohitel v zvonik. Sv. Miklavž je namreč metliški patron in je \Veiss z zvonenjem vabil ljudi k jutranjici. Med potrkavanjem je dobil epileptičen napad in padel čez ogTajo v lini na cerkveno streho in nato na tla. Cez pol ure je zadob- ljenim poškodbam podlegel. Pogreb tragično preminulega mladeniča je bil v ponedeljek. — Prisega vojaških obvenikov. Vojni obvezniki letnikov 1864 do 1913 bodo prisegli zvestobo kralju Petru II. v nedeljo 16. t m. ob 8. uri zjutraj. Prisegali bodo le oni, ki so kadrovski rok že odslužili, a ne oni, ki so začasno ali trajno oproščeni vojaške službe, dasi so morda potrjeni. V Metliki morejo priseči tudi obvezniki iz drugih občin, če prebivajo v območju metliškega sreza. Zato opozarjamo prizadete, da se takoj zglase v pisarni dotične občine, kjer bivajo. Prisečj morajo obvezniki iz vsega metliškega sreza in občin Ribnik in Vivodina. Zbirališča so za bivšo občino Podzemelj pri Bračiki, za bivšo občino Gradac na komendskem travniku, za bivšo občino Drašiči ob križpotu DraŠiči - Slamna vas. za bivšo občino Radovica istotain. za bivše obč. Suhor, Črešnjevec in Lokvica pri Korenovem križu in za obč. Radatoviči pri Smiljaniču. Ko bo na zbornih mestih ugotovljena navzočnost posameznikov, bodo isti z voditelji skupno odkorakali na kraj prisege h grkokatoliški cerkvici Sv. Cirila in Metoda. V slučaju slabega vremena se bo prisega vršila na trgu pred narodno šolo. Po odredbi banske uprave je do 15. opoldne do 16. zvečer prepovedano točiti alkoholne pijače. Vse obveznike opozarjamo, da pridejo na zborna mesta najkasneje do 8. ure zjutraj dostojni in trezni. Občni zbor SK Ilirije Počastitev spomina kralja - mučenika — Poročila o uspešnem delovanju kluba in sekcij Seja trboveljskega občinskega odbora Podpiranje revežev ter skrb za brezposelne in siromašne otroke —» Volitve raznih odborov Trbovlje^ IZ decembra. Včeraj ob 16. uri se je vršila v tukajšnji občinski posvetovalnici seja trboveljskega občinskega odbora .Vodil jo ie pred sednik občine g. Jakob Klenovšek. ki je po uvodnih formalnostih podal besedo so-cijalnemu referentu občine g. Korimšku, da je obširno poročal o perečih socijalnih problemih občine. Iz poročila občinskega socijalnega referenta je posneti, da prejema od občine 3ftl ubožcev denarno podporo v mesečnem iznosu Din 16.730. Od teh 261 ubožcev jih 12 stanuje pri zasebnih strankah. 19 jih stanuje izven Trbovelj, 140 je starovpoko-jencev m 8 novovpokoiencev, ki so bili zaradi invalidnosti predčasno vpokojeni ter prejemajo to podporo zaradi minimalne pokojnine giede na veHko družino. Razen tega pa ie v občinski ubožnici še 22 ubož-eev. — Po novem obrtnem zakonu pripada vojnim obveznikom, ki morajo na orožne vaje, odškodnina, odnosno podpora. Ker je v občini mnogo vojnih obveznikov, ki niso aaposleni v industrijskih podjetjih, fbm bo v bodoče občina izplačevala za orožne vaje podporo v isti višini, kakor jo predpisuje obrtni zakon industriji. V letošnjem letu je bilo vpoklicano na orožne vaje okrog 27 oienjenih voj. obveznikov, katerih družine je morala občina za ta čas podpirati. — Na občino prihajajo tudi letos Stevimi otroci prosit za obutev, ker sicer ne morejo v šok>, vendar je treba to vprašanje podrobno proučiti, ker občina doslej takih podpor ni dajala. — Občina bo. morala adaptirati tudi občinsko ubožnico. — Na podlagi sklepa zadnje občinske seje je občina razpisala 20 štipend-dij po D*n 250.— za revne trboveljske dijake. Nato je soetjsint referent poročal o stanju brezposelnosti v trboveljskem revirju ter dejal, da je smatrati za brezposelne v smislu zakona le one, ki so dopolnili 18. leto starosti m one ženske, ki so s« kdaj preživljale od svojega zaslužka. Ne glede na pristojnost moramo podpirati vse. ki stalno žive v občini. Točasno pa žtvi v Trbovljah odnosno v trboveljski občini 644 brezposelnih s 761 družinskimi člani. Brezposelne zaposlujemo tako, da delajo pri raznih javnih delih oženjeni ves mesec, dočim samski brezposelni le menjaje se po pol meseca. Za oženjene brezposelne ima občina na razpolago 60.000 Din. s katerimi jih misli preko zime zaposliti, dočlm je za samske brezposelne razpoložljivi znesek Din 40.000.— mnogo premajhen, da bi se z njimi prebrodili najtežji zimski meseci. Zato se bo za samce zopet otvorila javna kuhinja, ki bo s tem denarjem lahko nudila hrano čez zimo. Tako upa občina najbolje resrti vprašanje preskrbe 4O0 samcev v predstoječi zimi. K debati se je oglasil občinski svetovalec g. Rerger, ki je mnenja, da naj bi dala vsaka šola gotov znesek za nabavo čev-liev revnim otrokom, ker šole a sredstvi v to <5vrho razpolagajo. Predsednik občine soglaša z mnenjem g Bercerja ter pripominja, da bi bilo priporočljivo koncentrirati vse karitativno delo. V bodoče naj bi društva ne dajala nikakih denarnih podpor, marveč naj bi se omeiila le na preskrbo obleke in obutve revežem. Obč svetovalec g. Pliberšek želi, naj bi občina posredovala pri šolskih vodstvih, ki naj bi obutev revnim otrokom čimpre-je raadoKla, da otroci tudi letos oe bodo v največjem mrazu bosi hodili v šolo, kakor se je to dogajalo prejšnja leta. Odbornik g. Skerbič želi pojasnila, zakaj prejemajo tudi novovpokojenci podporo na občini, nakar mu predsednik pojasni, da so to le redki delavci, ki so bili zaradi invalidnosti zgodaj vpokojeni, imajo majhno pokojnino in veliko otrok. Odbornik g. Lavrini vprašuje, ali bi se prehrana brezposelnih ne dala urediti tako, da bi si brezplačno hrano odslužili, nakar odgovarja g. predsednik, da je to neizvedljivo, ker je za to premalo sredstev na razpolago. Obč. svetovalec g. Pliberšek ugotavlja, da so pri javnih delih zaposleni tudi sinovi posestnikov: predsednik občine mu odgovarja d.i je pri javnih delih res zaposlenih 5 kmetskih fantov, ki pa so zelo revtii in potrebni. Nato poroča predsednik občine, da je pričela občina zbirati podatke o zaslužkih in družinskem stanju, ki so potrebni, da se pravično uredi vprašanje prehrane dfila-dine v mladinski kuhinji. Pri zbiranju teh podatkov pa ima občina precejšnje težkoče, ker mnogi nočejo razumeti važnosti socijalne evidence, ki je za sistematično prehranjevalno akcijo nujno potrebna. Uver-jen pa je, da bo tudi to vprašanje do novega leta urejeno. — Odbornik g. Skrinj ar je mnenja, da naj bi se presojal gmotni položaj ljudi, ki pošiljajo svoje otroke v mladinsko kuhinjo, ne po 14 dnevnem zaslužku, marveč naj bi se vzel za podlago zaslužek daljše dobe, ki bo boljše merilo za presojo socijalne potrebe ene ali druge družine. Sledile so volitve v kmetijski in gradbeni odbor za javna dela: na predlog g. Pusta so bili izvoljeni v kmetijski odbor gg. A. Jordan, Forte, Gričar, Zadobovšefc in Ahac. kot namestnika pa gg. Prasnikar in Mrzel. V gradbeni odbor pa je bil izvoljen poleg občinskega gradbenega refe$ renta in zdravnika, ki spadata po svojem položaju v ta odbor, še obč. svetovalec g. Sitter. — V banovinski odbor za javna dela sta bila izvoljena predesdnik g. Klenovšek in namestnik g. Jordan, ki sta se že udeležila ene zadnjih sej tega odbora ter izposlovala. da bo občina dobila sredstva za nekatera važnejša m večja javna dela. Izvoljen je bil rudi občinski nabavljal-ni odbor, ki bo razpisaval vse dobave za občino, ki so bile doslej brez prave kontrole. V ta odbor so bili izvoljeni gg. Jordan, Murn ter obč. gradbeni in socijalni referent. Predsednik občine je poročal, da bodo uradne ure na cbčini odslej naprej po nalogu oblasti od 8.—12. in od 15.—18. ure, ob sobotah pa od pol 8. do pol 14. ure. Ob nedeljah in praznikih bo imel vedno po en uslužbenec dežurno službo, vendar se pa takrat stranke in vloge ne sprejemajo. V odbor za popravo vo1:lnih imenikov se izvolita gg. Gustiv Tordan in Rudolf Pust. Sprejet je bil predlog, da doplača občina občinskemu uslužbencu Cestniku znesek Din 300.— ki ga ie doslc prejemal od banovine, ker z zneskom Din 350.—, ki ca prejema od občine, ne bi mogel živeti. Obč svetnik g. Berger priporoča, da črta občina trošarinske zahteve in kazni onim kmetskim ljudem, ki so glasom poročil pristojnih občin neizterljive, kar se soglasno sprejme. Odbornik g. Lavrini psost ml pojasnilo Ljubljana. 13. decembra. Na*e največje športno društvo, SK Ilirija, je imelo snoči svoj 24. redni občni zbor. V veliki dvorani OUZD je predsednik dr. Stanko Lapajne pred velikim številom članov otvoril zborovanje. V toplih besedah se je spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim klicem slava, nato »pa položili zaobljubo kralju Petru II. Predsednik se je spominjal nadalje med letom umrlih članov, zatem pa je prešel na klubovo delovanje. Omenil je velike uspehe, ki so jih dosegle klubove sekcije in se skoro vsaka od njih lahko ponaša z naslovom en- ali večkratnega državnega prvaka. Zlasti se je zahvalil načelnikoma lahkoatletske in smučarske sekcije majorju Jancu oziroma Pipenbacherju, ki službeno zapuščata Ljubljano. Povdaril je, da je velika mednarodna prireditev v Planici za propagando tujskega prometa v Jugoslaviji več zalegla, kakor kupi reklamnih člankov. Zborovalci so poslali pozdravno brzojavko ministru za fizično vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču, pozdravni pismi pa banu dr. Marušiču in predsedniku občine dr. Pucu, ki sta klubu veliko pomagala. Občni zbor se je tudi zahvalil za veliko pomoč ljubljanskemu tisku. Izredno obširno poročilo je podal tajnik g. Polajnar in to iz dveh vidikov: iz internega poslovanja kluba in njegovega gospodarskega stanja ter o stališču kluba proti športnim instancam. Omenil je težke finančne prilike. Odbor je moral ves razpoložljivi denar vložiti v preureditev stadiona in so bile zaradi tega sekcije prikrajšane v dotacijah. Klub je samo letos investiral v stadion nad 60.000 Din. Nogometna sekcija se zaradi visokih davčnih dajatev in najemnine iz izkupička tekem ne more vzdrževati. Upravni odbor dela na tem, da se najemnine športnih prostorov zniža. Tajnik je obširno obravnaval stališča Ilirije proti nadrejenim športnim instancam. Klub šteje 1200 članov. Blagajniško poročilo g. Medica izkazuje 1,400.000 Din denarnega prometa. Na podlagi poročila revizorjev je bila soglasno izglasovana razrešnica staremu odboru, nakar so sledila poročila posameznih sekcij. Nogometna sekcija Nogometna sekcija je imela 89 javnih nastopov in dosegla seore 380:80 golov v svojo korist Zaradi visokih javnih dajatev je bil mednarodni spored jako skromen a tudi domače tekme so bile kvalitetno manjvredne. Sekcija se je morala boriti z višjimi silami. Sekcija pripravlja popolno reorganizacijo udejstvovanja. Labkoatletska sekcija Lahkoatletska sekcija šteje 131 članov. Imela je 5 lastnih, sodelovala pa je na 24 tujih prireditvah. Sekcija si je osvojila v cross-countryju prvenstvo juniorjev, prvenstvo Celja, prvenstvo Ljubljane in državno prvenstvo. Na državnem prvenstvu moštev je zasedla drugo mesto. Na raznih Jrugih tekmovanjih so člani sekcije postavili več jugoslo venskih rekordov, kar velja zlasti za Bručana, Stepišnika in Sporna, ki so tudi nad vse častno sodelovali v državni reprezentanci na balkanskih igrah. Stepišnik je postal v metu kladiva prvak in rekorder. Sekcija je predvsem napredovala v metih, pri tekih pa se je pokazalo prinianjkanje tekališča. Ženska in bazenska sekcija Ženska in hazeuska sekcija je dosegla letos državno prvenstvo v lahki atletiki, v hazeni pa podsavezno prvenstvo. Sekcija je dala 3 igralke v državno reprezentanco proti Poljski in Češkoslovaški in tako uspešno pomagala Jugoslaviji do naslova svetovnega prvaka v hazeni. Težkoatletska sekcija Za težkoatletsko sekcijo je poročal načelnik Tone Kos, ki že 8 let uspešno in vzorno vodi to sekcijo. Goji rokoborbo, dviganje uteži in boks. Sekcija je dosegla v rokoborbi naslov banovinskega prvaka, na državnem prvenstvu pa je postal Gor-janc državni prvak v težki kategoriji. V dviganju uteži ah" kakor io imenuje načelnik, v inženjerski sekciji. Ilirija nima enakovrednega nasprotnika v Jugoslaviji. Plavalna sekcija Plavalna sekcija si je priborila naslov državnega prvaka v plavanju, pa tudi seniorsko državno prvenstvo v plavanju in skokih, pa tudi drugo mesto v juniorskem plavanju in seniorskem in juniorskem vaterpolu. Njeni odlični ?lani so postavili letos več državnih rekordov, mod temi Miha-lek na 400 ln 1500 metrov. Za sekcijo je bil Izredno hud udarec tragična smrt nadarjenega Borisa Zirovnika. ki je umrl prav v začetku sezone. Sekcija je mnogo storila za razvoj in propagando plavalnega sporta v vsej Sloveniji in Jugoslaviji, in je v prirejanju mednarodnih tekmovanj na prvem mestu. Med njene izredne uspehe je tudi prištevati zmago v medmestnem srečanju v Gradcu. Za bodočo sezono je sekcija pridobila z VVilfanom znatno oja-čanje. Smučarska sekcija Smučarska sekcija je bila letos v krizi in je zaradi tega priredila le dve tekmi, od katerih pa je bila planiska najveličastnejša. Sledila so še poročila sabljaške, drsalne, hokejske, teniške in table teniške sekcije, ki so vse dosegle velike uspehe. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno brez debate. Volitve Pred volitvami je upravni odbor stavil nekatere predloge, ki so bili sprejeti soglasno. Sledile so volitve. Po pravilih je odpadla polovica odbornikov, ki jih določi žreb in je bilo treba izvoliti nove. Izvoljeni so bili soglasno za I. podpredsednika direktor dr. Vrhunc. II. podpredsednik Ivan Tavčar, tajnik I Polajnar, gospodar I. Florjančič, gospodar II. Kos Anton, za odbornike podpolk. Orlović. dr. Florjančič. dr. Radman. Sumi Peter, inž. Fine, Karel Soss, Rudolf Juvan, arh. Schell in Končan Anton. Sekcijski načelniki niso bili vsi izvoljeni ter jih bo pozneje kooptiral upravni odbor v sporazumu s sekcijami. Zborovanje je bilo končano ob 23.30. ijč, Marjan Rus- in Zupan- V režiji g. Primožiča, ki je do potankosti izdelana in podčrtana romanska šegavost in nagajivost Žen, ki zagodejo svojim grobim možem salo, bo našlo delo okvir za umetniško zrelo in do Lrnano predstavo. AnL Nedošinska Lida B a a r o v a Vlad. Borskj Otomar Korbelaf slavni češki umetniki igrajo v veliki opereti veselja — godbe — petja Zlata Katarina po gledališki veseloigri »Trmoglavka Katarina« Danes premiera ob 4., 7. in 9.15 uri. ZVOČNI KINO IDEAL. Najnižja vstopnina 4.50, 6.50, 10 Din Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 13. decembra: >Waterloo<. Red B. Petek 14. decembra: zaprto. Sobote 15. decembra: Matiček se ženi. Izven. Premiera. Nedelja 16- decembra: ob 15. uri: Orlic. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Waterloo. T zven Znižane cene-* >Vesoli dan. ali Matiček se teni< je naslov Linhartove igre, ki io vprizori drama prvič v soboto dne 15- t- m. v režiji^ g. dr. Gavelie. Linhart je prevedel in lokalizi-ral delo francoskega pisca Beaumarchaisa, ter ga na ta način presadil na naša tla. Delo je duhovito Ln lahkotno, ter vzbuja s svojimi zapleti jaji najbolj komične prizore. Y]rv0 Matička igra g- Sancin, njegovo nevesto Nežiko g&. Mira Danilova, barona g-Levar in baronico ga. Nablocka. Kdor pozna režjie dr. Gavelie v naši drami, zna reniti n^erovo delo. ki obeta z vprizoritvijo bodoče premiere novo lepo predstavo. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 13. dec.: »Hoffmannove pripovedke«. Rfr1 četrtek. Potek 14. decembra ob 15. uri: >Hovanšči-na«. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Sobota 15. decembra: Sv. Anton. Tzven. Cene od 24 Din navzdol. Nedelja 16. decembra: ob 15. uri: Od bajke do bajke, balet. Tzven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Traviata. Cene od 30 Din navzdol Izven. »Cesta _ plesna reportaža«: — nazivlje Katja Delakova svoi plesni ciklus, e katerim je z izredno veVkim uspehom eo«do-vala na Dtinaiu in v Mariboru. V Ljubi iani nastopi s to nadvse zanimivo plesno stvaritvijo v torek IS- decembra ob 20. uri v dramskem eledJalfSeii. Za >Ce*doe fo napisal nisateli Ljudevit Mrz*»l literarno vlozTro ne-Vnke ne«mi v prozi katere bo recitirala £ro-sna Nada Oberefenerie**; muzika ton vodstvo io v roknb nrof Pavla Sivfoa Oporar-iamn na ta večor a katorim lo v r<>Vah dr £v*re. režira Dfl 9 Primož'č >Stirje srrobjane« pojejo Betetto. Primo* KOLEDAR Danes: Četrtek, 13. decembra, katoličani: Lucija, Vitača. Današnje prireditve. Kiuo Matica: K raljica Kristina (Greta O ar bo J. Kino Ideal: Zlata Katarina. Kino Dvor: Tarzan in njegova družica Kino Siska: Sveti Anton vseh zaljubljenih patron Jngoslovensko-čeŠkoslovaška liga predavanje prof. Vavpotiča o modernem Češkem slikarstvu ob 20.15 r verandni dvorani restavracije >Zvezdac. Dežurne lekarne Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 8 in Ramor, Miklošičeva cesta 36. K orgijam v zob©-tehniškem ateljeju Ljubljana, 13. decembra. ppiismA afera nedavno aretiranega zobo-tehnika, v katerega, ordinaciji so se odigravale pravcate orgije, je vzbudila v Ljubljani splošno pozornost in vsa javnost z zanimanjem pričakuje nadaljnjega razpleta afere. V interesu preiskave Se ne moremo objaviti podrobnosti Zobotehnik je bil sicer Že pred tednom dni Izročen sodišču, vendar je policija še vedno na delu, da pojasni nekatere podrobnosti, v dosedanji preiskavi so prišle na dan tako nemoralne stvari, kakor jih menda na&a kriminalna kronika se ne pomni. Naj navedemo samo en primer: Zobotehnik je neko svojo pacijentko med ordinacijo omamil, potem pa oskrunil in fotografiral, čez nekaj dni pa zahteval od nje, da mu mora prinesti 20.000 Din ... Policija dela s polno paro. Zaslišanih je bilo že mnogo prič. a prihodnje dni jih bo morala policija zaslisati Se okrog 100. Med temi pričami so Številni zobotehnikovi znanci nesrečne žrtve in drugi. O aferi, ki se razvija v velik škandal, bomo podrobneje poročali, cim policija zakljiiči preiskavo. Sleparije s kokainom Ljubljana, 13. decembra. Razprava v kokainski aferi se je včeraj ves dan nadaljevala z zasliševanjem prič. Nase včerajšnje poročilo glede izpovedi Kokalja je treba resnici na ljubo v toliko popraviti, da je Tor kar, ko je prodal Seljaku >kokain«, rekel Kokaiju: Zdaj je pa ta osel kupil fižolovo moko. V našem poročilu je pomotoma stalo, da je te beaedo rekel TurnŠek, ki pa jo glede tega neprizadet. Popoldansko zasliševanje se je nadaljevalo ob 16. Preči tane so bile pismene izpovedi prič. Izvedeniško mnenje o zmesi, ki so jo prodajali kokainisti, pravi, da v nji ni bilo niti sleku o kokainu. Tudi oprema zavitkov in steklenic je bila grob falsifikat, ki je originalu le malo sličen. V steklenicah je bil novokain, ki nima narkotičnega svojstva. Tudi je falsifikat amor-fen, d očim pravi kokain kristalizira. Po pročitan ju poročila obmejnega komisarija-ta na Rakeku in ondotne orožniške postaje, se je obtoženi Seljak, ki je prej zanikal vsako občevanje s kokainisti. dvignil m izjavil: če je tako, bom pa povedal po pravici, kako je bilo. Slišal je o trgovanju s kokainom in je vprašal Torkarja, koliko je resnice na tem. Ta se mu je prestavil pod imenom Slavko Berce. Izpovedal je tudi o Dežmanu in Kokaiju, da sta podpisala neko garancijo, s katero jamčita, da mu bodo vrnili denar, ako jim bo prinesel blago, ki so mu ga prodali. Čeprav je bil ogoljufan, je sklenil, da o zadevi molči. Torkar je na vprašanje predsednika potrdil izpoved Seljaka, zarrkal je pa. da bi so predstavil pod krivim imenom. Tudi Dež-rnan in Kokalj sta podpis priznala Kokalj je Se pristavil, da bi bila razprava že davno končana, ako bi Seljak prej spregovoril. Seljak mu je nat0 rVMtal. da se mu je izdajal za pekovskega mojstra ■ pekarijo v Rožni dolini Kokali: kot brezposelni pekovski pomočnik som pao" reflektira! na pekarijo. Državni tožilec ie na podlatri izpovedi Seljaka razširil obtožnloo pri Torkariu. Dežmanu in Kokaltu. d oči m so zagovorniki predlaeraJi zaslišanje novih prič. Razprava je bila prektniena ob 19.30 in se bo nadaljevala danes ob 15 Govorili bodo državni tožilec m vseh 7 zagovornikov. Sodba bo predvidoma izrečena Solo v nekaj dneh. Iz Stične — Vojaikl obverniki bodo pripeeli v nedeljo 16. t. m. kralju Petru TI. v Stični na prostoru, kjer se običajno vrfte vso vojaške prireditve. Prisesa bo ob 9. nri dopoldne. mKm — Prvodecemberske proslave v novomeški sokolski župi. Vse sokolske edlni-ce novomeške sokolske župe so dostojno proslavile letošnji sokolski praznik Prvi december, ki je bil združen z zaprisego vsega članstva novemu mlademu kralju Petru D., kar je dalo vsej proslavi še večji sijaj in poudarek Program, predpisan od Savezne uprave, je bil v celoti v vseh edinicah izvršen Posebno slovesno so proslavile Prvi december edinloe Novo mesto ln Mokronog Društvo Novo mesto je poleg dopoldanske svečanosti priredilo za mladino sokolsko mladinsko akademijo z izbrantir sporedom Sodeloval je g par točkami tudi ananl mladinski zbor: novomeški Skrjančki pod vod stvom br gterbenka Udeležba Je bila na vseh proslavah skoro polnofttevtlna članstva ter mladine. Razprodajah) so se tudi sokolska srca ln s tem so tudi naše edinice priložile svoj skromen dar socialnemu fondu viteškega kralja mučenika. — Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu, da le preminil njeea zvesti član brat Sime S t o 11 č. Društveno odposlanstvo se udeleži pogreba ianes ob 16. url izpred mrtvašnice. Stara pot št 2, v clvlln! obleki z znakom članstvo vabimo, da se pridruži odposlanstvu. Blaeonokoi alka čaeten spomin. tev 181 »8LOVEN8KI NAROD«, dne 13. deeenftra 1934 Stran 3. DNEVNE VESTI — Novi podporočniki. Z zadnjim vojnim ukazom so napredovali v čin rezervnega podporočnika dijaki naredniki: Jožef Se-nica, Ivan Brabec, Franjo Kocjančič, Leopold Rijavec, Franc Habe, Peter Sefer, Gabrijel Zemlja, Valentin Zupan. Otmar Potrč. Boris Rajh, Viljem Koren, Jožef Kmetec, Ivan Javornik, Pavle Radanov, Zdenko Senekovič, Jože Pleš, Rudolf Goršek, Ivan Kružic, Henrik čamernik. Josip Epert, Karel Prah. Jožef Veeenjak, Leo Pretner, Josip Gorlčar, {van Somun, Franjo Felđhamer, Ludvik Gabrovšek, Karel Strubelj, Zvonko Gaži, Franjo Zupane, Anton Horvat, Jožef Košorog, Mihael Leder. Josip SuSIč, Franjo Lipovec, Franjo Novosel, Joalp Kale, Jurij štante, Vid Ivanušec, Josef Herf, Oskar Tominec. Ivan šoštarič, Filip Knizel, Srboljub Oblak, Josip Krimer, Andrej Preger, Josip Konic, Franjo Kuštrak, Anton Trdan, Drago Černe, Milan Kovačič, Ivan Jeruc, Jožef Kert, Bogomir Pirš, Otmar Križ, Stanislav Potokar, Alojz Kocmnr. Franjo Ličof, Stanko Ježek. Josip Janko, Janez Rczman, Josip Sutlar, Feliks NigPč, B.an-ko šur, Zlatko Radej. Vladimir Pihler. Slavko gtivič. Ivan Frelih, Rudolf Petri-čeo, Jožef černivec. Cvetko škalec, Alojzij £epec, Leopold Vandekar, Ivan Hra-balek, Teodor škrinjar, Štefan Kovač. Franc Zupan, Alojz Adelmajer. Franjo Fut, Zvonimir šare, Alojz Bolta, Josip štefanec, Bojan Ribnikar, Franc Veber, Vekoslav Medved, Ivan Knežič, Ervin Pu-ter, Avgust Praprotnik, Darij Lapajne, Albert čeme. Anton Kovač, Božidar Goldner, Anton Kincelj, Makso Horvat. Zdenko Sar^n. Josip Derenčin. MIlan Možina, Ferdinand Pleteršek. Karel Ula-ga, Oto Hrastnik, O^kar Spaček. Stanislav OJeler, Andrej žmavc, Franjo Tupan. Franjo Beg. Vladimir Venuti. Ivan Zužič, Franjo Vanjur. Rudolf Volk. Roman Juri-nec, Viktor Šinkovec. Karlo Viziak. Drago Novak. Marjan židovec, Ernest Hope. Alojz Demut, Heribert Dobo višek, Ivan Gregorin, Marjan Baebier. Andrej Benko, Alojz Radselj, Rudolf Kobold. Ivan 1»-pert, Stanko Ravnikar, Ivan Mrzl* Franjo Lorkovič, Franc Herman. Ivan Ferček, Anton židanik, Anton Bischof, Drago Knrba. Rado UrbančiČ. Janez ?eme. Vekoslav Knauer, Franc Peitler. Velimir Hranjec. Oto Lever. Peter Llsičar, Josip šefe. Ivan Ilovar. -Ivan Stropnik. Edvard Resner, Julij Kozjak, Janez Lampič, Franjo Bončina, Viktor Vavpot. Pri slabosti ie naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Joscfove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josrfova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Posnemanja vreden sklep beograjske občine. V časopisju je bilo pred tednom priobčeno, da je beograjska mestna obč na sklenila, da bo v počaščenje spomina blagopokojnega kralja na svoj račun dala izročiti vse v beograjski zastavljalnici od brezposelnih zastavljene obleke, perilo, suknje, čevlje in slične efekte tako, da bodo brezposelni mogli brez plačila dvigniti svoje zastavljene predmete. Lepšega čina, kakor je ta sklep, si za počastitev spomina Nj. Vel. pok kralja Aleksandra I. občina res ni mogla izbrati, kajti s tem činom bo občina oblekla na stotine 6arojih reveže v, ki so v največji bedi bili primorani zastaviti dostikrat morebiti zadnji komad svoje obleke. Ali ne bi temu zgledu sledila tud; ljubljanska mestna občina in storila enak sklep? Saj je tudi v Ljubljani na stotine takih revežev, ki so se v največji stiski morali zateči v zastavljalnico in so morali, da se za silo prehranijo, zastaviti svoja oblačila In sedaj prezebajo v tenkih gornjih hlačkap ?n br^z lukenj, pa tudi brez spodnjega perila. Med temi reveži pa ni samo delavcev, temveč tudi mnogo duševnih dela"cev-revežev, id so še tem bolj prizadeti, ker le-ti ne morejo prosjačiti in z zastavljanjem prikrivajo svojo rev$ iz inozemstva, 47 °/e pa naših državljanov. — Letna skupščina nastavnikov šol za defektno deco. Udruženje nastavnikov šol za defektno deco kraljevine Jugoslavije bo imeli svojo prvo redno letno skupščino v dneh 3 ln 4. januarja 1935 v dvorani za gluhoneme v Beogradu, De-Ujradska št. 40. — V pisemskem zračnem prometu v Južno Ameriko so pristojbine relativno visoke in kot enota za taksiranje velja že teža od 5 gramov Ker pa tehta po veČini vsak pisemski ovitek s papirjem več kot 5 gramov ali celo nad 10 gramov, je 'ružba za zračni promet >Air France« iz- dala posebne kuverte in poseben papir, tako da bo navadno pismo tehtalo manj kot 5 gramov, papir bo dvojen, za pisanje na roko in za pisanje na atroj. Taksen ovitek s papirjem vred bo veljal 1 dinar. Prodaja se bo začela s 1. Januarjem 1935. in sicer pri poštah Ljubljana 1. Maribor 1 ln Celje. — Razstava ljubljanskih likovnih umetnikov v Celju. V mali unionski dvorani Je prošli teden otvoril g. A. Kos umetnostno razstavo. Po številu umetnin kakor avtorjev je to gotovo največja razstava dosedaj v Celju. Predstavljajo ee nam: Jakopič, Jama, Sternen, Klemen-čič, A. Zupanec, Gaspari, Trstenjak, Ja-kac, Smrekar, Inchiostri, Sirk. Izredno močno je zastopana tudi plastika (Loboda, Gorše, T. Kos, Pirnat, Zaje). Zanimanje za razstavo je veliko, tudi kupci se oglišajo. Poset je za Celje rekorden. V nedeljo ob 11. uri dopoldne bo na razstav« umetniško vodstvo. Vodil in tolmačil bo umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran £ janec. — Povratek učiteljev z Oplenca. Včeraj ob 6.30 zjutraj se je vrnil poseben vlak z učitelji z Oplenca, kamor so ponesli skrinjo s 180.000 podpisi otrok drav ske banovine Skrinjo so položili prav na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja! Vreme Je bilo ves čas lepo, le v Beogradu je bilo precej hladno, ker Je brila kosava. — Iz Zmgreba izgnana ve dež« v alka. V Zagreb Je prispela te dni vedeževalka Silvia Rolland in »čela na široko prorokovati ljudem bodočnost seveda proti honorarja, in eioer po 20 do 200 Din. Mnogi naivneži so ji nasedli, končno jo je pa policija izgnala Is mesta. Iz Ljubljane —lj Bolgarski minister na potu skozi Ljubljano. Danes zjutraj se je peljal na svojem potu v Pariz skozi Ljubljano bolgarski finančni minister g. T o d o r o v. Ekspresni vlak je prispel na glavni kolodvor s precejšnjo zamudo Bolgarski minister se je samo za hip pojavil pri oknu vagona, potem je pa vlak odpeljal. —lj Rezervni častniki, ki žive v Ljubljani in se niso prisegli Nj. Vel. kralja Peiru II., se pozivajo, da se najkasneje d< 14. t. m zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-»I, soba 1. Zaprisega bo v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Vhod ob poslopju bivšega kina Tivoli. —lj Brzoturnlr Ljubljanskega šahovskega kluba. V torek zvečer je priredil Ljubljanski šahovski klnb svoj običajni mesečni brzoturnir v kavarni »Evropi« za prvenstvo v decembru. Udeležba sicer ni bila tolikšna kakor običajno, vendar so bili na turnirju zastopani močni igrači. Kakor minuli mesec, si je tudi to pot priboril prvo mesto šorli, ki je v izredni formi ln prejel prvo darilo, Crocejevo zgo- novorojenčka prepreljal v bolnico. ženska je doma s Potoka pri Višnji gori. —lj Kolo Je ukradel. V ponedeljek ponoči je stražnik na Dolenjski cesti ustavil moža, ki je vodil moško kolo, na katero je bila privezana velika vreča stare obleke In čevljev Bil je to že delj časa iskani 301etni Bosanec Sajd Beganovič Stražniku je dejal, da gre na kolodvor na Škofljico, odkoder se bo peljal naprej, a pri sebi ni Imel niti beliča. Na policiji so včeraj ugotovili, da je bilo kolo ukradeno v nedeljo popoldne med 5. in 6. zvečer izpred Lovšetove gostilne v Sneber-Jah delavcu Antonu Zajcu. Ker ima Beganovič še nekaj drugega masla na glavi, so gr. izročili sod««č i. —lj K poročilu o pretepu na ulici, pri-občenem v včerajšnji številki, smo pre jeli točno pojasnilo, da je dotični mladenič sam napadel žensko, kar se bo poka zalo tudi pred sodiščem, ki ima zdaj zadevo v rokah. Fant ni mestni uslužbenec, temveč delavec. Napadena žena mestnega uslužbenca ne Išče nobenega prepira in tudi ne da nikomur povoda za prepir. —lj Zopet tatinska tolpica. V zadnjem času se v mestu spet udejstvujejo neznani zlikovci, ki obiskujejo tuja stanovanja, podstrešja in lokale. Policijski organi jih sicer pridno zasledujejo, vendar zaenkrat še brezuspešno. Pred dnevi so obiskali stanovanje Ivana P. v Šiški, kjer so odnesli več posteljnih odej in nekaj obleke. Uzmovlči prihajajo kaj radi tudi na živilski trg, kjer se jim nudi prilika za žepne tatvine. V torek so prl- Tam se zberejo v«, ki sc vodijo kot voja ško pristojni v Celjo mesto, in pa oni. ki stanujejo stalno v mestu, a so pristojni v občine izven celjskega sreza. V Celju bodo Istega dne prisegli pripadniki oboin Celje-okolica, Vel. Pirešica, Žalec, Petrovce, Sv. Jurij trg in okolica, Slivnica, Teharje, Dramlje. Griže, Gotovlje in Sv. Peter v Sav. dolini. Te občine bodo privedle svoje obveznike v Celje ob 8. ter se morajo v Celju bivajoči pripadniki teh občin priključiti svojim občinam. Pripadniki občin Sv. Pavel, Braslovče, Polzela in Vransko bodo prisegli na Taboru ter se naj zaradi tega ob Istem času tam zbero. Pripadniki občin Dobrna, Vojnlk-trg in okolica ter škofja vas bodo prisegli v Vojniku ter se naj ob istem času tam zberejo. Vsi obvezniki so dolžni udeležiti se ta dan prisege, sicer jih bi zadela kazen. Izvzeti so samo oni, ki so težko bolni aH iz opravičljivih vzrokov odsotni. — Prepovedano je točiti vojaškim obveznikom alkoholne pijače od 15. t. m. opoldne do 16. t. m. do IS. Obvezniki se opozarjajo, da se morajo brezpogojno pokoravat; odredbam policijskih organov. ' J*»eatiie trak pretrgal v času, ko se je morilec pripravljal k zločinu — torej tik pred zločinom, ko si >e morilec pripravljal obleko nekje izven bolnic**. — se moramo vprašati aH bi bil rabil obliž, da bi zlepM pretrgani trak? Težko. Prej bi si hi i preskrbeJ nov trak, da bi se mu znova ne pretrgal, ko bi davil svojo žrtev. Obliž je bil še nekoliko vla-usodno. kajti vsaka minuta ie bila draga. Tu je seveda nastalo vprašanje: Zakaj morilec ni zvezal traku, temveč ga je zlepil z obližem? Pregledal sem trak in spoznal, zakaj tega ni storil. Ce bi ga bil zvezal, bi bil krajši, tako da bi ne mogel napraviti na njem vozla, niti zanjke. — Se nekaj drugega je pričalo, da je bil trak pretrgan in zlepljen v času. ko je morilec že davil odnosno umoril svoj žrtev. Obliž .ie bil že nekoliko vlažen, ko sem ga odtrgal od traku. Dokaz, da je bil rabljen malo prej. Iz tega. da je bil rabljen obliž in da je bil še vlažen, se je dalo zanesljivo sklepati, da se je trak pretrgal v času zločina Toda — kdaj? Pred umorom ali po njem? Odgovor: Pred umorom. In zakaj? Ce bi se bil trak pretrgal v trenu rku. ko je morilec seznval čevlje, bi mu ga sploh ne bilo treba zlepiti. Cas je bil drag in morilec ga je imel malo. Trak bi bil pustil lahko pretrgan, glavno je bilo, da bi mu služil čevelj. Upam, da je vam to jasno. Vsi so prikimali. Ellery si je prižgal aga r eto in sedel na rob inšpektorjevega stola. — Vedel sem torej, da se je trak pretrgal ta čas, ko se je morilec oblačil, tik pred umorom. Toda kam je vodilo to spoznanje? V začetku ne posebno daleč. Pustil sem trak in se začel zanimati za zagonetni obliž. Vprašal sem i kakšni dve splošni skupini bi se ; vrstiti osebe, o katerih bi bilo domnevati, da so mogle stoni: zio^ii? Dale so se sestaviti različne dvojice skupin: kadilci in nekadilci, pijanci in abstinenti, belo-kožci in zamorci. Toda pustimo zdaj šale. Ker je šlo za umor v bolnici, sem t ako j spoznal, da je morilec človek profesijonalnega ali neprofesionalnega značaja. Dovolite, da vam to pojasnim. Pod človekom profesijonalnega značaja sem mislil takega, ki so mu dobro znane razmere v bolnici in ki se spozna na vse, kar je z bolnico v zvezi. — Dobro. Razmišljal sem o teh možnostih v luči dejstva, da je morilec rabil obliž, da je zlepil z njim trak. In tu sem prišel do zaključka, da je bil morilec človek profesijonalnega značaja. — Kako sem prišel do tega prepričanja? Trak se je pretrgal slučajno, to je bilo naključje, ki ga morilec ni mo^el pričakovati. Z drugimi besedami, morilec ni slutil, da se mu bo pri obuvanju trak na enem čevlju pretrgal. Proti temu se ni mogel zavarovati. Zato je vse to, kar je storil potem, da bi trak zvezal, storil brez predhodnega načrta instinktivno in na hitro roko. Toda morilec je rabil v tej zadregi obliž. Vprašam vas, ali je mogoče, da bi imel človek neprofesijonalnega značaja pri sebi obliž? Ne! Ali je mogoče, da bi Človek neprofesijonalnega značaja nosil predmet tako izrazito profesijonalnega značaja? Ne. A če ga m imel pri sebi in če ga ni prinesel s seboj, ali bi človeku neprofesijonalnega značaja prišio na misel iskati obliž, da bi z njim zlepil trak? — Ne! 2e od pradavnih časov so govorili dojenčki jezik, ki ga odrasli ne razumejo. Navaden človek ne more čitati z dojenčkovega obraza, ne more razbrati njegovega izraza. In čeprav starši trdijo, da se dojenček smeje ali cmeri, moramo to opazovanje pripisovati bolj njihovi fantaziji, nego resničnosti. Dr. Mandel Sherman s chicaške univerze je poskusil razbrati fiziognomiko majhnega otroka. Dr. Arnold Gesell z yalske univerze opazuje znake otroške inteligence že od prvih mesecev. Zanima se, ali otrok res dojema glas ali res z zanimanjem opazuje predmete, posebno igrače. 2e v prvih dneh življenja je vedenje mnogih ljudi različno. Štiri dmd star otrok protestira z jokom proti vsemu, kar mu ne ugaja, drugi otroci iste starosti pa sprejemajo vse mirno in vse jim je prav. Prvi zahteva od svoje okolice neprestano nego, drugi je nemiren in lahko ga pustimo samega. Tako vidimo, da kažejo otroci že v prvih dneh življenja različne lastnosti. Vprašati se moramo samo. ali ohranijo otroci svoj prvotni značaj, ali pa se deloma aH povsem izpremeni. Psiholog washingtonske univerze dr. Thomas Moore je preiskal 120 otrok obojega spola, starih izpod dva tedna, in ugotovil je njihove posebne lastnosti. Ko so bili stari dve leti, jih je zopet preiskal, da bi ugotovil, ali so ohranili svoje prvotne lastnosti, ki so se bile razvile v prvih dneh njihovega življenja. Dva mlada psihologa, Moorova učenca, sta obiskala otroke doma in skrbno zabeležila vse, kar sta zvedela o njihovih lastnostih in tudi kar sta sama opazovala. Ali ravna otrok, ki je bil prvi dni svojega življenja miren, previdno s svojimi igračkami? Ali ostane otrok, ki se je prve dni neprestano dri, kričač tudi pozneje? Ali nočni kričači v prvih dneh življenja tudi v drugem letu ne morejo spati? Najvažnejši pripomoček psihologa je črn kovčeg, ki ga da otrokom odpreti. V kovčegu so različne igrače in po tem, kako se otrok zanima za nje, lahko sklepamo, ali je otrok razumen, poslušen, raztresen, občutljiv, plah, nervozen itd. Ne dajo se popisati do vseh podrobnosti otroški značaji, toda na podlagi opazovanja in preiskave otrok prihaja prof. Moore do zaključka, da otroci svoj prvotni značaj skoraj vedno izpremene. Otrok, ki je bil prve dni po rojstvu miren, tuli, čim mu vzamemo igrače in jih položimo nazaj v kovčeg. Otrok, ki je zahtevaj prve dni življenja preveč pozornosti od svoje okolice, v drugem letu ni več tako bojevit, zadostuje mu že najmanjša pozornost. fhr. Moore vidi v teh opazovanjih dokaz za svoje naziranje, da so značaj in lastnosti otroka bolj odvisne od okolice, nego od dednosti. Okolica naj bi torej oblikovala otrokov značaj, tako da ne moremo govoriti o podedovanem značaju ali lastnostih, temveč o privzgojenem. Zato so vzgojitelji važnejši od staršev in Če morajo roditelji poveriti otroke tujim ljudem, morajo skrbno izbrati vzgojitelje svojih otok. Dr. Moore trdi tudi, da kažejo otroci sicer lastnosti svojih staršev, ki pa niso podedovane, temveč po starših vcepljene. Pirandello o gledališču Včeraj smo poročali o svečan, razdelitvi letošnjih Nob lovih nagrad. Med veljaki, ki so prisostvovali svečanosti, je bil tudi italijanski dramatik in laureat N oblo ve nagrade Luigi Pirandello. V pogovoru z dopisnikom »United Press« je dejal, da se poleg literature najraje peča s slikarstvom. Zdaj, ko je dobil Noblovo nagrado, bo lahko posvečal slikarstvu še več časa. Na svečanem obedu v italijanski restavraciji je izrazil svoje naziranje o umetnosti in modernem gledališču. O gledališču je dejal, da so igralci dobri, kamen spod-tike so pa gledališki ravnatelji. Ti mislijo, samo na denar in popuščajo občinstvu v škodo umetniške vrednosti gledaliških del, samo da pride v blagajno čim več denarja. Ko je govoru o ameriških zvočnih filmih, se mu je poznalo na obrazu globoko zaničevanje. Ce bi imeli velika gledališča, kjer bi bilo prostora za 10 do 15.000 ljudi, in če bi bile cene nizke, bi po Pirandello vem mnenju ljudje sploh ne hodili v kino. (To mnenje je seveda zmotno, kajti kino je nam prinesel čas, kakor vse drugo, in nobeno gledališče ga ne more izpodriniti.) Končno je govoril Pirandello tudi o vprašanju resničnosti in iluzije. Obstoja samo tista resničnost, ki jo nam ustvarijo drugi ljudje, kajti naša resničnost tra:a samo tako dolgo, dokler nas nekdo z večjo tvorno sik) ne prepriča, da je njegovo dojemanje resničnosti globlje. Umetniški večei v našem radiu Ljubljana, 13. decembra. Radio Ljubljana svoje slušatelje mnogokrat prav prijetno preseneti z lepimi večeri ki ne nudijo zgolj zabavnega, nego v enako veliki meri tudi resničen umetniški užitek. Ze večkrat smo slišali znane umetnike, ki so jih poslušalci vedno prisrčno pozdravili in bili vodstvu hvaležni za tako pestre sporede. V torek zvečer je ljubljanski radio ponovno dokazal, da hoče svojim poslušalcem pripraviti čim pestrejše umetniške večera Pred mikrofonom je nastopila gospa Marta Oberwalder, ki je ob spremstvu radijskega orkestra in klavirja res odlično zapela nekaj arij iz francoske opere >Manon< in drugih. Izvrsten koloraturni glas gospe Oberwalderjeve je vse poslušalce prav prijetno presenetil. Priljubljeno pevko želimo kaj kmalu zopet pozdraviti pred mikrofonom naše kukavice. Brezplačen hotel za popotnike Danes zastonj, jutri za denar. 1 a napis bi moral biti na hotelu, kje^ 'ih-ko dobiš zastonj prenočišče, hrano m kopel, poleg tega pa še en šiling za popotnico. Tak hotel imajo v Angliji v mestu Rochester na glavni ulici High Street. Hotel se imenuje »Dom poprn -kov Richarda VVattsa«. Zgradil ?a .e ieta 1579 Richard Watts m odredi1, da mora dobiti v njem vsak dan šest s ro-mašnih popotnikov brezplačno prenočišče in hrano, poleg tega pa še štiri pen-ce na pot. Te štiri pence je zviša a uprava ustanove na en šiling. Kdor hoče biti deležen gostoljubnosti tega originalnega hotela, se mora priglasiti .ob 6. zvečer. Popotnikov čaka vedno več, toda v hotel jih pride samo šest. Vsak gost dobi posebno sobo in strežejo mu, kakor v najboljšem londonskem hote'u Od ustanovitve je sprejel hotel pod svojo gostoljubno streho že mnogo siromakov in vsi so zapisani v seznamu, ki se vodi že od leta 1579. Popotniki prihajajo v hotel kakor v muzej. Uprava hrani mnogo spominov, s katerimi so se ji gostje zahvalili. Oprema je še staroangleška. Tla so hrastova, popotniki spe v težkih železnih posteljah, kakor so spali popotniki v 16. stoletju. Posoda je cinkasta. kakor je bilo prvotno. Novinarski ples v Berlinu Ples inozemskih novinarjev v Berlinu je bi! največji dogodek berlinske gospode v zadnjih letih. Bil je sicer sijajno organiziran, vendar je pa prišlo na njem do neprijetnih nesporazumom. Sef tiskovne službe v Berlinu tajni svetnik Aschmann. ki je zastopal von BuIowa, bi bil moral sedeti za mizo, kjer je predsedovala dopisnica »Ohica-go Tribune«. Sigrid Schulizova. Toda njeno mesto je zasedla filmska igralka KamiUa Hornova, ki jo je spremljal član opere Ludvik Graveure. Tajru svetnik je sedel ozlovoljen za drugo mizo, m ko je prišel baron von Neurath, mu je povedal, kaj se je zgodilo. V znak protesta je nemški zunanji minister odklonil svoje rezervirano mesto in odšel v hotelski bar. Neurath si je s tem prihranil večer v družbi dr. Gobelsa, ki je načelo va i mizi ves potrt in ozlovoljen. Potrt je bil zato, ker je bila na plesu tudi njegova žena in tako ni mogel kramljati s svojo intimno prijateljico, glavno urednico berlinskega ilustriranega lista Ed-do Strehlovo. Ozlovoljen pa zato. ker so bili menda nalašč posadili na nasprotno stran mize novega sovjetskega poslanika v Berlinu Suritza, ki ga je zakrivala deloma na mizi stoječa rdeča zastava s srpom in kladivom. Gobbel-sova žena, edina izmed dam, dokaj glasno izgovarja svoje kritike. Ko je ua kongresu v Nurnbergu zagledala Hkie:-ja s filmsko igralko Riefensthalovo, rw prikrivala svojega ogorčenja. Njena dobra prijateljica von Schirach. sestra vodje nitlerjevske mladine, ie ponovila njene besede državnemu kancelarju, ki od tistega dne odločno odklanja vsako vabiio na družabne večere in pojedine ki jih prireja minister za propagindo Poleg tega je pa vsem ženskam prepovedal dostoo v kancelarsko pa ačo v Berlinu KUHARICO vajeno vseh domačih del — sprejmem. — Ljubljana, Mestni trg 13/H. 3649 NAMIZNA JABOLKA v zabojih od 35 kg dalje prodaja a Din 2.75 do Din 3.- — >Ekonom«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. 3648 UGODNO NAPRODAJ več dobro ohranjenih plaščev in raznih drugih oblačil — damskih in moških (higijeni ino čistih) — pri »Promet«, nasproti krvževniake cerkve. 3643 JAN, ZAUPAJ! Na upravo >Slov. Naroda« pod >100/3644«. POSTREŽNIOO za dopoldanske ure sprejme — Kušar, Miklošičeva 13/m. 3646 SVEŽA JAJCA zajamčena, v zabojih po 720 komadov Din 430.-, franko vsaka železniška postaja. — G. Drechsler, Tuzla. 3645 Trenchoati usnjem suknjič? itd najbolj nakup pri PRESKEKJL, LJUBLJANA Sv Petra e i- \AZKA%JAM »GAJEV HRAM« v Gajevi da bom točil v svoji restavraciji j aHci — prvovrstna vina, kakor: opolo viško po Din 12.—, belo viško po Din 10.— črnina kuč po Din 10.—, cviček po Din 12.— sil van ec po Din 16.—, Kuhinja prvovrstna domača, kakor tudi tržaška. Kosilo: govedina, 2 prikuhi Din 6.—, s pečenko, 2 prikuhi Din 8.—. Vsaki dan sveže morske ribe, napravljene na razne načine. — Postrežba točna. — Priporoča se za naklonjenost. MATE CEPIČ. čez ulico Din 10.- čez ulico Din 9.— čez ulico Din 14.— RAZNA PERUTNINA jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe, Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755. 3623 PREMA ZIMSKA JABOLKA sortirana, od Din 2.50 dalje. — Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755. 3624 TRAJNA ONDULACIJA krasna, že od Din 50.- naprej. Delamo vse po znatno znižanih cenak. — Salon odprt tudi ob nedeljah dopoldne — Se priporoča frizerski salon JURMAN, Miklošičeva 18 (pri sodni ji). 3650 KAVARNA STRITAR /sak večer koncert. 67 fT Obiščite nas! Brezobvezno vam bomo razka-zali zalogo naših vseh vrst preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd. ••ClLIj^f * * PASAŽA NTSBOTTČNTKA PERNICE izgotovljene velikost 180 > 115. iz puhastega perja 220-300.- in 340.- Din £a puh pa 450.-, 550.- Din Garantiramo solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, \jnMjana, Marijin trg fttev. Z sen r *£ e S* 2 S a 5 s* S 3 S m T 5 o < x a ■ 9 « •I *H O o ti < s 3 Preprečite ozebline takoj v početloi Ce Vas roke ali noge začnejo srbeti ah peči, dodajte vodi toliko Saltrat Rodella. da dobi videz mleka, če pomočite potem noge ali roke v to mlečno kopel], bo sproščeni kisik prodrl v znojnice ter pomiril in izlečil kožo in podkožno tkivo. Bolečine in srbečica prenehajo ie pred Dotekom ene minute, krvni obtok pa se bo popolnoma obnovil in občutili boste največjo ugodnost. Kurja očesa se omehčajo tako, da iih lahko odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, otekline pa izginejo. No tli boste lahko čevlje za celo številko manjše ter hodili ves dan ali plesali vso noč z najugodnejšimi občutki. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavna cena je neznatna. Urejuje Josop Zapeaćač- — Z« »Narodno makaroo«: Prao Jezeršek - Ze upravo m mseretrr de' beta: Oto© Chnsto* V« » L rubi mm