Ptuj, torek, 17. marca 2015 letnik LXVIII • št. 21 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Politika Ptuj • Markeževa nova šolska ministrica? O Stran 5 V Podravje Ptuj • Sanacija pošte končana ta mesec O Stran 6 :C D 0 □ Q!5 7-.au H ti ji j s m rrn~ ' ■i isissaB*1 — Makole Majhna občina z županom, podžupanjo in svetovalcem O Strani 4 in 5 Štajerski TED RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podjetništvo Slovenija • Vezana knjiga računov je obvezna O Stran 8 Ljudje in dogodki Podlehnik • Kmalu tudi pri nas eCall O Stran 17 Kronika Ptuj, Panorama • Pazi, drek! O Stran 24 Šport Podravje • Država in občina s figo v žepu Obljuba o obnovi Ormoške neizpolnjena Po podatkih o obremenitvah slovenskega državnega cestnega omrežja je Ormoška cesta (relacija Budina-center) najbolj obremenjena ptujska prometnica. Dnevno jo prevozi 18.700 vozil. Leta 2011 je bil v državni proračun uvrščen projekt ureditve glavne ceste med Ptujem in Spuhljo. Njegova realizacija se je z rebalansi premikala iz leta v leto, denarja zanj danes ni. Več na straneh 2 in 3. Varaždin (hr) Ormož Ind. cona S Zagreb Ljubljana Nogomet • Pogumna predstava premalo za uspeh O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Foto: Črtomir Goznik Slov. Bistrica: Lekarniški denar v občinski proračun 3 Stran 6 O Strani 2 in 3 ftestfinik: Eno podjetje ugajaj^, drugo zaganjajo O Stran 4 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 17. marca 2015 Ptuj • Koliko prometa se zvali skozi mesto in zakaj je obljuba po obnovi Ormoške izvisela Skozi Budino in po Ormoški skoraj 19.00 Neizgradnja hitre ceste med Ptujem in Ormožem je samo eden izmed spodnjepodravskih cestnih žuljev. Leta 2011 je bil v državni proračun uvrščen projekt ureditve glavne ceste med Ptujem in Spuhljo. Njegova realizacija se je z rebalansi premikala iz leta v leto, denarja zanj danes ni. Kot tudi ne za noben drug investicijski projekt na področju glavnih in regionalnih cest v Sloveniji, so zapisali na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI). Glede na podhranjene državne finance bo cesta med Spuhljo in Ptujem ter nadalje celotna Ormoška cesta, ki je sicer tudi glavna cestna povezava Ptuja z Zavrčem in Ormožem, še nekaj let ostala takšna, kot je. Preobremenjena in za udeležence v cestnem prometu nevarna. Po pogodbi za izgradnjo CERO Gajke bi morala Mestna občina (MO) Ptuj ob glavni cesti med Spuhljo in Ptujem zgraditi pločnik in kolesarsko stezo. Pa ju ni. S pojasnilom, da je projekt v pristojnosti države. Projekt je zastavljen tako, da bi ga sofinancirali država in občina, s tem bi občina do krajanov tudi izpolnila svojo zavezo iz pogodbe CERO Gajke. »MO Ptuj je samo sofinancerka in v skladu z veljavno zakonodajo sama ne more in ne sme začeti izvajanja omenjene investicije. Prednostno obravnavo Ormoške ceste smo poskušali doseči tudi z večkratnim posredo- Uvodnik vanjem na različnih naslovih, tudi pri nekdanji predsednici vlade. Zaradi trenutne izjemno težke situacije v državi se je začetek izvajanja investicije po državnem načrtu razvojnih programov (NRP) že večkrat zamaknil. Po veljavnem državnem NRP so prve aktivnosti z državnimi sredstvi predvidene za leto 2016, sredstva proračuna MO Ptuj bo za aktivnosti treba zagotoviti po letu 2017,« so v odgovoru na pobudo Četrtne skupnosti (ČS) Spuhlja zapisali na MO Ptuj. Zakaj ni sklenjen sofinancerski sporazum Investicija obnove glavne ceste med Ptujem in Spuhljo bi obsegala obnovo voziščne konstrukcije v dolžini 1,8 kilometra, gradnjo pločnika in kolesarske steze, ureditev cestne Kradete lahko, samo zadnjice ne vsakemu nastavljati! Ko smo pred približno 10 leti kupovali stanovanje, sem še bila na -ič. In seveda v Adidas šuškasti trenirki, slabo govoreče slovensko (diploma iz novinarstva pa opravljena z desetko) in z velikim predznakom nekulture. V marsikateri hiši so seveda upravičeno imeli pomisleke, kdo so potencialni novi stanovalci, kdo se seli v »njihovo« stavbo, glede na to, da nismo bili ravno povprečni Slovenci. Nekaj let zatem sem se poročila, spremenila priimek in postala povsem drugačna, boljša, bolj kulturna oseba. Kasneje moja narodnost več ni bila tak problem, čisto tipično slovensko so nekatere ljudi začele motiti drugačne stvari, od tega, kje kdo parkira, kam odloži stvari, kdaj pride domov... Kdor nima svojega življenja, pač živi tujega. Življenja drugih so vedno komu zanimiva. Radi se vtikamo v stvari, ki se nas ne tičejo. Radi smo na tekočem, kdo s kom spi, kaj počneta v spalnici, kdo je kupil kaj novega, koga so odpustili... Zato je tudi vedno več resničnostnih šovov. Tam lahko glavo vtaknemo dobesedno v vsako poro posameznikove intime. In tisti, ki se radi vtikajo, so se sedaj vtaknili v isto-spolne. Še ena skupina ljudi, ki ne živi ravno po „predpisih ". Radi bi jih izločili še bolj, kot so jih že. Odvzeli bi jim še tiste pravice, kar jih po desetletjih boja končno imajo. Tisti, ki imajo največ masla na glavi, so najglasnejši. Ko bi vsaj bili neuki, bi jih človek lažje razumel. A niso, so stereotipni, prepričani samo v svoj prav, polni predsodkov. Jaz sem imela drugačen priimek, kraj rojstva. Danes imajo tisti, ki so tarče stereotipov, drugačno spolno željo, še vseeno pa hočejo „normalno" življenje in družino. Na drugi strani pa otroci najbolj homofobnih z največjim veseljem berejo 50 odtenkov sive. Ste pomislili, kakšna stigma lahko čez čas doleti njihove otroke? Dženana Kmetec razsvetljave in odvodnjavanja ter križišč in priključkov lokalnih cest. Projektna dokumentacija je izdelana in recenzira-na. Dokumentacijo je pridobila Skupna občinska uprava (SOU) Spodnje Podravje. Vrednost investicije znaša 2,4 mi- lijona evrov. Od tega bi DRSI prispeval 1,6 milijona evrov in MO Ptuj 758.000 evrov. So-financerski sporazum med MO Ptuj in DRSI sicer doslej še ni bil sklenjen, prav tako bi bilo treba za projekt pridobiti (odkupiti) zemljišča. »Sofinan- cerski sporazum z MO še ni bil sklenjen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Sklenitev je predvidena za čas, ko bo DRSI za projekt imel zagotovljena finančna sredstva,« so povedali na Direkciji. Direktorica SOU Sp. Podravje Alenka Korpar r Namesto križišča krožišče? O problematiki glavne ceste med Spuhljo in Ptujem so nedavno na 4. redni seji razpravljali člani ČS Spuhlja. Poleg neuresničene obveze iz pogodbe Cero Gajke (obnova glavne ceste Ptuj-Spuhlja) so izpostavili še prometno preobremenitev križišča pri gostilni Majda, kjer se ormoška in završka prometnica združita v eno. To križišče je zelo obremenjeno. Kot je povedal nekdanji predsednik ČS Spuhlja Franc Bolcar, so na državni ravni pred leti razmišljali, da bi na tem križišču namestili semaforje, a jih k sreči niso, saj bi potem skozi naselje nastajale še daljše kolone. Na seji ČS je bilo slišati pobudo, da bi na tem križišču uredili krožišče. Ker se ob križišču prodaja starejša nepremičnina, so četrtni svetniki razmišljali, da bi lahko ta nepremičnino za potrebe ureditve krožišča odkupili. Odkupiti bi jo sicer morala država oziroma državni DRSI, saj so glavne in regionalne ceste v pristojnosti države. Kot poročamo v članku, je DRSI skoraj brez prebite pare za nove investicije. Zato najbrž kaj dosti možnosti za odkup te nepremičnine za zdaj (vsaj s strani države) ni. je dodala, da do sklenitve sporazuma med drugim tudi ni prišlo zaradi nenehnih menjav vodstev na državni ravni. »Sklenitev sporazuma se predvideva letos,« je navedla Korparjeva. Bi MO Ptuj kolesarsko stezo in pločnik lahko zgradila sama Spomnimo, da so se za CERO Gajke namensko zbirala finančna sredstva, ki so med drugim služila izvajanju odškodninske pogodbe. Sklad, v katerem so se ta sredstva zbirala, počasi usiha, saj je zaradi nedelovanja odlagališča izgubil stalen (in lep) vir prihodka. Za izdelavo dokumentacije in inženirske Ptuj vložil okrog 65.000 evrov v letih 20 Podravje • Dva bioplinarja v prisilni poravnavi, tretji v stečaju Bioplin Šijanec v stečaj O propadlih bioplinskih poslih smo v našem časopisu prelili nemalo črnila. Finančne vrzeli, ki jih za seboj puščajo bioplinske zgodbe, se merijo v več deset milijonih evrov. Možno je, da bo večina neodplačanih dolgov pristala na ramenih davkoplačevalcev, saj se je propadli bioplinski imperij gradil z denarjem, sposojenim iz državnih bank. In nikoli vrnjenim. Terjatve državnih bank do bioplinarjev so bile že lani spomladi prenesene na slabo banko oziroma DUTB. Podjetje Bioplin Vargazon (bioplinarna Sobetinci) in podjetnik Domen Jurša (biopli-narna Središče ob Dravi) sta v postopkih prisilne poravnave. Bioplin Vargazon upnikom dolguje dobrih 11 milijonov evrov, od tega slabi banki 9,4 milijona evrov. V postopku prisilne poravnave je od začetka leta 2014. Je pa zanimivo, da kljub temu, da so bile Vargazonove terjatve prenesene na DUTB, Varga-zon s premoženjem še vedno razpolaga. Torej: slaba banka je nase prevzela Vargazonove dolgove, ne pa tudi premoženja (ki je bilo zastavljeno za nastale dolgove). Vargazonova bioplinarna v Sobetincih obratuje, vendar jo zdaj upravlja drugo podjetje - kot najemnik. Tudi podjetje Bioplin Vargazon še vedno živi in je, kot omenje- no, v postopku prisilne poravnave. Lani je družba ustvarila dobrih 900.000 evrov izgube. Kljub prisilni poravnavi Varga-zon pričakovanega poslovnega rezultata ne dosega. Ustvarjeni prihodki družbe niso doseženi v skladu z Načrtom finančnega prestrukturiranja prisilne poravnave. Podjetnik Domen Jurša (bi-oplinarna Središče) je v postopku prisilne poravnave od decembra lani. Po podatkih, objavljenih na Ajpesu, so upniki do konca letošnjega januarja prijavili za 7,4 milijona evrov terjatev. Največji delež dolga predstavlja terjatev NLB v znesku 5,6 milijona evrov. Dober mesec dni je v postopku stečaja tudi tretji spodnje-podravski bioplinar - Robert Šijanec, lastnik bioplinarne v Ormožu. Še lani poleti, pred osmimi meseci, je Šijanec za naš časopis zatrjeval, da bo poskušal poplačati vse upnike in da si z vsemi močmi prizadeva za to, da bi bioplinarna delovala naprej. Kot kaže trenutna situacija, so se njegovi načrti izjalovili. Od 10. februarja je podjetnik (Robert Šijanec, Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 17. marca 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 0 vozil dnevno V proračunskem skladu CERO Gajke, ki je del proračuna MO Ptuj, se je od leta 2003 do letos skupno zbralo okrog 25 milijonov evrov. Resda se je iz tega vira financirala vrsta obveznosti, ki jih ima MO Ptuj. Če bi bila volja, bi se tudi denar za prepotrebno kolesarsko stezo med Ptujem in Spuhljo našel. Na DRSI so pojasnili, da bi bilo izvedljivo, da bi MO Ptuj sama izvedla investicijo, a da je le-ta finančno zelo obsežna. »Izvedba samo tistih del, ki so predvidena od MO Ptuj, pa ne bi bila smiselna, saj bi se lahko pojavile težave, predvsem z vidika odvodnjavanja z vozišča. Namreč samo izgradnja pločnikov in kolesarske steze, torej izvedba del, ki bi po so-financerskem sporazumu glede na določbe zakona morala financirati občina, bi povzročila težave z odvodnjavanjem meteornih vod z vozišča. To bi imelo za posledico negativen vpliv na varen potek prometa, zato investicije ni možno razdeliti po tem ključu. To pomeni, da bi morala občina izvesti vsa dela po projektu z namenom, da bi bil zasledovan cilj izboljšanja prometne varnosti,« so zapisali in dodali: »Aktivnosti bo možno nadaljevati, ko bodo za to namenjena finančna sredstva v proračunu RS.« Na DRSI so za naš časopis še pojasnili, da sami kot strokovni organ niso pristojni za pripravo oziroma določitev aktivnosti v državnem proračunu. Zato odgovora o tem, kdaj bo za projekt zagotovljen državni del denarja, ne morejo podati. Na MO Ptuj v zvezi z izvedbo projekta sicer ostajajo optimistični. Kot pojasnjuje Korparjeva, naj bi se v letu 2016 odkupila zemljišča, v letu 2017 bi se začela izvedba del, ki bi potekala po etapah. »Eta-pnost gradnje bo dogovorjena in medsebojno usklajena ob pripravi sofinancerskega sporazuma. Osnovni projekt vodi DRSI, MO Ptuj se bo še naprej v največji možni meri vključevala v aktivnosti, v smislu pospeševanja del in izvedbe v interesu lokalne skupnosti,« je povedala Alenka Korpar. Foto: Črtomir Goznik Glede na frekvenco prometa, zlasti tovornega, je vožnja za kolesarje po glavni cesti Spuhlja-Ptuj izjemno nevarna. Da bi bila tod kmalu zgrajena vsaj kolesarska steza (kaj šele pločnik), ni pričakovati. Govorilo se je o dveh kolesarskih stezah, zgrajena niti ena Krajanom Spuhlje je bila obljubljena še ena kolesarska steza. Ob jezeru: od Zabovcev od meje z občino Markovci (do tja je občina Markovci stezo zgradila že pred leti) mimo Budine in Rance do Ptuja. Ta projekt naj bi v prihodnje urejali v sklopu Dravske kolesarske poti. Kdaj natančno bo to, ni znano. Bo pa za potrebe projekta treba urediti dva mostova. Prvega pri kinološkem društvu (na sotočju Grajene in Rogoznice) ter drugega pod Puhovim mostom čez Grajeno. »Za projekt je potrebna tudi sprememba OPN,« so v obrazložitvi na pobudo Četrtne skupnosti Spuhlja zapisali na Mestni občini Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik oziroma svetovalne storitve je DRSI v projekt ureditve glavne ceste Spuhlja-10-2013. MO Ptuj pa še dodatnih dobrih 229.000 evrov. Povprečne dnevne obremenitve glavnih ptujskih prometnic Po podatkih o obremenitvah slovenskega državnega cestnega omrežja je Ormoška cesta (relacija Budina-center) najbolj obremenjena ptujska prometnica. Dnevno jo prevozi 18.700 vozil. Povprečni dnevni promet na cesti Ptuj-Spuhlja je 13.128 vozil. Tudi glavna cesta Hajdina-Ptuj je zelo obremenjena ptujska vpadnica. Dnevno jo prevozi 13.793 vozil. Vpadnica iz smeri Lenarta (Rogoznica) je dnevno obremenjena z 11.800 vozili. Cesto Ptuj-Budina z merilno točko na Ptujskem jezeru dnevno prevozi 11.935 vozil. Pri vseh navedbah gre za povprečne izračune. Cesta Vsa vozila Osebna Avtobusi Tovorna Lahka Srednja Težka S priklopniki Vlačilci Budina-center Ptuja 18.700 16.745 180 1.200 190 110 90 130 Hajdina-Ptuj 13.793 12.519 107 780 154 80 31 34 Spuhlja-Ptuj 13.128 11.268 84 847 203 95 140 413 Turnišče-Budina (jezero) 11.935 9.812 31 922 288 159 179 496 Rogoznica-Ptuj 11.800 11.070 90 350 40 80 40 75 Vir: DRSI, prometne obremenitve 2013 s. p.) v postopku osebnega stečaja. Stečajni postopek vodi Okrožno sodišče na Ptuju. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Lucija Klampfer, upniki lahko terjatve prijavijo do 11. maja. Spomnimo, da krajani gradnji bioplinarne v Ormožu niso bili naklonjeni. A so bili presli-šani. Kot še tudi kje drugje. Na primer v Sobetincih v občini Markovci. Bioplinarne so se v okolju ob asistenci lokalne politike zasidrale z obljubo o novih delovnih mestih, proizvodnji in distribuciji toplote za daljinsko ogrevanje naselij ali ogrevanje rastlinjakov, ki so jih obljubljali investitorji. O tem, kako danes živijo bioplinarne in kaj je od njih ostalo, ne velja vnovič izgu- bljati besed. Na to temo smo se v našem časopisu že nekajkrat razpisali. Dodajmo še to, da je Občina Ormož investitorja Roberta Šijanca pri gradnji biopli-narne oprostila plačila komunalnega prispevka. Iz aplikacije Supervizor je razvidno, da je ta občinska »dotacija« znašala dobrih 127.000 evrov. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Lastnik ormoške bioplinarne je od 10. februarja v stečaju. Slovenija • Izplačila velikim družinam aprila Dodatek za veliko družino Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki ga država izplačuje družinam s tremi ali več otroki. Izplačan bo naslednji mesec, višina tega je odvisna od števila otrok: tisti s tremi bodo prejeli 395 evrov, s štirimi ali več pa 480 evrov. Pravico do dodatka ima eden od staršev pod pogojem, da ima z otroki skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povpreč- Aprila bodo velike družine prejele dodatek. nega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 638,09 evra na družinskega člana. Za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Izplačan bo v enkratnem znesku, in sicer 14. aprila. Za vse upravičence do otroškega dodatka in tiste, ki so v letu 2014 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino, bodo centri za socialno delo letos za ta dodatek izdali odločbe po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge. Dženana Kmetec Foto: DK 4 Štajerski1TEDNIK Politik torek • 17. marca 2015 Občina Makole • Proračun 2015 pod streho Občina z 2.000 prebivalci ima župana, Svetnica in svetniki občine Makole so marca potrdili letošnji proračun, in sicer z enim glasom proti. S proračunom se ni strinjal Marko Vtič. Svojo odločitev sar uredilo, tako ima še naprej koncesijo za vzdrževanje Cestno podjetje Ptuj, namesto da bi se večje pristojnosti dalo vaškim odborom, ki z manj denar nejevolje v občini, ob tem pa se je število zaposlenih na Občini še povečalo.« Sicer pa so si imeli svetniki največ povedati o financiranju javne razsvetljave Tako so najprej glasovali o amandmaju na amandma, ki je predvideval dodatnih 5.000 evrov v okviru javnih del za sofinanciranje dveh plač za socialno podjetje Zelena turistična kooperativa Štatenberg. Župan Franc Majcen je spomnil, da je prejšnji župan in sedaj svetnik Alojz Gorčenko lani podpisal tri- partitno pogodbo za dveletni projekt. »Takrat ste zapisali, da podpirate program, saj gre za samoiniciativo brezposelnih. Ne vem, za kakšna sprenevedanja gre in kakšni so motivi,« je Majcen dejal Gorčenku. K temu je župan dodal, da gre za manjši delež občinskega denarja, s katerim bi se za eno leto zaposlili dve brezposelni osebi, obenem pa bi se povečal prihodek od turistične takse v občinskem proračunu. Svetniki so zavrnili dodaten denar za javna dela. Problem v osebi, ne dejavnosti ... Kot je pojasnil Gorčenko: »Ključen razlog, da povečanja Iz proračuna Občine Makole Skupaj prihodki 3.376.095 € Odhodki 3.479.304 € Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 3. sklop 1.418.000 € Izgradnja primarne kanalizacije in čistilne naprave v Makolah 516.000 € Plače in drugi izdatki zaposlenim - občinska uprava 134.000 € Plača župana in podžupanje 32.700 € Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest 189.833 € Obnova lokalne ceste Pečke-Slovenska Bistrica (natančen obseg bo znan po razpisu, na katerega pa bodo najverjetneje počakali, dokler ne bosta izgradnja vodovoda in kanalizacije v zaključni fazi.) 49.000 € Vir: Občina Makole denarja nisem podprl, lani pa sem program podprl, je, da lani nisem vedel, da bo država tako znižala sredstva občini. Za Štatenberg pa je problem oseba, ki naj bi bila deležna tega sofinanciranja. Dve turistični društvi sta dovolj, preko javnih del smo imeli za razvoj turizma že zaposlene na občini, vendar nekega napredka ni bilo. Ključno je, da Destrnik • Z rebalansom proračuna sredstva za režijski obrat Eno podjetje ugašajo, drugo zaganjajo Po mesecu in pol od potrditve proračuna za leto 2015 so svetniki občine Destrnik v minulem tednu že potrjevali prvi letošnji rebalans. Ključni razlog za spremembe v proračunu je zagotovitev sredstev za delovanje režijskega obrata. Za letos predvideni stroški delovanja režijskega obrata znašajo 139.000 evrov; od tega za plače 78.000 evrov in za vzdrževanje vozil 35.000 evrov. Z rebalansom se letošnji proračun občine Destrnik spreminja še na neka- terih drugih postavkah. Več prihodkov pričakujejo iz naslova NUSZ, takse za obremenjevanje vode ter izterjav komunalnega prispevka iz minulih let. Po nekaj tisoč evrov so dodali na postavkah za posodo- bitev spletne strani in celotno podobo občine, vzdrževanje občinske stavbe, nakup opreme v novem vrtcu ter za družinskega pomočnika. Za 16.000 evrov so zmanjšali postavko za javna dela, skupno za 67.000 postav- ke za vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti, javne razsvetljave, pločnikov in kanalizacije, medtem ko so postavko za vzdrževanje občinskih površin povišali za 16.000 evrov. S temi sredstvi bodo uredili okolico novozgra- Slovenska Bistrica • Pučnikov simpozij Jože Pučnik je bil simbol upanja in upora Evropski poslanec Milan Zver in Inštitut doktorja Jožeta Pučnika sta ob 83. obletnici Pučnikovega rojstva 13. marca priredila Pučnikov simpozij, na katerem se je v prvi vrsti govorilo o Pučnikovi osebnosti in življenjski poti ter njegovem znanstvenem in političnem delu. Zbrane v viteški dvorani bistriškega gradu je v uvodu jenega vrtca. Z rebalansom je v proračunu tudi nova postavka »Ustanovitveni stroški podjetja«, na kateri so kot kredit planirana sredstva za delovanje Term Gaja v višini 25.000 evrov. Ker podjetje nima nobenih prihodkov, bo občina kot 68-odstotni lastnik vložila navedeni znesek: za ureditev prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev za delovanje podjetja. Mojca Zemljarič Foto: Mojca Vtič Govorniki na simpoziju: (od leve) Aleksander Zorn, Iva Pučnik Ozimič, Milan Zver, Janko Kos, Andreja Valič Zver, Lovro Šturm nagovoril slovenjebistriški župan Ivan Žagar, ki je povedal: »Našega rojaka Jožeta Pučnika sta krasili dve izmed številnih lastnosti - domoljubje in demokratična naravnanost. Večji del časa mu vremena niso bila naklonjena in tudi zato so se te značajske lastnosti še posebej izostrile. Zaradi teh lastnosti pa je bil tudi med tistimi, ki so pomembno sodelovali pri osamosvojitvi.« Župan je dodal, da smo sedaj pred novimi izzivi glede domoljubja in demokracije ter da bi s ponotranjenimi Pučnikovimi lastnostmi številne težave lažje reševali, nekaterih pa ne bi bilo. Lovro Šturm, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in član SDS, pa je poudaril, da je bil Jože Pučnik simbol upanja in upora. »Bil je stvaren človek z razumevanjem za probleme posameznika. Bil je dovolj pogumen, da se je totalitarnemu sistemu uprl, ob tem pa je bil velik Evropejec,« je dodal. MV Ptuj • O žuljih ČS Breg-Turnišče Turizem in »svinjarija« z roko V začetku minulega tedna so se na 5. redni seji zbrali člani Četrtne skupnosti (ČS) Breg-Turnišče in v razpravi izpostavili vrsto infrastruk-turnih problemov, za katere bi želeli, da se v prihodnje razrešijo. Na Turniščah je nedokončan gasilski dom, na Mariborski cesti in v naselju ob njej (zlasti na Povodnovi) so težave z od-vodnjavanjem in kanalizacijo. Na Poljski cesti so po izgradnji kanalizacije pozabili na pre-plastitev cestišča, na cesti Ob železnici bi krajani namesto na novo postavljene betonske protihrupne ograje želeli imeti prosojno. V naselju Sodinci čakajo na izgradnjo kanalizacije, na delu Mariborske ceste pa še vedno na pločnik. Sram jih je tudi, kako zanemarjena, neurejena in zaraščena je Studenčnica ter kako neurejene so bankine ob vpadnici v mesto. »To je takšna svinjarija, da dol padeš. In to ob glavni cesti v Ptuj. Ljudje se pripeljejo in gledajo ... 68 let sem na tem Bregu, pa nikoli ni bilo takšne svinjarije. Samo za to sem šla v ta vaš 'Verein' (op. a., klub oz. mišljeno svet ČS), da bom Mariborsko 'spucala'. Pločnik, Studenčnica, bankine, meteorni jarek ... Rdeči polži lezejo po pločniku. Naravo pa varuje 'zakon o metuljčkih'. Naj nam torek • 17. marca 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 podžupanjo in svetovalca je pojasnil: »Na področju vzdrževanja cest se ni niče-ja naredijo več. In ravno ceste so vzrok nesoglasij in in javnih del. bo zadostil potrebam in da naj se počaka, ko bo za tovrstne investicije na voljo več denarja, čeprav so ponekod že napeljani kabli in zgrajeni betonski podstavki. Sve- se usedemo z lastnikom dvorca in da vidimo, kako in kaj. Videti je, da sem za 180 stopinj obrnil mnenje, vendar Foto: Mojca Vtič Občinski svet je potrdil proračun z devetimi glasovi za in enim proti. sem povedal razloge. Kriza je velika, proračun bo verjetno še manjši. Če pa se dejavnost oddajanje sob na dvorcu vrši, naj se s tem denarjem plača prispevek,« je povedal. Na vprašanje, ali to sedaj pomeni, da zaposlitev preko javnih del na Štatenbergu ne bo, je direktor občinske uprave Igor Erker odgovoril: »7.000 evrov je namenjenih za sofinanciranje javnih del. Kako bo to razporejeno, se bo še odločil župan, pogodbe so namreč podpisane z vsemi izvajalci.« Javna razsvetljava je metanje denarja v zrak Prav tako so svetniki zavrnili, da se 2.000 evrov nameni za javno razsvetljavo. Opozicijski svetniki so namreč prepričani, da ta denar ne Sejnino za mladino Začetek četrte redne seje občinskega sveta v Makolah je zaznamovala pobuda Društva za razvoj in mladino Makole. Predsednik društva Lukec llek je predlagal svetnikom, da se odpovejo eni sejnini za nabavo stebrov za reflektorje na asfaltiranem igrišču v Makolah, saj da Lukec llek, predsednik Je reflektorje in električne kable Društva za razvoj in društvo sponzorsko že pridobilo, mladino Makole Svetniki so pozdravili pobudo in pokazali pripravljenost, župan Franc Majcen pa je dodal, da bo tudi on pridal dvakratno višino sejnine. Kljub temu pa je svetnik Andrej Gaberc dodal, da dvomi o smiselnosti postavitve: »Do desete ure je poleti svetlo, potem pa mora biti mir.« Primož Babšek je spomnil, da imajo občine na vseh igriščih urejeno razsvetljavo in da je primerno, da tudi Makole storijo to na osrednjem igrišču v občini. »Tako da jaz se odpovem dvema sejninama, če se kdo ne želi. Vsaka skupina, ki bo prišla igrat nogomet, pa bo plačala stroške elektrike, tako kot to mi sedaj počnemo, ko igramo v drugih občinah,« je še dodal. Slovenija • V iskanju novega ministra Markeževa nova ministrica za izobraževanje? Foto: Črtomir Goznik Mag. Klavdija Markež bo kot kaže nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport. f4 / ÍKA Ptujčanka Klavdija Markež, poslanka SMC, bo, kot vse kaže, nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Da je resna kandidatka, je včeraj potrdila tudi za naš časopis, odločitev pa je predsednik vlade sporočil včeraj popoldan. Predsednik vlade Miro Cerar je izjavo za javnost sicer dal včeraj popoldan, po zaključku naše redakcije. Smo pa od Markeževe izvedeli, da je resna kandidatka in da bo najbrž zasedla mesto ministrice za izobraževanje. Markeževa, ki je dolga leta vodila ptujsko Ljudsko univerzo in bila predsednica Zveze Ljudskih univerz Slovenije, je v politiko vstopila šele lani. Cerar-jevi stranki se je priključila malo pred volitvami in uspešno zasedla mesto poslanke. Kot kaže, bo sedaj še eno stopničko višje in bo vodila ministrstvo za izobraževanje, ki pa ji nikakor ne bo tuje. Dženana Kmetec tnik Marko Vtič je glas proti postavitvi pojasnil: »Dokler se ne bo spremenilo razmišljanje, ki je, da morajo biti luči tam, kjer so že, in ne na avtobusni postaji v nekem odmaknjenem kraju, sem proti. Predlagam pa, da se preuči možnost postavitve luči s sončno celico, kjer ni odjemnega električnega mesta, tako kot je to urejeno v Majšperku in tam to funkcionira.« Svetnik Ladislav Drosk pa meni, da se morajo naprej urediti ceste in šele nato razsvetljava, ne pa da se počne ravno obratno. Zahtevajo tudi znižanje plače župana in podžupanje Na dnevnem redu je bila ponovno točka o znižanju sejnin (s 169 evrov na 141 evrov bruto). Na prejšnji seji so svetniki izglasovali, da se ta točka umakne, tokrat so se odločili, da bodo o njej samo razpravljali in ne glasovali. Razprava se ni razvila, svoje mnenje je povedal zgolj Zdravko Krošel: »Nisem proti temu, se pa ne strinjam z znižanjem sejnin, dokler bo imela občina svetovalca. Če pa se bodo sejnine znižale nam, znižanje prihodkov pričakujem tudi za župana in podžupanjo. Smo pa se že odpovedali sejnini.« Župan je povedano komentiral: »Ne bom odgovarjal. V naši ljubi državi mešamo vso sadje sku-pj« Mojca Vtič Svetovalec, ki dobi 450 evrov neto plačila Odbor za gospodarstvo je predlagal: »Glede na to, da ima župan svetovalca, naj se postavka plače in drugi izdatki zaposlenim zmanjša za 9.000 evrov, poveča naj se postavka gradnja . in investicijsko vzdrževanje lo- \ . ^^ kalnih cest.« Pripomba ni bila upoštevana. Kot so pojasnili na občini, gre pri delu preko pod-jemne pogodbe za pogodbo, vezano na projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Dravi-nje - 3. sklop in ni povezano s siceršnjim delovanjem občinske uprave, a tudi vendarle priznali, da ima župan svetovalca, ki je plačan po pogodbi. Spomnimo, da je po koncu januarske seje župan Franc Majcen dejal, da je svetovalec plačan na podlagi prihrankov. To torej ne drži. Svetovalec (nekdanji svetnik) Marjan Gorčenko je že novembra lani podpisal pogodbo, po kateri dobiva 450 evrov neto mesečnega izplačila za svetovanje in vodenje investicije Oskrba s pitno vodo v porečju Dravi-nje - 3. sklop. Ob tem je v pogodbi še zapisano, da je pogodbena cena fiksna in je ni možno spreminjati kljub večji količini vloženega dela. Pogodba velja od novembra lani do 31. oktobra letos. Foto: Milan Sternad Marjan Gorčenko, svetovalec in vodja investicije vodooskrbe. v roki... naravovarstveniki povedo, kako to očistiti, če so kakšne omejitve. Da pa se starih 'biciklov' in polomljenih železnih stolov, ki ležijo v naravi, ne da počistiti brez naravovarstvenikov. Tega mi pa ne govoriti,« je bila ostra četrtna svetnica Vlasta Muršec. Na izpostavljeno problematiko je odgovarjal predsednik ČS Vilko Pešec. Dejal je, da naj bi župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar obljubil, da bodo gradnjo gasilskega doma ■a ■¿"LJ^Sj ID c Foto: Črtomir Goznik na Turniščah poskušali končati še letos. Pešec se je strinjal, da meteorne vode na Mariborski in v naselju ob njej predstavljajo obsežen problem, glede protihrupnih ograj na cesti Ob železnici bodo poskušali z investitorjem doseči dogovor, da jih zamenja. Pri preplastitvi Poljske ceste naj bi bila težava, ker vsa gospodinjstva še niso priključena na kanalizacijski sistem. Po projektu naj bi se dela končala predvidoma 30. junija letos. S sredstvi proračuna MO Ptuj se bo v prihodnje dogradila pešpot od term do tretjega mitreja. Za ta namen je letos v proračunu zagotovljenih 10.000 evrov in v letu 2016 32.000 evrov. Ob koncu seje, v neformalnem delu, so četrtni svetniki razpravljali še o možnem datumu za praznovanje krajevnega praznika. Zgodovinska dejstva, na katera bi se lahko oprli pri določitvi datuma, je predstavila Marija Hernja Masten, sicer tudi članica sveta ČS Breg-Turnišče. Mojca Zemljarič Spuhlja • Četrta seja četrtne skupnosti Največ o prometu in organizaciji dela Člani sveta Četrtne skupnosti (ČS) Spuhlja, ki jo vodi predsednik Jure Hanc, so se v začetku meseca srečali na 4. redni seji. Seje se je udeležil tudi nekdanji predsednik ČS Franc Bolcar, ki je novemu vodstvu predstavil dosedanje delo ČS. Bolcar je novoizvoljene četrtne svetnike opozoril na problem zaraščanja meteornega jarka, ki je bil zadnjič saniran v letih 1987-88. »Jarek je zamu-ljen. Potrebna bi bila temeljita sanacija, ne samo košnja trave. Dodatno nevarnost predstavlja še visok vodostaj podtalnice in voda enostavno nima kam odtekati,« je poudaril Bolcar. Člani ČS so bili enotni, da se v povezavi z reševanjem te problematike poda pobuda na Mestno občino (MO) Ptuj. V nadaljevanju so navzoči razpravljali o oddajanju prostorov v najem v večnamenski dvorani, obnovi Ormoške ceste in morebitni gradnji kolesarske poti ob jezeru: od Spuhlje do Ptuja. Dogovorili so se o izvedbi spomladanske akcije čiščenja okolja, srečanja starejših krajanov nad 70 let, ki bo potekalo v nedeljo, 12. aprila, ter obisku starejših od 85 let na domu. Nadalje je bilo slišati pobudo, da bo potrebno beljenje večnamenske dvorane in dvorane v športnem parku. V športnem parku želijo namestiti tudi igrala za Foto: Črtomir Goznik Zelja CS Spuhlja je, da bi pri športnem parku namestili še igrala za otroke. otroke. Četrtna svetnica Nataša Belšak Šel je na seji opozorila na visoko frekvenco prometa skozi del naselja Siget v jutranjih urah. Kot je povedala, se vozniki zjutraj množično izogibajo križišča pri gostilni Majda ter uberejo krajšo pot po cesti skozi Siget, ki je sicer namenjena samo lokalnemu prometu in dostavi. Vodstvo ČS bo zato apeliralo na mestno redarstvo, da bi se v jutranjih urah na tem območju vzpostavil nadzor. V proračunu MO Ptuj je letos za delovanje ČS Spuhlja zagotovljenih dobrih 61.000 evrov. Od tega okrog 20.000 evrov za vzdrževanje in materialne stroške za večnamensko dvorano ter 10.000 evrov za vzdrževanje in materialne stroške za športni park. Drugi operativni odhodki so predvideni v višini 11.000 evrov, odhodki za nakup opreme 12.000 evrov, sredstva za programe, prireditve ali projekte v ČS pa znašajo nekaj manj kot 7.500 evrov. Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 17. marca 2015 Slovenska Bistrica • Občina in lekarna vsaka na svoji strani Lekarniški denar v občinski proračun Slovenjebistriška lekarna si že nekaj let prizadeva, da bi razširila prostore za svojo dejavnost, vendar za naložbe ni prejela blagoslova ustanoviteljic Slovenske Bistrice in Makol. Tudi letos so na februarski seji svetniki in svetnice občine Slovenska Bistrica sklenili, da se presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let nakaže v občinski proračun, ob tem pa so občinski upravi naložili, da »spremlja situacijo v Lekarni Plečnikova in na podlagi kazalnikov, ki bodo izkazovali realno potrebo po nadomestnih prostorih, začne aktivnosti za zagotovitev potrebnih prostorov. V okviru Lekarne Slovenska Bistrica delujejo na območju slovenjebistriške občine štiri enote, in sicer: Lekarna Bistrica (zdravstveni dom), Center, Plečnikova ter lekarniška podružnica Zgornja Polskava. In prostorska omejenost je najbolj zaskrbljujoča v lekarni Plečnikova, ki je v poslovno-stano-vanjski coni Bistrica in ima za dejavnost na razpolago 88,2 m2. »Promet se povečuje, predvsem zaradi lokacije, saj je v njeni neposredni bližini veliko trgovin, zaradi bližine avtoceste je tudi več tranzitnih kupcev,« je povedal direktor javnega zavoda Branko Gajšek. Tako je leta 2013 neto prodaja znašala 1,16 milijona evrov, kar je 20,99 % prodaje v celotnem zavodu. V letu 2013 je Lekarniška zbornica opravila tudi strokovni nadzor in na njegovi osnovi je Upravni odbor zbornice med drugim sprejel ukrep, da je treba pridobiti dodatne prostore za lekarno v roku treh let. Nov lekarniški objekt ali selitev v nov trgovski center? S prostorsko problematiko se je seznanil tudi svet zavoda, Lekarna Plečnikova je po besedah direktorja Branka Gajška postala premajhna. ki je obravnaval dve možnosti, in sicer novogradnjo lekarne v bližini sedanje lokacije ali pa selitev v novi trgovski center Bistrica IV. Za novogradnjo bi bilo treba kupiti zemljišče nekje za trgovskim centom Spar, kje bi se potem zgradila lekarna s skladiščem, arhivom ter sejno sobo. Kot druga možnost je selitev lekarne v novi center Bistrica IV, ki naj bi ga začel graditi avstrijski investitor. Investitor ponuja najem prostora (približno 250 m2) za najemnino okoli 13,70 evra m2/mesec oziroma 3.425 evrov na mesec. Pri tem je treba prostor še dokončati (instalacije, talne obloge, pleskanje, oprema ...), kar se ocenjuje na 300.000 evrov. K omenjeni investicije je treba še dodati odkup sedanjih pisarniških prostorov v poslovni stavbi Granita (60.000 evrov) in še nakup prostorov za arhiv v podobnem znesku, je bilo zapisano v gradivu, ki ga je prejel občinski svet. Lekarna se (še) ne bo širila A kot že omenjeno, se svetniki s tem niso strinjali in so Foto: Mojca Vtič sprejeli, da se presežek, predvidoma v višini 400.000 evrov, prenese v proračun občine. »Osebno se seveda s takim početjem ne morem strinjati. Presežki bi se morali po vsaki logiki nameniti za razvoj lekarniške dejavnosti. Nobene razumljive povezave ni v tem, saj nas tudi ne financira občina, ampak v večini zavarovalnica. Del prihodkov je tudi od pro- daje brez recepta. Tudi investirala ni še nobena občina ničesar v naše lekarne,« je odločitev občinskega sveta komentiral direktor zavoda. Prepričan je, da denarja, ki bo prešel v občinsko blagajno, v lekarni ne bodo več videli. »Zelo dvomim, da bi občina prevzela finančno in organizacijsko izgradnjo oz. selitev naše Plečnikove lekarne v druge najete prostore. Do sedaj to tudi še ni bila nikoli praksa in smo sredstva za razvoj lekarniške dejavnosti vedno zagotavljali in plačevali sami direktno izvajalcu. To je za lekarne tudi praksa povsod po Sloveniji in ne vem, zakaj bi mi bili nekaj posebnega,« je povedal Gajšek. Direktor lekarne meni, da je odločitev občine usmerjena v pobiranje lekarniškega denarja, ki bi sicer bil namenjen za investicije in prosto razpolaganje z njim. »Le lepo se je želelo vse skupaj zapakirati. Menim pa, da si morajo najprej lekarne s svojim denarjem, dokler ga pač še kaj imajo, urediti prostore tako, kot je to potrebno in ocenjujejo strokovnjaki iz lekarniškega področja in se šele kasneje pogovarjati o možnih ostalih presežkih,« je zaključil Branko Gajšek. Mojca Vtič Ptuj • Pošta od novembra do marca delovala v nadomestnih prostorih Sanacija pošte bo končana še ta mesec Novembra lani je Pošta Slovenije začela sanacijo prostorov v centru Ptuja, na Vodnikovi ulici 2. Investicija, težka 334 tisočakov, bo končana še ta mesec. Sanacija prostorov Pošte Slovenije na Vodnikovi 2 na Ptuj se je pričela novembra lani, dela pa so še vedno v polnem teku. »Za sanacijo poštnih prostorov smo se odločili zaradi pojava vlage v prostorih ter posledično dotrajanosti pohištvene opreme, kar je pomenilo tudi poslabšanje delovnih pogojev in motnje v delovnih procesih,« je pojasnila Megi Jarc, strokovna koordinatorka službe korpo-rativnega komuniciranja Pošte Slovenije. Poslovni prostori, ki jih prenavljajo, merijo okoli 1.330 m2 in so last Pošte Slovenije. Bodo pa po sanaciji nekoliko zmanjšali kvadraturo in del prostorov v velikosti 200 m2 oddali v najem. Začasno, v času izvedbe del, so vse storitve izvajali nemoteno, in sicer v nadomestnih prostorih na Puhovi ulici (bivši Tehcenter). »Po preverbi možnih lokacij smo se odločili za prostore v Puhovi ulici, ki zagotavljajo minimalne pogoje poslovanja za stranke in zapo- slene, primerni pa so tudi z vidika dostopnosti,« je še pojasnila Jarčeva. Investicija, vredna 334 tisočakov, bo končana še ta mesec. Dženana Kmetec Lenart • O občinskih vrtičkih Najem vrtičkov brezplačen V Lenartu občina v brezplačen najem oddaja zemljišča, namenjena vrtovom. Kot kaže, pa gredo občinski vrtički za med. Lansko jesen so bili namreč zasedeni prav vsi. Kot so nam pojasnili z Občine Lenart, ima občina v mestu nad parkom zemljišče v izmeri 1847 m2, namenjeno vrtovom. »Zemljišče oddajamo v najem. Če je zemljišče prosto, z interesentom sklenemo najemno pogodbo. Vrtičkarji imajo v najemu različne površine - od samo 10 m2 do tudi nekaj čez 100 m2,« so pojasnili z občine ter še dodali, da je pogodba sklenjena za največ pet let z možnostjo podaljšanja Tudi v Lenartu pa tako kot v Ormožu najemnine za zemljišča, namenjena vrtovom, ne zaračunavajo. »Vrtičkar mora zemljišče primerno vzdrževati, ne sme motiti drugih najemnikov in s svojim ravnanjem povzročati škode. Trenutno smo imeli v jeseni vso površino zasedeno. Na podlagi izkušenj prihaja v spomladanskem času do opustitev zemljišč oziroma se pojavijo novi interesenti,« so še dejali z občine ter dodali, da za zdaj zadovoljujejo potrebe interesentov. Monika Levanič Investicija je težka 334.000 evrov. Foto: ML Tudi v Lenartu, tako kot v Ormožu, vrtičke zainteresiranim občanom dajejo zaenkrat v najem brez plačila. Foto: DK torek • 17. marca 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ormož • Polemika glede odlagališča odpadkov Usoda bo v rokah prebivalstva Danilo Kosi je v imenu civilne iniciative (CI), ki je proti gradnji novega odlagališča odpadkov v Ormožu, predstavil razloge za nasprotovanje. Ormoški župan Alojz Sok pa napoveduje referendum, na katerem bi se občani opredelili do tega projekta. Okrog 300 prebivalcev Dobrave, Litmerka, Hardeka in še nekaterih zaselkov ormoške občine je s svojimi podpisi izreklo odločen ne izgradnji centra za ravnanje z odpadki Podravja v ormoškem opuščenem glinoko-pu. Ustanovili so CI, njen vodja Danilo Kosi pa je na novinarski konferenci dejal, da ne bodo dovolili izgradnje le-tega na lokaciji, poimenovani Hardeška šuma. »Umeščati v prostor tak objekt, kot je odlagališče odpadkov, in se ne prej posvetovati z ljudmi, se nam zdi od občine Ormož neodgovorno,« je povedal Kosi ter dodal, da je ustanovitev CI posledica nekomunikacije med vodstvom občine in občani. V izdelavi je občinski podrobni prostorski načrt, ki bo omogočal na območju opuščenega glinokopa na Hardeku na osmih hektarjih odlaganje ostankov komunalnih odpadkov (okrog 700.000 ton), na preostalem delu parcel v velikosti nekaj več kot pet hektarjev pa bi uredili še sortirnico in kompostarno. Omenjeni načrt bodo pred občane prvič razgrnili 23. marca, nato pa bo sledila še tritedenska javna obravnava. Glinokop bi bilo treba sanirati Kosi (mimogrede: gre za uslužbenca ormoške občinske uprave; op. p.) je v svojem izva- Foto: Miha Soštarič janju izpostavil, da je slovenska vlada leta 2013 sprejela Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem je zavedeno, da se sedanje odlagališče na Dobravi zapre letos, za celotno Podravje pa določi odlagališče Pragersko. Kosi je postregel s podatkom, da so občino Ormož že do leta 2010 priprave na ta center stale več kot 180.000 evrov. »Za ta denar bi lahko uredili komasacijo parcel v obrtni coni Ormož ter parcele komunalno opremili,« meni Kosi ter pove, da bo pre- bivalce ormoške občine dodatno bremenila sama gradnja centra, saj le-tega ne bi gradili ob pomoči države ali evropskih skladov, ampak na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Omenja se partnerstvo s Komunalnim podjetjem Ormož. Tako člani CI zahtevajo, da se na območju ormoške občine ne gradi omenjeni center, »saj je le-teh v Sloveniji dovolj, kapacitete pa se na račun ločenega zbiranja podatkov povečujejo«. Poleg nižje cene odvoza komunalnih odpadkov, kar bi dosegli z večjim odstotkom ločeno zbranih odpadkov (danes zberejo 53 odstotkov ločenih odpadkov), zahtevajo sanacijo opuščenega glinokopa. Kosi je postregel tudi s podatkom, da bi glinokop morala po sklenjeni koncesijski pogodbi sanirati ormoška opekarna Wienerber-ger, vendar je ta prenesla lastništvo brezplačno na občino Ormož in s tem prenesla tudi obveznosti sanacije na novega lastnika. Kosi je novinarsko konferenco sklenil z besedami, da jih ne bodo omehčali z od- škodninami, ki jim jih ponujajo ob pristanku na gradnjo odlagališča. Sok napoveduje referendum Na očitke CI se je odzval ormoški župan Sok, ki se čudi dejstvu, da se o gradnji odlagališča odpadkov na območju opuščenega glinokopa govori že več kot desetletje, pa občani doslej niso nasprotovali temu projektu. Dejal je, da so v preteklosti v ta namen odkupovali zemljišča. Ormoški občini se na področju te gospodarske javne službe mudi, saj se uporabno dovoljenje za odlagališče odpadkov na Dobravi letos izteče. Tako bodo letos iskali lokacijo drugje po Sloveniji - v ospredju bo najugodnejša cena -, kamor bodo odlagali svoje smeti, v tem času pa peljali vse potrebne postopke za ureditev lastnega odlagališča. Vendar, kot je poudaril Sok, ne za vsako ceno. Napoveduje referendum, saj želi, da o tem projektu svoje stališče zavzamejo občani. »Občina za svojo stavbo oziroma svoje delovanje ne potrebuje odlagališča. Odlagališče potrebujejo krajani. Gre za gospodarsko javno službo. Prizadevamo si, da bi ostala delovna mesta pri nas, da bi še naprej imeli možnost cenejšega odlaganja odpadkov,« je povedal Sok. Sok je tudi zanikal govorice, da je že določeno, da bi omenjeni center gradilo Komunalno podjetje Ormož. »Za javno-zasebno partnerstvo mora biti razpis, dobi pa tisti, ki ponudi najustreznejše pogoje. Če bi to bilo domače komunalno podjetje, bi bilo to za občino bolje, vendar se lahko marsikdo poteguje za ta posel. Najmočnejši na tem področju v Sloveniji je Saubermacher, ki obvladuje ta trg. In ima verjetno tudi na našem območju svoje interese.« Miha Šoštarič Slovenska Bistrica • Kako ponovno oživiti mestna središča Bistvena za ureditev mestnega jedra je izgradnja obvoznice Zavod Hiša arhitekture Slovenska Bistrica je marca organiziral okroglo mizo, katere namen je bil opredeliti kulturne, gospodarske, okoljske in socialne vidike, ki jih je treba upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju revitalizacije in razvoja za predvideno zaprtje starega mestnega jedra v Slovenski Bistrici Pravih idej ali sklepov na okrogli mizi ni bilo podanih, so pa govorniki sklenili, da se še sestanejo, vendar s prisotnostjo predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Še pred 100 leti je nekdanji Glavni trg (današnji Trg svobode) predstavljal prostor druženja in mestnega dogajanja, ki pa ga je z leti izgubil. Sedaj mestne ulice kazijo prazne in zapuščene izložbe, stavbe, katerih zunanja podoba propada vsem na očeh, reklamni napisi niso enotni, je v uvodu našteval Aljaž Jelen iz Hiše arhitekture. Dodal je, da je 60 % objektov v mestnem jedru starejših od 100 let ter da je samo 2/3 objektov zasedenih, kar 13 % pa je zapuščenih. »Slovenska Bistrica ima izjemno bogato zgodovino in ocenjujem, da je mestno jedro dobro ohranjeno. V preteklih obdobjih se je dogodila škoda, Foto: Mojca Vtič V najstarejšem delu mesta že več kot 20 let stojijo na črno zgrajene garaže Občanka Vida Šafhalter je ob robu okrogle mize opozorila na črne gradnje v Gradišču, torej v delu mesta, ki naj bi bilo najstarejše in ga tvorijo stavbe, ki so razglašene za kulturne spomenike lokalnega pomena za občino Slovenska Bistrica. Konkretno gre za garaže, ki so zgrajene na zemljišču v lasti občine. »Garaže so bile zgrajene že pred letom 1992 in gradbena inšpektorica je v tej zadevi že uvedla inšpekcijski postopek, v katerem je leta 2012 izdala odločbo in naložila odstranitev objekta. Uveden je bil tudi izvršilni postopek, v katerem je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe. V januarju 2015 pa je bilo v skladu z zakonskimi določili ugodeno predlogu inšpekcijske zavezanke, da je izvršba odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za tri leta od datuma vročitve sklepa,« so odgovorili z Inšpektorata RS za okolje in prostor. ko se stavbe niso ohranile, tudi mestna hiša, ki je sedaj v drugi lasti,« je povedal župan Ivan Žagar. Tudi Igor Kraševac iz projektantskega podjetja Ibis je pritrdil županu, da je mestno jedro dobro ohranjeno. Dodal je, da ima mesto veliko zelenih površin, a da je ključen problem mesta promet. Ta problem pa se bo predvidoma rešil z izgradnjo zahodne obvoznice. »Upam, da bomo uspeli premakniti stvari naprej in da se bodo obljube gospodarskih in infrastrukturnih ministrov, Župan Ivan Žagar in arhitekt Igor Kraševac Foto: Mojca Vtič ki so obiskali Impol, udejanjile. Projekt je še v državnih načrtih, vendar se je časovno premaknil,« je povedal. Dejal je še, da bo občina letos začela urejati najstarejši del mesta Gradišče, za ta projekt je v načrtu razvojnih programov predvidenih približno 100.000 evrov. Sicer pa župan dvomi, da bi trg postal mesto druženja zgolj zaradi zaprtja trga za cestni promet. »Po obisku primerljivih mestnih središč in po mojem laičnem mnenju se mora iz mestnega jedra odstraniti tovorni promet, bila bi pa velika napaka, če bi promet v celoti umaknili. Če želimo imeti živo mestno jedro, mora biti življenje prisotno, tudi v obliki prometa,«je še povedal župan. To je bila le prva v nizu okroglih miz, ki naj bi jih zavod Hiša arhitekture prirejal vsak mesec. Mojca Vtič 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 17. marca 2015 Slovenija, Podravje • Vezana knjiga računov je obvezna Kdo vse mora obvezno imeti vezano knjigo računov Finančna uprava RS je ugotovila, da je na trgu zagotovljena zadostna količina vezanih knjig računov, zato od 25. februarja finančni inšpektorji ne upoštevajo več opravičila, da uporabnik ni mogel kupiti vezane knjige računov. Sankcije za neizdajo računa ali za nehranjenje računov niso majhne, saj se gibljejo od najmanj 3.000 do 70.000 za posameznike, za podjetja so še višje. Zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju in ne uporabljajo računalniškega programa oziroma blagajne, morajo račune izdajati iz posebne vezane knjige računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ. Ob tem morajo vezano knjigo računov za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabiti tudi drugi zavezanci, ko izdaja računov z uporabo računalniških programov oziroma elektronskih naprav ni mogoča zaradi okvare ali izpada električne energije. Gotovinsko poslovanje pa pomeni, da je račun delno ali v celoti plačan z bankovci in kovanci, s plačilno ali kreditno kartico, čekom ali na druge podobne načine. Uporaba vezane knjige računov na kmetiji Obveznost uporabe vezane knjige računov pri gotovinskem poslovanju se nanaša tudi na kmetije, ki davčno osnovo za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter dopolnilne dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov ter na kmetije v sistemu iS Globe od 3.000 do 150.000 evrov V primeru neizdaje računa ali nezagotovitve hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov v vezani knjigi računov se posameznika oglobi za višino od 3.000 do 10.000 evrov. Z globo od 20.000 do 70.000 evrov se za tak prekršek kaznuje samostojni podjetnik. Z globo od 50.000 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 70.000 do 250.000 evrov. Z globo od 1.500 do 4.000 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 2.000 do 6.000 evrov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če gre za srednje ali večje podjetje pa je ta globa od 4000 do 10.000 evrov. Ed DDV. »Kmetija, ki za to nima ustreznega računalniškega programa ali registrske blagajne in posluje z gotovino, mora izdati od 31. januarja račun iz vezane knjige računov. Vezana knjiga računov se kupi v prosti prodaji, vendar je veljavna šele, ko jo izdajatelj računov registrira na FURSU ali preko portala e-davki,« je pojasnila Helenca Kapun iz kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj. Dodala je, da kmetijam, ki so obdavčene po Projekt PORETEKS - Zbirajmo in ponovno uporabimo odpadni tekstil za zaščito našega okolja zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila. O tej novosti, direktorica Komunalnega podjetja Cakom, Snježana Tkalčec Avi-rovic, pravi: „S postavitvijo zabojnikov je ustvarjen predpogoj, s katerim se bo v okviru projekta Poreteks zbralo 35 ton odpadnega tekstila. Skozi ciklus modnih delavnic (Ptuj, Cakovec in Varaždin) se bodo oblikovala nova oblačila in z recikliranjem izdelale izolacijske plošče." Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, dodaja: „Zbrana oblačila iz zabojnikov se uporabljajo v modnih delavnicah, kjer so brezposelni iz Zavoda za zaposlovanje Ptuj dobili priložnost narediti nove kose oblačil in modne dodatke, ki bodo 9. aprila 2015 predstavljeni širši javnosti na modni reviji v Ptuju (Dominikanski samostan). Nato sledita še modni reviji v Cakovcu in Varaždinu." Julija Potisk,_pomočnica vodje projekta iz ZRS Bistra Ptuj, zaključuje: „Ce odpadke dojemamo kot vir, to pomeni številne pozitivne učinke: bolj trajnosten način potrošnje, trajnosten življenjski slog, večja okoljsko-družbena odgovornost, nova lokalna zelena delovna mesta, zmanjšanje količin odpadkov ter čistejše in bolj zdravo življenjsko okolje." Projekt se izvaja v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. »Zeleni« način življenja postaja trend! Dvigniti in izboljšati okoljsko ozaveščenost med prebivalstvom in istočasno ponuditi inovativne, okolju prijazne rešitve za trajnostno ravnanje z odpadki kot surovinami, so cilji projekta Poreteks, ki omogoča ponovno uporabo in recikliranje odpadnega tekstila z namenom varovanja okolja na čezmejnem območju Slovenija - Hrvaška. V projektu sodeluje 7 partnerjev: Javne službe Ptuj, Javna razvojna agencija občine Ormož, Okoljsko raziskovalni zavod, Komunalno podjetje mesta Öakovec „Öakom", Razvojna agencija mesta Öakovec „Öakra" in Varaždinska zadruga za vzpodbujanje kulture in mode „Evolution". Vodilni partner projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. Vodja projekta dr. Klavdija Rižnar o projektu: „Projekt ponuja več praktičnih rešitev. Vzpostavlja sodobni sistem informiranja s pomočjo mobilne aplikacije za pravilno ravnanje z odpadki in sistem zbiranja odpadnega tekstila na 20 lokacijah projektnega območja. Omogoča ponovno uporabo rabljenega tekstila v obliki novo nastalih oblačil in pridobivanje pomembnih surovin za recikliranje z namenom izdelave toplotne izolacije. Ob koncu projekta bodo na treh modnih revijah predstavljeni tekstilni izdelki, ki so nastali v okviru programa usposabljanja inovativne obnove rabljenega tekstila v sodelovanju z brezposelnimi, težje zaposljivimi in mladimi." V večih obmejnih mestih in občinah (Ptuj, Ormož, Rogaška Slatina, Öakovec in Varaždin) so postavljeni novi E VROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA Ofendo detofiniiüi EY^SÍ^j Ula^inie u valu ta&iftiKt Vil (^frrktafirurui htt&i TU REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPU BLIKE SLOVEN IJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO nov je kljub gotovinskemu poslovanju dovoljena pri prodaji iz avtomatov. »V primeru nepravilnega izdajanja računov ali če ti niso hranjeni v skladu s predpisi, je predvideno strogo sank- cioniranje, zato zavezancem svetujemo, da pri poslovanju dosledno spoštujejo tudi najnovejše predpise glede izdajanja in hranjenja računov,« so povedali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Na KGZS so še mnenja, da je vezana knjiga računov prispevek k večji preglednosti poslovanja in zmanjšanju sive ekonomije. Mojca Vtič 111 LJ L— Iii MI I I I I I I ■■■■■■■^■■■Éi^^B katastrskem dohodku in niso zavezanke za DDV, računov ni treba izdajati, lahko pa jih izdajajo prostovoljno ali na zahtevo kupca. Ob tem je Kapunova poudarila, da je treba vsak izdan in prejet račun brez izjeme hraniti deset let. Pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela zavezancem ni treba izdajati računov iz vezane knjige računov, ker niso dolžni voditi poslovnih knjig. Izjema od obveznosti izdajanja raču- XX _xxxxxxxxxxx Foto: FURS Ali je treba za izdajanje računov iz naslova opravljanja osebnega dopolnilnega dela uporabljati vezane knjige računov? Ne. Ali mora društvo račun za opravljen promet blaga in storitev v okviru opravljanja nepridobitne dejavnosti izdati iz vezane knjige računov? Društvo mora račun, ki bo plačan z gotovino, izdati iz vezane knjige računov, druga možnost pa je, da se račun izda preko računalniškega programa oziroma elektronske naprave Naše društvo bo organiziralo prireditev, kjer se bodo prodajale vstopnice na mestu prireditve. Vstopnice so vnaprej natisnjene in vsebujejo vse elemente računa. Do sedaj so veljale kot račun, zato se ob prodaji teh vstopnic račun posebej ni izdajal. Zanima nas, ali vstopnica za prireditev, ki ima vse elemente računa, še velja kot račun, ali je treba vsakemu obiskovalcu prireditve poleg vstopnice izdati tudi račun iz vezane knjige računov. Društvo mora pri prodaji vstopnic, ki bodo plačane z gotovino, izdati račun iz vezane knjige računov, druga možnost pa je, da se vstopnice oziroma računi za vstopnice izdajajo preko računalniških programov oziroma elektronskih naprav. Društvo mora izdati račun za opravljeno dobavo (prodajo vstopnic) kupcu oziroma naročniku. Pri izdaji računa iz vezane knjige računa se zmotim oz. bo kupec v zadnjem trenutku odstopil od nakupa. Kaj moram v tem primeru narediti z že deloma izpolnjenim oštevilčenim obrazcem računa? V takšnem primeru obrazec računa ostane v vezani knjigi računov. Zavezanec ga prečrta in na obrazcu računa na kratko opiše razlog za neizdajo računa ter navede datum in podpis. Vir: FURS Slovenija • Novimi razpisi za mala in srednja podjetja Na voljo je slabih 90 milijonov evrov Slovenski podjetniški sklad je v petek objavil pet razpisov za povratne in nepovratne vire financiranja v skupni višini 88,8 milijona evrov. Na voljo so garancije s subvencijo obrestne mere ter spodbude za zagon inovativnih podjetij in zagon podjetij na problemskih območjih. Največji delež odobrenih sredstev s strani sklada bodo tudi letos predstavljale garancije s subvencijo obrestne mere za klasične projekte in tehnološko inovativne projekte. Vrednost razpisa je 85,1 milijona evrov, razpis pa je namenjen tako mladim kot tudi starejšim podjetjem. S tovrstnimi garancijami podjetja hitreje pridobijo bančni kredit, saj se znižajo zahteve po zavarovanju kredita s strani banke, za banko pa se zmanjša tudi stopnja tveganja, saj sklad zagotovi delno zavarovanje kredita. Hkrati taki krediti predstavljajo za podjetje tudi cenejši bančni vir, saj je obrestna mera subvencionirana. S še enim razpisom pa je podjetniški sklad ponudil spodbude za zagon inovativnih podjetij. Tem je na voljo do 12.000 evrov, pri čemer bodo imela izbrana podjetja prihodnje leto pred- vidoma možnost pridobiti še dodatnih 42.000 evrov v dveh zaporednih tranšah. Podjetniški sklad na tokratnem razpisu ponuja za skupaj 480.000 evrov spodbud, za katere lahko kandidirajo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge ali zavodi. Do sredstev so upravičena podjetja, ki so se registrirala med 1. januarjem lanskega leta in najpozneje do 28. februarja letos, kar pomeni, da razpis namenjen start up podjetjem za sofinanciranje ustanovitve in zagona dejavnosti. Ob tem pa je pogoj za kandidaturo udeležba v okviru predselekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2015, s katero lahko podjetje pridobi dodatne točke. Še dodaten skoraj milijon in pol evrov pa sklad ponuja na razpisu zagon podjetij na problemskih območjih z visoko stopnjo brezposelnosti, s katerim lahko posamezno podjetje pridobi do 20.000 evrov nepovratnih sredstev. Podjetja morajo imeti sedež na območjih občin pomurske regije in Pokolplja ter območjih občine Maribor s širšo okolico ali občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. (sta) Foto: arhiv torek • 17. marca 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEDHiK 9 Pridite na obisk Prenovljeni in hudobri saloni Škoda Prav zdaj poteka globalni projekt prenove salonov vse bolj uveljavljene avtomobilske znamke Škoda in lani seje prenova začela tudi v Sloveniji. Posodobitev videza dosedanjih salonov je bila velik izziv na svetovni ravni, saj gre za izjemno celovit projekt prenove več kot 3000 prodajnih salonov in 2300 Škodinih partnerskih servisov po vsem svetu. V Sloveniji je v novi podobi zasijalo že devet Škodinih prodajnih salonov. Foto Peter Giodani Prostorna in svetla notranjost prenovljenega salona. Vrednote tržne znamke Škoda in prednosti Škodinih vozil, kot so inovativno oblikovanje, tehnološka dovršenost, prostornost, gospodarnost ... ne odlikujejo več le avtomobilov Škoda. S preprosto pametnimi in ino-vativnimi rešitvami se od letos ponašajo tudi Škodini saloni po vsej Sloveniji. Znano je, da sodobno, prijetno in prostorno delovno okolje dobro vpliva na počutje zaposlenih, s tem pa gotovo tudi na večjo storilnost in še boljše prodajne uspehe. Sodobnost, prostornost, svetlost in prijetnost prenovljenih Škodinih avtomobilskih salonov tudi po mnenju nekaterih vodij prodaje že daje odlične rezultate. Takole pravijo: »Za pozitivno dojemanje in vrednost blagovne znamke je sam prostor, kjer poteka prodaja, zelo pomemben. S celotnim svežnjem sprememb, spremembo logotipa, novimi modeli in razširitvijo palete vozil ter preureditvijo prodajnega prostora se zagotovo odpira novo poglavje avtomobilske znamke Škoda. Prepričani smo, da bomo z vsemi temi koraki težko pustili ravnodušne bodoče kupce, predvsem tiste, ki še pred leti niso niti pomislili na nakup Škode, danes pa zaradi vseh sprememb že vstopajo v naše prodajne salone.« »Naše zveste stranke in tudi nove stranke so izjemno navdušene, ko prvič stopijo skozi vrata. Uspelo nam je, da se kupci počutijo domače, kot da bi stopili v svojo dnevno sobo in ne v avtosalon. V udobnem sedežu v svetlem prostoru ob dobri kavi nam stranke zaupajo, da se počutijo, kot da so prišle na obisk k prijateljem in nevsalon kupovat avtomobil. Toje za nas največja vrednota in potrditev.« Avtomobilska tržna znamka Škoda ni več samo avto, je tudi odlična zgodba. Za-živite jo! Obiščite katerikoli Škodin prodajni salon in se prepričajte sami. Tako je to, preprosto pametno. Oglasno sporočilo Kombinirana poraba goriva in izpusti CO? : 3,4-4,8 l/100 km in 89-110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,0538x10^ g/km, trdi delci: 0,00-0,0002 g/km, število delcev: 0,02-0,21. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. škoda.si 10 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 17. marca 2015 Tudi vas kdaj popade sloveni-stični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Moje, tvoje, svoje ... Saj je res, da človek vsega ne more vedeti, in to niti ni sramota. Ampak bi pa bilo prav, da se tega dejstva zavedamo. Ne vem, ali se vi lotite popravila svojega avtomobila - jaz se ne, ker se ne spoznam. Pač grem k svojemu serviserju. Tudi naša hišna elektrika ima svojega mojstra. Pa vodovod tudi. Da o računalniku ne govorim ... (Če bom še naprej našteval, boste pomislili: 'Madonca, kak je ta Šmigoc levi ...') Je pa ena stvar, za katero očitno marsikdo misli, da to pa res obvlada. In niti pomotoma ne poišče nasveta. Če pa že ne obvlada - eh, kdo pa to sploh opazi. Govorim o rabi maternega jezika. Kjer vse vemo - ali pa nam je čisto vseeno. Pred kratkim sta mi dva različna ponudnika blaga in storitev poslala vsak svoj letak, na katerih sem opazil enako napako. Prvi me je pozival: »Postanite Chef v vaši kuhinji!«, drugi pa: »Izberite vaše najljubše počitnice ...« O tem, da jaz Chefa niti v najbolj neumnih sanjah ne bi pisal z veliko začetnico, tokrat ne bom razlagal. Čeprav ... mogoče pa se spodobi, da je Chef (ki ga izgovorimo po zgledu velike TV-voditeljice z zelooo širokim e-jem: šeeef) z veliko, ker če je bila šef predsednica vlade AB, se jo skoraj spodobi proglasiti za Chef-ico. Pač pa me v obeh letakih res zelo moti raba svojilnih zaimkov - v zapisanih primerih gre za zaimek 'vaš'. (Da smo ljudje zelo različni, kaže moj preizkus: dal sem oba letaka brat tudi drugim osebam, pa niso čutile nobenega napada na slovenski jezik. Torej je napaka v meni ...) Svojilni zaimki, ki izražajo človekovo lastninsko pravico, so seveda v jeziku zelo pomembni. Ker če je nekaj moje, najino ali naše, tebe ali vaju ali vas čisto nič ne briga! Prste vstran! (Priznam: tvoje, vajino ali vaše pa mene nič ne briga, čeprav me velikokrat zanima, kaj je tam skrito. O njegovem, njunem ali njihovem pa se sploh zelo radi pogovarjamo.) Ampak poleg izrazov moj-tvoj-njegov/njen (oziroma v dvojini: najin-vajin-njun in v množini naš-vaš-njihov) imamo slovenščini še dodatno, za nekatere nebodigatrebno obliko zaimka, ki prav tako izraža lastnino - namreč 'svoj'. Ko sem s svojimi malimi sivimi jezikovnimi celicami (res, da imajo precej omejen obseg) preverjal, kako bi se nekaj v zvezi s svojino reklo v angleščini, nemščini ali francoščini, potem pa sem prevajalsko prešel še na bratske jezike, se mi je porodila teorija, da imamo tole obliko »svoj« samo na slovanskem. (Me bo že kdo popravil, če je tako tudi v ugro-finskem jezikovnem bazenu; ali v kitajskem.) Kaj je torej oblika svoj? Kot pri vsaki teoriji, ki je za množično uporabo (in jezik seveda je množična stvar - v našem primeru dvomilijonska), je tudi v tem primeru zelo enostavno: 'svoj' namesto 'moj, tvoj, njegov/njen ...' uporabimo, če je osebek v nekem stavku (ali povedi) 'lastnik' tistega, o čemer govori. Enostavno povedano: obstaja moja žena in tvoja žena. In ko greva na kavo moja žena in jaz, bom rekel: Grem na kavo s svojo ženo. Ampak glej, finto - če boš ti rekel: Grem na kavo s svojo ženo, sploh ne bova šla z isto osebo. In v tem je privlačnost in koristnost (pa tudi zanimivost) zaimka 'svoj' (mimogrede: rečemo mu povratni svojilni zaimek). Če jaz nekaj delam, delam s svojim, če ti delaš, delaš s svojim, on pa prav tako svojim. (Lahko pa seveda grem na kavo namesto s svojo s tvojo ženo. E, to pa že ne bo ista oseba!) Slovenščina ima dvojino. In marsikdo nam jo zavida. Evo -imamo tudi povratni svojilni zaimek. Pa naj se Nemci, Francozi, Angleži in še marsikdo zaradi tega grize ... In če vam nekdo še zmeraj ponuja v svojem letaku »Izberite vaše najljubše počitnice,« mu le pojasnite, da boste vi izbrali svoje; enako kot boste mojster (šef) v svoji, ne vaši kuhinji. Jezil se je: Jože Šmigoc pomivalnega stroja. 1 NAJVIŠJI HIGIENSKI STANDARDI. igornje »n SBOdn^kSlr^1'" • VarioS{M#d: do 2* Mrejle ^ vj optimalnimi rczmuti • Invencrsii moTc.i: EcoSitan« Drt Postanite Chef v vaši kuhinji. Atraktivna ponudba kuhinjskih aparatov Bosch. izberite vaše najljubše počitnice». Izola, hn s^n Simon Ptuj • 11. dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj Za lepši skupni dan V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 6. marca potekal že enajsti dobrodelni koncert humanitarnega društva Soroptimist Ptuj. Gre za že tradicionalni koncert v počastitev mednarodnega praznika žensk, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan. Predsednica kluba Marija Škovrlj je spomnila na odmevne aktivnosti kluba v preteklem letu in aktivnosti v letošnjem letu. Izkupiček z lanskega koncerta so namenile za plačilo večjega dela kupnine za stropno dvigalo za Zavod dr. Marijana Bor-štnarja v Dornavi, pomagale pa so tudi pri nakupu komunika-torja za njihovega Petra. Tudi za letošnje leto so razpisale nagradno štipendijo. Pekle so pecivo za miklavževo in novoletne stojnice, na katerih so zbirale denar za otroke v stiski. Del denarja so namenile invalidnim osebam, ki trenirajo ples na vozičkih, del pa projektu V objektivu lačnih oči, v katerem je Tomaž Šneberger ob sebi zbral sedem otrok iz socialno ogroženih družin, s katerimi pripravlja celovečerni film. V septembru 2014 so v sodelovanju in z izdatno pomočjo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, krajinskega arhitekta Boštjana Vauda ter gospodarskih družb Grega-JK, d. o. o., in Foto: Črtomir Goznik Ze po tradiciji so na koncertu zapele tudi članice HD Soroptimist kluba Ptuj. Sveče pa so predsednici društva Mariji Škovrlj letos pomagali prižgati še Miro Cerar, st., dr. Danica Purg in Tanja Krištof. BTO-Zelenik, d. o. o., zarisale varne poti pri vseh štirih mestnih osnovnih šolah in s tem omogočile otrokom varnejšo pot v šolo. Izkupiček z letošnjega koncerta pa bodo namenile za štipendijo nadarjeni študentki, del pa za pomoč trem starejšim gospem, ki nimajo nikogar, da bi jim pomagal, je povedala predsednica HD So-roptimist Ptuj Marija Škovrlj in se tudi zahvalila vsem, ki jim na kakršen koli način pomagajo pri njihovem humanem poslanstvu. Šteje vsak evro, vsako dobro dejanje, da je lahko bolje nekomu, ki si ne more sam pomagati. Kulturni program so letos oblikovali Petra Turk Rupreht (sopran), Sergej Rupreht (tenor), Tom Hajšek (klavir), Vox Arsana, Dora Vidovič (flavta), Jernej Bedekovič (klavir), Ža-net Vidovič (klavir) in Nina Rogina (alt saksafon) ter Tomi Valenko (klavir). MG Ptuj • Literarni večer v knjižnici Tudi Šteger je šel med kurente V četrtek, 5. marca, je bil v Knjižnici Ivana Potrča v Ptuju literarni večer z Alešem Šte-grom, na katerem so predstavili njegovo najnovejše prozno delo Kurent, večer pa se je nadaljeval z razstavo ilustracij iz te knjige slikarke Tine Dobrajc. V uvodu je direktor Knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neudauer poudaril, da je tokrat predstavljeno že tretje delo v zadnjem času, pri katerem odlično vsebino dopolnjujejo odlične ilustracije: lani jeseni so bile to pesmi Davida Bedrača So že smehci k vam prispeli z ilustracijami Tanje Komadina, pred tednom je Danilo Muršec predstavil svoj pesniški prvenec Jesenske trave, za katerega je sam ustvaril ilustracije, tokrat pa se pred.. .. v ^ , Foto: Črtomir Goznik srajra Aiess ^ štager Kot avtor Aleš Šteger je v ptujski knjižnici predstavil svoje najnovejše delo besedila in slikarka Im Do- Kurent; na literarnem večeru so poleg njega sodelovale (od leve): brajc kot ilustratorka. Zimsko- voditeljica večera Liljana Klemenčič, ilustratorka Tina Dobrajc in spomladanski del letošnjega urednica pri Mladinski knjigi Irena Matko Lukan. leta je v ptujski knjižnici domoznansko obarvan s samimi domačimi avtorji: prejšnji teden je bil gost Danilo Muršec, tokrat Aleš Šteger, sledil mu bo Milan Petek Levokov, domoznanski cikel pa bosta zaključila pesnik Ivan Cimerman ter predstavitev knjižne donacije Ptujčana Janka Bohaka. Kot je povedala povezovalka večera Liljana Klemenčič, že dolgo ne pomni, da bi se ob kakšni knjigi toliko govorilo tudi o njeni materialni lepoti. Odlično besedilo Aleša Štegra namreč likovno dopolnjujejo ilustracije slikarke Tine Dobrajc. Kurent je delo, ki je v osnovi namenjeno mladim, vendar ga bodo gotovo z zanimanjem in veseljem prebirali tudi starejši. Sicer pa je značilnost vsakega dobrega literarnega dela za mladino, da marsikaj (ali pa še več) pove tudi odraslim - pač skozi nekoliko drugačen pogled. jš Ptuj • Šebetičeva spet razstavlja Kmalu do stotice? V Domu Franca Krambergerja v Čučkovi ulici na Ptuju so v torek, 10. marca, odprli še eno razstavo Rozine Šebetič. Foto: jš Boste šli na svoje ali vaše počitnice? Boste šef v svoji ali vaši kuhinji? Slikarka Rozina Šebetič je kljub nedavnemu 88. rojstnemu dnevu neutrudna: potem ko smo si njena dela lahko pred kratkim ogledali v Mercatorje-vi Blagovnici, so Zveza kulturnih društev Ptuj, Pokrajinska zveza društev upokojencev Sp. Podravje in Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj pripravili še eno njeno razstavo. Ob odprtju je slikarko predstavil strokovni mentor ptujskih likovnikov Franc Simonič. jš Foto: Črtomir Goznik Doslej smo dela Šebetičeve občudovali na 95 samostojnih razstavah. Letos bo gotovo »padla« stotica ... Rokomet Celjani še do 20. zaporedne zmage Stran 12 Rokomet Le ena zmaga domačinov, Drave na Ptuju Stran 12 Dejan Zavec Za vzpodbudo s predsednikom države Stran 13 Nogomet Aluminij do preobrata v dveh minutah Stran 13 Atletika Domjanova na Portugalskem do brona Stran 14 Boks Ptujski boksarji prispevali odločilne točke Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 24. krog Pogumna predstava premalo za uspeh Maribor - Zavrč 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Muminovic (29.), 1:1 Ibraimi (50., z 11 m), 1:2 Tavares (76.) MARIBOR: Handanovic, Šu-ler, Ndiaye (od 46. Sallalich), Ibarimi, Zahovic (od 80. Dervi-ševic), Volaš, Rajčevic, Viler, Sto-janovic, Bohar (od 46. Tavares), Mertelj. Trener: Ante Šimundža. ZAVRČ: Pridigar, Novoselec, Dukič, Datkovic, Antic, Cvek (od 82. Petanjek), Polic, Matjašič (od 53. Grezda), Muminovic, Težak (od 64. Monjac), Kiš. Trener: Ivica Solomun. Obračun med Mariborom in Zavrčem se je zgodil v pravem času, saj sta obe ekipi v dobri formi. Vijoličasti so že zasedli vodilno mesto na tabeli, ki ga bodo do konca prvenstva le stežka spustili iz rok, na drugi strani pa so beli v štajersko prestolnico prišli ohrabreni z dvema zaporednima domačima zmagama. V sončnem, a razmeroma hladnem vremenu se je v Ljudskem vrtu zbralo okrog 4000 gledalcev. Domačini so nastopili v najmočnejši zasedbi, pri Haložanih pa sta zaradi poškodb manjkala Mitrovič in Kelenc. Uvod je pričakovano minil v prevladi Maribora, gostje pa so v tekmo krenili z zgoščeno sredino, ki je skušala zapirati vse poti do svojih - y l^^jB 4 Foto: Črtomir Goznik Državni prvaki so se morali na svojem igrišču zelo potruditi za zmago proti Zavrčanom. Na fotografiji sta Marko Šuler (Maribor) in Sanin Muminovic (Zavrč). vrat. To ji je dobro uspevalo, saj si vodilna ekipa lige resnejše priložnosti ni priigrala. V odličnem vzdušju, kjer so imeli tudi beli glasno podporo svojih navijačev, ka-šnega bleščečega nogometa v prvem delu nismo videli, vsekakor pa je bila to voda na PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 24. KROGA: Maribor - Zavrč 2:1 (0:1); strelci: Ibraimi 50./11-m., Tavares 77.; Muminovic 30.; Olimpija - Gorica 3:1 (2:1); strelci: Mitrovic 21., 24., Henty 54.; Taider 45.; Rudar - Krka 0:0; Radomlje - Celje 0:1 (0:1); strelec: Miškic 43.; rdeči karton: Li- dijan 87. /Radomlje; Luka Koper - Domžale 1:0 (0:0); strelec: Hadžic 67., iz 11-m,; rdeči karton: Paličič 88. /Koper. mlin gostov. Šok za vse privržence domačih je nastopil v 29. minuti, ko je z več kot 35 metrov nenadoma sprožil Muminovič, let žoge je Han-danovica ujel na »krivi nogi« in žoga je končala v mreži -0:1. Gostje so tudi po zadetku nadaljevali z zbrano, čvrsto in organizirano igro, s katero so imeli večni slovenski prvaki nemalo težav. Končnica prvega dela je pripadla Mariboru, v zadnji minuti je Ibraimi iz dokaj ugodnega položaja meril preko gola. Hitro dosojena 11-metrovka ... Trener domače vrste je med odmorom na igrišče poslal Sallalicha in Tavaresa, kar je takoj razkrilo, da s prvim delom ni bil zadovoljen, 1. MARIBOR 23 17 2 4 46:21 53 2. CELJE 24 14 7 3 37:12 49 3. DOMŽALE 23 15 3 5 29:12 48 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 23 12 6 5 42:18 42 5. ZAVRČ 24 11 2 11 24:34 35 6. RUDAR VELENJE 24 7 8 9 27:24 29 7. KOPER 23 9 1 13 24:36 28 8. GORICA 24 5 4 15 20:34 19 9. KRKA 24 5 4 15 22:39 19 10. RADOMLJE 24 3 3 18 13:54 12 Najboljši strelci: 12 zadetkov: Marcos Tavares; 10 zadetkov: Luka Zahovic (oba Maribor); 9 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje); 7 zadetkov: Dragan Jelic (Rudar), Sunny Omoregie (Celje); 6 zadetkov: Luka Majcen (Gorica). Šimundža: »Zavrč je postal izjemno tekmovalna ekipa« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Tekmo smo odprli zelo dobro, hitro smo dosegli zadetek, ki je usmeril situacije na terenu tako, kot smo si želeli. V prvem delu je bilo vse v redu, med polčasom pa smo se dogovorili, da bomo iskali še drugi gol, ki bi nas razbremenil. Nato smo žal takoj dobili zadetek, ki ga težko komentiram. Menim, da smo se predstavili v dobri luči, morda bi lahko še kaj več storili v fazi napada, toda nismo bili kompletni. Upam, da bomo kmalu sanirali te poškodbe.« Ante Šimundža, trener Maribora: »Uresničila se je moja napoved pred tekmo, da je Zavrč zelo disciplinirana ekipa, ki je glede na preteklost precej spremenila miselnost in postala izredno tekmovalna. Pričakovali smo njihovo zaprto varianto, se na njo tudi dobro pripravili, tako da nas v nobenem primeru niso presenetili. Dejstvo je, da smo imeli težave v razvijanju igre, sam teren še ni v najboljšem stanju in kot tak pomaga ekipi, ki se brani. To ni alibi, to je dejstvo. S spremenjeno formacijo smo postali nevarnejši in menim, da smo zasluženo slavili.« Marko Šuler, branilec Maribora: »Za nami je težka tekma na težkem terenu, celotno tekmo smo morali trdo garati. Gol Zavrča nas je malo 'presekal', vendar smo verjeli vase in tekmo pripeljali do konca tako, kot smo si želeli. Pri Zavrču ni naključje, da so zbrali toliko točk, igrajo dobro in menim, da bo kar nekaj ekip imelo z njimi težave.« Karlo Težak, vezist Zavrča: »Tekma je bila dobra, igrali smo disciplinirano. Zadeli smo od daleč in dobro zapirali prostor, zato Maribor ni imel pravih priložnosti. Domačini so imeli po zadetku z enajstmetrovke kontrolo nad tekmo in nato so zabili še en gol. Pri obeh zadetkih bi si moral ogledati posnetek, da bi lahko ocenil, kaj se je pri njih dejansko dogajalo. Vedno hočemo zmagati, toda žal se v Mariboru ni izšlo po naših željah.« - Mariborčani so v štirih spomladanskih krogih nanizali štiri zmage; - Marcos Tavares je dosegel že 12. zadetek v sezoni; - največ gledalcev se je zbralo na tekmi Ma-ribor-Zavrč, približno 4000; - Celjani so preskočili Domžalčane in so sedaj prvi zasledovalci Maribora; - Rudar tudi v četrti tekmi spomladanskega dela prvenstva ni zadel v polno. Na drugi strani je vratar Rozman v tem času prejel le en zadetek - najmanj med vsemi; - Olimpiji je vse točke z dvema zadetkoma prinesel branilec Ne-manja Mitrovič; - Krka se je z remijem v Velenju izenačila z Gorico, ki je v tem delu osvojila le eno točko - najmanj med vsemi ekipami. obenem pa so domači spremenili formacijo v tveganih 4-3-3. V 49. minuti so vijoličasti po padcu Zahoviča v kazenskem prostoru dobili zelo sporno enajstmetrovko od sicer odličnega sodnika Žganca, realiziral pa jo je Ibraimi - 1:1. Posest žoge se je povečevala na stran vodilnega moštva prvenstva, v 63. minuti je z glavo streljal Zahovič, Pridigar pa je žogo brez težav ujel. Beli so po vstopu Monjaca zaigrali ofenzivneje in v 66. minuti zapretili: iz prostega strela iz »skrajšanega kota« je poskušal Polič, Handanovič pa je žogo le s težavo odbil. Nekaj trenutkov za tem je bilo v kazenskem prostoru Maribora ponovno vroče, po kotu je streljal Novoselec, domača obramba pa je njegov poskus blokirala. Kljub spodbudni igri je obramba Zavrča klonila v 76. minuti, ko je po veliki napaki Pridigarja, ki je izpustil žogo (Za-vrčani so vztrajali, da je bil nad njim storjen prekršek), najprej vratnico zadel Raj-čevič, žoga se je nato odbila do Tavaresa, ki jo je z glavo le potisnil v prazno mrežo - 2:1. Do konca je ostalo pri tem izidu, v taboru gostov pa so še dolgo po tekmi objokovali dejstvo, da so bili blizu velikemu uspehu. Varovanci Ivice Solomuna so delovali dobro in s takšno igro se jim v prihodnje ni treba bati za uspešne rezultate. Maribor je bil v soboto še kako ranljiv, toda ne nazadnje ni zastonj najboljša slovenska ekipa, ki kaznuje vsako, še tako majhno napako tekmecev. Tadej Podvršek 12 Štajerski Šport torek m 17. marca 2015 Rokomet • NLB leasing liga (m), 20. krog Celjani še do 20. zaporedne zmage Jeruzalem - Celje P. L. 24:34 (12:16) JERUZALEM: Balent (12 obramb), Škalički; Levak 2, Ve-selko, Kosi 2 (1), Ozmec, Horvat, Kolmančič, Kavčič 2, Grizolt 2, Čudič 2, Bogadi 1, Kocbek 5, Gregorc 6 (2), Petrovič, Šandor 2. Trener: Saša Prapotnik. CELJE PL: Lesjak (7 obramb), Skok (2 obrambi); Janc 1, Razgor 1, Zarabec 6 (1), Kodrin 5, Ivic, Žvižej 6, Marguč 2, R. Cvetko, Blagotinšek 2, T. Cvetko, Miklav-čič 4, Poteko 3, Žuran 4, Suhole-žnik. Trener: Branko Tamše. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Celje PL 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Celje PL 10 minut. IGRALEC TEKME: Miha Zarabec (Celje PL) Po številnih težavah s poškodbami ekipi Jeruzalema proti Celju niso mogli pomagati Danijel Mesaric, Sini-ša Radujkovic in Jaša Rajšp. Trener Saša Prapotnik je tako v svojih vrstah imel kar pet mladincev (Levak, Kolmančič, Kocbek, Petrovič, Šandor) in štiri kadete (Kosi, Ozmec, Horvat, Kavčič). Ormoška mladost se ni prestrašila Celjanov, ki že več kot leto dni niso poraženi v državnem prvenstvu. Na Hardeku Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož, modri dres) so Celjani lovili trideseto zaporedno zmago, kar jim je po pričakovanjih tudi uspelo. Za prvo eksplozijo veselja na Hardeku je v 13. minuti poskrbel 17-letni Miha Kavčič, ki je svojo ekipo povedel v vodstvo 7:5. V 16. minuti je prednost Ormožanov po dveh zaporednih zadetkih Jana Gregorca narasla že na +3 (10:7). Eden izmed ome- njenih dveh zadetkov Gre-gorca bo zagotovo preplavil svet, saj je bil dosežen na zelo atraktiven način - ta gol bo gotovo kandidiral za gol leta. Po minuti odmora celjske strani so gostje zaigrali čvrsteje v obrambi, ob tem pa začeli zadevati mrežo Tomi-slava Balenta, ki je vseh šest obramb v 1. polčasu zbral do 20. minute. Najprej je Luka 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 20. KROGA: Jeru- zalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 24:34 (12:16), Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 37:28 (21:17), Slovenj Gradec 2011 - Sevnica 22:23 (10:13), Sviš Ivančna Gorica - Slovan 27:32 (12:16), Istrabenz Plini Izola - Krka 28:25 (13:15), Krško - Maribor Branik 29:40 (12:19), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 28:24 (13:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 20 20 0 0 40 2. GORENJE VELENJE 20 19 0 1 3B 3. MARIBOR BRANIK 20 16 1 3 33 4. TRIMO TREBNJE 20 14 0 6 2B 5. RIKO RIBNICA 20 12 1 T 25 6. KRKA 20 9 1 10 19 7. JERUZALEM ORMOŽ20 B 2 10 1B 8. URBANSCAPE LOKA20 B 1 11 1T 9. SLOVENJ GRADEC 20 B 0 12 16 10. SLOVAN 20 B 0 12 16 11. ISTRABENZ IZOLA 20 5 1 14 11 12. SVIŠ IVANČNA G. 20 3 2 15 B 13. SEVNICA 20 4 1 16 T 14. KRŠKO 20 1 0 19 2 Žvižej v 21. minuti poskrbel za izenačenje na 11:11, takoj zatem je zadel še Rok Žuran. V zadnjih petih minutah 1. polčasa je gostom uspel delni izid z 0:4 (12:16). Zgodba bi bila lahko povsem drugačna, saj sta v tem obdobju Bojan Čudič in Kavčič zgrešila se-demmetrovko ter protinapad. Napake so aktualni državni takoj kaznovali z zadetki. Saša Prapotnik (trener RK Jeruzalem Ormož): »Zadovoljen sem s pristopom in igro svoje ekipe. Brez pomembnih mož se nismo predali, ampak smo se borili po svojih najboljših močeh, kar je spoznalo tudi občinstvo in nas na koncu nagradilo z aplavzom. Čestitke še enkrat naši ekipi in tudi Celjanom za zasluženo zmago. Verjamem, da bomo pokrpali poškodbe pred tekmo v Sevnici in da jo bomo pričakali v čim boljšem stanju.« 12-minutni mrk Ormožanov Od 23. do 35. minute Or-možanom ni uspelo zatresti mreže Urbana Lesjaka, kar je četa trenerja Branka Tamšeta izkoristila za serijo sedmih zaporednih zadetkov (12:12 - 12:19). Borbeni gostitelji so znova prišli na pravo pot v obdobju od 35. do 41. minute, ko so se z nekaj zadetki približali na pet golov zaostanka (18:23). V nadaljevanju so Celjani v igro poslali sveže igralce, med katerimi je zablestel Tilen Kodrin, ki je v pičlih osmih minutah mrežo Jeruzalema zatresel petkrat - vse iz protinapadov po tehničnih napakah gostiteljev. Prednost Celja je bila najvišja pri rezultatu 20:34. Z dvema zadetkoma Nejca Šandorja ter po enem Tilna Kosija in Bruna Levaka je kadetsko-mladinski navezi Jeruzalema uspel delni izid 4:0 in zmanjšanje poraza na končnih -10 (24:34). Kljub porazu v taboru Jeruzalema niso bili razočarani, saj se je več kot 300 gledalcev lahko prepričalo, da ima klub zelo perspektivno ozadje domačih talentiranih rokome-tašev. V 21. krogu Ormožane čaka gostovanje pri Sevnici, ki se krčevito bori za obstanek v ligi. Uroš Krstič Rokomet m l. B SRL (m), lS. krog Drava Ptuj - Cerklje 31:24 (14:11) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič 3, Čeh 2, Bračič 1, Maroh 4, Požar 1, Bedenik, Sabo, Hrupič 1, Korošec, Jerenec 8, Leskaj 2, Šalamun 1, Silovšek 2, Žuran 6, Belec. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so na obračunu z Brežicami imeli dobršen del tekme vse pod nadzorom in so na koncu prišli brez pretiranega naprezanja do visoke zmage. Gostje so na začetku po-vedli 0:2, Ptujčani so po treh zapravljenih napadih prvič zadeli po skoraj petih minutah igre (Maroh). Nato jim je igra stekla, saj so najprej na- 1. B SRL (m) REZULTATI 19. KROGA: Radeče Mik Celje - Koper 2013 25:26, Brežice - Herz šmartno 25:31, Drava Ptuj - Cerklje 31:24, Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 22:32, Moškanjci Gorišnica - Grosuplje 25:27, Škofljica Pekarna Pečjak - Črnomelj 28:31, Mokerc Ig -Dobova: 25:32. 1. KOPER 2013 19 1T 1 1 35 2. DOBOVA 19 1T 0 2 34 3. HERZ ŠMARTNO 19 15 1 3 31 4. DOL TKI HRASTNIK 19 14 0 5 2B 5. DRAVA PTUJ 19 12 1 6 25 6. BREŽICE 19 B 3 B 19 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 19 B 1 10 1T 8. MOŠKANJCI - GOR.19 T 1 11 15 9. RADEČE MIK CELJE 19 6 1 12 13 10. MOKERC - IG 19 6 1 12 13 11. GROSUPLJE 19 5 3 11 13 12. ČRNOMELJ 19 5 1 13 11 13. CERKLJE 19 3 1 15 T 14. V. NEDELJA C. O. 19 2 1 16 5 Filip Jerenec (Drava Ptuj) redili serijo 3:0: razpoložena Maroh in Jerenec v napadu ter Belec v vratih so poskrbeli, da se je Drava najprej odlepila na 8:5, nato pa na 13:7. V tem delu so domačini stisnili v obrambi, ki pa je ob koncu prvega polčasa ponovno nekoliko popustila. V nekaj primerih so prehitro končali akcije in prvi del igre se je končal s 14:11. Brežičani so drugi del začeli z večjim navdihom in so prišli na minus ena. Nato je v vratih Drave zablestel mladi Šulek, ki je nanizal nekaj obramb, hitri Janžekovič je dosegal zadetke iz nasprotnih napadov, medtem ko so v napadu zadevali še Lesjak, Silovšek in Žuran, tako da je prednost lepo naraščala. Ptujčani so bili v tem delu spet aktivnejši v obrambi in po izredno atraktivni podaji Bračiča do krožnega napadalca Požara so prvič prišli do prednosti sedmih zadetkov 28:21. V nadaljevanju je Drava popolnoma kontrolirala situacijo na igrišču in zanesljivo zmagala. David Breznik Grosuplje presenetilo domačine: Moškanjci Gorišnica - Grosuplje 25:27 (13:14) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 1, Mendaš, M. Bedrač 8, Valenko 9, Ranevski 3, Balas 1, Lozinšek, Šincek 1, Škorc, Luka-ček 1, Vesenjak, Tement, Žuran, T. Bedrač, Sok 1, Firbas. Trener: Sebastjan Oblak. V prvem delu prvenstva so Gorišničani visoko klonili na gostovanju v Grosuplju, tokrat so se gostom želeli oddolžiti za poraz. To jim ni uspelo, čeprav so igrali dobro večino prvega polčasa. V nadaljevanju je bilo vse v domeni Grosupeljčanov. Začetek tekme je minil v izenačeni igri, z nekaj lahkimi goli pa so domačini v 17. minuti ušli na +4 (9:5). Žal je bilo nadaljevanje prvega polčasa slabše, kar so motivirani gostje izkoristili in na odmor odšli z minimalno predno- stjo. Dogovor v slačilnici Mo-škanjcev-Gorišnice je bil, da skušajo z agresivno obrambo onemogočiti goste, toda to jim ni uspelo. Na parketu je povsem zagospodarila ekipa, ki na lestvici sicer zaostaja za Štajerci. Nekaj uvodnih minut so bili domačini še dokaj blizu, nato pa se jim je povsem ustavilo, kar je Grosuplje izkoristilo in v 53. minuti vodilo najvišje na tekmi (20:26). Tekma je bila odločena, v sami končnici so igralci Moškanjcev-Gorišnice spremenili igro v obrambi, kar pa je bilo dovolj le za ublažitev poraza. V naslednjem krogu bodo varovanci Sebastjana Oblaka gostovali pri ekipi Črnomlja. Velika Nedelja Carrera Optyl -Dol TKI Hrastnik 22:32 (9:15) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Bombek 2, Ma-vrič, Bezjak 1, Hržič 2, Hanželič, Štefičar 3, Preac, Kneževič, Do-gša, Lorenčič 1, Ščavničar 2, Vu-kan 3, Šerod 4, Hojžar, Marin 2. Trener: Tomi Matjašič. Zelenim iz Velike Nedelje še naprej ne gre. Tudi tokrat so prepričljivo klonili proti kakovostnejši in izkušenejši ekipi iz Zasavja, ki je spet pokazala, zakaj na lestvici zaseda visoko mesto. Prvič v drugem delu prvenstva so domačini nastopili v praktično najmočnejši postavi, vendar pa v soboto tudi to ni pomagalo. Gostje so bili preveč razigrani, odlično so igrali v obrambi, brez težav so zabijali v napadu in unovčili svoje bogate izkušnje. Domačini so sicer ob maksimalni angažiranosti vsakega posameznika upali na presenečenje, toda temu tokrat niso bili niti blizu. Hrastničani so vodili vse od začetka do konca, zeleni pa so imeli ogromno težav predvsem v napadu, kjer nikakor niso našli recepta, kako prebiti gostujočo obrambo. V vrsti, ki jo vodi mladi Matjašič, ni bilo igralca, ki bi v napadu izraziteje odstopal - s štirimi zadetki je bil najboljši domači strelec Šerod. Glede na vse skupaj se bodo Štajerci težko znebili zadnjega mesta na tabeli, že v naslednjem krogu pa mlado zasedbo spet čaka težko gostovanje, saj se bodo pomerili z Grosupljim, ki se je precej okrepilo. tp ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. Jjf ŠPORTNE NOVICE * vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih posluša/te RADIO PTUJ. T RADIOPTUJ i 89,8° 98,2 »I04j3 www.radio-ptu¡.si torek • 17. marca 2015 Šport Štajerski 13 Boks • Dejan Zavec Za spodbudo s predsednikom države »Dejanova zgodba je zares neverjetna: ne gre samo za športno, ampak tudi za človeško plat. Dejan si moje pozornosti na začetku ni priboril skozi sam šport, čeprav ga rad spremljam, ampak skozi pripovedovanje mojih prijateljev o njegovi življenjski zgodbi. Tako sem si šel enkrat v živo ogledat njegovo borbo in od takrat naprej sem njegov zvesti navijač. Dejan je šampion v vseh ozirih in na to smo lahko ponosni. Ne gre samo za udarce, ampak za celotno življenjsko filozofijo, ki je lahko navdih za vse mlade fante, ki se podajajo na športno pot po njegovih stopinjah,« je z izbranimi besedami o Dejanu povedal slovenski predsednik Borut Pahor. Ta je Dejana Zavca v četrtek, 12. 3., obiskal na treningu v športnem centru Barada na Teznem v Mariboru. Ob zadnji volilni kampanji je resda poprijel za marsikatero delo, a stopiti v ring z Dejanom je vendarle ena njegovih najpo-gumnejših potez ... Predsednik je bil izjemno dobro razpoložen in je najprej pozdravil vse najmlajše obiskovalce centra, potem pa se je posvetil Dejanu. Ko ga je nekaj časa opazoval na treningu s Tomažem Barado, je še sam želel preizkusiti moč Dejanovih udarcev z vadbeno rokavico. Kar uspešno . Dejan Zavec je v četrtek pred očmi številnih poročevalcev del odprtega treninga opravil s predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem. Šel je še korak dalje in z njim izmenjal celo nekaj udarcev s pravimi rokavicami . Zelo posrečena je bila šala o tem, kje so bili varnostniki, ko je Dejan 'pretepal' predsednika . Slovenski predsednik je s sabo prinesel znamenito »zastavo slavnih«, s katero ponosno navija na različnih športnih prireditvah. »Čas je, da se tudi ti podpišeš nanjo in se uvrstiš med številne uspešne športnike, ki so to že storili,« je dejal Borut Pahor. De- jan mu je seveda z veseljem ustregel. Srečanje je minilo v zelo sproščenem ozračju, po kakšni uri druženja pa sta odhitela vsak svojim obveznostim nasproti ... S porazom konec kariere, z zmago nov začetek Kakšen je bil občutek trenirati s predsednikom? D. Zavec: »To je veličastni trenutek moje kariere in ži- vljenja nasploh - s predsednikom države pač ne treniraš vsak dan. To je zame zelo lepa vzpodbuda, priznanje poti, po kateri hodimo.« Do dvoboja z Yengo-yanom je še slab mesec. Kako bi ocenil stanje trenutne pripravljenosti? D. Zavec: »Trenutno je za menoj 70 % treningov, kondi-cijski in fizični del priprav je končan, sledi še taktično-teh-nični del, predvsem sparingi.« Kako bi ocenili tekmeca? Nogomet • 2. SNL, 16. krog Aluminij do preobrata v dveh minutah Aluminij - Dravinja Kostroj 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Vezjak (17.), 1:1 Škoflek (58.), 2:1 Nunic (60.) ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Čeh, Lonzaric, Leuštek, Škoflek (od 76. Petek), Vrbanec, Vindiš, Školnik, Bizjak (od 67. Prašni-kar), Nunic (od 79. Kurež),. Trener: Damijan Romih. DRAVINJA KOSTROJ: Klevže, Gaber, Borenovic, Kajtna (od 69. Hočevar), Romih, Pristovnik (od 63. Černec), Čander, Kotnik, Čakš, Vezjak (od 73. Brglez), Kidrič. Trener: Simon Sešlar. RDEČI KARTON: Grega Kotnik (Dravinja, 25.) V hladnem in oblačnem vremenu si je tekmo med Aluminijem in Dravinjo ogledalo okrog 150 gledalcev. Na zadnjem srečanju 16. kroga sta v domači vrsti v začetni enajsterici začela dva novinca, in sicer Školnik ter Čeh, Kurež in Prašnikar pa sta bila na klopi in sta vstopila v nadaljevanju. Domačini so se dolgo mučili, nato pa v pičlih dveh minutah prišli do preobrata in pomembne zmage, s katero so se vodilnemu Krškemu približali na vsega šest Prihaja na priprave sloviti Galatasaray? Pred srečanjem v Kidričevem so si pogoje za vadbo, ki jih ima Aluminij, ogledali predstavniki turškega velikana Galatasaraya. Zanimali so se namreč za prihod poleti, ko bi na izbrani desti-naciji opravili del priprav. Z videnim so bili zelo zadovoljni, saj Kidričani zares premorejo izjemne pogoje, tako da ne bo nobeno presenečenje, če bomo v poletnih mesecih na odlično pripravljenih zelenicah v Kidričevem spremljali Wesleya Sneiderja, Gorana Pandeva, Felipeja Mela, če naštejemo samo najbolj znane obraze turškega velikana, kako se potijo v »šumi«. točk zaostanka. Rdeči so že v 5. minuti za-pretili z diagonalnim strelom Bizjaka in nakazali, da jih zanima zgolj zmaga. Na drugi strani je vrnil Čakš, toda Murko se ni dal. V 13. minuti se je sam iz oči v oči s Klevžetom znašel Vrbanec, toda za las zgrešil. Gostje so nenadejano kmalu povedli: po podaji Čandra je ob statični domači obrambi z lepim diagonalnim strelom zadel Vezjak - 0:1. Takoj zatem je iz prostega strela Čeh zadel le gornji del mreže. Domačini so bili boljši, toda v obrambi je bilo nekaj negotovosti, kar so D. Zavec: »Gre za svetovnega prvaka, ki bi lahko bil glede na svoje sposobnosti še višje na lestvici, kot je že sedaj (12. na boxrec, op. a.). Njegov potencial je še višji, zato me zagotovo čaka doslej najtežja borba na slovenskih tleh.« Dvoboj v primeru zmage veliko prinaša in v primeru poraza tudi veliko odnaša. D. Zavec: »Glede na mojo starost in nekdanji status bi bilo v primeru poraza z moje strani verjetno neprimerno nadaljevati kariero. Lahko rečem, da je v primeru poraza konec, v primeru zmage pa (nov) začetek.« Pred dnevi si praznoval 39. rojstni dan. Kakšne so bile želje? D. Zavec: »Ostati zdrav in v dobri družbi, vse drugo se zgodi z nekim namenom.« Obstajajo kakšne stične točke s tistim prvim dvobojem za naslov svetovnega prvaka v JAR s Hlatsh-wayem? D. Zavec: »Obstajajo, znova grem na vse ali nič. Danes to rečem veliko bolj realno, zavestno. Za 'vse' se splača garati. Sedaj so na moji strani bogatejše izkušnje, na drugi strani pa bo nekdo, ki ima kakšne druge prednosti. Verjamem, da bosta moja trma in znanje zadostovala za zmago.« Kakšen je načrt priprav do samega dvoboja? D. Zavec: »Od ponedeljka naprej delamo sparinge, ti bodo trajali približno tri te- Nizki udarci B. Pahor: »Se kdaj razjezite na tekmeca?« D. Zavec: »Ne, za jezo v boksu ni prostora, saj pomeni izgubo kontrole -vsaj pri meni je tako. Ključ do uspeha je obvladovanje samega sebe. Treba je ohraniti trezno glavo, saj je že marsikomu uspelo iz popolnega obupa z enim udarcem preobrniti dvoboj.« B. Pahor: »Imava kar nekaj skupnih lastnosti, npr. oba kar dobro prenašava udarce.« D. Zavec: »Ja, vi jih več prejemate pod pasom.« dne. Prva dva tedna jih bomo izvajali na Ptuju, kjer se mi bo drugi teden pridružil trener Dirk Dzemski iz Nemčije ter sparing partnerja iz Makedonije in Rusije. Tretji teden priprav gremo v Nemčijo, kjer se bomo osredotočili na piljenje zadnje podrobnosti, predvsem hitrosti in natančnosti. V zadnjem tednu poskrbimo za tehtnico in se nadihamo domačega zraka.« Kako bi ocenil zadnje priprave v Nemčiji? D. Zavec: »Dale so mi potrebno mirnost, saj so vsi opravljeni testi pokazali dobro pripravljenost. Parametri so znova presegali doslej najboljše, kar je glede na moja leta zares presenetljivo. Vse peljemo v to smer, da bi bil znova v življenjski formi.« Jože Mohorič nevidni Nunic se je v kazenskem prostoru modrih zapletel. Dravinja se je še naprej organizirano branila in domačinom povzročala precej težav. Ti svoje igre nikakor niso mogli razviti in so jalovo napadali. Tako je bilo vse do 58. minute, ko je z desne podal Bizjak, z lepim strelom pa je zadel Škoflek - 1:1. Že dve minuti kasneje so bili obrazi premraženih navijačev Alu- minija precej bolj veseli, saj je po asistenci Školnika iz bližine z glavo zadel Nunic - 2:1. Po vodstvu so gledalci na igrišču spremljali le še eno ekipo, in sicer četo Damijana Romiha, ki je skušala doseči še kakšen gol. Najlepši priložnosti sta zgrešila Nunic v 71. in Topolovec v 75. minuti, v zaključku sta poskušala še Petek in Prašnikar. tp Foto: Črtomir Goznik Marko Nunič (rdeči dres) je zadel za uvodno zmago Aluminija v spomladanskem delu sezone. Damijan Romih, trener Aluminija: »Vsekakor je Dravinja neugodna ekipa, ki ima karakter in ve, kaj hoče. Njihovo vodstvo smo hoteli obrniti s 'pas' igro, fantom pa čestitam za željo, voljo in tudi samo kombinatoriko. Sicer smo v fazi napada nekoliko preveč komplicirali, sicer bi lahko dosegli še kakšen zadetek več. Pri igralcih je bilo verjetno prisotno tudi malo treme, glede na to, da je bila to prva tekma spomladanskega dela, toda na koncu se je vse dobro izšlo.« Simon Sešlar, trener Dravinje Kostroj: »Menim, da se je odločilni moment zgodil takrat, ko je sodnik po mojem mnenju prestrogo izključil našega igralca. To nas je postavilo v položaj, ko smo se bili prisiljeni braniti, vendar smo do neke mere tudi to opravljali dobro. Tekmo smo izgubili zaradi nezbranosti v nekaj minutah, menim pa, da smo si zaslužili kaj več kot poraz. Verjetno bi bilo vse drugače, če ne bi bilo izključitve.« Konjičani skušali izkoriščati iz protinapadov. V 25. minuti je Grega Kotnik iz Dravinje zaradi nevarnega štarta z dvignjenima nogama prejel rdeči karton, tako da so gostje več kot dve tretjini tekme igrali z igralcem manj. V 39. minuti je za goste iz prostega strela zvito poskušal Romih, Murko pa je njegov poskus preusmeril v kot. Na drugi strani so gostujoči branilci v zadnjem trenutku izbili žogo pred Bizjakom in tako rešili gol. Že v 2. minuti nadaljevanja so rdeči prišli do lepe priložnosti, toda v prvem delu 2. SNL REZULTATI 16. KROGA: Ankaran-Hrvatini - Krško 1:0 (1:0), Šencur - TKK Tolmin 0:0, Farmtech Veržej - Triglav Kranj 0:2 (0:2), Roltek Dob - Šmartno 1928 6:0 (2:0), Aluminij - Dravinja Kostroj 2:1 (0:1). 1. KRŠKO 16 10 3 3 29:18 33 2. TRIGLAV KRANJ 16 9 4 3 30:17 31 3. ROLTEK DOB 16 9 1 6 25:15 28 4. ALUMINIJ 16 8 3 5 23:11 27 5. TKK TOLMIN 16 8 2 6 30:21 26 6. ANKARAN-HRV. 16 6 5 5 23:20 23 7. FARMT. VERŽEJ 16 6 3 7 24:27 21 8. ŠENCUR 16 4 3 9 14:28 15 9. DRAVINJA KOST. 16 3 4 9 24:30 13 10. ŠMARTNO 1928 16 1 4 11 14:49 7 FARMTECH VERZEJ -TRIGLAV 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 M. Poplatnik (2.), 0:2 Križaj (24.) FARMTECH VERZEJ: Duh, Lukač, Mauko, Kouter, Trste-njak, Petek (od 60. M. Vinko-vič), Gliha (od 46. D. Vinkovič), Kavaš, Vaš (od 73. Kušnik), Domjan, Kek. Trener: Zlatko Gabor. Gostitelji so razočarali, saj z nepovezanimi akcijami ni so predstavljali domala nobene nevarnosti za nasprotnikov gol. Veržejcem se je koncept igre po nespretno prejetem prvem zadetku v uvodu tekme povsem porušil. NŠ Foto: CG 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 17. marca 2015 Atletika • Evropski zimski pokal Nogomet • Prijateljski tekmi Domjanova na Portugalskem do brona Foto: Črtomir Goznik Različni generalki Portugalska Leira je v soboto in nedeljo gostila evropski zimski pokal v metih, na katerem je imela slovenska reprezentanca osem svojih tekmovalcev. Najbolj se je z zmago v članski konkurenci v metu kopja izkazala Martina Ratej z rezultatom 62,43 metra. Med mlajšimi člani je v metanju kopja zmagal Matija Muhar, ki je orodje vrgel 77,60 metra. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v metanju diska za mlajše članice do 23. leta starosti, v katerem je nastopilo 13 metalk, med njimi je bila tudi članica Atletskega kluba Ptuj Veronika Domjan. Ta je pred 14 dnevi na Ptuju postavila državni rekord v tej disciplini (56,31 m), za nastop V športni dvorani v Luciji je bil v soboto zanimiv boksarski dvoboj med kombiniranima ekipama Italije in Slovenije, ki ga je odlično organiziral BK Portorož. Kakšnih 400 gledalcev je skupno videlo devet dvobojev, v katerih so se za slovensko ekipo v rdečem kotu borili tekmovalci BK Portorož, BK Koper, BK Ring Ptuj in BK Golden Gloves Ljubljana. V modrem kotu so italijanske barve zastopali tržaška kluba Pino Culot in Porto Trieste, BK Boxe Nicotera iz Bolzana in BK Pordenone. V predborbi sta se pomerila Haris Šerifoski (BK Portorož) in Luka Štolekar (BK Ring Ptuj), v katerem je domačin zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Sledili so tekmovalni dvoboji, v katerih so iz BK Ring nastopili Marko Makovec, Denis Lazar, Nejc Nedeljko in Miha Vindiš. Za slednjega je bila to v Portorožu tretja članska borba z veliko izkušenejšim Ervinom Maslom (BK Pino Culot). V kategoriji do 91 kg je Vindiš kljub temu ves čas prevladoval in je bil s serijami udarcev veliko boljši tekmec ter je slavil s soglasno sodniško odločitvijo 3:0. V kategoriji do 75 kg je nastopil povratnik Marko Makovec (BK Ring Ptuj), ki je dobro boksal proti Fabi-anu Thiku (BK Boxe Nicotera), a je izgubil z 1:2. Izkušeni Rudy Kustrim (BK Pugilistica m Veronika Domjan (AK Ptuj) v Leiri pa se je že dlje časa pripravljala pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Odlična atletinja je v Leiri potrdila svojo dobro pripravlje- Prejšnji konec tedna so »ringovci« gostovali na mednarodnem dvoboju v Bolcanu. Nejc Nedeljko je po izrednem nastopu zabeležil čisto zmago, Aleš Kujavec in Robert Šimon-čik sta v Italiji izgubila. Porto Trieste) je čakal Denisa Lazarja (BK Ring Ptuj), ki se v zadnjih mesecih intenzivno pripravlja za nastop na evropskih igrah v Bakuju. Denis je bil dominanten, zadel je veliko več čistih udarcev in slavil 3:0. Še v boljši luči se je pokazal Nejc Nedeljo, ki je v zadnjih tednih očitno v odlični formi. Tokrat se je v Portorožu pomeril z izkušenim Bo-rislavom Simeonovom (BK Boxe Nicotera). Bolgar ima za sabo mnoge težke dvobo- rWHF' G' nost, saj je po serijah orodje vrgla 47,28, 52,47, 54,46, 51,64, 50,93 in 53,44 metra. Kar pet metov je preletelo petdesetmetrsko znamko, je, a je bil nemočen proti zelo razpoloženemu Nedeljku. Ta je v dinamičnem dvoboju nanizal veliko izjemnih udarcev in slavil 2:1. Njegovo kakovost so opazili tudi strokovni opazovalci dvoboja, ki so mu podelili pokal za najboljšega tekmovalca večera. Na uspešni prireditvi je BK Ring za Slovenijo priboril tri posamezne zmage, še eno je dodal Tilen Tudija (BK Por- najdlje je disk poletel v tretji seriji, pri 54,46 metra, kar je zadostovalo za končno 3. mesto. Pred njo sta bili tokrat uvrščeni le precej starejši tekmovalki Nemka Kristin Pudenz (56,62) in Poljakinja Karolina Makul (56,04). Tako je Veronika po lanskem petem mestu letos napredovala do tretjega. Osvojena bronasta medalja na evropskem zimskem pokalu v metih v Leiri je eden največjih uspehov naše mlade atletinje v njeni karieri. Na tekmi na Portugalskem je ponovno dokazala, da je izredno talentirana metalka diska, ki v svoji starostni skupini sodi v sam evropski in tudi svetovni vrh. David Breznik torož). Svoje dvoboje so izgubili David Šiljak (BK Koper), Bojan Stoilov (Golden Gloves Ljubljana) in Igor Pertot (BK Portorož). V skupnih točkah je pokal »Boxing Slovenija -Italija 2015« pripadel ekipi Slovenije; predsednik BZS Aleksander Pučko ga je podelil trenerjema BK Portorož Nikoli Juretiču in BK Ring Ptuj Ivanu Pučku. David Breznik DRAVA PTUJ - AVTO RAJH LJUTOMER 0:2 (0:1) DRAVA PTUJ: Musič, Toma-žič Šeruga, De. Krajnc, Rešek, Horvat, Da. Krajnc, A. Čeh, Lu-gonjič, Antolič, N. Čeh, Tisaj. Igrali so še: Hutinski, Lah, Šalamun. Trener: Franc Fridl. Na Mestnem stadionu na Ptuju je Drava odigrala generalko pred nadaljevanjem tekmovanja v 3. ligi sever. Ptujski nogometaši se tokrat na tekmi proti gostom iz Ljutomera niso izkazali in so prikazali slabo igro. Skozi devetdeset minut tekme so le tu in tam izpeljali kakšno dobro akcijo in niso bili preveč nevarni v samih zaključkih. Za goste iz Ljutomera je bila to prav tako generalka, na kateri so z nekoliko boljšo igro dosegli dva zadetka. Prvega je iz bližine dosegel Kotnik, drugega pa po nasprotnem napadu Panič. RAKIČAN - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:3 (0:2) STRELCI: Kajser, Zagoršek, Podbrežnik PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Frangež, Kajzer, Četrtfinale U-19: Šok na Vrhniki ZAVAS VRHNIKA - TOMAŽ PICERIJA OZMEC 7:3 (3:2) STRELCI: 1:0 Železnik (4.), 1:1 Kociper (5.), 1:2 Školiber (7.), 2:2 Končan (9.), 3:2 Kavčič (19.), 3:3 Jaušovec (28.), 4:3 Rupnik (30.), 5:3 Končan (31.), 6:3 Železnik (36.), 7:3 Pregelj (39.). TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Kolarič, Ketiš; Gašparič, Zlatnik, Školiber, Kamenšek, Jaušovec, Kociper, Lukman, Plavec, Rakuša, Munda. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Ekipa z Vrhnike je bila pred prvo tekmo četrtfinala popolna neznanka za prvouvrščeno ekipo Vzhoda po predtekmo-vanju. Spomnimo se, da so Petelini v predtekmovanju na dvanajstih tekmah zmagali enajstkrat in enkrat remizirali. Zavas kot trener vodi eden najboljših futsalerjev v Sloveniji Mile Simeunovic. Vrhničani so nasprotnike ugnali na račun odlične igre v zadnjih desetih minutah tekme, ko so v obdobju od 30. do 40. minute dosegli kar štiri zadetke. Gostom je tokrat tudi sreča obrnila hrbet, vendar Tomaževčani ne nameravajo izobesiti bele zastave in ob bučni podpori pričakujejo napredovanje v polfinale. Povratna tekma je na sporedu v petek, 20. 3., ob 19.30. Marjan Magdič (trener Tomaž Picerija Ozmec): »Takoj po žrebu nam je bilo jasno, da smo dobili neugodnega tekmeca, kar se je sedaj tudi izkazalo. Nismo igrali tako slabo, kot to kaže končen izid. Na domači tekmi bo treba hitro zatresti mrežo nasprotnika in potem bo vse lažje. Tudi na tem srečanju verjamemo, da smo spo- Lah, Narič, Sagadin, Šebela, Zagoršek, Osterc, Požegar, Podbrežnik. Igrali so še: Pal, Brumen, Belšak, Toplak, Oro-vič, Svenšek. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so dobro izkoristili generalko in v Rakičanu visoko zmagali. Gostje so tekmo začeli energično in zelo visoko pokrivali domače igralce. V 15. minuti so prišli v vodstvo: Kajzer si je ob prodoru podal predolgo žogo, a ga je domači vratar pri izbijanju zadel in žoga se je odbila v gol. Po zadetku se je sicer solidna ekipa Rakičana še bolj odprla, a ni bila preveč nevarna, medtem ko so gostje imeli veliko prostora in so izvedli kar nekaj nevarnih protinapadov. Za 0:2 je po lepi kombinaciji in globinski podaji Sagadina ter asistenci Podbrežnika lepo zdel Zagoršek. Drugi polčas so aktivneje začeli domači, medtem ko so Podvinci še naprej dobro stali na igrišču in si ustvarili dve lepi priložnosti (Požegar in Toplak). Tretji zadetek so gostje dosegli po globinski podaji Belšaka, ki jo je lepo ustavil Toplak, medtem ko je gol dosegel Podbrežnik. David Breznik sobni prirediti veliki preobrat in se uvrstiti med štiri najboljše ekipe v državi. Pomoč s tribun in strpnost vseh nas bo več kot dobrodošla.« Polfinale U21: Petelini bodo lovili dva zadetka zaostanka BRONX ŠKOFIJE - TOMAŽ PICERIJA OZMEC 4:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Kamenčič (7.), 2:0 Depangher (8.), 2:1 Gašparič (17.), 2:2 Goričan (23.), 3:2 Palčič (29.), 4:2 Palčič (38.) TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Starčevič, Ketiš; Magdič, Koren, Belšak, Školiber, Goričan, Matjašič, Žganec, Jaušovec, Zlatnik, Kamenšek, Gašparič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. V prvi tekmi polfinala lige U-21 so Tomaževčani doživeli poraz na Škofijah. Gostitelji so se na koncu veselili zmage s 4:2, čeprav bi si po sami igri Prleki zaslužili ugodnejši izid. To je bil šele drugi poraz Tomaža na trinajsti tekmi letošnjega prvenstva. Pričakovanja pred tekmo so bila v tomaževskem taboru visoka oz. se je pričakoval ugodnejši rezultat pred povratno tekmo, ki bo na sporedu v nedeljo, 22. 3., ob 15.00 v Športni dvorani na Hardeku. Marjan Magdič (trener Tomaž Picerija Ozmec): »Če na kratko potegnem črto čez tekmo, smo igrali ter dominirali na igrišču, Bronxi pa zmagali. Mogoče smo igrali za odtenek preveč napadalno, kar so gostitelji znali izkoristiti. S pomočjo naših navijačev ter naše kakovosti verjamemo, da bomo uspeli v trdnjavi Hardek uloviti zaostanek in se veseliti uvrstitve v veliki finale.« UK Nejc Nedeljko (rdeči dres) je v Luciji prejel pokal za najboljšega tekmovalca večera. Šahovski kotiček Društveni turnirji v marcu Nadaljeval se je ciklus turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2015. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 15 igralcev. Mlajša generacija ptujskih igralcev, na čelu z mojstrskima kandidatoma Davidom Murkom in Andražem Šuto, ki postopoma prevzema vodilno vlogo na tovrstnih tekmovanjih na Ptuju, kaže na res uspešno delo šahovske šole mednarodnega mojstra Danila Polajžerja. Rezultati: David Murko 13, Andraž Šuta 11, Igor Iljaž 9,5, Viktor Napast 8,5, Branko Orešek in Darko Dominko 8, Boris Žlender 7, Milan Fijan 6,5 točke, Martin Majceno-vič 6, Janko Bohak in Anton Butolen 5, Miloš Ličina 4,5 točke itd. Na mesečnem turnirju v pospešenem šahu v marcu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Ponovno je bil najuspešnejši mojstrski kandidat David Murko, ki pa je zgolj zaradi boljšega rezultata po drugem kriteriju (boljši po sistemu Buchholz) zasedel prvo mesto. Rezultati: David Murko in Igor Iljaž 6,5, David Zagoršek 5, Andraž Šuta in Ivan Krajnc 4, Branko Orešek in Martin Majcenovič po 3,5, Janko Bohak, Silvo Zajc in Jožek Habja-nič po 3, Milan Fijan in Ciril Kužner po 2,5 točke itd. Janko Bohak Boks • Dvoboj Slovenija - Italija Ptujski boksarji prinesli odločilne zmage Skupinska slika slovenske reprezentance, ki je nastopila v Luciji. Futsal m U-21 in U-19 torek • 17. marca 2015 Šport Štajrnhi 15 Strelstvo • 6. turnir Pokala SZS - Ljubljana SP v biatlonu na Finskem Fak do naslova svetovnega prvaka Slovenski biatlonec Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu v Kontiolahtiju osvojil prvo mesto na tekmi s skupinskim startom. Fak je tekmo začel rezervirano, a je držal stik z vodilnimi. Tako na prvem kot drugem strelskem postanku je pokril vseh pet tarč, na tretjem je zgrešil peto tarčo. Fak je hitro znižal zaostanek in ujel tekmece, v zadnji krog se je skupaj podal v vodilni četverici. Napadel je v zadnjem kilometru, ko mu je odgovoril le Moravec, toda slovenski šampion je brez večjih težav ciljno črto prečkal pred Čehom. »Razmišljal sem, kako izpeljati zadnji krog. Vedel sem, da sem lahko najhitrejši med tistimi, ki so ostali. Bilo je nekaj razlike, toda zaupal sem vase. Prvi krog je bil zelo živčen, nekateri tekmovalci so zelo nešportni. Škoda, da je tako, a jih bomo že izšolali,« so bile prve besede Faka za RTV Slovenija in zaključil je: »Vesel sem, da se je tako končalo. Težko je bilo, najtežje se je po nekaj zapravljenih priložnostih na koncu zbrati.« Fak je na SP osvojil svoje peto odličje. Svetovni prvak je bil že na posamični tekmi v Ruhpoldingu leta 2012, kjer je bil tudi drugi z mešano štafeto. Bron je osvojil v Pjeongčangu na posamični tekmi in v Novem mestu 2013 v sprintu. SP v biatlonu, skupinski štart: 1. Jakov Fak (Slovenija) 2. Ondrej Moravec (Češka) + 1,0 s 3. Johannes Thingnes Boe (Norveška) + 3,7 s jm, sta Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Do končne zmage z začetnim udarcem Foto: Črtomir Goznik Tina Miličevič (ZOK GM mobil Ptuj) Prevalje - ZOK GM mobil Ptuj 0:3 (-12, -24, -21) ŽOK GM MOBIL PTUJ: ŽOK GM mobil Ptuj: Mohorko, Miličevič T., Miličevič M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. V boju za drugo mesto so ptujske odbojkarice na zahtevnem gostovanju proti Pre-valjam morale osvojiti vsaj dva niza, a so z zmago 0:3 docela potrdile ta zastavljen cilj. V prvem nizu so odlično servirale, tako da sploh ni prišlo do pravega odpora Korošic. Po gladkih 12:25 so se Prevaljčanke prebudile v drugem nizu, kjer so pove- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 17. KROGA: Prevalje - ŽOK GM mobil Ptuj 0:3, Benedikt - ŽOK Mislinja 3:0, Mozirje - Celje 3:0, ŽOK Sobota - Kajuh Šoštanj 1:3, Swatycomet Zreče - Nova KBM Branik II 3:0. 1. SWATYCOMET ZREČE17 17 0 51:7 49 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ17 14 3 44:19 40 3. BENEDIKT 17 11 6 39:23 34 4. PREVALJE 17 10 7 37:27 31 5. MOZIRJE 17 9 8 33:34 25 6. ŽOK MISLINJA 17 8 9 28:34 25 7. NOVA KBM BRANIK II 16 8 8 28:28 24 8. KAJUH ŠOŠTANJ 16 4 12 24:40 14 9. CELJE 17 3 14 15:46 8 0. ŽOK SOBOTA 17 0 17 10:51 2 dle s 6:1 in 8:4. V odbojki je takšna prednost hitro ulovljiva, kar se je izkazalo tudi na tej tekmi, na kateri sta ekipi v valovih osvajali večje število točk. ŽPK GM mobil je v nasprotju z uvodnim nizom imel nekaj več težav z igro v obrambi, medtem ko so vse igralke solidno igrale v napadu. Skozi celotno tekmo je bila v napadu najbolj razpoložena Cvirnova. Po seriji točk so v drugem nizu gostje vodile 15:20, a so po izredno slabem sprejemu dovolile, da so Prevaljčanke celo povedle 21:20 in 24:21. V odločilnih trenutkih so se Ptujčanke s servisi Radivojeve in Tine Mi-ličevič izvlekle iz brezna ter drugi niz dobile 24:26. Tina Miličevic je bila na splošno najbolj razpoložena serverka na tekmi in je tudi v tretjem nizu prinesla največ točk. Glede na visoko prednost 12:20 je kazalo, da bo ta niz le formalnost, a so varovanke Primca popustile in dovolile, da so se jim Prevaljčanke približale na točko zaostanka. V končnici so gostje odigrale nekaj odličnih akcij za zmago 21:25. Po seriji nekoliko slabših predstav je bila ta boljša, kar je dober obet pred petkovo tekmo v gosteh v Zrečah proti prvakinjam lige, igralkam Swatycometa. David Breznik Ptujčani in Kovinar Ormož odlični v zaključku IIlSSlKiS Minulo soboto se je na centralnem strelišču v Ljubljani v Rakovniku končala letošnja sezona prvoligaškega tekmovanja. 6. turnir 1. A in 1. B državne lige z zračnim orožjem za Pokal Slovenije je organiziralo SD Tabor Ježica. Na moderniziranem elektronskem strelišču je bilo doseženih veliko dobrih rezultatov, najboljši strelci pa že stopnjujejo formo za vrhunec letošnje sezone, ko bo med 27. in 29. marcem na Rogli potekalo 24. državno prvenstvo. Spo-dnjepodravski strelci so se v zaključku odlično odrezali in si priborili dve zmagi (Ptuj, Kidričevo) in eno drugo mesto (Kovinar Ormož) v ekipni razvrstitvi ter med posamezniki en komplet odličij za Vento, Stojaka in Kuharičevo. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pokalni prvaki Na zadnjem turnirju 1. A DL s pištolo so kljub skromnemu šestemu mestu v zaključku nov naslov pokalnih prvakov Slovenije osvojili mi-klavški strelci Jožeta Keren-čiča in tako obranili lanskoletno lovoriko. Z najboljšim streljanjem v zaključku pa so se znova izkazali Ptujčani, ki so prvič v sezoni zmagali s 1131 krogi in se v skupnem seštevku iz šestega prebili na tretje mesto. Juršinska ekipa je v zaključku osvojila 11. mesto, ki si ga je priborila tudi v skupnem seštevku in se tako po dolgih letih poslavlja iz elitnega ducata najboljših klubov v Sloveniji. Ormoška ekipa Kovinarja je v svoji krstni sezoni 1. A DL v skupnem seštevku osvojila visoko 8. mesto. Kevin Venta do naslova prvaka V kvalifikacijah 1. A DL s pištolo je najboljši rezultat s 382 krogi postavil nov pokalni prvak med posamezniki -Ormožan Kevin Venta, med osem finalistov pa sta se uvrstila tudi Ptujčana Majda Ra-ušl in Sašo Stojak z drugim in četrtim rezultatom kvalifikacij s 381 in 379 krogi. V težkem boju za najvišja mesta v finalu je izmed spodnje-podravskih strelcev najprej stitvijo sezone se je Stojak v skupnem seštevku prebil na 4. mesto. Foto: Simeon Gönc Najboljši posamezniki 1. A DL s pištolo na 6. turnirju (z leve): Sašo Stojak, Kevin Venta in Rožle Repič izpadla Raušlova (5. mesto), do zaključnih dveh strelov finala pa sta se prebila Sašo Stojak in Kevin Venta. Slednji je slavil z dobrimi štirimi 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. PTUJ 1131 59 2. MAROK SEVNICA 1131 57 3. ŽELEZNIKI 1123 59 4. BREŽICE 1117 28 5. KAMNIK 1112 27 6. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1111 68 7. DUŠANA POŽENELA REČICA 1108 59 8. GROSUPLJE 1107 54 9. KOPAČEVINA Š.LOKA 1104 21 10. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1101 11 11. JURŠINCI 1098 18 12. KOVINAR ORMOŽ 1073 28 Posamični rezultati strelcev: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (382) 132 (1.) 2. Sašo Stojak, Ptuj (379) 102 (4.) 3. Rožle Repič, Kamnik (381) 100 (6.) 5. Majda Raušl, Ptuj (381) 64 (16.) 6. Petra Dobravec, Železniki, (378) 118 (2.) 10. Simon Simonič, J. K. Miklavž (375) 83 (8.) 11. Blaž Kunšek, Marok Sevnica (375) 109 (3.) 17. Rok Pučko, Juršinci (372) 28 (25.) 20. Matija Potočnik, Ptuj (371) 31 (23.) 24. Boštjan Simonič, J. K. Miklavž (369) 87 (7.) 25. Miran Miholič, J. K. Miklavž (367) 6 (33.) 29. Ludvik Pšajd, Juršinci (363) 6 (34.) 31. Mirko Moleh, Juršinci (363) 7 (31.) 35. Mateja Levanič, Kov. Ormož (357) 0 (41.) 36. Žan Tomažič, Kovinar Ormož (334) 0 (42.) Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (/) 80 (10.) Aleksander Ciglarič, J. K. Miklavž (/) 69 (14.) Zlatko Kostanjevec, Ptuj (/) 7 (32.) Petra Vernik, Kovinar Ormož (/) 0 (45.) 1. A-liga puška Ekipni rezultati: 1. GROSUPLJE 2. KOVINAR ORMOŽ krogi točke 1234,4 73 1232,0 71 krogi naskoka. Venta je tako slavil še tretjo posamično zmago v sezoni in s 132 točkami prepričljivo ugnal svoje zasledovalce. Z najboljšo uvr- 3. OLIMPIJA 1224,6 64 4. ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE 1222,8 52 5. I. POH. BATALJON RUŠE 1219,5 52 6. K. FLISARJA TIŠINA 1209,5 45 7. DUŠANA POŽENELA REČICA 1207,7 33 8. ČRENŠOVCI 1205,5 17 9. JANKA JURKOVIČA VIDEM 1204,7 23 10. GANČANI 1198,1 32 11. KAMNIK 1198,1 18 12. F. LEŠNIKA VUK H.VAS 1196,7 12 Posamični rezultati strelcev: 1. Robert Markoja, Š. Kovača (414,3) 140 (1.) 2. Željko Moičevic, Grosuplje (414,9) 136 (2.) 3. Urška Kuharič, Kov. Ormož (414,5) 108 (4.) 4. Mitja Černi, Gančani (410,8) 108 (3.) 9. Tadej Horvat, Kovinar Ormož (408,8) 67 (13.) 11. Jan Šumak, Kovinar Ormož (408,7) 86 (9.) 1. B-liga pištola Ekipni rezultati: 1. KIDRIČEVO 2. TRZIN 3. MROŽ VELENJE 4. OLIMPIJA 5. ŠKOFJA LOKA 6. VREMŠČICA 7. DOMŽALE 8. GORENJA VAS 9. SLOVENSKE KONJICE 10. POSTOJNA 11. MORIS K. REKA KOČEVJE 12. ELEKTRO MARIBOR Posamični rezultati strelcev: 1. Robert Krajnc, Olimpija (378) 126 (2.) 2. Srečko Vinko, Trzin (377) 104 (5.) 3. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice (376) 142 (1.) 6. Uroš Mohorko, Kidričevo (368) 87 (9.) 7. Miha Grohar, Domžale (368) 118 (3.) 10. Jurček Lamot, Kidričevo (365) 44 (16.) 14. Matevž Mohorko, Kidričevo (361) 40 (17.) krogi točke 1094 53 1092 64 1090 55 1089 75 1077 54 1074 38 1062 51 1061 27 1057 34 1037 18 1034 7 0 10 Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž), 17. krog Izenačeno do keglja natančno Fužinar - Drava Ptuj 4:4 (3155:3155) DRAVA PTUJ: Fridl 540, Pa-vlič 538, Plajnšek 536, Kavčič 500, Kramberger 541, Bom-bek 500. Na Ravnah na Koroškem je imela tekma med Fužinarjem in Dravo izredno dramatičen zaključek, ki je ekipama prinesel remi. Še bolj presenetljivo je dejstvo, da sta bili obe ekipi po 720 metih po- polnoma izenačeni - obe sta podrli po 3155 kegljev, kar je dober ekipni rezultat. Ptujčanke so po prvi menjavi in kegljanju Nade Fridl in Maje Pavlič vodile z 2:0. Obe sta metali odlično, saj sta podrli 540 in 538 kegljev. Tudi igralki v drugi menjavi sta se dobro držali, a odličen rezultat Ivanke Plajnšek (536) ter soliden rezultat Andreje Kavčič (500) nista bila dovolj za posamezni točki. Tako je o zmagovalkah odlo- čala zadnja menjava, v kateri je Marina Kramberger tri serije metala fantastično, nato pa nekoliko popustila, a kljub temu s 541 podrtimi keglji osvojila posamezno točko. To žal ni uspelo Seleni Bombek, katera je bila boj z Marijo Per-tinek do zadnjega lučaja. Ptuj-čanka se je na koncu ustavila pri številki 500, kar je bilo premalo za posamezno točko in tako je bil izid poravnan na 3:3. Odločali so »lesi«, odločal pa je prav zadnji met, v Kovinar Ormož do naslova pokalnih podprvakov V kvalifikacijah 1. A DL s puško si je tokrat finale priborila najboljša ormoška strelka Kovinarja v letošnji sezoni Urška Kuharic (414,5 - drugi najboljši izid kvalifikacij). Tadej Horvat in Jan Šumak sta osvojila 9. in 11. mesto. Z rekordnim seštevkom so ormoški strelci osvojili 2. mesto, podobno je bilo tudi v končnem seštevku - zaostali so za ekipo z Grosupljega (lani so bili tretji). Tudi v finalu posameznikov so najboljši trije iz kvalifikacij streljali za razred bolje od vseh drugih: Robert Markoja (413,1) je slavil pred Želj-kom Moičevicem (415,5), bronasto odličje je pripadlo Urški Kuharič (s povprečjem 411,5 kroga na turnir). V skupnem seštevku je osvojila dobro četrto mesto. Visoko v skupnem seštevku, na 9. in 13. mesto, sta se uvrstila tudi preostala Ormožana Jan Šumak (408,3) in Tadej Horvat (406,3). Kidričani do prve zmage v sezoni V 1. B DL s pištolo so svoj najboljši ekipni rekord v ligi dosegli Kidričani in v zaključku tudi prvič zmagali ter se v skupnem seštevku uvrstili na peto mesto. Zmagovalci skupnega seštevka iz Olimpije in drugouvrščena ekipa iz Trzina sta si priborili napredovanje v 1. A DL. Najboljši izmed Kidričanov je bil znova njihov najmlajši Uroš Mohorko, ki je s 368 krogi osvojil šesto mesto v zaključku in deveto mesto v skupnem seštevku. Najboljši uvrstitvi sezone pa sta si z 10. in 14. mestom pristreljala tudi Jurček Lamot in Matevž Mohorko. Ormoška ekipa Tovarne sladkorja se je v zaključku 1. B DL s puško s 1158,4 kroga uvrstila na 12. mesto ter se s 14 točkami in skupnim 12. mestom poslovila iz prvoliga-ške druščine. Simeon Gonc katerem je Bombekova vrgla »ribico« ali ničlo, medtem ko je Pertinekova podrla en ke-gelj in je v skupnem seštevku izenačila na 3155:3155. Tako sta se ekipi v izredno izenačenem obračunu razšli z neodločenim izidom, kegljačice Drave pa so pokazale visok nivo kegljanja. Nada Fridl (KK Drava Ptuj): »Bilo je napeto, napeto vse do konca. To je bila sila izenačena in živčna tekma z obeh strani. Štel je zares vsak podrti kegelj, naša ekipa je tokrat odigrala dobro. Igralke smo zares bučno spodbujale soigralke na kegljišču, ekipno vzdušje je bilo zares dobro.« David Breznik 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 17. marca 2015 Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Dalibor pri legalizaciji črne gradnje Voditelj Štajerske budilke Dalibor Bedenik je minuli petek spoznaval poklic gradbenega inženirja - projektanta. Medse so ga sprejeli v podjetju TMD Invest, d. o. o., v Prešernovi ulici na Ptuju. Direktorica podjetja Polonca Drevenšek Ranfl je pojasnila, da so mu želeli prikazati, kako poteka postopek legalizacije črne gradnje. Njegova mentorica je bila Bernarda Horvat Antolič, s katero sta se najprej odpravila na teren in opravila meritve objekta. Kot je pojasnila direktorica podjetja, večino meritev opravijo z digitalnimi metri, še vedno pa so v nekaterih primerih, kot je izmera oken, veliko bolj praktični klasični metri. Ko sta se Bernarda in Dalibor vrnila v pisarno, sta izmerjene podatke vnesla v računalnik, nato pa izrisala načrt: ''Vso risanje poteka preko računalnika in v današnjih časih risanja na roko, kot smo ga poznali nekoč, več ni,'' je pojasnila Drevenšek Ranflova in dodala, da je tudi Dalibor skušal narisati nekaj črt oziroma delček tlorisa, za kar pa je tudi sam priznal, da ni bilo enostavno. Nato je načrt pomagal obrezati in ga vložiti v mapo, kar pa se mu je zdel še posebej velik izziv: ''Papir, velikosti tri kvadratne metre, je treba zložiti na format A4 in to je res že prava umetnost,'' je pojasnil in dodal: ''Presenetilo me je, koliko podatkov je treba zbrati za legalizacijo ene črne gradnje, pa tudi nad digitalnimi merilniki, ki so natančni do tisočinke milimetra sem bil navdušen.'' Direktorica podjetja TMD Invest je pojasnila, da je kljub temu, da so postopki pri vseh objektih enaki, vendarle vsaka zgradba specifična - za manj- Foto: Črtomir Goznik šo zgradbo postopki priprave dokumentacije za legalizacijo črne gradnje trajajo okoli dva tedna, pri večjih objektih lahko samo meritve na terenu trajajo cel dan. Običajno se ob koncu nabere za okoli sto strani dokumentacije. Dalibor je ob koncu priznal, da je poklic gradbenega inženirja zelo zanimiv in pester, hkrati pa tudi naporen, predvsem pa je za opravljanje tega dela potrebnega ogromno znanja. Polonca Drevenšek Ranfl je še povedala, da je poklic gradbenega inženirja - projektanta zahteven. Kdor ga želi opravljati, mora biti natančen, komunikativen in obvladati mora sodobne tehnične programe. Delo je timsko, saj pogosto pri enem projektu sodeluje več ljudi. Kljub temu je interes za to delo precej velik, saj je poklic gradbenega inženirja zanimiv in raznolik. Delo je sicer zahtevno, vendar pa nudi tudi precej možnosti za zaposlitev. Natalija Škrlec Ptuj • V ZČD odslej 10 čebelarskih društev Prlekija • Volilni zbor združenja veteranov Ljutomer Minulo leto je bilo za čebelarje katastrofalno slabo Zvezi čebelarskih društev občine Ptuj so se dosedanjim devetim čebelarskim društvom Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Majšperk, Ptuj, Turnišče in Zavrč pridružili še člani ČD Vitomarci. Kot so poudarili na občnem zboru, je bilo leto 2014 za čebelarje katastrofalno slabo. Predsednik zveze Janez Ko-stanjevec je med drugim povedal, da sedaj v okviru desetih čebelarskih društev deluje že več kot 350 čebelarjev. Poleg skrbi, ki so jo v ZČD posvečali predvsem zdravju svojih čebeljih družin, so v lanskem letu veliko pozornosti namenjali izobraževanju članov, pripravili so tudi dan odprtih vrat in sodelovali v projektu tradicionalni slovenski zajtrk. Z gospodarskega vidika pa je bilo minulo leto 2014 za čebele in čebelarje katastrofalno slabo; kot je poudaril Kostanjevec, celo eno najslabših v zadnjih 25 letih. Kljub težavam pa so dostojno proslavili visoka jubileja, 110-letnico ČD Ptuj in ČD Dornava. Obe društvi sta na občnem zboru ZČD prejeli plaketi Čebelarske zveze Slovenije. Odlikovanje Antona Janše II. stopnje pa so izročili Francu Hergu, večletnemu in vsestransko aktivnemu čebelarju iz ČD Dornava. Tudi letos bodo v ZČD Ptuj temeljile aktivnosti predvsem na vsestranskem izobraževanju in pridobivanju novih članov. Da bi povečali obveščenost in povezanost med posameznimi društvi in ČZ Slovenije, bodo v kratkem izdelali spletno stran ZČD. Prav te dni poteka v prostorih KGZ Ptuj tudi tečaj za čebelarje začetnike, ki se ga udeležuje 51 mladih čebelarjev. Predstavniki ZČD pa so se minuli konec tedna v Celju udeležili tudi tradicionalnega posveta slovenskih čebelarjev - ApiSlovenija 2015. Poleg pestrega strokovnega programa je bila letos dobra in rekordna sejemska ponudba, saj se je predstavilo skoraj 100 razstavljavcev iz 12 držav. M. Ozmec Alojz Filipič predsednik še v tretjem mandatu Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ljutomer so na pro-gramsko-volilnem občnem zboru, na katerem so pregledali delovanje v preteklem letu, izvolili novo vodstvo in sprejeli načrt dela za letošnje leto. Združenje trenutno šteje 226 članov, izmed njihovih pomembnejših opravljenih nalog v letu 2014 pa velja izpostaviti udeležbo na spominskih slovesnostih in proslavah, izvedbo strokovnih ekskurzij, izletov in pohodov ter izvedbo tradicionalnega tekmovanja z MK-pu-ško na strelišču Rudarja v Presi-ki. Posebna skrb se je namenjala spominskim obeležjem, na OŠ Stročja vas pa so pripravili razstavo o dogodkih osamosvojitvene vojne v občini Ljutomer. Letos se bodo člani ljutomerskega združenja veteranov udeležili dneva slovenske vojske v Rakičanu, napovedujejo pa tudi množično sodelovanje na veteranskih športnih igrah 13. junija v Dobrovniku. Pred opravljenimi volitvami je zbor sprejel spremembo 16. člena statuta OZVVS, po katerem je možno funkcijo predsednika opravljati v neomejenih Alojz Filipič (z mikrofonom) je novi (stari) predsednik OZVVS Ljutomer. mandatih (doslej le dva mandata), tokratna kandidata pa sta bila dosedanji predsednik Alojz Filipič in član predsedstva Marko Milič. Po tajno opravljenih volitvah je od 37 oddanih glasovnic Filipič prejel 32 glasov in bo še v tretjem mandatu vodil ljutomersko združenje vojnih veteranov. Zboru so prisostvovali tudi predsednik ZVVS Ladislav Lipič, predstavniki sosednjih OZVVS, OZSČ, ZB za vrednote NOB, združenje Sever in podžupan občine Ljutomer Janko Špindler. Na prireditvi sta srebrni plaketi ZVVS prejela Milan Štrakl in Anton Kosi. NŠ Podravje • Novo vodstvo mariborske nadškofije Nadškof je Alojzij Cvikl j Papež Frančišek je za novega mariborskega nadškofa metropolita imenoval jezuitskega duhovnika Alojzija Cvikla. Foto: M. Ozmec Ob 110-letnici so ČD Ptuj (na posnetku) in ČD Dornava izročili plaketi Čebelarske zveze Slovenije. »Zavedam se, da naloga, ki mi jo je zaupal papež Frančišek, ne bo lahka,« je dejal. »Čaka nas še veliko dela,« je dodal. Jezuit Alojzij Cvikl se je po službovanju v Rimu jeseni 2010 vrnil v Slovenijo. Po odstopu ravnatelja gospodarske uprave mariborske nadškofije Mirka Krašovca je bil Foto:jezuiti.si imenovan za začasnega ekonoma, da bi pomagal reševati finančno krizo, v kateri se je znašla mariborska nadškofija. Mariborska nadškofija je bila brez nadškofa od konca julija 2013. V vmesnem obdobju jo je vodil apostolski administrator in celjski škof Stanislav Lipovšek. (sta) torek • 17. marca 2015 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Podlehnik • Regijska slovesnost ob dnevu Civilne zaščite Kmalu tudi pri nas eCall Na slovesnosti ob dnevu CZ so sicer ugotovili, da imamo v državi dokazano učinkovit sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, a ga moramo zaradi novih oblik nesreč nenehno izpopolnjevati in nadgrajevati; sistem samodejnih klicev v prometni nesreči eCall pa bo kmalu tudi pri nas. Janko Petrovič, vodja oddelka za podporo v Izobraževalnem centru na Igu, je ugotovil, da so naravne ujme zadnja leta vse pogostejše tudi pri nas, zato zahtevajo tudi vse večji trud prostovoljnih gasilcev, reševalcev, pripadnikov CZ in drugih struktur zaščite in reševanja. Zaradi naravnih nesreč lani 657 milijonov škode »V minulem letu je bilo v Sloveniji več kot 14.500 različnih dogodkov, v katerih so sodelovale sile za zaščito, reševanje in pomoč. Ponosni smo, da ste pripadniki CZ, gasilskih in reševalnih služb s pravočasnim ukrepanjem reševali, zavarovali gospodarske in druge objekte ter pri tem pokazali veliko mero Zaslužnim 30 bronastih, tri srebrne in pet zlatih znakov CZ Najzaslužnejšim na področju zaščite in reševanja, ki so s svojim delom in aktivnostjo v minulem obdobju posebej izstopali, so na osrednji slovesnosti izročili priznanja in plakete CZ Slovenije. Priznanja je prejelo šest posameznikov in ena organizacija, podelili pa so tudi 30 bronastih, tri srebrne in pet zlatih znakov CZ. Srebrne znake CZ so prejeli Janez Furman, Robert Horvat in PGD Moškanjci, zlati znak CZ pa Marjan Radek, Dragomir Murko, GZ Ormož ter PGD Trgovišče in Velika Nedelja. Plaketo CZ Slovenije je že na osrednji državni slovesnosti na Brdu pri Kranju prejel mag. Janez Merc, član predsedstva GZS in podpredsednik Podra-vske regije gasilcev. Foto: M. Ozmec Najzaslužnejšim so na osrednji slovesnosti v Podlehniku izročili šest priznanj, 38 znakov in eno plaketo civilne zaščite Slovenije. poguma, znanja in odrekanja. Škoda po teh dogodkih v državi je bila ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so znašali več kot 45 milijonov, pri čemer smo iz solidarnostnega sklada EU že prejeli finančno pomoč 18,3 milijona evrov,« je pojasnil Petrovič. Sanacija vseh nastalih škod pa, po njegovem, ne bi tako uspela, če nam v najtežjem obdobju ne bi pomagale tudi druge države. Opozoril je tudi na pomen sodelovanja slovenskih gasilcev pri odpravi posledic poplav v sosednjih državah, tudi na pomoč prostovoljnih gasilcev iz Podravja, ki so skupaj s sodelavci Uprave za zaščito in reševanje RS pomagali pri odpravi posledic poplav v srbskem Obrenovcu in bližnji termoelektrarni. Sistem samodejnih klicev v prometni nesreči eCall kmalu tudi pri nas Za nadaljnji učinkovit razvoj sistema naravnih in drugih nesreč je pomemben tudi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 do 2022. Za hitrejše in učinkovitejše posredovanje ob prometnih nesrečah je v pripravi tudi poseben sistem samodejnih klicev v sili iz vozil, ki so udeležena v teh nesrečah. Gre za tako imenovani eCall sistem, ki je zasnovan tako, da ob prometni nesreči samodejne pošlje obvestilo o tem na številko 112. To bo omogočalo še hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče, kar je ključnega pomena za reševanje in pogosto tudi za življenja ponesrečencev. Številnim zbranim na osrednji slovesnosti v Podlehniku je dobrodošlico izrekel domači župan Marko Maučič, slovesnost pa so z bogatim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Podlehnik pod vodstvom mentorjev Majde Erlač, Milice Jeza in Jakoba Feguša. M. Ozmec Jeruzalem • Največji nasad šipona Slovenska Bistrica • Sprejem nagrajencev CZ Lani zasadili, letos rezali V družbi številnih predstavnikov podjetij, okoliških županov in znanih Slovencev so lansko leto v vinogradu pri zidanici Malek v Ljutomersko-Ormoških goricah zasadili več kot 31.000 trt sorte šipon. Po slabem letu je tokrat sledil drugi najpomembnejši korak v vinogradu, ki je v lasti največjega slovenskega vinarja družbe P&F Jeruzalem Ormož. Ob pomoči strokovnjakov so namreč opravili rez trte. » Preden so dobili v roke škarje, je direktor družbe Mitja Her-ga dejal, »da sodi rez vinske trte med najpomembnejša opravila, saj s tem uravnavamo rodnost in kakovost grozdja, trto vzpodbujamo ali zaviramo v rasti in vplivamo na njeno življenjsko dobo. Le pravilna rez omogoča uspešno nadaljnje delo v vinogradu«. S pomočjo vztrajne in skrbne nege strokovnjakov P&F Jeruzalem Ormož trte v enem največjih slovenskih vinogra- ■ -Foto: Miha Soštarič Ponosni smo na svoje gasilce« Rezu trt sorte šipon ob zidanici Malek je prisostvovala tudi slovenska vinska kraljica Sandra Vučko. dov lepo uspevajo in naslednje leto se že obeta prva trgatev, nato pa tudi prvi mošt. Ob letošnji rezi trt je P&F Jeruzalem Ormož predstavil tudi nov projekt »Od trte do vina«. Gre za dolgoročno sodelovanje z Biotehniškim izobraževalnim centrom Ljubljana, ki temelji na enoletnem programu izobraževanja oziroma mentorstva študentom Biotehniškega izobraževalnega centra. Namen sodelovanje je popeljati mlade po celoviti poti pridelave vina, torej od zasaditve trte do vina v steklenici. Vsako leto bodo posvetili drugi sorti, najpomembneje pa je, da bodo študenti po končanem programu prišli do svojega vina, ki bo na voljo tudi na trgu. Dogodek ob rezi trt je pospremila tudi letošnja vinska kraljica Sandra Vučko, ki je za svoje uradno vino izbrala prav lokalni ponos Prlekije - šipon iz najboljše lege Gomila. MŠ Dobitnike bronastega znaka Civilne zaščite z Bistriškega je 13. marca sprejel župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar, ki je ob tej priložnosti poudaril: »Gasilci so alfa in omega civilne zaščite še posebej z vidika prostovoljstva. Imeli smo opraviti z velikanskim obsegom naravnih nesreč, s tem ne mislim zgolj žledu, temveč tudi številne plazove na našem območju. In tudi na tem področju so bili gasilci tisti, ki so bili prvi na dogodku in ki so vedno priskočili na pomoč.« Bronasti znak Civilne zaščite so 1. marca na regijski prireditvi ob dnevu Civilne zaščite, ki je potekala v Sveti Trojici, prejeli Anton Motaln iz PGD Zgornja Polskava za dolgoletno delo v društvu, Robert Jeršič iz PGD Pragersko, Hruste Dedič in Boris Keršič iz PGD Sloven- ska Bistrica ter Gasilska zveza Slovenska Bistrica za požrtvovalno delo v okviru zaščite in reševanja v letu 2014. »Da so dobitniki priznanj civilne zaščite gasilci, ni naključje, saj so glavnina sil na področju reševanja. V lanskem letu so gasilci pokazali, kaj pomenijo za našo družbo, brez njih bi Slovenija in naše območje zaradi žleda obstala. Opravili ste največje delo. Lahko smo vsi skupaj ponosni na svoje gasilce,« je zaključil poveljnik Civilne zaščite Slovenska Bistrica Branko Hojnik. MV Foto: Mojca Vtič Prejemniki bronastega znaka Civilne zaščite: (od leve) Anton Motaln, Alojz Kocijančič (GZ Slovenska Bistrica), Robert Jeršič, Hruste Dedič ter poveljnik civilne zaščite Slovenska Bistrica Branko Hojnik. 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 17. marca 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prihaja čas nakupa semenskega krompirja Slovenci imamo izredno pestro kulinariko, znani smo po velikem številu domačih jedi. Prav gotovo pa v njih kot priloga prevladuje krompir. Prav zato ga sadimo prav vsi, kmetje vedno najdejo kakšno njivo zanj, pa tudi na mnogih vrtovih se še najde. Ni ga slajšega kakor ravnokar izkopan, mlad krompir v začetku poletja. Nekoč je veljal pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir. Od kod izvira, ne vem, čeprav so slovenski pregovori običajno pametni, tale prav gotovo ni. Pridelati krompir ni ravno lahko. Začne se že pri tleh Krompir je dokaj zahteven in zanj moramo tla skrbno izbrati in obdelati. Krompir zahteva rahla, odcedna tla. V težkih zemljah boste težko pridelali veliko zdravega krompirja. Tla za sajenje krompirja je dobro pripraviti že v jeseni, da se čez zimo primerno napijejo vode in nam mraz pomaga razbiti velike grude, ki so nastale ob prekopavanju. Lahka, peščena ali humozna tla pa lahko preko-pavamo tudi spomladi. V takih tleh priporočam predposevek oljne redkve ali bele gorjušice, ki ju posejemo v sredini avgusta in pustimo premrzniti. Zgodaj spomladi pa gredo prekopljemo in pripravimo za sajenje. Če to naredimo dva do tri tedne prej, lahko pred sajenjem že uničimo nekaj v tistem trenutku kalečega plevela in si prihranimo nekaj dela. Torej, gredice že lahko pripravimo. Gnojenje krompirja Krompir sodi med rastline, ki zahtevajo veliko hranil, tudi dušika. Vendar pretiravanje pri gnojenju z dušikom vodi v večjo občutljivost na različne bolezni, tudi na škodljivce. Predvsem pa z dušikom premočno gnojen krompir pri kuhanju rad razpada. Poleg tega je za z dušikom premočno preskrbljene rastline značilno, da so gomolji radi votli. Krompir je hvaležen za gnojenje z organskimi gnojili, vendar mora biti hlevski gnoj resnično odležan vsaj 6 mesecev, Foto: Miša Pušenjak Krompir nakaljujemo, s tem mu pomagamo, da hitreje in enako-merneje kali, pa še v hladnejšo zemljo ga lahko sadimo. Foto: Miša Pušenjak Slovenska sorta KIS Vipava sodi med zgodnejše, odpornejše sorte, kljub temu pa jo lahko skladiščimo nekaj časa. v tla pa zadelan v jeseni. Poleg tega ne smemo pretiravati, na vrtu zadošča 2,5 največ 3 l/m2 hlevskega gnoja, če pred krompirjem nismo sejali in v tla zadelali rastlin za zeleni podor. Krompir ne prenaša dobro kalija v kloridni obliki (kalijeva sol), zato je potrebno poiskati kalijev sulfat. Vendar svetujem, da tudi če doma nimate komposta ali ne morete več kupiti hlevskega gnoja, v trgovini poiščete organska gnojila in po navodilih na vrečici raje pognojite z njimi). Še nečesa krompir ne prenaša, to je apnenje. Velik del Slovenije ima že precej zakisano zemljo. Posebej vrtičkarji v zadnjih letih menijo, da je potrebno na vrtovih apniti. Ze pred leti smo v večjem številu poskusov dokazali, da je apnenje tudi dve leti nazaj povzročilo večji pojav krastavo-sti na gomoljih krompirja. Marec sušeč 2015 1 nedelja "m 17 lorek * g. 2 ponedeljek 18 »