[leSo XIII. I TELEFON: UREDNIŠTVA 25-6? X.	I	UPRAVE 28-67
Stev.177 I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, 5. in 6. avgusta 1939
NAROČNINA NA MESEC
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Cena din 1*—
Poostritev na Daljnem vzhodu
Japonci segajo po zastoju pogaianj v Tokiu po najbolj nasilnih sredstvih, naj bi prisilila Angleže k popuščanju in kapitulaciji — Resni incidenti na yseh koncih in krajih zasedene Kitajske — Priprave za blokado Hongkonga
LONDON, 5. avgusta. Zastoj sporazumevanja med Anglijo in Japonsko je Povzročil nov val silno poostrene protiangleške propagande na Daljnem vzhodu, ki se kaže ne le v demonstracijah, ampak tudi v vedno bolj se množečih regentih. Položaj postaja vsak dan bolj napet in v Londonu obstaja bojazen, da ne bi že v prihodnjih dneh nastali dogodki, ki bi lahko postali usodni. Zaradi te-se pripravljajo nagli zaščitni ukrepi
Val PROTIANGLEŠKIH incidentov ŠANGHAJ, 5. avgusta. Reuter. Včeraj nastali v belgijski koncesiji v Tien-"Nu novi resni protiangleški incidentu „^200 po Japoncih najetih Kitajcev je rod^110 naPat^° glavno pisarno Medna-skr športne družbe, ki je največje barsko podjetje Angležev v Tien-Pred ^radništvo se je moralo umakniti dr3h!!ai>ad0ln v raSinerii° Petrolejske ko se je pa vrnilo, je našlo pisarij 6 Prostore popolnoma demolirane. agencije Reuter bodo tudi an-in ameriški državljani v Kajfengu ^ »i zapustiti mesto. Ameriška obla-dJI* ^ Pri japonskih ostro, protestirala Jajj?vražn0stin\ ki jih organizirajo dj;caflc' Proti Američanom. Nekega In-’ stražnika Azijske petrolejske druž-Hankovu, so neki v kitajske uni-
iori
na
me
Otečeni ljudje ugrabili in odpeljali
htevaii, da izda neke podatke. Stražniku se je posrečilo pobegniti iz zapora in se rešiti. O raznih incidentih poročajo tudi iz drugih po Japoncih zasedenih kitajskih mest
STAVKA IN IZGREDI DELAVSTVA
TIENCIN, 5. avgusta. Nahujskani po protiangleški agitaciji so kitajski delavci, ki so zaposleni v podjetjih angleške Mednarodne eksportne družbe, pričeli stavkati. Razen tega so izvršili deiavci napad na tovarniške objekte. Angleški uradniki in nameščenci so se zatekli v poslopje neke ameriške družbe. Pisarne so popolnoma uničene. Več materiala, med drugim tudi več pisalnih strojev, so napadalci pometali v reko. Nato so demonstranti vpadii v poslopje angleške paro-plovne družbe in tudi tara napravili veliko škodo. Poslopje leži na ozemlju bivše belgijske koncesije, ki je sedaj v kita]
neko poveljstvo, kjer so od njega za- ski upravi. Angleški konzulat je interve-
Anglija in Daljni vzhod
^AŽNEJŠE ZASEDANJE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA —
NINOVA IZJAVA O TAKTIKI NA DALJNEM VZHODU IN PO
PRAVLJENOSTI V EVROPI
CHAMBER-POTREBI PRI-
.LONDON, 5. avgusta. Havas. Zaseda-angleškega parlamenta, ki je bilo vče-* *»kijučeno, spada med najvažnejša v angleškega parlamentarizma. V ^ga zasedanja so bili sprejeti izred-V, 'a^ni sklepi glede državne obrambe, šku/^tavljajo celo revolucijo v angle-doiŽf.-^tfiah, Uvedba splošne vojaške
najv^^ie bi!a med temi sklepi gotovo ON. 5. avgusta. Na včerajšnji
pred počitnicami je imel Wc£°er*a*n v poslanski zbornici večji do |)a’,.v katerem je obrazložil stališče Znaj 'inega vzhoda. Chamberlain je priželo’ ie položaj na Daljnem vzhodu Anglija ne more pozabiti na *v°Hh državljanov in tudi njemu kri ob poročilih o teh sra-
--vmh a  poročilih-----------------------
re D ' dogodkih. Vendar Anglija ne nio-r« k.f. tako, kakor Amerika In mo-ftoio* . “°H potrpežljiva. K temu jo sili boij * v Evropi, kjer mora biti njena Ifeng !J0rnarica in vojska stalno priprav-• *ato gre do skrajnosti, da doseže sporazum, ne more pa pristati bi spremenila svojo splošno po-
litiko na Kitajskem. Chamberlain :e zaključil z izjavo, da vlada z bolestjo zasleduje dogodke na Daljnem vzhodu. Toda Anglija se mora zavedati, da bo imela v prihodnjih tednih in mesecih morda opravka s še vse težjimi vprašanji in mora zato ohraniti vse svoje moči, da bo mogla brez strahu sprejeti vse, kar koli se utegne zgoditi.
ŠANGHAJ, 5. avgusta. Reuter. Vsi tukajšnji listi objavljajo danes včerajšnjo Chainberlainovo izjavo. Kitajski listi izražajo optimizem, ki so ga izzvale Cham-berlainove besede pri Kitajcih. Japonci pa tolmačijo govor kot manever, ki naj bi jih zastrašil.
BERLIN, 5. avgusta. Nemški komentarji Chamberlainovega govora skušajo dokazati, da vodi Anglija dvolično politiko in da Chamberlain še vedno ni točno in dokončno določil svojih smernic v mednarodnem položaju. Na drugi strani pa očitajo Angliji in Chamberlainu, da noče doumeti problemov tako, kakor se postavljajo, se upira pravilni rešitvi in onemogoča vsak poizkus, da bi se dosegla mirna poravnava.
'to. da i
Odhod vojaških delegacij
Kka ni FRANCOSKA DELEGACIJA ZA MOSKVO ODPOTOVALI IZ
Londona. — posvetovanja bodo trajala mesec dni.
v teku. V Leningradu bo sprejel Angleže in Francoze maršal Vorošilov. Za časa bivanja v Rusiji si bodo delegati ogledali več ruskih bojnih pristanišč, letališč, tovarn za orožje itd. Tu se naglaša, da bodo pogajanja, ki se prično 11. t. m., trajala mesec dni, In sicer zaradi tega, da se prej končajo nemške svečanosti pri Tannenbergu, pri katerih bo Imel Hitler važen govor. Mogoče pa je. da se bodo zavlekla tudi do kongresa nemške nacio-nalno-socialistične stranke v Norinberku
/ON, 5. avgusta. Danes sta se an-0 vk *rancoska vojna misija za Mos-Veali tu na parnik in odpotovali v H*.' delegaciji potujeta s parnikom '^OrfeS, ^xeter« v Leningrad in bosta r Cas Potovanja za posvetovanja st» v ”0*nosti postopanja. Delegaciji bo-Ingradu in Moskvi slovesno 'n so priprave za ta sprejem že
„  --------------------
Sn/a številka
ima 28 strani I
niral pri japonskem orožništvu, ki se pa ni ganilo. Danes bo vložen protest pri ja' ponskem konzulatu v Tiencinu.
POOSTRITEV BLOKADE V TIENCINU
TIENCIN, 5. avgusta. Zaradi Halifaso-vega govora v gornji zbornici in včerajš nje Chamberlainove izjave v poslanski zbornici, so Japonci danes še bolj poostrili blokado koncesije v Tiencinu. Danes ne puščajo v koncesijo niti ljudi, Id nosijo s seboj le pol kilograma živil. V koncesiji je sicer še dovolj živil, se pa zaradi vročine kvarijo. Tudi rib ni več.
PRED BLOKADO HONGKONGA?
HONGKONG, 5. avgusta. Japonske čete, ki so bile odpoklicane iz srednje Kitajske, se zbirajo v okolici Hongkonga. Kakor se zatrjuje, je namen Japoncev zasesti vse ozemlje okoli angleške kolonije in pričeti tudi iz Kantona novo ofenzivo ob železniški progi, ki vodi v Hankov in je še vedno v kitajskih rokah. Japonci hočejo s tem pripraviti teren za blokado angleškega Hongkonga, ako bi se pogajanja v Tokiu definitivno razbila. Že z izvedbo omenjenega načrta hi bil Hankov dejansko popolnoma odrezan od vsega kitajskega zaledja, od katerega živi.
10. septembra, ker se v Berlinu naglaša, da se bodo sklepi Nemčije ravnali po razvoju pogajanj v Moskvi.
Demokrati izločili Roosevelta od kandidature
NEWYORK, 5. avgusta. Demokrati so za predsedniške volitve, ki bodo drugo leto, določili kot kandidata senatorja Tydiiiga, republikanci pa senatorja Taff-ta, sina bivšega prezidenta USA. S tem je ‘jilo brez Rooseveltove odločitve rešeno to vprašanje proti njemu.
Prihod laponske misije še ta mesec
RIM, 5. avgusta. Po sklepu generalske konference v Tokiu in poslaniške ob Komskem jezeru se bodo pričela pogajanja za pristop japonske k vojaški zvezi osi Rim—Berlin še +*' mesec. V ta namen prispe Iz Japonske v Evropo posebna vojaška misija, ki se udeleži tudi kongresa NNSS v Norimberku.
Bolgarija in Romunija
VATIKAN, 5. avgusta. »Osservatore Romano« poroča, da se je romunski prestolonaslednik Michael ob priliki potovanja v Turčijo sešel v Sofiji z bratom kralja Borisa, knezom Cirilom. Na tem sestanku se je bgje razpravljalo o vprašanju osebnega stika med bolgarskim kraljem Borisom III. in romuftskim kraljem Karolom II. Oba kralja naj bi na posebnem sestanku skušala doseči sporazum med zahtevami Bolgarije nasproti Romuniji in interesi Romunije. Tak osebni stik med obema kraljema priporoča baje tudi Anglija. List pa pravi dalje, da je tudi sedanji obisk romunskega kralja Karola II. v Turčiji deloma v zvezi s to akcijo. Kakor znano, zahteva bolgarija korekturo meje v Dobrudži.
STRAŠNA NESREČA Z GRANATO.
RIM, 5. avgusta., Stefani. V Formiju so se igrali štirje otroci s topovsko granato. Granata je nenadoma eksplodirala in vse štiri razmesarila.
Grof Gyula Kšroiyi
Te dni je podal bivši madžarski ministrski predsednik grof Gyula Karolyi, ki se je nedavno čisto umaknil iz politike in ni niti več član senata, zelo ostro izjavo proti sedanji madžarski notranji in po-
sebno zunanji politiki. V tej svoji izjavi je grof Karolyi dejal med drugim, da vodi sedanji kurz Madžarsko v novo katastrofo, ki bo še dosti usodnejša, kakor je bila ona 1. 1918. Grof Gyula Karolyi je bil rojen 7. maja 1. 1871. L. 1905 je postal prvič član magnatske zbornice. Za časa boljševiške revolucije ie ustanovil v Ara-du demokratsko vlado in jo nato preselil v Szegedin, a se je kmalu nato moral umakniti. Živel je nekaj časa v emigraciji, med drugim celo v Mariboru, kjer je bil stalen gost kavarne »Central«. L. 1927. je postal član senata, 1. 1930. zun. minister, 1. 1931. pa celo ministrski predsednik, a je moral že septembra 1. 1932. odstopiti. KaroIy je vedno zagovarjal potrebo po orientaciji Madžarske na demokratični zahod.
Nemška naročila na Češkem
Nemške železnice so naročile v češko-moravskih tovarnah okrog 1500 vagonov v vrednosti nad 100 milijonov čeških kron. Ti vagoni morajo biti izdelani in izročeni še pred jesenjo.
Italijanske investicije v Albaniji
Italija je dala za obnovo starih in gradnjo novih cest v Albaniji na razpolago dve milijardi lir. Poleg 20.000 Albancev bo zaposlila pri delih tudi precej svojih ljudi.
Nemčija v številkah
Po zadnjem popisu prebivalstva ima Nemčija 60 mest z nad 100.000 ljudmi. V velikih mestih biva zdaj 30 odst. nemškega prebivalstva, vsak tretji Nemec je tedaj meščan. Berlin ima 4,322.000, Dunaj 1,918.000, Hamburg 1,682.000, Mona-kovo 828.000, Koln ob Renu 768.000, Lip-sko 701.000, Draždane 625.000, Breslau 615.000, Frankfurt ob Meni 546.000, Dus-seldorf 539.000, Dortmund 537.000 ljudi. Rajh ima 38.81 milijona moških in 40.76 milijona žensk. Na vsakih 1000 moških pride 1050 žensk. Leta 1931. je prišlo na vsakih 1000 moških 1060 žensk, odstotek slednjih je tedaj nekaj padel.
Boj proti jetiki v Romuniji
Umrljivost za jetiko se je v Romuniji v zadnjih petih letih zmanjšala od 35.000 na 33.000 smrtnih primerov. Število na tuberkulozi obolelih Romunov je pa še zmerom visoko, znaša 300.000. Liga proti tuberkulozi razpolaga le s 7000 posteljami, potrebovali bi jih pa najmanj 30 tisoč. Zdaj bodo izvedli Romuni energično akcijo za gradnjo sanatorijev, v Transilvanskih Alpah je dosti idealnih in zdravih leg za takšna okrevališča.
Maribor, 5. avgusta.
Če si zamisliš deželo kot namizni prt, je mesto okras na tem prtu. Velikokrat pa tudi luknja, ki jo naredi ogorek cigarete ...
Vsak narod potrebuje večja politična in kulturna središča, če hoče, da zavzame v svetu tisto mesto, ki mu gre po njegovem številu in marljivosti. Če ni mest, in to dokaj velikih, se ne more razviti tisto politično in kulturno življenje, ki iz ljudske množice šele začne ustvarjati narod s političnim pomenom.
Mesto je nujno potrebno kot politično središče naroda. Kot tako se je tudi pri nas začelo razvijati v zadnjem stoletju. Prej so bila naša mesta le gospodarska središča — za Trubarjeve reformacije mogoče kratko dobo tudi politično važne točke — kraji, v katerih je vladal tuji trgovec, slovenski kmet pa je za majhne denarje prinašal po Slovenskih ulicah in Ižanskih cestah v naša mesta prodajat svoje pridelke.
Kot kulturna središča pa so mesta nepogrešljiva. Brez materialnega bogastva in ozkih medsebojnih stikov prebivalstva, kar je oboje v večji meri možno le v mestih, ne more biti razvitega kulturnega bogastva. Grkom in Rimljanom, Italijanom, Francozom, Angležem, Nemcem, Spancem in Holandcem so mesta dajala kulturne vrhove — nam, ki domačih mest nismo imeli, pa so naše ljudi požirala tuja velemesta. Kakšna grobišča Slovencev so Gradec, Trst in Celovec! Tudi drtigod po svetu se je odcejala slovenska kri: naš nadarjen kmetski človek, ki se je s težavo v tujem mestu preril do tiste kulturne sto<pnje, ki mu jo lahko zagotovi meščanstvo, ni imel nikjer opore, nikjer zgledov in nikjer nad, da bo lahko svojo narodnost med tujci ohranil, in celo v napotje mu je bila, ker so ga gledali kot prišleka, parvenija. Zato toliko narodnih odpadnikov v preteklih stoletjih po naših mestih.
Vendar se je le kje pa kje začela delati usedlina. Počasi se je število kmetskih ljudi, ki so se »pogospodili«, večalo. Zgledi so bili tudi tu v narodni duhovščini, in boj za ohranitev slovenske narodnosti po mestih ni bil več tako brezupen. Tedaj se je začelo ustvarjati naše meščanstvo, prvi pogoj našega kulturnega in tudi političnega napredka.
Slovensko meščanstvo, ki je izšlo iz narodno vztrajnega kmetstva, je šele pomaknilo slovenski narod na življenjski lestvici za klin višje. Sedaj je bila dana prilika za pravo narodno delo. Če ne bi imeli v prejšnjem in začetku sedanjega stoletja toliko narodno zavednega meščanstva, ki je žrtvovalo poleg dela in časa tudi denar — ki v takem boju veliko zaleže — bi morda bila usoda našega naroda drugačna.
Mesto je magnet za deželo. Kolikokrat se sliši o begu z dežele. To je pojav v državah z mladimi mesti in mlado industrijo. V Pariz danes nihče več ne »beži«; narobe, še razscljujejo se.
Naš Maribor je tudi tako mlado mesto. Vsaj za nas Slovence. Nekoč je bil luknja na slovenskem prtu, bil je tuje mesto v slovenskem avtohtonem ozemlju, gnojna rana na našem narodnem telesu. Danss pa se je položaj Maribora v našem narodnem življenju čisto izpremenil. Iz nekdanje potujčevalne trdnjave je postal mesto, ki je središče slovenske narodne zavednosti. Po problemih, ki se pojavljajo na tem delu naše države in po pravilnem zajemanju ter doživetju teh problemov, prekaša Maribor zdaleč Ljubljano, ki včasih ne vidi iz ozkosrčnosti svojih kavarniških omizij preko šenklav-škega zvonika. Tisti, ki pridejo šc neokuženi iz slovenske prestolnice, kmalu opazijo ,da veje v Mariboru drug duh, duh politične in verske strpnosti, duh, ki ne pozna ozkosrčnosti in zagrizenosti Zato se Maribor more tudi razvijati.
Vsaka manifestacija političnega,' kulturnega ali gospodarskega značaja — kakor n. pr. »Mariborski teden«, ki so ga danes otvorili — je ogromne važnosti zanj, še večje pa za deželo, ki pride iskat v našo obdravsko prestolnico novih stikov in črpat poživljenih moči za še pospešen^ narodno delo.
Bolan. Ribnikar
Otvoritev Mariborskega tedna
MARIBOR, 5. avgusta. Danes ob pol 11. uri je bil v Mariboru svečano otvor-jen VIII. Mariborski teden. Razstavišče je bilo v ta namen svečano okrašeno. Letošnji Mariborski teden poudarja posebno velik festival ' slovenskih narodnih običajev, razstava ob 20-ietnici slovenskega mariborskega gledališča in razstava tekstilne industrije.
Razstavo je otvoril predsednik MT. Njegov pozdrav je v prvi vrsti veljal Nj. Vel. kralju Petru II. Nadalje je pozdravil številne zastopnike oblasti in organizacij, med drugimi zastopnika bana g. dr. A. Trstenjaka, zastopnika škofa prelata g. dr. Cukalo, zastopnika vojske komandanta Radovanoviča, mestnega župana dr. Juvana, oba okrajna načelnika dr. Šiško in Ajleca, zastopnika mestne in obmejnega policije Krajnoviča in svetnika Pestevška, bivšega ministra Mohoriča in dr. Dularja, ki sta zastopala Ljubljanski velesejem, predsednika sodišča dr. Hudnika in prvega drž. tožilca dr. Zorjana, šefa davčne uprave Josipa Severja, na-
vzoče senatorje in elane banskega sveta,
| zastopnika industrije dr. Goljo, zastopnike tekstilne industrije, trgovstva, obrti,
! ravnatelja »Putnika* g. Loosa, zastopnike raznih organizacij ter zlasti organizatorja narodnega festivala dirigenta Franceta Marolta. Brzojavno so pozdravili otvoritev dr. Anton Korošec, dr. Krek za Akademijo znanosti in umetnosti, prevzv. škof dr. Tomažič, ljubljanski župan dr. Adlešič ter predsednik beograjskega velesejma. V svojem govoru je predsednik podčrtal velik pomen MT za vse obmejno slovensko ozemlje. Posebno je poudaril pomen festivala narodnih običajev. Nato je v imenu občine pozdravil župan dr. Juvan, ki je naglasil, da je MT manifestacija vseh ustvarjalnih sil na Štajerskem. V imenu bana je pozdravil dr. Trstenjak.
Po otvoritvi so se podali odlični zastopniki v razstavne prostore, kjer so si ogledali revijo, o kateri so se izrazili nad vse pohvalno.
pomaii_xag»isiei Dr.	lisvan
Pričetek jadralnih tekem
MARIBOR, 5. avgusta. Na tezenskem aerodromu je bila danes dopoldne svečana otvoritev tekmovanj jadralnih letal, h kateri so se zbrali odlični predstavniki oblasti, vojske in raznih organizacij. Pozdravni nagovor je imel predsednik Aero kluba ravnatelj dr. Anton Krejči, poudarjajoč velik pomen letalstva in še posebej jadralnega letalstva kot važne panoge v našem narodnem življenju. Med oficiel-nimi zastopniki smo ob otvoritvi opazili zastopnika komandanta mesta, zastopnika mestnega župana ravnatelja Rodoška,
inž. Šlajmerja za TPZ, ravnatelja g. Loosa in druge. Vzpodbudne besede je na navzoče naslovil tudi častni predsednik Aero-kluba g. dr. J. Tominšek. Za vse jadralne tekmovalce pa se je zahvalil g. Roman Vales. Med odličnimi zastopniki smo opazili tudi inž. Borisa Cl-jana, ki je zastopal štab vojnega letalstva.
Po otvoritvi so pričele takoj tekme jadralnih letal, ki se bodo nadaljevale skozi ves teden ter bodo zaključene prihodnjo nedeljo z velikim mitingom.
Gdansk ostane uporen
OSTRA POLJSKA NOTA GDANSKEMU SENATU, KI JE PA TA NE BO UPOŠTEVAL _ FORSTER ODI DE ZNOVA K HITLERJU
GDANSK, 5. avgusta. Poljski komisar Hodacki je izročil včeraj senatu ostro protestno noto Poljske, v kateri odklanja varšavska vlada kategorično vse zahteve po odpoklicu poljskih carinikov iz Gdanska in svari pred namero ukinitve carinske meje med Gdanskom in Nemčijo, ker bi morala sprejeti to kot direktno ogra-žanje svojih interesov. Poljska vlada zahteva od senata, da spoštuje v celoti statute In mednarodne pogodbe svobodnega mesta. Kakor se Iz poučenega vira zatr-
juje, se senat na poljsko noto ne bo oziral in najbrže nanjo sploh ne bo odgovoril, ali vsaj ne stvarno. Vendar bo v tej zadevi najbrže odpotoval še prej Forster k Hitlerju. Položaj se vedno bolj zapleta in upanja na sporazum je vsak dan manj.
PAR1S, 5. avg. »Le Petit Parislenne« prinaša pod velikim naslovom alarmantno vest, da je gdanski senat pripravil mobilizacijski dekret in poslal v Varšavo dramatično noto, da hoče mesto svobode in neodvisnost.
Sprejem Belokraiincev v Mariboru
MARIBOR, 5. avgusta. Danes malo pred 12. uro je bil na glavnem kolodvoru slovesen sprejem skupin iz bivše Kranjske, ki sodelujejo pri festivalu narodnih običajev. Goste sta pozdravila župan dr. Juvan in predsednik MT dr. Lipold. Za sprejem se je zahvalil metliški župan Malešič.
Hilifax po*de v Moskvo?
RIGA, 5. avg. Po glasovih iz Moskve bo tjakaj v nekaj dneh prispel angleški zunanji minis er lord Hallfax. Pogajanja bodo s tem še pospešena In zveza med Anglijo, Rusijo in Francija končnoveljavno zaključena.
Čehi v francoski tujski legiji
MARSEILLE, 5. avg. 319 bivših čajnikov In vojakov češkoslovaške armade je snočl prispelo semkaj, da se vkrcajo na ladjo za pot v Severno Afriko. Vstopili bodo v francosko tujsko legijo.
DRUGA HOLANDSKA PRINCESA
HILVERSUM, 5. avg. Davi je holandska prestolonaslednica Julijana porodila dete ženskega spola. Mati in otrok sta zdrava.
VAJE ZA OBRAMBO CARIGRADA
ANKARA. 5. avg. Glavna naloga turških manevrov v Traciji bo, braniti Carigrad pred sovražnimi napadi iz zraka.
SPOR V MADŽARSKI VLADI
BUDIMPEŠTA, 5. avg. Huvas. Listi poročajo, da je prišlo med trgovinslc'm ministrom Kunderjem in predsednikom vlade do spora. Prvi namerava podati os av-ko, za njegovega namestnika imenujejo poslanca D14kyja.
sedanji župan obdravske prestolnic* Maribora.
ECnez namestnik v Slovel
Knez namestnik Pavle in kneginja
TRGOVINSKI SPORAZUM USA Z RUSIJO.
WASHINGTON, 5. avgusta. Med sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državama je prišlo do sporazuma glede nakupa blaga v Ameriki. Sovjetom je odobren kredit v znesku 40 milijonov dolarjev za nakup blaga v USA v teku 12. mesecev. Pogoji so ostali isti, kakor jih je imela že prejšnja trgovinska pogodba.
IRSKI TERORIZEM LONDON, 5. avg. V petih angleških me s ih so začeli goreti poštni nabiralniki. To je delo IRE. Včeraj so izgnali iz Anglije sedem novih teroristov, tako da se je število izgnancev povečailo na 53.
ANGLEŠKI LEGIONARJI V FRANCIJI CALAIS, 5. avg. V pristan;šče je prispelo 1600 članov angleške legije, ki bodo ostali več dni na Francoskem. Angleže so pozdravili predstavniki oblastcv in velika množica ljudi.
STAVKA V AMERIKI.
DENVER, Kolorado, 5. avgusta. Stavka še vedno traja. Vojaštvo uporablja proti stavkajočim tanke in strojnice. ________
KROJAČI IN ŠIVILJE!
Damsko in moško krojno knjigo dobite pri: Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križev« niška 2. Zahtevajte prospekt. — Najnovejši sistem.
Mariborska napoved:	Spremenljivo,
oblačno, vetrovno In toplo vreme. Temperatura se bo še dvignila. Krajevne nevihte niso izključene. Včeraj je bila najvišja temperatura 30.8, danes nav.ižja 15.2, opoldne 30.6.
Borza. C u r i h, 5. avgusta. Beograd 10, Pariz 11.73*5, London 20.73 Vž, New-york 443, Milan 23.29, Berlin 177.75, Sofija 5.40, Praga 15.17H, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
IvIlU/S IldlllCMilltfv I dVIC lil IVUv/£,luJ jj
ga sta s kneževičema Aleksandro*1' , Nikolajem dopotovala v Kranj, od sta se podala v grad Brdo.
Minister dr. Krek o sporah
Na konferenci JRZ v Splitu je tni«$^ dr. Krek med drugim dejal: »Trdi s<> boste vi kot člani JRZ slepo orodi® politične obračune in da bo dan sP°, zuma dan obračunavanja in maščevan Kdor tako govori, ima nizko dušo solutno ne pozna položaja. Mi ne de« sporazuma za to, da slabimo drf ampak da jo okrepimo. Cilj naše P0'1^, je, da do 1. 1941. s svojim delom vedemo vse državljane v ljubezni sl 1 ne in požrtvovalne za prestol in drZ' pred prestol našega mladega Kdor drugače razumeva sporazU®’ * . vara. V vsem, kar se je doslej laflP^ Ijjdo, se naglaša sporazumno gledanj v vsem toku pogajanj ni niti trohice kih škodljivih sredobežnih teženj. Ne rem reči, da bi bili izvršili že ves P0^ ker je vprašanje tako obsežno, kljub intenzivnemu delu ni mogel & ^ seči zaključek. In dokler ne pridem® ^ polnoma do konca, ne moremo rec'> smo uspeli ali ne.«
Sokoli proti Ljotlču
Glasilo Sokola kraljevine Jugosj3^ »Sokolski glasnik« ostro napada LljU zaradi njegovih očitkov sokolstvu, ono podpira levičarstvo posebno v y rodno-obrambnih organizacijah. List vi, da mladina, ki sodeluje pri teh®^ jah, ni levičarska, nasprotno pravil*1 J. zume narodne naloge. Ako bi se.s Mr stvo ravnalo po navodilih in pisanju raških listov, bi se moralo odreči * jj lovanju najmanj 99 odstotkov se zadovoljiti z neznatno peščico ^ ^je ljudi, ki lahko prenašajo razne t'aI11 režime.
Finančna ofenziva v BeojP
»Jug osla venski kurir« javlja, da čina Občega jugoslavenskega baD društva prešla v roke nemškega kaP 1y Glavni delničar velikega denarn^ p voda je dejansko Deutsche Ban*- ^ predsednika upravnega odbora ^ novau vodja jugoslovanskih 113 Franc Neuhausen, netnSki generali* ztil v Beogradu.
Polemika o Slavoniji
ljr«*
Kakor je iz zgodovinskih H** -dvoma ugotovljeno, da so Hrva fes, lili jadransko Primorje, tako je tj da so Slavonijo posedli Srbi. Ur lirvatski živelj poleg Dalmacuc ^y tudi vso Slavonijo in Vojvodin0^ s<> v’ nji zgodovinarji ne oporekajo, se.lit',1‘' Slavoniji živeli že pred njihovo t ^ jo Slovani. Ker še danes žive . v 51v vati in Srbi, so m*rali tedaj ^0 v veniji pred prihodom Hrvate Srbi.
Dr. Sgor Rosi
na
NAS MARIBOR
rit^ 2’ P°voina generacija gleda Maribor gotovo s povsem drugačnimi očmi. ™>orda prijetneje. Jaz, kadarkoli se pripeljem p jel*«	mosta in zagledam one
!j°raj srednjeveške silhuete starega Ma-nbora, ki se dviga s strmimi strehami od
starega pristanišča navzgor, se še vedno mo°Zlni ^a'{or v snu* Nikoli se ne bom prefl6' °.tresti tega neprijetnega vtisa iz-
in f,„^asramovanje in izzivanje se pelješ
nov V°)ne: v nemško-zagrizeno mesto, v in £ zasramovanje in izzivanje se pelješ eba bQ stisnjti zobe in čakati dalje. NlarilJ6 '^a doba nemško nacionalnega ^astianov in Mravlaeerov. ma-
8r&ia,
Wastianov in Mravlaggov, ma ^ko zagrizena, nacionalno ozko-ome. P°lna provincionalne baharije in Voz.fn°sti. že ko so me vozili z otroškim tonia po Parku» se Je prijokala služ-Itliče f°mov> da jo zasramujejo, ko me
coske revolucije, simbol tudi za svobodo narodov. V boju za svoje državljanske svoboščine, da si zavaruje zaledje, je priznajo torej tedaj mariborsko nemško meščanstvo načelo »bratstva med narodi in kot enakopraven slovenski značaj in pomen okolja, v. katerem je živelo. To je bilo načelno dosledno. Ko pa je prišel av-strijskonemški liberalizem do oblasti, je pozabil na svoje osnove, misleč, da more z idejo meščanske svobode združiti idejo samonemštva, pa bilo s silo in nadvlado. Toda tudi zamisel svobode je nedeljiva in če velja za državljane posameznike, velja tudi za narode posameznike. Z letom 1848., ki je načeloma prevzelo fudi za naše kraje ideje francoske revolucije, je bil položen tudi za Maribor kvas v krjico, ki je moral razgnati testo. Od tedaj dalje je avstrijsko nemštvo povsod in tudi v Mariboru stvarno v defenzivi, pa čeprav je nasilnejše in glasnejše kakor kdajkoli poprej in preplavlja ulice. Kajti bori se proti historični ideji.
Pravi ključ bodočnosti pa je bil v rokah malega krožka slovenskega meščanskega izobraženstva Maribora, onih romantikov iz ere slovenskega bidermajerja, častitljivih gospodov v naočnikih, z rodoljubnimi bradami in čitalniškimi »besedami«. Imena dr. Janko Serneca, Josip Tomšiča, Jože Vošnjaka, Dominkuša, Radeja in vseh onih, ki so prišli za njimi pomenijo neskončno več kot je pomenilo
sko in. lokalni patriotizem — tako potreben za mesto, ki ustvarja svoje kulturno in socialno lice — bo jačalo spoznanje, da stojimo na trdni skali.
V povojni pregrupaciji se je skoraj izgubila vez s slovansko tradicijo Maribora. Tedanja politična generacija se je morala umakniti kljub sijajno izvojevani zmagi. Morda je bilo to vsaj za napredni, sokolski Maribor, ki bi zaslužil, da je to, usodno. Toda šlo je za »prevrednotenje vseh vrednosti«. Iz vseh kotov Slovenije je prihajalo uradništvo, naseljevalo se je slovensko trgovstvo, kupovala in prodajala so se posestva, prišla je v velikem obsegu primorska imigracija. Bil je čas bančne ere, visokih obresti, dobrih nakupov, verižniških in tihotapskih afer in premnogega krokanja. V tej splošni de-montaži in novograditvi prvih povojnih let je domačin, Prlek, panonski Slovenec skoraj izginjal.
Toda nekaj čudovitega je v privlačni moči zemlje in kraja, kjer živiš. Neopazno te vsrkava vase in ne zaveš se, kdaj si že »naturaliziran«, že po šestmesečnem bivanju so novodošli uradniki trdili, da jim je sijajno všeč in da snloh ne marajo več proč. Maribor jim je bil tako mladosten, svoboden, sproščen, nobenih zaprtih družb, nobene frakarije, sama vesela mlada demokracija, brez blaziranth obrazov in dolgočasja, mesto, k<er se je sijajno krokalo in vse odpuščalo in kjer
in orepričali se boste, da so baterije „SUNCE“ trajne in zanesljive.
Izdeluje t
I. IVKOVIČ, Zagreb
Vodnikova ulica 4
P° slovensko. »Windischer«, »win-
S,0J* Dreckhund«, to so bile psovke tne„anskega denarja nažrtega, prepoten-dneva me^ana> k> 80 ti- zvenele preko T0 ,v “Šesih in se ti zajedale pod kožo. bor J*? Predvojni Schonererski Marinko . Neizmerno bolj provincionalen današnji urbanizirani Maribor z Alek širokimi cestami, prenovljeno in ;J!fnc*r?vo ‘n klavnim trgom, z otokom , ndustrijo, poln avtobusov in avtomo-1 °v in prepoln kolesarjev, da so že sko-J zares potrebni mrkogledi prometniki « križiščih. Ne samo zunanje, tudi nošnje, duhovno se je razširil v isti meri !n obsegu, če smo Slovenci na našem ma-ozemlju kje, potem smo ob Mariboru vazali, da smo civiliziran narod in one-a miljeju predvojnega bastardslva v 1Jetiju in delu daleko nadvredni. 8tl0°tudi ni čudno. Kajti kaj je naj vzra-dne ^oveško resnično tvornega in vre-duhov teša v velikem stilu izvajanega in dufcUk korumpiranja teh materialno ca, |t< ?Vn° tako šibkih naših ljudi: hlap-
Čavnpc16 Prijel v mesto za kruhom, klju-obia-.^kega vajenca, ki se je udinil pri mojstru, da se dokoplje do
fj«*4* viničarja in želarja, ki je vsaj godlji lahko užival odtenek one mo-b°w *• ki je bil privilegij in obeležje lich« ^ in S08P0stva. »Deutschfreund-itjeja’ j® ni bila nikaka kulturnopolitična I<reg ’ ™ ni bilo ničesar »što vas napred bilo	^a^or Pravi vladika Rade, to je
kiej^	°bčudovanje	mogotstva,	po-
tn0r .pred silo vsled pomanjkanja lastne gno} ”e osnove, resnično zasmrajena, vain	’ ki jo je pod pritiskom izloče-
p narodn° tlo.
Protin pa Je' da ostane jalovo, kar je ribor aravno* Ih tako tudi predvojni Ma-&tv„ “oietno vzdrževan v svojem nem-čeVa Po Poletnem prenarodovanju dotoči e «a*e krvi ni dal in ni mogel dati ni sito i Ve*ikega svojemu narodu. Maribor-Ši«a 2Vensko okolie je dalo Mišjo, Miklo-c*l0’ Krajnca, Streklja, Murka, Vraza in n^^rsto velikih ljudi; vedno znova po-iniena Vani Marburg — preberimo samo *®tijn mari*bor"'rih županov od par sto-stven azai — je ostal umetnostno in znan-b0ra°. Merilen. Nemštvo z izgubo Mari-bj|0 ni v resnično tvomi svoji moči izgu-V	prav ničesar.
Žejo P000snem našem mariborskem mu-ne *e.zastava meščanske revolucionar-nih he iz leta 1848. v štajerskih dežel-8tran|a!"Vah z značilnim trakom. Na eni ljubne„barve Frankfurta, ideje svobodo-barve n, nemSkega meščanstva; na drugi '■irske trlkolore, vesele barve fran-
število, na katerega so se lahko sklicevali. čeprav v Izginjajoči manjšini na ulici, so bili vendar oni edini resnični predstavniki ideje, ki je bila v skladu z nujnostjo zgodovinskega razvoja. To je bila luč v temi in tu se je začela vzgajati generacija, katere potomci so odločili v nevarnem, v odločilnem trenutku usodo mesta in okoliša.
Kajti osvoboditev Maribora je bila delo generacije: slovenskih častnikov-domači-nov, slovenskih narednikov-Slobodnikov, slovenskih uradnikov, ki so takoj lahko prevzeli posle, naših železničarjev, ki so zadušili nemški štrajk, slovenskih mariborskih študentov, ki so ostali v uniformah in odpremljali vlake na kolodvorih in stražili magacine, slovenske domače mariborske politične elite in vodstva; vse to, kar je tako usodno manjkalo na Koroškem.
To ni bila aneksija, to je bil prevzem oblasti po avtohtonem življu, ki je imel za to vse zmožnosti ter pripravljen ves aparat.
Pokojni dr. Tavčar je dejal, da je bilo to podobno opereti. Toda ni bila to opereta, temveč plod dela generacij skozi mnogo izkušenj, samozatajevanj in požrtvovalnosti. Slovenski Maribor je odločil v zgodovinskem trenutku usodo zase sam, iz svoje moči brez Ljubljane, z lastnim vojaštvom, lastnim uradništvom, lastnim političnim vodstvom in tudi lastnim denarjem.
To je naš ponos in vse to je treba vedeti, če hočemo ugibati o vlogi Maribora za slovensko bodočnost in določati stališče Maribora v današnjem Slovenstvu. Današnji Maribor je vzrastei organ-
je vsako mnenje veljajo vnaprej za tehtno in upoštevano. Bila je v malem mlada Amerika. To sijajno širokogrudno, da ne rečem kozaško gesto je dajalo in daje Mariboru panonsko okolje in nekaj od Štefana Ropoše je v njem.
Ta velika asimilacijska sila Maribora, ki leži baš v njegovi tipični širokogrudno-sti — niti klerikalcev ne morem sovražiti tako kot bi jih po vsej tradiciji in pravici moral — je tudi vzrok, da smo tako kmalu rešili tzv. primorsko vprašanje. Pokazalo se je, da gre končno itak le za to, da se navadiš jesti solato z bučnim oljem in je vprašanja konec. Nekaj časa tako pogrešno forsirana separacija je prenehala in danes se v družbi — če sploh do tega pride — začudiš, da nisi vedel, da ti je stari sotovariš in prijatelj iz Trsta ali Sežane.
Isto je to kot z mlado prekmursko generacijo, ki se je povsem vživela in ki nas bo — če izgled ne vara — kaj kmalu i
celo vodila in usmerjala. Dobji pa je Maribor s Primorci mnogo slovenskega kapitala, ki je primanjkoval in res narodnega malega človeka, še danes polnijo ti dvorane ob občnih zborih Ciril-Metodove družbe in Jadranske straže.
Panonska širokogrudnost je tudi vzrok, j da ni bil slovenski Maribor napram svo-i jim nemškim someščanom, čeprav bi! to ! kot gospodujoč narod na svojih tleh mogel biti, nikdar netoleranten. Mi — sploh Jugoslovani — nismo navajeni vlamljati v tuja kulturna področja, gnani od političnega fanatizma, še pred dvemi, tremi leti smo sedeli pri koncertih skupaj v današnji sokolski dvorani Uniona, na levi oni, na desni mi. Morda je bila naša nad-moč baš v tej narodni tipično slovanski toleranci, ki ima svoje korenine v glavnem vendarle predvsem v zavestno občutenem človečanstvu; čustvu, ki ga ni zmožen vsak narod in je potem nujno podvržen izolaciji. Držali smo se nauka Laotzeja in mislim da smo bili na ta način nevarnejši. No, zato pa danes, * ko smo morali zavzeti vsak svoje pozicije in se jasno opredeliti, gledamo nošnje avstrijskih letoviščarjev z občutkom kot čudo od onkraj morja in podobe iz sanj. Podobe iz nedavnih in težkih sanj.
Toda čas hiti tako neverjetno naglo in medtem so naši trgovci postali iz skoro-jevičev pravi širokopotezni trgovci — stari graditelji mest — pridobili so na ugledu in premoženju, nekateri vprav obogateli, nakupili so hiše in vile tudi odvetniki in zdravniki, prešli smo idilično ero narodnega bloka, nekakega ljubkega našega ancien rčgima podeljen'h interesnih sfer in konjunkture. Morda je bilo to pogrešno za duhovno rast mesta, ki je bilo še vse v iskanju svojega kulturnega in gospodarskega profila; jemalo je borbenost Takim novotvorbam je demokracija resnična potreba, da pritekajo in odtekajo vode in da se ohrani svežina. Vča-si se mi zdi novi Maribor kakor Firenca, ki je za dve stoletji menjala, Iščoč svojo duhovno podobo, nešteto ustav:	od
oblik meščansko - demokratske republike do Medičev in Savanarole. Resnično: mlado, vitalno mesto mora imeti v sebi moč, ki iz mesta ustvari državo; seveda državo v malem.
Potem je prišla kriza, čas konkurzov, poravnav in obilnih eksekucij. Naš novi srednji stan Maribora je prestal preskuš-njo in ponosni smo lahko na to. Pokazali smo zopet, da lahko zgradimo iz lastne moči svoj dom v celoti od vrha do tal. čudno, da tega nismo mogli pri industriji. Ta je v tujih rokah in še finansirali smo jo, ne da bi zahtevali soudeležbo. Da nes je naš delavec brez zadostne kontrole in mi postajamo nervozni. Manjkalo nam je pač tradicije in korajže. Slovenski meščan in trgovec, ki sta šele generacijo, dve prišla iz kmeta in vesta, kako težko je pospeti se, če si enkrat na tleh, nista hotela na neznani teren rizika in menjajoče se konjunkture.
S tekstilno Industrijo smo postali jugoslovanski Manchester. Prišli so zopet novi problemi in ti še obstajajo. Finančni in socialni problemi, ki jih ima vsako in* dustrijsko mesto. Vprašanje odnosa mesta do onih tisočev delavcev-deželanov, ki jih dnevno pritegne mesto v svoje tovarne do Rač, Sv. Janža, Selnice in Šentilja. Pro blem zaposlitve in nezaposlenosti, pro-
MARIBOR IN UUBUANA
Ivo Lapajne
Nastanek mest, njih življenjski razvoj in utrip je prav tako zanimiv, kakor izživljanje človeštva samega. V njih se odraža človekov gon do napredka, njih raztegnitev od malega naselja do velemesta vtisne pečat človeški dejavnosti na poklicanih, več ali manj srečno izbranih točkah naše zemlje.
Skoro vsako mesto nudi že po svoji legi vnanje obeležje nujnosti, ki ga je pri-
klica4a v življenje. Le redki so namreč kraji, ki bi nastali slučajno, po subjektivni iniciativi človeka samega, večini njih je dala priroda smer in temeljne pogoje za nadaljni obstanek.
Ljubljana in Maribor, največji mesti Svobodne slovenske zemlje, sta vzniknili ha izrazito povoljnrh položajih naše domovine. Človek se je naselil na področju ljubljanskega pomerija že v dobi, ko so stavbe na koleh molele iz barja. Na mestnem ozemlju Maribora so tudi našli stare keltsko-ilirske ostanke, zunaj, na Postelj, na Pohorju, je sedel neolitski človek.
V rimski dobi je imela Ljubljana v četverokotniku stare Emone poglavitno oiporišče Ljubljanske kotline. Precej vstran od Maribora je na robu Dravskega polja vstal starodavni Poetovio, toda blizu Maribora sta vzhodno in zahodno odtod vodili važni rimski cesti v Lipnico m na Koroško. Rimske ostanke so našli tudi v Mariboru.
blem nacionalizacije mas, vprašanj« od-nošajev do mestne okolice, kjer gradijo letno stotine novih hiš in hišic tja do Slovenske Kalvarije in v tezenski gozd itd.
Vse to ni predmet tega članka. Eno pa je gotovo važno: vsem tem malim ljudem, ki jih pritegne mesto kakor z magnetom, mora biti Maribor več kakor samo kraj ztposlitve in kruha. Dobiti morajo in imeti zavest da Je to tudi njihov Maribor, kinebozapuščal sv oj ih, da leže za plotom, če so v stiski in da zamorejo vedno apelirati na njegovo vest in javno mnenje, kadar se jim godi krivica.
Kaj naj bode torej povedano Se o političnem pomenu Maribora za bodočnosti’ Ključ je v rokah onih mladih ljudi, ki so jih ob večerih prepolne promenade, tako da ne slišiš več nemške besede. To je nova generacija ki 2e danes daje Mariboru novo obilježje — seveda le na zunaj in ob gotovih urah. Lepe postave, živstma razgibanost, optimistično ustrojenje. Izgleda — športna generacija. Mislim, da bode pri lej generaciji neprimerno manj histerije in nihilizma. Jaz verujem v narodni Maribor.
Maribor je gotovo vitalno mesto: vl-taljeneše morda kot Ljubljana. Čuti se v njem, da je središče panonskega Slovenstva in to mora tudi ostati. Maribor stoji na svojem; ni postavljen »in partes infl-del'um« In tega se tudi zaveda. Gotovo: Mar bor išče še svoj duhovni profil In dokončno kulturno obilježje. 2e danes pa je njegovo mlado slovensko meščanstvo ustvarilo žlvljensko dosti močne forme, ki se ne bodo razble ob prvem udarcu. Maribor ima zadostno tvornih sil v sebi, da postane pravo pravcato srce, kjer bo utripala vsa severna Slovenija. In 8e daleč preko nje bo kazal pot.
Vsekakor: naj« Je treba Arhimedovo točko.
Stoletja so tekla, padla je Emona, razrušen je bil Poetovio. V zarii novega življenja je vstal nekega dne na Piramidi iz tal grad, najbrž že v 10. stoletju. Pod njim se je, prav kakor pod ljubljanskim gradom prestolnica Slovenije, razvijal Maribor. Prve ljubljanske hiše so se stiskale med Gradom in Ljubljanico, jedro Maribora je nasprotno imelo od svoj*...! zarodka, mlinov, usnjarn, ribiških ta bro-
darskih hišic ob Dravi, prostora dovolj, da se je vzelo s prve terase na druge. Stara Ljubljana je preskočila Ljubljanico proti Novemu trgu, Maribor nasprotno se je širil od Drave na sever. In ko je _4ubljana, razširjena pod Gradom do Škofije in Krekovega trga odbijala za obzidjem v 15. stoletju celo vrsto turških naporov, se je obzidani Maribor približal svojemu iniciatorju — Piramidi in uspešno branil vsak poizkus, osvojit ga. Ljub-jana se je širila od znožja svojega izhodišča, Maribor nasprotno od Drave k Piramidi, od koder je izšla Iniciativa za njegov nastanek.
Grad na piramidi je izginil, ljubljanski je ostal do naših dni. Toda, kakor je srednjeveška Ljubljana dobila onkraj Ljubljanice, nad Novim trgom mogočni Knežji dvorec, tako je tudi Maribor postavil v svojo sredo reprezentanco gospoščine, sedanji Mariborski grad. Ta je ostal do danes, ljubljanski Knežji dvorec je pa ugrabil potres.
Sava je razgrnila Ljubljani prostor za gradbeni svet — In se ji umaknila. Toda, Ljubljanica je poskrbela, da se je čolnar-
Ako se ozremo v preteklost Maribora od nastanka do danes, moremo ugotoviti, da so se njegovi življenjski pogoji često spreminjali, v glavnem pa z razvojem časa in splošnim kulturnim napredkom. Nobenega dvoma ni, da so bili prvotni mariborski prebivalci kmetje, saj je ohranilo mesto pretežno agrarni značaj še dolga stoletja, vse do začetka železnic. Sele pozneje s povzdignjenjem v mesto in priselitvijo tujega življa, zlasti nemškega in j židovskega, sta se pričeli razvijati obrt in trgovina, ki pa tedaj še nista bili tako Izrazito ločeni, kakor sta dandanes. Srednjeveški mariborski obrtniki, ki so imeli skoraj vsi kmetska posestva v okolici, so bili tudi sami trgovci za svoje izdelke. S posebnimi trgovinskimi privilegiji, ki jih je mesto dobilo, sta se pa polagoma pričeli razvijati tudi dve samostojni, več ali manj čisti trgovski panogi: s kolonialnim blagom in vinom; pozneje se je pridružil tema dvema še les. Posebno vlogo je igrala pri tem Drava, tedaj glavna prometna žila na zahod in vzhod. Po splavih in šajkah se ni vozil, kakor sedaj, le les, vozili so se tudi agrarni In vinogradniški pridelki.
Agrarno-obrtno-trgovski značaj je dajal v tistih dobah Mariboru posebno malomeščansko obeležje, ki je pričelo izginjati šele v prvi polovici prejšnjega sto-letia, ko sta se z nastankom modernega, od Drave in starih cest neodvisnega pro-'meta pričeli v naglem tempu razvijati mo-
jem in trgovini odprlo v Ljubljani važno oporišče. Drava je kakor mogočna magistrala dvignila Maribor k napredku, na plitvih njenih brežinah je vskočilo življenje, živahen promet in kupčija v obdravsko mesto. Ljubljana je dobila razmeroma pozno Žide, Maribor jih je imel že v začetku 13. stoletja. Tesni Židovski ulici sta pa ostali obema mestoma še danes simbol zlate dobe, ki je posebno v Mariboru cvetela do polovice 15. stoletja. Brodništvo od Vrhnike po Ljubljanici in dalje po Savi je prinašalo zaslužek v mesto pod Gradom, prav isto s splavarstvom vred je poživljalo obdravsko mesto.
Življenje v srednjeveški Ljubljani kakor v Mariboru je bilo na pol meščansko, na pol kmetsko. Prebivalstvo se je le počasi množilo, s padcem mestnega obzidja je šlo hitreje dalje. Ljubljana se je širila na vse strani, »bežala« je tako rekoč od prvotnega jedra pod Gradom. Maribor nasprotno, se je sproščen obzidja, raztegnil preko Drave, pred vsem pa po nekdanjih gozdnatih tleh in travrrkih do svojega utemeljitelja — Piramide. Stari deli obeh mest so se tako rekoč pogreznili vase, okrog njih so nastale široke ulice, palače in vile z vrtovi. Pa mnogo sonca in zraka! In, seveda — tovarne!
Za življenjski razvoj obeh mest je zelo poučen pogled v poklicno analizo prebivalstva. Za Ljubljano in Maribor navajamo odstotno razporeditev zaposlenih v raznih poklicih, tako v mestih samih in poleg s priključenimi občinami Velike Ljubljane, pa bodočega Velikega Maribora po štetju 1. 1931:
Ljubljana		Maribor	
mesto Velika		mesto Veliki	
kmetijstvo 2.6	4.1	2.7	5.6
obrt in industrija 27.5	31.8	30.9	35.6
trgovina 10.1	92	92	7.5
denarni zavodi 2.9	2.4	1.5	1.0
promet 11.0	11.9	17.3	17.7
javni uslužbenci in			
svobodni poklici 18.5	16.3	12.5	10.3
dninarji, raz. del. 1.5	1.5	1.7	12.5
upok., rentniki 14.8	13.4	13.7	12.5
ostali 11.1	9.4	10.5	7.5
Že površen pogled kaže, da je kmetski značaj Maribora močnejši kakor v Ljubljani. Porazdelitev kmetskih posestev je v Ljubljani hitreje napredovala kakor v Mariboru. Nasprotno je pa v obrti in in-
derna trgovina in industrija in ko je pričel dobivati poleg agrarnega, obrtnega in trgovskega stanu posebno in važno veljavo še uradniški ter naposled delavski.
Tako je pomenila zgraditev železnic za dotedanji malomeščanski, patriarhalični Maribor celo revolucijo in definitivni za-
ključek dobe, ki je trajala več stoletij. Ta revolucija je izrinila iz mesta najprej kmetijstvo in mu vzela ne le ves dotedanji, ampak ves pomen sploh. V dobrih sto letih je bilo docela likvidirano. Nato se
dustriji zap^^mii v manooru nepriffl^' no več ljudi kakor v Ljubljani. Zaninu1' je v tem pogledu še podrobnejši Prinl®£ najbolj industrijski del Ljubljane, V$j ima 49.9% prebivalcev, zaposlenih v om" ti in industriji, v Studencih pri Maribor je teh 63.3%!	.J
V trgovini zaostaja Maribor za LW-Ijano, daleč močnejši je pa odstotek riborskega prebivalstva, ki ima zasluž« v prometu. Tu je poudarjen obmejni P0, men obdravske prestolnice in železničar; sko jedro na Teznem nima 31.8% zaposlenih v prometu! Najmočnejša li1®’; ljanska železničarska kolonija, Moste, šteje 18.5, Zg. Šiška 17% prebivalstva,® imajo kruh od prometa.
Pogled v rubriko svobodnih poklice'1 in javnih nameščencev odkriva pfaV° moč Ljubljane, v kateri je osredotočen3 državna samoupravna oblast. Tu za0StJ" ja Maribor za celo tretjino odstotkov, ^ je rak rana našega mesta, odkar n®1 več samouprave.	JL_
Velika Ljubljana ima pred seboj na se’	^
ver širno Ljubljansko polje s prodnati®	,
gradbenim materialom za razmah, VeS’ 1 kemu Mariboru se odpira bodočnost široki, prodnati dlani Dravskega polja < jug. Aleksandrovka v Ljubljani je eli$ promenada z odprtino v park, Aleks# drova cesta v Mariboru, usmerjena ptff tako na zahod, popelje tujca v jedro i®** sta. Prva vodi iz ljubljanskega cityja* tiho naravo, druga utriplje mogočno r glavnega mariborskega kolodvora v ^ govski svet mesta.
Ljubljana si je šele v novem delu m*" sta lahko privoščila zraka, nasprotno * bila tudi v starem, zasidranem Marib^ med hišami prostorna dvorišča. N-$ memo več zelenja kakor v mestu ** Ljubljanici nudijo ulice v novem delu M* ribora, ki se sveže ventiliran po posr®“' niku Pohorju, lahko postavlja z zdravi Šim podnebjem. Zato ni čudno, da je M®! zdravstveni količnik Maribora moča®)* kakor Ljubljane. Po zadnjem štetju je ^ valo v Ljubljani 5187 ali 8.6% ljudi, st#* rih nad 60 let, v Mariboru pa 3106 ** 9.3% ljudi, starejših od 60 let. O vrt®1 gradnji mest priča tudi povprečno števil11 ljudi, ki odpadejo na eno hišo, v Lju^2' ni znaša to 18.4, v Mariboru 17.5 H«*"-Zanimivo je še, da je imela Ljubija^ po zadnjem štetju mnogo več žensk k3' kor Maribor. Ljubljančanke so tvoril* 52.4% vseli meščanov, Mariborčanke W bližno polovico, 50.2%. Ali — Ljubija®* je lahko ponosna, ker ima v svoji sredj — bana, no, Maribor je pa dal banovi® kakor banu ime po svojem srebrnem tra'
je lotila obrti in trgovine. Razvoj ^ ' atrije, ki jo je omogočil na eni strani te£ nični napredek časa, na drugi pa kapi*3'] stični sistem, je vzel obrti večino Pf* dukcijskih in s tem seveda tudi trgovs^J področij. Obrt je stopila za izrinje°. kmetijstvom v mestu na najnižjo prečfll.e gospodarske lestve, le za eno više se pa obdržala stara trgovina, vzrastla lastne domače agrarne in obrtne prod11 cije. Višje prečnice si je osvojila tista govlna, ki je postala posrednica med ®V, demo industrijsko produkcijo in ko®* menti, še dalje gori se je pa dvigala ■. dustrija ter dosegla posebno po sveto vojni absolutno gospodarsko dominah* Vzporedno s tem je šel razvoj n°vcfi3 * ||i nu državnih, samoupravnih ter zase*?ay' uradnikov in delavcev, ki tvorijo že ‘‘ .j, no absolutno večino mariborskega 111 nega prebivalstva.
Ako si ogledamo sedanje stanje riborske obrti, trgovine in industrija dimo, da je v prvi napredovala san10 ®0. stinska, torej posredniška, dočhn jc Jj j£ dukcijska postala le še pomožna, a )eJll pa vsaj čisto lokalno omejena in s k(jai vtesnjena. Tako so postali n. Pr- n j ve-producirajoči in tudi trgujoči ^ev!ja5jtl \t<■ činoma le še popravljalci industrij5 . j)V delkov. Krojače izpodriva vedno dustrijska konfekcija, mizarje Pa jfU niška produkcija pohištva doma 1 *arj god. Kovači, kolarji, klobučarji. ^ itd. postajajo vse bolj redki, in e
ku — Drava . ..
Razvojne faze mariborske obrti.
Radivoj Rehar trgouine in industrije
fcajo- Drže se nekako le Se ključav-Že „1,mehaniW, ki si pa iščejo tudi iemi	v	P°možnlh	panogah. Kljub
|~“jn so obrtniki po svojem številu še pomembna gospodarska in social-
• Plast mariborskega meščanstva, rgovina na podlagi domače obrtne
om<SC1]e ,Se * ohranila »e ▼ skrajno Rejenem obsegu, v kolikor so redki obrt-Br* . Pr*druziH svojim delavnicam tudi r °5aia!nice, navadno skromne in le po-io	značaia- ^rav tako zavzema ze-
0Hr?riJeje.n° mes*° trgovina z agrarnimi gnaeiki okolice, razen sadne in vinske.
• mo ti dve sta se ohranili in imata še ■jjno eksistenčne pogoje. Nenavaden pa-cc je doživela prav tako nekdaj mogočna netH°m1?!Tlbna lesna trg°v>na. Namesto sertaf Vve!lkih izv0znih podjetij imamo
vacinoma le trgovine s kurivom, več ]V ® trgovski predmet pa niti ni les, ampak premog. Pa tudi ostala,
Zrl™,? trS°vina vseh strok dobiva ve-. Polj samo lokalni značaj, čez ta znaten;6 v ?a ,e "ekaj veletrgovin s špe-terii s 'n .kolonialnim blagom, galan-žanv ze*ezn'no itd- Med lokalnimi bran-ceri * zavze™a P° številu prvo mesto špe-ftanfi fretezP° le mala in srednja, nato žute ■ Ura 'n ^PPtekcij3. galanterija, bi-n, ,ril.a itd. Najnovejše stroke so kolesa, ski ’ aytomobili, pisalni stroji in radij-, .^parati. Večina teh trgovin je nastala a|n v°jni. Po gospodarskem In soci-„a.m Pomenu je trgovina še vedno daleč eicii Jn ho m°gla ohraniti svoje po-hi| v. di Še v bodočnosti. Mimo tega bi no • a.ribor zelo prikladen za večjo uvoz-j°» a 'ZVOZno trgovino za vso Jugoslavija u naiug°dnejši povojni čas smo žal fUsfir' PPdročju usodno zamudili in pre-1 to važno panogo zlasti Zagrebu.
Današnji industrijski Maribor
p°dro? d.oba J"e us°dno posegla tudi v g0v- Je industrije. Kakor je propadla trli^ . a> ki se je avtohtono razvila iz obr-Pa^J1 a8rarne produkcije, tako je pro-starih h industrija, ki je nastala na mlinska ^ 'n agrarnih temeljih: lesna, os^ * sfr.°iarska 'td. Razen zadnjih Maribn V *e jndustrije, ki je bila nekoč v sPloh ^ naiP°memt>nejša, o njej skoraj Sanio * Ve^	v celoti se je ohranila
Je|e ,? ara industrija delavnic državnih »len n'-C’ k' zaradi svojega izjemnega na-iunii 'n P°'°2aja n' bila vezana na kon-dn konkurenčni boj. Zato se je pa 0 neslutenih mej razvila v Mariboru tekala industrija, ki obsega v mestu in ka ze ok°i' Podjetij, med njimi ne-
PoUe,eobra,ov- Ta dal'c scdai Mariboru jc ®®en značaj, pomen in položaj. V njej ne aP°sIenih nad 12 odstotkov celokup-pa * mestnega prebivalstva, indirektno drucri °dv!sni od nje tudi mnogoštevilni
Pol"	"o«'---«*—«:«•	  »-
das
w*
oiran &
ga m trgovskega v izrazito industrijsko mesto.
Gospodarska in socialna struktura Maribora je danes popolnoma drugačna, kakor je bila pred sto leti, in v marsikaterem oziru celo temeljito drugačna, kakor je bila še pred 20 leti. Z njo se je spremenila tudi mentaliteta meščanstva. Podrobnejši študij bi nam odkril zelo zanimive podrobnosti, a že ta kratek pregled zadostuje za površno orientacijo in za marsikateri koristni sklep za bodočnost.
Doto za hčer in šolanje sina
zavarujete najbolje z življenjsko polico »CROATIAE«.
Z življenjskim zavarovanjem izključite negotovost iz življenja in bodočnosti svojih otrok — premagate strah pred prihodnostjo.
Za vse vrste zavarovanja obrnite se z zaupanjem na
„Croaffo“
zavarovalno zadrugo.
Glavno zastopstvo v Mariboru, Cankarjeva ulica 6 — Telefon 23—37.
najrazličnejših stanov in dasf seV'.^a	naimočnejša kovinska,
v dela, .0s*cJ’ še ni mogla razviti (razen 'avnicah Hr?
V, kain'cak drz‘ železnic) do veleobra-ve]j,i. 1 se ie tekstilna. Značilno zanjo - ^ev‘*° ma'’k obratov, od katerih
k
OH|0	*	*	11	UL/1U lu V ^ 'S U (V'UlV.1 11
Njej sj kateri komaj nad' obseg obrtr li ga cd‘ P° številu obratov in delavstvu, bato i. ZaP?s'uje> opekarska in gradbena, tka i'ic,.1?1^na> lesna, usnjarska in čevljar-tazriot ska> ^sNarska in knjigoveška ter ^egov v industriia najrazličnejših ob-Marib' s?k industrijskih obratov je v klavn,rU 'n °Nolici nad 100 in so danes ' se j ^0sP°darska podlaga Maribora, Je tako razvil iz agrarnega, obrtne-
Gospodarski, tujskoprometni pomen Mariborskega tedna
3osip Loos, ravnatelj „Putnika" Maribor
Po vevni se je začel v svobodni državi Maribor izredno lepo in naglo razvijati. Prehodi na drugih mejah še niso bili urejeni in največji del izvoza in uvoza je šel preko Maribora, kar je izredno ugodno vplivalo na razvoj naše trgovine. Ugodne prometne prilike, ceneni tok, ki ga daje velika elektrarna v Fali, sposobnost delavstva itd. so pripomogli, da so se naselila v Mariboru in okolici številna industrijska podjetja, predvsem tekstilna, kemična, lesna in železarska. Maribor je postal veliko upravno središče bivše južne
nacionalnega udejstvovanja Maribora in njegovega zaledja. Takrat je bilo minilo 10 let od zadnje velike pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, ki jo je počastil z obiskom blagopokojni kralj Aleksander.
Po neizogibnih prvih težkočah je že II. Mariborski teden dobil določene konture in zanesel glas obrtnih, industrijskih in trgovskih sposobnosti ter glas požrtvovalnega. kulturnega in nacionalnega udejstvovanja Maribora po vsej Jugoslaviji in preko mej. Preko 70.000 obiskovalcev iz vse države in tudi iz tujine
Štajerske in Prekmurja. Skozi prvih 10 let po osvobojenju se je Maribor izredno lepo razvijal. Nova ustava iz leta 1929 je spremenila administrativno ureditev naše države in
Maribor je izgubil oblastno upravo,
pa tudi drugi važni uradi so se preselili dedoma v Ljubljano, deloma v Beograd, težkemu udarcu je sledila huda gospodarska kriza, ki je dovedla do imobilizacije denarnih zavodov, do občutnega zastoja v trgovini, obrti in industriji, posebno pa v našem uvozu in izvozu.
•V začetku 1. 1932. so sc na pobudo takratnega župana dr. Franja Lipolda sestali k posvetovanju zastopniki gospodarskih, tujskoprometnih, kulturnih in športnih organizacij, da se posvetujejo, kako poživiti celotno gospodarstvo, kulturno življenje Maribora in zaledja. Iz tega razglabljanja se je rodila
misel o ustanovitvi Mariborskega tedna.
Pripravljalnemu odboru je bila poverjena naloga, skrbeti za organizacijo tedna, ki bi naj predstavljal vsakoletno revijo celokupnega gospodarskega, kulturnega in
m
n 1917 -
občuduje vsako leto stanje in razvoj naše obrti, industrije, trgovine, vinogradništva in kmetijstva.
Leto dni po ustanovitvi se je prireditveni odbor Mariborskega tedna spremenil v zadrugo, katere edini cilj je *
gospodarski in kulturni napredek mariborskega okrožja
in ožje domovine sploh. Industrijske, obrtne, trgovske, tujskoprometne in ostale organizacije, ki so stavile na razpolago prva sredstva, ne dobivajo za svoje deleže niti obresti, člani načelstva in nadzorstva vršijo svoje težke in odgovorne funkcije častno, brezplačno in požrtvovalno, lepi uspehi Mariborskih tednov, ugled, ki ga uživa ustanova in koristi, ki jih ima naša dravska metropola, jim služijo kot najlepše priznanje.
Poleg velesejmov y Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki pa delujejo na čisto komercialni podlagi, je Mariborski teden edina institucija v državi, ki širokopotezno in uspešno ter na popolnoma altruistični podlagi vrši tudi pomembno kulturno misijo, kar je posebno na severni meji naše države tudi
v nacionalnem pogledu Izredne važnosti.
Pri presoji velikopoteznega dela Mariborskega tedna ne smemo prezreti dejstva, da ta naša najpomembnejša ustanova ni bila do danes deležna nobenih javnih subvencij ter si mora vsa sredstva priboriti sama, kar je mogoče le s požrtvovalnim delom načelstva, ki dela brez vsakega stalnega uradniškega aparata.
Mariborski teden ne razpolaga s stal nim razstaviščem, kompleks med Aleksandrovo in Maistrovo ter Cankarjevo in Ciril Metodovo ulico se mora vsako leto na novo prilagoditi potrebam tedna. To zahteva ogromne izdatke za postavitev raznih kioskov, ograj, za napeljavo elektrike, vodovoda, plina itd. Zaradi cestnih prehodov je potrebno tudi veliko število nadzornikov, rediteljev itd.
Preteklo leto je Mariborski teden z obsežno jubilejno razstavo prikazal gospodarski, kulturni in nacionalni razvoj j Maribora v dveh desetletjih življenja yl
svobodni Jugoslaviji. Letošnji Mariborski teden obsega industrijsko, trgovsko, obrtno, kmetijsko, tujskoprometno razstavo, pokušnjo najboljših štajerskih vin, razstavo narodnih vezenin, narodopisne razstave, jubilejno gledališko razstavo, skavtsko razstavo, razstavo malih živali itd. V okviru gospodarskih razstav bo zavzela
najodličnejše mesto velika tekstilna razstava,
katere se udeležijo vse večje tekstilne industrije bivše Mariborske oblasti ter tudi nekatere izven nje. Med temi so obrati, ki so po svojem obsegu največji in najmočnejši v vsej Jugoslaviji v posameznih panogah tekstilne proizvodnje. Že po dosedanjih pripravah lahko trdimo, da bo letošnja tekstilna razstava na Mariborskem tednu največja in najlepša, kar jih je bilo prirejenih v tekstilni stroki v Jugoslaviji. Ni čudno, da vlada za to razstavo po vsej državi ter tudi v Nemčiji in Italiji izredno zanimanje. Razstava bo nazorno prikazala ogromen razvoj in visoko stopnjo tekstilne industrije v severni Sloveniji.
Med številnimi kulturnimi prireditvami se posebno nestrpno čaka na
veHki festival slovenskih narodnih običajev
v soboto 5. in in v nedeljo 6. avgusta na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Organizacijo festivala je prevzel Mariborski teden na pobudo društva »Prijateljev slovenskih goric« in društva »Bela krajina«. Prireditev ima namen, da se s prikazom pri nas žal že precej pozabljenih narodnih iger in plesov vzbudi zanimanje za domače narodopisne vrednote in za domačo kulturo sploh. Festival je posebno za našo severno mejo izrednega nacionalnega pomena. Iz vseh krajev Slovenije in tujine so se že prijavile večje skupine, tako da lahko računamo v primeru ugodnega vremena z ogromnim obiskom te redke in po našem požrtvovalnem strokovnjaku, ravnatelju Maroltu, skrbno pripravljene prireditve.
Razumljivo je, da predstavljajo gospo darske razstave, kakor tudi
velike kulturne, gledališke, plesne in športne prireditve
v okviru Mariborskih tednov močno privlačnost za tujski promet. Saj prihajajo ravno sedaj v avgustu, v mesecu, ko je prej vladalo v Mariboru največje mrtvilo, mnogoštevilni obiskovalci iz vse Jugoslavije in sosednih držav, ki občudujejo visoko stopnjo gospodarskega in kulturnega udejstvovanja ter lep razvoj našega Maribora, ki nudi s svojimi številnimi dobrimi hoteli, priznanimi restavraci-jarni in kavarnami, z lepo okolico in vinotoči res izredno prijetno bivanje. Pozabiti ne smemo tudi na prekrasni Mari-, borski otok in na zeleno Pohorje, na katerega je izpeljana lepa, gorska avtomobilska cesta.
Razvoju našega športa posveča Mariborski teden vedno največjo pozornost. Prav posebne zasluge ima teden v pogledu
tujskoprometne propagande za Marmor s svojim lepim, bogatim zaledjem. Preko 100.000 din znašajo vsakoletni izdatki za to širokopotezno delo. S plakati, brošurami, prospekti, z raznimi članki, oglasi, s predavanji in radio-reklamo propagira ne le obisk Mariborskega tedna, ampak tudi obisk Maribora, lepega Pohorja, sončnih Slovenskih goric in dragocenih zdravilišč.
Lepo mesto pod Kalvarijo
Štirinajst križevih postaj vsakega (Mariborčana od zibelke do groba
Težko je reči, ali je Maribor nastal zaradi Kalvarije, ali je pa Kalvarija nastala zaradi Maribora, eno je gotovo: brez Kalvarije bi ne bilo Maribora; kajti Maribor — to je Kalvarija.
Tam, kjer živi, se peha in radosti današnji Mariborčan, tam ni bilo pred več desettisočletji ničesar. Morje se je razprostiralo čez vse Dravsko polje in se-
je življenje prav za prav hoja na Kalvarijo, da je križev pot...
Kmalu, kar čez noč, pa postane 14 žalostnih postaj 14 veselih postaj. Pred vsako kapelico ob poti na Kalvarijo je kolikor toliko raven svet, da se lahko noge ustavijo in se oči zazro drugo v drugo, vroče roke zadrhte, glas pa se potrese. Štirinajst postaj mine tako hitro,
galo na severozapadnem koncu do hriba, ki ni imel takrat še nikakšnega imena. S tisočletji pa so usahnile vode, in Drava se je dolgo prestavljala po Dravskem polju, preden si je izgrebla strugo za naša tisočletja. Malo zatem je že prišel iz srednje Evrope preko Kobanskih hribov potomec Neandertalca na Kalvarijo in se ustavil. Nosnice so mu zadrhtele od poželenja po prostrani dolini in mastni zemlji. V skalovje tik pod hribom si je izgrebel jamo in se naselil v njej s svojo družino in potomstvom. Od tod je hodil predhodnik današnjega Mariborčana na lov in sem se je vračal pred nočjo s plenom. Tu se je zakopal v zemljo in valil skalovje na soseda, ki je zavohal pri njem bogat plen in mlade ženske samice. Življenje neandertalskega potomca je bilo težko, je bilo Kalvarija.. S tisočletji se je pomnožil in začel riti z bivališči čedalje bolj proti reki. Življenje pod hribom je bilo težko. Minila so znova tisočletja in potlej je prišel v naselbino prvi misijonar. Ljudje so mu verjeli, da je življenje težko in da je podobno trnjevi poti. To misel so simbolizirali s križevim potom in tremi križi. Tam se je nekoč začela Kalvarija njihovega življenja, ki je prav za prav en sam križev pot.
Maribor se je od takrat do danes silno pomnožil. Ljudje so se stisnili na ozek prostor pod Kalvarijo, zgradili hiše in napeljali ceste med stavbami. Po teh cestah drvijo danes avtomobili, polje mariborsko življenje ter se zapleta in razpleta življenje z vsemi tisočerimi proble-•ni in problemčki, kar imenujemo na fratko s sledečimi črkami — Maribor.
Redi se kak novi član v tem Mariboru, da pomnoži in nadoknadi izumrle vrste ■}5 tisoč prebivalcev, ki so se začeli zadnja leta raztezati z bivališči daleč na (itood nekdanjega mesta, in že ga položijo v voziček in ga zapeljejo pod Kalvarijo. Tako se začne življenjska pot majhnega Mariborčana. Potlej tak Mariborčan shodi, dobi prve hlače in odide z mamico proti Kalvariji ter se začne pehati proti vrhu od postaje do postaje. Pri vsaki postaji postoji, si oddahne in zakliče mamici, kako daleč je že prišel.
Iz otroka postane fant in dekle. 15-letne gimnazijke čitajo na tej samotni poti prva pisma ter doživljajo prva razočaranja. Pot na Kalvarijo je za to najbolj pripravna. Nekje je mesto, so starši in je življenje, tisto življenje je tako težko in tabo vabeče kakor so tista rdečkasta pisma pod Kalvarijo. D.ekle se nehote ustavi pri postaji, se zagleda v trpeči obraz ■flariiin ter se razjoče. Prvič spozna, da
razodetje pride v življenju tako hitro. — Preden se fant in dekle zavesta, sta na vrhu Kalvarije, pred njima pa je razlito
morje življenja in življenje samo... Sama ne vesta, kako ju je potegnilo življenje medse.
Ko prideta k sebi ter se ozreta okoli sebe, spoznata, da sta prav za prav pod Kalvarijo in da ju čaka štirinajst postaj na križevi poti življenja. Zavest je strahotna. Nekaterim upade pogum in začnejo divjati. Prej ko slej pa se človek umiri, vzame molek v roke in odide od postaje do postaje.
Poslej še gre Mariborčan večkrat na Kalvarijo, tudi otroke žene tja. Razkazuje otrokom življenje, kako se Maribor širi, kako teče Drava proti morju, kako vozijo vlaki in še tista polja in Pohorje v ozadju. Z ženo se komaj spogledata ob rahlem in zastrtem spominu.
Zatem pride doba, ko ne pomeni Mariborčanu Kalvarija nič več. Treba je po-možiti hčere, doštudirati sinove ter jih pripeljati do kruha. Ko se to zgodi, ostane Mariborčan sam. Zena mu umre, on pa se preseli k mizi upokojencev pod Kalvarijo. Če ga ne trapi naduha in zaupa svoje telo knajpanju, napravi vsak dan pot na Kalvarijo. Znova postoji pri vsaki postaji ter poseda po klopeh. Pot je strma in težka. Mimo hodi mladi svet ter se prav nič ne zaveda, da hodi po poti na Kalvarijo. Starec jim ne bi mogel nikoli tega dopovedati. Potlej pride neki dan upokojenec na vrh. Pod sabo vidi Maribor, vse tiste ulice in hiše, in spozna, da je ta strahotna in razmetana gmota pod njim, tudi košček njegovega življenja. Pride pa dan, ko starčkove oči najdejo nekje Pobrežje ter prenehajo misliti ...
Tak je curriculum vitae mariborske Kalvarije, brezdomci, ki spijo tam po nočeh, pa bi lahko še marsikaj povedali...
Kmet, urednik, reporter in »merodajni činiteiji
it
Reporter ni branjevka, reporter je javno mnenje. Zgodi se branjevki na trgu, da ji spodrsne na češnjevi koščici in da pade. Branjevka najprej pokliče na pomoč vse svetnike, nato pa začne zabavljati čez cestne pometače. S tem še zadeva konča. Če se pa reporter pelje čez most, ki so ga prav pred njim oblili z vodo, da je na njem plundra, sede k stroju, vzame list papirja in odda po tipkah znano pesem o merodajnih činiteljih. Merodajni činiteiji dobijo potlej časopis
njim ni zadevo uredil. Reporter seveda ne bi bil reporter, če ne bi sedel k stroju in napisal pesem o vsesplošni krajevni potrebi zapornic in ne bi znova — tokrat celo poudaril — pesem o merodajnih činiteljih. Nato je romala karta v koš.
Kmet je prebral zadevo v listu in se razveselil. Ko pa ni bilo nobenega odgovora, je oblekel suknjo in stopil do samega uredništva. Prinesel je s sabo obe notici In pokazal na podčrtane merodajne činitelje.
illi
JLLLl
urar
J/m.
v roke in berejo ter zvedo za javno mne- j nie. Merodajnim činiteljem se kajpada ni treba voziti na kolesu po blatu čez most. Tudi ljudje berejo o merodajnih činiteljih, in vsak, ki je bil kdaj prizadet po tistem blatu na mostu, reče potlej, da podpira list vsesplošne ljudske interese.
Pa se je zgodlio, da je vlak nekje zavozil na železniškem prehodu v zaspanega voznika in ga razmesaril. ReporteT ie bil mož na mestu ter je za nesrečo še oddrdral odstavek o merodajnih činite-tiih. ki bi se naj pobrigali in namestili k prehodu zapornice, da ne bi prišlo do novih in hujših nesreč.
List je dobil v roke kmet ob železniškem prehodu. Takoj se je strinjal z vsem, kar je list napisal. On ima v hlevu živino, za katero se mora stalno bati, da mu ne bi s paše odšla po cesti preko prehoda, ko bi pripeljal vlak. Če bi bile tam zapornice, do nesreče ne bi prišlo.
Kmet je videl, da je zadeva zaradi zapornic topla, pa je napisal karto na cenjeno uredništvo lista, kjer je prosil za ime merodajnih činiteljev. Sam bi stopil k
»Kako?« ga je vprašal nezaupljivo reporter. »Kaj ni v redu?«
»Vse je v redu,« je pokimal kmet. — »Zvedel bi le rad za imena merodajnih činiteljev.«
Reporter je stopil korak nazaj. Skoraj bi zazijal. Po glavi pa se mu je zavrtelo vprašanje: »Merodajni činiteiji?« Izjavil pa je: »Merodajni činiteiji so merodajni činiteiji.« Zanj je bila s tem zadeva opravljena.
Kmetu pa odgovor ni zadostoval. Hotel je izvedeti za ime. »Imena bi rad,« je poprosil.
»Merodajni činiteiji, merodajni činiteiji,« je dvakrat ponovil reporter in pristavil »nimajo imena!« Nato je zaloputnil vrata in odšel.
Prihodnji dan je reporter napisal še en članek o merodajnih činiteljih.
Prehod pa je ostal še naprej brez za-tvomic.
Ne pozabi naročnine!
Maribor
praznično razpoložen
Če nič drugega, razgiba Maribor vs* koletni Mariborski teden. Ze več dni-Pjs prireditvijo je mesto nenavadno in niti huda vročina ni motila živahfl®j| vrvenja po Aleksandrovi cesti, Pft^i novi ulici in na razstavišču MT. Po cah srečujemo mnogo tujcev, večino® prodajalcev, ki izkoristijo priliko na M* riborskem tednu. Na razstavišču so «e' lavci pridno razbijali kot bi jim šlo ** stavo. Naši trgovci tekmujejo, kdo “ lepše okrasil svoje izložbe. Priznati ramo, da je nekaj izložb kar velenics' nega izgleda.
Vsi, stari in mladi, trgovci in razstay' ljalci in seveda prireditelji sami, pr051^ za lepo vreme. Čeprav smo dežja ‘U* potrebni, si ga v dneh Mariborskega ^ na nihče ne želi. Toliko truda in žrt* zahteva ta vsakoletna tradicionalna Pri' reditev, zato naj bo tudi z uspehom ^ nana. Vsakdo pričakuje od MT svojevrstnega, vsakdo najde tam sv| veselje in le malo jih je, ki godrnjajo še ti marsikdaj ne vedo, zakaj. L
Vse mesto je dobilo praznično lice/* celo nekatere ulice so menda v ta naitf uredili in popravili. Aleksandrova je vsa v zastavah v pozdrav številjf gostom, ki bodo te dni prišli v Mai#° na pester narodni festival in na zaniirt' prireditve Mariborskega tedna. DeV^ Maribora v teh prazničnih dneh je:'* selje, živahnost, življenje.
Program prvih # Maribor, tedni
Vrata velikega razstavišča Marii?0* skega tedna so se letos že osmič o#[1. Že takoj ob pričetku smo opazili \ztwt živahnost na vseh razstavah, ki so ze pestre in zanimive.
Program prireditev je skrbno šesta' ljen in bo nedvomno vsakogar zadov ljil. Danes popoldne bo od 16.30 do * ure promenadni koncert na razstaviš? Ob 17.30 bo prva prireditev velikega > stivala slovenskih narodnih običa;ev * športnem stadionu SK Železničarja Tržaški cesti. Veličastna bo zvečer 21. uri baklada na Dravi, združena propagandno vožnjo čolnov v prire Studenškega športnega kluba.
V nedeljo ob 8.30 zjutraj bo prič' lovskih strelskih tekem za pokal občine na vojaškem strelišču v Rad'j, nju. Te tekme bodo trajale ves dan.^ 9. bo nad vse zanimiv obhod naro«^ noš in narodopisnih skupin, ki bodo 0* stopile na festivalu slovenskih narO^J običajev. Sprevod se bo pomikal Zrinjskega trga preko Kopitarjeve Aleksandrove ceste, Slovenske, G0^. ske, Ulice 10. oktobra, Slomškovega ’ ga, Stolne ulice na Glavni trg, Kralja ^ tra trg na Državno in na Tržaško Ob 10. uri bo druga prireditev naro#’ ga festivala na igrišču SK Železni*"], Istočasno bo dravska regata čolnov kategorij na progi Mariborski oto^j
gostilna Dabringer. — Pop. ob 1&
Ufi
velika dbrodelna tombola Zenskega ^ štva v Mariboru v korist Počitni$jL doma Kraljice Marije na Pohorju. V% šah pa bo takrat na letnem gleda'1 s vprizoritev kmetske komedije »Vod® planin«. Zvečer ba na razstavišču nadni koncert.	^
V torek zvečer ob 20.30 bo v mes^, parku veliki koncert pomnoženega kestra vojaške godbe pod vodstvo*11 j,o pelnika kapetana Jiranka. Ta koncef prenašala ljubljanska radijska postaj®'
 	tjA'
VELIKI FESTIVAL SLOVENSKIH Sr,
RODNIH OBIČAJEV V MARIBOR
Opozarjamo vnovič, da je predpra^e vstopnic za obe prireditvi v soboto-5. avgusta in v nedeljo, dne 6. aV^e-pri »PUTNIK-u«. Maribor, Trg svo^jo grad le do sobote, dne 5. avgust2 13. ure.	r	$c
Na stadionu SK Železničarja. vrši festival, bodo blagajne odprte pred pričetkom.
Vljudno prosimo občinstvo, na stadion pravočasno pred pr.',.1jra)tie' ker se pričakuje velik naval na d ‘ j
V soboto in nedefo.vsi na !• ^ ..v v'
st!val slovenskih narodnih obL3" Mariboru!
Stran 7.
Dvajset let mariborskega gledališča
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiH^
• Zamisel, prikazati dvajsetletno delo Mariborskega gledališča na MT, je bila -vsekakor posrečena. Pripravljanje razstave je pobralo mnogo truda. Končno je .pil material zbran in prepeljan na raz-
stavišče' MT.
• • Za tistega, ki pozna mariborsko gle-•uališče, bo ta razstava pravo doživetje. ^ pogledu na razstavljeni, material bo nehote obudil v sebi spomine na reper-*oarje preteklih sezon. <20 let gledališkega dela je mnogo, preveč, da bi ga mo-žli vsega prikazati do vseh podrobnosti. Na razstavi je razstavljena cela množi-•^a scenskih slik iz; repertoarjev od 1934. leta. Več modelov gledaliških odrov pa Prikazuje takoj ob vhodu model krožnega odra Celjskih grofov, dalje model capkovega dela R. U. R., Sodnika Za-
lamejskega in model Qoge. Modeli so iz-1 delani neverjetno vestno. Stene razstavnega prostora pa krasijo številni..venci in diplome. Iz statističnih tabel posameznih sezon pa je razvidno, ;kaj .je igralo in kolikokrat se je< igralo. Največkrat, 16 krat, j je bila lani vprizorjena Gorinšek-Jiran- j ko'-a opereta »Vse’ za šalo«, takoj za njo pa Suppejev Boccaccio 14 krat. Vseh j vprizorjenih del je bilo 25, vprizoritev pa nad 180. Slikarska dela je izvršil z vso | vestnostjo gledališki slikar Ussar, električno napeljavo gledališki monter, scen-1 ske fotografije in fotografije igralcev pa gledališki fotograf Japelj.. Napeljavo za J razsvetljavo razstavljalnega prostora je posodila tvrdka Tichy. Levji delež razstave pa je seveda ležal na aranžerju razstave režiserju Koviču.
ponesrečeni delavec podlegel
v mariborski bolnišnici je izdihnil 40-tetni pomožni delavec Leopold Robič, o aterem smo pisali pred tremi tedni, da je pri karbidni peči v ruški tovarni u&ka zlila nanj razbeljena karbidna ma-Nevarno opečenega delavca so takoj Popeljali v bolnišnico, kjer je izgledalo, a Wu bodo rešili življenje. Vendar pa je ^Padla ponesrečenega delavca-še pljuč-'ca. Podlegel je isti dan, ko je tovarna vila bolnišnici,, naj ga dajo v drugi raz-
Slamoreznica je porezala prste na - Vl roki 42-letnemu viničarju Petru Zor-
ku
12 Počehove v Košakih rt01. Pri petkovi dopoldanski raciji so ražniki aretirali 20 sumljivih tipov, ki ralj1^ °^vec^i na stražnico in perlustri-
Št^.^ensko postajališče premajhno. Ne-zeastat smo ^e poročali o tesnem te-lea&ft postajališču. Nujna je, da se že-staialiSA uPrava odloči za povečanje po-- ‘ p3, ki ima vedno večji - promet.
v^icj , ‘oosen pran v Mlinski ulici. J
fožu, .‘'Ilinske ulice se upravičeno -priprav nac* neznosnim prahom, ki ogroža •je r)je.v tej tako prometni ulici. Želeti itj’ bi vsaj v središču mesta bili Manovalci obvarovani te nadloge, vpn- * ‘ani,lski tabor na Plešivcu pri Slo-tgPJSfadcu priredi SPD v nedeljo, 3. sej> oJhra. Pripravljen je pester program.
Sp , .Mariborski ribji Irg je bil včeraj i^dnje založen. Povpraševanje po riban yil° veliko, zato so bile tudi cene temu Primerne.
Zdravniško dežurno službo za nujno wttioč v nedeljo, 6. avgusta, vrši zdrav-.	. OUZD g. dr. Z a k r a j š e k Karol,
r^or, Gregorčičeva ulica št. 4/II.
8Ust °Pozori*° davkoplačevalcem- 15. av 1939 ,Poteče rok za plačilo v III. četrtletju clobj,-v plačilo dospele zgradarine, pri-p°me?e>. pavšalnega davka na poslovni i. nnii 111 luksuz, družbenega davka
m. Uprava pravoslavne parohije v Mariboru obvešča svoje vernike, da bo g. paroh odšel 9. t. m. na bolezenski dopust ter se vrne 29. t. m. Za to dobo se ne bodo' vršili cerkveni obredi. V nujnih primerih ga bo zastopal vojni duhovnik g. Mladen Bogunovič iz Varaždina, o čemer naj se interesenti obračajo dnevno v parohi jsko pisarno, Krekova 6, od 11. do 12. ure.
m. Fotografiranje na prireditvah Mari' borskega festivala 5. in 6. avgusta je iz prostorov za občinstvo dovoljeno, ne bo pa smelo motiti gledalcev. Vstop v areno in dohode za časa vaj in prireditev bo dovoljen le proti reverzu s posebno legitimacijo, ki jo dobe interesenti v teh' nični pisarni Putnika v Maribor^. Reditelji bodo odstranili iz arene in dohodov vse osebe brez navedenih legitimacij. Časopisnim uredništvom bosta oddajali ljubljanska fotocentrala in mariborski Fotoklub, ki jih je zato pooblastilo tehnično vodstvo prireditve, vse predmetno fotografsko gradivo za reportažo.
Veliko zaključno žrebanje
38. kola državne razredne loterije se vrš? dnevno
od 12. avgusta do 9. septembra 1.1.
Dobitki
m
£0l!?tm obrok zemljarine.
koles. Lastniku Ehrlichove
. Kalvine
i m
He Je bilo ukradeno izpred tovar-''214.« o znamke „Brenabor“ in z ev. št. Ale^: —_ Prevozniku Ivanu Goježu i*u !*Preri ’0vi cesl-i Pa J*e ^ilo ukradeno in , n.iegove hiše kolo znamke „Opel“ n, %.št. 2-33445-2. ga	sodnik. Sodniku okrožner
iz njp lšCa dr. Tombaku je bil ukraden Dia|cnp°^a stanovanja plašč in še neke
Predstojništvo	policije v Ma-
fležile_	razPisuje	nabavo,	enega štirise-
etleHa	osebnega	zaprtega	avtomobila in
iiUdk	naotornega	kolesa s	prikolico. Po-
t“rec]si^.e. yl°žiti, dne 12. avgusta 1939 pri tn tajništvu mestne policije v Mariboru, -'iestni L-; zs*ava 'cesto in uineina megla. Po-'leti i, Pliberškega ledna, ako želite vihajte a se dela umetna megla, po-•eži r> ?e na Koroščevo cesto. Tam !>ujm ‘Sa in ravna cesta na kateri je 1(1 iriivi cm !,r*hu in avlodirkač se rad Pu tudP° ,SPUS*‘ v 50—70 km brzino (to [,, Vl\led lega, ker ga nihče ne moti) sar v„se dela „umetna megla" zaradi če,-
m. V restavraciji Zamorec, Gosposka ulica 30, ki jo vodi gostinska strokovnjakinja ga. Marija Weingerlova, se nudi cenj. gostom prvovrstna kuhinja in najboljša vina domačega pridelka. Vsi gosti so najbolje postreženi. Tudi senčnat vrt je na razpolago. Dva separirana lokala sta na razpolago zaključenim družbam.
* Kongrese, tabore, sejme itd. obiskujte, toda preje potrosite v svoje čevlje en prašek SANOPEDA, ker Vas sicer pečejo noge in čutite močno utrujenost. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Kregov trg.
V spomin na Mariborski teden
Barometer
zastonj!
Dobi vsak čitatelj
našega lista.
Krasno izdelan, zanesljiv, velikost 13 krat 16 cm, proti povračilu stioškov din «»•— v znamkah pošlje:
BAROMETER, Ljubljana 1, postni predal 18
1	PREMIJA	od	2,000.000	2,000.000
1	»	»	1,000.000	1,000.000
1	»	»	500.000	500.000
5	Dobitkov	po	200.000	1,000.000
12	»	»	100.000	1,200.000
15	»	»	80.000	1,200.000
15	»	»	60.000	900.000
15	»	»	50.000	750.000
15	»	»	40.000	600.000
25	y>	»	30.000	750.000
25			24.000	600.000
40	»	y>	20.000	800.000
50	»	»	16.000	800.000
60	»	»	12.000	720.000
200	»	«	10.000	2,000.000
250	»	»	8.000	2,000.000
300	»		6.000	1,800.000
350	»	»	5.000	1,750.000
651		»	4.000	2,604.000
33972		»	1.000	33,972.000
38.000		din 36^6.080		
Cene srečkam:
Vi srečka
din 1000*—
	V* srečke		V* srečke
	din 500*—		din 250*—
„	  .	.uegia
Pon, ,.°Pušča tudi vsako škropljenje. Od-ali u temu ni potreba, ker je .baje prah <4 megla koristna.
^Tvoruica svile Thoma & Co., in-
^o!3uec K' Emil Rit>per- Je daroval za sijj fi 0 elektrarno in Sokolski planin-°kvjr°ni na Pohorju znesek fiOOO din v dust.- v&odporne akcije mariborskih in-r,.'alcev.
1
^ Ob desetletnici Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Letos je preteklo deset let od ustanovitve Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Društvu za zdrav-
Strogo solidno točno in diskretno poslovanje! ~ Originalne srečke za novo žrebanje se razpošiljajo samo pri plačilu vnaprej!
Glavna koiektura državne razredne loterije
A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva i iiica 15
Premije od din 1,500.000*—, 1,200.000*— in 1,000.000*- so dobile do sedaj DVANAJSTKRAT pri nas kupljene srečke!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllillilllllllllilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
* Ne pozabite pokusiti vin »Orel« na veseličnem prostoru
hotela
Mari-
stveno zaščito otrok in mladine in ženskemu borskega tedna ali v restavraciji na Graj-drustvu se je z delom in zbiranjem sredstev ci.pm
posrečilo povečati in izpopolniti v teh letih	,
ustanovo do stopnje, ki je bila dosegljiva le	Mirko	Bedjanic ne ordimra do
tudi z vsestransko podporo naše javnosti. V 27. avgusta.
enem najlepših predelov našega Pohorja ob * Glasbeno društvo železniških delav-
in	■>*«"v "eddi°6-
tvori več ličnih poslopij. Elektrika, vodovod,, avgusta s pričetkom ob 15. na vrtu go-velik kopalni bazen, igrišče, lepo urejeno po- stilne Midlil (Weber) na Pobrežju veli-sestvo, povsod red povsod veselje. Kako tudi ko poietno veselico. K obilni udeležbi va-ne, saj se druži v lepem okolju v igri m za- . .
bavi vsakokrat preko 150 otrok. Nad njimi	.	u
bdi skrbno vzgojno in zdravstveno nadzor- , „ Se do, H- *- m. se obnavljajo srečke n	i,^	........	nrz. razrennp.	vn nrinoariT
njen nadaljni razvoj. . --------------  »v	»i«	iUi	x,	  ..
Trgu svobode v nedeljo dne 6. t.	m.	ob 15.	sruečk, °radi nabave novih	srečk se
uri velika dobrodelna tombola, ki	naj	pripo-	obrnite	čimpreje na našo hišo	sreče m
•*------‘-i—	i	gla\mo kolekturo drž. razredne loterije
bančno	poslovalnico BEZJAK,	Maribor,
sposka ul. 25, kjer je že marsikdo kupil čko, ki mu je prinesla novo življenj-
more domu do novih sredstev.
Gos;
sre
I srefk0> M mu je’prinesla
»b S sedajte Sokola Ruše vDrizo,i v nedeljo 6.av8USta,
Sj:	‘	ur,» kot krstno predstavo v slovenščini kmečko komedijo V | banih velikih in ostalih dobitkov v skupni
lh dejanjih ..VODA S
iijo
VODA S PLANlN**. od Plaoviča in Djokoviča Nacionalni Maribor v Ruše
I ...._____________________________ p:
vrednosti 57 milijonov dinarjev. Pomislite za malo denarja lahko postanete čez noč bogat in srečen človek! Zato se čimpreje odločite za nakup ozir. obnovo srečk, da ne bo prekasno!
* Dr. Klara Kukovec, zdravnica v Mariboru, Krekova ulica 18 ne ordinira do nadaljnega.
* Restavracija »Trije ribniki«, Kliček. Prima nesladkana vina, odojčki, piške, narezki, Tscheligijevo pivo.
* Mariborski teden. Domače pečenice z novim kislim zeljem. Topla in mrzla kuhinja. Ležak pivo. Prvovrstno vino. Restavracija »Union« Lojze Lisjak.
* Enoletni trgovski tečaj Kovač s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnevno. Prospekt zastonj.
* Gospodinje, ki ne ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. — Glavna zaloga drogerija Jančigaj Ljub* Ijana, Krekov trg.
* Jutri 6. t. m. ob 3. uri popoldne sokolski nastop v Slivnici pri Mariboru. Zato sle vabljeni vsi v nacionalno Slivnico. Zdravo!
* Gostilna Šunko, Radvanje. Vrtni koncert. Godba tekst, delavcev. Ocvrti in pečeni piščanci zelo poceni. Izborna vina. Ležak pivo.
* „Toll Ilst“, posvečen Mariborskemu tednu, je danes izšel na 20 straneh z zanimivo in duhovito vsebino, ki bo za 2 dinarja vsakogar od srca razveselila,
vršil je analizo rokopisa številnih osebnosti današnjega časa kakor državnikov, politikov, umetnikov in drugih, katerih imena se večkrat omenjajo v tisku. — Analiza je individualno pismeno izdelana. — Odgovarja na došlo korespondenco. — Obiske sprejema do 10. avgusta v hotelu »Zamorc« vsak dan od 9.—12. in od 3.—7. ure.
* Žrebanje milijonskih dobitkov je pred »-rali! Preizkusite svoj osrečo in nabavile
srečko drž. razredne loterije pri „Viru sreče”, „Putnik-u“ Maribor. Žrebanje 5. j razreda prične že 12. avgusta!
Najnoveiše maribor. razglednice
lepe notese in razne spominčke Maribora, dobite najceneje v Knjigarni in papirnici diskovne zadruge,« Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon 25-45.
Krasne senčnike
in knjižne ovitke iz pergamenta, ročno delo, kupite najbolje v Knjigarni in papirnici diskovne zadruge«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon 25-45.
F. T. KARMAH
Mariboru
je velike
svetovno znani psiliografolog v
Objava Vaše specialne analize važnosti. Nepogrešna jasnovidnost psiho-grafologije Vam bo nudila sledeče: 1. značaj, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v podedovanju; 5. Vašo živ
• Prijavite se takoj za lepe izlete „PuU nik-a“ Maribor z modernimi avtokari: G raz v sredo 9. avgusta za din 100‘—; na Dunajski jesenski velesejem od 17. do 19. septembra (3 dni) din 260’—. Vse informacije in prijave pri „Putnik-u“ Maribor—Celje—Ptuj.
Naročnino za kniige
Vodnikove družbe sprejema Knjigama in papirnica diskovne zadruge«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon 25-45
Ijenjsko dolgost; 6. Vaše prijatelje in protek-
ahi
torje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krivične obdolžitve; 8. Potovanje, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti o loterijskih zadevah.
Ali hočete točno spoznati značaj in posebnosti kake osebe in samega sebe?
Gotovo ste že večkrat opazovali svoj rokopis, a ker je bilo to le nehote ali slučajno, niste mogli opaziti nič posebnega, a še manj kaj važnega ali objektivnega. Vzrok takega neuspeha pa je pomanjkanje temeljite učne podlage.
Nasprotno pa Vam da grafolog po principu
znanosti izčrpne in merodajni podatke Vaše- film, £ln krasnega petja, vsebine in na-
m. Nočna lekarniška služba (od 5. do
vključno 11. t. m.): Lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Kino
• Esplanade kino. Danes zadnji dan „Afera Nataše Rogin”. Soboto „La Paloma”, nemški film.
,La Paloma”, nemški
* Esplanade kino.
ga značaja in Vaših sposobnosti. Grafologija je danes po zaslugi znanih svetovnih učenjakov čista in popolnoma dovršena znanost, ki temelji na mnogih naukih, posebno na psihologiji.
V inozemstvu so instituti, urejeni specialno za grafološka raziskavanja, a na nekaterih
vseučiliščih je grafologija poseben predmet.
kins je učenjak svetovnega gla-
ravnih posnetkov.
• Union kino. Do vključno ponedeljka „Dan maščevanja" kriminalni film napete vsebine, krasne igre.
• Zvočni kino Pobrežje. 5. in 6. avgusta komični film „Tri neumni dnevi".
■»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦
Bernard Parkms su, slovit psiholog in priznan grafološki stVo-| kovnjak, za njim Hans Miller v Leipzigu in Emanuel Casacci, upravnik grafološkega instituta v Firenci in še mnogo drugih. Znano je, da grafologijo danes mnogo uporabljajo v medicini (specialna neurologija), v pedagogiki in kriminalistiki. Iz rokopisa otroka lahko zanesljivo spoznate, za kaj ima največ talenta in v kateri stroki bo najbolj uspel. Iz dveh rokopisov, na pr. moža in žene, ženina in neveste, lahko spoznate, v čem sta si enaka, v čem nasprotna.
Ako vzamemo v obzir načela medicinske
Še ie čas!
Nabavite hitro srečko
grafologije, lahko opazimo nagnjenje k raznim boleznir
ileznim in tako odkrijemo psihogeno in neurogeno bolezen itd.
Ako bi dali vsi roditelji analizirati rokopis svojih otrok (od 14 leta naprej), ženini :n neveste pisma svojih bodočih, bi <e mnogi izognili zlu. Marsikateri mladenič m marsikatera mladenka bi uredila smeri .svojega življenja.
Ne more biti resnica, kar mislimo sami o sebi. kakor tudi to ne bo res, kar drugi o nas mislijo, ampak rokopis (kakor navadno pišemo) odkriva proti naši volji našo dušo.
V rokopisu so začrtane jasno vse Vaše sposobnosti in karakter. Poskušajte Vi, kakor so že mnogi drugi, četudi znanost isto potrjuje ali zanika.
Samo človek, ki dela izključno po načelih
drž. razredne loterije pri „VIRU SREČE „Putnik-u". Maribor
Žrebanje milijonskih domtkov prične 12. avgusta!
znanosti, strokovni in znanstveni grafolog, je
uakter. Zato
merodajen, da Vam pove Vaš karakter, vljudno vabim vse interesente, da me poseti-te, ne zamudite prilike, iter vsi boste gdšli z zadovoljstvom. Ne bom Vam govoril samo o bolezni, temveč tudi ali ste poročeni, samski, vdovec ali vdova, ločen ali ločena, ali boste ostali samski ali se še enkrat poročite, katero leto, ali je srečno, ali boste srečni poleg, v poslovnem in finančnem pogledu, izguba ali dobiček, bogastvo, sreča v igri in ljubezni, koliko otrok boste imeli, ali jih soioh ne boste imeli in ali boste srečni z njimi.'
Odkrijem Vam tudi nesrečo, katero pa na podlagi moje analize lahko preprečite, n. pr.: izgubo, zločin, samomor, telesno slabost itd. Rokopis je sila človekove duševnosti in vrednost njegove inteligence. V njem se odkriva, kako človek napreduje v življenju, zakaj nazaduje, kje je iskati pomanjkanje energije, kje, kdaj in kako naj se obrne recimo: v po-
slu, trgovini, špekulaciji, obrti, kakšne so nje-izredne lastnosti, umetniške, kako naj
gove izredne lastnosti, umetniške, kako naj jih izpolnjuje. Zato priporočam vsakomur, ker je analiza rokopisa za vsakega posameznika življenjske važnosti, da me poseti. Vabim tudi roditelje, matere in očete, da privedejo svo je otroke, ker na podlagi rokopisa lahko izvedo, za kateri študij ali obrt se je dete rodilo. Mnogo razočaranj bo s tem prihranjenih roditeljem.
PODRAVSKA TISKARNA 0.10. Z.
MARIBOR-GREGORČIČEVA 6
Prva domača tvornica klotov Tvormca bombažnih tkanin
m
silkov
Tvornica Dolvolnenega in volnenega blaga Prva domača tvornica sukanca za šivanje Najmodernejša oredilnica
Cf
K
m
Dre
Zaposluje 1.600 delavcev
Jesenski sejem 1959 v Leipzig*1
VELIKI KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU.
V nedeljo, 6. avgusta, bo na zgodovinskem Krškem polju veliki kmetski pra znik, katerega se polnoštevilno udeleži tudi kmetska mladina, organizirana Zvezi kmetskih fantov in deklet. Na sporedu so velike konjske dirke, na katerih nastopijo najboljši dirkači iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in drugih jugoslovanskih mest. — Udeležite se kmetskega praznika na Krškem polju in manifestirajte za svobodo in pravico kmetskega ljudstva, naroda in države! Krško polje prepojeno s krvjo naših pradedov-pun-tarjev, vabi in kliče!
Karmah
to ime je znano ne samo v naši, ampak
C mit
Pozor! Oseba, ki si je v petek, 4. avgusta zjutraj na Glavnem trgu prilastila rjavo aktovko, v kateri je bilo 2100 din
tudi v svetovni javnosti. Kot psihografolog si gotovine, srebrna moška ura „Omega“ z
»vno reputacijo, iz-verižlco ter hranilna knjižica Poštne bra-
je KARMAH pridobil svetovno
od 27. avgusta
«07.
popusta na nemških državnih železnicah
do 31. avgusta
v tranzitnih državah do
507.
popusta
Vse infonnacije daje poslovalnica Lipskega sejma za Baikan v Beogiadu, Knez Mihajlova 33/1 - Tel. ZtfJ v Mariboru: Bantna poslovalnica bezjak, Gosposka ulita 25 -
nilnice z vlogo din 5010'— je dobro po /ko naj takoj vrne policiji -
Svet ju Ce-
znana. Aktov Celju!
c Proščenje bo jutri G. t. m. v Sv nad Celjem, priljubljeni izletni točki ljanov.
c Zadnji dan Celjske razstave je jutri. Ne zamudite si ogledati razstave, kdor tega še ni storil c Nočno lekarniško službo ima od 5. do 11. L m. dvorna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" na Glavnem trgu.
c Karambol dveh avtomobilistov. Včeraj dopoldne ob 9. se je peljal trgovski potnik Mirko Lednik iz Creta pri Celju iz Gregorčičeve proti Ipavčevi ulici. Z nasprotne strani se je iz Vodnikove ulice _ pripeljal
ki je peljal preko nje ter ji zlomil de*. nogo. Avtomobilist je vozilo takoj usta^ ter poškodovano Slandrovo naložil na rŠ jo odpeljal k zdravniku dr. HočevarL ki ji je nudil prvo pomoč, nakar so odpremili v celjsko bolnišnico.
ram se ic iz vodnikove utice pripeljat avtomobilom trgovski potnik Mirko Sal-njegovi 9 letna
(a križišču pri” Plavčevi trgovini sta vo
zili trčili skupaj. Salmičev avlo se je pri '. Salmičeva hčerka Maj-
karambolu
da je dobifa od* šip ureznine po obrazu
po o
in šo jo spravili "v celjsko bolnišnico, kjer so ji nudili pomoč, vendar je tekom dneva bolnišnico lahko zopet zapustila. Oba avtomobila sta bila precej poškodovana, dočim sla vozača ostala brez poškodb, c Avto jo Jo povozil. Neki avtomobilist se
jo včeraj dopoldne ob 9'15 peljal skozi Polule. Iz Košnice je prišla 17 letna posestnikova hči Fani Slandrova in prišla
seslnikova hči Fani Slandrova in prii pri Belajevi gostilni na Polulah pod avto,
m Zveza čebelarskih podružnic **
bivšo mariborsko oblast priredi v
deljo 6. avgusta s pričetkom ob 9. % enodnevni čebelarski tečaj na Banovin5 s vinarski in sadjarski šoli v Maribor3. sledečim sporedom: 1. Čebelne bole2'1 njih spoznavanje in zatiranje, (pred® { Dšura Ivan). 2. Zboljšanje naše čebe'
dava Močnik Peter). Tečaj bo pričel 9. uri dopoldan.
Zlato in srebri)
pasme in važnost plemenih postaj (Pj dava Peternel Henrik). 3. Kaj naj podP?,
ukrenejo za zboljšanje čebelne paše,
briljante, zastavlialne Išče nujno za nakuD
listke
M. llgerjev sin
Maribor Gosposka jj|l££
15.
Otvoritev sokolskega doma v ZalcU
Jutri se bo zopet povečalo število sokolskih domov. Nov dom bo otvorilo Sokolsko društvo v Žalcu. Dom bo nosil ime Nj. Vel. kralja Petra II. ter mu bo poklon za Njegov 18. rojstni dan.
Ob 8. uri zjutraj se bodo vršile skušnje vseh oddelkov, ob 11. uri razvitje
naraščajskega prapora, popoldne ° <er tev doma in javen nastop. Na prep otvoritve bo veličastna iluminacij3-Bratje in sestre, prijatelji Soko ^ prihitite na pomembno proslavo.	ur
rxr\ ctmtf rnn rrn^nrvc t i OStčll& V5&
po svoji mogočnosti v trajnem spominu!
Film
Joan Crawfordova spreminja svojo filmsko osebnost
CRAWFORDOVA pravi, da mora filmska igralka, ki hoče doseči kariero, VEDETI IGRATI ČIM VEČ RAZLIČNIH OSEBNOSTI
film Joan Crawfordove bo najlepše Premen- kak° *ahk° fi!mski strokovnjaki
  . iz-
e osebnost filmske igralke. V zadnjem
saeBBraag
H
ij
i .t*
* s * "V '
film
JOAN CRAVVFORD (MGM)
tu"kot56 bo ,foan Crawfordova pokazala sve-Dravi tip ameriškega »glamour girla«,
dekleta torej, ki ima vsa tista sredstva, ki privlačijo moški svet in obenem dekleta, ki se najbolj briga zato, da vse na njej privlačuje moški svet. Seveda je največ pripomogla k temu izpreminjanju Joan Crawfordova sama. ki je izjavila ob priliki hollywoodske premiere svojega novega filma »Karneval na ledu«; »Za dosego filmske kariere ie filmski umetnici potrebno, da Prikazuje na platnu najrazličnejše osebnosti. Za to je potrebno, da igralka ve predvsem, kako osebnost ali karakter, ki ga predstavlja, reagira na posamezne dogodke v življenju, in kako se duševno znajde v poedinih prilikah življenja. Igralka se mora docela vživeti v čustvovanje osebnosti, ki jo prikazuje na platnu: šele takrat bo mogla s svojim licem prikazati čustva osebnosti, ki jo prikazuje. Filmska kamera je neverjetno občutljiva stvar. Če se igralka popolnoma ne vživi v osebnost, ki io prikazuje, bo filmska kamera posnemala na njenem obrazu čustva igralke in ne čustva osebnosti, ki jo hoče prikazati.«
Joan Crawfordova je s tem povedala nekaj, kar velja tudi za vse gledališke igralce. Tako bo novi film »Karneval na ledu« prikazal del kariere, ki jo lahko napravi dobra filmska igralka in ki jo vodi Crawfordova. Partner Cra\vfordove je tokrat popularni James Stevvart, važno vlogo v filmu pa ima tudi Lew Ayres. Film prikazuje veliko ameriško revijo na ledu, v kateri nastopijo tudi članice znamenite skupine »The International Ice Follies«. Joan Crasvfordova bo v filmu zapete kot pevačica tri nove šlagerje. Film je režiral evropski režiser Reinhold Schiin-zel.
,Vfc,
Novi „Tarzan in njegov sin"
Močan je kakor lev, preudaren kakor slon, v prvi vrsti pa nepokvarjen in plemenit. Džun gelsko življenje je napravilo iz njega železnega človeka, ki mora navdušiti s svojo fizično močjo vsakega najmoderneie treniranega atleta. A prav te atletske sposobnosti so napravile Tarzana za največii idol celokupne svetovne javnosti. Slavni rekorder in olimpijski prvak Jolinny WeiBmuller je s svojim Tarzanom povsod navdušil mladino za zdravo športno življenje. Vsak mlad človek, ki je gledal kdaj Tarzana, se ie navdušil za atletiko.
To leto je izdelalo filmsko podjetje novi Tarzanov film »Tarzan in njegov sin«. Novi
film je po pisanju ameriškega tiska boljši kakor so bili dosedanji filmi o Tarzanu. Ko si je avtor romana ogledal film v Hollywoodu, je izjavil, da je Johnny Weiilmiiiler tisti in tak Tarzan, kakor si ga publika zamišlja.
V filmu je polno napetih scen iz bojev z divjimi zvermi, od katerih je naibolj napeta scena s sloni in Tarzanov boj z nosorogom.
Novost v zadnjem Tarzanovem filmu pa je Tarzanov sin. petletni deček prekrasnih atletskih sposobnosti in najlepši amerikanski otrok, ki dete s Tarzanom vred akrobacije na zemlji ir, na vodi. Tarzanovo družico igra lepa in ljubka Maureen 0’Sullivan. O Tarzanovem sinu pa še prihodnjič kaj več.
Prav
to so romantika 20 stoletja. In
ej^to džungelsko romantiko modernega do k vedete filmska produkcija izrabiti ,etifc toain0st>. Veliko ameriško filmsko pod-letj vl®tro-GoIdwyn-Mayer je pred nekoliko <f^Uti?l	prvo	tarzaniado	»Gospodar
- Film je bil izdelan po slavnem ro-
r Rice Burroughsa.
Ko je potlej zavojeval v
bmmf'9°Idwyn-Mayerov ti,m spedar Dc>ti vse svet’ fe P°s[a,a fisura go-vseh j? d h|teljevra!C
Vseh*1!? džungle Tarzana ’ ev Cev avaturističnih
1 delalo
idol mladine in romanov in lju-
- filmsko podjetje še dva Tarzanova latmi
^^*|,*'VWSAAA/vVN\N\^\N»\^vW«W»Vs/vVWwWvW*VvWv\A/»VvVvW»W»S
filma, ki sta dosegla v svetu isti uspeh kakor prvi.
Kje so vzroki popularnosti Tarzanovih filmov? Kakšne ideje prevladujejo v Tarzanovih romanih, da tako osvajajo ljudi? Avtor tarzanad je v prvi vrsti načel vprašanje, ali je človek v resnici superiorno bitje nad vsemi ostalimi zemeljskimi bitji? Tarzanovi filmi pokažejo ljudem, da se človek zamore dvigniti nad vsa ostala bitja, pa magari je živel na isti način kaokr vsa ostala živalska bitja. Zakaj? Zaradi svojih telesnih in duševnih sposobnosti.
Tarzan postane kralj in gospodar džungle.
TVRONE POWER (MGM)
BOJKOT NEMŠKIH FILMOV NA POLJSKEM
Bojkot nemških filmov se je začel na Poljskem takoj nato, ko je nemški kance-lar Hitler odpovedal nemško-poljsko pogodbo. Sedaj je prišlo do sporazuma med poljskimi kinopodjetniki in tvrdkami, ki so dobavljale nemške filme. Po tem spora-* zumu kinopodjetnikom ni treba plačati nemških filmov, ki so bili naročeni že pred bojkotom. Poljski kinematografi- so bili nekoč glavni odjemniki nemškega filma. Sedaj pa v vsej Poljski ne vrtijo niti enega nemškega' filma več, marveč samo ameriške, angleške in francoske.
f Francozi vrtijo velik pomorski film, pri katerem sodeluje veliko bojnih ladij francoske sredozemske eskadre.
f Prvega septembra bo v Parizu premiera filma . Luiza', izdelanega po istoimc-ni operi Gustava Oharpenlierja. Naslovno vlogo poje Grace Moore.
NAJVIŠJE ODLIKOVANJE FILMSKIH IGRALCEV
Znani ameriški pevec in filmski igralec Nelson Eddy je postal častni član ameriškega kinematografičnega instituta za 1. 1939. To je največje odlikovanje, ki ga more ameriški filmski igralec dobiti. Poleg njega so do sedaj bili imenovani za častne člane — vsako leto eden — Louis Mayer (podpredsednik Metro Go!dwyn Mayer družbe). Frank Cap-ra, Paul Muni. Claudette Colbert, Walt Dis-neny, Lione! Barrymore, Charles Bover, Bet-te Davis, Garry Cooper, Helen Hayes in Spencer Tracy.
f. Še ena o »Pionirjih človečanstva«. Štiri tedne zaporedoma so bili napolnjeni vsi bio-skopi v New Vorkit, kjer so igrali »Pionirje
človečanstva«. Tisk je navdušen.
f. Shirle.v Temple je stara že 10 let. Filmski otrok, ki ga ima filmski svet najrajši, je prejel za 10. rojstni dan darila otrok in prav tako odraslih iz vsega sveta. Ob svoii 10-letnici pa se je tudi Shirley Temple oddolžila filmski publiki s tem, da je dal svetu tiajlepši film, ki je bil kdaj projeciran na Platno, to je barvasti film »Dady« (Little Princess).
f. Loretta Young bo igrala s svoihnl tremi
sestrami, ki so prav tako filmske igralke kakor ona v filmu »Pionirji človečanstva«. Ena izmed sester se podpisuje z imenom Sally Blane, ostali dve pa s pravim imenom. Loretta Young bo igraje v novem filmu gluho ženo. Zvezdnica se je morate za to vlogo vežbati več kakor teden dni, da ni reagirate na govore ljudi.
f. Najdražji film je izdelalo filmsko podjetje Centurv Fox. Delan je po najbolj popularni knjigi zadnjih let, po romanu »Deževje prihaja«, ki ga je napisal Luis Broomfield. Glavne vloge igrajo Tyrone Power in Mvrna Loy. Dejanje filma, ki se odigrava nekie v Indiji, je izdelano v stilu »Dobre zemlje«. Stroški za produkcijo filma so znašali 150 milijonov dinarjev.
Daruite za azilni sklad PTL i
toniajal° na n-ieTn sonce> ie merila vPlota — 45 stopinj in še niže.
Poldne pa se je dvignila temperama na istem kraju do + 15 stopinj, r^čer pa znova padla pod ničlo. Po tem je učeni svet z lahkoto do-
gnal, da pade po nočeh temperatura na Marsu do — 70 do 80 stopinj pod ničlo. Ali je življenje potlej na planetu mogoče?
(Konec prihodnjič.)
p
^tnki z mladino
Marec. »Dejanje...» bo iz-daT pdevo si dobro zagrabil, ven-iiapjjg sk(>raj malo preveč grozotno vedj]0na- pe bi bila tako pripo-Če bi t*0gnana- kakor je, ne vem, Da 2 gledala beli dan. Tako me jc žakw' Prisilo k objavi. Da, to so ga ne Podobe, ki razjedajo mlade-Zartnj Veka. Če sem kaj izpustil v IgOj Cpi delu, boš že oprostil. — Hašsj Piorod. Tvoj »Zobobol« bo hva, **! mladim svetom gotovo Dostj Ž^e bralce. Že po svoji aktualno, rf’ ne PO drugem. Bojim se edi-tak0 _s'yne bo kdo ob branju črtice
Tajce* ,
H.	qJ[e s takimi črticami — Drago sap jn ‘ *onet je dokaj gladko napi-^alu Se ,^a. brati. Nadejam se, da se G$ta]j 0?*asiS- Lepe pozdrave Tebi in krstft a.dvema! — Ostali pridejo na Prihodnjič.
ia ,**» predstavljal bolečin, da Tat “e samega začel boleti zob. — H. r0!e i takimi črticami
Kriianka
Vodoravno: i.
vozilo; 5. znamka filma; 6. del kolesa; 7. veznik; 8. — 9. (domač) čaj; 10. izbrana družba; 11. turško sv. pismo.
i fn°: L obed; 2. predlog; 3. ! 4. v železje vkovan; 9. Je! 5. taksna znamka.
Stopnišče
VLADKO KOS
a
soglasnik ali samoglasnik egiptsko božanstvo bolezen ali potočna žival souiračje denar
fotograf, priprava
celina
tovariši
V vsaki naslednji vrstici so vse črke prejšnje vrstice!
Rešitev križank
Vodoravno: 1. dolar; 4. os; 5. Nemec; 7. tlaka; 8. plen; 11. a; 12. ono; 13. ro; 14. ar.
Navpično: 1. Dante; 2. osel; 3. raca; 6. maslo; 9. ena; 10. nor; 11. ar.
Vodoravno: 1. obok; 5. ovira; 6. si; ; 7. pa; 8. zna; 10. kemal; 11. ako.
Navpično: 1. ovinek; 2. bi; 3. ora;
4.	kapela; 9. amo.
»Večernih:«
sa mladino
L®*° 1	Maribor,	6.	avgusta	1939	Štov. 31
Ullllllliiiiillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllilllllliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
pokazal, da je Janez brez pomisleka stopal kar skozi okno med svojo stanovsko tovarišijo. Pa so šli: vsi, Janez in Ivo in še neki paglavci, še ne povsem šest sežnjev dolgi. Kar vsi so hoteli povedati Janezu, čigav je cucek in kam ga neso. Ko pa so paglavci od starejših dobili v dar nekoliko zamahov, potlej pa je Janez že vedel, kako in kaj. Prvega potoka so se izognili — preblizu hiš je bil — pri drugem pa so kar obstali in se razpoložili. V svetem strahu so čakali, kaj bo dolgin napravil. Končno je dogin odvezal vrečo in privlekel iz nje še na pol golo ščene, ki je komaj cvililo. Janezu se je v srcu nekaj premaknilo, da sam ni vedel kai. Najrajši bi se obrnil in zbežal nazaj, domov. Ali paglavci bi se mu smejali. Tega ni mogel storiti. Oči vseh pa so se zapičile v Ivanove dolge in koščene prste ...
Res, nikjer ni takšnih potokov, kakor so pri nas, nikjer ni takšnih gozdov, kakor so naši. Takrat se je zgodilo tisto, na kar Janez ne bo nikoli pozabil...
Ivo je prijel mladiča za glavo, prav pod vratom, kakor da bi ga hotel ljubkovati, nato pa je udaril... Žival sa je skoraj nekam hvaležno pogledovala in mu jela celo lizati zakrče-ne prste... Nato je pritekla kri... Sčene je leglo in začelo s kamenja lizati kri... Ivo pa je zamahoval.
Vsi, ki so stali okoli so čutili krivico, vendar nobeden ni bal toliko
Pot
DRAGO H. CAR.
ža nami šola se sedaj zapira, odprta pot v življenje je široka, k| kliče, vabi vsakega otroka, da si poklic in srečo zdaj izbira.
Se marsikdo na pot zaman ozira, ker se sedaj mu zdi še previsoka in tema na nji vse še pregloboka, ki mu bodočnost vso v meglo zastira.
Ker pot si človek svojo sam napravi, naj gleda vsak, kako bo izgrajena, ker le po. njej v propast gre ali k slavi.
In gleda naj, da vsa mu bo poštena, če slaba bo, in če jo brž popravi, mu bo življenje vse le sreča ena.
Dejanje...
Tinko Marec.
Ne bil bi šel, vem, da bi ne bil šel, ko bi ga ne bili zvabili tisti potepini, ki jim je cesta zatočišče in gnezdo vseh zlobnosti in barbarskih podvigov. To je pač predmestje, to je pekel, so vice, sam Bog vedi kaj!
Janez bi ne bil šel, pravim, saj ga doma ne puste med fante. Ali dolgi-nasti Ivan je prezapeljivo skrival za hrbtom nekakšno vrečo, v kateri se je premetavalo in cvililo. Janez je vrečo videl, ali bolje povedano, Ivo je vrečo Janezu skrivoma izza hrbta
Saft
Turnir za prvenstvo Nizozemske
Na Nizozemskem je bil pravkar zaključen večji turnir domačih mojstrov, ki je imel precej napet potek. Zmagovalec turnirja je dobil pravico pozvati sedanjega nizozemskega prvaka dr. Maksa Euwea na match za prvenstvo Nizozemske. Turnirja se je udeležil tudi nizozemski »velemojster« Landau, ki je v turnirju tudi odnesel zmago ter bo jeseni igral z dr. Emveom match. Landau je začel precej slabo ter je bilo pričakovati, da bo zasedel prvo mesto Van den Bosch, proti koncu pa je Landau z zaporednimi zmagami popravil slab start ter še dosegel prvo mesto pred van den Boschem.
Končni rzultat turnirja:	Landau	7Vs,	dr.
van den Bosch 6Va, van Scheltinga in Wij-
nans 5l/s, van Doesburgh 4‘/s, van Steenis 4, Roele in de Ronde 3l/2, Sterk 3, Stumpers 2 točki.
126.	DAMIN GAMBIT Beli: S. Landau	črni:	C.	H. Roele
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. f3, d5 5. a3, Lxc3+ 6. bXc3, 0-0 7. Lg5, c6 8. e3, Te8 9. Ld3, dxc4 10. LXc4, Da5 11. LXf6, DXc3+ 12.Kf2, Dxc4 13.Lg5, Sd7 14. Se2, e5 15. Del, De6 16. Tdl, h6 17. Lh4, eXd4 18. TXd4, c5 19. Tdl, b6 20. Sf4, Dc6 21. Sd5!, Kh8 22. e4, c4 23. Df4, Se5 24. Lf6!, Sd3 + 25. Txd3, Kh7 26. Td4, Le6 27. Le5, f6 28. Ld6, Lyd5 29. Df5+, Kh8 30. DXd5 in črni preda.
H. Grob — švicarski prvak
V Montreuxu je bil te dni zaključen turnir za naslov novega švicarskega prvaka za leto 1939. Turnirja so se udeležili vsi vidni in močnejši švicarski mojstri, med njimi tudi znani »internacionalec« Johner, ki je bil najresnejši kandidat za prvo mesto. Od kola do kola sta bila Grob in Johner v vodstvu, dokler ni prišlo v 10. kolu do srečanja med obema favoritoma. Johner je skušal partijo dobiti v tako-zvanem »hura stilu« ter ji dati celo pečat najlepše partije. V kombinaciji pa se je zaračunal. Grob je z odlično obrambo prešel v protinapad ter v 39. potezi prisilil svojega tekmeca k predaji. Ker je Grob dobil tudi v zadnjem kolu, je z 10 točkami zasedel prvo mesto in osvojil naslov švicarskega prvaka.
123.	DAMIN GAMBIT
(15. kolo mariborskega turnirja)
Beli: Nosan	Črni:	Gerželj
1. d4. S16 2. c4, e6 3. Lg5, d5 4. e3, Sbd7 Sbd2, Le7 6. Sf3. 0—0 7. Ld3. c5 8. cxdo, exdS 9. Tel, b6 10. 0—0, Lb7 11. Lb5, a6 12. Lxd7, Sxd7 13. Lxe7. Dxe7 14. dxc5, bxc5 15. Sb3, aS 16. Dc2. a4 17. Sbd2. Kh8 18. D15, Ta6 19. Df4, Dd6 20. Dxd6, Txd6 21. Tidl, 15
22.	g3, Tdf6 23. Sh4, ga 24. Sg2, Tg8 25. b3. a3 26. Sbl, !4 27. exf4, gxf4 28. Tc2, Se5 29. Txc5, Sf3+ 30. Khl, Th6 31. h4, fxg3 32. Sd2, Sxh4 33. Sxb4, g2+ 34. Kgl, Txh4 35. !3, Thl+ in beli preda.
1939. S točko manj se je za njim plasiral na drugem mestu Johner, dosedanji prvak Švice. S tega turnirja prinašamo naslednjo parti
jo:
127.	RETIJEVA OTVORITEV
(7. kolo švicarskega turnirja)
Beli: Ormond	cmi: Gygli
1. Sf3, Sf6 2. e3, d5 3. c4, e6 4. b3, Sbd7 5. Lb2, Ld6 6. Sc3, c6 7. Dc2, De7 8. Sd4, Sdf8 9. Le2, dxc4 10. bXc4, e5 11. Sf5, LX« 12. Dxf5, Sf8d7 13. 0-0, 0-0 14. Lf3, Tfe8 15. d3, Tad8 16. Tabl, Sc5! 17. d4, g6! 18. Dc2, exd4 19. eXd4, Se6 20. Se4, Sxe4
21.	Lxe4, Sg5 22. Ld3, Sf3 + ! in beli preda., ker ne more več kriti mata.
124.	SICILJANKA
(14. kolo mariborskega turairia)
Beli: Regoršek	Črni: Mlšura
1. e4, c5 2. SS3, e6 3. c4, Sc6 4. d4, cxd4 5. Sxd4, Lc5 6. Sb3, Lb6 7. Sc3. a6 8. Lf4, Se7 9. Ld6, 0—0 10. Le2, Te8 11. 0—0, La7 12. Khl, b6 13. 14, Lb7 14. L13. Sc8 15. ea, Sxd6
16.	exd6, fa 17. Tel, D16 18. Te2. Sd8 19. Lxb7. Sxb7 20. Sd5, exd5 21. Dxd5+, Kh8 22. Dxb7, D17 23. Tael, b5 24. Dxa7, bxc4 25. Sc5, Ted8 26. Te7, Dda 27. Db7. Dxd6 28. Dxa8, Dxe7 29. Txe7, Txa8 30. Txd7, h6 31. Se6 in črni preda.
X Zakonca z 21 otroki. V Canossi v Apuliji živita zakonca, ki se jiiua je ^ dilo 21 otrok. Prvih 15 je bilo fant^ej zadnje so deklice. Vsi otroci so žml zdravi. Menijo, da je to rekord v It8»
X Poljske miši so uničile 150 vagon0’ žita! V zahodni Madžarski so se pojavl' le miši v velikanskih množinah. Samo P Šopronju je nepotrebna zalega uničila P° poljih 150 vagonov zorečega žita.
X Izumitelj zaponke — častni dok***'
Pred 35. leti je Šved Erik Sund te®* zaponko, ki je osvojila svet Izumiteu| moral dolgo čakati, da je žel pnzna® za svojo zamisel. Univerza v GoteborS" ga je imenovala za častnega dokiorja.
X Goseničja nadloga na Bretonsk*®'
V raznih krajih Bretonske so se pojav« gosenice v veliki množini in uničile go sadovnjakov. So to 4—5 cl dolge 2°^ nice s črnimi pegami. V nekih vaseh!1, mrgoli po tleh, silijo v jedilne shraiff®1 uničilesovs^)lodov^i^elenje^^
TURNIR V ZAGREBU
Jutri prične v Zagrebu 16. turnir za naslov jugoslovanskega nacionalnega mojstra. Za turnir se je prijavilo nad 50 močnih amaterjev, vendar pa je moral odbor nekatere odkloniti. V celoti bo igralo 32 igralcev, in sicer v dveh skupinah, nato pa še finale, ki bo dal novega mojstra.
V BUENOS AIRES
Z belgijsko ladjo »Piriapolis« je iz pristanišča Anvers odpotovalo v Argentino nad 100 šahovskih mojstrov, ki se bodo udeležili v posameznih reprezentancah olimpiade. Na potovanju čez lužo bodo, kot sami pravijo, neprestano šahirali in trenirali za olimpiado.
S. V Šoštanju je na turnirju tamošnjega šahovskega kluba osvojil prvenstvo Šoštanja Mirko Goršič s 6 točkami, drugo mesto je zasedel Rudolf Koren s 4 točkami.
š Prvenstvo Skoplja je na močno zasedenem turnirju osvojil nekdanji prvak beograjskega šahovskega kluba inž, Djordje Poljakov z 11 točkami.
š. Dr Aljehin je v Rio de Janeiro odigral simultanko proti 30 nasprotnikom, dobil je 25 partij, 4 remiziral in 1 izgubil. Simultanki je prisostvovalo velikansko število občinstva.
Mariborske partije
125. NIEMCOVICEVA OBRAMBA
(17. kolo mariborskega turnirja)
Beli: dr. Krnic	črni:	Vidovič
1. d4, S56 2. S!3, e6 3. c4, Lb4+ 4. Ld2, De7 5. Sc3, d6 6. Da4+, Sc6 7. d5, Lxc3 8. Lxc3, exda 9. cxd5, Sxd5 10. Lxg7. Tg8 11. Lc3, Tg4 12. Dc2, 16 13. g3, Te4 14. Sd2, Lf5 15. Db3. Txe2+ 16. Lxe2. Ld3 17. 0—0. Sf4 18. Lxd3 in črni preda.
KNJIGA S STEKLENIMI LISTI.
Na velesejmu v Lipskem razstavljajo posebne vrste album, ki ima steklene liste. Album prikazuje na zelo poučen način gradnjo človeškega očesa, notranjost visokomorskega ribiškega parnika in gradnjo velemest. Liste v knjigi tvori prozorno celuloidno steklo, ki je tiskano na obeh straneh s prizori v raznih barvah. List za listom kaže pogled v notranjost stvari in kakor anatom se poglobi človek v notranjost skrivnostne gradnje. Sestavino očesa prikazuje n. pr. 100 slik na 25 straneh, vsaka slika ima pogled v prerezu In profilu. Tisk je zelo točen, tako da se pri vsakem listanju zlagajo prve slike k nadaljnjim.
X Kopalno obleko z obročkom za re-šavanje so izumili v Nemčiji. Običajni pas kopalnega kostuma ima spredaj pa-trono, ki je napolnjena s stisnjeno ogljikovo kislino. Kadar je kopalec v nevarnosti in ga voda več ne drži, pritisne na patrono in z ogljikovo kislino napolnjeni obroč ga drži nad površino.
Križanka
SESTAVIL KOČEVAR IVO, MAR®|
Z
Ki
jas
mi
tet
bil
sle
nil
til
bt
ra
k;
g'
>i
ni
t;
1			a	4 i	r	
	n	6		i	■	
	7	■		n	e	
9	1		m	■i>u		
U	i mm					
	■i13			n		
	a			i	m	
16	l i			i		
' i i
Vodoravno: 6. bog ljubezni — £rsj. reka v Romuniji, 10. definfekcijsko stvo, 11. del obraza, 12. del glave (mfl° j 13. egiptovsko božanstvo, 15. dvoran* univerzi.	^
Navpično:	1. prostovoljni uslužb®*
(tujka), 2. pogojna členica, 3. doba, 4. r tov čas, 5. slaščičar, 7. sad 8.
13. naval na denarni zavod, 14. arab8*
’me'	e.	vO1
1.	vodoravno pomeni časopis in 16-
doravno njenega urednika!
priseben, da bi se zavedel ter se pognal v dolginastega Iva.
Potlej je Ivo udaril poslednjikrat... Končno so ga le pognali v potok.
Ko so se vračali, je Janez molčal. Pri hišah se je brez besede poslovil.
Ta večer dolgo ni mogel zaspati. Tisto cviljenje mu je vpilo na ušesa ter ga preganjalo. Da, Janez je dobil plačilo, groza ga dolgo v noč ni in ni zapustila. .. Niti takrat ne, ko so fantalini na bližnjem travniku zapeli s svojimi odurnimi glasovi:
»Sveta noč, blažena noč...«
Takrat je Janeza groza za trenutek Se huje stisnila.
Zobobol
Igor Samorod.
So takšni pomladanski večeri, ko se človek počuti srečnega in zadovoljnega, vse obenem. Tako je bilo tudi z mano tisto popoldne. Radosten sem stopa! proti domu in žvižgal veselo popevko. Na križišču, v slaščičarni sem si kupil sladoled. Z užitkom sem ga polizal, toda pozneje...
Malo pred domom sem že čutil, da nekaj ni v redu v votlem zobu. Začelo je neprijetno in vsiljivo zbadati.
»Nič hudega ne bo,« sem si del in skušal pozabiti na bolečine. Pa ni 2lo. Zbodljaji so postajali močnejši" Ln" močnejši. 2e sem začutil toploto na desni tranri lica in se obenem zavedel, da ne bo tako hitro nehalo.
Prestopil sem domači prag ter se nisem zmenil za nikogar. Hodil sem po sobi sem in tja.
»Še petkrat bom stopil pa bo nehalo,« sem si dejal in začel znova stopati. Ali zob se ni prav nič zmenil za prošnj“ in za grožnje. Bolel me je, huje in huje ...
Pri mizi je sedela sestra in šivala. »Srečno dekle,« sem si mislil, »pre-
srečno, ker je ne boli zob, Kako zadovoljna je! Če mene ne bi bolel sedaj...«
Začel sem sanjariti... Sedaj bi lahko bil na otoku in se kopal. Zvečer je voda najbolj topla. Pljuskal bi po vodi in se sončil.
»Kaj pa manjka ljudem, če jih ne bolijo zobje?« sem se vprašal in si odgovoril: »Nič, prav nič! Najsrečnejši ljudje na svetu so. Zobje jih ne bole.«	,
Z nekakšno zavistjo sem oplazil z očmi sestro in se potegnil po stopnicah v spalnico. Vzpodbujal sem se, da me bo zob prenehal boleti, ko bom legel v posteljo... Na oltar bom postavil svečo... v nedeljo pa bom odšel k maši...
Vlegel sem se kar na blazine in se zazrl v strop. Čakal sem in čakal konca bolečin, toda ni jih in ni jih hotelo biti konec. Zdaj je zbadanje prenehavalo, nato pa je znova naraščalo. Krčil sem se že od bolečin. Preklel sem sladoled.
Ves poten sem vstrajal, leva dlesen pa mi je začela otekati in se debeliti.
Kakor v sanjah sem zaslišal sestrine besede, da me priganjajo v trgovino. Hotel sem odmahniti z roko, toda nobene moči nisem več imel — Desnica mi je docela odrevenela. Ne mirno sem se zaziral v svetli strop in stokal. Za trdno sem sklenil, da stopim jutri k zdravniku in ga dam izdreti — ta zob.
Pčasi se je stemnilo. Zaman sem čakal rešitve... in dneva. Noč se je vlekla v neskončnost. Zaman je bilo jokanje, zob je bolel in bolel...
Divja raca je najbolj zvita ptica med pfcami. Nekaj podobnega kakor je lisica najbolj zvita med četve-ronožci.
Mars se je približal zemlji
Pretekli teden se je znova približal zemlji naš sosednji planet Mars, ki ga vidimo po večerih na južnovzhod-ni strani neba kot majhno rdečkasto zvezdo. Mars, ki napravi dnevno povprečno 200.000 km poti okoli sonca, je namreč prišel pretekli teden 23. julija v perihel, kar se pravi, da se je nahajal v isti liniji s soncem in zemljo, istočasno pa je bil tudi najbliže naši zemlji. Tako so imeli astronomi znova možnost, da so ga motrili iz najneposrednejše bližine. Prav zaradi Marsove površine si prizadevajo zvezdoslovci že premnoga stoletja, da bi si napravili o planetu kolikor mogoče jasno sliko. Najlepše lahko opazijo zvezdoslovci na Marsu oba tečaja, ki ju pokriva tenka ledena plast, katera odbija sončno svetlobo močneje, kakor pasovi okoli Marsovega ekvatorja. Pasovi okoli ekvatorja so včasi opekasto pobarvani, včasih pa jih pokrijejo svetlejša polja, ponekod tudi sivkasto-zelena.
V podobnem položaju, kakor seje nahajal Mars pretekle dni, je 1877 odkril milanski zvezdoslovec Sia-parelli na njem znane kanale, s katerimi bi naj bila preprečena zgornja polovica planeta. Skrivnostni pojavi pravilno napeljanih kanalov so začeli resno begati ljudi, ter jih prepričevati, da morajo živeti na Marsu živa bitja, ki so napravila kanale za namakanje polj in puščav. Amerikan-ski raziskovalec Lo\vell je nekaj let kasneje odkril nove kanale in nova čudovita izpreminjanja na Marsu. Njegov amerikanski rojak Barnard pa je istočasno zatrjeval, da ni na Marsu nikakšnih kanalov, u...pak da so to samo neke vrste pege. Ko se je nahajal 1924 Mars samo 55 milijo-
pffl'
si-
nov kilometrov od zemlje, pa je nakovski znanstvenik Kuhi doK^'< da so ^kanali« samo neke vrst. čna prevara. Ta prevara pa naSf^, zaradi tega, ker ni noben optični strument, s katerim gledamo na P net, dovolj dober. On je tudi žil, kako te prevare nastanejo. ^ gledamo namreč z neke gotove ljave na okroglasto svetlo p°vr”> ki je pokrita z nepravilno razmej^ mi ter temno pobarvanimi toč* ^ se točke, ki leže blizu druga med sabo povežejo in Pr očem dolge, kanalom podobne ge. Danes ni v znanstvenem - $ nobenega dvoma več, da »kana*1* Marsu niso nikoli eksistirali.
.^1njff j
Zanimivejši je še fizikalni Pf?1 določanja temperaturnih prlli® Marsu. Za merjenje tempe ra tu*11 ^ Marsu je odkril fizik SeebecK ^ sebne vrste pripravo, ki seS!?'i(0' dveh zelo tankih žic in različn^ Jo vin, ki pa sta na koncu druga spojeni. Če segrevamo sipojišči ^ žic, nastane električna struja. te struje pa se da meriti z gaV)6tr'1 metrom. Kazalec na galvan^^ pokaže potem toplino dotičneS3 ^ sa. Priprava, ki jo zvežemo z kini daljnogledom je neverjetna t£), čutljiva. Z njo lahko »ujamem ploto 85 kilometrov oddaljene ^ sveče. Kazalec na P^iPraVl...:^let£I'• makne v tem slučaju za ,nl Če tako pripravo pritrdimo na ‘ gled, ki je obrnjen proti Mar • določimo z njim samo povPre ,0ioČi' netove toplote, anvpak lahKO ej$ill mo toploto planeta v najraz krajih. Seebeckova prlPraV® L-re^0 zala, da so temne ploskve P° syetle' za 10 stoninj toplejše kako jc Na vzhodni strani planeta,
p in šla je Evropa z Mariom na krvavi plei
Kako se |e v prvem avgustovem tednu pred 25. leti sproži* med velesilami plaz svetovne vojne
v. - -v^c ui napolnile solze, ki so jih poto-.matere, žene, sestre in zaročenke za mo-
poži-
v
. V visokem poletju, ko se boči nad nami lasno in vroče avgustovo nebo, potekajo sporom za četrt stoletja nazaj, ko se je pletla v Sj1 dneh usoda Evrope. Dne 1. avgusta se je v?1 sprožil plaz, ki je potegnil za seboj pokanje nade, da se bo rešil mir pred straš-viharjem .. .-
. fo treh mesecih bomo doma"
Potoke bi . ? matere
rai^anci’ katere so po Anini nedelji kat ■ an,e vase- Toda neprijetne slutnje, .«terih se je zasačil vsak vpoklicanec, so pre sanjali vsi s tolažbami navdušencev za vojno: oam° tri mesece bomo notri, malo bolj res-f . .,®anevri bodo to, sovražnika bomo potep-f 'm spet bomo doma.,'.«
jgJ°.rei.nekak drug pohod v Bosno iz leta ■	'’>• Ali, bilo je drugače, mnogo drugače...
Prva lista mrtvih ...
mobilizacije, 26. julij 1914 je potekel * srbsko-avstrijski meji še mirno. Prekinjen L,.1* le železniški in ladijski promet. Samo meri !£mtlnski remorker je posredoval zvezo Zemunom in Beogradom. ie a Dunaju so pridno sejali. Vojna stranka hoiri	da nai zunanji- minister- Bercht-
»aiu. '• Julija zaprosi-Franca Jožefa za vojno poved Tako je tudi bilo. Dne 28. julija je Kar°-0grška napovedala Srbiji vojno ...
£ Petdeset milijonska država mali Srbiji... >$73 lsteSa dne so a- °- monitorji »Bodrok«, p0aUj°s-s in »Temes« obstreljevali Beograd, so A 0 z Dunaja javlja dne 29. julija: »Srbi Zem, 8 ob l-30 uri razstrelili most, ki veže rija"P z Beogradom. Naša pehota in artilje-stfij^ s podporo donavskih monitorjev ob-ijfRla srbske položaje. Pri naskoku na Ham,- 8,':i ladji, natovorjeni s strelivom in mi-
UtHK 1 - U!I:
Koliko Prvi
pt’ Sn'b izgubili tri može.« le., a »Verlustliste« Avstro-Ogrske!
tisoj
i stoTisoč ...... ,
Pai-„( ‘ svetovne vojne so bili Madžari, pešci
jih je potem še bilo
,avei’L-"'etovnc vojne sp 1 k J kovacs, Gabor Biro in Imre Veres iz
savsk rolka >z Szolnoka. Padli so na levem U ^.' .'bregu pri Zemunu. Kmalu nato so Prvi >! vi ladijski kapitan Karl Eeberling in k°tmAnrnUar Mihad Gremsperger z ladje »Al-s°ee n-v:j* Številce žrtev je jelo rasti, v stoti-
. ...
‘“• junija je neruski zunanji
minister
še .enkrat poizkusil,., da posreduje pri Avstriji za Franc Jožef je prišel na pr j ’“J| . sklicani vojni posvet je pa vztrajal od	Konrad	von	Hotzendorf	je	terjal
je 7blie odstop Mačve s " ‘
Ust • • SC sovražnosti sploh
Prem11 ,.I/-llwe« luirn ^	^
l|naj re8lt?.v' Desar Franc Jožef je prišel
odstop Mačve s žabcem, smatral iie ' morejo več
Nvoda Putnik na Štajerskem
parkovni poveljnik srbske armade, vojvoda $taflk’ *!'* v zdravilišču Glčichenbergu na tekem.' Avstrijska vlada mu je milostno
dovolila, da se sme vrniti v Srbijo. Do tedaj je vodil srbsko vojsko junaški strateg vojvoda Stepan Stepanovič.
Med dunajskim posvetom je prišla v Petrograd nemška nota, ki je grozila s takojšnjo mobilizacijo Nemčije, če ne ustavi Rusija svojih vojnih priprav. Pod pritiskom vojaške stranke je bil car Nikolaj 29. julija podpisal ukaz o mobilizaciji.
Viljem II. pile v Petrograd
Se istega dne je pisal Viljem H. carju Nikolaju:	»Z	največjim vznemirjenjem čujem,
kakšen vtis je napravilo postopanje Avstro-Ogrske v tvoji državi. Rovarjenje in draženje, ki ga izvaja Srbija že več let, je dovedlo do strašnega zločina, katerega žrtev je bil Franc Ferdinand. Računajoč s prisrčnim prijateljstvom, ki nas tako dolgo veže, uporabljam ves svoj vpliv, kako bi Avstro-Ogrsko pripravil do tega, da bi z Rusijo sklenila povo-Ijen sporazum. Nadejam se, da me boš v težnji, da se odstranijo ovire, ki še obstojajo, podpri.«
Nikolajev odgovor v Berlin
»Drago mi je, da si se vrnil v Berlin. V tem resnem trenutku te prosim, da mi pomagaš! Majhni državici so napovedali vojno. V Rusiji je zaradi tega silno ogorčenje, ki ga tudi
jaz delim. Vidim, da se pritisku, kateremu sem izpostavljen, ne bom mogel dolgo upirati in da bom sam prisiljen odločiti se za ukrepe, ki bi izzvali vojno. Sluteč, da bi to lahko bila evropska vojna, te prosim, da v imenu starega prijateljstva storiš vse, da odvrneš tvojega zaveznika od tega, da ne bo šel predaleč.«
Igra z vojno odgovornostjo...
Viljem e med drugim 29. julija odgovoril Nikolaju: »Postopanje A. O. ne smatram za nedostojno vojno. Avstro-Ogrska že iz izkušenj ve, da so papirnata obetanja Srbije nezanesljiva. Mislim, da Rusija lahko ostane v avstrijško-srbskem sporu v vlogi opazovalca in da ne vlači Evrope v najstrašnejšo vojno, ki se je kdaj vojevala. Sporazum med Dunajem in Petrogradom bom z vsemi silami podpiral. Vojne priprave Rusije bi mojo posredovalno vlogo le pokopale.«
Naslednjega dne, 30. julija je brzojavil Viljem 11. v Petrograd: >Moj poslanik je dobil nalog, da. opozori tvojo vlado, na težke posledice mobilizacije. Avstro-Ogrska je le proti Srbiji mobilizirala del svoje vojske, če Rusija mobilizira proti A. O., potem je moje posredovanje, ki si mi ga z največjim prijateljstvom zaupal, dovedeno v nevarnost, skoro nemogoče. Vse težišče odloka je na tvojih ramenih,: ti nosiš odgovornost za vojno in mir.«	'
Nikolaj je odvrnil: »Zahvaljujem se ti od srca za nagel odgovor. Vojne priprave, ki se zdaj izpolnjujejo, so bile odrejene že pred desetimi dnevi samo v obrambo proti A. O. Mislim, da te mere niti malp ne bodo vpli-
<2^..
kodo vinski faksimile ukaza o mobilizaciji v Nemčiji
<5>
&
'V.. in zato tako dober za
odstranitev zobnega kamnal
I2vrstna kakovost Sdrgovega Kalodonta je posledica učinkovitega dodatka sulforicin oleata, ki je od učenjakov priznano, klinično preizkušeno sredstvo proti nevarnemu .zobnemu kamnu. Redno čiščenje zob s Sargovim Kalodontom Vas varuje posledic zobnega kamna: razmaja-nja in nato Izpadanja zdravih zobl Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zdrave zobe, brez zobnega kamna, uporabljajte vedno Sargov Kalodont! On Vam je porok, da.vhftdp .flsial.i J/.a^l.zAbje • ved.n,o.zdr^yJiici JepM
SARGOV
Proti zobnemu kamnu
vale na tvoje posredovanje, ki ga visoko cenim, ker nam je potreben tvoj pritisk na A. O., da se sporazumemo z njo.«
Dejanja brez maske...
V petek 31. julija je šef nemškega generalnega štaba von Moltke obvestil Konrada von Hotzendorfa: »Rusija nadaljuje z mobilizacijo. Nemčija bo mobilizirala.« Iz Berlina so poslali Rusiji ultimat z rokom 12 ur za odgovor. Odgovor je bil negativen, dne 1. avgusta je Nemčija napovedala Rusiji vojno. Dan kasneje je prišlo že na nemško-francoski meji do prvih strelov. Dne 3. avgusta je napovedala Nemčija vojno Franciji, ' še istega dne so vdrle nejmške čete v Belgijo.. V odgovor na to je šla 4. avgusta Anglija v vojno proti Nemcem. Italija se je izjavila, da bo ostala nevtralna...
Posredovanje Jurija V.
Zanimivo je, da je angleški kralj Jurij V. še v zadnjem trenutku skušal rešiti Evropo pred vojno. Ko je Nemčija že napovedala vojno Rusiji, se je- Jurij V. obrnil brzojavno na carja Nikolaja s pozivom, naj se še enkrat odpro vrata k mirnim pogajanjem: Nikolaj II. je odgovoril:
»Z veseljem bi sprejel vaš poziv, če bi ne bil že včeraj popoldne izročil nemški poslanik moji vladi vojne napovedi. Odkar je Avstro-Ogrska izročila v Beogradu ultimat, se je
Rusija trudila na vse načine, da pride do HUN ne rešitve z Avstrijo. Avstrija je hotela iz-
fnati Srbe in napraviti Srbijo za vazalno dr-avo. če bi ji to uspelo, bi s tem pokvarita ravnotežje na Balkanu, ki je življenjskega pomena za moje carstvo. Avstrija in Nemčija sta odbili vsak predlog moje vlade. Ko je bit najpovoljnejši trenutek za pritisk na Avstrijo, se je vmešala Nemčija kot posrednik. Slednja pa ni napravila odrejenih predlogov. Napoved vojne Avstrije Srbiji me je .prisilila na delno mobilizacijo, čeprav so me silili, naj po zgledu Nemčije izvedem popolno mobilizacijo. M smo se morali za to odločiti, ker je Avstrija koncentrirala svoje čete v Galiciji, Nemčija je pa tajno vršila svoje pripraye. Nenadna nemška vojna napoved mi je prišla kakor strela iz neba, ker sem cesarja Viljema zagotavljal, da se ruske čete ne bodo premaknile, dokler se vodijo posredovanja. Mnogo mi je do tega, da vas v tem svečanem trenutku prepričam, da sem storil vse za .preprečitev vojne.. Zdaj, ko so me na to prisilili, upam, da vaša država ne bo pustila na cedilu Francije in Rusije. Bog vas blagoslovi m naj vzame'pod svojo zaščito.«
Evropa je zaplesala v krvavem plesu. »Samo« trije meseci avstrijskih manevrov so se potegnili nad petdeset mesecev, križi, dolge vrste križev pa spomeniki neznanim junakom pričajo o prečudni drami, ki so jo kovati zakulisni režiserji pred 25. leti.
IVO LAPAJNE
Lesene cokle — darilo za nevesto
PepeJčica je bila znana, da je imela tako majhne nožiče, da ni njene čeveljčke mogla obuti nobena druga ženska. V Ca-strllooaisu na Gaskonjskem v Franciji je pa v navadi običaj, da pokloni ženin svoji izvesti lepo rezljane in okrašene lesene čevlje. Ciim večje in svojevrstno rezljane so te cokle, tem bolj jih je vesela nevesta, ker je to znak velikega spoštovanja in ljubezni darovalca do obdarjenke.
Starj običaj te pokrajine je posebno
značilen, ko se dandanes večina dam na vse načine trudi, da bi goljufale svet o čim manjšem videzu svojih stopal. Pedikure bi imele povedati o tem marsikaj, kako pokvarjene nožiče se skrivajo v prekratkih, pretesnih čevljih. Pa kaj zato, že narodna pesem pravi: Čevelj majhen si obuje, da ga sama ne sezttje, pa saj to je ne boli, samo da lepa bila bi~.
Praktične škarje za gospodinje
Zakaj se ostrina Škarij tako naglo pokvari? Zato, ker jih večkrat uporabljamo za striženje stvari, kakor ne bi smeli. Ta nedostatek bodo zdaj odstranile specialne škarje za gospodinje. Izdelane so precej solidno in soligen jekla, imajo rezalne krake mnogo krajše od držajev, da se tako prihrani poraba sile. Ostrina je nazobčana, tako da se predmet krepko drži. S temi škarjami je lahko striči tudi
X Honolulu, največje mesto na svetu.
Namreč po obsegu občinskega zemljišča. Doslej sta zavzemala Beograd in Sege-din preko 1000 km’ mestne površine. Zdaj ju bo posekal Honolulu, ki se bo raztegnil na tri otoke. Področje mesta bo obsegalo 1,398.600 km*. Pretežen del med otoki tvori sicer ocean, vendar bo po mestni površini težko vzeti Honolulu •prvenstvo.
debeli karton, linolej, usnje in vrvi, pa tudi tanko žico. Škarje, ki se lahko uporabljajo za obe roki, imajo v sklepu udol-bino za trenje orehov, izcejanje limone, drobljenje ledu, sladkorja itd. Držaj je tako prirejen, da lahko z njim odpiramo konservc.
— Nikoli nimam strahu zaradi oblek«, kadar se kopam. Moj pes sedi vedno na njej...
Prekmurje
Potreba železnice Sobota-Lendava
Celo najtrdovratnejši nasprotniki letošnjega Prekmurskega tedna so priznavali Soboti prvenstveno vlogo v prekmurskem gospodarskem življenju. Vendar pa je tudi sama prireditev PT pokazala, da je sicer v gospodarskem pogledu zvezan s Soboto tesno soboški okraj, lendavski pa posebno v svojem največjem in gospodarsko najvažnejšem središču živi v marsičem svoje posebno življenje. Dolnja Lendava je po anahronizmu podedovanih prometnih zvez navezana še danes na go-gospodarsko središče Prekmurja, kot bi Čakovec in Varaždin, pomanjkanje direktne železniške zveze med Soboto in Lendavo je krivo, da Sobota ni danes tako gospodarsko središče prekmurja, kot bi po 20 letih nove države mogla in tudi morala biti. Posluževanje železnice preko Ormoža in Čakovca pomeni v osebnem prometu že pravo potovanje, ki je le malo krajše kot pot v Maribor in ki traja štiri ure. Po železnici je Lendava danes oddaljena od Sobote 82 kilometrov (zračna razdalja 30 kilometrov) h katerim moramo prišteti še nešteto čakanj po postajah in podobne nevšečnosti. Za blagovni promet predstavlja današnje stanje poleg zamude na času še večje transportne stroške. Osebni promet z avtobusi ter tovorni s tovornimi avtomobili ne moreta nadomestiti nujno potrebne direktne železniške zveze med Soboto in Lendavo. Kot dokaz služi ravno najbolj dejstvo, da je danes prekmursko gospodarstvo zvezano z drugo stranjo Mure po dveh tirih, po glavnem, ki veže Soboto in večino Prekmurja s Slovenijo in slovenskim gospodarstvom, ter po stranskem tiru, ki vodi mimo Slovenije, v Čakovec in na Hrvatsko. Glasovi, ki so tudi ob priliki PT zahtevali direktno zvezo Maribor— Sobota, so poudarjali, da je že sedanja zveza med Soboto in Mariborom preveč ob naši narodni meji ter da že ta zveza odvaja v marsičem tok gospodarskega življenja proč od slovenskih središč. Koliko bolj velja to še za železniško zvezo Lendave z drugo stranjo Mure! Kdor pozna nekoliko gospodarske razmere v Lendavi, narodnostne in politične razmere tu ob skrajni slovenski periferiji, bo znal vrednotiti potrebo nove direktne zveze še mnogo više!
če presodimo izreden gospodarski in nacionalno-političen pomen nove direktne železniške zveze med Soboto in Lendavo za Soboto in Prekmurje ter tudi za ves slovenski severovzhod, se moremo samo čuditi, da se to vprašanje poleg mnogih važnih in mani važnih potreb Sobote in Prekmurja med PT sploh ni omenjalo. Pri tem pa zahteva po direktni zvezi m^d Soboto in Lendavo nikakor ni nova. »Načrt ali plan autonomije« slovenskih duhovnikov zaladske županije, ki so ga podpisali in sprejeli 14. januarja 1919.
leta ter pomeni nekako zadnjo možnost nadaljnjega sožitja med prekmurskimi Slovenci in Madžari v okviru skupne države, je postavil poleg gradnje javnih poslopij in mostov na Bistrici in Petanj-cih tudi zahtevo po železnicah med Radgono in Monoštrom ter med Radgono in Dolnjo Lendavo. Izguba Monoštra in Radgone je načrt prve železnice onemogočila. Mostovi so imeli še največ sreče: namesto na Bistrici, se je kmalu gradil veržejski in danes je tudi že petanjski v delu. Namesto zveze Radgona—Monošter se je gradila proga Sobota—Ormož, ki je Soboto zvezala z ostalo Slovenijo. Ta zveza je danes po splošnem mnenju nezadostna ter je potrebna nova direktna zveza z Mariborom čez središčne predele Slovenskih goric. Zveza z Lendavo se razen začetnega poizkusa v dneh ogrske sovjetske republike sploh ni skušala resno realizirati. Vendar je direktna zveza Sobota—Lendava za enoten razvo? prekmurskega gospodarskega življenja ter za popolno vklooitev v celotni tok slovenskega gospodarstva nuino potrebna ter se bo morala rešiti istočasno z vprašanjem direktne zveze Maribor—Sobota, katere lokalni nodaljšek bo predstavljala. Mnogo okoliščin zahteva za to lokalno zvezo celo mirnejšo rešitev. Poleg snloš-nih gospodarskih in narodno-političnih
prilik v Prekmurju, zahteva to tudi poslovanje raznih uradov in ustanov v Soboti, namenjenih tudi lendavskemu okraju (okrožno sodišče, bolnica, borza dela, gimnazija itd.). Nova železnica bi vezala vrsto sklenjenih in gosto naseljenih se-lišč s precej razvito trgovino in obrtjo. Za Soboto samo bi bila nova železnica največjega pomena, šele tako bi tvilo vse prekmursko gospodarsko življenje osredotočeno okrog Sobote, ki bi s tem postala popolno gospodarsko središče Prekmurja ter dobila trden temelj za vsestranski napredek.
Prekmurski gospodarski krogi so zamudili dragoceno priliko, ko bi mogli ob PT zainteresirati tudi ostalo Slovenijo ne samo za direktno zvezo z Mariborom, temveč tudi za zvezo z Lendavo (n. pr. trgovski kongres). Vendar s tem še ni onemogočena njena realizacija v bodočnosti. Vsi, ki žele v resnici predstavljati Prekmurje in njegove interese, so dolžni storiti vse, da pride tudi do čimprejšnjega uresničenja nove železniške zveze. Poleg velikopotezne regulacije Mure in Lendave bo zgraditev železnice Sobota— Lendava tudi važno sredstvo za omejitev izseljevanja, kjer ne bodo žulji prekmurskega delovnega človeka služili tuiemu bogastvu, temveč tudi napredku rodnega kraja.	—ič.
Manifestacija kmetske mladine
Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet priredi 6. avgusta veliko tekmo koscev med ptujskim in prekmurskim okrožjem. S tekmo je zvezano tudi ob 15. uri kmetsko zborovanje, na katerem bo imel otvoritveni govor predsednik prekmurskega okrožja in pozdravne govore predsednik Zveze KFD iz Ljubljane, predsednik ptujskega okrožja ter zastopniki hrvatske in srbske mladine in prijateljskih organizacij. Prireditev bo trajata ves dan ter začne s sprejemom gostov zjutraj ob 8. uri 55 minut na kolodvoru in povorko po mestu, v kateri bo sodelovala konjenica, kolesarji, kosci, grabljice,. vozovi itd. Tekmovališče in zbo-
rovalni prostor bo na Benkovem travniku pri kopališču. Po zaključku tekem bo ljudska veselica na stadionu SK. Mure. — Za prireditev se vršijo velike priprave in je z njo zvezanega mnogo nesebičnega truda prekmurske kmetske mladine. Ima tudi velik narodno-obrambni pomen, saj se bo na njem prvič zbrala skupno najmlajša generacija iz prekmurske vasi, da manifestira svojo kmetsko in narodno zavednost ter voljo braniti svojo domovino. Upravičeno pričakuje zato razumevanja vse narodno zavedne javnosti ter prijateliskega odziva na svoje povabilo k udeležbi.
Med tednom
151etnlca SK. Mure bo praznovana že 13. avgusta, ker so za 20. avgusta razpisana že prvenstvena tekmovanja.
Umrl je Niko Gabrijelčič, gojenec-narednik pomorske akademije in sin šolskega upravitelja g. Franja Gabrijelčiča. Pokojnik je bil star komaj 24 let ter si je med študijem na akademiji nakopal tuberkulozo in moral oditi na zdravljenje na Golnik. Od tod se je vrnil domov ter se ponovno spet zdravil na Vurberku pri Ptuju. Bil je eden najboljših učencev so-
boške gimnazije ter značajen in napreden. Na pogrebu je sodelovalo izredno mnogo ljudi, med drugim tudi častna Četa vojakov, Sokpli, pevski zbor itd. Do groba so ga odnesli akademiki.
Učiteljsko premeščenje. Po službeni potrebi je bila premeščena iz Kuga Nikica Blečič v črnomeljskl okraj.
Premestitev. Iz Sobote je bil premeščen v Ljubljano orožniški kapetan gosp. Vatovec.
Grajski kino: Velefilm »M a n e ž« v
nedeljo, ponedeljek in torek.
Otvoritev avtobusne proge med Soboto
in Gor. Lendavo, ki je bila izvršena * julija, je bila precej slovesna. PoseM sprejemi in govori so bili v Bodoncib i Gor. Lendavi. Udeležil se je otvoritve to® zastopnik poštnega direktorja, višji sve' nik dr. Kurbus.	.	#
Izlet abiturientov. Soboški abiturien1 so obiskali Dalmacijo ter se po petnajs^ dnevnem bivanju vrnili zopet domov. ”* let je vodil direktor g. inž. Zobec.
Sokolski nastop. Soboško sokolsko štvo priredi v nedeljo, 10. septembra 1 svoj javni letni nastop.
Ljutomer nujno rabi vodovod
Naša prleška metropola, ki je kultufjj gospodarsko in narodno središče Pr'e.‘ je, ima še mnogo nedostatkov. Mesto & ma vodovoda. S pitno vodo je mesto # slabo preskrbljeno. Vodnjaki so slabi iz večine vodnjakov je voda zaradi natega okusa skoraj neužitna in jo raw le za pranje in napajanje živine. L Občina ima sicer na vzvišenem majhen rezervoar za pitno vodo. Od 1 ga rezervoarja so napeljane cevi vj ali štiri javne studence, kamor skoraj vsi prebivalci mesta po vodo. 'l teh pipah je včasih velika gneča, takoj mora človek dolgo čakati, da dobi v#1 V slučaju požara bi bila za mesto P tastrofa, ker ne bi imeli dovolj vod« ^ gašenje. Rezervoar bi bil kmalu pra^ Globetka in Ščavnica sta predaleč, da od tam dobili vodo za gašenje.
Vodovod je gospodarski problem tomera. Rezervoar, ki sedaj oskrbuj* vodo omenjene javne studence, bi se ^ ral povečati. Najti bi se morali novi ri, ali pa na umeten način črpati vodo1' globine, jo filtrirati in potem napeljati ^ dovod v posamezne hiše, kakor imaj0^ že naši trgi, dočim Ljutomer kot flrt5 tega nima. Na ljutomerskem slavij kolodvoru sploh ni pitne vode in jo & važajo tja v sodih. Ta voda je vedno^ pla in sploh ni pitna.
Marsikdo bi si dal na lastne stro»f napeljati vodovod v hiše in občina bi ko letno pobirala za vzdrževanje vo^ vodnih naprav primerno vodarino, ka*8' ro bi vsak rad plačeval. Ta problem P1'*' skrbe mesta z dobro pitno vodo je tr®“ vzeti v pretres in realizirati.
1
Servus prijatelj. Kako je, potrebuješ ^ denarja?
— O, hvala ti. Imam dosti.
— No, če je tako, mi pa ti posodi-
— Strašno je tol Vsak dan naj^ kakšen tvoj las v juhi!
— Ti me ne ljubiš več! Dokler se vzela si pa hotel imeti vse moje ^ vsak večer...
* *
Gospod barou je kavalir. In ______________
Nekoč se je napil in sluga ga je pod pazduho domov. Spotoma se je bairj spotaknil ob nekega pijanca, ki je kraj pota. Ko se je pobral je dejal s.*u|j
— Nasloni me na zid in pomagaj pijaui svinji na noge.
MARIBOR 2139
Janko Furlan
8
»Ker si tako dober,« ga poboža po obraz«.
»Kdo ti je to rekel?«
»Jaz vem. Pa tudi mama iti drugi... Vsi vemo.«
»Kdo pa bi rad delal take balončke?«
Jaz, jaz, jaz...«
• »Pa stopite sem, da vas spoznam!«
- In se jih oddvoji precejšnja gruča.
Atek jih šteje in opazuje. Nekaj razmišlja, vsi .čutijo to. Zato je tišina.
Takoj za tem se pojavijo pred deco raznovrstne slike. Spodaj je velika knjiga, deček jo vneto prebira ... Sledi druga, tretja...
»To bi rad... kaj je to?« opaža in izprašuje manjša skupina, ki se pri tem prerije k ateku.
Naenkrat se zasliši lepo petje, otroški glasovi, godba. Le nekaj jih posluša z velikim zamaknjenjem. Tudi ti si psiholog dobro zapomni in nekaj beleži.
Ves ta prizor opazuje gospod Zemlich skozi okno čakalnice. Nepremično zre v dečji zbor, maja z glavo in se smehlja. ->Ta medsebojna povezanost... ta bližina med deco in odrastlim možem!... čudovito!... Srečna deca. k! io svet tako
razume!
Gospod Zemlich!« ga pokliče vodnik. Sociolog se okrene od okna in zapazi za seboj gospoda Grudo. »Mi je žal,« reče ta, ko ju vodnik predstavi, »da ste čakali name tako dolgo... Zadržal sem se z deco.«
»In se ž njo zabaval ter jo menda študiral. Sem videl in se tudi sam zabaval. Hvala Vam, gospod psiholog!« odvrne gospod Zemlich.
»Tako? Me veseli,* dostavi psiholog in se prostodušno nasmehne.
»Blago bitje,« si reče gost, ko motri stasitega moža, napram kateremu je on, ki ga tudi ni malo pritlikav. Košati glavi z visokim čelom in ravnim nosom zelo zelo pristajajo velike sinje oči. Široko-pleč je, slok, okreten.
»Hvaležen sem mojemu vodniku, da me je privedel semkaj,« reče sociolog.
»Hm... le nekaj malega boste mogli videti... samo nekaj.«
»A to je nedvomno pomembno, ker je posvečeno malim.«
»Res, samo njim,« odvrne psiliolg z vidnim zadoščenjem.
Komaj to izreče, potrka nekdo na vrata
in takoj za tem stopi v sobo lep kodrav-čak in se zakadi v ateka.
»Jaz ti nisem še povedal, da bom že-nir.«
»Boš, boš Bomo se že o tem pogovorili.«
Deček ga zaupno pogleda in odide.
»Taki so, vidite! To je najlepši svet... Ampak Vam se najbrž mudi.
»Prosim!« Odipro se stranska vrata in stopijo v veliko sobo z nenavadnimi aparati. Psiholog razlaga: »Vse te igračke so dobre stvarce, komplicirane, a vendar enostavne... Tegale konjička imajo poglavčki zelo radi. Hitro ga zajahajo, pograbijo za uzdo in ... hi-hi-hi. Ne zavedajo se, da je v tem hipu že registrirana stopnja zdravja njihovega živčnega tkiva. Nekaterim pa ugaja vožnja s tem vozičkom, ki ga morajo sami krmariti, to se pravi izpostaviti se registraciji ... Tole določa prisotnost duha ... to malo kolesce vztrajnost... V tej kamrici merimo otrokova nagnjenje, kar traja razmeroma največ časa...«
Stopijo v sosednjo sobo. nekako came-ro obscuro. »Tukaj pade usoda otroka, ker so namreč registrirane vse prejšnje analize. Otrok se pa trenutek poigra na tem sedežu . . . rahel stik s temi stikali omogoči točno sliko njegovega možganskega delovanja in proces je završen.
»In kaj je z vsem tem dognano?«
0
»Z gno besedo: otrokova notranjost.^, podlagi katere zavzame vsak svoje P merno mesto.«
»Se li to dognanje krije s poz«e)i praktičnim udejstvovanjem otroka?^ ^ »Prav redki so nasprotni primeri. . pa jih je pripisati kateremu duševfl®™ pretresu med tem časom.«
»Ali preiščete vsakega otroka?« a, »Ni treba, ker so dispozicije šnjega odstotka otrok zelo očite in rejo to, kjer treba, s posebnimi ap> določiti okrožne stanice same.
Naša psihotehnična okrožja so ljena na deške in dekliške preskusa® r vode.«	v
»Imam vtis, da se deca teh apafa nič ne boji.«	\0
»Res je pogumna, smela, večkrat ^g, drzna. To je njena splošna poteza, k* p veku ugaja, zlasti ko je deca dobr?ji)0 iskrena. O njenih vrlinah in hibah h*1 f zbranega mnogo zanimivega gradiva-^ »Kaj z otrokom po dovršeni an »Gre v zavod kjer se vzgaja sYre?-zmožnostim primerno in seveda plačno.«
»Kakšen je rezultat v duševne111 strojenju?«	.
»V odstotkih povedano: 98 otrok polnoma zdravih: od teh je 75 te£3tiC 8 umetniško, 5 znanstveno. 10 111e usmerjenih.«
ŠL&ftimivosii
Grozna dejanja v samota! sibirski vasi
Zenske so 20 let same gospodinjile — Pomorile so vse moške pa tudi dojenčke
. Pod znožjern Sajanskega gorovja v Siriji, v kotu močvirne doline so nedavno Akrili naselje tridesetih bornih koč. V Vas ie prišel sovjetski uradnik, k; ga je nanesla v dolino.
Senzacija te vasi je, da so v njej živele same ženske. Ko je uradnik neko vaščan-Povprašal po imenu kraja, je odgovo-?.a’ da je vas ploh brez imena.« V, njej žive same vdove.. Vse sovražimo moške. Kadar jih »o.. „
več ne potrebujemo, jih ubije-
, -P.rečudni kraj je postal naselje vdov že akrat, k0 so odšli možje na vojno. Ne-ega dne so prišli kozaki in odgnali mo-Ke. Doma, so ostale ženske. Same so ora ’ sejale, kosile redile živino, sekale dr-a in opravljale sploh vsa dela. Kmalu so ^videle, da lahko tudi brez moških odijo življenje daije. Še več, prepričale <?• ?e> da šo ti prej postopali z njimi ka-s sužnjami.
- Zensko naselje je soglasno sklenilo, da v e bo nikoli več dopustilo moškim do i blasti. Iz svoje srede so si žene izvolile I
neko Sofijo Savarino, ženo prejšnjega | Moški, ki so zašli vanjo, so sprva lahko načelnika, ki je odšel na vojno. Savarina 1 svobodno izbirali med ženskami, Ijubim-
je prevzela poglavarstvo, vse moške otroke je dala pobiti. Niti ena mati se ni branila, vse so bile složne pri odstranitvi bodočih »tiranov«.
Po revoluciji se je vrnil v vas edini mo ški — Savarin mož, bivši načelnik. Mislil je, da bo spet zavladal, kakor nekdaj, toda zmotil se je. Zena ga je sprejela samo kot drugi spol, ko je pa začutila, da je mati, je moža zasovražila in mu s sekiro razbila lobanjo.'..
Sofija Savarinova je gospodarila dalje v vasi na zadovoljstvo vseh žensk. Vsaka izmed njih je bila pripravljena, da bo s svojim možem ravnala prav tako, če se bo vrnil. Toda nihče več ni prišel, vsi so pomrli nog ve kje. Zašli so v vas razni begunci bele in rdeče armade, ali nihče od njih ni ženskega kraja- več zapustil. Ko so se amazonke naužile strasti, so ljubimce kratkomalo pobile.
Tako je ostala vas svetu nepoznana.
kali z njimi, dokler niso neke noči podlegli v krvi. Žene so skrbele, da je ostala pri življenju le ženska deca, moške otroke so sproti pomorile. Dvajset let je trajala ta navada, vse ženske, posebno mlade ,so smatrale takšen način življenja za priroden.
Sovjetski uradnik je odšel iz vasi brez besede. Kmalu se je vrnil s četo vojakov. Vso vas so postavili pred sodišče, vse so priznale svoje zločine. Sama poglavarka, Sofija Savarina je umorila 19 mož, k njej so se zatekale tudi ostale ženske, da jim je odstranila može, ker je bila močna in surova. V nekem zapuščenem rudniku v bližini vasi so našli cel kup okostij pobitih mož in moških dojenčkov.
Moskovski listi poročajo, da so zlobne sibirske amazonke prepeljali v zapore mesta Jima. Komisariatu v Moskvo je pa bilo poslano izčrpno poročilo o nenavadnih doživljajih daleč v Sibiriji.
POROKA POD ZAŠČITO POLICIJE
V New Yorku se je neki 601etni možakar poročil s 161etnim dekletom. Preden je nenavadni par prišel v cerkev, se je zbrala pod zvonikom velika množica radovednežev. Ko je ženin prišel z nevesto pred cerkveni vhod, je množica tako pritisnila za njim, da je v gneči izgubil nevesto. V cerkvi je bil tak nemir, da se je duhovnik upiral, izvršiti,poroko. Medtem so se ljudje pod zvonikom stepli, prišla je policija z gasilci in razgnala ljudi, nakar se je poroka šele lahko končala.
PORAST KULTURE SOJE
V Evropi so zadnje čase vsejali rrmogo več soje. Že 3000 let poznajo na Daljnem vzhodu sojo, ki jo štejejo med pet »svetih rastlin«. Leta 1908 je prišel prvi transport soje v Evropo. Učenjaki so preiskali njeno snov in dognali, da je zelo redilna. 1 kg soje zaleže glede na hranljivost za 2 kg teletine ali 58 jajc! Soja je industrijska surovina za proizvodnjo mila, sojino olje služi za proizvajanje margarina, ostanek je izvrstna hrana za živino. Nemška pristanišča imajo več tovarn za predelavo soje in so največje v Evropi. Nemci so tudi vzgojili vrsto soje, ki ji evropska klima zelo prija. Zdaj jo v večji meri goje tudi v Podonavju in na Balkanu.
»Mama, v kuhinji je tuj mož in poljublja Qaso Marijo!«
..*Ne, to je strašno; takoj moram v ku-
, “Mama, saj sem te samo potegnil. V -s,“taji ni nobenega tujega moža, naš °cka!«
K	*	*
r„t*roja£: — Plačajte mi vsaj del vašega ^Una.
. °lUdent: — Ne morem. Prav letos nam -Predaval profesor, da je v narodni ^ »Horniji obročno odplačevanje največje
O
jjJftdaik; _ Sele osem dni ste poročen, pa ■soie*6 dvakrat pretepli svojo ženo. < Ob-K?. ste na mesec dni zapora!
Kako morate hiti tako brez-
srčen 1
Dok, .gospod sodnik, da nama hočete medene tedne:..
Kaj ste danes ‘ tako	utrujen,	gospod
Kaj bi ne	bil.	Ves dopoldan	sem se
^Taj-jal z nekim starokitajskim rokopi-a od poldne do poznega večera sem jjOel opravka s pismom naše kuharice, pre-etl sem uganil, kaj hoče.
. * * .
Srečna mati:	—	Kaj	pravite,	gospod
^'ofesor. Naša	Evi ca je	v 14 dneh po-
težja za četrt kilograma.
‘ rofesor matematike: — No, če bo tako imela v 40. letu točno
■j^edovala, bo
je y, je stric obiskat družino. Vzel °'~nlajšega fantka na kolena in ga Malemu to ni bilo prav. kolebaj te ne veseli, jahati na mojem
Jus
^e, hotel bi jahati na pravem oslu... • ' *
.Mama, kaj mora vse znati dobra
haricav
Kuhati krpati, prati, pomivati.
Uh> le nehajte, raje boni šla študirat
^elco	m°ž	se je čutil zelo priza-
Poi-nP ^0 se mu je že Sesti mesec po - A ro.di1 otrok, tiik -f0,pirite se, mu je dejal hišni zdrav-koin | slučaj se dogaja le s prvim otro-tako!	vam, da pri drugem ne bo
P •	*	*
~ Vse življenje sem ostal 580 '^Ceu in pastir, ker mislim, da je sartu	lažo	zapovedovati, kakor eni
Kako Je mali špekulant postal bogataš
Enajstletni Charles T. Yerkes je nekoč postopal po ne\vyorških ulicah. V nekem lokalu je opazil polno ljudi, bila je dražba. Ob steni je videl deček več zabojev dišečega mila, kakršnega je kupoval za svojo mater. Takoj je uganil, da bi se tu dalo zaslužiti.
Stekel je k trgovcu, kjer so kupovali in ga vprašal, koliko bi mu plačal za zaboje, če mu dostavi toliko in toliko mila. Trgovec se je sprva šalil, toda končno je le obljubil dečku, ker so stalno kupova li pri niem, zelo ugodno plačilo. Deček je stekel. domov, pobral iz .hranilnika ves
denar in hitel na dražbo. Ko so bili na vrsti zaboji mila, jih je mali zelo poceni kupil, v veliko zabavo prisotnih.
— Kako ti je ime? ga je vprašal vodja dražbe.
— Charles T. Yerkes junior! se je ponosno odrezal deček. Hladnokrvno je plačal in spravil blago k trgovcu. Ta se je začudil, ko mu je mali postavil v plačilo 23 zabojev mila.
— Kje si dobil blago? je vprašal trgovec.
— Kupil sem ga na dražbi!
—Ha, tako bi ga tudi sam lahko kupil,
je pol v jezi, pol v šali dejal trgovec.
— Seveda bi lahko, se je odrezal deček, toda, zdaj sem kupil jaz. In vi ste mi dali besedo!
Trgovec je izplačal denar, deček je z zaslužkom hitel na dom. K trgovcu je medtem stopil neki gospod, ki je deček že na dražbi napravil nanj globok vtis. Hotel se je prepričati, če je fantič ravna! samostojno in ne po nalogu drugih. Ko mu je trgovec povedal, kako in kaj je s stvarjo, se je gospod navdušen zavzel za dečka, mu preskrbel lepo službo. Mali Verke-E je napravil kariero, postal je v življenju večkratni milijonar...
Po 18 letih rešen Kajnovega greha
Dne 27. februarja .1021 so našli v vasi Lichtenau v Porenju mrtvega Hermana Langeja. Zločina so obtožili njegovega brata Antona ,čeprav se je ta krčevito otepal bratomora in sumil, da je brata umorila njegova snaha, Hermanova žena.
Sodišče je menilo drugače. Zaradi mla-doletnosti je obsodilo Antona Langa na dosmrtno kazen v prisilni delavnici. Deset let .je trpel Anton na nepriznanem grehu, dokler ga niso, zaradi dobrega po-
l inoA : „	:	i:	---
--,	   O	—Vg«
nasanja 1. 1934 izpustili. Medtem se je ila Hermanova žena znova poročila, An-
ton je iskal dokazov proti njej, toda zaman. Poročil se je tudi on, si ustanovil v Paderbornu delo in čakal dne, ko se bo lahko rešil sramotnega zločina.
Lanske jeseni so pripeljali svakinjo težko bolno na kliniko. Ko se ji je bližala smrt, je poklicala sestro, zdravnika nato pa še sodnega izvedenca in si olajšala vest. Izpovedala je, da je sama ustrelila moža, Anton da je nedolžen. Kmalu zatem je morilka umrla, Antonov proces bo zdaj po 18 letih spet obnovljen v oprostilno razsodbo ...
Mrtva fe v krsti rodila dete
Pri Meinberru na Nemškem so opazili v vodi utopljenko. Potegnili so truplo okrog 42 letne ženske na suho, ga spravili v krs o in zagrebli. Ko je bilo truplo že v grobu, se je razširila vest, da ie bila rajnica v drugem stanu in da ni umrla naravne smrti.
Državno tožilstvo je ukazalo trunlo znova izkopati. Ko so krsto umrle žene odprli, se jim je nudil neverjeten prizor. V krsti je ležalo poleg mrtve matere tudi mrtvo, drobno, a popolnoma donošeno dete....
i Profesor dr. Jungmichl z instituta za sodno medicino na vseučilišču v Q6tdngenu je preštudiral primer in ugotovil, da se ie dete rodilo dva dni potem, ko so mater zagrebli... Preiskava o materini smr i še ni končana. Sodna medicina pozna sicer že nekaj takšnih primerov, ko se je v krsti in temi ood zemljo rodilo dete... Seveda je bilo dete z materjo vred mrtvo, prišlo je na dan pod pritiskom razpadajočega materinega trupa.
Pretresljiv doživljaj mornarja na otoku
podgane. V nekaj tednih so se nadležni glodala tako zaredili, da je bila borba z njimi nekaj strašnega. Olsen jih je na straži* stoje mnogo postrelil, toda golazni je bilo zmerom več.
Živčno uničen se je zatekel Olsen pred podganami v leseno kočo. Izkopal je krog posadil vanj prazne konserve in jih napolnil .s petrolejem. Več dni je prebil v tesni bajti, oblegan od armade podgan, ki so cvilile okrog oglov. Vsak'čas je bil v strahu, da bodo golorepke preskočile petrolejsko zapreko in navalile nanj. Ko je po dolgih tednih snet; prišla križarka ponj, se je posadka dolgo trudila, preden je s strupi pregnalo oblegovalke in rešila iz bajte Olsena, ki ga je bila že sama kost in koža.
Krepak in čil je šel 30 letni ameriški mornar Perrv Olsen na morje, kot betežen, sestradan starček se je vrnil domov. Na ameriški križarki je dospel do Aleutov v severnem Tihem oceanu. Vsako leto postavijo na teh otočkih tri stražarje,
ki morajo skrbeti, da se na njih ne izkrcajo lovci na kožuhovino in drugi pustolovščin žejni ljudje.
Trojica mornarjev, med njimi tudi Olsen, je ostala na otokih sama. Malo pred tem je bila neka ribiška ladja zanesla na otoke
Štiri in dvajset ur so bili milijonarji.
Pro.^i j ....	...	_
O •
'leZt5^ dnevi je nekega franooskega že-ia j ' kesa uslužbenca, krojača, čevljar-p^.modistko doletela nenavadna sreča. 2air.iCar>i so bili k notarju v Saint Na-iijjjj u> kjer so jim sporočili, da jim je ]V|a Va sorodnica, nekdanja plesalka 2jja 'e Jeanne Robin v Sao Paulu v Bra-> zapustila 250 milijonov...
jaio°fa Vese|je v sedmih nebesih ni tra-Srečrv g°' ^ ujetim avtomobilom so se sorodniki odpeljali domov, da bi 2a avW srečo. Krojač je takoj naročil
Uaie:T Vas veliko pojedino na prostem, dobu; na°krog ni bilo po tem pirovanju Nobene steklenice alkohola več,
vse so gostje popili. Po vseh gostilnah so pili in jedli na račun srečnega milijonarja, dokler niso bile vse shrambe prazne...
Tudi ostali niso bili v 'nenadni sreči zmerni. Železniški uslužbenec je pripravil hlev za najboljšega dirkalnega kon:a, čevljar je v Saint Nazaireu naročil prekrasen avto, modistinja je naročila karto za pot okrog sveta. 24 ur je trajalo nebeško veselje, nato so se podali štirje srečni dediči spet k notarju, da bi izpolnili potrebne listine.
Tu jih je zadel prvi h>aden tuš. Izvedeli so, da ne. gre za 250 milijonov frankov, temveč prav toliko brazilskih rei-
sov, kar pa znaša, preračunano po valuti, le 300.000 frankov... Od tega je odpadlo 50 odst. na brazilsko državo kot davščina, dalje je odtegnila precej tudi Francija, tako da je ostalo dedičem končno le še 40.000 frankov čistih ...
Ker so »srečniki« hiteli z objavo svoje dediščine v listih, se je prijavilo še 15 sorodnikov, končno je prišlo na vsakega le 200 frankov. Avto, dirkalni konj in potovanje okrr eta je padlo v vodo. sanje milijonarjev so splahnele, krojač pa, ki je že vnaprej najel za svoj milijon pojedino, bo moral več let trdo delati, da bo poplačal račune...
V orehovi lupini čez Atlantik
V ribiški luki Newlyn v Cormvallu na Angleškem je pristala komaj 9 m dolga jadrnica, ki jo je vodil 55!etni Frank Ed-ward Clark iz Porthmountha, mož je sam že dvakrat preplul Atlantik, 10.000 milj. Na samotno pot se je spustil lani, ko je odplul iz Anglije in dosegel 10. decembra Kubo. Blizu Bahamskih otokov bi bil kmalu postal žrtev viharjev. Šest dni in šest noči so vrtinčili valovi malo jadrnico po razburkanem morju. Vse knjige in dokumente mu je pometalo v morje, zato so ga na Kubi aretirali, na intervencijo angleškega konzula pa izpustili. Letos je 33 dni jadral k Amerike na Angleško.
— Mama, ali so to rokavice za krave?...
Zenski kotiček
Pomoč bednim materam
Precej je bede v mestih, a koliko bede je na deželi, zlasti med delavskimi in viničarskimi sloji, tega si niti misliti ne moremo. To je beda, katere ne vidimo. Naj-bednejše so matere. Skoraj vsako leto se rodi otrok. Prvi porodi potekajo normalno, toda pri naslednjih se že kažejo posledice materine izčrpanosti in življenja v vsestranskem pomanjkanju. Živeč po osamljenih hribovih nimajo te matere v pomoč niti izkušene babice, še manj pa zdravnika, da, pogosto niti človekoljubne sosede. Pravočasno ne gre v porodnišnico, misleč, da bo potekel porod normalno, kakor vsi prejšnji. Ko pa nastanejo komplikacije in je vsak trenutek dragocen, ni na razpolago prometnega sredstva, s katerim bi se dovedlo zdravnika, ali pa odvedlo mater v bolnišnico, in posledica je navadno ta, da ostane pod bedno streho kup nebogljenih sirot.
Ako pa novi zemljan srečno prijoče na svet, ni za njega ne prostora ne hrane, dojiti ga pa izčrpana mati pogosto tudi ne more. Pri hiši ni ne ene pleničke, saj ni bilo časa misliti na take stvari. Oče in mati sta stalno na delu, katero ne vrže nikakih dohodkov, ko se pa vrneta, je dovolj skrbi s tem, kako iz praznih rok napolniti želodčke še živečih otrok.
Torej v teh bednih kočah po naših hribovih žive res prave matere — mučenice. V mestih je taka stiska v stanovanjih, in vendar stoje marsikje škatlje in zabojčki z otroškim perilom. Ali bi ne bilo dobro, če bi se tako perilo oddajalo na nekem gotovem mestu v dobrobit tem revam? In koliko je brezposelnih zdravnikov! Ali bi ne bilo pametno, če bi se jih poslalo nekaj tudi v kraje, ki so oddaljeni od prometnih virov?
Moja garderoba za plažo
Mnogim izmed nas pomenijo višek poletja oni dnevi, ki jih bomo preživeli ob morju. Že od zgodnje pomladi naprej se vrte po ženskih glavicah skrbi, kako bi si čimbolje izpopolnile svojo garderobo. Baš pri tem najvažnejšem vprašanju pa navadno ustrele velikega kozla.
Na kratko povedano, ne znamo si urediti garderobe, ki bi nam vsestransko služila v obmorskem kopališču. Vlečemo s seboj dva do tri natrpane kovčke cunj, &o pa se znajdemo ob morju, šele spoznamo, da nimamo kaj obleči, šele izkuš-aja človeka pouči. Vsem onim, ki si še lomijo glavo, kaj vse bi vlekle s seboj, bodi v tolažbo povedano, da lahko spravijo v srednje velik kovčeg vse, kar bodo ob morju resnično rabile, vso ostalo navlako pa naj puste doma, ker si bodo s tem prihranile mnogo jeze z nosači, ki naravnost odirajo nič hudega sluteče potnike.
Torej kaj si bomo nabavile za obmorsko letovanje? Nekaj perila, a ne preveč, ker ga večinoma rabimo samo zvečer, dve kopalni obleki, dva šortsa s kratkimi hlačkami (enega za plažo, drugega za izlete), kvečjemu eno športno obleko ter 3—4 lahke, prikupne, a ne izrazito večerne obleke. Za vse najraznovrstnejše športne in druge dnevne obleke ne najdeš niti prilike, niti časa, da bi jih oblekla. Zelo pripravne pa so temnejše dolge hlače. Ne mogoče zato, da bi se ves ljubi dan postavljala v hlačah po pristanišču, nego zato, ker naše obmorske kraje naravnost preplavljajo muhe in komarji, ki te lahko obžro do krvi, ako nimaš nog zavarovanih z dolgimi hlačnicami. Brez dolgih hlač je zvečer sedenje v parku, ob obali ali v kavarni na prostem skoraj nemogoče. To je torej glavni del garderobe, vse ostalo je stvar volje in okusa.
čajne debele srajčke, nekatere pa jih še celo povijejo, nato pokrijejo s flanelasto odejico, kateri sledi še čipkast ali svilen pokrivač. Na glavicah nekaterih malih revežev pa najdemo še kapico, tako da kar zevajo od neznosne vročine. Ker sta pa sonce in zrak človeškemu telesu zelo koristna, odstranijo nekatere mamice z vozička še streho, in tako se izpremeni sicer najsrečnejše bitje na svetu v največjega trpina.
Ali te matere ne pomislijo, da je dojenček prav tako človek in trpi pod raznimi neprijetnimi vplivi prav tako kakor odrasli ljudje, ali pa mogoče radi svoje nežnosti še bolj? Razliko med toplino v materinem telesu in zunanjo toplino je prebolel že tekom prvih dveh ali treh mesecev. Z dojenčkom nad to starostjo pa je treba pričeti postopati kakor s človekom, ki živi, čuti in trpi. Torej proč z vso navlako, da bo prišel do dojenčkovega telesa zrak, ki je itak dovolj vroč. in mu bo bolj koristil nego vse srajčke, kapice, povoji in pokrivači.
katero vmešaj malo kisa in 3 žlice aJOjs Kadar je dobro prevrela, jo daj s Pri! nimi žemljami na mizo ali pa vkuo«J testenine.	n
Telečja obara z zelenim gralioni. v primerno kozico 2 žlici presnega mas Ko se speni, prideni drobno zrezaneg peteršilja in 1 ‘/2 kg na koščke zrezane* telečjega mesa od prsi ali vratu in soli Ko je meso že precej Pr.ePrS?®|8 ga potrosi z žlico moke ter zalij; ko ista pri mesu speni, zalij z govejo Ju“j|
in prideni še 1 1 že prej v presnem
Vlagajte čimveč kumare!
Sedaj, ko je kumare povsod v izobilju, ne predstavljajo nikake posebnosti, ker je pač tudi druge zelenjave povsod dovolj. Toda pomislimo samo na zimo, ko sveže zelenjave ni, in so naši jedilniki prenatrpani z mesno hrano. Kako se prileže k dobri pečenki ali k narezku hladna, okusno vložena kumarica! Ob takih prilikah se šele mnoge gospodinje spomnijo, da so pozabile vložiti kumarce, ali pa z grozo opazijo, da se je vsa vložena zaloga pokvarila.
Zakaj? Vzrokov je lahko več. Predvsem lahko pokvari kumarce kis, zato je najbolje, ako kupimo v trgovini nalašč v ta namen pripravljen kis, katerega pa moramo pred uporabo prekuhati. Izberi male, trde in zdrave kumarce, jih preko noči
dobro nasoli, drugi dan pa temeljito izbriši s čisto cunjo. Popolnoma osušene zloži v suho steklenico ter jih zalij s prekuhanim kisom. Nobena kumarca ne sme gledati iz kisa. Kozarec pokrij ali zaveži. Razne dišave, ki se prekuhavajo v kisu, so le stvar okusa in nimajo vpliva na to, kako se bodo kumarce držale.
Tudi dojenček trpi vsled vročine
Nastopili so vroči dnevi, ko vse vzdihuje in išče sence, bodisi človek ali žival. Naše mamice pa v tem času rade pozabijo na svoje male nebogljenčke. Položijo jih v voziček na pernico, na kateri je že itak dovolj vroče, ga oblečejo v obi-
Kuhinja
Rezanci s svinjino. Skuhaj široke rezance iz 2 jajc, 1/21 moke in vode. Kuhane odcedi; medtem pa zmešaj Vi 1 kisle smetane, 3 jajca, 2 žlici drobtin in majhen krožnik ali 1 pest kuhane in drobno zrezane svinjine, prekajenega mesa ali šunke. Zdaj dodeni še rezance, vse še enkrat premešaj ter deni v s presnim maslom ali mastjo namazano in z drobtinami^ potreseno kozico. Vrh pogladi, prideni še en košček presnega masla ali malo skodelico smetane in lepo rumeno zapeci.
Krhke preslicc. Mešaj, da se dobro speni, 14 dkg presnega masla, 7 dlcg slad^-korja, 1 rumenjak in pol jajca, pa malo limonove lupine; v to zamešaj 21 dkg moke ter testo še rahlo gneti na deski, potresi z moko. Zdaj naredi majhne prestice, jih pomaži z ostalim jajcem, potresi s kristalnim sladkorjem in sesekljanimi orehi ter speci v precej vroči pečici.
Mešana čokoladna torta. Stolči v kov-niku 31 dkg mandeljnov, toda primešaj jim vedno nekaj kapljic beljaka in limonovega soka. Mešaj 21 dkg presnega masla in mu primešaj posamezno 9 rumenjakov in vsakokrat malo mandeljnov, potem 21 dkg sladkorja, limonove lupinice, malo drobno zrezanega citronata, cimeta in vanilje. Primešaj trd sneg iz 9 beljakov in s tem vred 7 dkg ribane čokolade. Vse deni v model, namazan z maslom in speci. Pečeno torto oblij kakor hočeš.
Jagodova pijača. Skuhaj 30 dkg sladkorja, politega s Vil vode. ga očisti ter vlij še vrelega na 1 »/21 izbranih jagod in pusti, da stoje pokrite pol ure. Nato jih 1 precedi, prilij 11 dobrega rumenega vina i ter postavi na led. Preden daš na mizo, lahko priliješ po okusu še dobrega_ vina ali samo precejeni sok rahlo ožetih limon. Uporabljaj jo s kislo vodo ali sodavico, lahko pa tudi z navadno vodo.
Dobra vinska pijača. Deni v snežni kotliček 1 kg sladkorja, Vi 1 vode in precejeni sok 7 rahlo ožetih limon. Ko se sladkor raztopi, zamešaj vanj od */» beljaka sneg ter mešaj na ognju, da zavre. Nato ga pusti še nekaj časa na kraju štedilnika, ( da počasi vre in se očisti. Potem poberi j pene in prilij Vi 1 črnega vina; ko tekočina zavre, jo precedi. Nato jo postavi na | led in hladno uporabljaj.
I Smetanova juha. V lonec deni 2l[t 1 vo-' de; osoli jo, prideni lorberjev list m malo I kumne. Ko zavre, dodaj V21 kisle smetane, v
praženega zelenega graha. Rahlo preincšaji pusti nekaj časa skupaj, da vre, pa*daJ praženim rižem na mizo.	.	..
Ali pa napravi obaro kakor _ prej deni namesto graha nekaj na listke: zanih, s presnim maslom in peteršuJe spraženih gob.	.
Volovski jezik s poljsko omako. Nared* bedo praženje iz presnega masla in ke zalij s črnim vinom, prilij dve ~ juhe, dodaj žlico opranih rozin in ' grozdičev, žlico olupljenih in stolčeni mandeljnov, dišave, limoninih lupinic “J toliko sladkorja, da bo sladko. Ko^ : haš svež volovski jezik in ga olupiš, haj ga še 1/J ure v tej omaki. Potem 6 zreži, zloži na krožnik ter vlij nanj ©s • omake; ostalo pa daj posebej v skodeli na mizo.	JI
Riževe palačinke. Napravi in speci kefe kolikor mogoče tanke palačinke. SkuMl v mleku pičlo l/s 1 riža. Hladnemu P”S mešaj 1 jajce, 2 žlici sladkorja, n1.3'." vanilje, košček presnega masla in par sladke smetane. S tem namaži ”
vsako poševno čez pol prereži ter j®| zloži v pločevino tako ,da sloni ena
\To(rv i i V» rvnlii c ^rrHianim liliC
drugi. Nato jih polij s žvrkljanim „ in smetano, jih postavi v pečico, da £ rumeno zapečejo, potem pa deni na kvo* nik ter daj na mizo.
Praktični nasveti
Kako odstraniš madeže iz belega atlas*'
Cisto belo vato namoči v pogret špi| in z njo drgni namazano mesto. Mad* zelo hitro izginejo. Čevlje iz atlasa, 9 katerih se nahajajo madeži, lahko na I* način hitro očistimo, in sicer tako, ^ so videti kakor novi.	ijgj
Madeži od kave. Madeže od kave sp^V vimo iz perila, če ^mešamo jajčni menjak z glicerinom in jih s to zmesjo ® mažemo in potem v mlačni vodi izpere*« ter še mokro perilo na drugi strani p° £ kamo z likalnikom, ki ni pregorak. cerin popije čreslovino kave in maščol^ mleka, ne da bi barvo blaga pokvaril. Madeže od črne kave odstranimo iz sVj lenega blaga, če jih operemo z vodo,.^ I smo ji dodali nekaj govejega žolča. M* j deži od bele kave se dado izprati tutli _ bencinom ali pa z razredčenim amon*j jakom. — Iz raznega blaga se dajo kavij* madeži odstraniti tudi na ta način, da J1? izberemo z vodo in z milom. Ce ne nejo, jih izperemo v slani vodi (n& 1 vode 50 gramov soli).	.
Da se mleko ne prismodi, naj '<e \ dene nikdar vret v suho posodo, ;inVP^, lonec ali kozico v kateri je bila dal^e ca*j. voda, ali pa v tako posodo, ki se J poprej dobro namočila v vodi.	^
Močna nit. Nit postane močnejša, jo namočiš v vodi, v kateri je raztopM« nega nekaj galuna, in jo na'.o posuši^
Šnaženje zlatega ali srebrnega nakit®.. dragimi kainni. Vzami v skledico droimf® žaganja, ga dobro razgrej na štediln'*: ali kakem drugem plamenu. V vrocj* daj uhane, prstane ali kaj drugega, kar1!”, češ očistiti, in nalahno drgni z vren' žaganjem, potem pa očisti s krtačico. kro umivanje dragih kamnov, kakor % man tov, briljantov itd. škoduje čiste®' blesku.
VACLAV PROKCPEK:
32
Zena in semlfa
(Roman dvojne ljubezni)
In Martin? Temu se vrača zopet mladost, ta je zopet tak, kakor je bil nekoč.
Že spet je povsod prvi, vsa strnišča te pooral in končuje z jesensko setvijo. Kakor takrat, ko je bil še fant, je zopet v ospredju vsega početja v občini, prav zdaj organizira skupno kupovanje mleka, hodi na sestanke, kramlja s sosedi, računa, govori.
Postal je zopet dečko, nič ga ne muči in boli, tudi po otrokih je spfct zahrepenel in si dejal: Pet jih bova imela, ali pa sedem, kakor je bilo nas. Niti zapuščenega se ni več čutil, saj vsak drugi dan dobiva pismo od Marije in on ji prav ‘.ako •»gosto piše, globoko v noč. In ves nestrpen je. Komaj odloži žlico, že spet hiti ta delo.
Njuna pisma se spreminjajo v eno, amo poveličevanje življenja. In Martin iošilja Mariji v pismu cvetove z onih iveh jablan. In čudno je končal neko voje pismo: In narava in nebo in vsa emlja je z nama, niti ne veš ne, kako se eselim, kako se nama bo vse razcvete->, ko se vrneš, moja žena Marija.
Toda ni bilo samo oesmi. bila ie tudi
skrb.
Naložil je recimo voz pšenice in ga peljal v ponedeljek na trg. Toda ni prodal. Enostavno ni bilo kupcev, niti veletrgovca Omstein niti Galiath nista kupovala. Hodila sta po tržišču sem in tja in bredla z rokami po žitu, toda samo zato, da bi kmete premotila: kaj naj kupujeta, niti zastonj letos nočeta žita, polna skladišča ga že imata.
In kmetiči postajajo ob svojih vozovih in vrečah, nezgovorni, škilijo drug po drugem, kakor da bi se hoteli med seboj vpraševati, kaj naj počno, zdijo se sami sebi kakor prosjaki.
Okoli poldne nalagajo vreče nazaj na voz in se vračajo domov. In pred očmi imajo dražbene oglase na črnih deskah in vedo: če niso prodali žita, bodo morali prodati konja ali kravo.
In Martin je spadal med te bednike. Marija o tem ni ničesar slutila, spominjala se'je vseh Zapotočanov in z radostjo mislila na nje.
In Martin si misli, ko stoji pri svojih vrečah: Ce bi se dalo z žitom kupiti njeno zdravje, bi ga prodal vsega do zadnjega
zrnja. Saj bi zopet zraslo in dozorelo. K njemu pristopi nekakšen mlad gospod, daje razvezovati vreče, pregleduje zrna in ne da bi Martina vprašal za ceno, jo določuje sam. »Osemdeset dinarjev meter-ski stot.«
Kmetič Podboršek ne kljubuje, saj niti ne misli zahtevati več. Molči tako, kakor je molčal vedno, kadar je mislil na svoje težkoče. Kakšno malenkost mu ponujajo, si je mislil, te cene ne more sprejeti, saj je kakor miloščina. Potem pa se mu stisnejo ustnice — za Marijo mora spet plačati sanatorij ... In prodati mora pšenico kakorkoli.
»No, dam vam devetdeset«, je dejal mladi mož, ko je še enkrat pomel pšenico med prsti. Martin je pokimal in sam po*-maga zlagati vreče.'
Potem gre v pisarno, da bi mu izplačali. Namesto treh tisočev, s katerimi je računal, nima niti cela dva. Spomnil se je, po čem je moral sam plačevati žito za letošnjo setev, in trpko ga je spreletelo. V njem je pravično ogorčenje. Toda spomnil se je na včerajšnje Marijino pismo: Ko pridem domov, boš videl, kako nama vse vzcvete in poraste...
Veruje njenim nadani. Tiha radost je ožarila njegov obraz. In pelje se domov. Toda skrb se hitro vrne: poslati mora denar v sanatorij, pa naj ga vzame kjer hoče. Kravo prodam, si misli, in pošljem —
kaj naj drugega storim? Kaj poreci® ljudje? Kaj oče? Ne, z nikomur se ne posvetoval, na nikogar se oziral, vel11'
kaj mi je storiti.
In ustavi se v gostilni ob cesti. 0°s' ničarki naroči:
,(i!<
ni)
»Ko pride mimo Kalvah, mu recite. n se oglasi pri	meni.«	#
Kalvah je prekupčeval z živino. ni bil goljufiv mešetar, iz starih kra« , delal mladih, pošten je in tudi sam krt*1 in gospodarji se mu niti ne bojijo dati vali na dolg.
Kalvah je	zvečer prišel.	„
»Klical sl me, Martin,« mu podaja r ko.	j|
»Stopite naprej,« ga je pozval n' gospodar v hlev.	'j
Kalvah je	takoj spoznal,	da	danes	.g
bo kupoval	kakor pa navadi.	^>ozna(jelo
ljudi in vedel je več, kakor se je z
o<J
Martinu.
»Izberite si eno,« se je Martin ob<"n
krav. »Vseeno je, katero.«	,
lilp
tiho Je
Želel sl je, da bi se mu vsaj za NP
prle oči, da bi videl... In samo rekel:	.e|ati,
»Kar jaz delam, bi se ne smelo to veste.«	to
»Tole pri	kraju,	ali	pa	tole	zrav
bi laže prodal,«	je	pokazal	Kalvan.	^
(Nadaljevanje v sobotnonedeljski ®
ljubljanska kreditna banka
Ormož prod vojno
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot centrali in z vsemi svojimi podružnicami, med “Jirni tudi v Mariboru, je eden našili najsta-j,eJsui slovenskih denarnih domačih zavodov, “kozi tri desetletja je njena vloga v slovenskem narodnem gospodarstvu nad vse odlična in vidna, njeno sodelovanje je občutiti elo blagodejno na vseh popriščih, zlasti pa ke obstoječi in na novo ustvarjajoči se 'ovenski industriji, ki potrebuje za zdrav ‘n rakniah kapitalov. Med drugimi je ieri 6na v nas'ednjih industrijskih pod-P'i! v Sloveniji: Združene papirnice Vevče, JJOrieane in Medvode, »šešir«, tovarna klobu-v Škofji Loki, Tovarna verig v Lescah, 'teksta« d. d. v Mariboru, »Sladkor« d. d. v Jubljani, Motvoz in platno, Grosuplje, Sploš-3 stavbena družba v Mariboru, »Papirles« v jubljani itd. Vsa ta podjetja so v preteklem Poslovnem letu obratovala zadovoljivo. V
preteklem letu je bilo poslovanje znatno razširjeno. Bilančna vsota ter številke kreditor-jev in debitorjev izkazujejo znatno povečanje. Nove vloge so narasle od 103 milijonov na 150 milijonov dinarjev, torej za 45% Podjetje je izkazovalo ob zaključku bilančnega leta veliko likvidnost ter 50 milijonsko vsoto razpoložljivih sredstev, število podružnic je ostalo neizpremenjeno. Ker se je pokazala potreba po stalnem zastopstvu v Beogradu kot prestolnici naše države, je LKB pre mestila svojo novosadsko podružnico v Beograd, kjer je pričela poslovati s 1. februarjem 1. 1939. Ta ukrep so sprejeli poslovni krogi nad vse simpatično. Tudi vse podružnice, tako med njimi zlasti podružnica v Mariboru, so poslovale zelo zadovoljivo ter nad vse uspešno. Interesentom so šle vsepovsod na roko ter jim nudile pomoč in pobude za gospodarski napredek.
'Ugosiovanska udružena banka d. d.
Maribor
v MVh0 Anglo-avstrijsko banko je prevzela . Mariboru Hrvatska eskontna banka in se uriižila z večjimi hrvatskimi zavodi ter ka-,neJe ustanovila Jugoslovasko udruženo ban-°. pod katero se sedaj vodijo glavni zavodi Magrebu in Beogradu ter njihove podružni-,e v Mariboru, Sušaku in Petrinji. Opisana *nka je izkazala koncem lanskega leta zelo 1 °voIjno bilanco z aktivo 513,658.071.99 din.
Banko vodi v Mariboru ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, ki vrši vse posle s tu- in inozemstvom. V zadnjih letih vodi uspešno v zelo velikem obsegu eksportno gospodarsko politiko, največ s sadjem ter zelo ugodno vpliva na tukajšnji gospodarski trg. Podružnica je na Aleksandrovi cesti 46, tel. 21-01 in 21-25. Telefon ravnatelja 21-18.
Prva hrvatska štedionica podružnica
Maribor
Gosposka ulica 24
Na dan sv. Marka leta 1913. je padel i Skader Črnogorcem v roke. Zvezni I uradnik B. in že pokojni humski Sever sta zaradi tega dogodka izobesila iz po-sojilniške palače slovensko trobojnico. Posledica tega dejanja se je kaj hitro pokazala. Ves Ormož izven zavednih Slovencev se je postavil na noge. Prava panika je zavladala med »Štajercijanci«, da je bila mestna policija prisiljena, poseči vmes in ko ni ničesar opravila, še orožništvo. Bog ve, kaj vse bi se lahko Ormožancem pripetilo, če bi slovenska trobojnica dolgo ogražala mesto Ormož. Ko je nastopilo orožništvo, smo sneli slovensko trobojnico in jo skrili, sicer bi jo orožništvo kot corpus delicti zaplenilo. Na vprašanje, zakaj je bila izobešena slovenska zastava, smo mirno odgovorili, da sv. Markti na čast, o čemer pa je orožništvo in štajercijanski Ormož dvomil. Že drugi dan nato so zaregljale časopisne strojnice. Ptujski »Štajerc«, po domače »giftna krota«, se je prvi zagnal v Slovence in jih je strupeno napadel. Za njim tedanja »Marburgerca«, »Graška pošta« in »Tagblatt«. Sledila je tudi sodna preiskava, ki pa je ostala negativna. Niso pa izostale posledice v začetku svetovne vojne, ko so sinovi slovenskih mater, ki so bili najeti za ovaduhe, ovajali Slovence. Pritiskali so z vso silo na
orožništvo, da je vodilo preiskavo pri slovenskih družinah, in to iz počertka tako rekoč dnevno. Po dogodku z zastavo je naš dobri in že pokojni sosed v neki gostilni navzočnim gostom pripovedoval, da je preskrbljeno za to, da pride v noči 200 »buršov«, ki bodo Posojilnico razdejali, njene prebivalce Slovence pa premikastili. Ko smo zaslišali to vest, smo poslali žene in deco nočevat v bližnjo kmetsko vas Hardak. Mi moški smo se Oborožili vsak po svoje in bili celo noč na straži. Poprej pa smo brzojavno zahtevali asistenco orožnikov. Brzojavno smo obvestili tudi dr. Korošca. V večernih urah je dospelo 14 orožnikov, ki so zastražili Posojilnico. Napovedan pohod »buršov« iz Ptuja, Maribora in Graza je izostal. In zopet so zaregljale časopisne strojnice, na čelu vsem .prosluli »Štajerc«. Sledila je sodna preiskava, pa ne proti krivcem Štajercijancem, nego proti zavednim Slovencem. Od izvestne strani je bila izdana parola za novi pozdrav: »Heil und Sieg, die Windisohen attf den Striok!«
Neverjetno, pa resnično; nekdanji štajercijanski junaki, danes najboljši Slovenci. zavzemajo zelo lepe položaje, dočhn nekdanji zavedni Slovenci niso tako srečni.	Ivan	Rojs.
2a„rva hrvatska štedionica (Prašiediona) v Uh1 11 Je bila ustanovlj. 1.1846 in je eden Vo7 »alstarejših in največjih denarnih za-p°v v Jugoslaviji.
(ud'0 osv°hojenju jc odprla" svojo podružnico Sp 'v Mariboru, kjer ie krepko posegla v golfsko življenje našega mesta, zlasti s fi-
nanciranjem tekstilne industrije, in ie s tem pripomogla, da je postal Maribor važen industrijski center severne Slovenile.
Tako se mora Praštedioni priznati, da ima dokaj zaslug za gospodarski razvoi Maribora, kar ji je pridobilo simpatije naše narodne javnosti.
Kdo bo pomagal kmetu?
VREMENSKE SILE, DAVČNI RUBEŽI, ŽIVINSKI TRG, NOV VINIČARSKI RED VNOVČEVANJE PRIDELKOV, CENE NJEGOVIH POTREBŠČIN ITD. — VSE
UDARJA PO NJEM!
Tako vse kulture zaostajajo
Tekstilna družba z o. z. Košaki
lin[)^Vaia bombaževe tkanine, pol štofe, mo-'na * oksforde, lincer gradle itd. Tovarna bvod no barvarno in apreturo. Svoje pro-e razpošilja po celi državi na splošno
zadovoljstvo vseh konzumentov. Podjetje se vedno bolj izpopolnjuje in modernizira. Letna kapaciteta je milijon metrov raznih tkanin.
Mirim tovarna čokolade, Maribor
Za 1923 ustanovljeno domače podjetje jnJ2enia. danes vidno mesto v čokoladni lutistriji Jugoslavije. Tovarna izdeluje na «311 okoli 2000 kg čokolade, čokoladnih
, • «.	»uuu	Kg cuK.oia.ae, cuKuiauum
onbonov, kakaa ild. in uživajo vsi njeni jdelki po svoji odlični kakovosti naj-°ljši sloves. Tovarna je v vsakem po-Sledu moderno urejena, v higienskih na-
pravah pa naravnost zgledna. Podjetje, zaposluje 20 administrativnih, komercialnih in tehničnih nameščencev in 210 delavcev, vse samo domače ljudi. V arhitekl-tonski sliki mesta Maribora pa predstavlja lično, gradiču podobno poslopje tovarne „Mirim“ na Meljskem hribu eno najlepših točk.
! JUNIJU SO SE POVEČALE VLOGE HRANILNICAH ZA 17 MILIJONOV DIN.
ni,° Podatkih Zveze jugoslovanskih hra-prj v Ljubljani so narasle v juniju 1939 nic f slovenskih samoupravnih hranil-6644 v*oge na knjižice za 7,5 milj. na Ha 4 tn^" v te^°čem računu za 9,7 milj. 17	®	milijona in skupne vloge za
Za' I-7® na 1-133.167.972 dinarjev, torej n več kot \%%. Vloge na knjižice so . sle Pri 14. v tek. rač. tudi pri 14.
skupne vloge pa celo pri 16 hranilnicah, torej pri večini. Tudi število vlagateljev se je pomnožilo pri večjem številu hranilnic, namreč število knjižic pri 14, število tek. računov pri 8, skupno število vlagateljev pa pri 13 hranilnicah ter znaša sedaj 131.701.
Te prav razveseljive številke dokazujejo, da so se vlagatelji naših denarnih zavodov že pomirili in prinašajo zopet svoje vloge v večjih zneskih v denarne zavode.
Spomladi smo se skoraj utapljali v povodnjih in poplavah, mnoge uničene sadeže smo naknadno zasejali, za to potrebno semensko blago za visoke cene kupovali, morali opravljati v istem namenu po dva- in večkratne posle, po večini še te brezplodno. Mnogo, kar ni bilo poprej zgnilo, hira zdaj vsled suše. Dež je zemljo namočil le en do dva prsta debelo.
Krompir, ta naš drugi kruh, noče vzcveteti in podzemeljski gomolji zato ne morejo razrasti. Koruza prične veneti in se sukati. Okopavine, lačne vode, ostajajo s svojim stebličjem nizke. Fižol, čeprav že drugič posajen, rjavi in se suši. Žita, ki so na videz kazala lep razvoj, se le skromno, za 30—40% manj izmlatijo, kot ie bilo pričakovati. Ajda in proso kot drugi sadež, redko poganjajo in težavno pro-niknejo skozi zgornjo otrdelo zemeljsko plast. Seno je bilo oblateno, vendar se ga je moralo spraviti z zemlje, ni pa za kr-mitev, kvečjemu za steljo, a še tu nevarno ,ker ga živina s tal žre in zato okoli; otave pa ne bo skoraj nič, saj so travniki po seneni košnji od suše kakor j izkurjeni. V sadonosnikih pa itak redko sadje vsled suše odpada z dreves. Povrtnina v rasti zaostaja, salata i. dr. prehaja v cvetne glavice, gomoljasta povrtnina ostaja drobna, neuporabna. V vinogradnikih predolga suša zadržuje odebelitev grozdnih jagod, mimoidoči | ga dviga cen dežni poškropi pa povzročajo razvoj pe-
ronospore.
In kmeta straši pomanjkanje prehrane sebe in živine!
Vse to je znano oblastem, ki odrejajo predpise in izterjatve davkov, vendar vse nič ne pomaga. S prošnjami davkoplačevalcev in občin ter raznih ustanov so bile za poplavljence pač ustavljene že odrejene davčne dražbe, vendar sc že te dni vrše spet davčne rubeži, te dni, ko v mnogih hišah nimajo niti za sol in petrolej 10 odpisu davkov pa sploh ni glasu in tako bomo imeli kar dva efcse-kutorja, ki nam bosta vlekla živino te hleva: davek in suša!
Našo bedo, pomanjkanje živinske krme pa spretno in brezsrčno izrablja živinska trgovina. Mesarji, dobro vedoč, da s pridelano krmo ne moremo prehraniti vse živine, nam nastavljajo nesramno nizke cene za živino in celo strašijo z napovedmi še nižjih cen. Kako s strahom so n. pr. gledali na torkov dež in se nekateri tolažili, da so že več tednov za naprej nakupili po nizkih cenah živino, seve pa le z naplačili! Meščani! Vedite, da so cene živini padle in še padajo dalje ter smo le radoveidni, za koliko so padle cene mesa!
Moramo na to opozoriti, ker naši pridelki — razen sena — kljub nazadovanju letine ne zaznamujejo skoraj nobene-
\
V mraku
Frida Kovačeva.
son°Spa Milena gre počasi skozi veliko el an,° dvorano na prostorno teraso ^ 'pmtnega hotela. S hrepenečimi pogledi« °zirajo moški za njo in šepetajo za h]af!mi hrbtom. Gospa ni samo lepa, tudi Čacis3! in lledostopna je. V dobri starih j)a 1 * rekli, da je čednostna. Toda le-Bt>h'°SPa ne za*lteva *a pridevek zase. je ro ve. kaj hoče in dobre ve tudi. da ^ 'Jena hladna nedostopnost močen ščit v njene duše. Ona postavi ta ščit sail° trdno okrog sebe. z vso močjo Je volje, da se ne bi sama zgubila, lifj a terasi sedijo pri enem izmed okrog-bij st>o!ov gospodje in kvartajo. Med nji-pe Sed' tudi mož gospe Milene. V skrbno (je| °vanili rokah drži karte. Na sebi ima Poletno obleko Lahko osivelo glavo nitn Zraviiano ter je brez vsakega za-utr»an^a za jftrO' Gospa Milena se malo 4peno zasmeje in stopi k njemu: Nje)|,rerT1 na obalo Dušan.« reče tiho rria ^as 'e teman in mehak. On priki-^ pogledal.
0ne Dr'di prepozno nazaj!«
a sre z ubranimi koraki po kamenl-
tih stopnicah navzdol. Neki gospod jo pozdravi in pri tem mu oči zaiskrijo.
»Na obalo, milostiva? Pazite! Mrak je nevaren.«
Ona ga gleda za trenutek začudeno, potem zaigra smehljaj na temnordečih ustnicah:
»Mrak? Meni ni nič nevaren, gospod doktor!«
Ponosno skloni lepo glavo in ga hladno odslovi.
S terase se še nekaj časa slišijo udarci ,<art, kratke besede in nato vse utihne.
Dospe do obale.
Morje tiho šumi, valovi prihajajo k )bali in ližejo suh topel pesek. V bakan-tično rdečem ognju tone sonce v morje. Nad njim pa letijo galebi kot srebrne zagonetne misli. Rdeči čar ugasne in moder mrak se priplazi na morje. Na obali zapiha tihi večerni veter, podoben zvoku pojočih strun. Plave koprene nad mor-iem postanejo gostejše, v daljavi zažarijo luči svetilnega stolpa. Kot velike vprašujoče oči mečejo svojo svetlobo na morje. Velik, čudovit molk leži nad vodo Gospa Milena je sama. Z njenega lepega obraza pade krinka nebrižnosti, mogočne oči splavajo v bolestnem hrepenenju na neskončno rribrje. Mlado telo koprni
po nečem neznanem. Podzavestno dvigne roke svoji želji naproti. Tako stoji negibno v mraku, plave koprene se ovijajo okrog njene lepote. Gospa Milena se žalostno in otožno zasmeje. Na dolgih trepalnicah visi okamenela solza. Duševna osamelost je boleča prijateljica.
S tihimi koraki se ji približa nekdo. Gospa Milena jih ne sliši. Še vedno stoji z razprostrtimi rokami in strmi kot okovano hrepenenje na morje. V mraku začuti končno vroč pogled. Okamenela solza polže počasi na njeno obleko. Mladenič stopi bliže.
»Milena, gospa Milena, zakaj jočete?«
Ona posluša zvok mladega, toplega glasu. Kako mlad je glas, kako mlad je človek v pravljičnem svitu. Velik^ plavolas in mlad je. Razpoloženje je kot nespremenljiva usoda Brez besed mu poda lepo ozko roko in brez besed pritisne mladenič vroča usta nanjo. Ona zatrepeče.
»Osameli ste, gospa Milena,« reče tiho, plaho, boji se, da bi tišino pregnal. Ona prikima. Potem strmita oba zopet molče na vodo.
Nežno položi roko okrog njenega pasu, ona se privije k njemu. Potem jo poljubi. Vse neizgovorjeno leži v tem .poljubu;
vse njeno hrepenenje po mladosti, sreči, razumevanju, vsa njegova želja po ljubezni, izpolnitvi in boli.
Trudno in nežno se mu izvije. V njenem gibu leži vsa hvaležnost in vsa odpoved. Materinsko ga pogladi po svetlih laseh. Obrne se, da bi šla. On jo zadrži s pogledom.
»Milena, ne pojdi proč — ali — pridi zopet.« Medtem se je; zbrala ter narahlo in mirno odkima.
»Ne INikoli več ne pridem. Sanje pridejo samo enkrat. Tudi sanje o sreči. Razblinijo se v nič. Jutri — da, jutri se več ne poznamo, ti in jaz —! To je minulo. Vidiš luči tam? Hotel? Tam je življenje, tam sem druga — ne jaz — ne zate! Zbogom — ljubi — mali fant.«
Ona gre! On pa strmi na temno morje. Mlado srce utripa v globoki boli. Tudi 011 ostane sam.
Na terasi pospravljajo natakarji karte. Igralci slonijo na balustradi. Gospa Milena ne izgleda več tako mlada, sveža.
»Je lepo bilo?« vpraša njen mož hladno. Ona vzdigne oči k njemu.
»Jako, lepo, Dušan. V mraku je poseben čar. Toda jutri odpotujemo. Boljše je ta- t ko! Ura v mraku se doživi samo enkrat.«
Nalagajte
svoje prihranke
v pupilarno varni denarni zavod mestne občine, v
Mestno hranilnico v Mariboru
Za vse obveznosti jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo
Orožnova ulica 2
Uradne ure: dnevno od 9. do 12. ure
v fkatič&M, Aieksandtava c. 4?
sprejme vse zdrave osebe od 17. do 70. leta za POGREBNINO in mladoletne od 1. do 16. leta za DOTO.
Izplačali nad 37 milijonov dinarjev na pogrebnini in doti; rezervni fond nad 7 milijonov dinarjev.
Poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj dravske banovine.
Hlekatt&M ikaimta m Batvatua
Stanka dm
Študenti - Huuilet
Izdeluje razne bombaževinaste in volnene izdelke P° najnovejših vzorcih, kakor tudi razno barvno bla?° za ženske sezijske obleke in volnene bluze vseh v»sl
Naslov: Mehanična tkalnica in barvarna Stanko Bfen, Studenci—Maribor.
Iz lastne pletame
otroške, damske in moške jopce, higienične STEZNIKE brez ribjih kosti in gumija, izdelujemo po meri tekom 6 ur. MODRČKI, najnovejše i asone v velikih izbirah in najceneje pri
«*
LUNA" Maribor, SANO Glavni trg 24
Prvo jugoslavensko transportno d. d.
Sckeaket & to.
Maribor
Stefan Gašparič
čevljarstvo in trgovina z usnjem
Maribor, Orožnova 6
se priporoča
I0SIP BAUMAN, St. Dj pri Maribora
Veleisanjama, Itdelovalnlca žganja In piodaia alkoholnih pljat Itd.
Rum, likerji, pelinkovec, cognac, jajčni konjak, Vermouth vino, malinovec, pristna.slivovka, pristni brinjevec, sadno žganje, droženka, vinski kis, špirit 96%
Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v točilnici SOStllne „WllsOn“, Maribor, Aleksandrova 53, telefon ?4-37, po najnižjih cenah — Prvovrstna štajerska
vina lastnega ptidelka
Imeniten občutek čistosti in svežosti. • •
nastane po umivanju z milim Sol e ^ milom, ki vsebuje lecitin. Masaža | Solea kremo, ki vsebuje kolesterin, š« poveča blagodejni učinek. Če rabit® to dvoje, si vzorno negujete kožo-
b
sc mfdvlnrjno <hmtfUUjc.ta 1]
©LEA
iTUUrin kmrruL
f
Muho<
lovec
AEROXOM
polovi vse muhe!
Se mnogo posname//, t Torej
zahtevajte izrecno
Aeroxon'
f
»JUGOSLAVIJA«
H
Hafaifr
*udt<$lGuecka$i/eiu
največja domača
delniška zavaro-
valna družba
i
zavaruje: življenje, požar, avtomobile, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo in živino.
Lastne palače in zgradbe v Ljubljanf, Aleksandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4 in nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Pe-Irovgradu.
Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu.
Podružnice in ekspoziture v vseh večjih krajih — zastopstva po vsej državi..
Pojasniladaje
RAVNATELJSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, Tyrševa cesta 15, podružnica v Mariboru in krajevna zastopstva
Za potovanje
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrovo 13
Opekarna
Lajleršberg
Franc Dervvuschek
Košaki pri Mariboru
Telefon 20*18 Izdelki opekarne:
Strojna zidna opeka: navadna in za brez-ometno zidavo
Votla veleopeka: poceni za zidanje: staničaki 25 x 14 x 12 cm, osemvotlaki 38x25x14 cm.
Medstenska votla opeka: votlaki 38 x 25x12 in štiriluknjasta 29x14x14 cm.
Porolith plošče: izdelek za lahke medstene in izolacije: 100x25x8 cm debelosti, 60 x 40 x 5 cm deb., 50 x 25 x 3 cm deb.
Plošče za zimske: 60, 70, 80 in 90 cm dolge.
»Hourdis« plošče: za masivne strope med traverzami 1.20 m dolge.
Stropni votlaki: za ravne železobetonske strope 18, 20 ali 24 cm visoki.
Tlakovniki: za podstrešja, skladišča in hleve, 40 x 20 x 4 cm.
Strešna opeka: bobrasta, zarezna in dvoza-rezna (francoska).
Klinker opeka: polni normalni format za izredne obtežbe in za vročinske stopinje do 1100° C.
Izdelki odd. za keramične ploiie;
Klinker fasadne plošče 7 x 25 in 12 x 25 cm za
obloženje fasad, sten in podov v raznih niansah.
Keramit plošče podenice v raznih barvah, štirikotne in šesterokotne, za tlakovanje vež, predsob, stranišč, kopalnic, hodnikov, kuhinj itd.
Klinker tlakovalne plošče, izredno trdne in odporne proti kislinam in lugu, za tlakovanje barvarn, skladišč, tro-toarjev, uvozov itd.
Obišč tc našo razstavo na Mariborskem tednu!
Zahtevajte cenike, ateste in prospekte!
Priporoča se;
Veletrgovina Miloš Oset
Maribor, Glavni trg / Telefon 21-73 / BfZOjavi: Oset Maribor
v
Špecerijsko in kolonialno blago — Direktni import
za surovo in žgano kavo, vse vrste riža, garantirano čiste dišave, prvovrstna domača mast, sardine, južno sadje, mineralne vode, papir in papirnati izdelki, kolofonija itd.
KAROL USSAR
MARIBOR
Plinarniška ulica 17
Izdeluje vse vrste tehtnic po zmernih cenah Zahtevajte brezplačni cenik!
tovarna tehtnic
Veležgania r n a
Izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Pristna domača slivovka, rnm in liker, malinovec, konjak
Aleksandrova 39 Koroška 18 Tel. 22-10
Pohorski dom
planinsko letovišče (1030 m)
Vermooth vino, kis vinski in sadni za ''cKtEfel oCiusel \ vlaganje
Ulil
iiiKiiiiiiin
V >
truourstna oskrba — Cene zmerne Informacije:
UPRRUH P0H0RSKE6R DOfTlR
marlbor, Frančiškanska ulica 8
Mariborska
afinerija zlata
Maribor,, Orožnova 8
Tel. 28*26
Specialna tvomica zlatih, platinastih in osta-Ifli metalnih proizvodov za zobotehniko. Kupujemo stalno po najvišjih dnevnih cenah zlato, srebro in platino.
LAH IVAN
ŠPECERIJA - KOLONIALE Maribor, Glavni trg 10
Telefon 25*03
Kava, čaj, kakao, rum, konjak itd. Lastna pražarna kave
Tvrdka AVGUST EHRLICH
iillM
izdeluje: Predilnica za vi s o sne odoadek in česano prejo izdeluj«;
bombažno, polvolneno in čisto volneno prejo, vigogne prejo in česano prejo v številkah 1—20 mm, nadalje prejo iz stapd' vlakna, buret preje, mešane preje vseh vrst v istih številkah za industrijske svrhe, tkalnice, pletilnice itd. — Razen tega ^ luje čisto volneno prejo za pletenje v pletilnicah in za hišno industrijo in volneno prejo za ročno pletenje.
V tovarni vate:	a) vato za blazine iz bombaža, polvolneno in iz ovčje volne, b) konfekcijsko vato v ploščah in zvitkih v vseh kategorijah.
Odd. za izdef. zavojev: Oddelek vatelina: Tka
zavojni material s čvrsto vtkanim robom, kalico in muli od 1—20 centimetrov širine, vatelin iz ovčje volne po najrazličnejših cenah.
I n i c a:	bombažne	hlačevine	vseh	vrst,	damska blaga iz bombaža, gladko in v najrazličnejših efektih in robo iz stapel-vlakfia.
Nadaije moška blaga iz čiste volne, česane preje, polvolnene in čisto volnene štrukse itd.
...
Kožuhovino
vsakovrstno, po najnižjih cenah, v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi krznarski mojster
P. SEMKO
ARIBOR
GOSPOSKA ULICA ST. 37
Umetno in pohištveno mizarstvo
STEFAN KOTER
Maribor, Mlinska ulica 29
JU
Lepe sobe za tujce. Popoln pension. Pfv0‘ vrstna kuhinja, dobra vina. Lep senčnatv|t ob Savinji.
A. RO
Splošno kleparstvo
ARIBOR
Smetanova ulica 3$
i
 - ..........
Branko 5učeuič
parfumerija in use toaletne potrebščine
fTlaribor, Slauensfca ulica 8
Specialni oddelek za Strelovo d ne naorave
N a .i v e € i e strelo' vodno podjetie
Telefon 22-7*
Vam dobavlja vse, kar rabite v avtogeni varilni stroki ter Vas brezplačno pouči v vseh zadevah varenja, lotanja, rezanja in segrevanja s pomočjo
(UilitekSkMUl tttotirtdd
Obiščite našo delavnico in posvetujte se z našimi strokovnjaki!
sedlarske, torbarske in tapetniške delavni&
Sedlarstvo, torbarstvo in tapetništvo GllStSV MG$IČBk /e prti? lilo svojo delavnico in poslovni lokai s Tržaške ceste 54 na Tržeš!« cesto 46 v lastno hišo poleg Tržaškega dvora. Priporoča se c&H' strankam za nadaljnjo naklonjenost
tstav Ikedsek
Priporoča se nakup
barv lakov
Usoden nakup
Medič & Zanki
podružnica
Maribor, Glavni trg
letnega blaga, svil* platna, sukna itd*
Oglejte si izložbe v
Vetrinjski uliciv
Trpinovem bazarju
Kamnoseško
podjetje
Karol Kociančic
Maribor, Gregorčičeva ulica 25
Nagrobni spomeniki iz granita, marmorja ter umetni kamna — Marmornate plošče
ŠKRINJAR & DOLENC pni Vlad. Schell
Strojno, umetno in staubeno ključavničarstvo ter izdelovanje blagajn MARIBOR. MffcfoiJtflva 6 - Slovanska ul.
Gostilničarska pivovarna
d d. Laško
ki proizvaja Laško pivo. se priporoča vse/ zavedni
slovenski
Za vsa	do se
znania	se	za
za bodočnost
i
boi/še	ob
Gostilničarska
Vse za jesen
pri manufakturi
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg
Kolodvorska restavracija
Odprta vso noč
Izvrstna kuhinja Odlična vina
Alojz Majcen	Maribor
Mestna hranilnica v Mariboru
pupilarno varni denarni zavod mesta Maribora
Kiparstvo in poziatarstvo
Ivan Sojč, Maribor
Razlagova ulica
Vsa kiparska in po^a'
tarska dela, restavriranj6
res strokovno ^
Medjfjtd
Maribor, Gosposka ulica
steklo, porcelan, servisi, specM' na trgovina kuhinjske poso^
Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu P' ugodni obrestni meri.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje
Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim prento^ njem Jn z vso svojo davčno močjo.
Uradne ure: dnevno od 9. do 12. ure v Orožnovi ulici Podpirajte domači denarni zavodi
LESNA INDUSTRIJA D. D.
HtllifltffUilfi inllilntfmMttvfi Wlf fli»l filHWII»1 H MHfHTffi III »fin ni IHnlfJIII* llliflllMHIIItilllilllll
izdelovanje zabojev, zabojnih delov, jermemc
PARNA ZAGA
TELBFON 22.3*
JUGOINSTALACDA
«
mmifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1111"
Lepa zavojnina je najboljša reklama za dobro Oblastveno koncesionirani inštalater za vodovod, plin m centralne kufj*v
RASTEIGER EDUARD
Ptuj - Maribor, Meljska cesta 25
raiarom
Mrtbor 20-42 Zastopstvo; Garratsmrke Wien — Avtomatične črpalke *•
Schfchf
II«
rnmt
ali oglasi
Razno
Sladkor v sipi za vkuhavanje *akor prvovrstni kis za vla-sanje vedno na zalogi p »KAVALIR«
V°sPoska 28.	7029—1
Najboljša kava pri P	»KAVALIR«
f^POska 28.	7028—1
VSAKI OSEBI
~~ družini — nudi stalni za-'Uzek »Mara« Maribor. t r°žnova 6: Celje. Slomškov ,.r8 Pletilnica — Razpoši-a|!]j^a.___________________1803
SPALNICE. JEDILNICE. KU-
vseh	H,NJE
sen vrst v najmodernejših
stnoročnih izdelavah dobite
zalogi pohišiva. Aleksandro
ILC' 48- ________________4311-1
Bn. PONIKLAN.IE.
f vm.r0inan''e Predmetov vseh :	st dobro in poceni pri »Ru-
I ««• Maribor, Trstenjakova ■S5S>	6177-1
GOSTILNA »OTOK VIS.
Sodna ulica Izborna znana viška in doma ča štaierska vina. Prvovrstna; meščanska kuhinja. Priporoča se gostilničar. 7287-1
POZOR!
Naznanjam cenj. obSinstvu-; da sem preselil svoio čevljar sko delavnico iz Radvanjske ceste št. 11 na Jerovškovo 74: Se nadalje priporočam. Dobravc Alojz.	7295-1
Na stadionu SKZ v času festivala obiščite GOSTILNO TRAFENK
kjer boste z vsem dobro postreženi.	7296-1
IZBORNO VINO!
Muškatni silvanec, renski, riz ling ter prima namizno vino sv. Peterčan po zmerni ceni dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 7297-1
d POSOJILA DOBE
z.avni, banovinski uslužben-upokojenci in posestniki n. jriPacije daje Dolenšek, »n, ece Podkraj. Priložite ______________________6927-1
Fr, ,£FKA« MIZARSTVO r anuškanska 12. Maribor. Ma k vlJa tu^' na letošnjem andskem tednu. Se pripo 5^5 za naročila stanovanj-“ °Prem. Korošec Franc.
7072—1
k£1t°v "*owh. VABI! čiŠC aviogaraže, preno-,\t *' amerikanska elektrika. -~^.r liter 10 din. 6944-1
razmSTR0JEPISNA DELA
črto 1Boževan)e> kopiranje na-L,v• Prevodi. Kovač, Mari--^^Vrševa 14.	6371—1
Enni.. , »HERMES« bor 711. trsovski tečaj, Mari-m ' finjskega trg 1, spreje-strn?„Vno Prijave. Praktičen ka °vni trgovski imuk. Niz-Dl,ir~, n'na- Zahtevajte brez-SSi. Prospekte. 6967-1
‘NE ZATIRAJMO ŠUŠMAR-A.	STVA!«
si kdo želi napraviti kak t v' 'odr.jak, dobi še veJno ' °lo ali dozvolo za nap.-avo vodnjaka do skrajno ‘l?lci ceni od din 100.— r.a-^rei oziroma za popravilo y°dnjaka dozvolo od din 30.
tozadevna pojasnila daje r«nc Ornik, studenški moj-r> Studenci pri Mariboru.
'---------7240-1____________
tavega, 7 mesečnega FANTKA
svojega.
Naslov v 7245-1
V IZDELAVO
nice^avilo raznovrstne teht kljnj. Makso Kert, tehtničar-kian^vničar, Maribor, Ale--<!j!rova 19	7254-1
se
PIANINO
IZ LASTNE DELAVNICE
otroške, damske, moške iop-ce, stezniki brez gumija in ribje kosti po meri tekom 6 ur, najnovejši modrčki v naj-večji izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24 ____________7298-1___________
ČRNI TAKL
se je zašel. Dobi se v gostilni v Zrkovcah.	7272-1
V Mariborskem tednu odlična novokletena vina po poljubni izbiri in zmerni ceni v ulici Kneza Koclja 5, »PLZENSKI DVOR«.
A. SENICA Izbrrna kuhinja, senčnat vrt,« salonsko kegljišče.	7300-1'
SPALNE SOBE
kithin:ske opreme in vse tapetniške izdelke dobavlja solidno in najceneje »Obnova«,
P. Novak Jurčičeva 6. 7312-1
PohS,enja za klavir (Flugel). «ka cesta 8. Maribor.
■ 	7294-1
in vin GOSTILNIČARJI
ko 2g S^1 trgovci imajo prili-
AsArskeoa TEDNA vinn»	vIno direktno pri
te Sgfadniku v kleti. Oglasi-iu v cV z,,anem vinskem kra-•^večinl pri g. Arhu. qT--- 7261-1_____________
,1ajWBRlN°VA DVORANA Ho “*» vrt v Mariboru. Ved-Wn» i pivo Tscheligi. Iz-fednl De'frska vina. Prvoraz-meščanska kuhinja.
•---_	7264-1
y0dn„ TRa.ini kodri
leije ?elezno ondulacijo, be-111 barvanje las prvo-bQ5ič Vdeluje salon Do-’ Magdalenska ul. 33.
^PLAČNO
v V STANOVANJE
vn,e mirna gospodična. Zakonci v vili«. 7274-1
KROJAČ
samostojen, išče že vpeljano krojačnico na točki Plačam za odsiop, grem tudi kot služabnik. Ponudbe na upravo pod »Krojač^___________7318-1
GOSTILNA PRI »JELENU«
Taborska ulica 8, se priporoča z dobro kuhinjo, izvrstnimi vini in Tscheligiievim pivom. Sprejmejo se abonenti. ____________7321-1
VINOTOČ IPAVIC
nasproti gostilni Kekec, Ko-šaki 62._______________7350-1
DOBRO VINO
samo din 8,— pri Halba rth, Kaivarska 2.___________7345-1
KDOR ŽELI
z vlogo din 5000.— v 6 mesecih din 5000 zaslužiti ali z vlogo din 50.000.— v letu din 50.000,— dobi popolno pojasnilo. Ponudbe pod »Ekspedicija« na upravo »Večerni-ka«.___________________7340-1
PRODAM
dobro vpeljan predmet za 3500 dan z zalogo in inventarjem, predstavljajočim vredn. 9000 din. Cisti mesečni dohodek 1500 din. Naslov v upravi _____________7369—1___________
Ljudska
ŠTEDNJA
m dolgoročna posolila vsem drž. in samoupravnim usluž bencem nudi zastopstvo »Moj dom«. Celje, Gregorčičeva uli ca 3. Znamko za odgovor.
7370-1
...dokler ni videla poleg nje
E P'
Radion bele oblekel
Bila je iznenadena ko je videla razliko v belini pa se vpraša: kako pere soseda perilo, da je tako čudovito belo. Čisto preprosto - pere ga z Radionom! Kar se z drgnenjem in mencanjem ne da doseči, to napravi Radion s kisikom, ki se razvija pri kuhanju v raztopini Radiona ter skupaj s peno mila struji skozi perilo in odpravi vso nesnago. Perilo se varuje, postane skoz in skoz čisto, neprekosljivo belo - Radion belo.
Schicht°v
JAJCA, vedno sveža
po eksportnih cenah, skladl-j šče Koražija, Kolodvorska c.
7334—1
Posest
LEP VRT
na prodaj za stavbo za vsa-l ko obrt. Kralja Petra c. 80, pri Mariboru.	72J
Prodam novo zgrajeno HIŠO
tri sobe, kuhinja, z elektriko, 700 m* vrta zasajenega z drevjem, v okolici Maribora. Potreben kapital 20.000 din, ostalo hipoteka. Naslov v Upravi.	7273-2
RADION
|Ni čistejše beline od Radion beiine
V Mariboru ali bližnji oklici vzame zakonski par GOSTILNO
v njaem. Pod šifro »V najem« 7244-2
Prodam
ENODRUŽINSKO HIŠO
dve sobi, kuhinja, shramba. 1075 m2 zemlje. Zg. Radvanje Firmova 36.	7262-2
Krasna
ENONADSTROPNA HIŠA
se za lastno ceno proda. Ipav čeva 22, špesovo selo.
7279-2
Kis za vlaganje
izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna
RIB OR - Gosposka ulita 9
Prodam takoj
HIŠO
radi selitve. Poizve se brežj«. Slomškova 20, sove selo.
na Po-Špe-7299-2
mt:
JalfAh	Spirit za v,a9anje
m CVHW m d 11 d W % Vedno v zalogi: Rum, konjaK, sl
Vedno v zalogi: Rum, KOlfjaK, Slivovka itd.
-- Telefon 25-80 na debelo 1
NA DROBNOi
8
Obiščite
.MARIBORSKI TEDEN
od S. do 13. avgusta 1939
Polovična vožnja na železnicah od 1. do
17.	avgusta 1939.
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA.
Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo Velika tekstilna razstava — Tujsko prometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd.
5.—6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev.
Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! — Obiščite vinorodne Slovenske gorice! — Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico!
Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
HIŠICA
enonadstropna, se Droda za
20.000	din. Magdalensko pred mestje, ostanek pa na mesečne obroke. Naslov v upravi.
7233-2
Lepa, solidno zidana, enonadstropna komfortna
GOSPOSKA VILA v Mariboru, tudi za 2 stanovanji. 6 sob, 2 verandi, z vse mi pritiklinami, vse v brezhibnem stanju, z lepim vrtom in sadovnjakom, sončna, mirna lega, v bližini mestnega parka, je ugodno na prodaj. Cenj. ponudbe pod »Vila Maribor* na upravo »Večernika« 7239-2
PARCELA
na cesti se proda v gotovini ca 2000, ostanek Pa v mesečnih obrokih po ca din 300. Smolej, Zg. Radvanie. Hoste-jeva 5.	7250-2
PEKARNO
dam v najem, na lenem kraju, v Mariboru, zahteve so ugod ne. Naslov v upravi. 7229-2
ENODRUŽINSKA HIŠA
ugodno na prodaj. Gosposvet ska 22. Pobrežje-Maribor. 7301-2
5-STANOVANJSKA HIŠA
z velikim vrtom. 20 minut oddaljena od mesta, se poceni preda. Vpraša se Nova ulica 19, Pobrežje.	7311-2
Prodam
OPREMA
pripravna z bife, skoraj nova, na prodaj. Vpraša se pri Pelikan, Gosposka 25, Maribor.	7227-4
Prodam ali zamenjam GOSTILNO v Mariboru. Ponudbe na upravo »Večemika« bod »Veliki promet«.	7230—4
Prodam
GOSTILNO
z mesarijo, 4 orale zemljišča, na prometnem kralu. Naslov v upravi;	7231—4
LOKOMOBILA
znamke Hofer Schrantz. 40 ks, popolnoma prenovljena, se poceni proda. Naslov v upravi.	7249-4
UMETNE SLIKE
Napad volkov na rusko trojko Ribič ob reki Nil in Benet ke; orientalski tintnik ter enak pladenj, plišasti fotelj in pliš pokrivalo za zofo. ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	7292-4
2 POSTELJI
z žičnim vložkom, omaro, mi-
zo, sporaj novo, prod. za din
600. Smolej. Zg. Radvanje, Hostejeva 5.	7252-4
Prodam malo rablieno POHIŠTVO gramofon, štedilnik, šivalni stroj in oddam enosobno stanovanje. Aleksandrova cesta j Reicher- Ptujska cesta 89. 31, Pobrežje.	7322-4	1	7315-5
I
za prodajo radio aparatov, pisalnih strojev itd. sprejmemo. Avtovozači prednost. Ponudbe na upravo nod »Resen«.
Stanovanje
STANOVANJE
eno- ali dvosbno iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe
na upravo pod »1. oktober«. -5
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda. Nova vas. Bol-fenkova 3.	7225-5
3 SOBE
kuhinja in veliki vrt se takoj oddajo v najem, istotam se proda stara strešna opeka. Naslov v upravi. 7226-5
2 STANOVANJI
eno- in dvosobno se odda v Smetanovi ulici 54. Gostilna.
7234-5
STANOVANJE
soba. kuhinja, shramba, velik vrt, se odda v najem v novi hiši s 15. avgustom. Stanko Vrazova 14, Pobrežje. 7235-5
SOBA IN KUHINJA
bilzu kolodvora, samo boljši osebi se odda. Naslov v upra vi.	7246-5
STANOVANJE
soba in kuhinja in sobo s štedilnikom oddam. Vpraša se
STANOVANJE
seba in kuhinja, m cirkuiarna žaga. električna, se da v najem. Studenci. Frankopanova 4.	7308-5
Krasno
STANOVANJE V VILI
sredi vrta, središče mesta, južno, 1 nadstropje. '4-sobno z vsem komfortom. balkon, se odda s 1. okt. Cenj. dopise na »Večemik« pod »Brezpri-merno Maribor«. 7339-5
IZREDNA PRILIKA! STANOVANJE
Gosposka ulica, dvosobno z velikim kabinetom, za Pisarno primerno, se odda s 1. sept. Cenj. dopise na »Večer-nik« pod »Stanovanje II. nadstropje«.	7337-5
STANOVANJE
štedilniško sobo, takoj oddam Tezno. Vpraša se Maribor, Ghegova ul. 4.	7358—5
STANOVANJE
2 sobi. kuhinja, pritikline, dalje 2 sobi s štedilnikom, za oddati. Betnavska c. 39. 7359-5
Oddam
SOBO IN KUHINJO
v prvem nadstropju pri Ra-pidovm igrišču.. Vprašati Maribor, Stritarjeva 18. 7320—5
Samoprodajo
za Maribor in okolico poznanih pisalnih stroiev oddamo. Ponudbe na »Maribor« na upravo.
Pokusite novo
Kupim
NOVO HIŠO
blizu mesta, do 120.000 din. Ponudbe na upravo ood »Posestvo«.	7253-2
LESENA BARAKA
se ugodno proda Pri gradnji ceste Reka-Sv. Areh. Hoče.
7269-2
HIŠICA
dve sobi s pritiklinami v Pobrežju se da v stalen najem. Naslov v upravi	7332-2
30
POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c proda:
Novozgrajeno hišo. 2 sobi. kuhinjo, vrt, za 28.000 din; enodružinsko 1600 m2 vrta. ?s.000: tristanovanisko, velik vrt, 45.000: novo hišico, 3600
m2 zemljišča. (Studenci) din
50.000; dobro vpeljano mesa-'ijo. DOieg lepo stanovanjsko hišo, 1947 m2 vrta. 100.000; novozidano, 2 sobi. kuhinjo, vrt. 19.000; štiristanovanjsko. 1025 m2 vrta. 85.000: enonad-stropn. novozgrajeno, 118.000 krasno novozidano veliko hišo z gostiln, ali trgovskim lokalom. 1000 m’ vrta, vse v najboljšem stanju, za 190.000; dvonadstropno šeststanovanj-sko, 200.000; masivno zgraie-no z gostilno, velik vrt m stavebna parceld. 150.000; dvonadstropno z eostikio. trgovskim lokalom. 460.000: tri nadstropno obrestonosno fcen^ei) 690.000: kompleks 3 vanuvanjskih hiš, 3 stavbene parcele, sedanji dons 5V 600 din za 550.00o: Posestva: dk čel. postaje novozidano niše, '/'A orala zemljišča, cena
35.000 din; 5 oralov, velik sadovnjak. 45.000; ob banovinski cesti 3 orale, vinograd «aoovniak. ,36.000 ; 83ž oralov bližina mesta, 68,000: 19 oralov'. v Slov. goricah. 105.000; tik cerkve in šole, kovačnica hi 15 oralov polia. 125.000; II oralov, v Št. lliu. 90.000: krasno vinogradno, 13 oralov
175.000 : 34 oralov za živinorejo. 135.000; 40 oralov, na Dravskem polju, 240.000 : 55 oralov, zaokroženo z boga-
ČOKOLADO IN BONBONE
tim inventarjem. 280.009;
1600 oralov gozdnega posest va. oddaljeno od dveh žel. bns.f.j samp 2rr5 kiu.. cena
5.100.000	ditf. Za odgovor priložili 2 din znamko. 7343-2
NOVOZGRADBA
2 sobi. kuhinja, vrt, 20.000. Novozgradba. 4 stanovanja po 1 sobo. kuhinjo, vrt,
42.000. Trjstanovaniska vila, po 3 sobe s kopalnicami, par-keti, vrt, 270.000. Novzgraje-na trgovska hiša. moderne iz ložbe s štelažami in 3 orali travnika 65.000. Dobičkanos-na hiša. najboljša lega, 2 lokala, 10 velikih stanovanj,
550.000. Priložnostni nakup! Vinogradno posestvo, 32 oralov. hiša z gospodarskim poslopjem samo 120.000., Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka 28.	7344—2
Novo zidana
HIŠA
na prodaj. Gozdna 10. Maribor.	7341-2
HIŠA Z VRTOM
na prodal po ugodni ceni. Vprašati Spirali, trgovina. Zg. Radvanje 1.	7356-2
PRODAM PARCELE
ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87.
6669—2
STAVBENE PARCELE
se prodajo. Zrkovska c. 24, Pobrežje.	7357—2
STAVBENE PARCELE
(sadovnjak) pri Treh ribnikih 2144 m2 se proda za gotovino. Vprašati:	Zoratti,	Mari-'
bor. Tvrševa 14	7349—2
UGODNA PRILOŽNOST
Prodam novo dvostanovanjsko vilo z lepim vrtom ob postaji I11 priljubljenem kraju, letovišču blizu Maribora. Prilika za drž. uslužbenca ali upokojenca. Letna renta din
12.000.	Ponudbe na upravo lista pod »Prilika« 7275-4
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Gregorčičeva 11, Nova vas.	7070-5
PLETILNI STROJ
št. 10/90 ugodno na prodaj. Frankopanova 20/11.. vrata 10 7303-4
Na prodaj
DVOJNE GARE
Studenci, Frankopanova 4. 7309-4
NAMIZNE HRUŠKE
4000 l.g.' proda Ivan Klemen-
čič
;v. Martin pri Vurbcrgu. 7313-4
NOV ŠIVALNI STROJ
se proda. Frankopanova 41, bufet.	7324-4
Par polovniakov
DOBREGA VINA
se poceni proda. Naslov v upravi.	7346-4
MIZNI ŠTEDILNIK
»Trlumph«. dobro ohranjen, prodam radi selitve. Flaiider. Stritarjeva 32.	7355-4
PRODAM NOVE GARE
Cankarjeva 24.	7383—4
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda. Alc ksandrova c. 54. Pobrežje. 7278-5
SOBA IN KUHINJA
se odda 1. septembra. Kralj Matjaževa 29, Studenci.
7280-5
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, z vrtom, poceni oddam. Vprašati popoldne. Gosposvetska 53. Pobrežje.	7281-5
STANOVANJE
soba ir, kuhinja, se odda ia-koj. Sp. Radvanjska cesta 6, Nova vas.	7288-5
Krasno enosobno parketirano STANOVANJE se takoj odda. Betnavska 23, bufet.	7293-5
PRAZNO SOBO'
dobHa 2 mirni osebi, opremljen kabinet oddam. »Fizer«, Mlinska 8.	7307-5
Odda se
STANOVANJE
soba in kuhinja takoj ter s
1. septembrom kuhinja in 2 sobi, vse v prvem nadstropju. Betnavska 23. Vprašati istotam v točilnici.	7329-5
Sianovanie išie
STANOVANJE
eno- ali dvosobno, išče tričlanska družina drž. uradnika Ponudbe na upravo »Večer-nika« opd »T. A.«.	7232-6
Kupim
Kadar pošHet® denar po pošti, ni sledu o bojazni--
zakai Di se torei Dali n2' ročih blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo 2,1 vrnemo denar,
Zahtevajte naš brezplačm bogato Ilustrirani katatPS najrazličnejšega blaga Pn zelo nizkih cenah.
Veleblagovnic*
1
;
1
Wj
Zagreb, Iliča 4 in 4
dopisi žagreb II., poštni preda
BARVE, LAKE. FIRNEt
čopiče, karbolinel- paste ”
parkete itd. kupite v trgovl
Hani Franjo, Orožnova 3. 7255-3
KUPI SE HIŠA
M
ali vila. Dopise ood zna®
»Gotovina« na upravo l’5**1 7319-3
Sobo odda .
1bm ,-«-niT,‘;ri
Odda se	„„
SOBA S ŠTEDILNIKOM
Nasipna ulica 78. Trza5) cesta.
OPREMLJENO SOBO
sončno, s posebnim vhoa®' oddam boljšemu starejs^ gospodu. Pipuševa ulica __________7223-7	^
Oddam za 160 din mes. OPREMLJENO SOBICO
v upravi.
Iščem
STANOVANJE
z dobro hrano pri privatni družini na Pohorju. Naslov v upravi »Večernika«. 7259-6
v centru, z uporabo koP1
ce oddam. Naslov v upj^
OPREMLJENA SOBA ^
s • posebnim vhodom se 2“rCj
Išče se
STANOVANJE
3 sobe, kabinet, kopalnica, visok opritl., s porabo vrta za 2 mirn' osebi s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Distinguirano« na upravo.	7314-6
IŠČEM MAJHEN LOKAL
s stanovanjem v naiem. Ponudbe pod »Prometna točka 888« na upravo »Večernika«.
7270-6
Dopisi
takoj. Jerovškova Magdalenska).
1 ali 2 GOSPODIČNI ,
sprejmem na vso otkrbo-. Vprašati Frankopanova 7248-7
VDOVEC V POKOJU
67 let, se želi seznaniti s pošteno, ljubezni polno vdovo s pokojnino za skupno gospodinjstvo. Dopise na upravo »Večernika« pod »Resno 60«. 7276-12
MLAD TRGOVEC
želi poročiti gdč. srednjih let. Cenj. ponudbe s sliko na upra vo »Večernika« pod šifro »Resen namen«. 7330-12
s posebnim vhodom
DVA GOSPODA E
obft-
ksandrova 30.
biti"1
Lepo prazno
SOBO
v centru s strogo p°s® --vhodom odd^m s s? 3OO Ponudbe na upravo 0^ * 7291-7
ff
se lahko ogledajo in kupijo na obrtnem razstavišču »Mariborskega tedna1' I. nadstropje in v trg°v,nl
Andrej	Oset	in	Antonije	Pongralii	v ?£
s posebnim vhodom.
PARKETIRANO SOBO
in kuhinjo oddam za sept2*1'; ber, blizu kolodvora, dru* j brez otrok. Naslov v upr3 7238-7	^
LEPO SOBO i.
pri parku, opremljeno. v,j dam. Naslov v upravi. 724^
Odda se sončna
OPREMLJENA SBOA l
s posebnim vhodom. M2 j kova ulica 53/1.
LEPO SONČNO SOBO .
Vprašati v soboto od ure.	t-V
50 m
Lepo
OPREMLJENO SOBICO,
s posebnim vhodom Koseskega ulica 35. jAs
se sprejmeta na hrano novanje. Soba s noseNL,, vhodom. Stritarjeva 30-1» -,.5 denci.	72*>
Oddam
DVE SOBI
primerni za pisarno sli Ogjed od 15. do 18. ure^.;
Mara" pletenine in pletilni stroji „Anos"
Ce hočete v resnici bifc dobro in poceni oblečeni, kupite v MC<£ŠB€Gm magazinu'1 Maribor, pri glavni policiji. Tam dobite najvecjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine.	J
SOBO
boljšemu gospodu. Ma wykova 20.	7284-7
boljšega . DELAVCA
» vso oskrbo. Vošnjakova vrata 6.	7305-7
ODDAM SOBO
,.r°^ vhod. Kneza Koclja 20. j^cadstr., levo.	7310-7
S ŠTEDILNIKOM
e..odda. Pušnikova 23. za Ra Sr*”1-	.	7323-7
VELIKA prazna soba
V,x- .*• Vprašati v špeceriji, Devina, Aleksandrova 7. 7342-7
j .krasna soba
S. Kuhinja za oddati. ’
'inja ža oddati. Tezno.
7338—7
tt t>. .	za
I ^UJska .c • 33.
Sobo lile
tori®, *C0t stalno stanovanje uoremljeno, sončno, mirno ■ -	. ' SOBO
ttiT°T nim vhodom. Mogoče v 1 brano. Cenjen* ponudbe kniUDravo 1,0(1 »Voiaški upo-z£nec«. 	6998—8
, , dijak išče sobo
j, vso oskrbo za 1. 1939/40.
•^sloy v upravL	7268.8
, Dijak išče sobo
M, vso oskrbo za 1. 1939/40. ^lov v upravo. 7328-8
^ Poznano, prvovrstno znam ^ taiio; aparatov sprejmemo
JSijesliive pro-%fce, zastopnike.
doKdn°st trgovvci. Obeta, se »w' ^služek. Ponudbe pod delavec« na upravo.
^ Službo dobi
TRGOVSKA pomočnica
blatih? v trgovini z mešanim cii. Tl zmožna nekoliko kav išče službo. Lahko na-
tako]. ___________
c. 3 pri Marin. 7221-9
Marica Kužner,
V TPRODAM parcele
PPesovem selu. tudi na °roke. Vprašati Zrkovska 70 7222-2
SLUŽKINJO
.navadno kuho. hišno delo 3 osebama v vili sprejmem “• avgusta. Predstaviti Čo-°v» ulica 10 od 12—14 ure. 7224-9
Priame se dobra
®Cn,ca in vajenka
SJt n° krojaštvo. Orožnova ___________________ 7228-9
Prj(jnn . SLUŽKINJO
seij6 'n pošteno, ki ima veduta,,* otrokom in z znanjem vib , a sprejmem. Predsta-54la delavnikih od 12— 'ta>V. Odranska 49 (prej evn va), visoko prithčje, 7251-9
^imem
»d „ j SLUŽKINJO
tila r° 20 let staro, katera lj4 v’ekoliko šivati in oprav-«Pr»,. ^Sna dela. Naslov v <2^__________________7257-9
|£ARskeqa vajenca
1» 9 takoj. Aleksandrova 7282-9
MODISTINJA
še takoj sprejme. Ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo_»Večernika-.-.. 7283-9
SPRETNO PRODAJALKO
sprejme takoj ali kasneje več je podjetje konfekcijske stroke. Ponudbe z navedbo dosedanjih mest po možnosti s sliko na upravo »Večernika« pod »Spretna prodajalka«. ____________7285-9____________
~~UČENEC
z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini meš. blaga v Mariboru. Stritarjeva 17.	7267-9
MLAJŠI GOSPOD
vešč tudi nemškega dopisovanja, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo ood »Za-čenik«.	7286-9
GOSPODIČNO
simpatično in pošteno, za bu-fet in garderobo sprejme Kino Esplanade, Maribor. 7289-9
BLAGAJNIČARKO
prijazno in zgovorliivo, zmožno slovenskega in nemškega jezika, sprejme Esolanade-ki-nn v Mariboru. Predstaviti se osebno ali ponudbe s sliko____________________ 7290-9
HIŠNIKI
se sprejmejo. Informacije daje ter sprejema ponudbe odvetnik dr. Fran Hoinik. Aleksandrova cesta 22.	7316-9
Dragotina Čofiča
vdova
puškama, trgovina z orožjem in municiio
Maribor, Slovenska 18
Zaloga pušk na šibre in risanic, avtomatičnih pištol vseh vrst, revolverjev, vsakovrstnih nabojev itd. — Delavnica za popravila in izvrševanje naročil
Montiranje daljnogledov za ciljanje Preizkušanje risanic na strelišču itd.
KAPPEL najodličnejše p:salne stroje v kovčkih, razne modele za p;'arno, dom in pot
BRENNABOR svetovno ZDana dvokolesa
MINERVA in druge prvovrstne radioaparate in
MUNDLOS odlične šivalne stroje dobite najceneje in po naj-Ugodnejših pogojih pri
KLEINDIENST * POSCH
Maribor, Aleksandrova cesta 44
UČENKA
za modistinjo se sprejme. Štefanija, Graiski trg 6. 7317-9
Dober	_____
TAPETARSKI POMOČNTK
se sprejme. A. Stelcer, Ruse 7366—9
SPREJMEM UCENCA
v trgovino mešanega blaga. Franjo Štumberger. Sv. Barbara v Hal.	7367—9
Službo ISte
MIZAR
z obrtom. brez družine, išče mesto hišnika ali družabnika. Proda lesno stružnico in sko-belpik ali zamenia za kolo. M. Dvorjak. Nova cerkev. 7258-10
ABSOLVENTKA
trgovske šole išče Poldnevne zaposlitve v kaki špecerijski trgovini za dobo 2 let. Cenj. dopise na upravo ood »Koncesija«.	7336-10
Preizkušen je vsaki kozarec znamke
„IUEX"
zatorej ga za vkuhanje sadja in sočivja uporabila vsaka vzorna gospodmia.
kozarci so svetovno znani ter se dobijo v Mariboru le v obeh trgovinah tvrdke
Ivan Kovačič
Slovenska ul. 10 Koroška cesta 10
Znižane cene.
Zalivala.
obrnite se na grafologa KARMAHA ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristi-li vse bodoče živlienje. Obiske sprejema v Mariboru, hotel »Zamorc« vsak dan od 9.—12. dop. in od 14.—19. pop. Odgovarja tudi na došlo kore spondenco. V Mariboru ostane do 10 avgusta.
Globoki in športni
i • za din 25*"
tedensko
Kadrmas 3.
Maribor- Melje 5767 Kraljeviče Marka I3
Širite „Večernik“
SPOMNITE SE CMD!
ir
pravi Amerikanec. kadar se počuti popolnoma varnega.
Tale občutek popolne sigurnosti proži O: K. gum.,., ker je izdelan iz lateksa, je izredno tanek, mehek in izdržljiv Garantirana trajnost 6 let. Srebrna papirnata škatla s 3 komadi din 10.— v apotekah in drogerijah. Po potrebi Vam bo tt. Rave d. d., Zagreb, javilo, kje si lahko nabavite O. K.	6926
MOŠKI! Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poskusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »V1S-V1T«, Zagreb, Langov trg 3.
6293	Ogl. reg. S. br. 5846-39.
Okvire	ins/fke
vseh vrst v največji izbiri nudi specialna tvrdka
M. VAHTAR	-	MARIBOR - TYR$SVA	UL.	7
Akumulatorji
la z garancijo za avto in električne centrale na veter
Zaloga vetrnic!
»
VESNA«
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljube mame in stare mame, gospe
Amaliie Kocmur
vdovljene Lavrenčič
kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo č. duhovščini, gg. zdravnikom za trud, da bi ji °!ajšali zadnje ure, č. sestram, ki so ji stregle in vsem, ki so jo spremili zadnji poti.
Mi
aribor, Murska Sobota, 4. avgusta 1939. VIKTOR LAVRENČIČ	Žalujoči	rodbini:
CIRIL KOCMUR
Akumulator
Ing. |. & F. Domicelj
MARIBOR
Steklarna
I. Kouačič, maribor
Koroška cesta 10
Telefon 24-33
Siouenska ulica 10
Telefon 21-14
Velika zaloga stekla, porcelana, keramike itč. steklarstuo za zgradbe in notranjo opremo specialna delavnica za moderne okulre
5teklo-brusi!nica — Izčelouanje ogledal
Posojilnica na rodni dom v Mariboru
dom
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i z- z J. mmmmmmammmmmmmmmmmmmm
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili:onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5®/0.
Daje posojila na vkniižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
TCLCFON 21-08
**arejži slovenski denarni zavod v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste In se izplačujejo neomejeno!
Šolske klopi
stoli in ostalo pohiitvo ter parketni vzorci tovarne
PEMF-Co. na razstavi Mariborskega tedn»
n i i	------- Zastopnik: inž. C. R. LUCKMANN.
Duplica pri Kamniku MARIBOR, Prešernova ulicajtj
Maribor, Taborska ul. 10, tel. 21-93
Zelezokonstrukcije, strojno, stavbeno in umetno ključavničarstvo - Avtogenično varenje
Zapriseženi sodni irvedenec ♦ Poštni čekovni račun Ljubljana 14.385
Mm
originalna priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih
din	100“-	*
Franc Lepoša d. z o, z.. Marib01
Aleksandrova testa 3»
VRTNARSTVO
Požar
Splošno izdelovanje pletenih predmetov ir trs tike in vrbja po zmernih cenah'
v v
PETER KOCIS
Kolarstvo Velainlika ulica 7
DAMSKI MODNI SALON
ReUket ImSJfo
MARIBOR, TRUBARJEVA UL, 4
O dpoiltek	Kopalno zdravlienie Letoviški čas
boste najudobneje preživeli v hotelih »KO-OP«. —
Hotelska d. d. »KO-OP« poseduje prekrasne hotele na obalah Jadrana (Kaštel Stari in Ulcinj), v planinskih krajih Slovenije (gozd Martuljek) in v slovečem topliškem zdravilišču Vrnjačka Banja.
Dalara" hntal Ifft ftD v Ciaram If»Stalit Krasen lastni park, obraščen z bujnim »Palače -notel KO-OP V starem Kasteiu subtropičnim rastlinstvom. Izredno lepo
lastno kopališče. Dancing. Koncerti, čolni in sandoline. Garaža. Avto. Kegljišče. Otroško igrališče. Cena za kompletno oskrbo, z letoviško takso in odstotkom za postrežbo vred, se giblje od din 57.— do din 97.—.
Hotel KO-OP” v Ulcinju
V zelo prijetnem obeležju lepote in zanimivosti, poleg divnih gajev in edinstveno lepih prodov, s sobami, ki imajo vse razgled na morje, z nešteto terasami in balkoni, se dviga kakor čaroben gradič novi hotel »KO-0P< v Ulcinju. S svojo zunanjostjo, notranjo opremo, komfor-tom in udobnostjo mora zadovoljiti tudi najbolj razvajeni okus. Cena za kompletno oskrbo z letoviško takso in odstotkom za postrežbo se giblje od din 75.— do din 85.—.
V»i hoteli »KO-OP« se odlikujejo z izredno lepo opremo, modernim komfortom, dobro kuhinjo in nad vse zmernimi cenami!	Obiskujte hotele »KO-OP«!
Informacije in prospekte dajejo uprave posameznih KO-OP«-hotelov in Hotelska d. d. »KO-OP«, Beograd, Poencareova ulica 21 — telefon 28—814.
Novo odprti hotel „KO*OP“ v Ulcinju
SIEMENS KOZARCI
za vkuhavanje sadja in sočivja najboljše kvalitete, zelo poceni, vsakdo si JIH lahko dobavi.
PINTER & LENARD, MARIBOR
Aleksandrova cesta 34
l/eiika Ja&ka
dvokoles. otroških vo-zlikov. prevoznih tri* ciltf/ev. Hvalnih strojav. motorjev In pnevmatike naltenele pri
„TRIBUNA“
F. BAT JEL, MARIBOR
Aleksandrova tafta 26 Telefon 26-14
Kdor hole imeti odgovor na vprašan/a glede malih oglasov in drugih obvestil, naj prlloii 3*- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-lotenlh 3*- din v znamkah uprava na odgovarja
LAŠKO
PIVO
Gostilničarske pivovarne Laško toči za čas trajanja Mariborskega tedna
Kolodvorska
rn&iaMaciia Maribot
CVETLIČARNA MARIBOR, sposka ulica 36. — Tel. 28-*' (Banovinska palača)
VRTNARSTVO POBREŽJE (|
pokopališču) — Telefon 28*3'f
Izdelovanje venccv in šopk0'' aranžman in vsa v to stroko sPa dajoča dela.
Hotel, kavama in restavracij1
OREL'
Najmodernejši komfort. — Tekoča mrzla in topla
vi#
svetlobni signali, dvigalo, garaže. Šobe: ena post. din 34'"? 48.—, dve post. din 64.—, 74.—, 94.—.
Opoldne: hlajena dvorana. Pod večer: strešna Toči se najboljša ljutomerska vina in Tscheligijevo piv<>' Izborna kuhinja. Cene zmerne.
Shajališče vseh tujcev!
Obratuje tudi na veseličnem prosto*1 Mariborskega tedna!
FOa
kvalitetni proizvod
terpentin krema za nego čevlji v dežju in blatu, masti in gumitraj Medene muholovke - parketno vo*' čeno liščilo zadovoljstvo gospodih Kupujte domače blago! ^
Restavracija in pivovarna
„Union"	■
JLestaucatec:	£ojae	£i^
Maribor, Aleksandrova ces**
Moderno urejeni prostori. Velik
nat vrt. Vedno sveže pivo. Iz'1
kuhinja. Vina od najbolj prižet  j i,— pi... —zmei
vinogradnikov Slov. goric, el
cene!
Konrad
Sapet
mehanična delavnica Pii,a . niSklh strojev. General«0Al stopstvo GROMA piša*11 strojev
Maribor, Kneza Kodi*
Oglašujte v »VečernlkJ^
•.uiuatuatibiiuaiaahiaiiaaittaaa^.ii^uk.MUikM*«"'1**
Najbolj varna naložba denarja,
ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem irv z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno In kulantno
Centrala Maribor
v lastni novi palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice
Podružnica Celje
nasproti poiti, prej Južnoštajerska hranilnica
SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU!
pos. Benko, Murska Sobota
Priporoča svoje prvovrstne Izdelke: razne salame, prekajeno meso, vse vrste konserv, kakor tudi sveže meso ! — Specialiteta praška šunka !
Prodaialne: MARIBOR, Glavni tre 16, AVksandrova 19,
CELJE, Kralja Petra c.. Glavni tre in GORNJA RADGONA
ALOJZ 5PRA5ER
Elektrotehnično podjetje Telefon 24-11
MARIBOR, Vetrinjska ulica 14
jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z.
v Mariboru, Kralja Petra trg
daje kratkoročna posojila, sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti zakonito določenemu obrestovanju
(4-5°|0)
Domači hranilniki na razpolago!
^večali smo zalogo damskega in moškega perila, kiooukov itd. — r'speli plašči iz angleške balon svile. / Se priporoča za cenj. obisk
I AVGUST HEDŽET
trgovina — Maribor, Aleksandrova c. 9
Intercontinentale & Caro in lelinek
Maribor. Aleksandrova cesta 35
Centrala Zagreb
Podružnice: Beograd, Ljubljana, Sobotica, Dubrovnik. Nad 300 podružnic po celem svetu. — Zbirni promet, ocarinjenja uvoz-izvoz, tarif-ske informacije in olajšave pri mednarodnih transportih. Brzojavni naslov: Intercaro / Telefon štev. 21-43 Priporoča se sadnim izvoznikom!
TMcm &
mehanična tkalnica svilenih izdelkov z lastno moderno barvarno, apreturo intiskarijo
izdeluje vse vrste blaga in sicer:
Crepe de Chine,! Crepe Satine, Crepe Mongol, Crepe Marocain, -Crepe Ttnprimč. Modna svila v različni izdelavi. — Svila za podloge.— Svileni brokati, vse vriste jacquard-blaga, brokat za rute, brokat za odeje, C^arpes, Schwals.
fkatttu-?Mtefye
Tel. št 21-27 # Brzojavke: Thoma Maribor
KARO +
industrija čevljev
Oglejte si razstavo na
Mariborskem tednu
Os!e'te si izložbe!
FRANC PERGLER, MARIBOR, "i^ska
Touarna autokaroserij, izdeluje use urste autobusou moderno in solidno
TEKSTILNA TOVARNA
II
ImikirA
II
GERMAN LUDVIK. LAŠKO
Mr
Zahtevajte povsod samo nepremočljivi:
Hubertus loden „LAVA‘\ Laško
in vse vrste volnenega blaga za moške in damske obleke. — Telefon štev. 10
Otteke* Mošieki.
Itd. v konfekcij
loko& JjuL
Maribor Glavni trg 2
Ledinek
Pavel
strojno
sodarstvo
Maribor Gozdna ulica 6
(konec Betnavskc c.)
Izdeluje iode in kadi vseh oblik in ve.ikosti iz trdega in mehkega lesa. Zahtevajte ponudbe
Efclrtro-
Instalaclisko
podletle
Sinic Gustav
Maribor, Meljska 1. * Tel. 28-25
Izvršuje vse vrste Instalacij, popravila solidno in poceni. — Tovarniška zaloga lustrov — Tovarniitce cena. Proračuni in načrti brezplačno. Trgovina elektrotehničnih potrebščin
kruh TURIST
Črni kruh iz rži je zelo tečen ostane 8—10 dni v največji vročini popolnoma svež in okusen
FElERTAG-riARIBOK'
Glavna zaloga: Feiertag, Betnavska cesta 43 — Tel. 28-34 P o družni ce: Msrlbor, Uliea 10. okt. in trg’. Skaza, Glavni trg
Maribor. Prešernova uliea
Obiščite novootvorjeno odlično slaščičarno.
Vedno sveže pecivo.
Lasten šotor tudi na Mariborskem tednu.
Ekspozitura oficirske zadruge in splošno krojaštvo
VO]SK
MARIBOR
Slovenska ulica 28
Za obilen obisk se priporočava
Bsbii in Lešnik
modno krojaštvo za dame in gosp-specialna izdelava usnjate garderob
Maribor. Vetrinjska ulita 7
4
ktoitos
največje ljudsko zavarovanje
Zavaruje:
posmrtnino, doto, starostno preskrbo Glede pojasnil in pristopa se obrnite na:
KARITAS
Maribor, Orožnova ulica 8
Telefon 29-80
KARITAS, Ljubljana
palača Vzajemne zavarovalnice
ali na našega krajevnega zastopnika Zahtevajte prospekte, ki so brezplačni
Zavarovanje KARITAS je popolnoma varno!
Jamstva 95,000.000 dinarjev
{/eUtotstvGjvokJmtt
Cvetlice, sadike, semena in visoke vrtnice — Izpeljava načrtov, vrtov in parkov — Vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela — Vezanje nagrobnih vencev in šopkov, poročnih šopkov itd. točno po naročilu.
Telegram: Jemec vrtnarstvo — Poštni čekovni račun št, 15.941 Odlikovano z diplomo I. klase, srebrno in zlato kolajno	_
Hlatitot, Vtehtuova juiita - let 2?-^
Oglejte si vrtnarsko razstavo na Mariborskem tednu
.
Pomlad! Leto! Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak. Paket serija >H« vsebina 18—21 m oxfordov, cefirjev, tou-ririgov in frenžet za močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija :-M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike. delena. krepa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete vH« in M : razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija Z« vsebina 3 - 3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plaši, in sicer >Z-1« 130 din, >Z-2« 160 din, -Z.3« 200 din. jZ-4« 250 din. -Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto. Prepričajte se in pišite takoj Razpošiljalnicl iKosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. — Oglejte si povečano ialogo in ugodne cene!	98&
Priložnostni nakup
trat'
predmetov za splošno gospodarstvo, kakor betonsko, kovsko, ključavničarska železje, nosilce cevi, ograje, en nice, vagonete, mreže, jermenice, konzole, zobčanike, o sovine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v ^ dimenzijah kakor tudi brons, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink, centrifuge, parni kotli, ‘ j-o mobile, kmetijski stroji, polnojermenik 65 cm, veliki rezervarji, vozovi vseh vrst, bakreni kotli, orodje za. obrt, svedri za premogokope, kakor tudi patent-lestve itd. Poleg tega oglejte si, prosim, moje veliko veL kjer se boste sami prepričali, da se nahajate na lipskem velesejmu, samo z razliko, kajti pri meni predmetov kakor tam m sicer po zelo ugodnih cenah, rabljene, a vendar zelo dobro ohranjene. Kupujem w zgoraj omenjene predmete ter plačam po zelo ugodnih cenah.
Priporoča se
2J MARIBOR, Tatttenbachova uh«1 ^ in podružnica vosa* Ptujske in Tržaške ceste .
4
n
8!
MESTNI STAVBENIK FRANJO ŠPES ml,
TRŽAŠKA CESTA 64 (križišče Ptujske in Tržaške ceste)
Izdeluje načrte in ororačune točno in strokovnjaško
IB
Izdeluje vsakovrstno belo bla go, umetne svile, gladke, bar-
vane in tiskane popeline, tiske,
ženske baržune, kakor flanele in barhente, gladke in tiskane
■
Mariborska tekstilna 1 tvornica d. z o. z.
r6dilnica, tkalnica, belilnica, apretura, barvarna in tiskarna tkanin
Tel. 24 15
ItiARIBOR-MELJE
Brzoavi:
Tekstiltvor
Splošna stavbena družba Maribor Tezno
Telefon interurban 20-57 Brzojavi: SPLOSTAD
Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje. Oddelek za električno in avtogensko varenje. Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe
tvedkja JMjev, ietrnšalt, Qiwu it$
Qfti nudi kvaliteto in solidne cene. — Specialiteta: športni čevlji
ottopi
To je varstvena znamka za
Sanoped
ki trajno odpravi vse slabe posledice potenja (zopern duh, razjedanje kože in tkanin, tvorbo kurjih očes, otišancev itd.)
f^od DOBERLE M. iz Ljubliane piše: „ .. . Navzlic skrbni negi no g je po-V "apredoval° *a'to> sem s^ašno trpel pri svojem poklicu. Poslužil sem asega praška, ki mi je čudovito pomagal. Vsakomur priporočam zoper podnje nog Vaše sredstvo „SANOPED“, ki je v resnici učinkovito."
^fcteva/tc „SA N OPE D“ V vseh specialnih trgovinah!
.	Glavna	zaloga za Jugoslavijo:
£|erija M. JANČIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10
I
Slikarstvo Sajko & Lazar
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA (UNION)
D
Strokovnjaška soboslikarska in pleskarska dela zadovoljijo vsakogar
Prva Jugoslovanska
Ponfos centrala i 101 Maribor
Meljska cesta 55 / Telefon inter. 23-78
Edinstven* iidelovalnica Pontos aparatov k polavtomatskim tehtnicam. Sprejemajo se tudi naročila vseh vrst metalnega skobljanja, rezkanja, preianja, vrtanja in strn* ganja. Aparati bodo razstavljeni na Mariborskem tednu v dekliški meščanski šoli, kjer se aparat demonstrira od 5. do 13. avgusta Ob tej priliki so cene znatno znižane. Samo za Mariborski teden.
Damske torbice, kovčege aktovke, denarnice, listnice in nahrktnike kupite! solidno pa poceni pri . . .
=►
ŠTERBAL MARTIN
TAPETNIK IN TORBAR Maribor, Mal/sira cesta 2 In Trg svobode 6
l
I
Tekstilna
industrija
Marko Rosner
Bombažne, polusvilene tkanine in blaga iz celulozne volne za vse sloje in vsak okus Platno - Flanel	  Hlačevina
Jugosviia
fti
_ _	družba
ii m M gj ^0 W V ■ M z o. z.
Svilene tkanine najboljših kakovosti in svileni tisk
Jugotekstil
.	%	y	■«-•••
ift
 	  družba
llvugvi^Min Z o. z.
Damska modna blaga, popelini in tkanine za športne srajce
0
Maribor
lztl '»a Ui urejuje ADOH' UIBNJKAK v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik bi \.\kU DliTELA v Mariboru - Oglasi po ceniku. - dokopane vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulic« 6. - Teleion uredništva štev. 25-67 to uprave štev. 28-67, — Poštni čekovni račun Ster. U*