M O. izhaja Tsako prvo in tretjo -nedeljo meseca; velja: Za celo leto . . 2 golil. 50 kr. Za pol leta ... 1 „ 30 „ Za četrt leta . . — „ 70 „ Posamesni iztisi prodajajo se po 10 kr. a. v> političen in podučiven list. Vredništve je. v hiži Kali T7/NAjftAAA/V'f Trst in okolica. Te dni smo imeli priložnost pogovarjati se z veljavnim okoličanom zasti’an Trsta in okolice. Misli, ki jih je mož izrazil, se nam zdijo važeii glas iz občinstva, zatoraj jih tukaj kolikor mogoče vestno posnamemo: Dača, je rekel, je zmironi viši. Cisto nas bo spravila na beraško palico. Govorilo se je, kako bi se dasa predrugačila, da bi ravno vbogih taki) ne tlačila. Slovenski poslanec g. dr. Nakič je predlagal, naj se zniža dača ua vino in meso. Jaz pa mislim, da bi po tej poti nič ne bilo pridobljeno. Kajti če je na vinu velika dača, je vino drago; tej sitnosti se pa vsak lahko ogne s tem, da ga ne pije. Ravno taka je pri mesu. Ge se pa zniža dača pri vinu in mesu, se mora kje drugod povišati, in znabiti ravno pri takih stvareh, ki so vsakemu človeku neobhodno potrebne, na pr. prebivališče i. t. d. Edina dača, ktera bi revnih ne zadela, bi bila ta, ki bi se nakladala na „luksus“ na pr. na ekvipaže, nepotrebne pse, žamet in svilo i. t. d. «Na laškem puško pokajo,— Na kranjskem pa matere jokajo Pa zakaj ? 0 Žulaj, Žulaj, Žulaj! « — „Da, Da, jame Btefč urno govoriti, tudi to je izvrstna misel; kadar berem imena kacih novih ministrov, kadar čujem govore naših poslancev, kadar čutim teže kake nove postave, — vselej se spomnim 24. rožnika 1859. leta, ter jamem peti; „O Zulaj, Zulaj I“ In naš narodni napredek? Kedaj se bodo vršile naše sanje, kedaj bodemo smeli stopiti ko sorodniki v vrsto druzih rodov? O Zulaj, Žulaj!“ Tako je tarnal moj prijatelj, jaz pa sem molče korakal na njegovi strani. „ Veselite se življenja,,! je dejalo sv. pismo, saj ni vedelo, kako se jedo pentametri. „Velikih mož nij več na sveti, ker svet, je sam velik postal“ je govoril slavni Castelar;saj nij poznal mojega prijatelja btefčta. Takih davkov pa nikjer v celej Evropi ni, toraj tudi ni misliti, da bi jih prevzeli naši bogatini. Kje pa tici uzrok velike dače? V velikih mestnih stroških. Le ko bi mestni magistrat manj potrosil, bi se mogla dača znižati. Kam vtakne magistrat denarje? Največ se jih menda prime mestnega tlaka in mestne svečave. Ko to premišljujem, se mi zmirom zdi, da se moramo poprijeti zopet misli, da se mara okolica od mesta lotiti. Kajti za velike stroške, ki jih dela mesto, mora tudi okolica svoj del dati ako ravno ima od nijh prav majhen dobiček. Kaj ima okoličan od tega, co je mesto lepo razsvitljeno in ce ima lep tlak po ulicah? Trst naj se kiniia in lispa, kolikor mu je drago, in kakor se tako imenitnemu mestu spodobi, pa Trst naj tudi premisli, da je lepota draga, in da ni galantno ako si jo pusti plačati od naših žuljev. Okolica ločena od Trsta ne bo delala tolikih potrat, za to pa tudi tako velike dače ne bo nakladala. Na to pa nekteri izmed nas ugovarjajo: „Mi od mesta živimo, mi smo na mesto navezani, in moramo z njim v miru in slogi živeti.“ To so pa prazne besede ljudi, ki bi si dali iz gole servilnosti po glavi hoditi. Saj o tem ni govora, da bi ne smeli z mestom v miru živeti, paß pa o tem, kako bi se rešili mestnega ocmovanja. Prazna je tudi tista bojazen, da bi nam meščani ne dali več zaslužka. Paß ste slepi, ako mislite, da vam dajo zaslužek za to, ker vas ljubijo! Dajo vam delo zato, ker vas potrebujejo; saj se tudi konju vrže vsak dan nekaj sena ali slame, pa ne za to, ker je potreben, ampak za to, da more še dalje delati in gospodarju služiti. Ce bo laški trgovec na zbiranje imel med laškimi in slovenskimi delavci, bo gotovo laškim delo dal, in le, ker laških ni zadosti, je primoran, rabiti tudi Slovence. Ravno tako meščanke ne dajejo okoličankam perila za to, da bi jim dale zaslužek, ampak za to, ker so same prenemarne, da bi prale. Taka je pri yseh opravilih. Za toraj bodo okoličani ravno toliko zaslužka imeli, ako se loči okolica od mesta, kakor zdaj. Ni misliti, da bi Tržačani iskali drugodi delavcev, in da bi jih dobili ker jih po-vsodi sami potrebujejo. Pa vzemimo to neverjetnost za resnico, da bi najeli na primer napuljske (neapolitanske) „lazarone** za delo, ali jih bodo mogli tako rabiti, kakor Slovence? In če dobijo res take, ki se dajo rabiti, kaj mislite, ali mi ne moremo napraviti Tržačanom še hujšega „strikes“? Kaj bi bilo, če se mi pogovorimo, da jim ne damo mleka, zelenjadi in drug* prikuhe v mesto? Ali bodo te reči za drage denarje in po dolgem potu pokvarjene hoteli sprejemati? In ali bodo te stvari tudi v redu in zadosti dobivali? In kaj bi bilo, če bi nobena okoličanka ne hotela nič prati? Kako bi se mestne „signorine“ držale, ko bi morale svoje umazane cunje same žehtati in prati? In kako dolgo bi to pretrpele ? Mi bi skozi par mescev ne poginili glada in gotovo bi meščanom poprej zmanjkalo potrpežljivosti, nego nam. Iz tega se vidi, da so meščani ravno tako odvisni od nas, kakor mi od njih, in da se nam njihove jeze ni bati. Jaz toraj zmirom pravim, naj se loči okolica od mesta. Takole na blizo je govoril mož, in kdo bi mogel reči, da nima prav? Tudi v narodnem oziru bi bilo s tem veliko pridobljeno, ker bi se ne bilo treba pipati z magistratom za narodno ravnopravnost po Šolah in uradih. ju*- Dopisi. 3*ojJ4II511. marca. — Dovolite, gospod vrednik. da pišem nekaj vrstic v pojašnjenje. „Narodov“ dopisnik iz Gorice (ne dopisnik, ampak poroßilnik odbora „Soče“. Opomb, vredn.) je namreč rekel, d t se mi tržaški Slovenci nočemo združiti z goriškimi. da bi izdajali časnik, ki bi izhajal vsak. teden. Ko so prišli goriŠki gospodje k nam, in smo so pogovarjali zastran tega, smo bili vsi ene misli, da je nam vse enako, ali izdaja časopis g. Raič, ali Goričani, da ga le imamo. Tedaj mi nismo nič rekli, da se nočemo združiti, ampak rekli smo, naj se zmenijo g. RaiČ in tisti, ki mislijo v Gorici list izdajati, med sabo, ker to nas bralce nič ne briga, kdo list piše in kje izhaja, da je le dobro pisan. Nek- Pisma z Dunaja. iv. GospodiČina! Tedaj nosii ste ga, pusta? Ali se Vam kaj zdeha po njem, jeli pri V as v kaj dobrem spominu ? Pač, kako hitro se spreminja ta božji čas! Včeraj ste še plesali, se radovali, dovoljena Vam je bila še tako abotna igrača, danes pa se že črno oblačite in greste po-pepel. Pustni torek in pepelnična sreda, kak razloček: Dvanajsta je odbila in v enem dihljaji je odstopil že obnemogli pust vse pravice svojej nevesti, pepelnični sredi, ter njej izročil hišno gospodinjstvo. V hrupu in šumu, kakor obsojenec na smrtjo dal svetu slovo, a da bo h letu še z večo slavo od smrti vstal. In \i žalujete, ter se Črno oblačite! Ne vem, ali Vam pustni spomini tako življenje grene, ali je to le iz navade. Nikakor bi Vam jaz tega ne svetoval, izgled naj Vam bo Dunajčan. Če mu tudi voda do grla sili, vendar je „Židane volje“. Pusta j* sicer tudi on pokopal, a kaj ze zmeni sato. Pleše in raja zdaj kakor prej, le s tem razločkom, da je zabava še le zaj prav domača-gemiitlich. Ce tudi ga Klinkowström in drugi pobožni očetje v cerkev vabijo, kaj mu je mar? Da, Dunaj je brezbožen, iu nema toliko blažega čutila, da bi po ranjcih žaloval. Se mojega prijatelja, ki je bil nekdaj tako goreč katoličan, da je slovenske stariŠe svaril, naj svojih otrok nikar na brezbožni Dunaj ne pošiljajo, še tega je Dunaj jako spridil. Jako malo se zmeni za sveti čas, veseli in zabavlja se, kakor vsaki drugi Dunajčan, obiskuje še vedno maškerade in druge plese; v svojej nerodnosti še sam kaj poskusi. Te dni so ga našli pri Schwende rji- To nij kar si bodi* Sicer ne bodimo mu krivični, on dela sedaj študije, in slovenski svet bo gotovo strmel, kedar jih bode priboril. Saj je svoje dni sam rekel, da bi jo bil kedaj že v seminišče potegnil ko bi ne bilo tako zaprto, in ko bi ne bila njegova delavnost preveč omejena. Me umejete? Da, Dunajčan še vedno pleše in nori. Znano Vam bo menda, da tukej vsaki stan za-se svoj plev napravi. Velikanski plakati po mestnih zidovih naznanjajo to jako na debelem. Še perice neso hotele letos za drugimi zaostati, in pripoveduje se, da njih bal je bil eden najsijaj- teri možje so tukaj tudi menda obljubili, da bodo skušali dobiti takih, ki bi h kavciji tega lista kaj pripomogli: ne vem, ce so kaj dobili. In Če niso nič dobili, mi drugi ne moremo za to. Ne vem toraj, kje je goriski dopisnik tisto pobral, da se mi nočemo združiti z goričkimi Slovenci. I* gforiHke okolice 1. marca. M — ev — („Soča“ in narodni napredek.) Naše vrlo pol. družtvo „Soča“ je imelo 23. p, m. svoj občni zbor pri „zlati zvezdi,, na trgu sv. Antona. Na đnevnen redu so bile te točke: 1 Volitev enega odbornika. 2. Razgovor o Ljubljanskem programu zastran jugoslavjanske zveze. 3. Sporočilo odborovo zastran, osnove političnega tednika za Primorske Slovence. 4. Razgovor o pismu, ktero so razposlali italjanski poslanci svojim vo-lilcem v opravičenje svojega iztopa iz zadnje seje ' deželnega zbora. Razvidno je toraj, da je bil zbor res velike važnosti, ter za nas Primorce zlo zanimiv. Najpred je vrli predsednik zbrane družbenike pozdravil, ter ugovor, zakaj da se je občni zbor tako kasno snidel, opovrgel obžalovaje in kazaje na ovire, zarad kterih ni bilo pred mogoče občnega zbora sklicati ter se obilnega Števila družbenikov nadj ati. V odbor na mesto odstopivšega dr. Abrama se je volil z večino glasov (22) dr. Jakopič. V g. dr. Jakopiču je dobil odbor novo in vrlo moč, kajti o-menjeni odvetnik, akoravno je bil še pred nekaj leti, (on je namreč rojen Kanalec in 30 let star, v narodnem oziru nekaj mlačen, je vendar od nekaj časa sem odločen narodnjak ter se v slovenščini nev-trudljivo pri g. Lavriču vsaki dan vadi. Drugo točko je prav izvrstno razpravljal naš vrli predsednik, do-kazovaje gmotne in duševne koristi, ktere bi naš narod še posebej v jugoslavjanski zvezi vžival in da bi ovia zveza tudi samo federalistično osnovano Austrijo okrepčala ter bila močna trdnjava proti njenim protivnikom na jugu in da bi cio u slačaju razpada osmanskega carstva ostale brate unkraj Save na se vlekla. Vsi nazoči družbeniki so to točko nav- nejših. Kletarji in bake rji pa, ki so bili celi pust z delom preveč obloženi, si jo hočejo sedaj plačati. Posebno je ples zadnjih imeniten, ker na njem se glasovita fiaker Milli v celem svojem veličastvu prikaže. To Vam je ženska! Ali Dunajčanje so tudi praktični. Povodenj jim je veliko škode napravila, a mnogo tega, če že vsega ne, hočejo poravnati s plesi. Zatorej se čita sedaj skoro na vsakem oglu: Danes tukej in tukoj ples, čisti dohodki so namenjeni nesrečnežem! Nij to lepo, nij praktično? Dva dobička ob onem: mnogo veselja in dobro zavest, da je stem ubogim pomagano. Kedaj si bo upalo slovensko ljudstvo kaj tacega v Štirdesetdanskem postu? Pust nam je odnesel zimo, post pa prinesel prijazne dneve. Vse kaže, da vijolice neso daleč. Jaz sem tudi že pesmico v ta namen zložil, napis ima originalen: „o žlahtnih postnih vijolicah“; pesmica šteje 14 vrst, in vendar nij sonet. Vem da bi jo Vi radi Čitali, a naravna pot do Vas mi je zaprta, po „Primorci“ pa jaz ne maram. Do zdaj imam ime slavnega listkarja, priča so temu posebno moji tovariši, kterim so ta pisma večkrat po celi teden edina, Če ne telesna, saj dušna paša. In ko bi kot dušeno in enoglasno potrdili, ter se za jugoslavjan,-sko zvezo, se ve da z habsburško vladarsko obi-teljo, izrekli. Da bi le liotla naša Austrija to zvezo ovažiti ter spoznati, kaj je njej in naim v srečo in slavo 1 O tretji točki, osnovi pol. tednika za Primorske Slovence, je poročal g. Dolenec, ter kazaje na o-vire, naj se za sedaj začne z 14 dnevnim listom, a za tednik da naj se neprenehoma nabirajo novci za vloženje kavcije. List začne že s prvim aprilom ali pa naj dalje z 1. majom izhajati z trdno nado, da se bode kmalo v tednik spremenil. Za v rednika bo odbor skrbel. O četrti točki je govoril g. Ernest Klavžar, družbeni tajnik, deželni uradnik in vrli narodnjak v vsacem oziru, ter je pobijal jalov izgovor, zarad kterega so laški poslanci v seji lanskega dež. zbora izstopili, in da so one tobožne koncesije, ktere so nam laški poslanci od 1861 L sem dajali, ničeve, tor le pravice ktere mora vsak ravnopraven narod eo ipso vživati. Vse to pa kaže, da mi in oholi Ea-honi nikakor pod en klobuk ne spadamo, in da ravno zarad tega nam je za naš obstanek zjedinjena Slo--venija in potem Jugoslavija neobliodno potrebna, ako nečemo kot narod politične smrti za vse veke vmreti. — Naši vrli poslanci bodo tudi svoje delovanje v preteklej sesiji dež. zbora svojim volilcem nasproti opravičili in laške poslance zarad nijk o-pravičevalnega pisma na laž postavili. Živili naši narodni poslanci in vrla „Soča“. Tudi v naši goriški okolici se narodnost dobro razcvetuje. Ta pustni Čas se je odprla mirnška čitalnica in tudi dornberžka čitalnica kaže, da svojemu poklicu zadostuje. Odprla se je poslednja 20. novembra pretečenega leta, o kterem so naši domači fantje in dijaci z pervačkimi*) vred, pokazali, da jim ni narodnost le puhla fraza. Čudno je res bilo videti, kako so se naši domači dijaci in fantje združene županije na odru kot že izurjeni diletantje obnašali, v začudenje vseh nazoči h. V igri „Zupanova *) Dornberg in Pervačina je |M)d enim županom, v/.lim sr. Krševanora, zdzužena občina. Pis. pesnik stopil na javno cesto lehko bi še to slavo zgubil. Vrh tega se pri nas pesniki množč, kot gobe po dežji. \ novejšem času so se zopet prikazali na-slovenskem obnebji. Menda ste dobili najnovejša dela našega Koseskega. Kako, ste jih s težkim srcem in mokrim očesom iz rok položili? Radoveden sem, kaka je Vaša razsodba; tudi jaz imam že razsodbo o njih, a zapisati Vam je ne smem in nečem, dokler mi ne dojde od ljubljanskih literatov posebno privoljenje, po ktero sem že pisal. čudno je to, da smo mi Primorci v tem slučaji tako odvisni od Kranjcev, in vendar lehko trdimo — če je to naš ponos — da je Koseski bolj naš,, nego njih. , Še drugo poetično delo mi je došlo za 30 krajcarjev. Romantična melodrama je in glasi se: „Vojska in Mir“. Spisal jo je eden „nadepolnih'*. Ta „nadepolni“ je imel lepo misel, in rftDol je ostala, le misel. Ge je g. pisatelju „romantično“ čudna neverjetna zmes, ki nema ni glave ni noge, Če mu je romantično toliko kot nemogoČnost, po tem jo je jako dobro zadel. Ko bi Človek ne vedel kaj Micika“ so 19. februarja vsi izvi’stno igrali, tako Zupan V. Gregoriß, ki je le ljudsko šolo dovršil, potem Matilda Možetič, osmošolec, Fr. Furlani, kteri je rolo „Glažeka“ nedosegljivo izvrševal. Ti so vsi iz Pervaßine, šije rodoljubi so še preslabi svojo lastno čitalnico osnovati, dornbržki pridružili, da tista tem krepkejše napreduje. Znano je, da so vsi volilci dorn bržko-prvaške obšine Lavriša za poslanca volili in tudi g, Faganela, samo župan ni poslednjega zarad nekšne osebne „antipatije“ voliti kotel, kar pa sedaj niš ne de. Res je sicer, da je naš župan vrl narodnjak, in da ga v obše vsi štujemo, pa ža-libog je tudi res, da odsihmal, ko gaje „Slov. Nar“, o šašu volitev po pravici malo oštel, se odteguje sejam „Soče“, pri kteri je bil proprej ud. Na svetu jo že tako, da sleherni ima svoje bodi si sebišne ali druge sebi dopadljve nazore. — Toliko za sedaj, drugo pot še kaj veš o tem. Zdravo Vam, ki o bregu valovitega tržaškega zaliva stanujete. • • • • • -j I* Krojine V goriŠkej okolici 26. sveš. — Ze dolgo se nisem tako dobro imel, kakor o pustu v dornberški čitalnici. Bila je beseda s plesom. V ši-talnici se je bilo nabralo mnogo obšinstva. Prišel je veselico g. Vodopivec; razlaga nam veliko iz pesniškega zaklada, ter tehtno povdarja, kako bi dobro bilo stare narodne pesmi pobrati in ohraniti. Zagrinjalo pade, se vzdigne in zopet pade. Za vsako toško se je vrstilo petje. Zadnja toška je bila šaloigra „Županova Micka.“ Nar bolje sta svojo nalogo izvršila gosp. Furlani in gospodišna Možetiševa; tudi g. Šinigoj je izvrstno igral. Potem pa smo se zavrtili veselo in urnih nog par za parom, kakor bi bil duh Preširnov vsacemu posebej na uho klical: „Le hitro, le hitro vrtite petel“ Ura odbije polnoši, Stepe napreže sivšeka in hajd domu! —- Pa zmirom 'se še rad spominjam tega veselega dneva. 1% Koroškega 20 febr. Tukaj ti pošljem dragi „Primorec“ nekaj vrstic iz Koroške, na ktero se Slovenci tako malokdaj spomnijo. Slovenci pa nimajo prav, da nas koroške brate tako zanemarjajo, ker tukaj so rezidirali slovensk i vojvode. Zdaj nas je pa tuji živelj šisto premagal, le v južnih gorah še nekako prosto dihamo, na polji pa, in na celej nemški meji nas tlači nemška mora. Nemšku-tarija je že davno obsedla vsa mesta in trge in zdaj se počasi pomika tudi v vasi. Mi smo slabi, drugi Slovenci nam pa ne pridejo v pomoč. Vendar se je od-zadnjih dveh taborov precej zboljšalo. „Trdnjava“ se tudi krepko poganja za naše pravice. Tudi celovška čitalnica je zopet oživela. Od čitalnice v železni Kapli pa sam ne vem, ali še živi ali ne. Kolikor jaz tisti kraj poznam, bi rekel, da bi se lahko oživil za narodno reč, ko bi bil pravi mož, da bi kmete podušil in navdušil. To je naša reva, da nam bolj, kakor vsem drugim Slovencem, narodne inteligencije manjka, ker mladina učeča se na celovški gimnaziji ni poznala narodne ideje in se je nam potujčila. Zdaj se je ta reč zboljšala in slovenski duh tudi na celovški gimnaziji živi. Pa dolgo, dolgo bo treba delati, preden dospemo mi Korošci samo do tiste stopinje narodnega duha, na kterej so drugi Slovenci. — Hudo zimo imamo letos, v nekterih krajih so se prikazali celo volkovi. -^v/VA/VnA/V'- Drobtinicc. [Oklic). Nevarnosti, ki žugajo naši narodnosti . in naši vari, opominjajo nas, da mislimo na pripomočke, s kterimi nevarnostim odidemo, in da se ozremo po vzrokih, iz kterih izvira naša slabost. Naši rodoljubi delajo brez vztrajne podpore in večidel brez zveze osamljeni in v tej ösamljenosti brez pravega vspeha. Večini ljudstva še preuborno teko viri pravega spoznanja o njegovih pravicah in dolžnostih, to posebno zato, ker se dotične politične novine prodajajo po ceni, ktere vsakdo ne zmore. Dušnim močem višje stoječih vsled tega pomanjkuje spodbuje, pa tudi polja za občekoristno dušno delovanje. Ker ni zaupanja in poroštva, da bi se denar primerno porabljeval, pogrešamo materjalne pod- pisatelj misli, bi ga sem ter tja jakö krivo sodil. Le en primer: V uvodu se čita: «Na pasi, v boju na prestolu, v ječi, «Povsod mi ena želja je sledila: Da prisijo.... Mu li verujete, kar pripoveduje? Da bi bil g. Turkuš kedaj na prestolu, nesem še v nobenej zgodovini čital, ali pa je ona dežela svetu popolno neznana. Moja dobra mati — bog jej daj zdravje — so mi vselej očenaše priporočali, kedar ne morem zaspati, Vam pa svetujem najnovejše slovenske pesniške izdelke, čitajte jih, in ako to knjigo v roci, ne zaspite, potem neste več za ta svet. Zakaj Vam pa vse to pripovedujem? Za to, da ne bodete mislili, da Vam jaz kedaj svojo pesmico o žlahtnih postnih vijolicah“ „pošljem po Primorci„. Kedar se bova pa zopet sama pod zeleno murvo pogovarjala^ takrat Vam jo prečitam, in če tudi Vam ne bo dopadala, kaj zato? Pred svetom bom še vedno slaven feulletonist, od Vas pa tudi za slabo pesmico gotovo krepak poljub dobom. Kaj ne? K. K. ^ Njo prašajte! Zvezde gledajo prašaje Doli z jasnega neba: Kaj je tebi, bledi tujec? Kdo je kriv tvojih solza ? In prašaje krog po polji Božice mi migajo: Kaj bledi ti tvoje lice ? Kaj solze ga oblivajo? Sestro svojo poprašajte, Zvezde jasnega neba! Sestro svojo poprašajte, Rože širnega polja ! Ona naj pove vam, kdo je Kriv, da lice mi bledi; Ona naj odgovor daje, Kaj se mi okt) temni. P - p. -WAATJVVU'- pore; saj pa tudi nima nihče pooblastila tako podporo tirjati in sprejemati. Te neprilične okoliščine ovirajo pogum in napredek. — Da bi jih odpravili, sklenili so podpisani ustanoviti tiskovno društvo, ki bode imelo svoj sedež v Mariboru. Po naših mislih naj bi društveni odbor ustvaril pripomočke in središče za narodno agitacijo, ki bi se imela enotno vrediti; on bi naj zbiral dušne in materijalne narodove moči, da bi jih potem zopet rabil narodu v prid. Društvo ima namen, dobre spise in knjige med ljudstvom razširjati, ter razširjanje slabih spisov zavirati. Po naših mislih, ktere tii oglašamo le kot nasvet, naj bi si društvo pred vsem pridobilo že obstoječe politično - gospodarske novine „Slovenski Gospodar“, ktere bi dobro vrcdovane po kolikor mogoče nizki ceni mnogoštevilnejŠe med ljudstvom razširjalo. Zato je treba denarnih pripomočkov, in da se ti dobodo ter posameznim breme olajša, treba, da se jih udeleži mnogo. Društveni odbor je pooblaščen sprejemati denarje, in društvo, čegar udje imajo pravico voliti si svoj odbor, more si tako samo preskrbeti poroštvo, da se bode denar pametno in vestno rabil, kakor to tirja društveni namen. Da bi se društveni namen lažje dosezal in da bi društvo moglo samostojnejše delovati, imelo bi na dalje nalogo, s časom ustanoviti svojo lastno društveno tiskarnico, in pa podpirati narodne pisatelje. Sicer se pa z vsem zaupanjem zanašamo na ro-doljubje svojih rojakov, ktero plašno ne vprašuje, koliko denarnega dobička bode uloženi denar takoj dajal, ampak ktero z ozirom na občekoristno društveno delavnost tudi nekoliko za domovino žrtvovati zamore. Ker je e. k. namestnija že potrdila društvena pravila, obračamo se podpisani do vseh rodoljubov in jih prosimo, naj to občekoristno početje podpirajo s tem, da v mnogem številu k društvu pristopijo in mu pridobe obilo prijateljev. Društveniki so ali podporniki, ki plačujejo po 1 kr. vsak teden ali 52 kr. na leto; ali deležniki, ki plačujejo 5 gld. na leto, ali pa ustanovniki, ki razen navadnega doneska (podpornikov ali deležnikov) društvu posodijo 50 gld., ki se jim pa kasneje vrnejo, (čl. III. § 4.) Podpisane ustanovniške glavnice bi se ne plačale takoj, ampak v dveh polletnih obrokih po 25 gld, ali ako bi kdo želel v četrtletnih obrokih po 12 gld. 50 kr., in bi se začele še le tedaj iztir-javati, kader bi se bilo vsega denarja toliko podpisalo, da bi se ž njim mogla ustanoviti tiskarnica ali pa začeti ktera druga stvar, ki bi dovolj koristi obetala. Do te dobe, ktero bi imel društveni odbor natančno določiti, naj le bi mtanooniki plačevali letni donesek deležnikov, in to zato, da bi društvo tako zadobilo denarne pomoči, ktere nepbhodno potrebuje, da si oskrbi svoje prve potrebščine. Po el. TIL §■ 11 društvenih pravil dobivajo poleg drugih pravic vsi društveniki one tiskopise, ki se bodo brezplačno razdeljevali; deležniki dobivajo poleg tega tudi novine, ktere bode društvo izdajalo, in sicer po nižji ceni, ktero bo odbor določil. Pred vsem je treba naše ljudstvo duševno povzdigniti in podučiti v političnem, narodnem, cerkvenem in družabnem oziru. Da se ta častni namen doseči more, treba je redno tekočih denarnih pomoČkov, treba je pa tudi in to v prvi vrsti, da se začne Ijudstvo-samo brigati za svoje koristi, kar bode le onda mogoče, ako bode moglo društvo s svojo delavnostjo prodreti v narodovo množico. Prosimo torej vse rodoljube, naj ljudstvu razlagajo družtvene namene in njegove koristi, ter naj pridobe kolikor mogoče druŠtvenikov, da se moremo s združenimi močmi krepko upreti nevarnostim sedanjega časa. Ob enem razpisujemo prvo ustanovljujočo skupščino na velikonočno sredo 12. aprila t. 1. v vrtni dvorani hotela „zur Stadt Wien“ v Mariboru. Na dnevnem redu te skupščine bode stala volitev od-borova in sklepanje o gori imenovanih nasvetih. Kdor hoče društvu pristopiti, naj se oglasi vsaj do 31. marca pod napisom: „Visokoi'odni gosp. Ferdinand grof Brandis, začasni predsednik“ — ali : „Velečastiti gosp. dr. Ulaga, profesor bvgoslavja, perovodja začasnega odbora tiskovnega dručtva v Moriboru“, U Mariboru 6 febr. 1871. Začasni odbor: Ferd. grof Brandis. M. Herman, dež. poslanec. Fr. Kosar, dež. posl., korar. M Modrinjak, horar. Iv. Majciger, gimn. prof. Iv. Pajk, gimn. prof. J. Sum an, gimn. prof. Dr. Ulaga, prof. bogosl. Dr. Iv: Lipold, prof. bogosl. Dr. M. Prelog, vrednik. A. Tomšič, vrednik, Dkd. Fr. Rapoc. (F popravek). V št 24. „Slovenskega Naroda“-je dopis iz Gorice, v kterem se pupisuje seja „Sočo“* ki je poročal v njej g. Dolenec zastran osnove časnika in rekel, ka se je dogovarjalo v tej zadevi tudi z vrednikom „Primorca“, a da se on ni boteL družiti v ta namem s „Sočo“. G. Dolenec ni bil dobro podučen : Pogovori so res bili, pa to je bilo vse drugače, kakor bi kdo mislil, če tisto Dolenčevo poročilo bere. Ako bi bil vrednik „Primorca„ vedel, da misli „boča“ list ustanoviti, ne bi bil s svojim konkurencije delal. Tako pa je o tem še le zvedel, ko so bile vabilnice na naročbo že razposlane. Tudi se ni vedelo, kdaj misli in kdaj bo mogla “Soča“ svoj prvi list izdati, toraj si je mislil vrednik Primorca, je nar bolj pametno, da napovedani list izdaja dokler „Soča„ tednika ne ustvari. Vrednik Primorca je tudi rekel, da prepusti svoje naročnike temu tedniku in da opusti „Primorca“ brž ko bo videl, da se slaga s principi goriškega lista in da ta list na trdnih nogah stoji. S tem je pokazal menda dosti samozatajevanja. Odborniki „Soče“ pa so zahtevali, da naj ali kar opusti svoj list, ali pa naj ga izroči „Soči“, ktera mu bo vred-dnika izbrala, ali pa naj vsaj postane popolnoma organ „Soče“ (morda zaradi tistih 10-20 naročnikov, ki jih ima na Goriškem). Slabo pozna „Soča“ pojem “združenja„, ako ga tolmači tako, da so mora on del povsem drugemu podvreči. Mi smo bili zmi-rom pripravljeni prostore našega lista vrlemu narodnemu družtvu „Soči“ na razpolaganje odpreti, in ako se „Soča“ dozdaj toga ni hotela posluževati, nismo mi krivi, ampak ona sama. (Tržaška pošta) j o poslala na odprto pismo tiskano v našem listu, v kterem se je zahtevalo od nje, naj spoštujevnarodno ravnopravnost nasproti Slovencem, gosp. Černy — tu, kot prvemu podpisanemu, nemško (!) notico, v kterej naznanja, da se je obrnila v tej zadevi do ministerstva kupčije. Nemški odlok na slovenski protest slovenske stranke nam je dokaz, kako pošteno jej je mar, da bi vstregla. tej pritožbi. (Beseda in tombola). Sinoči je imela tržaška čitalnica besedo in tombolo na korist poškodovanih kraj Narente v Dalmaciji. Več o tem v prihodnjem listu. (Zavarovanje) Po požaru RiČelnove fabrike za. predivo v Prošvici na Ueskem je imela zavaroval- nica „Viktoria“ veliko škode, ker je morala plakati loD.OOO gl. odSkodbe. „Viktorija“ je izročila natančno celi znesek po svojem vodji Galgocy filiali kreditne banke v Pragi. To vestno izplačevanje je pridobilo „A'iktoriji“ mnogo prijateljev, in mnogo čeških posestnikov fabrik je vsled te dogodbe prestopilo k „Viktoriji“. „Union“, časnik za zavarovanje, ki to poroča, pravi ob enem, da se je s začetkom tega leta sprejela „Viktorija“ tudi med ruske pozavarovalnice. To razširjenje njenega podvzetja ob pravem času, daje tej zavarovalnici moč in veljavo, da se jej nobene konkurencije ni treba vstrašiti. Slednjič naj bo še rečeno, da je „Viktorija“ ena izmed tistih zavarovalnic, ki mislijo pozavarovalno zvezo za Francozko napraviti. (Svinčeni podplati). Nemci na Stajerskm delajo priprave, da bodo praznovali zmago Prusov nad Francozi. To je ravno tako, ko bi mi krese požigali, če Rusi kakega sovražnika premagajo. [Cestni hlapon). V Ameriki so si izmislili hla-pone, ktere goni stisnen zrak. Tak hlapon je prišel v dO minutah 3 y2 angležke milje daleč. (Povodenj, Na Dunaji je prestopila Donava bregove, in velik del mesta je še pod vodo. Tudi iz drugih krajev se čujejo take nesreče. (Werndl-pusha). Naše nove puške, ki se bašejo od zad, si ni izmislil Werndl, kakor se officielno govori, ampak Ceh Holub, ki je pri Werndlnu v službi. (Slovenki narod) pripoveduje, kako nadlegujejo njegovega vrednika dan na dan beriči in policaji, ki mu donašajo nemške dopise, on pa jih možato zavrača in pred nijhovimi očmi meče skozi okno, akoravno mu pretijo s silo. Ko bi se vsi Slovenci tako branili nemških in laških dopisov bi bili naši birokrati vendar prisiljeni po slovenskem uradovati. (Norci se iščejo, pa na Slovenskem jih ni), ki bi verovali takim sleparjem, kakor je ta, ki nam je donašnji inserat poslal. V abilo na na rol* bo. Ker s tem poteče naročnina za prvo četrtletje, opominjamo uljudno tiste 6. g. naročnike., Meri so se samo sta ta čas naročili, naj blagovolijo v teku tegci' 'meseca svojo naročbo ponoviti. Prijatelje pa, ki smo si jih do zdaj pridobili, prosimo, naj nam skušajo dopdjati novih naročnikov,' da bo naš glas več izdal in da ne bodemo brez vspehä napenjali svojih sil, S ponosom smemo reči, da smo privabili v tem kratkem času več bralcev, kakor je bilo pri slabih okoliščinah pričakovati, in to nam je dokaz, da smo na pr ar e j poti ih da moramo v tem smislu, kakor do zdaj, naprej pisati. Po svojih skromnih močeh in s podporo rodoljubnih peres si bomo prizadevali vstreči vsem tirjatvam, ki se morejo do nas staviti. Na občinstvu pa je, da nas zdatno podpira z obilno naročbo, k čemur ga tukaj uljudno vabimo. Primoree velja: Za celo leto 2 gold. 50 kr. „ pol leta 1 „ 30 „ „ četrt „ —* ' „ 70 „ Naročnina na< se izvoli pošiljati pod naslovom : nVekoslav Raič v Trstu.“ Cenik različne robe v Trstu. Franko kolodvor Trst. Zaganice kranjske: od 10 do 14, 1200“ po f. 68 do £ — » 8 » 9 830 » » 38 » >< — skurete 1200 » » 36 * » — remiji 3/3 nemški • P ». 34 » » — Zaganice štajerske: od 10 do 11, 1200 po f. 72 do f. — » » » 9, 830 » »42 » » — skurete 1200 )> »42 » » —• remiji francoski s/s )) » 49 »- » — Zaganice koroške: od 10 do 14 1200 po f. 82 do f. — » 8 » 8 830 » 18 » » — ■ skurete 12()0 P » 33 » » •— remiji 3's benč.“ » »52 » » —- Moka l Kaiser . . f. — kr. cent. 11 fein . . »10 » 50 *» » BI pol . . »9 » 50 » » Mu n d m. . • . »8 »25 » » )) »3 » 30 » a- Otrobi .... »2 »70 » »- Fežol rudeči » zeleni » rumeni » kanarin » ko kes Slive . . . Maslo . . . Slanina (speli) Seno konjsko » kravje Slama boljša »■ slabeja Krompir . . 7 ti 7 » 7 »> 32 » 33 .. 2 »» 2 » 2 » 2 » 3 30 40 30 80 40 90 80 60 30 W. Denar denar zastonj hitro Za (i s t e, k i igrajo na loterij L Na gotove terno — solo in klice ena srečka za dva mesca za vsako loterijo le 10 gl. avstr. velj.f le 3-5 številk za vsako sreČkanje. Za 1 gl. v 3 urah 67 gl. v klicu „ 1 „ „ „ 4800 „ terno „ 1 „ „ „ 240 „ solo „ 1 ^ „ « 4800 „ terno Na Dunaj i, v G radcu, Linču, Pragi, Brnu, Bu-dimu, Trstu in povsod smo zadeli terne, klice in solo. Angležka tabela za terne s tremi gotovimi (^bestimmten) terni velja za vsako srečkanje le 7 gl. netto, z dvema gotovima ternoma velja le 5 gl. Obče priljubljena tabela za kvinterne, kjer pridejo le terni, kvart — in kvinterni, velja 6 gl. Popolnoma garantija. Na dalje je prišel na svitlo obče priljubljeni Dr. Farini, angležki svetovalec za zdravje. Mož 50r 60, 70 tih let zamore to, kar zamore mož 26 tih let. NB. Vsak je še doživel 100 let, ki se je ravnal po pravilih dr. Farinija: in velja le 10 gl. Na dalje imamo slavno in priljubljeno pomado za lase (glanz-lockenpomadel, naj boljšo pomado sveth, ki vs& zamore in naredi v 48 urah tako lepo skravžljane lase, kakor jih noben friseur ne more, in velja le le 10 gl. ali 5 tolarjev. V originalu se te reči dobe samo pri Rudolf Hofman <\, 7. in Leipzig. Lftftnik, in odgov.rni vrednik TektsltV laic. — Tisk Ropnika in dr. v Tret«.