Maj — JUNIJ 1964 ST. 29—30 STANE 20 DIN Izhaja od leta 19(!4 namesto Občinskih razgledov, ki jih Je leta 1981 začel Izdajati občinski odbor SZDL, Ljubljana-SiSka — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon: " 32-011 — Tiska CZP Ljudska pravica PREDLOGI IN PRITOŽBE PRISILITE NAS, DA BOMO IZPOLNILI VAŠE SKLEPE Tovariš urednik, in središče vseh naših priza- da bo vsem občanom, zlasti devanj — delovni človek in pa samim občinskim odbor-v zvezni in republiški usta- njegova družina, da je za- nikom jasno, kaj je pojem in vi, v statutih občine, krajev- radi tega potrebna drugačna vloga občinskega odbornika, nih skupnosti in delovnih or- delitev narodnega dohodka, kaj upravičeno pričakujemo ganizacij, v zadnjih govorih hitrejše naraščanje življenj- od naših občinskih odborni-Predsednika SFRJ maršala skega standarda in zadovolje- kov? Spomnimo se samo Tita, v resolucijah plenumov vanje temeljnih potreb ob- sklepa pozdravnega govora CK ZKJ, SZDL, na zadnjem čanov kot pogoj za nadaljnje tovariša Tita na zadnjem kongresu Zveze sindikatov hitrejše večanje produktiv- sindikalnem kongresu, ko je Jugoslavije, kakor tudi na nosti itd, dejal: zadnjem zasedanju skupšči- Kot občana, ki je živo za- Govorite nam o vaših iz-ne SFRJ je bila jasno izra- interesiran na vseh sodobnih kušnjah, mi vas bomo poslu-žena poglavitna ugotovitev, dogajanjih, me v zvezi s tem' šali in prisilite nas, da bomo da naj bo izhodišče, težišče zanima: Kako nameravamo na območju naše občine uresničevati temeljna načela naših ustav, statutov, resolucij itd.? Menim, da se naši sedanji občinski odborniki trenutno da naše občinsko politično vse premalo zavedajo velike vodstvo izdela predvsem lik zgodovinske odgovornosti in nalog, ki so jih prevzeli s svojo izvolitvijo. Prav zaradi tega me zanima tudi: # Kako namerava naše občinsko 'politično vodstvo poseči v ta problem? O Konkretno: Ali in kako namerava naše občinsko politično vodstvo zaktlvizirati okrog vprašanj: — Kam investirati? — Kako investirati? •o.*« — Kako priti do sredstev .^™i1ke4.°„k-r0A.tf; za čimvečja vlaganja? meljnih vprašanj tega časa? * Kako jim namerava nu- občinskega odbornika, tako vor se glasi: Nova doba, nove potrebe in nove zahteve V preteklih desetih letih bogatejšem in socialističnega so se naša razmišljanja in človeka vrednem življenju razprave gibale predvsem In prav je tako! Razumljivo je, da se v zvezi s tem postavljajo pred nas novi problemi, zlasti zaradi vprašanja zaostajanja v stanovanjski gradnji, vprašanja nezadovolji izpolnili vaše sklepe!« “ S. S., Šiška Odgovor: Zaprosili smo predsednika občinskega odbo-Prav zaradi tega je nujno, ra SZDL,' tovariša ing. Marka Sveteta, da odgovori na gornje pismo. Njegov odgo Kaj je novega v tej številki RAZGOVORI Z VOLIVCI, stran 2 — Predkongresne analize — Bukovica — Medvode — Gameljne — Milan Majcen — GShclje — Pirniče — Hinko Smrekar — Podutik Litostroj — Smlednik VEM — TEGA NE BOSTE OBJAVILI, str. 3 — Tudi mali kmetijski stroji so nam potrebni — Naša kmetijska problematika NAŠI KRAJI IN LJUDJE - str. 4 — Nova vloga občinskih odbornikov — Dravlje — Stanežiče — Gunclje — Šentvid — Litostroj — Sercerjevo — Medvode ^ — Šmartno — Milan Majcen — Vižmarje — Smlednik — Vodice — Kaj vem o krajevni skupnosti PREDLOGI IN PRITOŽBE, OBČANOV, str. 5 A ' — Naročam list za sina-vojaka — Potrebna je boljša obveščenost — Zakaj in čemu proti volji občanov? — Kaj bo s šolo v Šmartnem — Težave s semenom IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH SKUPNOSTI, str. I — Naši največji sovražniki ^ — Aktivi borcev v delovnih organizacijah — Delovne kopference v sindikalnih podružnicah — Kje so vzroki za nizke osebne dohodke KAM NA LETNI ODDIH? — str. 7 — Kje in kako bomo letos letovali odrasli — Kaj pa otroci in mladina? — Občinsko posvetovanje o klubskem delu mladine — Se o tem in onem PRAZNIK MLADOSTI, str. 8 — Prijateljsko srečanje šišenskih pionirjev z gorenjskimi in avstrijskimi pionirji — Občinsko tekmovanje pionirjev Pri takšni nujni »enostrnn- - ski« usmeritvi smo velik del vega prevažanja na delo in “HI svojo pomoč, da se bodo narodnega dohodka investi- z dela, *ačell zavedati svojih po- raij za hitrejši razvoj indu- — vprašanja nezadostne •hembnih nalog? strializqcije in elektrifikacije, družbene skrbi za otroke, • Kako Jih namerava os v e- Tako smo bistveno spreme- — vprašanja nujno potreb-Miti, da bodo bolje prisluhnili nlli strukturo našega gospo- ne ustrezne družbene pre-Potrebam, željam in zahte- darstva ter ustvarili mate- hrane, vam občanov, zlasti pa, da rialno podlago za odpiranje — vprašanja nujnih servis-•>odo kot izvoljeni predstav noviK delovnih mest in za no- nih uslug In razbremenitve •»•ki in zastopniki naših ob- ve zaposlitve, saj je bila zaposlenih mater, žena itd., Čanov v občinski skupščini sama zaposlitev — ne glede — vprašanje večjih potreb ••Čeli konkretno uresničevati na višino osebnih dohodkov po izobraževanju, po kvali-tcmeljna načela današnje do- — ena izmed bistvenih in po- tetni rekreaciji itd. k*. ki so že osvojena na naj- glavitnih teženj delovnih Trenutne zahteve In po-višjih mestih? množic. trebe po hitrejšem zviševanju Menim, da je prav od ob- Dokler jo bil naš človek življenjskega standarda so Činskih odbornikov, od nji- samo reven in lačen, je hre- mnogo večje od razpoložlji-**ove večje osveščenosti, ak- penel le po kakršnemkoli de- vih sredstev v te namene, tivnosti in zainteresiranosti lu in skromnem koščku kru- vendar bo kljub temu ne-na sodobnem dogajanju in ha. Danes, ko smo' že na višji dvornno potrebno vskladiti jkrtrebah v marsičem odvisno, razvojni stopnji, pa postavlja politiko našega nadaljnjega fako bodo ta načela, stališča naš delovni človek vedno bol j razvoja s težnjami občanov. in programi uresničeni tudi odločno nove, večje in širše Upoštevati bo treba dejstva ha območju naše občine. zahteve po lepšem, vsebinsko (nadaljevanje na «. str.) Vse prispevke honoriramo • UGOTOVITE: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja? • NAPIŠITE to v spodnji obrazec ali pa kar na dopisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • IZŽREBALI bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 din. NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 12 l/l V V tej številki mi najbolj ugaja članek (slikal: najmanj pa ............................... Cc bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: . .k*v-:- ‘ • v - - ' • .. " ' ' RAZGOVOR'1 Z VOLIVCI laSEssSa ' ' ' . llililtlllli!IIIIIHil!llllllll1tllllilUllllllllllllllllll!!llilll!llllll!lllllllllll)ltllllltllllUltllllllll|jllinil!i;!ltlillllltlllllllllllltlllllllllllllllllllllllEltltlllllllilijllilllM}|IIIII) Predkongresne analize % Na vprašanje občanov, kaj je s komualnim prispevkom za gradnjo izven mesta, bi lahko že odgovorili člani obč. skupščine, saj je ta na zadnji seji sprejela odlok, ki regulira komunalni prispevek tudi na področjih izven mesta. Pot določenimi pogoji znaša komunalni prispevek na teh območjih le 2,8 "/o od vrednosti objektov, ki bodo zgrajeni. GAMELJNE • Volivci z Rašice niso zadovoljni s sedanjim površnim vzdrževanjem ceste Gameljne—Rašica. Pripravljeni so, da na tej občinski cesti sami posujejo gramoz, kubi ga naj pripeljalo za vzdrževanje odgovorno podjetje. Zato je oddelek za komunalo pri občinski skupščini že naročil podjetju Komunala Šiška, da to cesto primerno uredi. i/; ■ GUNGLJE •' Na zadnjem zboru so volivci zahtevali, da naj krajevna skupnost prepove odlaganje smeti ob robu gozda za vasjo Gunclje. Tam odloženo nesnago odnaša hudourniška voda nazaj v naselje. Komunalna komisija krajevne skupnosti Gunclje" bo določila primerni prostor za ■ odlaganje smeti, ki naj ga vaščani uporabljajo brez posredovanja sanitarnega inšpektorja' ali sodnika Za prekrške. Ker je urejanje hudournikov v Guncljah letos ponovno v planu izdatkov občinskega sklada za urejanje mestnih zemljišč, volivci upravičeno pričakujejo, da problem ne bo ostai samo v planu, ampak da bo od tega vsaj nekaj napravljeno. • Drsališče: Na predlog volivcev bo krajevna skupnost namesto otroškega igrišča v naselju Gunclje uredila zimsko drsališče na zahodnem terenu naselja, ki ga zaliva voda. Drsališče, za gradnjo katerega bodo prejeli 200.000 din od občinske skupščine, bo lahko služilo tudi mladini iz sosednjih naselij. Kdaj bo zgrajeno, je odvisno od sodelovanja in aktivnosti vaščanov, zlasti pa od starejše mladine. • HINKO SMREKAR - fi Zaradi do sedaj nemogočega vzdrževanja dotrajanih stanovanjskih hiš je mestni svet Ljubljana pred krafkim sprejel odlok, po katerem bodo že amortizirane staro zgradbe oproščene plačila 50 "/o amortizacijskega prispevka, tako da jim bo ostala v prosto razpolaganje vsa najemnina. Ge ta zn red- no vzdrževanje dotrajanih hiš ne bi zadoščala, naj stanovalci zaprosijo pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš za kredit, ki ga bodo prejeli v višini njihove kreditne sposobnosti. LITOSTROJ • Fojačanje obstoječih transformatorjev za splošno porabo električne energije je stvar Elektro Ljubljana, ki "dobavlja električno energijo. Potrebe za ojačenje trafo postaj naj temu podjetju posredujejo krajevne skupnosti • Asfaltiranje ulic pri mestnih blokih je financiral sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč iz sredstev komunalnega sklada. Neplačani komunalni prispevek, s katerim naj bi podjetje Litostroj financiralo asfaltiranje cest pri litostrojskih blokih, sedaj izterjuje sklad za urejanje mestnih zemljišč. Z izterjano vsoto bo sklad uredil okolico in ulice pri litostrojskih blokih. MEDVODE tt Na vprašanje nekaterih volivcev, zakaj je bilo komunalno podjetje Medvode ukinjeno ali združeno s komunalnim podjetjem Šiška, je treba povedati, da združitev omenjenih podjetij ni bila izvršena. Ceste na območju KS Medvode bo vzdrževalo ko. munalno podjetje Šiška, ceste v območjih KS Pirniče— Smlednik in Topol pa zadovoljivo vzdržujejo te krajevne skupnosti same. • Koristniki vodovoda Senica, Goričane, Sora se že več časa pritožujejo zaradi pomanjkljivih črpalnih naprav pri tem vodovodu. Oddelek za komurtalne zadeve pri občinski skupščini je zato naročil up: avl vodovoda v Kranju, naj k temu vodovodu čimprej vgradi avtomatske naprave, ki bodo sarpo-dejno regulirale črpanje in napajale to vodovodno omrež-je.'Kranjska uprava je zagotovila, 'da bo to uredila še letos. za zidanje stanovanjskih hiš še 25 milijonov dinarjev za dobo 40 let. PIRNICE • Gradnja modernejše trgovine v Zg. Pirničah. S trgovskim podjetjem »Loka« iz Škofje Loke se dogovarjamo, da prične podjetje graditi modernejšo trgovino. Trgovina naj bi" bila na parceli ob podaljšku doma družbenih organizacij. PODUTIK • Volivci so na zadnjem zboru zahtevali obračun potrošenih sredstev za gradnjo vodovoda. Ta obračun lahko občanom sporoči gradbeni odbor v Podutiku. • Gradnja in asfaltiranje Podutiške ceste od Šišenske ceste do kamnoloma v Podutiku teče. Okrajno cestno podjetje je z delom začelo že meseca aprila v Zg. Šiški. • Spomenik Milana Mrav-Ijetg bo s sedaj neprimernega prostora pri kamnolomu verjetno prestavljen na Peske pod Toško čelo. Zadevo rešuje obč. odbor ZBNOV. SMLEDNIK MILAN MAJCEN • Predlog volivcev, da naj občinska skupščina letošnja sredstva za stanovanja nezaposlenim borcem zviša od 18 na 33 milijonov, je bil upo--števnn, ker fco Sklad za zidanje stanovanjskih-hiš prispeval prav toliko, 20°/o od vsoto, ki jo bo v ta namen vložila občinska skupščina, pa bo prejetih še od republiškega sklada. Tako bo letos za 18 novih stanovanj nezaposlenih borcev potrošenih okoli 80 milijonov dinarjev. Za popravila stanovanj borcem bo letos Dosodil Sklad O Volivci opažajo, da so občinske ceste na območju KS Smlednik mnogo bolje vzdrževane, odkar je pred dvema mesecema prevzela vzdrževanje cest krajevna skupnost sama s svojim komunalnim servisom. Mnogo slabše so v tem okolišu vzdrževane okrajne ceste, npr Zbilje—Hraše in Trboje— Smlednik. # V Hrašah so koristniki novega vodovoda od upravo Vodovoda v Kranju prejeli nalog za plačilo prispevka za gradnjo vodovoda. Prispevke so nekateri želeli plačati z lesom, če bi bili oproščeni gozdne takse. Te ugodnosti se bodo lahko okoristili le, če bo gradbeni odbor ali Krajevna skupnost Smlednik popisala in zbrala v ta namen določeni les od posameznikov in vložila skupno prošnjo za oprostitev gozdne takse na oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini. Vprašanje je, zakaj to navodilo ni izvršeno? V javne namene za gradnjo kulturnih domov, cest, vodovodov in podobno je možmi oprostitev gozdne takse, če postopek prodaje ali podaritve lesa nadzoruje referent za gozdarstvo. . •' Pomanjkljiva javna cestna razsvetljava je drugi problem v Hrašah. Volivci pričakujejo, da postavka »povečanje svetlobnih mest v Hrašah«, navedena v letošnjih izdatkih Občinskega sklada za urejanje zemljišč ne bo ostala samo na papirju. Nahajamo se v obdobju priprav na Vlil. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Zdaj povsod, zlasti pa v osnovnih organizacijah ZKJ, razpravljamo o najpomembnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v našem družbenem razvoju. Ce hočemo, da bodo te razprave res koristne in učinkovite za naše nadaljnje delo in razvoj, potem je nujno, da moramo biti v vseh razpravah čimbolj konkretni in jasni ter da moramo predvsem razprav-lajti o neposredni praksi in okolju, v katerem živimo in delamo. Zavedajmo se, da prazno, pavšalno in površno kritiziranje o vsem, zlasti pa le o zadevah, za katere nismo sami prav nič odgovorni, ne more dati ustreznih analiz, ocen in zaključkov. V delovnih skupnostih V proizvodnih organi-, zacijah bomo razpravljali predvsem in zlasti o vprašanju nadaljnjega stopnjevanja produktivnosti oz. konkretno: kako in s čim ustvariti ustrezne pogoje in pobude za stalno in učinkovito naraščanje/produktivnosti? Med pomembne tozadevne ukrepe spada nedvomno pravilna rešitev vprašanja notranje delitve dohodka kot temeljnega činitelja produktivnosti, ki naj omogoča vsakemu delovnemu človeku, da z večjim vlaganjem prejema višje osebne dohodke. V zvezi s lem je treba proučiti tudi vprašanje delavcev :j z najnižjimi osebnimi dohodki. Vse to je ozko povezano tudi z vprašanjem obsega in strukture investicij, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, učinkovite borbe proti zviševanju cen, boljše kadrovske politike, štipendiranja, izobraževanja itd. V potrošniških skupnostih Na območjih krajevnih skupnosti bomo razpravljali zlasti o vseh L vprašanjih, ki so pomembna za delovnega človeka kot potrošnika. Tu je pomembno zlasti vprašanje pravilne izbire kandidatov za volitve novih svetov krajevnih skupnosti, čim širše vključevanje občanov v aktivno samoupravno sodelovanje, pospeševanje in zboljševanje obveščenosti občanov o našem pomembnem ekonomskem in družbenem dogajanju Ud. Naj vse te razprave prispevajo k pravilni r osvetlitvi vseh perečih vprašanj, o katerih^ bo nato razpravljal sam VIII. kongres ZKJ ter na podlagi vsega tega sprejel take zaključke, ki bodo za nadaljnje obdobje pomenili uspešne reševanje vprašanja zboljšanja osebnega in družbenega standarda našega delovnega človeka, kar bo dalo novih pobud za nadaljnje uspehe na vseh področjih našega udejstvovanja. Illlll!!lllllllllllll!llllll!!!!l!!l'|]||||||||ll!llllllllllllllllllllllllllllll!l!l>ll!!ll!lllilllllllllllllllllll|!llllllllllllllllllllll!llllll!l!ll!!!li:il!llll!ll!llll!!llllllll!llllinillillllill!iilii! • Nujni prostori za družbeno dejavnost. Ker je treba v Hrašah sklicevati sestanke in z.bore volivcev v zasebno stanovanjske prostore, bi bila v naselju potrebna vsaj ena soba za družbeno dejavnost. Mladinci, ki si želijo več družbenega organiziranega življenja, so želeli preurediti v klubski prostor eno bivših upravnih sob kmetijskega obrata Hraše. Sicer zelo umestna pobuda ni bila Izvršena, ker so bili v bivše pisarne vseljeni traktoristi kmetijskega obrata, ki so prav tako potrebni primernega stanovanja. Ze pri delu so izpostavljeni vsem vremenskim nepriljkam. Za vaški družbeni prostor bo potrebno poiskati drugo rešitev, vendar tako, da bo prostor maksimalno izkoriščen. • Po pripojitvi gostišča »No Mlaki« h gostinskemu podjetju Motel Medno bodo povečane gostinske pa tudi pre-nočninske zmogljivosti. • Kar zadeva povečanje trgovskega omrežja v vaseh Moše in Dragočajng, bomo naročili pri trgovskem podjetju »Loka« iz Škofje Loke, naj skuša v teh vaseh urediti manjšo trgovino z osnovnimi živili. — V Smledniku pa je predvideno povečanje obstoječe trgovine tako, da bo leta zmožna oskrbovati, potrošnike z večjo izbiro blaga na sodobnejši način. • Ureditev starega gradu na Smledniku. Skupščina občine Ljubljana Šiška je tudi letos dodelila (po svojih finančnih zmogljivostih) sredstva za nadaljevanje ureditvenih in arheoloških dol no Starem gradu v Smledniku •Za camping Zarjica pa bodo skušali iz sklada zn terciarno dejavnosti oddvojiti turističnemu društvu v Smledniku nekaj sredstev v obliki kredita. •' Nakup weekend hišic. V okviru možnosti bo iz sklada za terciarno dejavnosti dan turističnemu društvu Smlednik kredit za nakup takih hišic in ureditev samega cam-pinga \ SlSENSKA TRIBUNA Vem — tega ne boste objavili Mali kmetijski stroji? Tovariš urednik, vsepovsod nas prepričujejo o nujnosti sodobnega strojnega obdelovanja v kmetijstvu. Zlasti na vsakoletnih mednarodnih kmetijskih sejmih v Novem Sadu občudujemo najraznovrstnejše kmetijske stroje tujih in celo domačih proizvajalcev; toda vsi ti stroji so le velikani, namenjeni samo za potrebe agrokombinatov in velikih kmetijskih zadrug. Na malega kmečkega človeka smo Pri tem popolnoma pozabili. Tudi na zasebnih kmetijah primanjkuje delovnih moči. Na zemlji smo ostali večinoma starejši,- več ali manj izčrpani ljudje. Bodite prepričani, da bi v primerjavi z motiko ali srpom tudi za nas pomenil majhen kmetijski stroj s priključki za hajraznovrstnejša kmetijska opravila izreden napredek, razbremenitev, dvig proizvodnje itd. Sedaj pa komaj zmagujemo težko fizično delo s Primitivnim kmečkim orodjem v roki. Nobenega dvoma ni: mali kmetijski stroji, bi Predstavljali veliki napredek v našem kmetijstvu. Domači proizvajalci kmetijskih strojev in razni drugi strokovnjaki navzlic 'temu yztrajno trde, da bi profzva-janje ali pa prodajanje uvoženih malih kmetijskih stro-jav zavrlo — podružbljanje našega kmetijstva, da bi bilo to takorekoč nekaj protisocialističnega. Dovolite mi, da javno po-Vem svoje mnenje. Take trditve So dejansko smešne in protisocialistične. Odgo-Vorite samo na nekaj vprašanj: • Zakaj in čemu še vedno Proizvajamo in prodajamo •notike, rovnioe, kose, srpe, grablje in drugo ročno kmetijsko orodje, če bi že proiz-''odnja in prodaja malih K,netijskih strojev pri nas Predstavljala nekaj škodlji- v<‘ga za naš socialistični raz-Voj? ® Zakaj in čemu ne prodajamo in ne prodajamo pri nas za potrebe cestnega prometa samo avtobusov in kamionov? # Ali lahko trdimo, da sta proizvodnja in prodaja koles, mopedov, motornih koles in majhnih avtomobilov nekaj, kar zavira našo socializacijo, nekaj kar škoduje našemu socializmu? 9 Ali lahko trdimo, da delovne skupnosti tovarn »Rog«, »Tomos«, »Crvena zastava« itd, s svojo proizvodnjo sodobnih prometnih sredstev za »malega človeka« škodujejo našemu socializmu? 9 Ali naj težki traktorji, kombajni, kosilnice in drugi veliki kmetijski stroji obdelujejo tudi našo hribe-sko zemljo, ki bo — kot je predvideno — ostala šc naprej v zasebni lastnini kmetovalcev? • Ali naj bomo hribovski kmetovalci — in mi dobro vemo, da sc Jugoslavija sestoji pretežno iz hriborskih površin — zaradi takih nesocialističnih stališč obsojeni. da se bomo še naprej ubadali na svoji zemlji le z rov-nico, motiko, lopato, koso, srpom in raznim drugim, primitivnim in danes zastarelim ročnim orodjem? • Kje je tukaj zdrav razum? O. L. ODGOVOR: V marsičem Vam moramo dati popolnoma prav in se strinjamo z Vami. Stališča, ki jih postavljajo domači proizvajalci kmetijskih strojev in tisti, ki onemogočajo ustrezno doma- * ?.' > 'X nje zemlje in kmetijske proizvodnje. Vemo, da je pretežni del Jugoslavije hribovit ter posejan z raztresenimi, samotnimi hribovskimi kmetijami in da nima pretežno pogojev za težko kmetijsko mehanizacijo. Tem hribovskim zasebnim kmetovalcem pa moramo prav zaradi pomanjkanja zadostnih delovnih moči, vprežne živine itd., kakor nejše strojne obdelave z ustreznimi ukrepi omogočiti ugoden nakup malih kmetijskih strojev z najraznovrst-nejšimi priključki. Obratno pa lahko z drugimi instrumenti onemogočimo nabavo in uporabo malih kmetijskih strojev tam, kjer so dani vsi pogoji za kooperativno sodelovanje s kmetijskimi organizacijami ter za arondacijo. Menimo, da je edino tako postavljanje tega vprašanja pravilno in v skladu z našimi hotenji po mehanizirani, sodobni kmetijski proizvodnji. čo proizvodnjo malih kmetij--skih strojev ali njihov uvoz in nakup pod ustreznimi pogoji, so zgrešena. J3o posledica primitivizma, tj. .poenostavljanja celotne problematike in nesodobnega »črno-belega« gledanja. Tudi hribovskim kmetovalcem ustrezno mehanizacijo! Nobenega dvoma ni, da imajo sodobni zasebni kmetovalci na hribovskih kmetijah vso pravico do sodobne kmetijske mehanizacije. Ker na njihovih posestvih ni mo- goče uporabljati velikih strojev, jim je nujno treba v bližnji bodočnosti omogočiti nakup malih, univerzalnih kmetijskih strojev z najraiz-uovrstnejšimi priključki. Ali bomo take stroje sami doma proizvajali ali jih bomo raje za drage devize uvažali, naj odločijo pristojni organi. Nobenega dvoma ni. da so taki majhni kmetijski stroji tudi pri nas. na naših hribovskih kmetijah res nujno potrebni. Tudi za naše vrtič-karje-amaterje bi kak ustrezen stroj bil primerna razbremenitev pred dosedanjimi fizičnimi napori ročnega dela. V tem ni nič nesocialističnega ali protisocialističnega. ^SESTRANSKO uporab- "A KOSILNICA ima S po-*ebnih priključkov za setev košnjo (2), žaganje (3), za ,(lelavo vinogradov in sa-ja kov itd. S stx)jim štiri-^ktnim motorjem, ki ima ' konjskih moči, nadomešča j kosilnica kar 10 delavcev i<‘r je zlasti uporabna na rt>tih pobočjih in na razmočenih tleh. Kakšna bi bila vloga malih kmetijskih strojev na ravninskih površinah? Povsem drugačno, tj, negativno vlogo bi pa majhni kmetijski stroji verjetno odigrali na ravninskih zemlji-ščil) zasebnih kmetovalcev. Cesto tudi slišimo ugovor, češ da je majhen kmetijski stroj mnogo cenejši od velikega. To je sicer res, toda en velik kmetijski stroj nam na ravninskem zemljišču uspešno nadomesti kakih 20 manjših in prav toliko delovnih ljudi, ki bi sicer bili potrebni za vse te majhne kmetijske stroje. Jasno je, da je na ravninskem zemljišču cenejša, uspešnejša in mnogo bolj smotrna uporaba le velikih kmetijskih strojev. Stokanje ravninskih kmetov, da tudi sami potrebujejo majhne kmetijske stroje, torej ni upravičeno, kajti kot zadružni kooperanti si lahko z ustreznimi pogodbami zagotove, da bo tudi njihova zemlja strojno obdelana itd. Ce kje kmetijske organiza- cije oz. njihovi obrati nimajo dovolj strojev za' lastne potrebe in potrebe zasebnikov-kooperuntov, jih je treba pripraviti, da jih kupijo. Nobenega dvoma ni, da bi v ravninskih območjih majhni kmetijski stroji v zasebni lastnini ovirali nujno potrebno arondacijo zemljišč ter kooperantsko sodelovanje kmetov s kmetijskimi organizacijami. Razen tega obstaja možnost, da bi taki stroji ne bili dovolj izkoriščeni ter bi jih zaradi tega zasebni lastniki proti odškodnini posojali drugim, kar bi pomenillo vračanje na stare, predvojne medsebojne odnose na vasi. Z ozirom na vse te in druge podobne razloge bi zasebno lastništvo majhnih kmetijskih strojev na ravninski zemlji naše občine, še bolj pa recimo na ogromnih ravninah Vojvodine, vsekakor zaviralo hitrejše podružbljv Nošci kmetijska problematika Dne 25. maja letos je razširjeni plenum občinskega odbora SZDL razpravljal o problemih in nalogah v kmetijstvu in gozdarstvu na območju naše občine ter v zvezi s tem sprejel določene temeljne ugotovitve. Razširjeni plenum občinskega odbbra "SZDL je v načelu odobril perspektivni program razvoja kmetijstva na območju naše občine, ki ga je sprejela občinskm skupščina. Kot je znano predvideva ta program pospešeno podružblje-' nje ravninskih kmetijskih zemljišč, ki so primerna za strojno obdelavo itd. Kaj zavira uspešnejši razvoj družbenega kmetijstva Razširjeni plenum SZDL se je strinjal tudi s predvideno - smerjo razvoja Agrokombinata in kmetijske zadruge, vendar s pripombo, da je nujna dopolnitev s potrebnipii gospodarskimi objekti in mehanizacijo, kakor tudi s stanovanji, ustrezno družbeno prehrano in drugim družbenim standardom za zaposlene kmetijske delavce. Vse kaže, da bi bilo umestno dajati pri zaposlovanju prednost domačinom ter jim omogočiti ustrezno strokovno izobraževanje. Razširjeni plenum SZDL je imel tudi druge kritične pripombe na razne nepravilne ukrepe, ki zavirajo uspešnejši razvoj kmetijstva na območju naše občine. Tako je med drugim obsodil često preveč togo in neživljenjsko politiko banke pri dodeljevanju investicijskih kreditov. Potrebno je namreč povečati samostojnost kmetijskih organizacij pri uporabljanju družbenih sredstev ter hkrati povečati odgovornost njihovih delovnih skupnosti. Prav tako je tudi pomanjkljiva preskrba z rezervnimi deli za kmetijske stroje in z nekate- rimi vrstami umetnih gnojil močna ovira za večje pridelovalne uspehe. Kritične pripombe so bile izrečene tudi na premalo načrtno in proučeno dosedanjo izgradnjo nekaterih obratov kmetijske zadruge, kakor v pogledu neustrezne lokacije, tako tudi glede predvidene smeri razvoja. Tudi zasebnemu kmetovalcu več pobud! Kooperacija z drobno-lastniško kmetijsko proizvodnjo je postala že uspešnejša v živinoreji, nikakor pa še ne v rastlinski proizvodnji. Zaradi tega je nujno odstraniti ali vsaj zmanjšati razne zaviralne či-nitelje kot so npr neurejeno tržišče, neekonomske in nestabilne cene in v zvezi s tem izigravanje pogodbenih obveznosti, poslovna ne-solidnost itd. Nujno je tudi, da t ustrezno davčno politika do zasebnih kmetovalcev v hribovitih območjih (in tudi v določenih ravninskih) vzpodbudno vplivamo na povečanje blagovne proizvodnje v kooperacijskem sodelovanju. O predlogu osnutka občinskega ^odloka o preživninskem varstvu kmetov naj še pred sprejetjem v občinski skupščini razpravljajo zainteresirani občani. Nove pogozditve Ker je v nekaterih ravninskih predelih nujno, da se gozdne površine spremeni v obdelovalne, bodo obratno pogozdena nekatera nižinska zamočvirjena zemljišča, zlasti pa tista hribovita kmetijska zemlja, ki v sedanjih pogojih ni reč primerna za kmetijsko obdelovanje. Tudi na področju gozdarstva je potrebno razvijati in Širiti kooperacijsko sodelovanje. Naši ^aji in ljudje • . ■ ' n • • 'h ■ Nova vJoga občinskih odbornikov Vsako vest iz Vašega kraja honoriramo z najmanj 200 dinarji Kovaške ulice tor za povečanje števila jav-niii luči v Dražgoški ulici jo v letošnjem občinskem proračunu odobrenih 33,930.000 din. S pripravljalnimi deli za kanalizacijo Sojarjeve ulice so že začeli. C1 Občinska dotacija krajevni skupnosti za letos je predvidena v višini 1 milijon 100 tisoč din, in sicer 500 tisoč din za funkcionalne izdatke, 300.000 din za servise in 300.0000 din za ureditev otroškega igrišča. • Za ureditev industrijske cone, in sicer ureditev Stegenske ulice do nove tovarne kombinata ISKRA skupno s podvozom pod železniško progo, za ureditev komunalnih naprav za industrijo ter za zboljšanje javne razsvetljave v Babnikov! in Kumer-dejevi ulici je v letošnjem občinskem proračunu predvideno skupno 105,040.000 din inve^ri ■' G KčN C L J E Občinska dotacija krajevni skupnosti je za tekoče leto odobrena v višini 300.000 dinarjev in sicer 100.000 din za funkcionalne izdatke in 200.000 din za otroško igrišče. LITOSTROJ Mladinci, pionirji in cicibani I. litostrojskega bloka (Djatoovičeva 24—28) so ustanovili svoj krožek. Njegovo vodstvo sestavljajo: predsednik Ivan Ličen, podpredsednik Roman Komel, tajnik Olga Hribar, blagajnik Miran Komel, propagandist In-gi Ambrož in gospodar Boris Tertnik. Krajevna skupnost jim bo nabavila razna igrala, zato bodo pa člani krožka pomagali pri urejanju okolice bloka in varovanju zelenic. •» Prvo mčsto v občinskem tekmovanju pionirjev v poznavanju družbe in narave so zasedle pionirke Lidija Sile, Branka Štirn in Jasna Andrejašič iz osnovne šole Hinka Smrekarja. C' Občinska dotacija krajevni skupnosti za tokoče leto znaša 1 milijon dinarjev, in si(W 500.000 din za funkcionalne izdatke, 500.000 din pa za ureditev otroških igrišč in dohodov do osnovne šole Hinko Smrekar MEDVODE Mi' Med zmagovalci, ki so zasedli prvo mesto v občinskem tekmovanju pionirjev v poznavanju družbe in narave, so bili Andrej Kos, Miran Klavora in Irena Pevec iz 5 razredov osnovne šole Franca Bukovca v Preski. ® Novoizvoljeni odbor ŠD »Slavija« sestavljajo predsednik Stane Melja, podpredsednik Rudi Puhar, tajnik Franci Goljar, blagajnik Iva Bezlaj, predsednik revizaj-skega odbora Ivo Avbelj in člana: Leon Placar In Drago Marolt. 9» Občinska dotacija krajevni skupnosti za letos znaša 2 milijona din, in sicer 600.000 din za funkcionalne izdatke, 170.000 din za otroško igrišče in 1,230.000 din za popravilo zidu ob pokopališču Sora. 9) Za ureditev cestišč pri stanovanjskih blokih skupno s kanalizacijo in javno razsvetljavo ter ureditvijo zelenic, kakor tudi za povečanje javne razsvetljave v starem naselju je v letošnjem občanskem proračunu odobreno skupno 26,280.000 din investicij. MILAN MAJCEN • Prvo mesto so zasedli v občinskem pionirskem tekmovanju poznavanja družbe in narave Edi Štefančič, Milka 2ejn in Fedor Gabrovšek iz 5. razredov osnovne šole Zvonka Runka v Sp. Šrtki. SMLEDNIK Občinska dotacija krajevni skupnosti je za tekoče leto odobrena v višini 1 milijon 350.000 din, in sicer 500 tisoč din za funkcionalne izdatke in 850.000 din za kino projektor. STANEŽIČE 9 Občinska dotacija krajevni skupnosti je za letošnje leto odobrena v višini 300.000 din, in sicer 100.000 din za funkcionalne izdatke in 200 tisoč din za komunalna dela ŠENTVID C1 Občinska dotacija za krajevno skupnost je letos predvidena v višini 1,050.000 din, in sicer 600.000 oin za funkcionalne izdatke dn 450.000 din za ureditev servisov. 9’ Za ureditev kanalizacije, vodovodnega omrežja, za stroške zemljišč in stroške za izdelavo načrtov za komunalne naprave na območju Pr-žana je v letošnjem proračunu / predvideno 59,500.000 din investicij. (Nadaljevanje s 1. strani) in odpravljati probleme, ki se pojavljajo na sedanji razvojni stopnji. Jasno in razumljivo je, da se prav' zaradi tega tudi v našem občinskem merilu ne bomo mogli še nadalje oklepati včerajšnjih programov, metod in načinov dela, kajti če je vse to ustrezalo včerajšnji, nižji razvojni stopnji, ne ustreza več danes, že doseženi višji stopnji. Razumljivo je, da se morajo v zvezi s tem bistveno menjati tudi oblike, načini in vsebina dela naše občinske skupščine, kajti »prvotna akumulacija socializma« je za nami. Na obzorju pa se vedno bolj pojavljajo nove, višje in zahtevnejše vsebine in oblike dela, ki vedno bolj postavljajo v ospredje človeka in njegove potreba kot proizvajalca, potrošnika in upravljalca_ Menim, da bi v skladu z vsem tem morali biti sedanji! občinski odborniki mno^o bolj organizatorji raznih poglobljenih razprav, analiz, razmišljanj in snovanj, ne pa le — činitelji, ki samo spre-jejajo od občinske uprave pripravljene in predložene predloge. Res, potrebno je, da izdelamo profil občinskega odbornika, kakršen je prav na današnji višji razvojni stopnji nujno potreben tudi pri nas. Toda nastane vprašdnje: Kdo naj izdela profil občinskega odbornika? Ali naj ga izdela občinsko politično vodstvo, kakor to predlagate v Vašem pismu? Ali naj ga izoblikuje občinska uprava? Ali predsednik občinske skupščine? Ali kdo drug? Menim, da moramo pri izoblikovanju profila občinskega odbornika, kakršen je potre- aurtSEr.uum UMU— MB f > til Podmladkarji RK osnovnih šol naše občine so v počastitev 20-letnice ustanovitve RK priredili v domu Svobode v Zgornji Šiški uspelo akademijo. V številnih glasbenih i mmtM J C točkah in skečih so prikazali svojo dejavnost. Prireditev je organizirala tov. Jovanovičeva iz osnpvne šole Valentina Vodnika v Zgornji Šiški. ŠERCERJEV 0 9> Občinska dotacija krajevni skupnosti znaša letos 600.000 din, in sacer 400.000 din za funkcionalne izdatke in 200.000 din za ureditev otroških igriš§. ŠMARTNO 9' Občinska dotacija krajevni skupnosti je odobrena v višini milijon din, in sicer 100.000 din za funkcionalne izdatke, 300.000 din za komunalna dela in 600.000 din za ureditev pokopališča borcev. VI2M AR JE 9> Za ureditev komunalnih del v Vižmarjih pod klancem, in sicer stroški za zemljišča, stroški za odškodnino itd. in vodovodno omrežje je v letošnjem občinskem proračunu odobrenih 22,604.000 din. VODICE 9> Za komunalno ureditev zazidalnega območja je v letošnjem občinskem proračunu odobrenih 11,600.000 din. #■ Občinska dotacija za krajevno skupnost je odobrena za letos v višini 700.000 din, in sicer 400.000 din za funkcionalne izdatke in 300.000 din za .ureditev pokopališča. # Prvo mesto v občinskem tekmovanju pionirjev »Pokaži, kaj znaš iz poznavanja družbe in narave« so dosegli pionirji Marko Bergant, Jožica Jeraj in Rudi Pipan iz 5. razredov osnovne šole Franca Marna v Vodicah. Čestitamo! ZGORNJA ŠIŠKA 9> Drugo mesto so v občinskem pionirskem tekmovanju v poznavanju družbe in narave dosegli pionirji Jana Jenko, Andrej Jesenšek in Metka Cergolj iz petih razredov osnovne šole Valentina Vodnika v Zg. Šiški. 9i Za ureditev mestnih zemljišč, in sicer med Tugomer-jevo in Šišensko ulico (kanalizacija, vodovodno, plinsko in električno nizkonapetostno omrežje, zelenice in razne druge komunalne naprave), nadalje asfaltiranje Scopoti-jeve ulice, rekonstrukcija in asfaltiranje Šišenske ceste od križišča z Vodnikovo cesto do ceste Pod hribom ter javna razsvetljava na tem odseku Šišenske ceste, povečanje števila luči javne razsvetljavo Za vasjo, kanalizacija Bizjanove ulice itd., je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 103,282.000 din. Z ne-k^torima od teh del so že za-čeli. ben danes, sodelovati vsi, zlasti pa občani sami in občinski odborniki. Zato načenjam javno razpravo o liku in delu naših občinskih odbornikov ter vabim prav vse, da v njej sodelujejo. Občinski odbor SZDL bo prek posebne ankete med občinskimi odborniki poizkusil ugotoviti dejansko stanje ter nato proučiti možnosti za najučinkovitejšo pomoč pri njihovem delu. Samo tako se bomo z združenim prizadevanjem vseh, končno približali našemu cilju, tj. večji in globlji zainteresiranosti vseh občanov za aktivno sodelovanje v našem sodobnem družbenem dogajanju. Ing. Marko Svete, predsednik občinskega odbora SZDL Občinsko posvetovanje mladine o klubih Dne 30. marca letos smo priredili v Dravljah občinsko posvetovanje o klubskem življenju in delu mladine. Navzlic pismenim vabilom se je tega posvetovanja udeležilo le malo starejših aktivistov. V živahni razpravi so bila osvetljena marsikatera zanimiva vprašanja, končno pa so bili med drugim sprejeti tudi naslednji sklepi: • V občinskem merilu se naj ustanovi kadrovsko dovolj močan center za organizacijo klubskega udejstvovanja mladine in odraslih po posameznih krajevnih skupnostih. V tem centru naj sodelujejo predstavniki vseh občinskih družbenih organizacij ter skrbe za dobre, pestre in zanimive klubske programe kakor tudi za organi-nizacijo medsebojnih gostovanj itd. • V vsaki krajevni skupnosti se naj ustanovi splošen krajevni klub kot krajevni družbeni center, v katerem naj bo organiziran tudi avtonomen mladinski klubski oddelek, tako da bo mladini omogočeno organizirano In kvalitetno preživljanje prostega časa. • Organizira naj se tudi seminar za člane občinske klubske komisije, kakor tudi za vodje konkretnih klubskih dejavnosti, razen tega pa še občasna posvetovanja za razna področja klubske dejavnosti oziroma za posamezna območja (sektorje). • V Šiški in Medvodah naj se v ustreznih prostorih organizirajo vsako soboto kvalitetni mladinski plesi s krajšimi kulturnimi programi kakor tudi druge oblike zab-.vnega razvedrila in oddiha za mlad:oo . l*avla Lagler Kaj vem o kraj evni skupnosti? Naše življenje se odvija na delovnem mestu, predvsem pa v kraju bivanja, tj. v krajevni skupnosti prebivalcfcv. Ker prav zdaj povsod na široko razpravljanio o osnutku krajevnih skupnosti ter se pripravljamo na njihovo ustanovitev, je prav, da se temeljiteje seznanimo z njo. je najprimernejši za uspešno lovanju pri sestavljanju tez V ta namen smo sestavili 21 vprašanj, združenih v 31 osnovnih problemih krajevne skupnosti. Preizkusite sami: — Na katera vprašanja lahko točno in jasno odgovorite? — Na katera vprašanja lahko samo deloma odgovorite? — Pri katerih vprašanjih Bistvene spremembe V čem se izražajo osnovne •n bistvene spremembe, ki so nastale z uvedbo novih krajevnih skupnosti? • Katere so značilnosti do- sedanjih vaških krajevnih odborov in mestnih stanovanjskih skupnosti (zvezj>i in republiški zakon o ljudskih odborih, splošni zakon o ureditvi občin in okrajev ter splošni zakon o stanovanjskih skupnostih)? , • Katere so osnovne značilnosti, pomen, vloga in vsebina skrajevnih skupnosti v luči novih ustavnih načel (104. člen zvezne ustave in 113. ter 114. člen republiške ustave)? • V čem je'bistvene razlika med krajevnim odboiom >n krajevno skupnostjo? (Krajevni odbor je kot mikroko-niuna le organ in pomočnik občinske samouprave, v krajevni skupnosti pa občani sa- Ustonovitev krajevne skupnosti Kako ustanovimo krajevno skupnost? * Kdo in kako naj da pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti? • Kdo in kako ureja ustanovitev, območja, organizacijo ■n pravico krajevne skupno-sb? (Statut občine in statut krajevne skupnosti na pod-!af?i 98. člena zvezne ustave ln M. člena republiške ustave.) ® Kdo in kako odobri ustanovitev krajevne skupnosti k°t samostojne pravne osebe? ® Kako začne krajevna •kupnost poslovati? ® Cernu mora novoustanovljena krajevna skupnost Posvečati posebno pozornost? ® Od česa je še odvisna ronlizncija potreb prebival-določene krajevne skupnosti? sestavljanje in osnutka statuta skupnosti? odobritev in osnutka statuta krajevne krajevne skupnosti? C Kako razviti živahno pa vam sploh ni jasno, v čem je stvar? Da si boste lahko razširili svoje znanje, je občinska delavska univerza pripravljena, da vam organizira predavanja o tej problematiki, kajti čimbolj vam bo vse to jasno, tem laže in uspešneje boste lahko aktivno sodelovali v svoji krajevni skupnosti. © Kako pritegniti čimveč razpravo o_ osmitku statuta? občanov k aktivnemu sode- 8' Kakšna je vloga krajev- ne organizacije SZDL do krajevne skupnosti? 9 Zaključek: Kako v statutu krajevne skupnosti izraziti, uveljaviti in zagotoviti resnično samoupravljanje občanov ter stalno aktiviranje in mobilizacijo prebivalstva za skupno reševanje raznih krajevnih vprašanj? moupravno rešujejo neposredne probleme prebivalcev in njihovih družin na določenem teritorialnem območju.) © V čem so dosedanje sta-vanjske skupnoati podobne novim krajevnim skupnostim? (Funkcija samoupravne organizacije, status pravne osebe, pravica ustanavljanja podjetij, zavodov in servisov, normativna ureditev virov finančnih sredstev.) ® V čem vftidarle obstaja bistvena razlika med nekdanjimi stanovanjskimi skupno, trni in novimi krajevnimi skupnostmi? (Stanovanjske skupnosti so obstajale samo na mestnih območjih, krajevne skupnosti so pa samouprave občanov v mestnih in vaških naseljih.) • Zaključek: Katere so osnovne i * bistvene značilnosti sistema, oblike, vloge in vsebine krajevnih skupnosti? 9 Kdo naj v prvi vrsti nudi strokovno in drugo pomoč organom novoustanovljene krajevne skupnosti? 9 Zaključek: Kakšen je postopek in sploh vrstni red raznih opravkov v zvezi z ustanovitvijo krajevne skupnosti? Sestavljanje in uzakonitev statuta Kako sestavimo in uzakonimo statut krajevne skupnosti? 9 Kdo in na kakšen način sestavi komisijo za pripravo tez in osnutka statuta krajevne skupnosti? 9 Kaj mora ta komisija v prvi vrsti upoštevati pri svojem delu? 9 Kakšen vrstni red dela ;Predlogi m pritožbe občano 1 Izžrebani nagrajenci Med prejetimi odgovori za našo anketo so bili izžrebani: «atXina BELE, Kamnogoriška cesta; Vida DOBRAVEC, V"!« rt no pod Šmarno goro 49; V. KALAN, Dražgoška 8/1; KOŠIR, Sojerjeva 4; Ivanka TURK, Vaše 9, p. MetL-Anton UDOVIČ, Vodnikova 287. Vsi omenjeni na) tonejo, po 1000 din nagrade na upravi lista. Celovška c«-1(1 12l, V. nadstropje, soba 24. / Naročam list za sina Tovariš urednik, za mojega sina, ki je na odsluženju vojaškega roka, naročam vaš list, ker ga za-nhi^ižo dogajanja v naši občini. Tudi doma skrbno preberemo vsako številko lista. Njegov naslov je: Oskar Turk, V. P. 47G8. Doboj. Položnico postite meni, ker bom jaz plačala zanj. Ivanka Turk, Vaše št. 9, p. Medvode ODGOVOR: Takoj, ko smo prejeli vaše naročilo, srno odpor1 uli list vašemu sinu ter mu ga bomo redno brezplačno pošiljali, tako da bo obveščen o najvažnejšem dogajanju v domači občini. Lep pozdrav vam in njemu! Urednik Potrebna je boljša obveščenost Tovariš urednik, \ v »Delu« z dne 28. maja tl sem bral, da bo občinska skupščina Ljubljana-Vič začela izdajati poseben bilten, ki bo z vrsto najaktualnejših informacij o družbenem življenju in delu občinske samouprave seznanjal tudi širši družbenopolitični aktiv o ekonomskem in družbenem napredku v komuni, kakor tudi s tekočimi problemi standarda. / Menim, da je tudi pri nas zelo pomanjkljivo obveščanje občanov o življenju in dogajanju zaredi tega jc nujno, da tudi mi razmislimo o podobnih ukrepih. N. B. ODGOVOR: Občinski odbor SZDL že proučuje razne možnosti ažurnega, in temeljitejšega obveščanja, saj bo prav temeljitejša obveščenost omogočila večjo razgledanost, boljše razumevanje situacije in uspešnejše vključevanje v sodelovanje na tem ali onem področju. Zakaj in čemu proti volji občanov? Tovariš urednik, / zvedeli smo, da bo zaradi zidanja nove samopostrežne trgovine v Černetovi ulici ukinjena prodajalna konjskega mesa in drugih izdelkov ,oz. da bo premeščena v občino Center. Takšna prodajalna je v naši občini nujno potrebna, ne da bi navajali že splošno znane razloge za to. 311 podpisov občanov Tovariš urednik, matere nujno potrebujemo konjsko meso za bolne otroke in druge člane družine, saj si drugačhega mesa zaradi previsokih cen družine z manjšimi dohodki ne natremo priv9Ščiti, Ker smo zaposlene, potrebujemo mesnico v bližini, saj je nemogoče, da bi se vozile v občino Center ter tamkaj verjetno še v vrsti čakale nanj. Prosimo za potrebno razumevanje. 29 podpisov mater ODGOVOR: Gornji pismi smo prejeli tik pred zaključkom redakcije. V zvezi s tem nam je tajnik krajevne skupnosti »Hinko Smrekar« izjavil: To zadevo so obravnavali že razni zbori volivcev, kjer so občani zahtevali, naj mesnica konjskega mesa ostane še nadalje na območju naše občine. Ne vem, zakaj ni potrebnega razumevanja in upoštevanja želja in1 potreb občanov? * V prihodnji številki bomo objavili tudi mnenje in stališče pristojnih občinskih organov. Kaj bo s šolo v Šmartnem? Tovariš urednik. Šolski okoliš osnovne Sole Staneta Kosca v Šmartnem pod Šmarno poro obsega 7 v;»«i ter lira ?86 učencev in učenk. S tehničnim in učiteljskim kadrom je v Soli 310 ljudi. Največje zlo je. da nimamo zdrave pitne vode. Vodnjak ob Soli je eku/cn, vsi drugi vod-njakj pa niso primerni in so razen toga oddaljeni od Sole okoli roo m. Uprcva skrbno pazi. da Je voda prekuhana in da jo učenci čim manj uživajo, saj dobivajo malice s kovo, mlekom ali čajem V zadnjem času nani dostavlja vodo sosed, in sicer po 1 dinar /a liter. Razumljivo bo vsem, da Je vzdrževanje čistoče na Soli zelo težavno. hetos je dokončno urejena v Soli vodovodna napeljava in naprave za centralno kurjavo. Ker vodovod Se ne bo speljan do Sole, jeseni ne bo možno centralno gretje. Vodovodna skupnost Šmartno je predložila celoten projekt za vodovod naselij Šmartno, Tacen in Gameljne že leta 1958. Predvidena vsota za dograditev vodovoda je bila 51,5(10.000 din. Delo je prevzelo podjetje »Ko, munala Vodice«, ki pa zasluži javno grajo. Nihče ne ve, kdo bo plačal Škodo, ki je nastala za nesolidno opravljeno delo.' Večina otrok In tudi stare jsl ljudje obolevajo za zlatenico, glavni prenašalec te bolezni je nezdrava voda. Včasih zapušča zlatenica hude posledice, saj zmanjšuje življenjsko dobo tudi do 20 let. Občinska skupSčina Je dala na voljo vsa finančna sredstva za ureditev ne le vodovoda, ampak tudi za dograditev novih Šolskih prostorov, vendar Je to nemogoče, dokler ne bo imela šola svojega vodovoda. Piibtoj,-ni činitclja so dolžni, da pospešijo zač ' gradnje, preden bo škoda * . ja. Občinska skupščina se bo jeseni lahko zna.šla pred nalogo, da bo morala preskrbeti za vse učence prevoze na druge šole, ker naša šola zaradi takega stanja ne bo mogla nadaljevati z poukom. P. D. Težave z nabavo semena Tovariš urednik, Kmetijska zadruga Šentvid- 1 ^edvode je dala letos spomladi na področju poslovnega okolica Medvode-Srriled-nik v proizvodnjo 31 ton semenskega krompirja sorte merkur, hintje in c apela, od tega 14,5 ton na področju Smlednika. Proizvajalci so krompir prejeli proti zamenjavi za merkantilni krompir v razmerju 1 : 2. Ker pa je Semenarna - Ljubljana n pogojih prodaje semenskega krompirja obvestila kmetijsko zadrugo šele v aprilu, je bilo nemogoče seznaniti vse proizvajalce. Tako je ostalo neobdelano področje Hraše-Zapoge. Ta primer nam narekuje potrebo po čdmtasnejšem sodelovanju s kmetijskimi proizvajalci, istočasno pa dokazuje, kako važnega pomena je zainteresiranost za pogodbeno sodelovanje tudi s strani proizvajalca, kajti le na podlagi v naprej določenih pogodbenih odnosov bo nabavno-proda j na služba zadruge v stanju prodati vse tržne viške in hkrati pravočasno zagotoviti zadostne količine reprodukcijskega blaga. B. S. Več obzirnosti do obiskovalcev kina Tovariš urednik, v kinu »Šiška« se je razpasla slabost, da zamudniki brezobzirno prihajajo med predvajanjem filmov v dvorano ter motijo s tem redne obiskovalce kina. Menim, da se naj v vseh kinematografih naše občine dosledno spoštuje znano in splošno veljavno načelo: Vstop v dvorano med predvajanjem tednika ali celo filma ni dovoljen! Z. P. .POPRAVEK V članku -Potni listi za nov« podjetja- na 5. strani -Javna tribune štšemslclh občanov-,. St. 27—28 (lipril 1964) je nastala pomota. Pravilno Je: ... V Izvo* se letos vključuje tudi pivovarna UNION z 2000 hi piva. SLOVENIJA VINO bo prodala v tujino za približno 1,820.000 USA dolarjev alkoholnih pijač, obrtno podjetje - AGRO STROJ - pa namakalne naprave v vrednos® 1,488.000 USA dolarje«... Aktivi borcev v delovnih organizacijah 15. aprila letos je imelo Združenje borcev NOB naše občine svojo redno letno skupščino. Poudarjeno je bilo /.lasti prepočasno reševanje stanovanjskih problemov borcev, težave zaposlenih borcev in nepravilni odnosi do njih v nekaterih delovnih organizacijah. Zato je bil sprejet sklep, da v vseh delovnih organizacijah, kjer je zaposlenih večje število borcev, ustanovijo aktive članov ZB NOB. Delegati skupščine so po- slali protestno resolucijo zaradi zločinske fašistične dejavnosti bivših ustašev v Zahodni Nemčiji in pozdravno pismo maršalu Titu. Na skupščini je bilo izvoljeno tudi novo 19-člansko predsedstvo občinskega združenja in 5-članski nadzorni odbor. Tovariš Božo Logar bo tudi v prihodnje predsednik občinskega združenja, podpredsednik bo tovariš Vinko Mihelič, tajnik Marija Humer in blagajnik Ciril Žužek. Ivanka Jovanič PRIJATELJSKE ZVEZE MED NAŠIMI IN BEOGRAJSKIMI UČITELJI IN PIONIRJI Ze.nekaj lep obstajajo prijateljske zveze med učiteljstvom in pionirji naše občine ter med učiteljstvom in pionirji Beograda. Naši pionirji so bili že dvakrat v Beogradu in tudi beograjski pionirji so jim lani vrnili obisk. Podobno so vsako leto medsebojni obiski učiteljstva, ki so povezani z izmenjavo pedagoških izkušenj in širjenjem znanja. Tako so pred kratkim obiskali osnovno šolo Hinka Smrekarja učitelji iz osnovne šole na Čukarici ter si ob tej priložnosti ogledali tudi Litostroj, Narodno in Moderno galerijo,' muzej, Grad, in druge znamenitosti našega mesta in Gorenjske. Nov vzgojno varstveni oddelek Pri reševanju problemov otroškega varstva je zelo pomembno sodelovanje gospodarskih organizacij. Kapacitete vzgojno varstvenih zavodov so za vse potrebe premajhne, lokacijsko pa za otroke in starše dostikrat neprimerne. Bna od oblik hitrejšega in uspešnejšega reševanja tega problema, ki/ je konkretna oblika pomoči zaposleni ženi-materi in odraz člružbene skrbi za naše naj-mlajše, je prav gotovo organizacija otroškega varstva v blokih. Trgovsko podjetje »Jugo-teksti'1« je v stolpiču v Martina Krpana ulici 6 uredil in opremil prostore za otroško varstvo. Ta oddelek Vzgojno varstvenega zavoda Zgornja Šiška je na ta način lahko sprejel v varstvo in vzgojo 20 otrok novopriseljenih stanovalcev, pretežno uslužbencev Jugotekstila. Sredstva za plačevanje vzgojnega kadra pa je zagotovil Sklad za šolstvo občinske skupščine. Oddelek je svečano ,od>prl predsednik delavskega sveta Jugotekstila v okviru prmo' majskega praznovanja. Samo takšno sodelovanje In razumevanje delovnih skupnosti bo lahko v doglednem času rešilo to pereče vpraša-nje. Prav bi bilo, da bi končno uveljavili že sprejeta načela, da mora vsak večji stanovanjski blok obvezno imeti prostor za otroško varstvo, kajti samo z gradnjo novih in centralnih VVZ problema ne bomo mogli rešiti. V. H. • TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN je na drugem zasedanju skupščine, ki jo sestavljajo delavski svet tovarne in vsi sveti ekonomskih enot, razpravljala in odločala o najvažnejših skupnih vprašanjih. Skupščina TDT se je uveljavila kot koristna oblika družbenega in delavskega upravljanja ter je tudi na tem zasedanju sprejela vrsto zelo pomembnih sklepov. Predsedniki sindikalnih podružnic storitvene dejavnosti so na seminarju v Kranjski gori poslušali predavanja, ki so bila prilagojena konlcretnim problemom njihovih delovnih organizacij. Ker so biti z vsebino zadovoljni, žele, da bi se vsaj dvakrat letno na takih seminarjih seznanjali z aktualno problematiko Naši naj večji sovražniki Tudi delovne organizacije imajo že svoje nove statute. Kaj pa zdaj? Ali bomo nadaljevali po starem, s starimi preživelimi metodami, ki ne ustrezajo več novim zahtevam bistveno drugačnega obdobja sedanje višje razvojne stopnje ? Nedvomno bo nujno, da se s sodelovanjem vseh pretolčemo povsod do globljega in pravilnejšega razumevanja teh novih in zahtevnejših nalog, ki jih nov čas in nove potrebe delovnih množic odločno postavljata pred nas. Temeljna naloga Katera temeljna naloga stoji danes pred delovnimi skupnostmi? Predvsem so to volitve v nove delavske svete in upravne odbore. Gre torej za pravilno izbiro najsposobnejših, s rokovno in politično najbolj razgledanih in izkušenih članov delovnih skupnosti za nove organe delavskega' samoupravljanja. Pri tem se moramo izogniti dveh skrajnosti. V novih organih delavskega samoupravljanja ne potrebujemo »ubogljivih ovac«, Jci nikdar ne povedo, kaj mislijo, za kaj se navdušujejo, s čim se ne strinjajo in kaj sami predlagajo, temveč le pasivno in brezbrižno potrjujejo vse predložene osnutke ter prav s takim svojim nezrelim in neodgovornim ravnanjem omogočajo razne samovolje in zlorabe posameznikov, (Preberi še enkrat članek: Zaskrbljeni moramo biti nad napakami, ki jih še vedno delajo nekateri naši vodilni) ljudje — na 3. strani prejšnje številke!) Prav tako ne spadajo v nove organe delavskega samoupravljanja »poklicni nergači«, ki so nagnjeni k pavšalnemu kritiziranju vsega, ki ustvarjajo splošna nejasna negodovanja in nezaupanja do vsega, ki vsako novost, vsak predlog, ki naj predstavlja korak naprej v našem družbenem in ekonomskem razvoju, sprejmejo z negodovanjem; iščejb povsod le sebe, svoje pravice in koristi, ne zavedajo se pa svojih dolžnosti in odgovornosti, ki so jih prkvzeli kot člani delavskega samoupravljanja. Zavedajmo se, da je od pravilne izbire in izvolitve članov novih delavskih svetov in upravnih odborov odvisen nadaljnji razvoj delovne organizacije. V novem obdobju našega razvoja so namreč pred organe samoupravljanja postavljene mnogo večje, odgovornejše in težje naloge kot so bile doslej. Prav zaradi tega potrebujemo v teh organih povsod ljudi, ki bodo sposobni za resno, pravilno, hitro in učinkovito reševanje problemov in-nalog. V nove organe delavskega samoupravljanja moramo izvoliti tudi več žensk in mladine kot doslej. Prav zaradi vsega tega pa bomo morali v vseh delovnih skupnostih med drugim postaviti na prvo mesto: nenehno strokovno in politično izobraževanje vseh, kajti neznanje in nerazgledanost sta največja sovražnika delovnih ljudi. Sol ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KJE SO VZROKI NIZKIH OSEBNIH DOHODKOV? Člani kolektiva »Planica-šport« so na svojem sestanku obsodili odnos nekaterih vodilnih uslužbencev do posameznih obratov. Poglejmo primer pobliže. Strokovni ko-jlcigij delovne rganizacijc je sklenil ^ustanoviti komisijo z namenm, da ugotovi, v kakšnih pogojih delajo proizvajalci lesnega obrata, kaj ovira in teži člane te delovne enote, da nenehno odhajajo iz podjetja, zakaj so nizki osebni dohodki, kje so vzroki za nizko produktivnost itd. Pogoji, v kakršnih dela lesni obrat tega podjetja, res ne morejo prispevati k dvigu produktivnosti in kvalitete serijske proizvodnje, doseganju boljših rezultatov, ne glede na to, da predstavlja danes lesni obrat le okoli 25 % celotne realizacije v podjetju. Šivalnica daje ostalo realizacijo. Ta pa je danes prenatrpana z raznimi šotori, zaščitno opremo itd. Kolektiv ugotavlja, da artikli, ki jih izdeluje šivalnica, niso interesantni za domači in ne za tuji trg. Zato bi morali strokovnjaki delovne organizacije dati poudarek kovinski in lesni industriji, saj so na pri -mer smuči in telovadno orodje zelo iskan predmet na tržišču. /- Delavski svet kolektiva je namenil prav temu vprašanju dosti obravnav, vendar vidnih rezultatov ni bilo. Sama proizvodnja je primitivna, obrtniška. Vprašamo se, kdo v delovni organizaciji je odgovoren za kvaliteto? Prav gotovo niso krivi le proizvajalci, če izdelujejo ali osvajajo nov izdelek brez dobro pripravljenih tehnoloških postopkov. Tudi ni odgovoren tehnični vodja delovne organizacije, saj nima za to ustrezne strokovne izobrazbe. Napravil bi napako, če bi trdil, da kolektiv ni poskusil vse, da bi dobil na to delovno mesto strokovnjaka z ustrezno izobrazbo (objavljenih je bilo več razpisov). Toda, če zahtevamo, da zasede delovno mest pomoč. F. H. Kam na letni oddih? Marsikdo nc vc, da omogoča določenemu številu delovnih Letos borno ie drugič or-Ijudi preživljanje dopustov Počitniška skupnost v svojih po- ganizirali tudi letovišče v čitniških centrih ob morju in v planinah. Tokrat le dva Vodicah pri Šibeniku. Kraj koristna nasveta. je turistično sicer manj raz- sprašujemo, kam v času letnega oddiha? v'^> vendar zelo privlačen. v Omenjeni center ima okoli Najbolj znan počitniški 150 ležišč, kuhinja in jedil-center Selce pri Crikvenici niča sta v neposredni bližini bo lahko tudi letos zadovoljil morja, brav tako tudi vsa velikemu številu interesen- najeta ležišča. ' tov. Zaradi vsevečjega zani- Turistično društvo bo or-manja za letovanje v orne- ganiziralo tudi izlete med njenem kraju se je Počitni- drugim na slapove Krke, ki »Celuloza« v Medvodah ška skupnost skupaj z ObSS so enkratno doživetje. Tisti. Že dvesto let proizvaja pa- odločila za večjo adaptacijo, fcj v tem kraju še niste le-pir in celulozo ob sotočju Napravljena je bila jedil- tovali in kraja še ne po- Pogosto se SF/-0 TEM IN ONEM Dvestoletnica Celuloze v Medvodah Mladinski počitniški dom občine Šiška v Poreču je bil odprt končno stroj. V času pred- kakih 500 ležišč, nova jedil-vojnc gospodarske krize je niča pa bo imela okoli 200 sHcer prenehalo izdelovanje sedežev. Organi PS so se od-Papirja, a se je zato razširila ločili tudi za kulturne za-Proizvodnja sulfidne čelu- bavne večere. Računamo, da ■ lože. bomo dopustnika z nepreve- Takoj po osvoboditvi je hkimi zahtevami v Selcah Save in Sore. Prvotno je bilo niča, kuhinja in sanitarne znate priporočamo da VP- uomoomne je uu uup,. - * „ „ inm , . P*11«1 ■ o«, a mo, na po- zadjijcga maja letos ter bo omogočal tudi šišenskim piomr- delo Samo ročno nato so vpe- pritikline pn tamkajšnjem skusite. Ne boste,razočarani. jem in mladincem, da bodo lahko preživeli del svojih jjah preprosto brusilmco m domu. Center bo imel letos Anton Jančar počitnic na sinjem Jadranu Kaj pa otroci in mladina? Kje in kako bodo otroci preživeli letne počitnice je zaj, ter preskrbljen topel Prišlo do ponovnega razmaha vprašanje, s katerim se ukvarjajo starši, zdravstveni in opoldanski obrok. Z dnevni MJ- ven glavne sezone. ' ‘ delavci, predvsem pa društva prijateljev mladine mi letovanji bomo pričeli ta bolj zastarelih oddelkov. Zdaj —?-------------------- tri Iifl?d"VO'SJia»iCeluloza* ^-e ^ COI OR______Komisija pri ~t> / ♦ -rir ti • oo -j it- hjem. Zbirališča in cene tri leta združena z vevško , • zdala .Potltmfika fv,eza Jugosla- zaj, za 28-dnevno letovanje dnevnih letovanj bodo pra. SKUpscim jc izuai.i vile le ze izdala adresar v na 2R 000 din nrav talrn s . , . 1 vočasno sporočeni vsem za-interesirancem. Z dnevnimi in njihova občinska zveza. Za mladince pa to vprašanje koj po končanem šolskem rešuje Počitniška zveza in taborniki. pouku, najpozneje pa s 1. ju- lijem. Zbirališča in Papirnico ter vrši intenzivno občinski • Skupščini je izaaja vjje je £e jzda]a adresar, v pa 26.000 din prav tako s Pripravo za izrazito poveča- soglasje delovni organizaciji katcrorn so navedeni vsi ob- prevozom. kje dosedanje proizvodnje. 9°?or ,za Prehocl na 42-uini za letovanje mladine, Koliko bodo plačali starši, '•'ako se našemu delovnemu delovni teden. Samoupravni star0 nad 14 jet> v adresarju je odvisno od' povprečnega ,c h, 4i.P nJ.n,' ' •" kolektivu odpirajo nove per- organi ut' strokovne službe navadorr. t,,rii rom zel v skrbi jsa otuk.i in _, ... , so navedene tudi cene za mesečnega dohodka družin- spekli ve nadaljnjega razvoja »o z analizami ugotmih da tl.)ne in nečiane. tako da bo skega tlana. Nič ne bodo pla- ^olteea č^sa sii hnli vle-Podjetja in s tem vse^a, kar skrajšanem delu prostega časa, saj bo zivlje ie s tem povezano. Rado Borovič • DEKOR — Podjetje Dekor je prešlo letos na' 42- šf^bolj^^proizvMne čl^^e letnanS kje Ssečnf dohodek nTcS “SanlziranT^r ^zagolov- in kdaj bodo organizirali ta- 8000 din in vsi tisti, ki nimajo borjenja. več kot 26.000 din meseč- • TEKSTILNA TOVAR- Občinska zveza DPM pa nega povprečja na posamez-NA MEDVODE se je 1. le- jc pripravila letovanja pred- nega družinskega člana. uspehe. TEKSTILNA Ijeno strokovno pedagoško in športno vodstvo. V kolikšnem obsegu bodo letos organizirana dnevna Je- drni delovni teden. Ta ukrep bruarja letos pridružila ti- Vsem za otroke do 14 let sta- razponu med temi dohodki »h omogoča članom kolektiva stim organizacijam, ki imajo rosti. Zmogljivosti, s katerimi na bodo višino določale ko- _ , , ’ . .. - . , - - . ; rosti. Zmogljivosti, s katerimi pa bodo višino določale ko- ‘v prostega časa, ki ga bo- skrajšan delovni teden in razpolaga, niso zadostne, da misije za letovanja pri DPM predvsem za sicer prehajajo z 48-urnega bj na 46-urni delovni teden. sodelovanja DPM, vsekakor pa bodo izkušnje, ki si jih d|o- uporabili rekreacijo. • UNITAS — Samouprav- • SKIP — Zbor voliv- do letovali predvsem'zdrav- ke in določajo, di organi in vodstvo podjetja cev jz delovnem kolektivu stvemo in socialno ogroženi otrok preživi svoje počitnice Unitas želijo čimprej ure- SKIP je pokazal, da se pro- otroci ob morju in v višin- Osnovni kriterij je predvsem v- nagi ob6ini se bo trudila delovne pogoje v livarni izvajalci te delovne organi- skih predelih. Ob morju bo- zdravstveno stanje otroka in da tudj letos v boj-žih počitniška letovanja, zato bo- občim ze pregledujejo otro- , ko de1lavnPstf Pristne za ' m "dl:av: kf ,in določajol k^.t naJ prihodnja leta. Občinska zve- rozem otrok preživi svoje počitnice ‘V kf)t Jorganizator ielovanj višin- Osnovni kriterij je predvsem ■ ' trnHiln to na tistih gradbiščih, kjer zacije močno zanimajo za do letovanja v novem domu bo zato zdravnik določil mor- ... , .. . 1J, ? ■ toga še niso napravili. Saj perspektivni razvoj naše ko- na Pagu in novem domu v je ali višino. Na to bi še f„A Vfxk>, da so slabi pogoji dela mune, za mesto in vlogo, ki Poreču. Srednjevišinska baza posebej opozorili starše, naj ‘ • Vzrok nizki produktivnostd in jo imajo delovne organizaci- bo na Srednji Dobravi pri nikar za vsako ceno ne za- Staršev da si njihovi otroci se tudi fi-vrne- ^ugodnemu počutju človeka je v našem družbenem živ- Kropi, višinska pa v domu htevajo obmorskega letova- i ' ^T • a .9 fv^'1 V kolektivu. liemin Počitniško na ClroHniom nin oni moY.in no k-nnioti t,on_ ^ CJ1C Z . J - 1 Ijenju. Savo Jakulin Počitniške zveze na Srednjem nja, saj morje ne koristi vsa- ..________________. ._________ vrhu nad Martulkom. komu otroku, zato naj odlo- i'"‘“'.'tlo kLni Skupno bo letovalo letos čitev res prepuste zdravniku. ' s<) 'J... 1500 otrok. Če bo prostora v Za vsa podrobnejša navo-naših domovih premalo, bo- dila se obračajte na DPM v mo povprašali še pri drugih vaši krajevni skupnosti, lah-_ organizatorjih. Vsa letovanja ko pa tudi na občinsko zve- Rredsedstvo našega občinskega sindikalnega sveta jc na bodo trajala 21 dni, v sep- zo DPM kit « -V - •• A. « .. _ — t - — - . -L*.I *••••» * 1 Delovne konference v sindikalnih podružnicah tis‘‘i> ugotovilo, da posamezni izvršni otibori sin- tembru pa bomo organizirali Za kritje razlike med pla-nlh podružnic niso aktivni, nc izpolnjujejo svojih ]et0vanja za predšolske otro- Čilom staršev in polno ceno Halog. ... . . ... ,________. ke ,ki bodo trajala po*28 dni. letovanj sta letos prispevala jih 'majo ^f1, 1 __n.ci4' Letovanja za predšolske otro- Občinska skupščina iz NOVO VODSTVO OBČINSKE TABORNIŠKE ZVEZE _ Na zadnji skupšč ini Zvezo tabornikov naše občine so izvolili navzoči delegatjo novo vodstvo, v katerega so J , vključili naslednje zaslužne g jin imajo Miiuuvaiiic- Vpi-.-t111- 'topuščajo, da vrsta zacije je bil sprejet sklep, ke bodo Drav tako ob moriu računa <) 000 000 dih nrav to VK1JUC1J1 «is«uz.io 'brasapj, s katerimi, se dnev- da naj imajo vse sindikalne fn J tabornike: predsednik Tone sr.,' skujejo, ni rešena. Ne pootne otroke .ampak nada- zagotovljeno letovanje otro- Miran gubic g0Sp0, ohodke ali pa niso odraz istočasno zamejali vse člane, Devati vzgojno.zobraževalm. Lom, ki bi sueer zaradi svo- dar Mlran Vilhar in člani čbl„aj, in želja slehernega k! SVoje poslanstvo pred proces Sole tudi med počit- jega matcrijalnega položaja IjCon zelinka, Lojze Sešek ‘ana kolektiva. Zanemarjeni članstvom z delom niso opra- nicami. Zaposlenim staršem sami ne mogli plačati polno in Ivicn gtrukelj. So i eiansivom z aeiom n im? upru- x ;........., . Deiiiti vn' P°Soji, kadrovska vičili. Izvršne odbore naj iz- Pav, ;>0 P’'aY gotovo dobro- cene. ... V nadzornem odboru s<* nik !. a> 42-urni delovni tod-- popolnijo tisti člani, ki bodo dosla tritedenska odsotnost Z oigunizacijo 21-dncvnib Franc Oven, Lovro Godec iž * “«• stnnli usmerjati in uresniče- otrok, saj bo v tem času dru- letovanj, prav gotovo ne bo Jožc Kenk. Sindikalne organizacije bi vati preko samoupravnih or- žinn rešena skrbi, kaj njihov moč zajeti vseh otrok ip mla- Novemu vodstvu naše cl> upoštevati gradivo ganov vsa hotenja proizva- otrok dela doma v casu^nji- dine, niti ne za ves čas po- činske taborniške zveze že- • kongresa Zveze sindikatov jalcev, in ki bodo skrbeli, da hove zaposlitve. čitnic. Zato bo občinska zve- limo obilo uspehov. Vse, ki -jto^tovtje, ga vključiti v se bo delovni človek-proizva- Cene za letovanja v tem za DPM organizirala tudi j-ph taborništvo zanima, po Ktivno delo in prilagoditi jalec čutil odgovornega za go- letu so za 21-dnevno letova- dnevna letovanja na Sori. Zo vabimo, da sc priključijo tej j./!'11 delovni organizaciji. Za- spodarjenje in poslovne re- nje 20.000 din, v kar je vra- ta 'letovanja bo dnevno or- pomembni družbeni organi. Ul vsega tega in nalog, ki zultate nasplok Cunan tudi prevoz tja in na- ganiziran prevoz tja in na- zaci ji. 8 —>■ * Praznik mladosti Naša občinska zveza DPM prva v ljubljanskem okraju 'Lani je na pobudo naše občinske zveze društev prijateljev mladine organizirala Okrajna zveza DPM tekmovanje med občinskimi zvezami DPM ljubljanskega okraja. Tekm i vanje je bilo v počastitev IV. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije. V tem tekmovanju je naša občinska zveza osvojila prvč mesto in prejela kot nagrar do: opremo za sobo otroškega varstva v vrednosti 300 tisoč din. Brez prizadevanj naših društev in pionirskih odredov, ki so tekmovali tudi v okviru naše občine, bi sama občinska zveza ne mogla doseči tako velikega uspeha, saj je bila dejavnost v društvih in pionirskih odredih ves čas tekmovanja res razgibana. . . Priznanje in uspeh naše občinske zveže je hkrati tudi uspeh vseh DPM in PO naše občine. v—v-a občine so se tudi letos udeležili najraznovrstnejših prireditev v Tednu mladosti. Razen sodelovanja v Titovi štafeti in Kurirčkovi pošti ter v raznih drugih skupnih in širših akcijah, so posamezni pionirski odredi organizirali še razne posebne proslave, prireditve, tekmovanja, razstave, izlete in podobno. Nekateri pa so sc povezali tudi s sosednimi pionirskimi odredi ter so v tem tednu znova obiskali in utrdili že prej sklenjene prijateljske stike. NAGRAJENA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE IN PIONIRSKI ODREDI Naša občinska zveza DPM je v počastitev IV. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije organizirala med vsemi DPM in pionirskimi odredi naše občine tekmova- nje, ki je trajalo od 15. maja do 31. decembra 1963. To tekmovanje je aktivizi-ralo društva in pionirske odrede. Društva so predvsem povečala število članov in PRIJATELJSKO SREČANJE SlSENSKIH PIONIRJEV Z GORENJSKIMI IN AVSTRIJSKIMI v PIONIRJI Med raznimi prireditvami te vrste je bilo vsekakor najpomembnejše prijatelj-srečanje gorenjskih, šišenskih in koroških pionirjev na Golici. Naša občinska zveza DPM je namreč organizirala v nedeljo, 17. maja, skupni izlet pionirskih odredov občin Ljubljana-Šiška, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice. Na Golici so se tega dne srečali pionirji in pionirke, ki so se pred dvema letoma prvič našli na proslavi 20. obletnice ustanovitve pionirske organizacije v Ljubljani Takrat so bili delegati gorenjskih pio-dirskih odredov gostje šišenskih pionirjev zacije, ki so ob tej priložnosti pokazale svoje posebne veščine. Prav tako so se izleta udeležili nekateri stari borei, ki so pionirjem obujali spomine na naslavnejše dni naše • osvobodilne borbe v gorenjskem kotu. Nobenega dvoma ni, da je to veliko srečanje pionirjev dveh sosednih držav ostalo vsem v prijetnem spominu. Občinska tekmovanja OBČINSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV: »SPOZNAVAJMO DRUŽBO IN NARAVO« uredila evidenco članstva, pionirski odredi pa so vsebinsko izboljšali svoje delovne programe. Edina šibka točka tako društev kot pionirskih odredov je slaba evidenca nad dejavnostjo, kar je nekaterim povzročalo velike težave pri končnem poročilu o tekmovanju. Zal niso vsi dostavili' poročil, zaradi česar so tudi nekateri izpadli iz konkurence za nagrade. Posebna komisija za oceno uspehov tekmovanja je prav zaradi, tega predlagala, da se ne podeli nobena nagrada, ampak da sc predvideni znesek 100.000 dinarjev razdeli na 4 enake nagrade po 25.000 dinarjev na društva in pionirske odrede. Občinska zveza je na svoji seji predlog komisije soglasno sprejela in na podlagi poslanih poročil ocenila delo DPM in PO. Za uspehe, dosežene v lanskem tekmovanju, so bila nagrajena DPM Dravlje, »Milan Majcen«, Šmartno hi VodicC Razen tega prejmejo nagrade še pionirski odredi na osnovnih šolah v Pirničah, v Sori, n» Peti razredi vseh osnovnih šol naše občine so v počasti vev Tedna mladosti priredili tekmovanje v spoznavanju družbe in narave, in sicer 20. maja na osnovni šoli Hinka Smrekarja. šoli Valentina Zvonka Runka. Vodnika in TUDI MLADINA JE PROSLAVILA Takrat je bilo tudi obmejno prijateljsko srečanje, iz leta so se namreč udeležili tudi avstrijski pionirji iz koroške napredne organizacije »Kinderland - Junge Garde«, s katerimi so se naši pionirji seznanili in navezali prijateljske stike na letovanjih ob sinjem Jadranu oziroma of> koroških alpskih je-^ zerih To je bilo torej veliko prijateljsko srečanje mladega rodu z geslom; »Smo za svetovni mir in prijateljstvo otrok vsega sveta!« Naši pionirji so pridno zbirali znamke, serviete, razne značke pa tudi druge spominčke, ki so jih ob tej priložnosti izročili koroškim pionirjem. Prav tako pa so se marljivo pripravljali tudi za kulturni In zabavni spored tega dne. Izleta se je udeležilo okoli 800 pionirjev, podrobno so izdelali celotno organizacijo, tako da je II* brezhibno. Na izletu s« sodelovali tudi podmladkarji MC, taborniki, mladi tehniki In druge specializirane mladinske organi- Letošnji mladinski program Tedna mladosti je imel delovni značaj. Po osnovnih šolah smo sprejemali najstarejše pionirje v mladinske vrste. Aktivi ZM so predlagali najboljše mladince za sprejem v ZKJ. Aktivi ZM v gospodarskih organizacijah pa so izbirali najboljše iz svojih vrst za kandidate novih samoupravnih organov. Mladina se je tudi množično udeležila športnih tekmovanj ter raznih kulturnih prireditev. Občinski komite je na zaključni prireditvi, 23. maja, izročil najboljšim aktivom priznanja. Žal nismo uspeli v tem. da bi to praznovanje izvedli v programiranem širokem sodelovanju vseh organizacij, ki vključujejo mladino. Tako je moral občinski komite ZKJ hiti edini organizator množičnih akcij med mladino naše občine. Viktor Cedilnik MLADINSKA PROIZVODNA KONFERENCA TDT Mladina iz obeh obratov Tovarne dekorativnih tkanin se je sestala na prvi proizvodni konferenci. Mladina TDT je na tej skupni seji sprejela več pomembnih sklepov, ki bodo nedvomno prispevali k zboljšanju proizvodnje in medsebojnih odnosov. Uvodoma je spregovorila tovarišica Karla Škufca. Odgovore ekip je ocenjevala strokovna komisija, in sicer tovarišice Slavka Dermaša, Mira Dernač in Marija Novak. Prvo mesto so zasedle ekipe pionirjev iz osnovnih šol Zvonka Runka, Franca Bukovca, Franca Marna in Hinka Smrekarja. Med samim sporedom je nastopilo tudi več pionirjev in pionirk s pevskimi, glasbenimi in baletnimi točkami, ki so prav prijetno poživile napeto tekmovanje. Vsa prireditev je bila zelo zanimiva in prijetna. Ob koncu je tovarišica Mesesnelova Iz pedagoško-prosvetnega zavoda čestitala vsem navzočkn ter razdelila nagrade. Nato pa smo bili vsi pionirji pogoščeni. Finančno sta omogočili to prireditev Občinska skupščina in pa prosvetno-pedagoška služba. Tekmovanje »Spoznavajmo družbo in naravo« je vneslo med nas učence petih razredov novo, poglobljeno zanimanje za učno snov. Želeli bi še več takih tekmovanj tudi iz drugih predmetov, saj se tako z večjim veseljem posvečamo učenju, ko lahko primerjamo svoje znanje z znanjem ostalih šol. Jasna Šegula no šahovsko tekmovanje pionirjev in mladincev naše občine; 14 pionirskih odredov je prijavilo 20 ekip z 80 udeleženci. Zmagovalne ekipe so se uvrstile za sektorsko tekmovanje, na katerem so našo občino zastopali zmagovalci Podeljene nagrade so sinv bolično priznanje vsem društvenim delavcem, ki delajo kot amaterji prostovoljci V teh organizacijah. Savo Jakulin KONCERT KLASIČNE, NARODNE IN ZABAVNE GLASBE OBČINSKO EKIPNO Šahovsko tekmovanje V dvorani občinske skupščine je bilo pomladansko pionirsko in mladinsko fikip- v posameznih skupinah občinskega tekmovanja: mlajši pionirji pionirske šole Hinka Smrekarja, starejši pionir-, ji iz šole Pirniče in iz šole Hinka Smrekarja, mladinci iz šole Valentina Vodnika in mladinke iz šole Alojza Kebeta. Največ prvih mest so dosegli pionirji in mladinci šole Hinka Smrekarja, ki so od 6 skupin v treh skupinah zasedli najboljša mesta. Ekipno pionirsko in mladinsko občinsko šahovsko prvenstvo je pokazalo, da je med pionirji in mladinci osnovnih šol za šah veliko zanimanja in bomo morali tej obliki dejavnosti v prihodnje posvečati več pozornosti in predvsem v zimskem času organizirati medsebojna srečanja posameznih šol. —no V nedeljo, 24. maja, so šišenski mladi umetniki priredili v kinu »-Šiška-' koncert klasične, narodne in zabavne glasbe. Med drugimi so n* koncertu nastopili tudi harmonikarski orkester DPP »Svoboda-« Šentvid pod vodstvom Stojana Vidmarja ter kvintet »Veseli Sentvidčanl" z dvema pevkama. Oboji s« odlično pripravili program, s katerim bodo v mesecu juniju sodelovali na svetovnem tekmovanju v Svic* (Luzerno). V Žal se je tega koncert-' udeležilo le malo obiskovalcev. Tak odnos do mladih 1" vsega priznanja vrednih domačih glasbenih • umetnik«v je vreden astre obsodbe. K*1 je res prebivalstvo naše občine gluho in nima smlfri* za glasbo in našo mladino- Mladim glasbenikom žet1' mo na svetovnem prvenstvi v Luzernu več razumevanj* in priznanja kot pa m 8* bili deležni na nastopu doma. Sgl GLASBENA AKADEMIJA Gojenci glasbene šole Franca Sturma In Zavoda za gla*' beno vzgojo so priredili * kinu Šiška uspelo proslal4 1. maja z glasbenim spoP^j dom. Gojence so poslušal^ nagradili z aplavzom.