Slovenija V
Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 151 str
Slovenija V je skupno sedemnajsti vodnik Ljubljanskega geografskega društva, deveti v skupini evropskih vodnikov in peti, ki opisuje ekskurzije po Sloveniji. Od drugih vodnikov se razlikuje po sveži grafični podobi, za katero je poskrbel Brane Vidmar skupaj s kartografom Rokom Cigličem. Vodilna še vedno ostaja zelena barva, vsebina vodnika je popestrena s številnimi barvnimi fotografijami, zemljevidi in grafikoni.
Na 151 straneh formata A5 najdemo osem opisov opravljenih poti, po katerih bralca vodi večinoma mladi rod slovenskih geografov. Člani društva so imeli v obdobju med septembrom 2007 in junijem 2010 trikrat priložnost obiskati slovensko Primorje z zaledjem, se odpraviti na Kočevsko, Idrijsko, Solčavsko, v Rogaško Slatino in pohajkovati po planoti Golte. Še najbližje skupni temi ekskurzij je tematika zavarovanih območij ter celovit pristop k ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine.
Tokratni vodnik po Sloveniji sicer predstavlja znane slovenske kraje, vendar vsako poglavje bralcu odkrije tudi znamenitosti in zanimivosti, ki vsakdanjemu obiskovalcu največkrat ostanejo skrite. Vse ekskurzije vključujejo daljše ali krajše pohodne odseke, tiste po Solčavskem, Golteh in Miljskem polotoku pa so še posebej pohodniške in omogočajo poglobljeno zaznavanje pokrajine in njenih značilnosti.
Poleg uvodnega dela, v katerem so predstavljene temeljne geografske značilnosti obiskanega območja (lega, relief, podnebje, rastje, gospo-
darstvo in druge družbene značilnosti), je vsako poglavje razdeljeno na podpoglavja po točkah za postanke in temeljitejše oglede, priporočene obiskovalcu.
V	prvem poglavju nas Vesna Peperko Zagoda popelje v Rogaško Slatino in njeno okolico, tako da se bralec podrobneje seznani z zdraviliško tradicijo kraja, hkrati pa spozna lokalne posebnosti, kot so zaščiteno območje narave Drevenik, izvire mineralne vode v Kostrevnici, lokalno vinogradništvo in uspešno orglarsko obrt v naselju Brestovec.
V	drugem poglavju avtorica Martina Pečnik Herlah opisuje pohodniško pot po Solčavskem, ki vključuje Muzej Potočke zijalke, hribovsko vas Podolševa, Macesnikov plaz, Solčavsko tiso in obisk občine Solčava, ene od najmanjših slovenskih občin po številu prebivalcev. Ista avtorica je skupaj z Ido Jelenko vodila tudi pohodniško ekskurzijo po Golteh, bralcu pa predstavita teme, kot so turizem, značilnosti krajinskega parka Golte, planinsko pašništvo, problematiko upravljanja z divjadjo, kraške pojave in značilnosti alpske flore.
V	četrtem poglavju Rok Ciglič opisuje pot po Kočevski, na kateri spoznamo Kočevsko Reko, Kostel, prostra-nosti kočevskih gozdov, Rudniško jezero, jamski sistem Željnske jame in regionalno središče Kočevje. Anton Zelenc je pripravil itinerarij za rudarsko obarvan sprehod po Idriji z okolico, v katerega je vključil Antonijev Rov, Kamšt, Rake, Divje jezero, Klavže in Topilnico.
Zadnja tri poglavja so namenjena obisku Primorske. V šestem poglavju ima bralec možnost, da se seznani z značilnostmi Miljskega polotoka, ki ga obiskovalci največkrat izpustijo kot nekaj, kar je med Trstom in Koprom, čeprav skriva več ogleda vrednih znamenitosti. Pot se začne v Kaštelirju, nadaljuje po dolini potoka Fugnana in Kave, v Cereju in Pišolonu, Lovranu in Resslovem gaju, konča pa v (Starih) Miljah. Tanja Žnidaršič in Mateja Pirman predstavita poselitvene značilnosti zaledja Koprskega Primorja in možnosti ponovne oživitve vaških naselij, kot so Abitanti, Truške, Lopar pot pa zaključita z opisom oljkarstva in obiskom Debelega rtiča.
V	zadnjem poglavju nas Lavinia Hočevar seznani z enim od najbolj obiskanih slovenskih turističnih krajev Piranom, v program pa je vključila še obisk Strunjana in Sečoveljskih solin, ki sta zaradi soli-narstva s Piranom tudi neposredno povezana.
Vodnik Slovenija V je tako učiteljem geografije dobrodošel vir idej za šolske ekskurzije, druge, potepa željne bralce, pa seznani z zanimivimi idejami za obisk izbranih slovenskih pokrajin, pojavi in procesi, ki v njih potekajo, ter znamenitostmi, ki so še posebej vredne ogleda.
Naja Marot