Št. 53. V Gorici, v soboto dne 5. julija 1902. Letnik IV. I/.h;ij;i vs;ik torck in Noboto v (mIimi ob 11. uri pretlpoldii«' za nifsto pošli prejoman ali v Gorici na dom poSiljan celolotno H K., pollctiio 4 K. in eVIrtletno 2 K. I'rodaja si» v Gorici v lobakarnah Schwarz v fiolskih ulicab in Jol- lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanjY.) I'reilnihtvu in upravniitvo *»• nahajata v «Xaroiini tiskarni», ulica Vctturiiii h. St. 9. iJopise jc nasloviti na urednUtvo, ojrlaso in naročnino pa na upravništvo «Gorice». Ofjlasi »(• računijo po pftit- vrstah in sicer ako ska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Obnovitev trozveze. Trozveza je torej zopet obnovljena! Vse nade trozvezi neprijaznih krogov, posebno pa, ' ni da bi to tajili, Slo- vanov, so šle po vodi, v veliko veselje onih, katerim trozveza donaša korisli. V soboto 28. junija so podpisali v Berolinu dogovormej velevlastmi,zastop- nik Avstro-Ogerske v Berolinu pi. Szö- g y e n y, za Prusko nemški državni kan- celar Biilow in za Italijo italijanski poslanik v Berolinu groi" Lanza. S tern podpisom je torej obnovljena tro- zvezna pogodba nespremenjena za na- daljnih šest let. Kakor znano je avstrijski vnanji minister groi' Goluchowski že v delega- cijah naznanil, da so se zvezine vele- vlasti sporazumele v tern, da se koncem maja potekla trozvezna pogodba v ka- terikoli obliki obnovi. Takrat še ni bilo znano, v kateri obliki naj se trozveza obnovi in ker je poteklo mej tern nekaj i časa, je mogoee da si je jedna ali druga država želela sprememb ter da so se mej tern vršila kaka pogajanja. Vsaj glede Italije je znano, da je pod pritis- kom Francije nekako merila na to, da se trozveza, ako naj Italija k istej sploh še pristopi, obnovi pod drugačnimi po- goji. Konečno pa so se države vendarle zjedinile v tern, da se pogodba obnovi nespremenjena. K zgodovini te toli trpežne tro- zveze se da to-le reči: Trozveza je nastala iz dvozveze, ki se je sklenila med Avstro-Ogersko in Prusijo leta 1879. Vsebina te pogodbe je ostala dolga časa prikrita. Ker pa je zlasti Rusija začela sumili, da je ta po- godba naperjena proti njej in se je Kusija začela tudi že oboroževati, tedaj sta sklenili Avstro-Ogerska in Prusija, da objavite vsebino pogodbe, kar se je tudi zgodilo dne 3. februarja 1888 h kratu na Dunaju in v Berolinu. Po razglašenju te pogodbe se je sieer razburjenje v Husiji nekoliko po- mirilo, a je vendar kmalu za tern sledila paralelna zvezna pogodba mej Francijo in Busijo. 0 vsebini pogodbe mej Avstro- Ogersko in Prusijo je povdariti v pogla- vitnem to, da sta si obvezani državi, pod- pirati se v onem slučaju, ako bi Busija jedno aii drugo napadla z vojno. Pojm te obveznosti je pa jako dvostročen, ako se pomisli, da zamore biti Busija po Nemeiji istotako izzvana v napoved vojne, kakor je bila leta 1870 Francija ter da pruska politika vztrajno del a na to, da pride do vojne med Nemeijo in Rusijo, proti kateri ima Nemčija isto- tako svoje nepoštene namene kakor proti Franciji. Avstro-pruska dvozvezna pogodba pa bi se bila kmalu razbila nad zahtevo Bismarckovo, da obveljaj tisti ,.obram- beni pasus" v pogodbi istotako glede Francije kakor glede Busije, katori zahtevi pa se je uprl groi' Andrassy. No, to zavarovanje proti Franciji si je znal Bismarck pozneje zagotoviti s tern, da jt> k dvozvezi pritegnil še Ita- lijo, po katore pristopu se je prvotna dyozveza spremenila v t r o z v e z o. Kako stojimo s to trozvezo in ka- tera je natanjčna vsebina po- tgodbe z Italijo. tega do danes še ne ve živa dušu. Gotovo utegne biti pa vendarle to, da je Italija sklenila po- godbo le z N e m č i j o, no pa tudi z Avstrijo. Mogoče je celo, du tudi dane? ne obstoji nikaka prava trozvezna pogodba, ampak le pogodbe Nem- 0 i j e po jedni strani z Avstrijo. po drugi z Italijo. Bodisi temu pa kakorkoli hoče, v sedanjih razmerah so združenja držav nekaj potrebnoga in splošnemu miru nekaj koristnega, ako se ista vršijo na pošteni podlagi prijateljske odkrilosrčno- sti. S toga stališea bi bilo tudi možno pozdraviti obnovitev trozveze. Ali stvari stoje drugace in to je kar mora vsakega pravega avstrijskega državljana zlasti pa še Slovane. resno vznemirjati. Trozvezna politika je za- snovana v Berolinu in v Berolinu se je dne 28. junija t. 1. zopet podpisala ob- novitev trozveze. Vse se torej suce le okoli Berolina. Kateri opravičeni uzroki so navedli leta 1879 Bismarcka in An- drassyja, da s!a skovala imenovano dvo- zvezo, tega še danes nikdo ne ve. Ali kakor je kazal tok agresivne nemske politike že tedaj, bil je ta korak na- perjen v prvi vrsti proti Rusiji in Slo- vanom, kar je ruska diplomaeija takrat tudi takoj zavohala in zarožljala z orož- jem, da je zavladal strah na Dunaju in v Berolinu. Sicer pa se povdarja v pogodbi mej Avstrijo in Xemcijo, da se sklepa i.sta z jedinim namenom da se obva- ruje hudega narode obeh držav, da se pospf.ši njih napredek in blagostanje, v pcglavitnern pa, da se zagotovi evropski mir. — Vprašati pa morarno, koliko odkri- tosrenosti je v teh zatrjilih? Kje je naj- prej ono blagostanje in varnost narodov obeh zvezinih držav, katero naj ščiti zveza Avstrije z Nemčijo? Ali ne uči usoda ogromne večine prebivalstva Av- stro-Ogerske, Slovanov, da je ta zveza vse drugo nego zaščitnica njih gmotnega in narodnega obstanka? In svetovni rnir? Kdo je kalil svetovni miry Francija. ker je bila izzvana po Nemeiji napo- vedati vojno V Morda Busija, ker jo vodila vojno osvobojenja elovanskih uratov na Balkan u proti — Turciji, ker je misliia jedino lo na obrambo slovanskih narodov, a se ni doti- kala pravic neslovanskih držav? Vidi se torej. da jp ta točka v omenjoni pogodbi prazna fraza, marvee da je re.snica slodeče: Nemčija potrebuje — v na- sprotju z zatrdilom njenega kancelarja Biilowa — trozveze za svoje gospodarsko politične np.mene; Nemčija potrebuje obrambe trozvezine nasproti Franciji, od strani katere jo ?e čaka obračun zaradi velikanske slepar'je v vojni 1870—71, a nasproti Rusiji potrebuje obrambe za- radi toga, ker noče da bi kedo oviral nemško diplomacijo na ponemčenju slo- vanskih narodov in prilaščevanju slo- vanskih zemelj po velikonemškil Špe- kulantih. Torej le za nemško korist se je obnovila trozveza. nikdar pa iz namena. da se ohrani svetovni mir, kateri je je- dino odvisen od Rusije, katera bi lahko ta mir kalila vkljub vsem trozvezam, — naj manje pa v b 1 a g o r narodo v tro- zvezinih držav. Kar se tiče Ilalije, katero je pri- tegnila •.lemSka politika v trczvezo, da se Nemcija zavaruje proti Franciji, ima ista za to svojo uslugo Nemciji kot ne- kako odskodnino jedino to, da sme s a- njati o prikljopljenju avstrijskega Pri- morja k ,.materini zemlji"', — da dobi južni Tirol svojo avtonomijo in pa da se podalj.ša vin.ska klavzula, ki donaša tisučake italijan.skirn vinotržcem in ško- duje vinogradnikom na.še monarhije. Na nas Slovane se trozveza ne ozira. mi lo plačajmo račun za prusko težnje in glojmo kako .si pomagamo sami, ako hočemo. da nam bode tudi Bog pomagal! Politični pregled. Dežeini zbori. Isterski deželni zbor. —¦ Itali- jani so se torej čez noč premislili. Bila je že sklenjena stvar, da se ovržeti iz- volitvi poslancev prof. Spinčiča in Man- dica; a v cetrtkovi seji bili ste pa le vedar ti dve izvolitvi potrjeni. V tej seji govoril je dr. Laginja o premembi deželnozborskega volilnega reda: on za- hteva nekako splošno volilno pravico. Tržaški deželni zbor. — V tr- žaškem deželnem zboru je prišlo do raz- prave o novi volilni reformi. Dotični vo- lilni načrt je izdelala in predložila ital. večina v deželnem zboru. Ves ta načrt je naperjen proti Slovencem in meri na to, da bi se Slovencem še bolj skrajšala volilna pravica. Dr. Gregorin je govoril proti temu načrtu ter povedal, da je prepričan, da ga vlada ne predloži v Najvišjo sankcijo ako se sprejme. A vse to ni pomagalo nič in ital. večina je načrt sprejela. Bukovinski deželni zbor. — V bukovinskem deželnem zboru so ru- sinski poslanci zapustili zbornico. Zdru- ženi Nemci in Rumuui so namreč skle- nili da ne izvole poslanca Wasilka v noben odsek. Proti takemu postopanju so podali Rusini svoj protest ter za- pustili zbornico. Tirolski deželni zbor. — Nemci in Italijani v tirolskem de- želnem zboru se bodo, sodeč po najno- vejših poročilih, konečno vendarle pobo- tali. V odseku za avtonomijo Tridenta se je v principu z 10 proti 2 glasovoma izrekel, da se Tridentu dovoli posebna avtonomija. Izrekel se je tudi ta od^ek z 11 proti 1 glasu. da se Italijanom do- voli poseben oddelek deželnega šolskega sveta s sedežem v mestu Tridentu. Ti- rolski namestnik pa je v imenu vlade izjavil da je vladi resno na tern ležoče. da se ta zadeva prej ko prej konečno reši. Demonstraclje poljsklh tehnikov. V Lvovu so imeli dijaki tamošnje politehnike shod, na katerem se je izrokla ojstra graja in zanicevanje poljskim de- želnim in drzavnim poslancem zaradi L1STEK. Sobotno pismo. (Piše Homunciilus.) Moja krivda ni, g. urednik, ako se včasih oglasim bolje pogoslonia, a me včasih zopet dolgo ni v Vaše predale — stvar tako nanese. No, zdaj je „stvar" zopot tako „na- nesla-', da sem zopet tu ; kriva je pa temu največ krivica tega krivega sveta. Danes došla mi „Soča" prinaša živo sliko o krivici, ki se je dogodila o polnoči pred praznikom sv. Petra in Pavla v porotni dvorani nove justične palace v Gorici. Kaka je tista dvorana, ne vem, ker je nisem še videl ne od znotraj ne od zunaj, pravijo pa da je dokaj lepa. Kako se more torej v 1 e p i porotni dvorani delati g r d a krivica in lo še nekomu, ki je tudi — „1 e p%l! Tista dvorana je baje tudi jako svetla, ima mnogo visokih oken — tako pra- vijo — tako da se po dnevi da razločno eitali v raznih računskih knjigab „Go- riäke Ijudske posojilnice" in zaslediti v njih lake in jednake — napake in spoz- nati, kaj je krivo in pravo. Težje pa bi bilo priti do takega spoznanju o polnoči, ko je svetlo solnce že globoko pri — Antipodih in ko zvoni poldan v Avstra- liji, pri nas pa vlada temna noč, tako temna kakor je najtemncjSa ,.klerikalna tema". Ali šmenta! V dvorani notri — tako pravijo — se nahajajo na stenah krasni kandelabri za Aurovo luč, katere ja, ako prižgane, toliko, da je v dvorani svetlo ko pri belem dnevu. Kako na božjem svetu se je moglo pripetiti, da porotniki niso mogli spoznati pravice in so oprostili odgovornega urednika ,.Go- rice", Andreja Gabrščeka pa obsodili v plačitev vseh stroškov, „ki niso majhni" ! Skoro bi človek vzkliknil s „Sočo" : „Težko je uganiti, kaj je vodilo te (pre- klicane, oziroma izvežbane) porot- ni ke, da so se postavili v nasprotjo z vseini prej omenjenimi činitelji ter vzeli članku značaj žaljivosti!kl Ako bi bil v dvorani navzoc dr. Šusteršie, bi se lahko reklo, da je porotnike navdahnil sv. Duh, ker pa je „Gorico" zagovarjal ž i d dr. Rajmund Luzzatto, jih je moral navdahniti pa sam — hudič. Kajti ne iz inkriminiranega „Goričinega"' članka spoz- nati očitanja Andreju Gabrsčeku, da j..' bil za njegove blagajniške dobe v poso- jilnici veden nered, daje ,.manjkalo včasi več včasi manj", da je mož potemtakem ..manipuliral"' ter bil konečno še ,.z a- r a d i d e f r a v d a n t s t v a n a t i h e m o d s 1 o v 1 j e n i z s I u ž b e" blagajnika t. j. da je moral izstopiti in je namesto njega prišel v odbor M. Premrou — on pa da si ,,lahko roko poda" s tern in onem . . . vsega tega ne spoznati zamore le kdor ima „tur" na oeesu in možga- nih ali pa, kdor ,.premisljeno hujska" zoper Andreja Gabrščeka. Da so zagre- šili ta čin tudi porotniki, „ki so bili v s i italijanski trgovciv Gorici" (in sicer tudi slovenski kmetje: Spaca- pan iz Ozeljana, Winkler Anton iz Lokvi, Jože Sliligoj iz Dobrovoga itd."i je povo dala tudi „Soča", po katere praviönih nuzorih in srčnih željah „klape" iz Gos- poske ulice bi bili morali obsoditi „Goričinega*' urednika ter tako dati po- voda vsaj za jeden slavnostni ban- ket, na katerem bi se slavila „bela ne- dolžnost" onega, ki že jjo z a k o n i h p r i r o d e ne more biti drugace, nego ,,v dno duše užaljen*', ako mu kdo le „namigne" kaj slabega. Da so zamogli porotniki storiti Ga- brščeku tako krivico in mu pripraviti tako prevaro glede pričakovanega in po samem drž. pravdniku obljubljenega z a- d o š č e n j a, si je torej mogoče razla- gati le tako, da so se spomnili italijan- ski porotniki in ž njimi dr. Luzzatto, ,.kaj vse sta že prizadejala „Soča>l in Gabršček v zadnjih 14 letih goriskim Lahom in kako sovražno je preganjal Gabršček vse italijansko1', jednako kakor preganja zdaj, ko je njegova stranka prijateljski združena z isti- m i L a h i, — slovenske rodoljube, — in so se torej maščevali. .. . Čudno pa se mi pri vsem tern vendarle zdi, zakaj bi se bil dr. B a i- iii o n d o Luzzatto postavil na stališče onega psa, ki si dobro zapomr.i -- paglavca, ki je lučal vanj kamenje, — da pa toga pravca ni uvaževal tudi dr. — G r a z i a- d i o Luzzatto, ki je svoj čas jednako ali še huje „trpel" pod udarci „narodnega ogorčenja" istega Andreja Gabrščeka. njih servilnega nastopa v delegacijah v drž. zboru in v gališkem deželnem zboru v očigled govora nemskega cesarja v Ma- rienburgu in v očigled sklepu pruske zbornice, ki je dovolila znano svoto de- liaija za germanizacijo poznanskih Po- ljakov. 0 polunoči žii so dijaki po mestu, pevajoč patrijotične poljske pesmi; pred stanovanjem deč. poslanca Babinskegi pa so se ustavili in so mu napravili ovacijo. Od ondot so se podali pred de/elno hiso ter so tarn demonstrirali proti pol.jski aristokraciji s kliei: ,,Doli z aristokracijo!-' Potovanje italijanske kraljeve dvojlce. Uradno se poroea, da obiščeta ita- lijanski kralj in kraljica čez to leto Pc trograd in Berolin, kjer bodota gosta ruskega carja in neinskega cesarja. V Petrograd se podasU ta mesec, v Berolin pa meseca avgusta. Razni lhti Izražajo svoje pomiselke o tern, da italijanski kralj obisee Petro- grad gredoč skozi Berolin, kjer se nič ne ustavi, paČ pa se vrši obisk v Berolinu pozneje. Z ozirom na ravnokar skle- njeno trozvezo se zdi to raznim listom kakor neka uganjka. Tudi o tem razprav- Ijajo listi, da italijanski kralj ne obišee Dunaja. To dejstvo pa je pojašnjeno s tem, ker obstoje med avstrijskim in ita- lijanskim dvorom neke razmere, katenh režitev bi bila pri Vatikanu. Sveta kurija stoji namrec na tem nepremakljivem sta- lišču, da papež ne sprejme nobenega vladarja katoliške države, ako bi isti obiskal tudi italijanski kraljevi dvor v Rimu. Dasi je italijanskemu kraljevemu dvoru iz političnih ozirov veliko na tem ležeče, ako bi avstrijski cesar obiskal ital. kralja, vendar bi se tak obisk za- mogel vršiti povsod drugod v Italiji, le v Rimu ne. Potovanje nemškega cesarja na Poznansko. Te dni se poda nemski cesar na Poznansko, da si ogleda deželo. Pri tej priliki se priredita dva banketa; jeden za vojaške dostojanstvenike, drugi pa za civilne in za aristokracijo. K zadnjemu banketu povabljeni so bili tudi prvaki poznanskih Poljakov mej katerimi se na- haja mnogo aristokratov, ki so v zvezi celo z nemškim dvorom. S pocetka se je mislilo, da bi se poslednji odzvali povabilu, a zadnji čas zmagala je radikalna struja in vsled toga se noben Poljak ne udeleži banketa in to zaradi znanega cesarjevega govora v Marienburgu. Političen drobiž. Burski ujetniki na otoku sv. Helene so prisegli zvestobo Angliji, isto je storil general Cronje. Zato pa se bodo smeli tudi takoj vrniti v domovino. — Evropske velevlasti vlečejo svoje čete iz Kitajske. Nemeija je vzela iz Tientsina zopet 200 vojakov, Francija pa 400. — V cerkvi božjega groba v Jeruzalemu so se pripetili nemiri, katere so provzročili nemški frančiškani. Turške oblasti so vsled tega obsodile 15 nemških frančiškanov, nemški konzul pa izjavlja, da obsodba ni zakonita. — Češki minister dr. Rezek se je podal za nekaj časa na dopust v Švico. — Novirn rektorjem „Animae" v Rimu, naslednikom tržaškega škofa, je irnenovan dr. Lohninger, Gorenje- avstrijanee. — Ustaja na otoku Haiti je zadobila nevarne oblike. Cstaši ne mirujejo. Zadnji dan junija so državne bojne ladije bombardovale mesto Gap Haitien in so celi dan ko toča padale kroglje v meslo, a ni se posrečilo pregnati upornike. Domače in razne novice. Itnenovanjc. — Dr. Karol Ozvald, dosedaj suplent na gimnaziji v Ptuju, imenovan je prof'esorjem na tukajšnji gimnaziji. Prof. dr. Ozvald pride na mesto pokojnega profesorja Krageljna. Iz Tešina pa pride na tuk. realko prof, dr. Alojzij Steiner. Za „Solski Dom" jo izročila na- šemu upravništvu trgovska tvrdka Saunig & Dekleva 5 K. Predsedništvu so plačali: Josip Pi- pan v Vižovljah lo K; Čepovanski sv. Ivan 6 K (toliko tudi za „Alojzijevišče"). Po postnih položnicah so poslali: Ren- can na Dumiju 5 K; Anton Trpin, krč- mar v Podgori -1- K; Josip Goljevšček, trgovec v Gorici 20 K; Simon Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani 20 K. Srena hvala! Izid mature na c. kr. ženskem uciteljiseu v Oorici. — Zrelostni izpit je do sedaj delalo 37 Slovenk, izmed katerih so vse usjjosobljene in sicer Erzen Ljudanla, Fux Silvija, Gerdol Kristiana, J u v a n č i č Olga, L a p a j n e Marija, Simčie Ivanka in V id mar Gabiijela z odliko s sloveuskim in nem- škim jezikom, potem Tirlik Erna z od- liko s slovenskim in brez odlike z nem- škim učnim jezikom, dalje Havel Šte- fanija z odliko s slovenskim učnim je- zikom. — Brez odlike so usposobljene Gašperin Minka, Hrovat Frančiška, J e b a č i n Roza, K o k a 1 j Štefanija, Komotar Amalija, L a p a j n e Davo- rina, Lazar Milena, Lecker Matilda, Li car Frančiška, Posega Marija in Rosenberger Alojzija s slovenskim in nemškim učnim jezikom ter Barle Marija, Besednjak Antonija, B1 a- ž i c a Ernesta, B 1 a ž i č Marija, C i n k Alojzija, Ko m el Ana. Kovačič Ma- rija, Lorencut i Pavlina, Marinšek Štefanija, Martelanc Amalija, Marte- lanc Marija, Sedej Josipina, Šavli Eleonora, Širca Gizela, Štrosar Ljud- mila, Valenčič Katarina in Šusteršič Angela s slovenskim učnim jezikom. — Izpit za otroške vrte so naredile B1 a- žica Ernesta, Blažič Marija, Havel Štefanija, Marinsek Štefanija, Sedej Josipina, Simčič Ivanka in Šavli Eleonora. Sklep šolskega leta na tuk. c. kr. gimnaziji. — V četrtek se je skle- nilo šolsko leto na tem zavodu s slovesno peto mašo, katere so se udeležili profe- sorji in dijaki. Kakor smo le omenili v zadnji Stev. našega lista, pela se je pri tej priliki v cerkvi sv. Ignacija Gounodova maša z orkestrom in sicer prav izborno pod vodstvorn gospoda Ivana Mercine uči- telja na tuk. c. kr. vadnici ter učitelja petja na gimnaziji. Letošnje poročilo goriške gimnazije ima zaznamenik tistih osmošolcev, ki so napravili zrelostni izpit v letih 1850— 1900, dalje objavlja razpravo g. profe- sorja Šantla o pouku mehanike. V začetku šolskega leta je bilo 530 učencev, med šolskim letom jih je izsto- pilo 42, torej jih je ostalo koncem šolskega leta 488. Izmed teh je bilo 240 Slovencev, 201 Lah, 44 Nemcev in 2 Hrvata. Tudi letos izkazuje voditeljstvo več Nemcev kakor jih je v resnici. Ali je to pomota, ki se redno po- navlja, ali je kaj druzega, nam ni znano. Po veroizpovedanju je bilo 481 katolikov, 3 protestanti in 4 židi. Prvi red z odliko ima 46 učencev, prvi red 341, drugi red 60, tretji 28, po- navljalni izpit 9, radi bolezni niso bili izprašani 4. Izmed 46 odlienjakov je le — 12 Slovencev, na višji gimnaziji cela 2. Imena teh belih vran so: I. razred: Avgust Jug iz Št. Ferjana, Henrik Lasie iz Kenč. II. razred: Rudolf Hrobat iz Dobra- volj, Josip Munih iz Sv. Lucije, Anton Pavlin iz Vrtojbe. III. razred : Filip Peric iz Sela na Krasu. IV. razred: Bogomir Cotič iz Cero- vrga, Leopold Kemperle iz Hudejužine, Anton Pavšič iz Loke, Rihard Faninger iz Bolea. VI. razred: Ivan Bratina iz Otlice. VII. razred: Hilarij Hrobat iz P*o- bravelj. „Ceiitralna posojilnica" v Gorioi je imela v prvem poluletju letošnjega leta prometa K 868.808— Hranilnih v 1 o g se je v tem easu vložilo za K 184.113—, dvignilo pa za K 47.492—, tako da znaša stanje hranilnih vl og koncem meseca junija K 514.629, dočim je znašal koncem lanskega leta K 378.008. Posojil se je dalo v prvem polletju za K 116.140—, vrnilo pa za K 13.5381—, stanje posojil koncem junija je torej K 521.414—. V teko- č e m r a č u n u z združenimi goriškimi posojilnicami je bilo prometa K 495.663. Te številke mislimo, da zadostno doka- zujejo kako ta zavod lepo napreduje! Dcželni zbor goriški je imel vče- raj popoludne ob 5. uri zopet svojo sejo. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje ter po naznanilu deželnega glavarja, da so nekateri poslanci prijavili nekaj predlo- gov in interpeJacij, katere da pridejo na vrsto po dokončanem dnevnem redu, preide se koj k prvi točkidnevnega reda namreč k načrtu zakona. zadevajo- čem zgradbo in vzdrževanje do- voznih cest k žeiezniškim kolo- dvorom, ki se sprejme v drugem in tretjem branju. Za tem pridejo na vrsto poročila peticijskega odseka o raznih prošnjah za podpore. Prošnja Franceta Srebrniča se odstopi dežeinemu odboru, da jo reši v svojem področju ; županstvu v Doberdobu, ki prosi za odpis zaostalih obresti nekega poso- jila, se ta odpis dovoli s pogojem, če vplača v treh obrokih glavnico ; o prošnji Karola Fab ijanija, pre- ide se na dnevni red ; o prošnji podpornega društva slov. visokošolcev v Gradcu preide se na dnevni red ; prošnja Alojzija Savorgnani, krojača v Šempetru odstopi se dež. od- boru; istotako se odstopi dež. odboru prošnja Jakoba V eliko n j e, nadučitelja v pokoju za povišanje pokojnihe z opombo da popraša dež. šolski svet za mnenje ter da stavi potem svoje predloge; o prošnji podpornega društva slov. visokoš. v Pragi preide se na dnevni red; prošnja Andreja Logarja, bivšega sluge pri dež. blagajni se odstopi dež. odboru; Angeli vdovi Ž e p i č se dovoli in sicer zadnjič podpora 200 K; prošnja nadučitelja Franceta Kašče se vrne prosilcu z opombo da jo o pri- hodnjem zasedanju lahko ponovi; o prošnji ranceta Merrnolje, ki prosi za podporo, da bi mogel obiäkovati kmetijsko šolo v Klosterneuburgu, preide se na dnevni red; oprošnjah Ferdinanda Šekli in JosipaŽagarja, ki sta prosila podpore, ker jima je povodenj nekaj syeta od- Vsaj je dr. Graziadio priboril slovenskim „kristalno čistim" naprednim rodoljubom celo zmago v deželnem zboru nad „kavci"' s tern, da je omogočil potrditev dr. Treota poslancem! Pa ne da bi Graziadio pri- pravljal še vse huje rnaščevanje nego Raimondo, ki se je „kavcenr', ki imajo v deželi večino in upliv na ljudstvo, lahko prikupil s svojim briljantnim za- govorom. . .. „Žid je zvitil je dejal ne- davno nekdo, „on ve kje ga čevelj žuli, pa naj si bo Raimondo ali Graziadio". Zameriti bi se dalo le „konserva- tivnim slovenskim poslancem" v dežul- nem zboru, ki niso hoteli pokazati „ne- koliko vstrpljivosti in tole- rancije do drugače mislečega č 1 o v e k a" ter glasovati za odobrenje — preko zakona, ceravno slovonski na- prednjaki in Italijani z Graziadiom vred svoj <5as niso hoteli pokazati „nekoliko vstrpljivosti in tolerancije do drugače mislečega človeka" in glasovati za odo- brenje. Saj prizanašanje sme biti le na »Irani „konservativcev" in „klerikalcev"; na strani „hetprednjakov" je le „zavi- janje vratu", „rezanje jermenov s te- lesov'' in druga taka izkazovanja krščan- ske ljubezni! Torej vsakemu nekaj : kdor zna biti na vrhu kakor olje, je na vrhu, kdor pa ne zna, pa ostane spodej. „Spodej" je ostal tudi „naprednr' Pičulin z Grahovega. ker je, kakor je svoj čas poročala „Soča", — „nunca nasmukal'': dobil je namreč v torek pred porotniki dveleti in polkrivice — hočem reči. j e č e. Mož se je pa tudi tako .,izborno zagovarjal" kakor svoj čas šjor Drejc in bi dr. Stanič tudi o njem lahko rekel da je „pol jurista" kakor je rekel o Gabrščeku, pa „žal, da le pol1'. S pol juristarije pa si baje člo- vek več škoduje nego koristi, ker „pol- juristarija" po splošnern nazoru ni dru- zega nego — dolg jezik, ki človeka sa- mega tepe. Piculina pa bo poleg lastnoga jezika tepel še oni „jezik", katerega vte- pata „Soča" in „Primorec" svojim ver- min pristaäem. Torej tudi zasluga. Summa summarum bi se torej lahko reklo, da „slana;t vkljub nastopajoči po- letni vročini še vedno pobira po „na- prednih" brdih in poljanah. No, A. Gabrščeka to ne spravi iz ravnotežja. Da ne bi zdaj po tej omi- nozni pravdi kdo mislil, da „gre dpi", objavil je v „Soči", da seje „na razpis „Goriške tiskarne" A. Gabršček — ki seveda še vedno „dominira" na Goriš- kem — oglasilo več gospodičen za pisarno, zmožnih knjigovodstva, korešpondence v raznih jezikih" itd. itd., — kar hoče reči, da reč „flo- rira" vkljub vsem „kavcem", masčujočim se Lahom, krivičnim porotnikom in dru- gim takim ljudem> ki se ne sramujejo takega boja „proti politiškemu nasprot- niku". In tako je prav, korajža velja! „Kdor jezika špara, kruha slrada1' je stari pregovor in s tem zaključujern za danes tudi jaz. nesla, prestopi se na dnevni red, ker nima dežela zaloga za take namcne; peticijski^ odsek predlaga da se do- voli Mihajlu Štanta 50 K podpore, da bi poslal svojega bolnega sina četrtošolca v kopeli v Gradež; na predlog dr. M a- ranija se ta predlog ne sprejme. glaso- vali so proti njemu Italijani, med njimi seveda tudi dr. F a i d u 11 i. Učitelja Vinko Trobec v Pliskovici in Franc Vendrainin v Dutovljah prosita pod- pore, da bi obiskovala neki nadaljevalni tecaj; ponovita lahko prošnji o prihod- njem zasedanju; odbije se prošnja avskultanta Srečka Bizajla za podporo ; peticijski odsek predlaga podporo iOO K bolnemu absolviranetnu gimna- zijcu Medvešu, da bi zatnogel podati se v kopelj v Gradežu; Lahi s Fai- duttijem vred glasujejo proti in tako predlog pade; prošnje za podporo slovenskim vi- sokošolcem so se odložile za jedno pri- hodnjih sej; prošnja Andreja Manfrede in drugov iz Kozmerice za priklopljenje k sveto- lucijski obeini se odstopi deželnemu od- boru v nadaljnje proučevanje in svoje- časno poročanje;' istotako se je sklenilo o prosnji „Gospodarskega sveta" v Svetem za ustanovitev samostojne krajne občine. Na to je sledilo čitanje predlogov in interpelacij, o čemer bodemo poročali prihodnjič. Prihodnja seja bode v petek 11. t. m. Potrditev izvolitve dr. Treota deželnim poslancem. — Kakor je znano, je večina goriškega deželnega zbora, ka- tero so tvo/ili italijanski poslanci in dva napredna slovenska poslanca prejšnjo soboto, potrdila «zvolitev dr. Treota dež. poslancem. Dognano je in so tega mnenja tudi vsi italijanski poslanci, ki so glaso- vali za potrditev, da dr. Treo ko je bi! izvoljen, ni imel ne pasivne ne aktivne volilne pravice in da je bila torej njegova izvolitev nepostavna. Potrditev nje- gove izvolitve ni bil torej nič drugega nego č i n — s a m o v o 1 j e. Te dni so se imele ovreči v isterskern deželnem zboru volitve treh hrv&tskih poslancev, čeravno je bila njih izvoütev postavna; tudi to bil bi čin samovolje in nasilstva in pre- pričani smo da bi neki slovenski list, in sicer popolnoma opravičeno, najodr ločnejše ožigosal tak čin samovolje in nasilstva, ne glede na to, da na drugem meslu s praznimi frazami zagovarja čin samovolje, kateri so izvršili italijanski deželni poslanci v goriškem deželnern zboru s tem, da so potrdili nepostavno izvolitev dr. Treota. Gospoda! Samovolja ni nikjer na mestu, ni v Kopru ni v Gorici! Tega mnenja smo mi in tega mnenja mora biti vsakdo, ako ima količkaj pravnega čuta v sebi. Tako je in nič drugače, — govorite in pišite pa kar vam drago! Izpred porotuega sodišča. — V torek se je vršila porotna razprava proti Ivanu Pičuli n, rojenemu leta 1872 v Idriji ob Bači, bivajočemu na Grahovem, radi zločina goljufije. Ivan Pičulin, ki je, kakor pravi ob- tožnica, na slabem glasune samo doma ampak tudi drugod, prišel je me- seca novembra 1901 k župniku Kranjeu v Šmarijah na Vipavskem po vino za župnika Kragelja iz Podbrda. Pri tej pri- liki odpeljal je tudi zäse nekaj nad 7 hektolitrov vina, katero mu je prodal župnik Kranjec, ker je župnikKragelj na vizitki, katero je po Pičulinu poslal žup- niku Kranjeu, opomnil, da vzame tudi Pičulin nekaj vina. Pičulin ni koj plačal onih 7 hektolitrov vina in čez, marveč pogodil se je z župnikom Kranjcern še za ostalo vino in sicer po jednaki ceni kakor je vzel onih 7 hektolitrov in čez, namreč po 26 krön hekloliter, po katero pa da pride če/. osern dni, pri kateri priliki da poravna potem popolnoma ra- čun. In v resnici prišel je Pičulin po drugo vino in sicer še poprej nego je preteklo onih 8 dni. Ivan Pičulin prišel je v Smarje v imenitnem kožuhu, z visokimi skornji, imejoč seboj dva velika psa ter listnico, ki je bila podobna — harmoniki. Nasto- pal je sploh tako, kakor jako imovit člo- vek. Govoril je rnnogo o svoji trgovini s teleti, maslom in drugimi takimi stvarmi, katere da prevaža po jedenkrat in tudi dvakrat vsaki teden v Trst, tako da je napravil njegov nastop na vsakogar vtis, da pri tern človeku se ni bati prevare. Ko je prišel drugič v Šmarje, poraeunal je z župnikorn Kranjcorn najprvo onih 7 in cez hektolitrov vina, katere je vzel prvikrat ter je tudi požteno plačal. Drugi dan pa imelo se je rniložiti drugo vino in župnik si je mislil : danes mi je pla- čal Pičulin to vino, jutri pa napolnimo ostalo vino, je poračunimo, Pičulin po- tegne iz nedrij svojo harmoniki podobno denarnico in plača tudi o.slalo vino, ko- likor ga bo. Ali temu ni bilo lako. Pičulin na- loži dva voza župnikovega vina, odposlje ju proti domu, a on osUme so nekaj časa v Šmarji. V lern času pa zagleda pri nekomu Skrbcu koleselj. Kor jo imel sam seboj neko slabo „kripico", misli si: saj bi bilo vendar bolje vrniti se domov v k o I es I j u. Premišljeno — storjor.o ! Pogodita se s Škrbcem za koleselj za 250 K, a na račun plača Pičulin le 20 K. Skrbec sicer s torn ni bil zadovoljen in delal je zaradi tega nekak čuden obraz. Pičulin to zapazi, a pomaga si koj iz zadrege. Reče torej Škrbcu: „Saj bi Vain koj plačal ves znesek, a sedaj nimam dovolj denara, ker rnorain poprej žup- niku vino plačati in nisem na to kup- čijo s koleseljern poprej niti misiil, ko sem prihajal v Šmarje". Nato odide Pi- čulin k župniku in se čez nekaj časa vrne v župnikovi družbi k Škrbcu. Škr- bec je bil pa še vedno nokako nezaup- ljiv na kar mu reče Pičulin: „No v i- dite, tukaj gospod župnik ve, d a s e rn j a z p o s" l e n j a k V o s m i h dnehdobitepo pošti V a š de- n a r". Na to se odpelje Pičulin v ko- leslju za voznikoma. Na potu blizu Šrnarja se pa Pičulin slučajno sreča z nekim Kosom iz Idrije, katerega tako-le po- zdravi: „Kje se srečava dva sleparja!1 Župniku začelo je nekoliko po glavi rojiti, kajti Pičulin je odpeljal od njoga 43 hektolitrov vina in to niso sale, a plačal mu za to vino ni niti novca, pač pa mu je Pieulin obljubil, da mu brez drugače poslje denar v treh dneh po pošti, ko dobi denar izTr- sta za prodano maslo, teleta itd. Sicer pa je bil župnik Kranjec že po prvem odhodu Pičulinovem, ko mu je odpeljal prvih 7 hektolitrov vina, ne da bi mu bil plačal, nekako na dvomu in se je zato obrnil pismcno do župnika Krag- Ija v Podbrdu za informacijo, a žal, in- formacija dospela mu je še le takrat, ko je šla krava že iz hleva, namreč ko je Pičulin že odpeljal 43 hekll. vina iz Šmarja. In ta informacija se je glasila : „Piculina ne poznam sicer kot slabega clovcka, zdi se mi samo, da je nekoliko prismojen, ali vina mu ne daj brez de- narja". Za to informacijo prihajala so župniku Kranjcu zaporedoma pisma od prijateljev z gorskih hribov, ki so mu namigavala, da je napravil jako slabo kupcijo; kajti Pičulin je njegovo vino prodal, a da se hvali ob jednem, d a j e nunca namazal. Župnik Kranjec, ki ni po preteku 3 dnij dobil denarja, ka- kor sta se pogodila s Pičulinorn, pišo Pičulinu, naj mu pošlje denar, a Pičulin ne samo da mu ni denarja poslal, mar- več tudi odgovoril mu ni ra pismo, da- siravno mu je župnik zažugal, da ga iz- roči državnemu pravdnižlvu ako mu ne pošlje denarja. In do tega je tudi prišlo. Kajti vsled ovadbe župnika Kranjca tožilo je drž. pravdništvo Pičulina zaradi zločina go- ljufije, zaradi katerega se je moral Pi- čulin v torek pred porotniki zagovarjati. Razpravo je vodil deželnosodni svetnik S m a r d a, obtožbo je zastopal držav- nega pravdnika namestnik J e g I i č, a obtoženega je zagovarjal dr. Grunla r. Po»v>tna klop je bila metana, vsled Ce- sar se je zav'ekla obravnava čez 10. uro zvečer. Poklicanih je bilo k razpravi več prič. Med temi nekaj goriških trgovcev, kakor: Venuii, Brass, Bozzini, Kiihnel. Price Bozzini, Brass, Venuti pricale so ugodno za obtoženca, rekle so, da poznajo Pičulina za poštenega in clo- veka, ki zasluži zaupanje, dasiravn o muni so hotele iste price od lanskegaleta dalje in sicer že od maja nifcsai* več Kredhirati. Opomnimo naj samo, da ima Pieu- lin pri teh pričah še mnogo dolga. Price Kühnel, Ivan Doljak, Avrelij Bizail in neki gostilnicar Vlaga iz Kanala pa se niso posebno ugodno izrazile za obto- ženca. Posebno priči Kiihnel in Doljak ne. Tako je n. pr. Ivan Doljak izjavil, da ga je Pičulin pred nekolikim časomprosil, naj mu posodi 200 K; Doljak posodil mu je samo 100 K, katerih lOO K se je Pieulin obvezal povrnili Doljaku koj ko se povrne iz Gorice skozi Solkan proti domu. Pičulin se je večkrat vrnil iz Go- rice skozi Solkan proti domu, a k Do- ljaku ni ga bilo, tako da ga, je moral Doljak slednjič tožili in je še le na ta način prišel do plačila. Sploh je doka- zala obravnava, da je moral vsaki up- nik in teh je bilo nnd 20, Piöulina to- žiti ter zahtovali izvršbo, ako jo hotel priti do plačila, in je koneeno, ko je prišlo do dražbe, le 10 upnikov prišlo do svojega plačila, a drugim so ostalc torjatve nepokrite. Obravnava je ludi dokazala, da je Pičulin, ko je prišel k župniku Kranjcu po vino, imel nad 6000 kron dolga, a da je njegova imo- vina, kar je 15. januarja 1902 sam s prisego potrdil, obstojala le iz jednega dežnika, iz jodne ure z verigo, iz jedne omare in nekaj perila. Slo je torej zalo, ako je Pieulin pri leh razmerah, kakor smo jih zgorej opisali, imel namen župnika namazali ali ne ; posebno z ozirom na to, da je on vino prodal, zanje polegnil denar, a istega pridržal zase, mesto da bi ga od- poslal župniku. Posebno je pa še karak- terizoval PiOulina njegov lastni izrek, kojega je izustil nasproti nekemu gostil- ničarju, ki je od njega vino kupil in mu isto plačal, oes", ,,hvala B o g u, de- nar imam jaz, a nunc ga nima še!" Koncern koncev bilo je stavljeno porotnikorn jedno samo vprašenje : Ali je imel Pieulin res namen na zvit način prisvojiti si župnikovo vino in ga s tern goljufati. Porotniki so na to vprašanje od- govorili zosmimi glasovi: da in s .štirimi glasovi n e, vsled cesar je bil Pieulin ob- sojen na dve leti in pol ječe. Vino, katero je Pičulin od župnika vzel, bilo je vredno 1128 K in nekaj vinp/jev. Porotno sodišče je torej spoz- nalo, da je Pičulin goljufal, a čujte, kaj je. pisala „Soča" v svqji 143. številki od dne 10. decembra 1901 pod naslo- vom : „N u n c a j e nasmukal1' o tern dejstvu: „Pri župniku Kranjcu v Srnar- jah se je neki lisjak neizmerno prikupil s tern, da je zmerjal Andr. Gabrščeka. Hvaležni nunc mu je dal na to 43 hek- tov vina in koleselj za sarnih — 10 glu. Ostanek dobi o sv. Nikoli. Gabršček j<; dal Usjaku dovoljenje, da sme cnako nasmukati vse zdražbarske nunec'. Že takrat smo se zgražali nad dej- stvom, da ni državno pravdni.štvo zaple- nilo lega lista. Danes pa, ko smo opisali to razpravo, iz katere vsakdo laliko iz- pozna, l takorekoč zago- varjala goljufijo, vprašamo : se li nahaja že kateri p o 5 t e n i elovek, ki bi se ne sramoval biti v dotiki s t a- k i m i ljudmi? ! V sredo se je imela vršiti obravnava proti dr. R o j i c u, katerega to/i d r. T u m a radi razžaljenja časti, zapopade- nega v dveh elankih, katere je dr. Kojic svoječasno s svojim podpisom priobeil v našem listu. Porolna klop je bila že iz- žrebana in preeilana je bila tudi obtož- nica v slovenskem jeziku. Kerjepapred- sednik razprave, deželnosodni svetnik Zö rrer vprašal porotnike ali so razumeli obtožnico in se je šest ital. porotnikov oglasilo ter izjavilo da ne razumejo slo- venskega, bilo je treba italijanskega pre- voda. PredseJnik razprave deželnosodni svetnik Zorrer pravi, da je v resnici po- trebno doslovnega prevoda; a da se ni tak zaradi tega omislil, ker je on mislil da se sestavi za to obravnavo slovenska porotna klop. Obrne se torej do tožitelja in zagovornika naj bi onadva stavila svoje predloge v tern pogledu. Dr. Tuma, ki je sam zastopal tožbo, meni da nima nic" proti temu, ako bi predsednik sam pre- tolmačil obtožnico. Zagovornik tožencev, dr. Z u c c o n pa meni da se naj pokliee zapriseženi tolmae. Sodni dvor se poda v posvetovalnico in ko se za nekoliko časa vrne v porotno dvorano, naznani predsednik, da je sodni dvor sklenil, da se priredi dosloven prevod obtožnice in drugih spisov, da je pa zato potreba mnogo easa. Z ozirom na to naznani predsednik, da je sodni dvor sklenil, da se obravnava preloži do dru- zega zasedanja. Nam se predsednikovo domnevanje, da prida pri tej obravnavi do izključno slovenske porotne klopi, zdi nekako čudno, ker bi si po dosedanji skušnji vsakdo lahko mislil, da pride v tern slučaju skorej gotovo do in e š a n e porotne klopi. Proces, ki se je imel obravnavati, je eminentno političen proces. Stala sta si nasproti pristaša dveh razlicnih poli- tičnih slovenskih strank na Goriskem, zatorej jo bilo skorej naravno, da bodela odklanjala porotnike slovenske narod- nosti, ki so pristaši jedne ali druge teh politienih strank, in je bilo potemtakem jako verjetno da pride do me sane po- rotne klopi. „Soča" zasramuje in smeši price, ki so pod prisego po svoji vesti izpove- dale, kar jih je sodnija vprašala. Leta 1900 je price nesramno sumničila, češ, v sodni dvorani „klerikalci" pozabljajo in se spominjajo, kakor jim kaže. To se zdaj po zadnji porotni obravnavi ponavlja. Bonio vitloli, ali velja § 300 ksiz. zak. tudi za „Sočo" ali ne. „Tutti fpiitti" — barabstvo. — Glasilo socijalnih demokratov „Rudeči Prapor" je začelo prinašati „Tutti frutti" iz naprednjaških krogov. „Slovenski Na- rod" naziva to vrsto pisanja barabstvo in se stra^no huduje na „Rudeči Prapor". Ker sta pa ravno „Soöa" in „Narod" pri nas Slovcncih omenjeno vrsto pisanja upeljala, zdi se nam, da se ,.SIovenski Narod" le zato huduje na ,.Rudeei Prapor" ker rnisli, da imata jedino on in „SocaM privilo^ij Apogali v svojih predalih — barabstvo. K Vse po najnižjih in stalnih cenah! 0± Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. Po ziiierni cciii je na prodaj lep, yisec svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravništvu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 OOIUCA Via Giardino 8 rjriporoča in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- > matinskih in isterskih v i - noaradov. uosiavija na uoin in razposilja po žoloz- nici na vse kraje avslro-cgerskc monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz. h Gorica, Ozka ulica št. I, I Priporoča svojo kUparsko delavnico ter zalog-o kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. — Prevzema naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Pri- I reja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. — V lastni zalogi ima stroje ' za žveplanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti perono- , spori ponovljene po Vermorelovi sestavi; mehove zažveplanje grozdja I raznih sistemov itd. — SW" Postrežba točna. Cene zmerne! "^M „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",,,Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske sole" :== TISKA == brošure, © diplomc, tr^ovske racune, % pisma in zavitkc s fii'ino, ® ceuike, $ vaiiila ua karton in $ S na papir $ $ „NARODNA TISKARNA" ==z v Gorici, ulica Vetturini St. 9 n= je prcskrbljena z povsem novinii crkami, okraski in linim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. --------TISKA-------- posetnice razue ve- likosti in oblike z zavitki,S/ai-očui('(' in poročnice v ele- gantnib ter osmrtni- ce v razuih oblikab „Narodna* Tiskarna" - tlSka--------:-^==r. „GORico" m # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena naročila tiskovin se izvrse z obratno posto; vsa druga v najkrajšem o o o o času o o o o „Narodna Tiskarna" ===== tiska -----=i # „PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne eelo leto 3 K St. 53. V Gorici, v sohoto dne o. jnTTJa 19CT2. ~ Tletnaiv. Fzhaja vsak torck in soboto v včasih oglasim bolje pogostoma, a me ^ včasih zopet dolgo ni v Vaše predale — stvar tako nanese. No, zdaj je „stvar" zopet tako „na- nesla-', da sem zopet tu; kriva je pa temu največ krivica tega krivega sveta. Danes došla mi „Soča" prinaša živo sliko o krivie.i, ki se je dogodila o polnoči pred praznikom sv. Petra in Pavla v porotni dvorani nove justične palace v Gorici. Kaka je tista dvorana, ne vem, ker je nisem še videl ne od znotraj ne od zunaj, pravijo pa da je dokaj lepa. Kako se more torej v 1 e p i porotni dvorani delati g r d a. krivica in to &e nekomu, ki je tudi — „I e p tako. Piculin na- loži dva voza župnikovoga vina, odposlje ju proti doniu, a on ostano so nekaj časa v Smarji. V tern Oasu pa zagleda pri nekemu Skrbcu kolosolj. Ker je imel sam seboj neko slabo ,.kripico", misli si: saj bi bilo vendar bolje vrniti se domov v koleslju. Premi.šljono — storjor.o ! Pogodita se s Škrbcom za koloselj za 250 K, a na račun plača Pičulin le 20 K. Skrbec sicer s torn ni bil zadovoljen in delal je zaradi tega nekak euden obraz. Pičulin to zapazi, a pornaga si koj iz zadrege. Reče torej Škrbcu : „Saj bi Vam koj plačal ves znesek, a sedaj nimam dovolj denara, ker moram poprej žup- niku vino plačati in nisem na to kup- čijo s koleseljem poprej niti mislil, ko sern prihajal v Šmarje". Nato odide Pi- eulin k župniku in so čez nekaj (:asa vrne v župnikovi družbi k Škrbcu. Škr- bec je bil pa še vedno nokako nezaup- Ijiv na kar mu reče Pičulin: „No v i- dite, tukaj go s pod župnik ve, da s e m j a z p o š t e n j a k. V osmih dnehdobitepo pošti Vaš de- n a r". Na to se odpelje Pičulin v ko- leslju za voznikoma. Na polu blizu Smarja se pa Pičulin slučajno sreča z nekim Kosom iz Idrije, katerega tako-le po- zdravi: „Kjc se sreeava dva sleparja!' Župniku začelo je nekoliko po glavi rojiti, kajti Pičulin je odpeljal od njega 43 hektolitrov vina in to niso sale, a plačal mu za to vino ni niti novca, pač pa mu je Pičulin obljubil, da mu brez drugače pošlje denar v treh dneh po posti, ko dobi denar iz Tr- sta za prodano maslo, teleta itd. Sicer pa je bil župnik Kranjec že po prvem odhodu Pičulinovem, ko mu je odpeljal prvih 7 hektolitrov vina, ne da bi mu bil plačal, nekako na dvomu in se je zato obrnil pismeno do župnika Krag- Ija v Podbrdu za informaciju, a žal, in- iormacija dospela mu je še le takrat, ko je šla krava že iz hleva, namreč ko je Pičulin že odpeljal 43 hektl. vina iz Šmarja. In ta informacija se je glasila : „Pičulina ne poznam sicer kot slabega cloveka, zdi se mi samo, da je nekoliko prismojen, ali vina mu ne daj brez de- narja". Za to informacijo prihajala so župniku Kranjcu zaporedoma pisma od prijateljev z gorskih hribov, ki so mu nainigavala, da je napravil jako slabo kupčijo; kajti Pičulin je njegovo vino prodal, a da se hvali ob jftdnem, da ie n u n c a namazal. Župniiv Kranjec, ki ni po preteku 3 dnij dobil denarja, ka- kor sta se pogodila s Pičulinom, piše Pičulinu, naj mu pošlje denar, a Pičulin ne samo da mu ni denarja poslal, mar- več tudi odgovoril mu ni na pismo, da- siravno mu je župnik zažugal, da ga iz- roči državnemu pravdništvu ako mu ne pošlje denarja. In do tega je tudi prišlo. Kajti vsled ovadbe župnika Kranjca tožilo je drž. pravdništvo Pičulina zaradi zločina go- Ijufije, zaradi katerega se je moral Pi- culin v torek pred porotniki zagovarjati. Razpravo je vodil deželnosodni svetnik Smarda, obtožbo je zastopal držav- nega pravdnika namestnik J e g 1 i č, a obtoženega je zagovarjal dr. G run tar. Porotna klop je bila mešana, vsled Ce- sar se je zavlekla obravnava eez 10. uro zvečer. Poklicanih je bilo k razpravi več prič. Med temi nekaj goriških trgovcev, kakor: Venuti, Brass, Bozzini, Kiihnel. Price Bozzini, Brass, Venuti pričale so ugodno za obtoženca, rekle so, da poznajo Pičulina za poštenega in clo- veka, ki zasluži zaupanje, dasiravno mu niso hotele iste price od lanskegaleta dalje in sicer že o ri maja ničesar več Kredithati. Opomnimo naj samo, da irna Piču- lin pri teh prieah še mnogo dolga. Price Kiihnel, Ivan Doljak, Avrelij Bizail in neki gostilnicar Vlaga iz Kanala pa se niso posebno ugodno izrazile za obto- ženca. Posebno priči Kiihnel in Doljak ne. Tako je n. pr. Ivan Doljak izjavil, da ga je Pičulin pred nekolikim časomprosil, naj mu posodi 200 K; Doljak posodil mu je samo 100 K, katerih 100 K se je Pičulin obvezal povrniti Doljaku koj ko se povrne iz Gorice skozi Solkan proti domu. Pičulin se jo večkrat vrnil iz Go- rice skozi Solkan proti domu, a k Do- ljaku ni ga bilo, tako da ga je moral Doljak slednjič tožiti in je če le na ta način prišel do plačila. Sploh je doka- zala obravnava, da je moral vsaki up- nik in teh je bilo nad 20, Pičulinji to- žiti tor zahtevati izvršbo, ako je hotel priti do plaeila, in je konecno, ko je prišlo do dražbe, le 10 upnikov prišlo do svojoga plačila, a drugitn so ostalo terjatve nopokrite. Obravnava je tudi dokazala, da je Pičulin, ko je prižol k župniku Kranjcu po vino, linel nad 6000 kron dolga, a da jo njegova imo- prisego polrdil, obstojala Ie iz jednega dežnika, iz jedne uro z verigo, iz jedne omare in nokaj perila. Slo jo lorej zalo, ako je Pičulin pri teh razmorah, kakor smo jih zgoroj opisali, imol namen župnika namazati ali ne ; posolmo z ozirom na to, da jo on vino prodal, zanje potegnil denar, a istega pridržal zaso, mesto da bi ga od- poslal zupnik'j Posebno je pa so karak- terizoval Pičulina njegov lastni izrek, kojega jo izustil nasproti nekemu gostil- ničarju, ki je od njega vino kupil in mu isto plačal, češ, ,.h v a 1 a B o g u, de- nar imam jaz, a nunc ga nirna še!" Koncem koncev bilo je stavljeno porotnikom jedno samo vprašenje : Ali je imel Pičulin res namen na zvit način prisvojiti si župnikovo vino in ga s tern goljufati. Porotniki so na to vprašanje od- govorili zosrnimi glasovi: da insštirimi glasovi n e, vsled česar je bil Pičulin ob- sojen na dve leti in pol ječe. Vino, katero je Pičulin od župnika vzel, bilo je vredno 1128 K in nekaj vinarjev. Porotno sodišče je torej spoz- nalo, da je Pičulin goljufal, a cujte, kaj je pisala „Soča" v svoji 143. številki od dne 10. decembra 1901 pod naslo- vom : „N u n c a j e n a s m u k a 1" p tern dejstvu: „Pri župniku Kranjcu v Šmar- jah se je neki lisjak neizmerno prikupil s tern, da je zmerjal Andr. Gabrščeka. Ilvaležni nunc mu je dal na to 43 hek- tov vina in koleselj za samih — 10 gld. Ostanek dobi o sv. Nikoli. Gabršček je ual lisjaku dovoljenje, da srne enaku nasmukati vse zdražbarske nunce". Že takrat smo se zgražali nad dej- stvom, da ni državno pravdništvo zaple- nilo tega lista. Danes pa, ko smo opisali to razpravo, iz katere vsakdo lahko iz- pozna, da je „Soča" takorekoč z a g o- varjala goljufljo, vprašamo : se li nahaja še kateri p o š t e n i človek3 ki bi se ne sramoval biti v dotiki s t a- kim i ljudmi? ! * * V sredo se je imela vršiti obravnava proti dr. R o j i c u, katerega toži d r. Turn a radi razžaljenja časti, zapopade- nega v dveh člankih, katere je dr. Rojic svoječasno s svojim podpisom priobčil v našem listu. Porotna klop je bila že iz- žrebana in prečitana je bila tudi obtož- nica v slovenskem jeziku. Ker je pa pred- sednik razprave, deželnosodni svetnik Z ö r r e r vprašal porotnike ali so razumeli obtožnico in se je šest ital. porotnikov oglasilo ter izjavilo da ne razumejo slo- venskega, bilo je treba italijanskega pre- voda. Predsednik razprave deželnosodni svetnik Zörrer pravi, da je v resnici po- trebno doslovnega prevoda; a da se ni tak zaradi tega omislil, ker je on mislil da se sestavi za to obravnavo slovenska porotna klop. Obrne se torej do tožittlja in zagovornika naj bi onadva stavila svoje predloge v tern pogledu. Dr. Tuma, ki je sam zastopal tožbo, meni da nima nič proti temu, ako bi predsednik sam pre- tolmačil obtožnico. Zagovornik tožencev, dr. Zuccon pa meni da se naj pokliče zapriseženi tolmač. Sodni dvor se poda v posvetovalnico in ko se za nekoliko časa vrne v porotno dvorano, naznani predsednik, da je sodni dvor sklenil, da se priredi dosloven prevod obtožnice in drugih spisov, da je pa zato potreba mnogo časa. Z ozirom na to naznani predsednik, da je sodni dvor sklenil, da se obravnava preloži do dru- zega zasedanja. Nam se predsednikovo domnevanje, da pride pri* tej obravnavi do izključno slovenske porotne klopi, zdi nekako čudno, ker bi si po dosedanji skušnji vsakdo lahko mislil, da pride v tern slučaju skorej gotovo do rn e š a n e porotne klopi. Proces, ki se je imel obravnavati, je eminentno političen proees. Stala sta si nasproti pristaša dveh različnih poli- tičnih slovenskih strank na Gorižkem, zatorej je bilo skoroj naravno, da bodeta odklanjala porotnike slovenske narod- nosti, ki so pristaši jedne ali druge teh politienih strank, in je bilo potemtakem jako verjetno da pride do me sane po- rotne klopi. ,,$(R'a" zasramuje in smeši price, ki so pod prisego po svoji vesti izpove- dale, kar jih je sodnija vprašala. Leta 1900 je price nesramno sumničila, češ, v sodni dvorani „klerikalci" pozabljajo in se spominjajo, kakor jim kaže. To se zdaj po zadnji porotni obravnavi ponavlja. Uomo vidoli, iili volja ^ 300 k»iz. zak. tudi zn. „So0ou ali no. „Tutti fnitti" — barabstvo. — Glasilo socijalnih demokratov „Rudeči Prapor" je začelo prinažati „Tutti frutti" iz naprednja?kih krogov. „Slovenski Na- rod" naziva to vrsto pisanja barabstvo in se straSno huc.uje na „Rudeči Prapor". nas Slovfiiicih ornenjono vrsto pisanja upoljala, zdi so narn, da se ,.SIovenski Narod" le zato hudnje na ,.Rudeč-i Prapor" kor rriisli, da imata jedinn on in ..Soda1' privilo.L'ii špogati v svojib prodalih — barabstvo. Kiiliinjsltn sola v ..^olskcm Domir'. -- V'rla gospodična Mari ja. Tiro- bone j(; otvorila. v pondoljek kuhinjsko Solo v ..Šolskorn Domu1' nad „Narodno tiskanio1'. S šolo je združena prostorna in prijotna obednica, ki jo vsem pri- stopna. Zo prvi dan se je zbralo k obedu in vočerji lopo omizje .samo odlične gos- pode iz Gorice. Po.strežba jo izborna. Toči so izvrstno bolo in crno vino, pivo ifd. Priporočamo novo kuhinjsko solo v prvi vrsti onim 6. gospodom, ki lahko redno zahajajo h kosilu in vocorji, pa tudi drugim gostom duhovskega in svet- nega stanu, kateri prihajajo z dežele v Gorico. V .solo se sprejme največ ögojenk. Kdor želi vstopiti, mora se oglasiti pri gospodični Mariji Grobonc. Obeni zbor društva ..Alojzijevišca'1 bo 10. t. m. ob 101 ., zj. v Alojzijevižču. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo, 2. morebitni prodlogi in nasveti, 3. volitev novega odbora. Pazite na pobc»! — Prodajanje gob izven pokritega trga je strogo pre- vedano. Pazite ženice, ki gobe v mesto prinašate, da je ne ponujate, razun na trgu, kjer se sadje in drugo prodaja. St3 lahko strogo kaznovane ! Svilodi. — Do srede je prišlo na trg 29.578 kg., cena jim je bila od K 2— do K 270. „Slovensko katoliSko delavsko društvo" bo imelo dne 13. t. m. (t. j. od nedelje osem dni) izreden obeni zbor ob 3',2 pop. v društveni sobi. Na dnev- dem rftdu bo volitev dveh odbornikov. Pouesrečil se je pri streljanju proti toči J. Toroš, ki je strašno ožgan po vsem telesu. Brivski pomočniki v Gorici zah- tevajo od 3vojih gospodarjev, naj jim dovolijo ob nedeljah v mesecih julij in avgust delo le dopoldne, mesto do 3. ure popoldne. Nekateri gospodarji so priprav- ljeni ustreči tej prošnji. Odgnani iz Gorice. — V meseeu juniju bilo je iz Gorice odgnanih 34 možkih in ženskih oseb. V prvi polovici tega leta je bilo vseh skupaj odgnanih 213 oseb. Ykradeno tele. — Te dni je pri- peljal g. Stefan Suligoj posestnik v Čepovanu, tele v Gcrico, katero je predno je je odvedel na trg na prodaj, spravil v hlevu pri Rajhu. A ko je hotel tele gnati na trg, ni ga bilo več v hlevu V pondeljek po noči pa je zasačil redar Kumar tatu v osebi 17 letnega kovaškega pomočnika E. Gregoricha. Ta je namree vkradeno tele zaklal, od istega zase po- rabil 6 kilogramov, ostalo teletino pa je prodal raznim krčmarjem ki bodo imeli zaradi tega še sitnosti. Ogenj. — V soboto po nooi je zgorela hiša^ Marije vdove Gergolet v Doberdobu. Škoda znaša 1600 kron. Oškodovanka je bila zavarovana. Iz Brd nam pišejo: Sadje ima do zdaj lepo kupčijo; ninogim je doneslo dohodkov, kakor trgatev. Cene so bile visoke, ker so kupci iz daljnih krajev z blagom bili zadovoljni. Ni toraj opu- ščati nam sadjereje ! Vstop otrok v gradežko morsko konalisce. — Dne 1. t. m. so se odpe- ljah v Gradež oni otroci, ki so bili spre- jeti v brezplačno zdravljenje v tern ko- pališeu. Vseh skupaj iz naše dežele je 82. V Tržiču so se jim pridružili oni z Dunaja, Gradca in Ljubljane. Spremljali so jih gg. predsednik zdravilišča pi. Ca- t i n e 11 i, podpredsednik Bizzarro in tajnik C r i s t o so 1 e 11 i. O^erski koujl za italijansko ar- lliado, — V meseeu juniju so prepeljali preko Zagrada v Italijo 3544 ogerskih konj. V dobi treh mescev pa so jih pri- peljali 16.885. Ti konji so namenjeni za italijansko armado. V Hraniluieu in poso.jilnioo v Ccrknem, je v prvem polletju 1902 vložilo 538 strank K 139 799 65; vzdignilo pa 417 strank K 113.504-23 hranilnih vlog. Posojil se je dalo v I, pollet; bl strankam v skupnem znesku K 33.804'—. Vrnilo je posojil 43 strank K 27.59931. Prometa je bilo v teh šestih mesecih 1. 1902 K 437.73183 Skupno stanjft vseh hranilnih vlog z dnom 30. junijat. 1. K 691.217 28 Stanje posojil K 340-71037. Stan.jo naluženega denarja pri drugih de- narnih zavodih K 350.69379. Vojaki na kolesu. — Oni rezer- visti 97. pešpolku, ki so klicani k lotošnjim vojaškim vajam. posluževali so bodo lahko pod nekimi uogoii svoiih lastnih koles. Zglasijo naj se pri tuk. magistratu v od- ddku. ki so bavi /. voja-kirni zadovami. Pt'vsko in bra I no dru&tvo ,,Skr- jaiičck"' v l'liskoviri. vabi na veliko veselieo .s potjern, doklarnacijami, prizo- rom. igro in plesom katero priredi v nodeljo dno (J. julija 1M2, na okraAonem in .-; senco oskrbljenem prostoru gosp. Alojzija Sue v Pliskovici 5tv. 17. z za- nirnivirn vsporodom. Zajetek veselice točno ob 3. uri popoludne. Konec stnijka. — V torok jo začol zopet vo/Jti tramwaj po Trstu. Strajkujoč-i so odstopili od svojih zahtev ter se pri- javili zopet na delo. Kebtere tain olajšave- Mnogokrat so naši ljudjo ne brigajo dovolj za one malo drobtinice, ki jih jim tu in tarn vendarle vržo vlada za tolaž- bo. Nekaterikrat je tega krivo. kor ljudje no vedo za tako postavne določbe, mno- gokrat pa tudi volika nebrižnost. Zato hočemo danes naše posestnike opomniti na nekatore davčne olajšave, da se jih ob potrebi poslužijo. F'rva olajšava je za vinogradnike in obstoji 5ele z dno 4. aprila. Po tej po- stavi so vsi na novo z amerikanskimi trtami zasajeni vinogradi 10 let prosti v s a k e g a d a v k a. Če pa se nasad ni sponesel — in to je zdaj novo —, podaljša se ta davka pio-?ti rok zo- pet za nadaljnih 5 let. Novo zasajen vinograd si torej lahko ohranis davka prost celih 15 let. Te olajšavo se rno- rajo dobiti, in ako hi kje ne slo vse gladko. obrnite se do poslanca, kateremu je jasno in natančno celo stvar razložite. Olajšave so prisle sedaj tudi pri odpisu davka vsled vremen- skih nezgod. Po dosedanjem zakonu z dne 12. junija 1896 so se davki od zemljiač odpisali le tedaj, ako je toča, ogenj, mis ali trtna aš pokončala naj- manj čistega dohodka na parceli, ki je obsegala 4 hektare, ali pa če se je po- končalo pridelkov najmanj na jednem hektarju. Druge izredne nesrece kakor susa. moča. mraz niso imele teh pred- nosti. Po novi postavi pa. ki se je spre- jela v državni zbornici, pa daje vsaka škoda. naj je provzročena po kateri- koli nesreci, pravico do odpisa davkov, ako je uničena najmanj četrtina pri- delkov. Posestniki torej morejo tudi zahte- vati odpis davka. ako so drugi izredni dogodki uničili pridelke, izvanredna suša ali moča, mraz, slana, črv, rja. sapa itd. itd. Škoda se ceni tudi na parcelah, ki še niso bile obdelane, a so bile tako po- škodovane. da je nova setev nemogoča. Odpis davka se more zahtevati, ako povodenj, ogenj ali druga nezgoda unU čijo le spravljene pridelke. — To velja tudi, ako n. pr. povodenj uniči ali od- nese že pokošeno seno na travniku. Ako je mogoča dvojna setev, ura- čuni se na poškodovani parceli prva žetev ali košnja z dvema tretjinama, druga z eno tretjino. Ako je eetrtina do polovice pri- delkov uničena. odpiše se 25 odstotkov letnega davka. ako so uničene dve tre- tjine prideikov. odpise se polovica dav- kov. ako so uničene tri cetrtine. odpisa se 75 odstotkov. ako je uničen ves pri- delek, odpiše se ves davek. Ako pa je parcela uničena za vec nego eno leto, mora se davek v istem razmerju odpi- sati za isto dobo. Ako v gozdu ogenj na katastralni parceli unici cetrti del dreves, na par- celah nad 20 hektarjev pa najmanj 5 hektarjev, more se zahtevati odpis davka. Novi zakon dovoljuje odpis davka tudi tedaj ako žuželke uničijo večje kose gozda. Škoda se mora v osmih dneh ustno ali pismeno naznaniti okrajnemu glavar- stvu, daveni administraeiji aii daveni krajevni komisiji. Škodo naznani lastnik ali najemnik sam ali več skupaj. V iz- rednih slučajih more županstvo samo naznaniti poškodbo pri najbližnji dav- kariji. Davčna oblast določi komisijo, da škodo ceni na lici mesta, kakor je bila doslej navada. Poškodovanec se more pritožiti, ako mu je komisija prenizko cenila škodo. Ako pride nezgoda tik pred žetvijo, trgatvijo ali košnjo, ko je treba pospra- viti ostale pridelko, je župan sain dolžan z dvema odbornikoma in dvoma posest- nikoma iz sosednih obein coniti ^kodo. Zfupniki ne dobe nobene odškod- nine, zastopnike finančne oblasti plača država. To so bistvene določbe novega za- kona, katere naj dobro proučijo naši po- sestniki. DOSftbnn na eüSDodie žunani. Aot 1 Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega losa ter pohištva, rakev ^trug). vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sailje vsake velikosti. kakor tudi krat- koeasnih iger slovenskih „Mari- janic" t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno kog- ljišče z vrtenci in kegljavnicno blagajno po najnovejši sestavi. za kremarje, zasebnike ltd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoia p. n. obeinstvu svojo bogato zalogo. zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. _^^k _^^_ ^-^ .j*. ^"^ ^^.^^_ Jfiirab posijilif v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejonia hranilne vloge, katere o- brostuje po 4'/2 p o 1 u m e s e č n o: nevzdignein» obresti pripisuje koncc lota h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5'/2. Sprejema člane z glavnimide- 1 e ž i po 200 Kin z opravilnimi d e 1 e ž i po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- ganje in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da 1 je mogoče poslati denar brez poätnih stroškov. Uradne ureso vsak delavnik od8— 12. ure zjutraj In ob pondeljklh in četrtkih tudi popoludne od 2—4 v uticl Vetturini 9. Kuhinjska sola «r J'odpisana je odprla jo. in. tit. kuhinjsko Šolo v ulki Vetturini St. q, I. nadstropje. Gojettk, katere sc želijo isnriti \ v ktthanju, sent sprejela, a pros torn * imam se za eito, katero lahko hitro sprejtnem, inprisprejemu naznanint ttidi pogoje in neni red. w Ob jednem pa vabim gospode z '^kdežele in iz mesta, in sploh stalnei %+jfoste, da mojo kuhinjo počaste s\ > svojim obiskom ; postreči jiin hoc em | f>o prav zmernih cenah z jako tikns- > nimi jedili tako opoludne kakor tudi j svečer. ^ Priporočam se p. n. roditeljent, > katerih fitere se želijo priučiti pra- < vilneiun in varčnemn kuhanjn in ' gospodinjsti'u I! z odlicnim spostovmtjem Ma rija G re b e n c, \ lastnica-voditeljica kith. sole. ¦b» _ ___ __ _ ___ _ _ _Wm{ Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu obcinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po lU kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošiljr v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na v?- raje. Prva slovenska odlikovana krojaska delavnicav Ooriei. Anton Krusič krojaški mojster in trgovec v Gorici Vrtna ulica št. 26. Izdeluje vsakovrslne možke obleke po vsake.n kroju ter za vsaki stan. ima tudi bogato zalogo domačega in angležkega sukna vseh vrst za vsaki letni čas. Blago je iz najboljših tovarn ter vedno sveže. |>y Ixdelke iz lustne zaloge jamči. ^PR \ Največja trgovina krojnega blaga« „Krojašlia zadruga" 1 - Gorica diosposka ultaai stev. 7 Oorica \ \ Priporoča so v to stroko spadajotc kakovosti l»laj,ra za bližiijoeo so 4 V lt'tno dobo, kakor: voliit*, in»rk:al, satin, batist, zopliir svile,svilc/a prati, ^ ^ Voill»» (U* Lanic, Tennis, Okst'ord, pique liiknjasti. Možka sukna pu vsaki A 0 reni v vt'liki i/.beii. \adalj«» ima bo^atu /iilo^o prepro^, proKi'injal, zavcs, m blatja za moliilje, plntna, ('hifl'oiia, ruske^a platna, Kncippove^a platna, pp hlačevint', volnenih oriej, kovtrov, srajc, Itombaževin, žepnih rut ittl. fG f Gospode opozarja na izt>orno perilo, katero ae razprodaja 15 (VO ' 1 pod ceno, dokler je §e zaloge. 4 / Pod perilo spada sledeče : bele srajcez barvanimi oprsniki, ovratniki, ' 1 zapestnice, nogavice, srajee za. hribolazee itd. \> Vse po najnižjih in stalnih cenah! ^ ^ Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. g Po ziuerni ceni je na proclaj lep, viseč svetilnik (kloča) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravništvu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 («ORICA Via Giardino 8 nlMDOl'OCa prisvna neia in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- ^ matinskih in isterskih v i - nogradov. uosiavija lia uotn in razp^silja po žcloz- nici na vse krajc avstro-egorsko monarhijc v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba po&tena. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz, Gorica, Ozka ulica št. I, I Priporoča svojo kl6parsko delavnico ter zalog-o kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogožlebov vseh vrstza nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. — Prevzema naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Pri- | reja vpoljavo vode z cevmi vsake vrste. — V lastni zalogi ima stroje ' za žveplanje sodov iz cinkanega železa, äkropilnice proti perono- i spori ponovljene poVermorelovi seatavi; mehove zažveplanje grozdja | raznih sistemov itd. — WF" Postrežba točna. Cene zmerne! "^(1 L_ ^^^^^^ ..^^^^ .^m. ^n^ ^mm^ .^i^i^^^ ^m^^. ^mm*. ^^^k^ ^m^ ^^b^. ^a^^ ^aa^. .^^^i^ « Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Oorici nlica Vetturini št. 3. *----------------% Blag-. g-osp. i OabrijeiPiccoli, 1 lekar, ! (Ivnriii z;ii'ižnik Xj.svot. papoža v Ljubljnni. Potrju.jem sprejem ste- klenie Vaše tinkture a želodec, katero moram L-----¦"~ najtopleje vsakomur pri- * poročati, kajti rabim jo že od leta J i878. in zmiraj mi je kot izborno | inkuhjoče zdravilo služila pri želo- \ tj^nih in črevesnih boleznih. I Krniin. 13. maja 1897. | Miroslav Leitner \ c. kr. davčni blagajnik. f Z uporabo Vase izborne tinkture I za helodec sem rešen skoro dve | leti trajajoče želodčne bolezni ter \ sou» popolnoma ozdravel, karz lakho i vostjn potrjujem- in to linkturo zu \ žolodec le priporoeain vsei.i,ki trpe 1 na želodčni bolezni. 1 Strasoldo (Primorsko) (j. marca 1898. I Karol grot' Strasoldo. 1 So prodaja v lekarnah v Gorlcl, Tolmlnu, Sf -.....- «-¦------iii «~ on „u utnLlonlnq^ ..Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",„Tnigre" za slov. mladino in „Igodovino tolminske hie" -------TISKA == brošure,® diplome, ti'Rovske raeuuo,