*t. 53. V Gorici, v sredo dne 4. julija 1906. Tečaj XXXVI. Iihaja dvakrat na teden in sicer v srodo in soboto ji uri predpoldne ter stane po poŠti pre>j ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". VaroSnino sprejema vpravništvo v Gosposki ulici ..* ~ I. nadstr. v »Gorifki Tiskarni« A. GabrSček. ti siroiila brei doposlane naročnine jse ne oiicamo. Oglasi ju poslanice se računijo po Petit-vrstah C« ..-Z, j-krat I« v, 2-krat M v, 3-krat 12 v vsaka J,., Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. Kriki«'- "' fiPlsi v uredniškem delu 30 v vrata. Za ~.k m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »"Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. Uredništvo ae nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom ja mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. 0 p ra v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.' Naročnico in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le nredništvu. Naročnina, reklamacije ia druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aii gid. 1-60. »Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v na&ih knjigarnah in teh-le tobakaraah: Sohwarz v Šolsk-ul., Jolleirite v Nunski nI, Ter. Leban na tekaliSon .Tos! Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, J. Bajt v po-kopaližčni ulici, I. Matiussi v ulici Fermica, I. Hovaiiski v KorensFjjjJjcilt"2Ž- v Trata viobakarniLavronSg na trgu della. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (od%ov#$ Meljavee) tiska in zal. Kmet in trgovina s kmetskimi pridelki. (Iz okolice.) Letošnje norčevanje na izvoznem trgu v Gorici od strani sadnih trgovcev nasproti metu je dalo povoda raznim domačim listom, da se daje duška užaljenosti in ogorčenosti kmetskega stanu in da se pretrese, kako pomagati temu stanu pri pfoda^ jaiju njegovih pridelkov. Da res, skrajni čas je, da se trgovina s kmetskimi pridelki tako uredi, da ne bode krnet živel, ko dovaža svoje pridelke na trg, vedno v negotovosti, da če na primer danes speča svoje blago še precej dobro, pa ne ve, kako proda jutri; ta negotovost za kmeta huda muka. V '26. št. *Soče« obsoja nekdo izmed trgovcev Primorskega gospodarja^ češ, da jih imenuje oderuhe, in pravi: kaj pomaga kmetu trgovski talent na sadnem trgu, kjer via je prisiljen dati svoj pridelek po dnevni ceni (vendar noče reči: za vsako ceno!) Oni gospod opisuje tudi neizogibne hipne premembe v ceni in pravi, da kakorhitro pnie kaj več blaga na trg, kakor se ga po-trebuje, mora cena pasti. Vprašamo na to: ali je že kdaj od leia 18S9. sadje na trgu ostalo, da niso kupci vsega potrebovali; če on tega ne ve, povemo mu mi, da ne. Rajše naj reče, da kupci dobro vedo, da kmet ne ponese sadja domov, da ga lahko izkoriščajo, in da rajše Rčgo bi sad zavrgel, ga da za vsako ceno. Kar se tiče trditve o več blaga, je stvar taka: kupcev je na goriškem sadnem [tfgu posebno ob črešnjah vedno dosti, Ke-j kakor da sem vas vedno poznal in vedno sovražili In ker '; '«» vidi, da pri mladih ljudeh tega stoletja ni običajno, da _l fce hhi, mislim, da je vrsta na nas... Ali je to tudi vose rnenJe,gospodV" * Popolnoma. Iu ko sem trdil, da sem pričakoval, kaj se |f50(h, sem hotel govoriti o vašem obisku, gospod Morcerf." »Tem boljše... Ali ste pripravljeni ?w »Pripravljen sem vedno, gospod." >A este pač, da se bova bila do smrti enega izmed naju ?" y™i general in stisne zobe. „Do smrti enega izmed naju," {pravi grof Monte Cristo in lahko dvigne glavo kvišku. ., Torej pojdiva, prič ne potrebujeva." „Res,u pravi Monte Cristo, „to je nepotrebno, kajti poznava se tako dobro." „Nasprotno," pravi general; „ne poznava se sploh ne.8 „Bab,u PravJ Monte Cristo s svojim strašnim mirom, „po-misliva nekoliko. Ali niste vi vojak Fernand, ki je dezertiral v bitki pri Waterloo? Ali niste poročnik Fernand, ki je služil francoski armadi na Španskem kot špijon in ovaduh ? Ali niste polkovnik Fernand, ki je izdal, prodal in umoril svojega dobrotnika Alija r In ali se ne združujejo vsi ti Fernandi v generalnem poročniku grofu Morcerfu, francoskem pairu ?" „0,a zakriči general, ki so ga zadele te besede kakor razbeljeno železo, „o, ničvrednež, ki mi kradeš čast v trenotku, ko me imaš morda usmrtiti, no nikdar nisem rekel, da sem nedolžen; dobro vem, demon, da si prodrl noč in čital v knjigi moje preteklosti; toda morda je v meni, v moji sramoti vendar še več časti nego v tvojem sijaju. Ne, ne, poznaš me, to vem, toda jaz tebe ne poznam, tebe, ki se potepaš po svetu, pokrit z zlatom in dragimi kameni. V Parisu se daš imenovati grof Monte Cristo, v Italiji pomorščak Simbad, na Malti, kaj vem, kako; pozabil sem. Toda vprašam te po tvojem pravem imenu; katero izmed teh stoterih imen je resnično, bi rad vedel, da bi je mogel izgovoriti na bojnem polju, ko ti zabodem svoj meč v srce." Grof Monte Cristo strašno prebledi; oko. mu zažari, in urno skoči v svojo sobo ter se z bliskovito hitrostjo preobleče v obleko pomorščaka. Tako se prikaže, strašen, neizprosen, s prekrižanimi rokami, pred generalom, ki skoči prestrašen in smrtno bled korak nazaj ter se mora opreti ob mizo. „Fernand,3 zakliče grof, „izmed svojih stoterih imen mi je treba imenovati samo eno, da te uničim, toda ali ni res, to eno uganeš sam? Ali prav rečeno se ga spomniš, ali ni res? Kljub svoji veliki žalosti, kljub strašnemu trpHenju ti namreč danes kažem obraz, ki ga je pomladila radost nad maščevanjem, obraz, ki si ga moral pogostokrat videti v sanjah, odkar si se oženil, odkar si vzel v zakon Mercedo, mojo nevesto." Glava omahne generalu nazaj, roke dvigne kvišku ter s steklenim pogledom zre na ta strašni prizor; nato se splazi, opiraje se ob steno, proti vratom in zakliče s temnim, tožečim, srce trgajočim glasom: „Edmond Dantes". Nato se splazi z vzdihi, ki niso imeli na sebi nič več človeškega, po stopnicah, omahuje kakor pijanec čez dvorišče, pade v naročje svojega komornika in trudno zašepete.: „I)omov, domov!" Med potom ga svež zrak in čut sramote pred svojimi ljudmi spravita zopet k zavesti, toda čim bolj se bliža svojemu domu, tem večja postaja njegova bolečina. Nekaj korakov pred hišo ukaže vstaviti in izstopi. Vrata hiše so bile odprta do kraja; sredi dvorišča je stal izvošček, začuden, da ga kličejo v tako odlično hišo. Grof s strahom zagleda tega izvoščeka, a ne da bi upal koga vprašati, odhiti v svoje sobe. Dve osebi prideta po stopnicah. Da bi se jima izognil, stopi v najbližji kabinet. bila je to Mercedes ob roki svojega sina; zapuščala sta hišo. — Samo dva palca oddaljena od nesrečnika, gresta mimo njega, in Mercedino svilnato krilo ga skoro oplazi. In dobro sliši Albertovo besedo;. „Pogum, mati moj*a! Pojdite, pojdite, tu ni več najin dom." pomega društva za slovenske visokošolce v Pragi", ter mnogih drugih nam naklonjenih čeških druStev, je dana vsakemu, ki mu dovolijo njegove gmotne razmere Študirati v drugih mestih, pred vsem v Pragi ugodna prilika, izobraziti se brez velikih življenski skrbi po uzorih širšega slovanskega duha. In Še nekaj nudi Praga, česar nobeno drugo mesto: So-koistvo, kije med Čehi najbolj razvito, sprejme slovenski sokolski naraščaj z veseljem v svojo sredino, v kratkem se namerava ustanoviti poseben slovenski oddelek pražkega Sokola, ki postane emlnentne važnosti, zlasti letos ob priliki VI. vsesokolskega izki,a v Prago s tem, da bode deloval na to, da pride ob tej priliki kar največ slovenskega Sokola v Prago, poučit in navdušit se za nadaljno sokolsko delo v domovini, in jim poda ob tej priliki vse potrebneMbrmacije, da v kar najkrajšem časa po možnosti natančno spoznajo slovansko Prago. Opozarja se tudi na to, da se ustanovi najbrž že oktobra, na vsak način pa v drugem tečaju posebna stolica za jugoslovanske jezike, tako, da bode mogoče slovenskim filo-logom delati izpit tudi iz svojega materinega jezika. Nekateri tovariši se bojijo znabiti Prage, ker ne znajo češkega jezika. V tem ozira so težkoče minimalne, zlasti zato, ker se uvedejo s prihodnjim letom na inicijativo našega društva pri »Svazu češkoslovanskelio studentstva" posebni koaverzačni krožki nalašč za novo-došle Slovence, da se jim s tem omogoči, naučiti se češčine popolnoma v kar najkrajšem času. Jasno je torej iz vsega, kako velike ugodnosti in prednosti imajo pražke šole pred nemškimi na Dunaju in v Gradcu. Zatorej, slovensko dijaštvo, proč od Gradca, proč od Dunaja! Dokler nam ne dajo lastnega slovenskega vseučilišča, pridite kar najštevilneje sem gori v zlato slovansko Prago! Za odbor: Adol Turek Josip Kremenšek t. č. predsednik, za t. č. tajnika. SLOVENCI! Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju je založilo pretočeno leto legitimacijski listek za slovenska društva in korporacije v prid družbi sv. Cirila in Metoda, hoteč pridobiti družbi trajen in dober vir dohodkov. Poživljalo se jih je večkrat v vseh slov. časopisih. Ali slov. društva so ostala gluha in niso segla po listku, čeprav je cena v primeru z namenom minimalna, tako da Slovencem ni nikakor v čast, da na ta način kažejo svojo narodno brezbrižnost in mlačnost. Dogodil se je celo slučaj, da so listek naročili in nazaj poslali. Oziraje se na to, moramo z žalo,?jo konstatirati, da se tujci bolj zanimajo za družbo in so pripravljeni več zanjo žrtvovatL kakor domačini SlovencL Tako imamo priliko, kar si štejemo v sveto dolžnost, objaviti v časopisih veselo vest, da je »Prva češka delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi", katere zastopstvo za slovenske dežele je v Trstu, iz svoje lastno iniciative defini-tivno upeljala naš legit. listek, katerega plačuje društvo po 1 K komad, ne pa, kakor je navadna cena 20 v. — Kako družba pojmi pomen družbe sv. Cirila in Metoda in da je res pripravljena žrtvovati mnogo zanjo, osvetljuje najbolj pismo (27. maja t. L), katero je družba društvu pisala in iz katerega hočemo navesti nekaj odstavkov: „.....Zahvaljujoč se Vam za Vaše cenjeno F«imo od 22. t. m. nas je jako razveselilo, da odobravate našo idejo glede" podpore družbe sv. C. in M., katero želimo sistematično upeljati, da pokažemo ravno s tem Činom vsemu slov. narodu, da je naš zavod v narodnih rokah in je torej tudi on vreden največje podpore s strani našega naroda. Naš zavod ima-namen JzbacnitL _vse_ tujerodne zavode te stroke, da ne bo več Slovenec zalagal s svojim denarjem naših narodnih nasprotnikov, ki nas potem v zahvalo razna-rodujejo, teptajo in zaničujejo... Proč torej s tujimi zavodi!" „Naš namen je, dajati družbi sv. C. in M. redno podporo, ki bo tem večja, čim več zavarovanj bomo sklepali v našem narodu. To dosežemo na ta način, da koleku-jemo vsako polico in sicer s kolekom po 1 K. Ker pa ne moremo dobiti kolekov, bi pač radi upehali Vaš legit. listek, katerega bi prilagali vsakej polici, da ga res vsaki zavarovanec vidi." „Listke bi Vam plačeval naš zavod po 1 K iz svojega in ga ne bi računal svojim zavarovancem, ker želi sam iz svojega podpirati družbo sv. C. in M." Vsako priporočilo Slovencem od naše strani se nam zdi popolnoma odveč. Kdor čita navedene odstavke, mora v istem trenutku priti do prepričanja, da družba zasluži, da se jo vsestransko podpira. Klic »svoji k svojim" naj pride do veljave tudi napram tej družbi, če ne bi imela druzega namena, kakor da skuša gmotno uničiti naše narodne nasprotnike. Ali ona si je ostavila še drugi smoter, podpirati za naš slov. narod tako pomembno družbo sv. C. in M. V ta namen je že naročila 210 komadov. — Odseku, ki ima v društvu upravo listka, se zdi veliko bolj potrebno podrezati nekoliko v sršenovo gnezdo pri slov. društvih, podjetjih, čitalnicah itd. Cena listka je, kakor že omenjeno, tako nizka, da se nam zdi neumevno, zakaj se Slovenci drže tako rezervirane. V očigled dejstvu, da na Slovenskem mrgoli društev, ki so po številu Članov navadno močna, ni težko uvideti, kaka podpora bi bila to za družbo sv. C. in M., pri Čemur bi pa gmotno ne bil noben član uničen. Enako je na Slovenskem dovolj podjetij, ki dobro uspevajo in bi si lahko omislila listke. Listek je sam na sebi jako pripraven, da vzbudi in dvigne narodno zavest. To velja v prvi vrsti — ne da bi hoteli biti optimisti — za društva na deželi. Društvo samo ne išče pri tem nikakega ' dobička, ker se preveč zaveda pomena družbe i sv. C. in M. za slov. narod in ni zmožno, da bi porabilo zase vinar, ki je namenjen družbi, j Ako društvo do sedaj še ni poslalo nikakega prispevka, ni krivo ono, ampak mlačnost Slovencev. Dokaz naj bo to, da prva zaloga, ki je bila radi nabave klišejev zelo draga, še danes ni razpečana in so se tako v teku enega leta komaj ti stroški poravnali. Društvo oz. odsek je vedno pripravljen dati rade volje pojasnila in poslati uzorce. Prepričani, da je listek, kakor vsako drugo podjetje, namenjen v korist družbe sv. C. in M. vreden, da se ga naroča in. se društvo pri tem podjetju vsestransko podpira, upamo, da ta opomin ne bo brezuspešen, kakor se je to dogajalo do sedaj, ampak da bodo slov. društva v bodoče pokazala več zanimanja za listek in pridno po njem segala. Jm", druitvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju. Za upravni odsek: phil. Ivan Svetlin Rado Pavliček t. č. načelnik. t. č. blagajnik. Dunaj, XVII. Schellhammergasse 4. Opomba: Zastopstvo „Prve češke splošne delniške družbe" za Goriško ima Jos. It o v a n v Gorici, in ni malo ne dvomimo, da ga bodo zavedni goriški rojaki prav radi podpirali tudi v tej stroki, in to tim bolj, ker zastopa tako odločno slovanski zavod, kateri ima razun tega tudi povsem novodobne zelo primerne in jako ugodne zavarovalne načine in pogoje. DOPISI. Il Okolice PanoiCi, — Nedavno sem čital v Vašem cenjenem listu notico o Panovcu. Ker je vsa reč tam le na kratko omenjena, sem primoran obširneje objaviti krivice, ki se gode" našemu ljudstvu, 1. Pred več leti je popravljal »erar" pot od table do strelišča. Pri tem delu so naši posestniki tlačanili z živino in z delavci. Ta pot je bila javna, oziroma imeli smo vsi dovoljeno po njej hoditi in voziti. Vsled tega smo tudi radovoljno rabotali. 2. Od table do „ Ožganega čoka" imamo Kromberžani, Starogorci in Ajšovičani vozno pot. — 3. Iz Ajševice do Kostanjevice imamo že iz davnih časov lastnino stezo. Po tej smo do sedaj hodili, ter nas ni nikdo vstavljal. 4. Šola v Ajševici oziroma v Rosentalu ima pravico s šolskimi otroci iti skozi gozd Panovec že od ustanovitve šole. A sedaj je zaprt vhod v gozd z žabnico. Vsled tega morajo otroci k oficijelnim mašam iti po glavni cesti ter pri tem zamude" 3/4 ure več. Gospod voditelj je prosil gospoda gozdarja, ali bi mu bilo mogoče dobiti ključe, ali odgovoril mu je, da to ni mogoče. Pa že od pradavnih časov so hodili otroci h krščanskemu nauku v Solkan, ko ni bilo še cerkve in du-hovnije v Kronbergu skozi gozd Panovec. 5. Iz Ajševice do table imamo že od nekdaj stezo, po kateri hodimo k sv. maši. Še : predno je bila cerkev v Kronbergu, so hodili • otroci v Solkan h krščanskemu nauku. G. C. kr. gozdni erar ima pod da^ občino Ozeljan, Št. Mihe! senož>ti, Na n. sprotni strani imamo davkoplačevalci mesta Gorice svoje gozdove in travnike. Pot do nam gozdov in travnikov pa pelje skozi erarski zemljišča. Pred 10 leti nam je erar hotel vzeti pravico do poti, ali ni se mu posrečilo Bilo nas je približno deset, kateri smo u^jj toliko koraže, da se nismo vstrašiH cesarskem orla ter obdržali smo si staro pravico. Hilarb Belingerju iz Ozeljana je $wdni erar radi poti po erarski senožeti ob Lijaku napravij veliko stroškov in sitnosti Erar je vložil prot} imenovanemu posestniku tožbo radi mote posesti pri c. kr. okrajni sodnijl v Gorici, iv; prvi in drugi obravnavi je imenovani propa^' a on 8e.Mjrstj^_.ter.xo^i.tožbo do naj% instance, katera je slednjič ugodno razsodb za Belingerja. 7. Celo vode nam slavni c. kr. ^oz/Jej erar ne privošči. V Skradniku je jako dobtt pitna voda. Po to vodo hodi naše revno \^\. stvo, ker doma nimajo vodnjakov. A salti hoče slav. erar tudi to pravico vzeti. ^ bi pa n. pr. v gozdu nastal požar, bilo bi ffiB ubogo naše ljudstvo dobro došlo, ter bi * gotovo dovolil vstop v Panovec, (Prej im^ smo navadna priprosta vrata, a sedaj *o težka vrata, ki se morajo kvišku dvigati, ter so c*!o nevarna. Sedaj se nam preti od strani s«d» njega gozdarja, da se bodo naredila tako tt&t vrata, da se bode moralo jih s parom vokr dvigati.) 8. Do sedaj imamo pravico do pakikj, smeli smo brati suha drva, steljo iu gob* Sedaj pa nam je gozdni erar vzel vse, ukc da niti več y Panovec ne smemo. Koliko tiso! metrov stelje tam segnije. Erar prodaja steljo, kjer se gospodom zljubi po taki cmi, da gi< več stane, kot najbolje seno. Drvn pa s? prodajejo tudi tako drago. Pride pa čas, ko ne bodemo mogli dobiti drY. Odkar goz: Panovec stoji, ni se še slišalo, da bi sev Panovcu žgalo oglje. To je že jako smešno. Ogij* se dela tam, kjer ni mogoče drvi izpeljati fc gozda. Ne pa v gozdiču Panovcu, kjer ljudje vsako vejico uporabijo. C. kr. gozdar Krate je izjavil, da bode prihodnje leto iz vseh &a oglje napravil, ker noče imeti s kmetavzanl -, opraviti, da bi jim drva prodajal. Vpra$i» c. kr. gozdni urad, je li prišel gospod KraSr v Panovec lenobo past. — Zakaj je c. fc gozdni erar Panovec zaprl. — Pred leti i* prišlo na misel gospodom uradnikom Panov« z žično mrežo obkoliti, da bi ne uhajala divjačina. To je stalo gotovo 100.000 K uu\ji-čina pa vse eno uhaja, ker je Panove«: jakc slabo zaprt); ubije se vsako leto približno u 50 do (50 kron divjačine. Iz tega je razvidu koliko tisočakov se je tukaj zavrglo radi Športi par oseb. Panovec in Panovski gozd stoji' u' slovenskih tleh. A uradniki so sami nadut Nemcij ki hočejo tu pri nas uk«zovatt. Vsi nov privan dranec si kaj novega izmisli iu Jiris nam naše stare pravice ter dela samo >ituos3 (Dalje » prilogi.) Nato postane tiho, koraki se oddaljijo. General zgrabi s krčevito stisnenimi rokami gubasto zaveso iz damasta in pritaji najboiestnejše, najstrašnejše ihtenje, Iti se izvije prsim očetovim, ko sta ga zapustila žena in sin naenkrat. Kmalu sliši, kako se zapro vrata voza, nato kočijažev glas in drdranje koles. Tu plane v svojo spalnico, da bi enkrat videl to, kar je ljubil edino na svetu, toda niti Merce-dina, niti Albertova glava se ne prikaže, da bi se ozrla na samotno hišo, na zapuščenega soproga in očeta s poslednjim pogledom slovesa, žalosti in odpuščanja. In ko zdrdra voz z zamolklim odmevom skozi glavna vrata, se po celi hiši sačuje strel, gost dim se pokadi skozi okno v spalnici; strel je razbil šipo v njem. XVI. Valentina. Oitatelj pač ve, kje je imel Morrel opravke in kam je bil namenjen. Poslovivši se od Monte Crista, je krenil počasi proti hiši gospoda Villeforta. Počasi pravimo, kajti imel je še več kakor pol are Časa, da prehodi teh stoinpetdeset. korakov. Toda kljub temu, da je imel na razpolago Se toliko časa, je moral zapustiti Monte Crista, kajti hotel je biti sam s svojimi mislimi. Dobro je vedel za svojo uro. Čas, ko je bila Valentina ' pri Noirtierju, jima je zagotavljal nemoten sestanek. Noirtier in Valentina bia mu namreč dovolila dva obiska na teden, in posluževal se je svoje pravice. Ko je prišel, ga je Valentina pričakovala. Nemirna, skoro razburjena, mu je podala roko in ga odvedla k svojemu dedu. Njen nemir, M je, kakor smo rekli, skoro dosegel razburjenost, je bi) posledica hrupa, ki ga je zbudil Morcerfov nastop v Operi povsodi Pri Villefortovih ni nihče dvomil, da mora biti posledica tega dogodka resen dvoboj; Valentina je s svojim ženskim instinktom uganila, da bo šel Morrel Monte Cristu za pričo. In ker je poznala pogum svojega izvoljenca in njegovo gorko, iskreno prijateljstvo do grofa, se je bala, da se ni zadovoljil s prideljeno mu pasivno ulogo. Čitatelj si lahko misli, kako na dolgo in široko je moral Morrel zdaj vse pripovedovati in kakšno nepopisno veselje je žarelo v očeh njegove izvoljenke uad tem manj srečnim kakor nepričakovanim zaključkom te strašne zadeve. »Zdaj/ pravi Valentina, dsjaje Morrelu znamenje, naj sede k njenemu dedu, ter sede sama na taburet pri njegovih nogah, „zdaj hočemo govoriti nekoliko o svojih zadevah. Znano vam je, Maksimilijan, da je dobri ded nekaj časa nameraval to hišo zapustiti ter se naseliti zunaj hiše mojega očeta." „Da, gotovo," pravi Maksimilijan; nsnominjam se tega načrta in tudi jaz sem ga zelo odobraval." „Torej se veselite, Maksimilijan,* pravi Valentina. „Dobri ded ta načrt izvrši." »Krasno!" pravi Maksimilijan. „ln ali veste," vpraša Valentina, ,,zakaj hoče dobri ded j zapustiti to hišo?" Noirtier pogleda svojo unukinjo, kakor da jo hoče opomniti, naj molči; toda Valentina tega ne opazi: njene oči, njen pogled, njen smehljaj, vse je veljalo le Morrelu. „0, naj ima gospod Noirtier katerikoli vzrok," pravi Morrel, Jaz izjavljam, da je to dobro," »Izvrstno," pravi Valentina; „pravi, da zrak v predmestju Saint-Honore meni ne prija," „Res," pravi Morrel; „čujte, Valentina, lahko, da ima gospod Noirtier prav; kakih Štirinajst dnij opažam, da sto precej slaba," „Da, nekoliko, to je res," odvrne Valentina. „Tudi zastopa dobri ded pri meni zdravnika, in ker on ve vse, imam do njega največje zaupanje." . , »Toroj ste res bolni, Valentina V * vpraša Morrel živahno. | „0 moj Bog, to je težko imenovati bolezen; aploJno L ni prav dobro, to je vse; izgubila sem tek, in zdi se mi, kake-' da bojuje moj želodec boj, da se ne^ssa privadi." Noirtier ne presliši nobene teh ssed. „ln kaj ste storili proti tej bolezni?" „Vsak dan vzamem žličico pijače, določene za deti*. •• se pravi zdaj jemljem že štiri na dan, Dobri ded meni. tU;* to univerzalno sredstvo." Valentina se nasmehne, toda v tem smehljaju je bilo nM žalostnega in bolestnega Pijan ljubezni, jo Morrel molče opazuje. Bila je lepa, t>& njena bleda barva je bila motnejša, njene oči svitlejše k#-navadno, in njene sicer tako čisto bele roku so bile k#' j voščene. Od Valentine obrne mladi mož svoj pogled na Noirtierj*-Ta je s svojim nenavadnim in globokim razumom v očeh oj* zoval mlado, v svojo ljubezen, utopljeno deklico, toda i,r4' kakor Morrel je -idi on opazil na njej komaj vidne slede*-bolezni, komaj viti,; ker jih dotlej ni opazilo nobeno oko r#u očij njenega deda h* . laksirailijana. „Toda," pravi kouftno Morrel, „mislim, da je pij »C*?l* tere vžijete na dan po 8*«iri žlice, namenjena pravzaprav gosp^ Noirtierju." „Ze!o grenka je," pran V-ientina, „tako grenka, d« rf mi zdi grenko vse, kar vžijem ua njo." Noirtier vprašujoče pogleda svojo unukinjo. „Da, ded, tako je. Baš predno sem prišla k vam, ** hotela izpiti kozarec sladkorne vode in jo polovico pustila? je bila tako grenka." Noirtier prebledi in da znamenje, da hoče govoriti. Valentina vstane, da bi šla po slovar. Noirtierjeve oči ji sledijo z vidnim strahom. . Res stopi mladi deklici kri v glavo; lica se ji pobaw Mm >to" ft 53. z dne 4, julija 1906. ««1 sem nekega dne v Kronbergu. Šel sem kozarec vina. Kar zaslišim neko pričkanje T gostilni- In kaj je bilo. Gospod gozdar s panovoa je grozno hajlal ter se prepiral radi narodnosti v. nekim odločnim slovenskim zidarjem. Zahvaliti se ima gosp, Krašner, da fli udobil od klndokrvnega moža in drugih tam pričujočih ljudi radi ražaljenja narodnosti, kar si je zaslužil. Kot posebnpst naznanjam slavnemu občinstvu/ *da si. c^itf." gozdni'4i8Bfl" u prilezlo celo nekaj »Slovencev" iz .Ljubijam- i» hočejo rnalo poučiti nase ljudi. Sicer nP veni nič gotovega, a kadar se pripoveduje, se prej ti tički oglasijo pri gosp. župniku in noteni ziete vsak v svojo službo. Sicer nimamo tiojtfku ne škode, če gosp. župnik morda kooin naroči nSlovenca", a zakaj ne kaj bolj smernega? Saj je še drugih listov dovolj, ki ne pišejo tako učene politike kot ta. Pri ^ je treba začeti drugače kot pa s »Slovesni"; s takimi stvarmi se ljudem le glave sria. da ne vedo potem skoro več, ali so Se M ali ne. Ze tako imamo v zadnjih letih .jovolj »klerikalcev" pri nas, ki pa seveda ne icdo najmanjše stvarce o tem, kaj je to. Trobijo pač v tisti rog, zakaj, ne vedo — a tudi ne smejo. Vprašajte gosp. župana ali podžupana itd., zakaj je klerikalec. —- Za sveto vero, bi odgovoril; misli si seveda ne aič. Moj bog, kedo pa bo od vsakega župana zalito-, al, da bi kaj mislil. /o prej sem enkrat mislil govoriti tudi nmli) o plesu. Kakor je meni in tudi drugim /nuno. je sklenil občinski svet, da se plača /a plesno dovoljenje (J *K (reci Sest kron). Ce so torej kaj takega določi, mislim, da ima vsik krčmar pravico imeti godca, ako h atje plačajo teh l» K. Seveda pri nas tudi tu ni, kakor lii moralo biti. Olo protekcijo ali kaj i»4 \wu& naš župan in v svoji mogočnosti uv>> nič meni nič odvrne prosilec nota šinit1, ker niso plesali pri njem, on ima namreč tti'ti krčmo. Če torej odklonite prošnjo vu$a, mislim, da vi kot župan tutli ne smete titi dau imeti godca. Povrh vsega pa je fc, najlepše to, da je celo edeii občinskih staran nategoval v Vaši gostilni svojo trhle no „raiuoniko''. Če tako delamo, seveda moramo postati slavni in „$'¦""¦< vera" s tem gotovo i '.ir- mje veza, ki se pelje na dvorišče?" Hitro odpre vrata, steče k oknu na hodniku, a se takoj! *m vrne. j J)a,u pravi, ..gospa Danglarsova in njena hčerka nas i rihajata obiskat. Z Bogom! Da me ne bodo iskali tukaj, grem v svojo sobo. Pravzaprav na svidenje, kajti vi ostanete pri dobrem dedu, dokler se ne vruera, gospod Maksimilijan." Morrel jej sledi z očmi, dokler ne zapre vrat, in posluša aato njene korake na malih stopnicah, vodečih h gospej Ville-fortovi in k njej. Ko se izgubi glas korakov, da Noirtier Morrelu znamenje, Mj prinese slovar. Poučen od Valentine, je Maksimilijan starca }(- popolnoma razumel. Tcda ker mora vsakokrat imenovati mnogo črk, da ugane ^sedo, ki si jo misii Noirtier, sestavi šele v desolih minutah htarčeve misli v sledeči stavek: «Daj te mi prinesti kozarec vode in karafo iz Yal< atinine sobe." Morrel takoj pozvoni in da v Noirtierjevem imenu to i>*valje slugi, ki je nadoraestoval Barroisa. Sluga se vrne za trenotek. Karofa in kozarec sta bila med tem že čisto izpraznena. Noirtier da znamenje, da hoče govoriti „Kako je mogoče, da sta karafa in kozarec prazna?" vpraša, „Valentina je rekla, da je izpila samo pol kozarca." Sestavljanje tega vprašanja je trajalo zopet pet minut. „Ne vem," odvrne sluga. „V prostorih gospice Valentine je komomica; morda je ona izpraznila posodo." »Vprašajte," pravi Morrel, uganivši to pot Noirtierjevo misel iz njegovega pogleda. Sluga odide in se skoro takoj zopet vrne. »Ko je šla gospica Valentina skozi svojo sobo h gošpej Villefortovi, je izpila, kar je bilo še v kozarcu," pravi. »Kar je bilo v karati, je izlil gospod Edvard, da bi naredil ribnik svojim racam." Noirtier dvigne pogled proti nebu kakor igralec, ki stavi vse svoje premoženje na eden sam lučaj kocke. Nato se vpre njegov pogled na vrata in ne zapusti te smeri, Valentina je videla prav: res sta jih prišli obiskat gospa Danglarsova in njena hčerka. Peljali so jih v sobo gospe Vik lefortove. Ko vstopi Valentina, so se dame že pozdravile. »Ljuba prijateljica," pravi baronica, dočfci si mladi deklici podasta roke, »prihajam k vam z Evgenijo, da izveste kot prva, da se moja hčerka v kratkem omoži s princem Cavalcantijem." Danglars ga je imenoval princa. Popularnemu bankirju še je zdelo, da je to lepše kakor grof. »Torej mi dovolite, da vam najiskrenejše Čestitam," odvrne gospa Villefortova. »Gospod princ Cavalcanti se mi zdi mlad mož, kakoršnih se dobi jako malo." »Poslušajte," pravi baronica smehljaje; »ker govoriva kot prijateljici, vam lahko povem, da mu po našem mnenju to in ono še manjka. Na sebi ima ono tujo posebnost, po kateri mi Francozje vedno spoznamo Italijana ali Nemca. Vendar pa ima dobro sr<;e, je duhovit in, kakor trdi gospod Danglars, izvan-redno premožen." ,,In pripomnite še to, madame," pravi Evgenija, listaje album gospe Villefortove, »da gojite vi posebno naklonjenost do tega mladega moža." »In pač nu ni treba vprašati," pravi gospa Villefort, »če gojite to naklonjenost tudi vi?" »Jaz," odvrne Evgenija s svojo navadno odločnostjo, »o, jaz, nikakor ne, madame. Meni ni nikdar prišlo na misel, da bi se udala skrbem gospodinjstva ali kapricam moževim. Moja vedna želja je bila, postati umetnica in biti prosta po srcu, mišljenju in razumu.? Evgenija je govorila te besede s tako odločnim izrazom, da Valentinino obličje oblije rudečica. Boječa deklica ni mogla razumeti te odločne narave, na kateri ni bilo čisto nič ženske boječnosti. »Sicer pa," nadaljuje Evgenija, »ker mi je usojeno, da se — aogeš ali nočeš — omožim, sem nvaležna božji previdnosti vsaj za to, da se me je branil gospod Morcerf, kajti sicer bi bila danes žena onečaščenega moža." »To je res," pravi baronica.z ono čudno naivnostjo, ki jo je večkrat dobiti pri visokih damah in ki je popolnoma tudi ne odpravi stik z ljudmi, ki so se povzdignili iz nižjih slojev; ,,bre?, tega Morcerfovega obotavljanja bi bila vzela Evgenija tega gospoda Alberta; general bi bil imel to zelo rad in je prišel pred nedavnim prosit gospoda Danglarsa za njeno roko, ali mi smo se lepo izrezali." »Toda," pravi Valentina boječe, »ali naj pade na. sina vsa ta očetova sramota? Gospod Albert se mi zdi vendar pri vsem generalovem izdajstvu popolnoma nedolžen." »Oprostite, ljuba prijateljica," pravi neizprosna Evgenija; »gospod Albert zasluži in tudi dobi svoj del. Pomislite, včeraj gre ter izzove grof« Monte Orista in danes se mu pred vsemi pričami opraviči." »Nemogoče!" pravi gospa Villefortova. »Ah, ljuba prijateljica/ pravi gospa Villefortova z isto naivnostjo, ki smo jo že omenili, »stvar je le preresnična; povedal mi je to gospod Debrav, ki je bil zraven." Tudi Valentina je vedela resnico, a ne odgovori. Ta pogovor jo je živo spomnil Maksimilijana, in njene misli ao po- Nova železnica — ponemčevalnlca. — Za po- stajenačelnika na Bledu je imenovan nekiBil-lau, ki ne zna niti besedice slovenski. In vendar stoji postaja na Cisto slovenskih tleh. Treba pač najodločnejših korakov proti nemškim nameram! Maturo Z OdllkO je napravil v Novemmestu na tamkajšnjem giranaziju g. Herman M o 16 iz Kanala. Vsprejemni Izpit za gimnazij je napravilo včeraj 4» učencev, med temi 29 Slovencev. Matura na goriškem gimnaziji! prične jutri v četrtek 5. t. m. 80 sprevodnikov nove železnice se je imelo nastaniti v Gorici. Magistrat je bil pozvan, naj poskrbi stanovanja, ali zgodilo se je to, da se ni nič poskrbelo, in 80 sprevodnikov s svojimi družinami so poslali v Trst. S tem, da so tako odgnali 80 družin, so prizadeli "mestu veliko škodo. Trgovcrin obrtniki v Gorici se lahko s posebno ulogo zahv^ijo magistratu za tako skrb za povzdigo meoai in za pomoč trgovini in obrti! III. »vseslovenski" delavski shod se bo vršil prihodnje leto v — Gorici. Tako so sklenili v , nedeljo na klerikalnem delavskem shodu v Preski na Kranjskem. Tak predlog je stavil svečar Kopač „v imenu goriškega delavstva". — Če ne bo dosti udeležnikov iz Kranjske, bo tak »vseslovenski" delavski shod v Gorici jako klavern! Zopet dva mlina v Soški dolini v tujih rokah! Pred kratkim smo poročali, da je prišel neki mlin v Desklah v tuje roke, danes moramo poročati, da sta prišla zopet dva mlina v Soški dolini v tuje roke; in sicer dva mlina pri Sv. Luciji na mostu. Če pojde tako naprej, potem skrbijo Slovenci sami prav lepo za ne-seljevanje tujcev med nami! V Cerknem je umrl oOletni posestnik Anton Sedej, brat goriškega nadškofa in kneza. Cestni Odbor komenSki je naročil po svojem načelniku g. Ljudevitu Štreklju pri g. inženirju Demarteau, ki je bil traser nove železnice, načrt za ureditev in popolnitev cestnega omrežja, zlasti glede na dovozne ceste. Posnemanja vredno. Dijaški koncert. — Slovenski srednješolci y Gorici so priredili tudi ob sklepu letošnjega šoiskega leta koncert v slovo. V prostorih hotela „p ri z la t e m j e 1 e n u" se je zbrala obila množica mestnega prebivalstva. Že pogled po polnih prostorih samega odličnega občinstva, med tem premnogo mladeži obojega spola, je prijetno iznenadil in zadovoljil vsako rodoljubno oko. Spored je bil precej obširen in srečno izbran. Dijaški tamburaški zbor je dovršeno udarjal petero večinoma težkih skladb in izzval vselej prav viharno pohvalo. Tamburanje je vodil 7-šolec Ciril Kraševec. Pevske točke pa je vodil 8-šolec Andrej Podgornik s spretnostjo, ki je nismo pričakovali od dijaka, takorekoč samouka. — Dijaški pevski zbor je pel štiri zbore, s katerimi je dokazal, koliko nadarjenosti in pridnosti je med to mladino. Občinstvo se ni mogle dovolj načuditi krasnemu, lahko rečemo dovrše- nemu petju. — Posebno je ugajalo Miroslava Vilharja »S lov 6", kije obsežna skladba, s katero smo se Slovenci ponašali že pred več desetletji. Melodični bariton-solo je pel f>-šolec Ivan Bevk iz Cerknega, ki je občinstvo kar elektrizoval s svojim izrazovitim izvajanjem obsežne partije. — ZajČevo »S e1j an k o", romanco za tenor iz opere »Lizinka", je dovršeno pel 5-šolec R i j a v e c, ki se je na sploh s svojim sladkim tenorjem odlikoval tudi v zborih. Zvonki glas je prišel do polne veljave tudi v solovi partiji Nedvedove »Dija-ška". — Mladi baritonist Bevk je zbudil veliko pozornost, naslado in naposled naravnost viharno pohvalo tudi z Javorškovo „Tujki" inProchazkovo »Kaj bi te vprašal". Viharne hvale ni hotelo biti konca, dokler ni zapel še Vilharjevega »Mornarja". — Spremljevanje solistov in deloma zborov sta izmenjavajo spretno Iti dobro oskrbela 6-šolec P r i n č i č Vladimir in 7-šolec L a v r en č i č Hilarij. Cvetoča mladež nježnega spola pa je med točkami z višine doli obsula občinstvo z vonjavim cvetjem ter pripomogla tako mar-sikakemu srcu prijeten spomin na ta dostojni, častni, veseli večer slo/enske srednješolske mladine. Umeje se, da je trajalo po koncertu še dalje živahno gibanje, vrtenje in drhtenje v velikem salonu — v slovo : jedni trajno, dragi za dva meseca. Onim, ki st zopet vrnejo, kličemo : Le pojdite za par mesecev ven iz prašne Gorice, osvežite si telo in dušo v lepi naši prirodi ter vrnite se pokrepčani zopet nazaj v naše vrste! ..Centralna posojilnica" v Gorici je kupila znani hotel Central, ki je bil last pivovarja D r e h e r na Dunaju. S to premembo posesti je zaznanovati zopet le napredek goriških Slovencev, Lepa Verdijeva ulica je s tem že skoro do polovice slovenska last, častitljiva Piazza Ginnastica pa je skoro docela v slovenski posesti. Le uboga Ginnastica in dve najmanjši hiši so še tuje. Mi javno naglašamo veselje in zadovolj-nost na tem napredku, kajti nekega lepega dne nastopi slovenska last, bodi v naprednih ali klerikalnih rokah, složno za osvobojo slovenskega življa v Gorici. Predno bi si dovolili luksus razpora tudi v mestni hiši, bodo sedanji boji itak že preživela minulost. Mi 7. veseljem naznanjamo ta lepi prirastek slovenski posesti — ia nočemo vračati klerikalcem milo za drago. Čitateljem je znano, kaj so delali, govorili in pisali klerikalci ob nakupu »narodnih piruhov" in kako je »Gorica" hujskala člane Zadruge in Posojilnice. Kako se danes maščuje takratna hinavščina! Centralna posojilnica danes še nima niti toliko svojega imetja, da plača razne troške in takse te svoje kupčije, — ima pač le upanje, da zmaga vse težave in tako ohrani slovenski posesti zrfamenito poslopje. Upanje je opravičeno, torej je tudi le odobravati podjetnost, ki jo je pokazala Centralna posojilnica. Uboj na Ovčjidragi, — V nedeljo je bil ubit na Ovčjidragi 2(51etni delavec Alojzij Keber iz Bukovice. Kako se je vsa reč natanko vršila, dožene brez dvoma sodnijska razprava. V Ovčjidragi in okoli pripovedujejo, da je prišel v nedeljo z.večer okoli 9. ure v Koder-macovo gostilno laški delovodja lihioto Na-scinhene Giacomo Macchietto iz Auronzo v provinciji Belluno v Italiji, 451et star. Tam se je spri z nekim iz Bukovice, ki mu je brsnil klobuk z glave. Laha je to jezilo, šel je po revolver, in ko je zopet pričel prepir, je ustrelil parkrat. Pritekli so ljudje, med njimi Keber, Lah je zopet streljal ter zadel Kebra, ki se je zgrudil na tla, in ko so ga prenesli v goriško bolnišnico, je kmalu na to umrl. Ko je streljal Lah, ga je zagrabil neki Nardin ter ga držal, da ni mogel več streljati. L:;rgali so mu revolver iz rok. Baje je imel pri sebi tudi velik nož. Laha so aretirali ter odvedli v zapore v Gorico. Tako pripovedujejo. On sam pa pravi, da so bili v Kodermacovi gostilni po večini njegovi delavci, da mu je rekel Keber »preklet hudič italijanski", da ga bo s fovčem, na kar ie šel Lah po revolver. Ko se je vrnil, je pričel prepir zopet, ko se je hotel odstraniti, je tekel nekdo za njim ter mu dal zaušnico. Na to je ustrelil 4 krat. Ko so mu povedali, da je Keber ubit, je hotel ustreliti samega sebe, pašo mu to preprečili. Lah pravi, da je moral naganjati Kebra k delu, da je bil ta počasen, odtod jeza nanj. Sklep šolskega leta na gimnazlju je bil danes. Odličnjakov je 86, prvi red jih je dobilo B02, drugi red 49, tretji red 10, ponavljalni izpit jih ima 23. Slovenskih odličnjakov je 40, v osmi 7: Bogataj Milan iz Soče, Brelih Ivan iz Podmelca, F a n i n g e r Itihard iz Bovca, K e m p e r 1 e Leop. iz Hudejužne, P a v š i č Anton iz Krombcrga, Ščuka Josip k Ike, T o r o Š Mihael iz Medane. Bralno in pevsko društvo »Naš prapor" v tal je priredilo v nedeljo prav lepo veselico, ki je uspela v popolno zadovoljnost mnogobroj-nega občinstva. Petje je bilo dobro, kakor je povsodi, kjer poučuje in zbira v pevske zbore moči g. pevovodja K o m e 1; omeniti moramo da so bili zraven enega sami pevci novinci, pevke pa so nastopile Že lani. Ostalim, ki so se dali speljati od izvestne zlobne strani jo lahko žal, da niso nastopili. Upa; o, da se'po. vrneje na prejšnjo pot l Taki prizori, kakor jP bil komičen prizor „Pot okoli sveta", iatlko izostanejo popolnoma z vsporeda; je najbolj,. Ugajala pa je burka »Eno uro doktor" ^', vzbudila obilo smeha. Igralci in igralke "0.vj Sošov, M o 1 e k, pacijenti,g.čni Kotna v lV jeva in Primožičeva, zlasti pa g.f,la K o r ši če v a, so res lepo izvršili svojo nalogo ; Vsa čast jim. Nastopili so tudi pevci bralne^alti j pevskega društva iz Dol. Vrtojbe ter se p0. . kazali izurjene pevce na odru kakor tudi no-J zneje na Koraavlijevem dvorišču. Po veselici , se je unel živahen ples. Veselica je uspela ( res lepo. „Naš Prapor" naj se le še naprej krepko dviga v prijazni Pevmi — simpatij« občinstva so na njegovi strani. j OŽgala se fe 181etna dekla L. -Mosolo, ki - . je služila pri g. Beltramu na Tek. Fr, ,!0s. j št. 89. Unel se je terpentin, ko je pripravljala I tvarino za čiščenje parketov, in jo ožgal po J obrazu, po prsih, po trebuhu in nogah. Pre. ' nesli so jo takoj v bolnišnico. j Čitalnica V Dol, VrtOjo! napravi drevi domačo ! zabavo s taraburanjem, prižge se kres in J umetni ognji v proslavo praznika sv. Cirila , in Metoda. ' Novorojenček zakopan v pšenici, — v soboto popoludne so našli na Devetakovi njivi bih« [ Železniške proge, spadajoči pod Gor. Vrtojbo, I telesce novorojenčka, katero je moralo ležati I tam kakih 14 dnij. Komisija je preiskala otroka I ter dognala, da je moral biti ubit takoj po I porodu. Pokopali so ga v Vrtojbi. O nečloveški j materi se ne ve nič. j Srebrno uro z verižico (zaprta ura.) je h- j gnbil v nedeljo L t. m. od Solkanskega mo-[ sta do pošte v Solkanu v času od 57a do t;, j zvečer. Kdor jo je našel, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer izve naslov onega, ki je uro izgubil. i Fantovska družba v Črnlčifi priredi v ne- , deljo dne 8. julija veliki ples v prosto-I rih g. Jos. Kosovela. Zahvala. Mnogi dokazi sočutja ob smrti naše ljubljone matere in tašče Ivanke Rofich so blažili naše bridkosti, za kar se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob priliki te bridke izgube. GORICA, dne 3. julija 1906. Žalujoči ostali. hitele in ostale v Noirtierjevi sobi, kjer jo je pričakoval njen izvoljenec. Utopljena na ta način v svoje misli, se Valentin.; nekaj I minut ne vdeleži pogovoia; bilo bi ji celo nemogoče ponoyiti to, kar se je govorilo tekom teh minut. Naenkrat položi gospa Danglarsova svojo roko na njeno ramo in jo prebudi iz sanj. »Kaj je, madame?" pravi Valentina iu se trepetaje ozre v gospo Danglarsovo. »Zdi se mi, da vam je slabo, ljuba Valentina?" pravi baronica. »Meni?" pravi deklica in položi roko na svoje vroče čelo. »Da, poglejte se v tem zrcalu; v eni minuti ste trikrat ali štirikrat zaporedoma menjali barvo." „Res," vsklikne Evgenija, »zelo si bleda." „0, ne vznemirjaj se, Evgenija. Tako se mi godi že nekaj dnij." # In kakor malo je bila deklica prekanjena, spozna, da je to prilika, da lahko odide. Sicer jej pa pride gospa Villefortova na pomoč. »Odidi, Valentina," pravi. „Res ti mora biti slabo, in dami pač oprostita. Pij kozarec čiste vode, to ti pomaga." Valentina objame Evgenijo, pozdravi gospo Danglarsovo in odide. »Ta ubogi otrok,* pravi gospa Villefortova, ko Valentina izgine: »zelo me vznemirja in bojim se, da bi ne zbolela jako rasno." Med tem odhiti Valentina v neke vrste razburjenosti, o kateri sama ni vedela, kaj naj pomeni, skozi Edvardovo sobo, ne da bi se brigala za njegove hudobnosti. Nato gre po malih stopnicah navzdol in že začuje Morrelov glas, ko ji naenkrat leže črna megla na oči. Noge ji otrpnejo in odpovedo službo, roke nimajo več moči, da bi se oprijele ograje, in tako čez zadnje tri stopnice bolj pade nego stopi. Morrel sliši gum, odpre vrata in najde Valentiuo, ležečo na tleh. Hitro kakor blisk jo dvigne v svoje naročje in odnese na bližnji fotelj. Valentina odpre oči. „0, kako sem nerodna!" pravi z mrzlično hitrostjo. »Saj se več ne morem držati pokoncu; in pozabila sem na zadnje tri stopnice i" »Ali ste se morda kaj ranili, Valentina V" vsklikne Morrel. „0 moj Bog, moj Bog!" Valentina se ozre okoli sebe. V Noirtierjevih očeh čita največji strah. »Pomiri se, dobri ded," pravi, poskušajo se smehljati, »""e ni nič, to ni nič... v glavi se mi je zvrtelo, to je vse." »Že zopet 1" pravi Morrel in sklene roke. »O, rotim vas, Valentina, pazite na to." »Toda ne," pravi Valentina, »toda ne; saj vam pravim, da je že prešlo in da ni bilo nič. Zdaj si dajta povedati neko novico: v osmih dneh se Evgenija omoži, in v osmih dneh je velika svatbena gostija. Vsi smo povabljeni, oče, gospa Villefortova in jaz... vsaj kakor sem razumela." »Kdaj pride v tem oziru na naju? O, Valentina, Če bi najin dobri ded odgovoril, da kmalu!" »Torej želite," vpraša Valentina, »naj prosim dobrega deda, da razvoj te zadeve pospeši?" „Da," odvrne Morrel. „0 moj Bog, moj Bog, skušajte hiteti! Dokler ne bodete moji, Valentina, se mi bo vedno zdelo, da vas še lahko izgubim." „0," odvrne Valentina in se krčevito zgane, „za častnika ste zelo boječi, Morrel, za vojaka, ki ni nikdar poznal strahu, kakor pravijo. O! O J O!" In nasmehne se prisiljeno in bolestno. Roke ji padejo navzdol, glava jih omahne nazaj na naslonjalo, in tako ostane, ne da bi se zganila. Krik strahu, ki mu je dal priti Bog Čez Noirtierjeve ustnice, oživi njen pogled, Morrel, ki je bil skoro prav tako bled kakor Valentina ga razume, bilo je treba poklicati na pomoč. Mladi mož potegne z& zvonec. Komornica, ki je bila v Vaientimnih prostorih, in sluga, ki je nadomeščal Barroisa. pri-hitita oba naenkrat. Valentina je bila tako bleda, tako mrzla, tako brez življenja, da se služabnikov polasti strah, ki je neprestano vlada! v tej zakleti hiši; ne da bi poslušala, kaj se je zgodilo, planeta na hodnik in pričneta klicati na pomoč, V istem trenotkn sta odhajali gospa Danglarsova in Evgenija. Slišali sta še uzrok tega hrupa. »Ali vama nisem rekla?1, ^klikne gospa Villeforto«. »Uboga deklica!8 XVII. Prizsianje. Istočasno se začuje glas gospoda Villeforta, ki zaklk* u svojega kabineta: nKaj se je zgodilo?" Morrel se vprašujoče ozre v Noirtierja, ki je že zbral vto svojo hladnokrvnost iu ki mu s pogledom pokaže kabinet, kjer je Že enkrat v podobnem položaju nesel zavetišče. Komaj ima dovolj časa, da pograbi svoj klobuk in pl«ue tja, ko se zasujejo na hodniku koraki kraljevega prokuratorj«- Villefo:'i plana v sobo, skoči k Valentini in jo vzame v svoje naročje. »Zdravnika! Zdravnika!... Naj pride gospod d'Avrignv-*' zakliče Villeiort. »Toda ne, sam grem ponj!'' In s temi besedami zopet odhiti. Pri drugih vratih zapusti hišo Morrel. Srce mu je stiskal strašen spomin, namreč spomin na pogovor med Villefortom in zdravnikom, ki ga je slišal ono noc, ko jo umrla gospa de Saint M&an. Ali niso bili to isti simptomi, ki so se pokazali tudi pred Barroisovo smrtjo? (Dalje pride,) 28 Razgled po suetu. V državnim Zboru so razpravljali včeraj o jneni predlogu glede" povišanja postnih pri- Uibto. Trgovinski minister Foft je izjavil, L je povišanje potrebno radi zboljšanja plač 1 ih uradnlkov,*rabl se 4 milj. K na leto. Avstrijska dalagacija je 2. t. m. nadaljevala o rednih stroških, armade*,.Dej. If* Schonbora naglasa proti Steinu, da na- jijajo poskusi, da se lastno domovino izdaja, domoljubnem pruskem prebivalstvu gotovo Lslo odmeva, celo nobenega pa pri cesarju Viljemu, odkritosrčnem in 1 >sterat prijatelju ailega vladarja. Govornik je potem nujno profil državnega vojnega ministra in njegove so-lielovalct1, naj ščitijo edinost armade, ter je obžaloval, da se je opustilo stari naslov »državni vojni minister". Govornik smatra za ne-cbboduo potrebno, da obstoja skupni grb, ki predstavlja stališče skupnega vladarja ter je potem utemeljeval potrebo edinosti armade. Dri. žufeteršič je rekel, da je prepričan, da je anuaila če danes v svojem bitstvu skupna in i^leotna iu da se jej radi tega ne sme odreci onih sredstev, katerih potrebuje, da zagat« i/vršiti svojo nalogo. Govornik bo glaso-vsl»redne in izredne stroške, ker smatra w & državno potrebo in je prepričan, da bo volilna reforma, za katero jamči krona in jo jeli ogromna večina prebivalstva, provzročila udi demokratični preobrat vnanji v politiki. Del. frllinger je izjavil, da se ne sme Ogrski dovoliti nadaljnib koncesij v vojaških stvareh. Potem je govoril vojni minister Pitrejeh m protestiral proti izvajanju onih govornikov, trdili, da skupnost armade več ne obstoja. MlčdOČeŠk! klub je izvolil svojim načelnikom dr. Kramara. Albanca Kinj Mati Koks so aretirali v Trsta na zahtevo turške vlade, češ, da je ta tlovek vodja albanskega gibanja, ki je pribijal marsikaj Turkom. Albanec je bil v Trstu železniški delavec. Tudi njegovo 20 letno to-varisko &o aretirali. Zbornica poslanCBI bo zborovala najbrže do konca t. 111. Odsek za volilno reformo tudi : utegee Bkoučati ? tem Času svoje delo. Prve \ ilui septembra se zopet skliče državni zbor. I K!ertt8W med tržaškimi Slounci, - v ne- I tieljo 8. t. m. nameravajo ustanoviti v Trstu rs/orensko katoliško izobraže-| "ž!n o društvo Naslov takega društvu go-1 vori jasno. BSIovenecu že navdušeno pozdrav-[ ja tako r a z k o il n o društvo 1 In drugi 1 ? ! \ Na otiodu soc, ienokriiot v Trstu v nedeljo je govoril tudi poslanec Ellenbogen. Sprejeli so resolucijo, v kateri poživljajo odsek za volilno r?ibrmo, naj čim preje dožene razpravo. Za jugoslov. soc. demokracijo je govoril Kopač. Mali kralj. — Laški kralj se jako rad vozi s svojo visoko gospo kraljico v avtomobilu. .Veko? se mu je nekoliko pokvaril avtomobil v okolici Rima, vsled česar sta morala kralj «d kraljica iz voza. Tam blizu sta bila dva I Angleža v avtomobilu, zmanjkalo jima je ben-| fina. Krasen avtomobil, pravi jeden, kažoč na l kraljev avtomobil. Res, krasen, tudi dama je f krasna, pristavi drugi. Ni večjega avtomobila l in ni manjšega človeka v njem, nadaljuje prvi. f & bi vedel, da zna francoski ta mali človek, l bi g& poprosil bencina. Poprosil je in ga dobil. ¦ Ko jih je kralj poslužil ter je bila poprava v njegovem avtomobilu dovršena, se je obrnil do Angležev, rekoč med smehom: Ali vama taorein še s Čim postreči? Moje kraljestvo I s'«ji vama na uslugo, to ni tako majhno kakor , %a monarh. j PeUr 1 tMinl, - V tovarni za užigalice, I «t M. CcccolOj izven Porta Gomona v Vidmu I T foliji je požar napravil škode 46.000 K. I *0 delavcev je brez posla. J Strtim Dtsnča ta žllizilci. — Iz Londona s Poročajo, da je 1.1, m. ponoči ekspresni vlak P" ^lisburv skočil na mostu s tira. Pojedni deu' vagonov so padli z mosta na ulico in ž ?J«ai trupi« ponesrečenih. Mrtvih je 24, 9 «nrtiioranjenih. Med mrtvimi je neka gospa, kl se je pred 12 dnevi poročila v Newjorku. Med Prostim in Nabrežino so našli v soboto D{* tiru povoženega 20-letnega železniškega klavca M. Črnja7a. Odtrgani je imel obe nogi Jer euo roko. Prepeljali so ga v Nabrežino, ^er je umrl. ; Sloi6B3kfl ikil. druitto Jrtji" 1 Pragi pri-«di svoj IU. redni občni zbor 4. malega srpana 1906. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „TJ Pokornyčh«. Pofiian]! poitoih in brzajiinlh prfttojbli itlu-m. — Trgovinsko ministerstvo je sistiralo uredbo glede povišanja postnih in brzojavnih P«stojbin, ki je imelo stopiti v vezavo že s 1. t., in sicer ker so trgovinske zbornice in p& zlasti dunajski industrijski krogi najodloC neje protestovali proti vsakemu povišku. Umrl je v Trstu inženir Edvard Klemen-siewicz, član stavbenega podjetja Klemonsie-wicz, Demuth & drugi, katero je gradilo Vipavsko železnico. Poskusen samomor. — v Puiju si je pognal krogljo iz revolverja v glavo mornar Janos •Ltrazaf.-Br-eneftli.so.gnaakoj vjuaafko bolnišnico; zdravnik je konstatoval nevarno rano. Uzroka poskušenemu samomoru se ne ve. VfillkO vojašnico za topničarje zgradi mestna občina v Pulju. « Vojašnica bo napravljena po j«.paviljonBkem sistemu. TroSkov bo COO.OOO K. V Rušall na Štajerskem bo dne 15. t. m. velika pevska in narodna slavnost, katero priredi »Slovensko pevsko društvo" iz Ptuja. »Sokol" » Šiški pri Ljubljani je razvil v nedeljo svojo zastavo. Bil. je velik naroden praznik. »SlafeC V VolOSkem-OpatlJI. — Ljubljansko pevsko društvo „Slaveca je izletelo, kakor naznanjeno, 29. pr. m. v Volosko-Opatijo, kjer je bilo presrčno sprejeto. Razvilo se je lepo narodno slavlje. Koncerta se je udeležilo 1600 oseb. Culi so se navdušeni govori. Ruska duma. — Duma je 2. t. m. nadaljevala posvetovanje o načrtu zakona o shaja-nju. Profesor Kcvalevski je imel daljši govor, v katerem je ostro kritikoval načrt, češ, da načrt prikrajšuje pravice delavstva. Govornik se je priznal pristaša angležke teorije, po kateri ne obstoja nikako pravo shajanje, marveč pravo: govoriti in iti, kamor je kogar volja, kar tvori pravo shajanje. Levica je s pohvalo vsprejela izvajanja prof. Kovalevskega, dočim so bile zmerne stranke silno presenečene. Tekom debate za odpravo smrtne kazni je govoril posl. Kušmin-Karavajev, katerega govor je bil vsprejet z veliko pohvalo. Za njim je govoril pravosodni minister ter se izjavil proti odpravi smrtne kazni ter je potrebo smrtne kazni utemeljeval s tem, da je smrtna kazen potrebna radi narastujočega anarhističnega gibanja. (Klici: Odstopite 1) Po govoru generalnega prokuratorja mornarice Matvajeva je hotel tajnik generalne prokurature doti neka pojasnila, toda vsled velikega nemira ni mogel priti do besede. Predsednik je zvonil. Vsa levica je vstalu in kričala: Mi nočemo poslušati rabljev, roparjev in morilcev! Naj poreko svojim ministrom, da odstopijo! Več govornikov je s povzdignjemi pestmi Šlo proti tribuni. Pavlov se je nekoliko časa ustavljal, potem je pa šel iz dvorane. Na to je bila seja za eno uro prekinjena. Cesar V Dalmaciji. — Kakor se poroča, bo prisostvoval cesar pomorskim vajam v Dubrovniku 10. septembra t. 1. Poseti bržkone tudi Reko. Amerika — odprta onim. katere preganjajo radi lere ali politike. — Zastopniška zbornica v Washingtonu je sprejela zakon za naseljevanje, v katerem je tudi določba, da imajo odprto pot v Ameriko izseljenci, ki hočejo ubežati verskemu ali političnemu preganjanju; sprejme se jih tudi, če nimajo zahtevanih sredstev. V Rusiji kar ne more biti konca hudi in nemirom. — V Moskvi so zaprli mnogo oseb. Policija je odkrila laboratorij bomb in zalogo orožia. Židom ne dovolijo, da bi vi topili v službo na železnicah. Uradnike v carjevi palači so odpustili, ker so dobili v carjevi pisarni revolucionarne spise in proklamacije, ne da bi dobili storilce. Odpustiti nameravajo še več dostojanstvenikov. Preiskavo vodi general Trepov sam. Upravne oblasti so prepovedale vsem peterburškim tiskarnam staviti glasila demokratične ustavne stranke. V ruski armadi je nevarno gibanje. Pretekli teden nas je najbolj presenetila vest o uporu ruske garde in sicer o uporu bataljona, ki je nosil doslej ponosno ime „batalyon Nj. Veličanstva". Kako resen je bil upor v Pre-obraženskem polku, dokazuje dejstvo, da so morali iz Peterburga priti grenadiri, ulanci, strelci in cela artiljerijska brigada, da so razorožili bataljon in ga spravili proč iz sedanje cesarjeve rezidence. V soboto zvečer nam je došla brzojavka, da so knez Trubeckoj in knez Obolenskg in adjutant Maruzov in 80 vojakov radi upora v gardi izgnani. V Helsingforsu se je uprla ar-tiljerija. V Varšavi je bila na polkovnika Mura-dowa vržena bomba. Polkovnik je lahko ranjen. Iz Kostrome poročajo, da se je stotauja vojakov branila streljati na stavkujoče delavce. Vojaška oblast je poslala drugo stotiujo, kije tudi odrekla pokorščino. Tretja stotnjja je med potjo svojega poveljnika odstavila. V Varšavi se je pričela obravnava proti 20 vojakom radi ustanovitve revolucijske organizacije. Na obtožni klopi sede trije častniki. Obtožene so tudi štiri ženske. Ena ob-toženka ima pri sebi štiri mesece starega otroka. Sorodniki so obtožno klop okrasili s cvetlicami. V Vladikavkazu so uporni vojaki častnika Bajkovskega raztrgali na kosce, ker je ustrelil nekega vojaka. V Batumu se trdnjavsko topništvo-še ni udalo. Danes poteče upornikom dani rok. Zaradi pettedensk3 mornariške stavke počiva plovba ob Črnem morju. Nesreča na morju. — iz Tokija poročajo, da sta trčila blizu Sašo drug ob drugega dva parobroda ter se potopila. Utonilo je 27 oseb. Zanimiva Statistika. — V Nevvjorku aretirajo vsake 3 m enega človeka, pogreb je vsakih 7 m, požar vsakih 48 m,T poskus samomora vsakih 8 ur, ponesreči jeden vsako uro s/4, vsak G minut se rodi jeden, poroka je vsakih f 3 m, nova trgovina se osnuje vsakih 48 m, vsak 7 m je en bankerot, v pristanišče prihaja po ena iadija vsakih 48 m, v železniške postaje dohaja vsakih 52 sekund 1 iadija, vsakih 40 m se naseli po en emigrant. Tako statistiko je sestavil neki statistik v Newjorku. Gospodarstvo. I. avstrijski kmetijskozadrufti shod na Dunaju. (Poročila II. del.) — Sprejel je shod to-le resolucijo z vsestranskim odobravanjem: „1. avstr. kmet. zadružni shod se pridružuje predlogu avstrijske centrale za varstvo poljedelskih in gozdarskih interesov ter zahteva, da dobe poljedelci v drž. železničnem svetu isto zastopstvo, katero imajo industrijalci. Zadružni shod, zahteva, da se tudi splošni zvezi kmet. zadrug in posameznim deželnim zvezam podeli pravica imenovati za drž. železnični svet po enega zastopnika in enega namestnika." VIL Načela za poslovanje žitnih skladišč. 1. (poročevalec dež. posl. in v- zelnik žitnega skladišča Trautzl v Počeradu m. Češkem). Poročevalec predlaga resoludjo, katera se soglasno sprejme: „1. avstr. zadružni shod na Dunaju smatra za uspešen razvoj žitnih skladišč potrebno: a) da se v dosego primerne kakovosti žita upejjejo enotne, izvrstne žitne vrste, katerih nabava potom skladišč se naj udom z popustom pri voznini olajša, b) da se za vsa v deželnih zvezah združena skladišča v svrho lažje in redne prodaje nastavi trgovsko in strokovno izurjen potovalni uradnik, c) da se od splošne zveze ali deželnih zvez izdajo na podlagi dosedanjih izkušenj načela in navodila za poslovanje, osobito knjigovodstvo, d) da žitna skladišča skrbijo za pouk udov, udeležbo pri poljedelskih razstavah, kongresih in enketah, posebno pa naj sodelujejo pri delu mednarodne kmetijske zveze za žitne cene, e) da se potom upeljave uvoznih listov skuša odvrniti nevarnost, katera preti skladiščem radi zvišane carine za izvoz ječmena v Nemčijo." VIII. Skušnje glede ustanovitve in poslovanja vinarskih zadrug (poroča W. Haufert, ravnatelj vinarske v Bozen). Poročevalec predlaga sledeče točke: 1. Na podlagi izkušenj na Tirolskem vinarske zadruge potrebna in koristna sredstva za skupno, umno izkoriščanje pridelkov, za varstvo vinogradniškega stanu in za boj z nereelnim viuotrštvom, kakor tudi za pridobivanje zaupanja vino uživajočega občinstva. 2. Priporoča se za vsaki vinski okoliš ustanovitev vinarskih zadrug pod sledečimi pogoji: a) V vinskem okolišu mora biti dovolj pridelkov, za katere se labko preskrbijo redni odjemalci. Zasigurati se mora v naprej oddaja gotove množine pridelkov v jeseni. b) Klet se mora postaviti v ugodni prometni legi in že v začetku s takimi napravami preskrbeti, da more konkurirati s vino-tržci. c) Vodje vinarskih zadrug morajo imeti potrebno znanje, dobro voljo in dovolj Časa. Pri nastavljanju kletarja in poslovodje se naj gleda na izkušenost. d) Pred ustanovitvijo vinarske zadruge se naj poizve mnenje strokovnjakov in zadružnih zvez. 3. C. kr. poljedelsko ministrstvo in deželne uprave se pozivajo, da pospešujejo, ako se nahajajo taki predpogoji, ustanovitev vinarskih zadrug s tem, da podeljujejo podpore, oziroma pri naraslih težkočah skrbe za na-daljnl obstoj podjetja. Debate se udeležijo razni ugledni strokovnjaki, zahteva se za vinarske zadnjo le prevzetje grozdja od članov, odsvetuje se ustanavljanje vinotočev od strani zadrug, ker se s tem odbija gostilničarje kot odjemalce in se ne dosežejo zaželjeni uspehi, odločno se zahteva posebna vinska postava, katera naj prepove trgovino z umetnim vinom. Vsi predlogi in nasveti se v svrho študije odkažejo splošni zvezi kmet. zadrug. Mikroorganizmi akutnega in kroničnega črevesnega katarja, ki jim dajo beljakovine kravjega mleka izvrstno redilno podlago, dobe s Kufekeievo moko za otroke — kuhano na vodi — in z izločitvijo mleka iz živila slabo redilno podlago, na kateri ne morejo uspevati. Nenavadno vretje v črevesju in bruhanje preneha in tudi telesno čiščenjaT še Izboljša. Ku-fekejeva moka za otroke je prebavna tako lahko, da jo dobro prebavi in vsrka tudi obolel želodčno-črevesni kanal. Tudi ima ta moka lastnost, da zaostalo slast vnovič vzbudi. Da majhni otroci pogostoma kriče, da se hipoma zbude in da se kažejo pri njih še drugačni bolezenski znaki, to je kakor trdi zdravstveni svetnik dr. A. Lutze, ne malokdaj posledica temu, ker doječe matere ali dojke pijo močno vznemirjajočo zrnato kavo. Jako malo je takih, ki to vedo, in zategadelj opozarjamo na ta vzrok. Z obilim dodatkom Kathreinerjeve Kneippove sladne kave kavina pijača ni samo prijetnejša in milejša, ampak tudi škodljive lastnosti zrnate kave se odpravijo skoro docela. Za matere in dojke pa ni bilo dosti bolje, ako bi pile Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo popolnoma Čisto, ker speši zdravje in ker je redilna in krvotvorna ter jako dobro tekne zaradi svojega vonjivega, kavi podobnega okusa. Otrok sploh ne bi bilo več navajati nobene druge kavine pijače. Uporabljajte pa vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih, ki so edini porok za čistoto in fini kavinvonj; zahtevajte izrecno pri nakupovanju »Kathreinerjevo kavo« in pazite na znamko »župnik Kneippc koferijske številke. 30. junija 1906. Dunaj Grac . .56 6 76 81 47 49 51 16 27 71 A. vii. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste njbiljiih tvrdk Iz Istre, Dalmacije Nolfetle, Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'80, -'88, -'96.112,1'20,1-36, Ni 1'60,1'80, 2'-. ------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sve?.----------------r~ Cene zmerne. "C. kr. privil. krojaški kroji. KrojaCnica prve vrste za vsaki stan. Trgovina z gotovimi oblekami in manufak- turnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina zal*oa oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike In občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike, masne kape, cingulum itd. Dobiva se vse kar spada k pand-m-r nim oblekam, tudi orožje = samo v trgovini M. POFEB.AJ y Gorici na Travniku. L. Oklic. Podpisano odda na javni dražbi dne 8. julija t. 1. ob 3. uri popoldne dogradenje luk. rairodvora in sicer: obzidje s preobnovljenjem mrtvašnice, katero delo je cenjeno na 520 K. fod-vzelnik mora položili 10% varščino, ves potrebni materija! preskrbi podpisano županstvo. Županstvo v Gaberji (pri Ajdovščini.) Andrej Fajt | pekovski mojster r v Gorici Garsi Frane. Gins. št. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa. naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške pince, potice Itd. Solnčniki | u največji izbčri po usaki ceni so ravnokar dospeli. | J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera midercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri i J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni ukraski za spomladne in letne obleke I so vž8 začeli dohajati. | J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Novo plesišče * priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster na Šempeterski cesti. Priporoča tudi odre za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-ljavo A ČETI L EN, sploh vse potrebščine - za take prilike. m m m m m m TrLo\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici reglstrovarja zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine cš V« 1» prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. s| Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4»/»%, /šg|! večje, stalno naložene pa po dogovoru. «-$ Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. g^§ Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih >Soca« in »Primorec*. ^ Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, j|!| naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. jg| Načelstvo ^nadzorstvo. S i parobrodnega droitva v Corici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birtnance ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------_^ Prednja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča so slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postr^ t©*~ po jako zmernih cenah. ****« Rimske toplice d Tržiču (ITlonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumatizmu. bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. Lastnina Kr. D. kneza Oiurn-taxis. Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) se priporoča zn dobavo vst-h kmetijskih strojev, kaki-r: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za teti iu kositi, vitlev, ralatilnic, žitnih Čistilnic in odbiralnifcov {tri jerjev), slamorcznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro bilnih mlinov, parilnib kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za krofcenje obroiev. Popolne opreme opekarn, samotnih In tovaren za mavec. Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-skh strojih tudi slovenski) zastonj is poštnine proste Zastopstvo za Kranjsko in zalega strojev v Ljubljani 3 Ivan Komatič Dunajska cesta štev. 31. Zastopstvo za Goriško, Primorje in Istri Josip Dekleva v Gorici, ulica MuDicipiol Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU JB KlŠr GOuilia EHlV TSLTI lekfl™«J»»J»«" «odm«f ¦•karu« „W ll.doon. d«im S.lut." pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, ¦OHoraa y|iMii 1900 f Vil dol Fornoto 4>« =============== cena itaklenlM K 14». U Trata 10 ne mpolilja maoj ne?o 4 steklenice proti pouttju ali uaprej poilanlm sneakom E |W prosto poštnine. t cesarskimi brsoparnfki JKAISER WHJ1ELM B.« „KRONPRINZ WILHELM" J In »KAISBR WILHELM der OROSSE". | Prakomorska vožnja traja samo 5-8 dni. *"cJ J HataBoen, caneefyiv poduk in veljavne vozne liBtke za parnike gori navedenega J""^ ' parobrodnega droitva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C>3 f ˇ LJubljani edino le pri g— I ! MAM TAVČARJU, KoMvorsfce ulice it 35 ¦= t nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". erj i Odhod ii LJubljane Jo vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se t*3 I I tičejo pot jnja, taonein brezplačno. — Postrežba poitena, reelna in solidna. ^ I i Pofcalkosa, aenjenim v zapadne države kakor: Colorado, l(exiko, Californijo, ^J I Artv_-' *"**/ ^foo^nfc «evada, Oregon in Waahington nudi nafie drnitvo !Zi* I poMftao vgodso i« Sire4n* eeno irez SalvettM. Odhod na tej progi t*3 1 is lU-amna enkrat mesečno. —- I Ta te dobivajo pa tudi listki preko B al ti mora to na vm ostale dele sveta,' kakort I #> Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd. • I