Ju -x^m*******%* ^S. •?. —s« nalofla: ' A s; I S n. Nasa Probuja in napredek naroda! | Naš namen : | V edinostim slogi do cilja! | NARODNI NATIONAL HERALD.; H-miaa ►1 Največji slovenski dvotednik * flFj v Zedinjenih držav, > [U The Largest Semi-Weel; - 4» the United States of AmC-č URADNO GL ASILO SLOVENSKEG A KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN (?ATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CITY, ^26^^^ DULUTH, MINN., MONDAY, MARCH 30,1914 ~ PON E D EL JE K 30. MARCA 1914. Volume IV.—Letnik *», «1Nn. ^JUlOS ’ P^dno 1 aai »ll)itJ Y KRIZA med ustniki IN PREMOSARJI PRED DURMI. VSI PREMOGOVNIKI V OHIO MORDA PRENEHAJO Z DE- l0 M. — LASTNIKI PREMOGOVNIKOV BODO VZDR¬ ŽALI IZPOR, DOKLER SE NE PONOVI POGODBA. — NAPETOST v pennstlvaniji. Cleveland, O., 28. marca. — C. E Maurer, predsednik organizaci¬ je lastnikov premogovnikov v dr- ..j chlo se je izrazil, da bodo last za' - mikov v državi Ohio trgovini »uperior — Obleka ajbolJSe blago o št enih cenah. n jki premogov: zaprli z dnem 1. aprila vse premo¬ govnike, j n da bodo ostali zaprti, dokler se ne sklene med organizi¬ ranimi premogarji in organizaci¬ jami lastnikov premogovnikov po¬ godba glede plače^ ° Ce se to Vresniči, bo izprtih o- koli 50.000 premogarjev za nedo- iočen čas. Predsednik Maurer se sklicuje na pogodbo, ki je bila sklenjena vChicagi med premogar 'ji in lastniki premogovnikov v dr¬ žavah Pennsylvania in Indiana, s katero pogodbo ne morejo tekmo¬ vati lastniki premogovnikov v dr¬ žavi Ohio. vsled postave, katero je sklenila oliioska legislatura, ki Zahteva, da se plača premogar je na podlagi “mine run”, med tem ko se plača v Indiani in Pennsyl- vaniji ha podlagi “lump”: Philadelphia, Pa., 28. marca. — Unijonaši in lastniki premogovni¬ kov, osrednje Pennsylvanije, ki se pogajajo glede nove plačilne lest¬ vice že ves teden, se do danes še niso zjedinili. Lastniki so danes predlagali, da naj bi se stara pogodba podaljša¬ la. Izrekli so se, da če se njih pred¬ log ne sprejme, bodo s 1. aprilom zaprli vse premogovnike. Unijonaši bodo dali odgovor dne 30. marca. V centralni Penn- sylvaniji je okoli 38,000 premo¬ garjev. CONNAUGHT ZAUKAŽE 'OPROŠČENJE MAJNARJEV Vanconver, B. 'C., 26. marca — Vojvoda Oonnaughtski, generalni guvelaier Canade, je zaukazal, da se osvobodi dvaindvajset premo¬ garjev, kateri so bili vječeni vsled izgredov v Nanaimo, B. C. Globe, ki so se naložile stavkar- f jem, vsakemu po $100., so se mo¬ lk vrniti. iys ”7 PREBNANI STAVKARJI SE VRNEJO V ŠOTORE. Collie : rs, W. Va., 27. marca — Stavbarji Mest Virginia & Pit- tsburg Coal kompanije, katere so pregnali iz države vladni marša¬ li in deputiji, so se vrnili nazaj v svojo šotorsko naselbino. Deputy maršal E. VVillams jim je naznanil da bodo šotori zopet odstranjeni. Nova naselbina je bli ^ kompanijske trgovine in depu- ti. šerifi pazijo na vsako pregiba¬ nje stavbarjev. PREMOGARJI NE BODO ZASTAVKALI. Chicago, 111., 26. marca. — Od¬ bor LT. iM. of A. je napravil načrt s ko j im je preprečena stavka pre¬ mogarjev v zapadni Pennsylvaniji, Ohio, Indiana in Illinois. Sklenilo se je, da bodo premogarji ostali na delu po sedanji pogodbi, in da bo¬ de plačilna lestvica predelana v o- ikrajniliL.seiah. z,,•delodajalci.’. ZH e- rovanje med illinoiškimi lastniki premogovnikov in med majnarji se bo vršilo v Peoria, 111., in tudi v drugih okrajih se 'bodo začela po¬ gajanja takoj. Nevarnosti ni nobene, da bi pre¬ mogarji zastavkali. ein HE rE PAPIRNIŠKI DELAVCI NA STAVKI. Marinette, Wis., 27. marca — cera i Je zastavkalo tri sto delav- Ce ' v papirnicah Marinette - Me- nominee kompanije, ker jim dru- i a dovolila zvišanja plače za e na dan. Papirnice stojijo. Kompanije' ■ "vp^ 0 zvišati plače in delavci pra ■ stavk^ a S ° P >ri P rav ljeni na dolgo ZNAMENITI BRZOJAVKI MED PREDS. WILSQNOM IN GENER. VILLA-JEM. Med predsednikom Wovdrow Wilson-om‘ , in med meksikanskem ustaškem generalom Pancho Villa ste se menjal; tile dve znameniti brzojavki: Predsednik Združeuih držav je brzojavil tole: “General Pancho Villa, Juarez, Meksika. V imenu človeštva se zglasim pri vas, da takoj oprostite Louis Te’razas-a, sina generala Luis Te- razas-a, bogatega meksikanskega posestnika, katerega držite pro¬ tizakonito. Wov l drow Wilson”. General Villa je odgovoril sle¬ deče : “Predsednik 'W'ovdrow Wil- son, ‘VVashington, D. C. Jaz bom vgodil Vaši želji, ako se boste Vi in Vaša administraci¬ ja ozirali glede človekoljubja na enega Vaših državljanov, na neko žensko staro nad osemdeset let, kateri je vzeta zoperzakonito nje¬ na svoboda po generalu Chase, glavnem poveljniku Rockefeller¬ jevih sil. Jaz menim “mati” Jo¬ nes, katera je zaprta v Trinidad, Colo. Dovoljujem si Vas opozori- da je “mati” Jones potovala pred d verni leti po Meksiki za Western Federation of Labor pod popolno- obrambo predsednika Madero, ka¬ terega je obiskala, v mestu Meksi¬ ka. Ali boste Vi storili toliko za “mati” Jones? Pancho Villa.” 2 OGNJEGASCA MRTVA TRIJE RANJENI. Požar napravi $400,000 škode v Sioux City. — Stena pade na gasilce. — Ljudje se re¬ šijo s skokom v mrežo. STAVKARJI IN MILICA V BITKI. Trinidad, Colo., 28. marca. — Poroča se, da so stavkarji napadli oddelek milice pri Cedar Hill pre¬ mogovniku blizu Ludlovv. Milica pod poveljstvom poročnika Lov¬ rence je streljala na stavkarje ter je en stavkar mrtev dva pa ranje¬ na. Major Hamrock z več oficirji se je odpeljal na avtomobilih na mesto izgreda. Stavkarji so se vmaknili v hribe. ERJAVEC BO ZOPET ZASLIŠAN. Greenburg, Pa., 22. marca. -— Rojak Erjavc se je rešil smrti na vislicah. Njegov odvetnik Dena C. Ogden je dosegel pri najvišjem sodišču, da se bo Erjavčeva zade¬ va glede umora Math Petka še en¬ krat preiskala. Upati je, da bodo rojak Erjavec in njegovi zagovor¬ niki preprečili justični umor, to tembolj, ker je guverner Tenner osemkrat preložil usmrčenje ro¬ jaka. Sioux City, Iowa,‘ 26. marca. — V požaru, ki je razdejal Quarter Block v sredini mesta, sta našla dva ognjegasea smrt, trije so bili telesno poškodovani in škode je o- koli $400,000. Goreti je začelo v trgovin; An¬ derson kompanije, ki prodaja po¬ hištvo. Ogenj se je hitro širil in se je kmalu razširil na sosedni Frank hotel. Gosti so se rešili iz hotela iz¬ ven treh mož, kateri so bili primo¬ rani skočiti iz petega nadstropja v rešilne mreže. Poškodoval se ni ni¬ hče. Tudi iz hotela na voglu so skakali ljudje v mrežo in so se vsi rešili. Na Fourth Street je padla stena in je podsula dva gasilca. Tovariši so ju pogrešili šele čez par ur. Oba sta mrtva. DELAL ČEZ DAN. ŠTUDIRAL PO NOČI — ZBLAZNEL. Minneapolis, Minn., 25. marca. W. T. Lindsley, 26 let star, je de¬ lal vsaki dan od 7 ure zjutraj do 7 ure zvečer v West hotelu. Oprav ljal je vsakojaka dela. Od 7 ure zvečer do 3 ure zju¬ traj je Lindsley študiral zdravil¬ stvo. On ni hotel delati vse življe¬ nje kot uslužbenec v hotelu. Na¬ meraval je postati zdravnik. Včeraj ‘se pa načrt izjalovil. Breme bilo je pretežko. Oblačil se je zjutraj jako dolgo, kakor je pripovedovala mati. Pri zautrku se je smejal sam pri sebi, in prišel je eno uro prepozno na delo. U- službenci bili so presenečeni, ker je prišel na delo vselej preje pra¬ vočasno. Okoli 10 ure dopoldne so našli Lindsley-a sedeti v nekem kotu na skrinji. Govoril je sam pri sebi čudne glasove. Ko je bil zmoten je pričel trgati obleko raz sebe, bil je — blaznež. 0 Štiri ure spanja ni dovolj niti za psa. WESTERN FUEL DRUŽBA ZOPET PRED TOŽBO. San Francisco, Cal., 27. mar¬ ca. — Pravdnik Združenih držav je naznanil, da bo vlada začela to¬ žbo zoper Western Fuel kompa- nijo, ker je osleparila Združene države za colnino na premogu v. znesku $272,843.24. Tri uradniki te kapitalistične družbe so bili ne . dolgo tega ka¬ znovani z večletno ječo in globo, ker se jim je dokazalo., da so bili v zaroti v svrlio, da- osleparijo vlado Združenih državi SUFRAGETKE ZMAGAJO V MASSACHUSETTS. Boston, Mass., 27. mraca Držav¬ na konstitucija se je .v toliko pre¬ delala, da imajo v državi Massa chusetts v bodoče tudi ženske vo¬ lilno pravico. Za volilno pravico glasovalo je 164 poslancev in 39 zoper. Če guverner predlogo pod piše, bodo imele ženske volilno pravico v eni državi več. TORREON DLIZU PADCA PRED VILLA-JEVIMIUSTASI. KRI TEČE ZA POSEST PUŠČAVSKE TRDNJAVE. — VE¬ LIKE IZGUBE NA OBEH STRANEH. — VILLA SI JE SVEST ZMAGE. — VRGEL SE JE NA ZADNJE ZAPREKE. NEGER VSTRELI DVA ZA 25 CENTOV. Chicago, 26. marca — Neger Louis Ilairstrom se je javil pri policiji in je izpovedal^ da je on vstrelil v nekem salunu na sever¬ nem delu mesta dne 8. marca dva moža v prepiru za 25 centov. Hairstrom je dejal, da ni imel miru odkar je vstrelil moža, in da se je javil, da prestoji svojo ka¬ zen. SUFRAGETKE VPEPELIJO * PALAČO ABBTLANDS. Belfast, Irsko, 27. marca. —Su- fragetke so zažgale graščino Ab- beylands, ki je povsem zgorela. V graščini je stanoval samo oskrbnik Škoda znaša $ 75,000. Na zemljišču okoli graščine so imeli Ulsterijanski prostovoljci ve žbe. Sir Edvvard Carson, vodja re¬ volucij onarnega gibanja v Ulster- ju, ni naklonjen sufragetkam in vsled tega so najbrže zažgale pala¬ čo. Torreon, 26. marca. — General Villa je s svojimi vštaši po štiri¬ dnevni krvavi bitki, koje zmaga je bila jako dvomljiva, okupiral Gomez Palacio. Zgube na obeh sraneh so velike. Ustaši so napadli Huertovo po¬ sadko trikrat predno so dosegli zmago. Villa je mnenja, da bo vzel Torreon najdlje do 30. marca. Juarez, 28. marca. Villajev ge¬ neral Monclovio Herrera je pro¬ drl na vzhodu rob mesta Torreon in je zasedel poslopja, kjer se pred stavljajo bikoborbe. General Villa mu je poslal pomoč iz Gomez Pa¬ lacio in pridružil se mu je sam. Hu ertovi vojaki se držijo trdovratno, vendar imajo v posesti le še zapad¬ ni del mesta. Za Gomez Palacio se je vršil kr¬ vav boj. Bombardiranje je trajalo štiri dni, predno je infanterija in kavalerija pri četrtem naskoku dospela v ulice vasi. Huertovi vo¬ jaki in vstaši so se sprijeli in vne¬ lo se je ljuto klanje. Puške, meči, revolverji in granate je bilo orož¬ je obeh strank. Vstaši so prižiga¬ li granate v rokah s cigaretami, katere ima večina v ustih celo v bitkah. Ranjeni so trpeli grozno žejo, ker ni vode, in mnogo j .li je umrlo, ker manjka zdravniške po moči. Mrtveci obeh srank so leža¬ li zmešani na ulicah, in hiše so ve¬ činoma v razvalinah, vsled grozne, Villajeve Manonade. General Vil¬ la. umazan od znoja in prahu, z rudečim robcem okoli vrata, je ja¬ hal pred četrtim naskokom na Go¬ mez Palacio pred vrstami svojih T . srašev ter jih je s preklinjanjem in klici svetnikov ua pomoč, nav¬ duševal na najljutejši napad. Krna !u potem so se dvignile vstaške vr¬ ste in vse je drlo naprej med silo¬ vitim ognjem iz pušic in topov iz obeh strani. Med divjimi klici “Viva Villa!” “Viva Madero!” “Viva el Constitution! ” so se vstaši z vso 'besnostjo vrgli na Hu- ertove vojake. Kmalu so se mešali klici ranjenih, ki so vpili k Mariji za pomoč, in klici “Viva!” in vse skup je bila mešanica krvi in o- gnja. Po ljutem klanju so zbežali Huertovi vojaki in vstaši so zased¬ li Gomez Palacio. Juarez, 28. marca. — General Villa je brzojavil, da je napadel danes zadnje Huertove utrdbe v Torreon, in da upa vzeti do nede¬ lje trdnjavo. Villajevi vstaši rabi¬ jo ročne granate, katere zažigajo s cigaretami, ki jo ima Meksikanee vedno v ustih. Granate so srašno morilno orodje, pred katerim be- že Huertovi vojaki kot zajci. Vsta¬ ši so vdrli že v glavni del mesta in imajo v posesti več močnih po¬ stojank. Da morajo imeti mnogo ranjenih se sklepa iz Villajeve br¬ zojavke v Juarez, katera zahteva, da se odpošlje na bojišče ; z vso br- zino zdravstvene potrebščine. Za¬ ragoza brigada, ki je štela 1300 vstašev, je trpela največ in ima o- koli 400 mrtvih in ranjenih. Med ranjenimi.-Sta tudi dva vstaška ge¬ nerala in več oficirjev. V mesto Chibuahua je dospelo šestnajst že¬ lezniških vozov renjenih, ki pripo¬ vedujejo o strašnem klanju za Tor reon. ZADNJA ZAPREKA NA PANAMA PREKOPU. # SEDEM STAVKOLOMCEV DEPORTIRANIH. • . $ •i e* ef ! 40^ f (* ve tli« ' ^ .3rs ‘L# f v 7f/ VsV- 0^ joughton, Mioh ' Armencev, 27. marca — katere je Calu- Tal! t ® ee ^ a kompanija importi- stavkolomstvo, je bilo de- T ala v ]j u 2 J, an ^ 1 P° delavskem oddel- C v l a de. Kršili so koli¬ či 1 2a kon inozemskih delav- z jSMLJA SE TRESE A Skrenem okrožju Po Mich., 26. marca. — čutil: A Skrenem okrožju so se J( 3Bski sunkf b 8 ’ Url z ' iutra ' i pod " boka na ibrže vsled raz- Prinet; a a v stai ‘lb jamah, kar se Wv ekrat V tem okrožju. 2a 4ai; 8 a e ksplozija je bila čutiti je bil kongresni Pr eisk mese .e, ko „ °^o odbor eno miljo glo- c ^emljo. V takih slučajih , v 2a ^jnar se od.tr J e velika nevarnost, ga.] o skale. BORBA ZA COLNINO PANAMSKEGA PREKOPA Washington, 29. marca — Kon¬ gres že ni 'bil več let v tako stra¬ stni borbi kot je zaradi colnine parnikov, ki bodo vozili skozi Pa¬ nama kanal. “VVilsonova vlada deluje na to, 'da bi plačevali vsi parniki enako colnino. To je tudi želja evropej¬ skih vlad. Nasprotno pa mnogo poslancev deluje na to, da bi bili oni parniki, ki vozijo iz vzhoda ali zapada Združenih držav skozi Panamski prekop edino v Združe¬ ne države, prosti colnine, vsi dru¬ gi parniki naj bi pa plačevali ed¬ nino. O tem vršile so se že daljše ostre debate v poslanski zbornici, a do danes je rezultat neznan. PARNIK RAZSTRELJEN OKOLI 30 MRTVIH. Honolulu, Havaiski otoki, 27. rnarca . _ Parnik Mani je razbila rastreljlba in okoli 35 oseb je mr¬ tvili. .j Iz pristanišča Pea‘rl se je vide¬ lo da je parnik v ognju. Rešilni parniki so mu šli na pomoč, a na¬ enkrat se je slišala eksplozija in parnik je zginil s površja. JETNIK! ZAPRTI V RAKVAH. London, 26. marca — Mrs. Her¬ bert Bulstrode, članica Royal Asi- atic society, ki je raziskovala na¬ vade in šege Mongolov in je pre¬ šla z enim spremljevalcem 700 milj v notrino Mongolije je našla barbarično mučenje mongolskih jetnikov. Ječe so obdane z visokimi žele¬ znimi ograjami, ki se končajo v ostre sulice. Med jetniki je več iz¬ obraženih Kitajcev, kateri so za¬ prti za vse življenje v lesenih rak- vah, katere so povezane z železni¬ mi obroči. Rakve so tako nareje¬ ne, da jetnik ne more ležati niti sedeti. Svetlobo dneva vidi jetnik le dvakrat na dan, ko se mu vrže hrana skozi malo luknjo. Teh rakev je raziskovalka našte la štiri in petdeset in so 'raztrese¬ ne v vmazanih in nesnažnih ječah. Pogled na to barbarsko trpinče¬ nje je strašen. Mongolci mečejo svoje mrtve v hribe, kjer jih lačni psi in orli hi¬ tro požrejo. V mestu Urga leži polno človeških kosti katere priv¬ lečejo zgubljeni psi iz hribov. Ti psi se zbirajo v gručah včasih po sto skup, in pogled na nje je pre¬ tresljiv. PRIZNA UMOR STORJEN PRED 12 LETI. "VVilkesbarre, Pa., 27. marca. — Tajnost, katera je oklepala umor gospodične Mary Quinn, storjen pred dvanajstimi leti v Scranton, Pa. je bila razodeta sinoči, ker je bil aretiran neger Viljem Pegram vsled napadov na bela dekleta. Pegram se je proti policiji izra¬ zil, da je nagovoril gospodično Quinn, ko je šla domu iz Hyde parka po noči dne 2. junija 1902. Ker ga je zavrnila, dobil je v ne¬ kem premogovniku mino ter jo je treščil s tako silo po glavi, da se jz zgrudila na, tla. Potem jo je zlo¬ rabil in vlekel v grmovje, kjer so našli njeno truplo drugo jutro. POSLANSKA ZBORNICA ZA PLOVBO REK. AVashington, I). C., 27. marca. - — Poslanska zbornica je sprejela po večdnevni debati proračun glede plovbe rek in luk. Potrdila je sveto $43,400,000 za te namene. NOV MOTORCIKEL STANE TRI ŽIVLJENJA. Hammond, Ind., 26. marca. — J. Cooper iz East Ohicage je kupil nov motorcikel in danes leži na smrtni postelji v Hammond bolni¬ šnici. Poleg njega leži John Ga- rič, tudi smrtno ranjen in John Glukski je mrtev. Glukski in Garič sta se vračala v Hammond, kjer sta iskala dela, in Coope'r je zavozil v njiju. Gluk¬ ski je bil takoj usmrčen, ostala dva sta pa na smrtni postelji. SENATORJI NASPROTU¬ JEJO PRODAJI ZEMLJIŠČ Washington, 25. marca — Se¬ natorji Moris, Fali in Poindexter so z vso eneržijo pobijali predlog, da bi Združene države predale Re- public Coal kompaniji 2000 akrov premogarske zemlje v ‘državi Montana. Naklonjeni so pa predlogi, ki bi odprli premogarska zemljišča splošnosti. UREDNIŠKA SLUŽBA je odprta, rojaku, ki zna slovensko in precej dobro angleško. Treba je biti tudi precej dober člankar. Pismom je priložiti reference. “Narodni Vestnik.” Iz prijaznosti “Dulutli News Tribune SLOVENSKO KATOLIŠKO irssrt. PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, VVillock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 Nortli Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Vietor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ NOVE DOMOVINE. ILLINOIS. Nokomis — Tukaj se je pripe¬ vi žalosten 'zgled jeze. Rojak Jo- v. 1' Meznarič je napadel s kuhinj¬ skim nožem Antona Mlačnika in ■ a je tako surovo razrezal, da je blizu smrti. Predrl mu je z nožem \ rat in ranil ga je na levi strani ; lave. Mežnarič je v ječi. Žalostno i'a se pojavijo taki barharični slu¬ čaji. Pamet, pamet, rojaki. Rockdale — Tukaj je umrla pet in .pol letna hčerka sta ! rišev John Panian. South Chicago — Tukaj je pro- minula Fanny Lakner, ‘roj. Ho¬ čevar, stara 32 let. Bolna je bila le teden dni. , MICHIGAN. Calumet — Čestitam na zmagi pri konvenciji S. H. Zveze! Živijo Narodni Vestnik, kot bodoče gla¬ silo S. H. Zveze! Prav jim je pri Glasniku. Oni naj bodo glasilo za “Citizen Alb¬ ance”; naj prevajaj^ nmrli ‘'Tratil” iz angleščine v sloven¬ ščino. To so storili trikrat, in to je bil začetek in konec “Trutha”. Poročevalec. — Dne 16. tm. je ponesrečil v rudniku naš rojak John Vidoš. Prepeljali so ga v C. & H. bolnišni co, kjer so mu drugi dan Odrezali eno nogo nad členkom in štiri pr¬ ste na eni roki. Ponesrečeni Vidosh je umrl dne 24. tm. in je bil dne 26. tm., poko¬ pan. Ranjki je član društva sv. Cirila in Metoda št. 9. J. S. K. J. Pokojni je bil eden onih starih delavcev, kateri ni mogel videti, da so vsi dragi sloji organizirani, in da 'bi moralo biti organizirano tudi delavstvo. Bog mu daj mir in pokoj, četudi mu je bilo najljubše skebati, menda zato, ker njegov oče, Sebastjan Vidosh, vsako ne¬ deljo v slovenski cerkvi na zvone potrkava ali “klenka”. John Vidosh je bil 45* let star. Vdaril ga je “skip” v rovu št. 8 South Ilecla rudnika. Pokojni rojak zapušča ženo, se¬ dem otrok in očeta. MINNESOTA. Duluth — John A. Gustsfson, trgovski potnik, se je vstrelil na križišču Twenty eight Strret in Tower Ave. Vzrok samamora je neznan. — Rojak Joe Nose iz Gilberta, Mirin., je bil prepeljan v St. Mary bolnišnico v Duluth. Operiran bo na mehurju. Spremljal ga je ro¬ jak Matt Majerle. — G ust Schroeder, 62 let star, jetnik v okrajni ječi, je bil usmr¬ čen, ker je padlo pri podiranju drevja nanj drevo. — E. H. Gary, predsednik odbo¬ ra direktorjev United States Steel korporacije je v svojem govora zagotovil delničarje, da bo priče¬ la obratovati jeklarna in cement¬ na tvornica v Duluth začetkom le¬ ta 1915. Jeklarna je najmodernej¬ ša v Ameriki, in po velikosti jo bo prekašala le ena nekaj let, dokler ni izdelan ves načrt družbe za du- duluthsko jeklarno, ki bo slednjič najveeja na svetu. Tako se je iz¬ razil predsednik odbora direktor¬ jev United States Steel korpora¬ cije, ki je največja korporacija na svetu. Cementna tovarna pride v tir po leti 1915 in bo proizvajala pol¬ dragi miljon sodov cementta na dan. — V našem uradu so se zglasili: Rojak John Malevich, razvaže- valec pive, Eveleth, Minn. Rojak Jožef Kovach, Joe Tomše, St j e Agnich in gospa Margareta Agnieh , Ely, Minn. Rojak Steve Malnarič, Ely, Minn. Rojak Jože Stukel gostilničar, Calumet, Mich. Rojak Anton Geshell, Calumet, Mich. Aurora — Na socialističnem “ticketu” za “toivnship” White so bili izvoljeni sledeči sodragi: Erick Erickson, supervisor za tri leta; Jakob Jaskari, overseer za eno leto, rojak Charles Jerieh, bla gajnik za eno leto, rojak Vincent Mikulich, mirovni sodnik za dve leti. Sramota je, da vse deluje, da bi sodrag Jerieh ne j dobil potrebne varščine. Dobil jo bo; to je naša skrb in pa skrb socialistične stranke, pa makari če se vsi kapi¬ talistični petolizci na glavo posta¬ vijo. Graftanje je vsaj za eno le¬ to odklenkalo. Častitam Narodnemu Vestniku, 'ker je postal glasilo S. H. Zveze. Večina delegatov je obstala iz za¬ vednih mož in značajnih delavcev, kaj. “Good bye” Glasnikova ske- barija. Delavci, to Ham je slika ■kaj se da doseči z organizacijo. Če 'bi bili na Calumet delavci tako organizirani kot so bili delegati na Ely, hi C. & H. že davno padla na kolena. Pa bo že enkrat, saj mladi svet je vedno bolj izobražen in zaveden. Pozdrav! Poročevalec. Chisholm — Odbor, ki je štel v drugič glasove oddanih pri zad¬ njih volitvah za kandidata za va¬ škega predstojnika je našel, da je dobil Joseph Austin en glas pre¬ več v prvem volilnem okraju. Rav no tako je dobil pa v prvem vo¬ lilnem okraju tudi tožitelj JIenry Fugere en glas preveč. Austin in- voljen je toraj vaškim predstojni¬ kom s 398 glasovi. Fugare dobil je 371 glasov. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali zadregi se najprvo obrnemo k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše grocerjjsko blago pri Pesavento & Stonie. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonich 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. (Advr.) —’ Mike 'Suhovič in Frank Su- hovie sta se skopala pri Clark ru¬ dniku nad John Okel-na. Birmala sta ga od desne in leve, dokler ni prišel policaj, ter ju predstavil sodniku. Sodnik je bil mnenja, da sta kršila postavo in je vsakega kaznoval z globo $103. -— Dragi “špas”, rojaki, za sedanje slabe čase. Ely — Rojak Mišmaš je bil po¬ slan v ječo v Duluth za 90 dni ker je pretepaval ženo. Pred enim le¬ tom je bil kaznovan Mišmaš z glo¬ bo $40., ker je tepel ženo. Sramota je, da se najdejo med Slovenci še tako surovi ljudje, da tepejo svojo ženo. Rojaki, mi se vedno borimo zoper surovost, ne¬ katerih, rojaki pa držijo svoje la¬ stne žene v hujšem stanju kot so bili črni sužnji nekdaj. To je ne¬ častno za vsakega moža in neča¬ stno je za ves narod. Zatoraj roja¬ ki, nikdo naj'se ne izpozabi toliko, da bi vporabljal roko ali palico nad svojo ženo. Saj je žena vendar človek kot je mož, in kaj takega bi se ne smelo pripetiti med izobra ženimi ljudmi s ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsa¬ ko pošiljatev dobite pobotnico. Dobijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini pomenite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure po¬ poldne, in vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure. Banka izvr¬ šuje tudi vsa druga bančna in no¬ tarska dela, posebno se še pripo¬ roča za menjavo čekov, katere 7 - novčujemo brez odbitka. Grand Rapids — Delavec Ja¬ mes W. Coivditt je bil zaprt v to vornem železničnem vozu od Du- lutha do Deer Rhver. V vožu je bilo pivo in da ni zmrznilo grela je voz peč na oglje. Nesrečni mož se je tako nasrkal ogljka, da je umrl. . .Hibbing — Tukaj se bo organi¬ ziral dramatični klub. V s vrh o tega je imelo več mladeničev in mladenk posvetovanje v si an o va¬ nju gospodične Vera Beluel. — M. W. Hostet.ler je dobil iz St. Paula 200 ovac, katere je spu¬ stil na svojo farmo pri Sturgeon jezera. On je mnenja da bo ovčje reja dolbičkanosna za ta okraj. Kitzville — Naši novi občinski očetje so bili obiskani od štorklje. Starišem Oberster je prinesla ve- selga fantička, kateri zna plesa¬ ti imenitni tango. Družina Zba¬ čnik je dobila dvojčke, čvrsti de¬ klici, katere bodo kmalu predle. Hrvaška družina Veber je dobila krepko deklico. Ali ni to lep na¬ predek, prijatelj urednik? Prido¬ bili smo urade in pomnožili smo število prebivalstva. Seveda j.-i- čakujemo še več novincev v krat¬ kem času. Pozdravlja Henry Del- les. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ul-ganja denarja, tem po¬ tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in drage važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim roj altom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. Virginia — Trije kapitalisti so mnenja zgraditi tukaj opern' gledališče, ki bo stalo okoli sto ti¬ soč dolarjev Na Virginiji so sedaj štiri gledališča in v delu je peto za premikalne slike. Zgraditi nameravajo tukaj tudi novo Union postajo. Virginija je krasno mesto in je največje na železnem okrožju. NARODNI VESTNIK Slovencev je pa tukaj malo pri¬ meroma z drugimi naselbinami na Range. — Neznan mož je bil najden mrtev 25 milj južno od tukaj o‘b D. W. & p. železnici. Moža je naj- brže vbil mimovozeč vlak. Pri mo¬ žu ni najti nobene stvari, da bi se ga zamoglo spoznati. Mož je bil delavec in ni imel nikakega pre¬ moženja na sebi. — Med šolskimi otroci se je po¬ javil legar. Več otrok je bolnih za to 'kužno boleznijo in zdrav¬ stveni odbor je napel vse moči, da vniei bolezen. WISCONSIN. Milvvaukee — Rojak Anton Pi¬ vec, rodom iz Mirne peči na Do¬ lenjskem je tukaj umrl za sušico. Bil ni pri nobenem društvu. Zapisnik konvencije Slovensko Hrvatske Zveze v Ely, Minn. Točka 73 sprejeta. Točka 74 se spremeni: “10 čla Točka 75 sprejeta. Člen 23, točka 76: Pristop k Zve¬ zi. — Brat Fr. Gregorič predlaga, da ako bo Zveza centralizirana, da se takoj razpiše na vsakega člana za pristop k Zvezi en dolar. Pred¬ log enoglasno sprejet. Pristop no¬ vih članov. —- Debata zaradi pri¬ stopa novo pristoplih elanov traja več česa. Brat Jos. Sprajcar pred¬ laga za $3.25, podpira br. John Oberstar. Brat Ferd. Štiglic pred¬ laga za po starosti, kakor sledi: od 16—25 leta po $2.00, od 25—35 leta po $2.50, od 30—35 leta po $3.00, od 35—40 po $3.50, od 40— 45 leta po $4.50. Glasovanje se vrši, ter je bil re¬ zultat sledeč: Za predlog brata Jos. Sprajcar- je 22 glasov, za predlog brata F. Stigliča 28 glasov. Sprejet torej predlog brata Stigliča. Brat Mihael Zunich predlaga, da se sprejme lestvica kot jo drža¬ ve zahtevajo in da se dobi prej ko mogoče, dokler smo še tu.. Spreje¬ to enoglasno. Predlog Fr. Gregor¬ čiča, da plačuje elan asesmente od dneva, ko je pristopil v Zvezo. Po¬ trjeno enoglasno. Sprejeto in iprečitano pismo od društva sv. Nikola Putnik, odsjek Ibroj 6, S. H. Z. Oaiumet, Mich. in brzojavi od sledečih: Iz Virginia, Minn., od.Jdatt Mukarič; iz Gil- bert, Minn., od Savo Alesich; iz 'Chisholm, Minn., od Citizens of Chisholm, Mien., dva brzojava od Stefan Zgonca; iz Duluth, Minn., od uredništva Radnička. Obrana; iz Chisholm Minn. od John Lamuth iz Chisholm, Minn., od €ity May- or-a; iz Calumet, Mich., od Glas¬ nika; iz Calumet Mich., od Jos. Stukel in Mary Stukel; iz Calumet Mich. od Rev. Jos. Hedin; iz Chis¬ holm, Minn od Karol Zgonc-a; iz Čisli olm, Minn. od Frank Gov- že in John Lamuth-a, Vsem Ibrzoja vom in čestitkam se zakliče trikrat “Živio”! Glavni predsednik se poslovi in izjavi, da'gre po opravkih na dom. Vse delegatstvo protestira da se ne sme odtegniti konvenciji prej, dokler ne bo končana. Brata Jos. Stefanec in John I- lenieh gresta, da brzojavita na dr¬ žavnega komisarja, da pošlje po¬ stavno lestvico. Predsednik zaklju či sejo ob 5.50 zvečer. Zapisnikarji: Fr. Levstik in Jos. Ivrizmanich. Overovatelji: Vincent Arbanas in Ana Spreitzer. Deveta seja dne 21. marca 1914. Predsednik otvori sejo ob 8. uri zjutraj z običajno molitvijo. Glav¬ ni tajnik bere imenik gl. odborni¬ kov in delegatov. Navzoči so vsi. Brat Anton Geržin predlaga, da se zapriseže podpredsednik, pre- dno nastopi svoje mesto predsed¬ nika. Brat John Oberstar podpira. Se ugodi. Brat John Kobe predlaga, da bi se brzojavi izpustili in protestira proti njim. Podpira brat Peter Pa- šič. Brat Martin Mihelič predla¬ ga, da se mora uvrstiti vse brzoja- ve. Podpira brat Jos. Krizmanie. Gre na tajno glasovanje. Rezul¬ tat je bil sledeči: Za ne uvrstiti brzojavov je bilo 20 glasov. Za u- vrsititev je bilo 21 glasov. Torej zmaga, da se ne stavi popolnih br¬ zojavov in pisem v zapisnik. Delegat Fr. Gregorčič obžalu¬ je, da je gl. predsednik zapustil zborovanje brez 'konvenciji znane¬ ga vzroka. Sestra Antonija Mihelčič se pri¬ toži, daje sestra Marija Puhek go¬ vorila proti njej žaljive opazke za delegate. Debata o tem je bila bur¬ na, ki se je vdeleži vso delegatstvo Rezultat je bil, da sestra Marija Puhek prekliče vse kar je govo¬ rila. Sestra Marija Puhek prekli¬ ce. Brat Jos. Sprajcar predstavi nadzornika višje šole, 'kateri želi, da obišče konvencija ob 1 uri po¬ poldne, dne 22. marca višjo šolo v Ely. Se z 'zadovoljstvom sprej¬ me ter se ga o tem obvesti." čitanje pravil. Lestvica zaradi posmrtnine se preloži na pozneje. Lestvica za bolniško podporo. Brat Fr. Gregorčič predlaga za 70 cen¬ tov bolniškega sklada in 15 c. stro škenega sklada. Po več delegatih podpirano. Brat Paul Špehar pred¬ laga., da bi bil bolniški sklad 85 e., za stroške pa 15 c. Vršijo se deba¬ te in nasveti. Brat Jos. Sprajcar predlaga za točke novih pravil. Podpirano po več delegatih. Eno¬ glasno sprejeto kot je v novih pra¬ vilih s pridatkom, ako ne bi zado¬ stovalo, se razpiše v to svrho na¬ klada. Točka 77. K tej točki naj se spremeni, mesto člani, članice. Člen 26. Točka 78. K tej točki je 'bilo mnogo predlogov in nasve¬ tov. Deibata o tem traja več časa. Brat Mike Zunich predlaga, da se da potni list od enega mesta na drago. Podpirano po več delega¬ tih. Ni sprejeto. Brat Ferd. Šti¬ glic predlaga, da se da potni list samo za one države, v katerih ni društva S. H. Z. Podpira brat Jos. Sprajcar. Ni sprejeto. Brat Gre¬ gorič predlaga, da vzame član, ki gre iz države, v kateri je živel pot¬ ni list. Podpirano po večini. Se sprejme. Točka 79. Predlog brata Jos. Sprajcar-ja, da se da potni list za dobo 6 mesecev in po 6 mese cihse lahko ponovi še za naidalj- cih se lahko ponovi še za nadalj- tnino. Sprejeto enoglasno. Točka 80 sprejeta. Člen 27. Prestopni list.. Točka 81. Delegat Marko Jotič je iza do¬ bo 60 dni in asesmente se naj pla¬ ča staremu društvu za ta čas. E- noglasno sprejeto. Odmora 15 mi¬ nut. Po preteku 15 minut odmora predsednik pokliče delegate k re¬ du. Točki 81 se še pridene, da vsaki član mora prestopiti k naj- bližnjemu društvu S. H. Z. Člen28, točka 82 sprejeta. člen 29, zakoni tikajoč se kra¬ jevnih društev. Točki 83 se črta ■zastopnik, drago sprejeto. Toč¬ ka 84 sprejeta. Točka 85. Glavni tajnik predlaga, da se tej točki sta vi $1000.00 mesto $500.00. Spreje¬ to enoglasno. Točka 85 je sprejeta ■po dalši debati. Točka 86. K tej točki se doda:'Varščino blagajni¬ ka določa Zveza. Predlog Jos. Ste- fanc-a, da se da blagajniku $500.00 podpiran po večini članov. Spreje¬ to. Člen 31, točka 86 sprejeta. Toč¬ ka 87 sprejeta. Mala debata. K členu 10, točka 37 se pridene: Vse tiskovine in knjige. Člen 32: Suspendacije. Točka 88. Debata, predlogi in pojasnila. Tej točki se pridene: “do zadnje¬ ga dne meseca.” Član, ki napada društvene sobrate, uradnike ali Zvezo, se suspendira. Sprejeto eno¬ glasno. Preeitajo se brzojavi od slede¬ čih: Iz Calumet, Mich., od društva sv. Roka; iz Virginia, Minn., od Milan Bijundiča; iz Eveleth, Min¬ nesota, od J. Fugina, fotograf; iz Eveleth, Minn., od Jos. Brinea, ko¬ misarja; iz Calumet, Mich.,’ od “Hrvatške Slobode”. Vsem brzo¬ javnim čestitkam se zakliče trikrat Živio! Predsednik zaključi sejo točno olb 12. uri opoldne. Frank Levstik, J os . Krizmanie, ■zapisnikarja. Frank Gregorich, Mary Puhek, overovatelja. (Dalje prihodnjič.) ! Slovenski volilci na Ely! Vpoštevajoč moč Sloven Cev na Ely, odločil sem se kandidira. ti za mestnega blagajnika i n Se priporočam vsem slovenskim volilcem za naklonjenost. Če m ; bodo rojaki na volilni dan, d n 7. aprila, poverili ta urad, 0 k 1 j ubijam delovati z vso mo ^ za koristi prebivalcev mesta Ely. Kot zaveden Slovenec bom stal ob vsaki priliki na strani Slovencev, in upam, da boste stali tudi Vi, cenjeni rojaki, na volilni dan z menoj S spoštovanjem Frank Church kandidat za mestnega blagajnika. Slovenski volilci na Ely! Vljudno se Vam priporočam za urad mestne¬ ga blagajnika na dan volitve dne 7. aprila. Zago¬ tavljam Vam, da bodem dal temu uradu moje naj¬ boljše zmožnosti. Občeval sem z Vami že več let, in sedaj sem zaposlen pri First State Bank pod vašim rojakom Geo. L. Brozichem, kateri je dosedaj opravljal urad mestnega blagajnika, za kateri urad jaz sedaj kan¬ didiram, ker se je Mr. Brozich temu uradu odpove¬ dal. Če bodem izvoljen, bo moja skrb, da koristim interesom Slovencev, s katerimi sem vedno v ožji zvezi. Prosim torej, stojte mi na strani na dan vo¬ litve dne 7. aprila. Arthur Toms (Robov sin). Na dan volitve VOLITE ZA MAJORJA KANDIDATA John A. Harrl. Jaz podpisani kandidiram za mestnega ma- joraj in se vljudno priporočam slovenskim volil¬ cem. Obljubljam, da če bodem izvoljen, da bom vporabil vse moči za koristi mesta in prebivalcev. Jaz sem popolnoma neodvisen in bom skrbel, da dobi vsak svoje pravice. Če torej želite pošteno in nepristransko admi¬ nistracijo v našem mestu, pomagajte mi na dan vo¬ litve. Naklonjenost Slovencev bodem vedno znal ceniti. John A. Harri. Nižje podpisani se vljudno priporočam sloven¬ skim volilcem na Ely, da podpirajo na dan volitve dna 7, aprila mojo kandidaturo za Mirovnega sodnika (MUNICIPAL JUDGE) Jaz b^am med Vami že več let, in zagot a \ ljam Vas, če bom izvoljen, da bodem rabil urad absolutno pravično in v obrambo delavs 1 slojev. Prosim Vas torej Vaše naklonjenosti m sov na dan volitve. John Schaeler- TVj^ n ^ ^ ‘J 1 5 Mg 6 • li N :S i \ Vso cev Čeki Trač osip b| va|, C;** \\ |estnik° va že ' na ’ *ch Ka inik ‘ a P r ‘la. i uraduje lajit- US , e *’ jn seda I vašim *j "J jaz sedajt, "J} 1 * krb - aa korist hišnik, 56 let. Kolarič predilnicni dela- Euitgarda Zescbko 75 let. mesarjeva Jo¬ liči, 2 . Erna a Kermelj, rejenka 20 u] m. tve NDIDATA rri. i mestnega nj ovenskim« ^voljen, da ^ in prebivaj' bom skrMi istransko^ e mi na . Jem vednozaa L. Harfi' ioro' ea^ 1 na dan yk> ) rtibo ien» ifit' __ Anton Gostiša, branje «ecev- 43 let- L s-i izzivaci. V Ljubljani je S orišlo nekaj Predovieevih * e J v gostilno na Tržaški ce- ^ 15 kjer so k njim p'nse'dli fhlapci s Tržaške ceste. Med ni so bili prav veseli in m pn- ed nji ffli do nikalkega nespo- “ “ * a ° 1>0l °‘ >a «v dobro imeli. Ko so pa po na- ; policijske ure zapustili gostil so šli Poljančanje nekoliko . f mit svoje tovariše po Tržaški fct i Baš takrat se je pa vračal mesta domov na Glice potnik g. lt0 E Marn, katerega so začeli j aE i ponočnjaki izzivati, napo- so se ga pa dejansko lotili ter prizadeli na rami in glavi več m potem pa zbežali. Ko je Marn ■Md ranjen do liiše št. 24 na Tr¬ ki cesti, je začel klicati stran- na pomoč in branjevec Peter ješ mu je takoj odprl vrata in I zinil rane. Nato je šel Marn mavuost zadevo javit policiji, ka ■a je zjutraj vršila več aretacij. Bratomor pred 39 leti. Minoli den je policija v Ljubljani are ala leta 1849, v Trebnjem roje- ga Martina Rogla, ki je obdol- , da je dne 6. decembra 1875 moril svojega brata Jožefa Ro¬ la. Zgodilo se je to ibaje radi tega er je Jožef Rogelj od svoje ma¬ se zahteval, naj mu izroči po- estvo. Martin Rogelj je truplo bitega brata zakopal in odstra- il edove storjenega umora, čez neka mesecev je neki pastir ašel na skednju 'krvavo Obleko morjenja Roglja. 'Martin Ro- telj je nato pobegnil in mislilo se e, da je šel v Ameriko, a živel je ia Koroškem in Gorenskem pod nenom Grebenc. Ko je obolel in 'H oddan v deželno bolnico, so au prišli na sled. Prisilno delavnico so pripeljali kletnega Karla Lavriča, rodom iz Trzina, okraj Kamnik. Zastrupil se je. 9. marca proti večeru so našli v lastnem stanova¬ nju na Sv. Petra cesti št. 41 v Lju- jani mrtvega 431etnega v Pre¬ dali* I 3e ‘ 1 .P r ' Preserju rojenega ter v or nji Logatec pristojnega birez- Pose nega trgovskega potnika An- °na Gostiša, Trdilo se je, da ga LA , a kap, a se je pri ogledu Pokazalo d a se je zastrupil z neko redK* 10 . e .? ovo tr uplo so na od- policije prepeljali v mrtva- bil v * T' Krištofu. Nesrečnež je Lv • 0 Gabili gmotnih trazme- L “ bržkone tudi ni bil popolno U*; 0I ’ m ^ en > vsaj tako 'bi bilo so- 0 Vegovih nastopih. pw ,t m ° r v Preiskovalnem za- iskoval marca pouuči se je v pre- pri - d( * želnem «estni, k n?? Franc Setlaa > P°- «i) ! a Sma ™ gori (Planini- kndaRk^ 1865 - Mož je bil aje ? menda ga -i e žga ' ’:er se • “ esal °-. Ajretovan je bil ženo swrl • 1 P re J® n «ji dan doma z 2a Pušt-n 'f m6d Prepirom zgrabil ki j e _ • er ' z n i 0 obstrelil sina, nev a sp 1 t* re Piru posredoval. Dom žen°, pa C a ? e Ketel pomeriti na česar ? U ^ s ^ n Preprečil, vsled le Wla zadela ? a - Obstreljenega Neznan deček najden. Dne 26. januarja t. 1. je našel službo oprav Ijajoč orožnik 10 do 12 let stare¬ ga gluhonemega dečka, ki je v sil nem mrazu blodil brez cilja v La¬ zih, občine D. M. v Polju. Deček nima nikakih izkazil. Začasno se je zanj poskrbelo v občini D. M. v Polju. Smrtna kosa. V Trnovem na Notranjskem je nmrl gosp. Josip Valenčič, trgovec in gostilničar, v naj lepši inožki dobi, 53 let. Ran j ki je bil vsifcdar zvest pristaš na¬ rodno napredne stranke. Lovska slava. Gospa Olga Ru- dež rojenaKosler je pač najimenit nejša lovka na Slovenskem. Ustre lila je že medveda. Dne 6. t. m. je na Veliki gora v gozdovih svojega soproga g. Antona Rudeža ob tri četrt na 7. zvečer krasnega 95 kilogramov težkega. medveda. To je že tretji medved, ki 'ga je ustre¬ lila odlična lovka. Ustreljenega medveda so pripeljali v Ljublja¬ no. Samomor. 9. marca zjutraj so našli v Slomškovi ulici obešenega hlapca Tomaža Gabrščka, rojene¬ ga 1889 v Blagovici ter pristojne¬ ga v Prevoje, okraj Kamnik. Poli¬ cijska komisija je dognala, da se je somomor moral zgoditi prej in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Kri¬ štofu. Vzrok samomora nam ni znan. Tatvina. 8. marca sta bili v šen¬ tjakobskem falrovžu ukradeni dve kokoši, ki sta hodili po dvorišču. Ministrant je videl kokoši nesti iz farovža neko žensko. Otvoritev tovarne. Na Kongre¬ snem trgu št. 14. v Ljubljani je otvorila tvrdka Počevnik in drug tovarno za žitno kavo. 1‘Vikto- ilU na Deček se smrtno ponesrečil pri slamoreznici. 13 let stari deček Peter Pogačnik iz občine Kovor se je igral pri slamoreznici. Pri tem je dobil tak udarec v trebuh, da so se mu čreva pretrgala in je na poškodbah umrl. Nesreča v vevški papirnici. De¬ lavec v vevški papirnici Andrej Krušič je dajal' jermena na kole¬ sa. Kolo je Krušiea prijelo in ga trikrat zavrtelo okolu. Krušiču je desno roko trikrat zlomilo. Pone¬ srečenca so prepeljali v deželno bolnico. sa- njega Mjaii rr; e H enega sana ®° p re_ Por' ]j- 0 banico, očeta pa v za- eal. ' * 'K P°uoči tragično kon- Wci nesre ba na kamniški že- v °2nik' n m , area Popoldne je neki 6o let .’ P 0 v ,( lomače __ B°ti že^l^epeljal fes po cesti B niko 0 Španov stric *'* U U žela .v, les po cesti ^bkJ mSk6lnu P re Luzu med fazil, (L J Komeem. Ker je o- ^ hotel if rUa,)a od Kamnika vlak 1 >rt ' str ašen° n ' )e ustav i t b a živali sta Pf'U'0; v \ Planili naprej čez !l 12 ad’ e i , , em . -I e Pridrvel vlak je v** i 1 k ° nec voza - Voz - f la . kje r ^ ° z glavo naprej na ■ Pelialf 6 Smrtno pobit obležal. f"> ’ s o ga iv Kamnik kjer je ŠTAJERSKO. Umrl je pri Sv. Juriju ob Ščav¬ nici po dolgi bolezni dne 3. mar¬ ca g. dr. Ivan Klobasa. Mladega, zelo nadarjenega moža, ki je vsto¬ pil po dovršenih juridičnih štu¬ dijah v službo pri tržaški polici¬ ji, se je lotila sušica. Nedolžne zabave na deželi. V Flekpšaku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so imeli pri posestniku Rajku gostijo. Po stari navadi je prišlo proti večeru več sosednih fantov “na prežo”. Pri tem so pa tako razgrajali, da jih je moral hišni gospodar spraviti iz hiše. Razjarjeni fantalini so na to pri¬ čeli hišo z revolverji obstreljeva¬ ti. Kroglje so letele skozi okna in spravile goste v smrten Strah. Go spodarja je ena ranila. 0'rožniki so rogovileže že pobrali in jih spra vili v luknjo, kjer bodo najbrže precej časa “prežali” pri ričetu. Umrl je v Brežicah bivši župan Karol Leiter, star 78 let. — V Ce¬ lju je umrl Blaž Brišnik, e. kr. major v pok. Velika tatvina v Mariboru. Mi¬ nulo soboto po 4 uri zjutraj je do¬ slej še neznan zlikovec vlomil v iz ložbo mariborskega zlatarja Vi¬ ljema Ugnerja v Gosposki ulici in odnesel za nad 20.000 K. drago¬ cenosti. Da !bi šipa ne zaropotala, jo je zlikovec prelepil z debelim s črevljarskim klejem prevleče¬ nim z a vojnim papirjem. Vloma sumljiv je neki nevaren vlomilec, ki je pred enim mesecem prišel iz ječe in so ga še 6. t. m. videli v Mariboru. Ilger ni bil zavarovan proti vlomu. razdeljen na tri različna, imena vsled zgodovinskih prilik in tu¬ jih, nam sovražnih vplivov. Globo ko uverjeni, da je izvor vse naše narodne bede v naši razcepljeno¬ sti in razdelitvi na toliko uprav¬ nih teles, bomo z vso vnemo ‘zago¬ varjali misel združenja Jugoslo¬ vanov v euo upravno državno- pravno skupino v mejah federa¬ tivne habsburške monarhije.” — Sicer pa hoče list stati nad vsemi^ slovenskimi strankami. Od lastnega avtomobila povo¬ žen. Lastnik kavarne “Ugo Fo- scolo”, Rajmund Facchetini, se je v sredo proti večeru odpeljal z večjo družbo svojih gostov v av¬ tomobilu proti Gorici. Tja so se dobro vozili, a nazaj je šlo samo do Tržiča; ker se jim je avtomobil pokvaril, je odšel Facchetini peš proti Tržiču. Še ni bil daleč od Tr¬ žiča, ko pridrvi za njim lasten av¬ tomobil in ga povozi. Ostali gostje so namreč pokvarjeni avtomobil popravili in se odpeljali za kavar- narjem in ke'r so bili vsi vrtogla¬ vi, ni čuda, da so Facchetinija povozili. Nesrečneža so najprej peljali k zdravniku v Tržiču in po tem v tržaško bolnišnico. Morilec oproščen pred tržaško poroto. Renjikol Vincencij Nico- lasi, ki je dne 14. oktobra 1913 ustrelil svojo ljubljenko Agato Ciaramidoro, je bil v soboto pred po'roto oproščen, ker je storil čin v razburjenosti. Pokojne soprog je namreč v ječi v Sibiriji in vsled tega je imela dovolj prilike se se¬ znaniti z Nikolasijem, ki jo je pa pozneje zapustil in odšel v Trst. kjer se je seznanil z neko Franči¬ ško 'Covi. Ko je pa to izvedela nje¬ gova prva ljubica, je šla za njim v Trst, kjer je zahtevala od njega zopetne ljubezni. Za plačilo jo je Nicolasi ustrelil. Pri poroti ga je zagovarjal dr. Robida. Samomor. V četrtek popoldne 8. marca okolu pete ure se je obesi la na žebelj, ki je bil zabit v hi šna vrata v stanovanju v ulici dei Porta št. 466 v Trstu 75 letna Ka¬ tarina Stock. Izkopnine. Na Korzu v Reki so izkopali zopet nekaj starih rim¬ skih zidov in 102 komada rimske¬ ga denarja med njimi denar s pod. Oktavijana Avgusta in Av¬ guste Crispine, žene Comodove. Prijet defravdant. V Pulju so aretirali Andreja Jakoba, ki je pri neki tvrdki defravdiral 6000. K. Pri njem so našli hranilno knji žico s 5700 K. Novo pristanišče se otvori v Dalmaciji v Vrbovškem na otoku Hvaru. Dvajseti otrok. Frančiška Ceti¬ na v Velikem Lušinju je porodila dvajseto dete. 1000 K zopet v hranilnico, knjiži¬ co in 4000 K pa zakopal v gozdu, kjer mu je bilo vse skupaj ukrade no. Ker ta izgovor ni _ držal, je končno moral povedati, kje je skril knjižico. Na vprašanje, za¬ kaj je Mattlu ukradel denar, je odgovoril, da je to storil saano za¬ to, da bi Mattl denarja ne zapra¬ vil in da bi ostal denar ohranjen Mattlovim dedičem, Rencher je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Celovška porota — Dva ropa. Dne 22. nov. 1. L je prišel v Pli¬ berk hlapce iz okolice, Matevž Hanin z namenom, da bi kupil v Pliberku neko. kajžo. V gostilni pri “Kroni’ sta se mu pridružila neznanca Josip Rebec in Katari¬ na Štraus. Hanin, ki je bil že pre¬ cej vinjen, jima je povedal, po kaj je prišel v Pliberk. Omenjena sta ga hotela spraviti spat v neko njemu neznano kočo, ker pa ta ni hotel iti iz njima, sta mu sledila na poti domov. Zunaj Pliberka se mu je Rebec pridružil, Štravsova pa je ostala zadaj. Rebec ga je spe¬ ljal s poti na neko njivo, kje ! r ga je napadel. Nastal je med njima hud boj v katerem je Hanin pod¬ legel. Med tem se jima približa tu¬ di Štravsova in je ukradla Haninu iz hlačnega žepa denarnico, na kar sta roparja pobegnila. V denarni¬ ci pa je bilo samo 20 kron. Areti¬ rana sta 'bila na ovadbo Hanina, ki jih je spoznal. Obtoženca sta tajila, toda dokazovanje je ugo tovilo njihovo krivdo. Obravnava se je vršila samo proti Rebecu ker je Štrausova v bolnišnici. Re¬ bec je bil obsojen na dosmrtno je¬ čo. — Pri drugi obravnavi je bil obsojen delavec Jos. Samec, ker je napadel na povratku iz neke gostilne v Preval jih svojega pija¬ nega tovariša Dominika Knapa in mu ukradel 10 K, na tri leta težke ječe. Požar v Beljaku. V četrtek po- PRIMORSKO. Nov slovenski dnevnik. Kr aal u n ato umrl. t« V Tr¬ stu je začel izhajati nov dnevnik “Jugoslavija”. Svoje narodno stališče označuje takole: “Sma¬ tramo narodno vprašanje za naj¬ važnejše vprašanje morajo podrediti vsa di u g ci¬ st op ali bomo stališče, da smo Slo¬ venci, Hrvati in Srbi en narod, kateremu se Za- KOROŠKO. Vlom. V Trgu so vlomilci obi¬ skali trgovino nekega trgovca, pri dveh drugih pa so poskusili vlomiti. Pri trgovcu Hoferju so se vlomilci imeli prav dobro, jedli in pili so, kar se je dalo in žganje celo razlivali. Vzeli so s seboj tu¬ di 25 kron K denarja in blaga za 200 K. O vlomilcih ni sledu. Pri Grabstajnu so našli zmr¬ znjenega 46 letnega hlapca Fran¬ ca Strasserja iz Trnovega pri Go¬ rici. Mož je zašel ponoči iz pota in padel v jarek, ki je bil napol¬ njen s snegom. V Rovih pri Škoficah je ukra del neznan tat posestniku Val. Rožaju 380 K denarja. Rožaj je imel v dotični škatlji čez 1300, kron. Kot osumljenca so aretirali njegovega bivšega dninarja. Slab izgovor. Pred celovškim porotnim sodiščem, se je zagovar¬ jal 41 letni Jakob Rencher, zidar¬ ski mojster v Radin j ah pri Vol- šperku, zaradi tatvine. Dne 28. de¬ cembra t. 1. je zmanjkala nekemu Mattlu hranilna knjižica za 5321 K 50 v. Dognalo se je da je nepo¬ klican človek dvignil iz te knjiži¬ ce 5121 K 50 vin. Sum je letel ta¬ koj na Rencherja, s katerim je bil Mattl dne 21. in 22. decembra krokal. Ko je bil Mattl totalno pijan, je šel Rencher v njegovo stanovanje te'r brskal kakor pri¬ poveduje Mattlova hčer, po pre¬ dalih. Pri hišni preiskavi .pri Ren cherju niso našli niti hranilne knjižice, niti denarja, pač pa več potrdil, da je Rencher v zadnjem času plačal več svojih dolgov. Iz- početka je Reneher vse tajil, po¬ zneje pa, ko je neka Hafnerjeva iz Volšperka izpovedala, da ji je Rencher dal hranilno knjižico in da je ona dvignila denar, je tndi on priznal. Rencher pravi, da je od dvignjenega denarja vložil noči 5 marca je izbruhnil ogenj v trgovini čevljarja Ivana Segerja. Ogenj se je silno naglo širil in je uničil tudi sosedno trgovino mo- distovke, žene Ivana. Segerja. Ka¬ ko je nastal ogenj, ni -znano. Za časa izbruha ognja ni bilo v trgo¬ vini nikogar domačih, ker imajo ti stanovanje drugje. Bila je veli¬ ka nevarnost za celo sosesko, po¬ sebno ker ni mogla požarna 'hram¬ ba stopiti del j časa v akcijo, ker je bil pokvarjen hidrant. Da se ni ogenj razširil na sosedna poslapja, se je 'zahvaliti edino le dejstvu, da je bila noč popolnoma mirna. IZ SLOVANSKEGA SVETA. Tragedija v zadrugi. Nikola, Miloš in Dušan Vidakovoč v selu Paučju na Hrvatskem so živeli v zadrugi skupaj. Vsled tega je bil tudi večni prepir med nijimi. Ko je te dni Miloš nekaj vozil na njivo, še je Nikola temu uprl. Miloš in Dušan sta nato, eden s sekiro, d'ru gi s kolom, skočila nadenj. Daši se je osemletna hčerka Nikole po¬ stavila plakajoč med brate, sta Miloš in Dušan Nikolo tako gr¬ do izdelala, da je kmalu izdihnil. Značilno je, da sta potem še mirno naprej delala, ko so sosedi mrtve¬ ga brata nesli v hišo. Deset let ječe za smrtno muče¬ nje otroka. Aleksandar Kustovič in njegova priležnica Marija Sa- boliček v 'Novi vesi na Hrvatskem sta lani vzela k sebi šteriletno Pepco Smodej, ko j e stariši so od¬ šli v Slavonijo na delo. Mož otro¬ ka ni maral, njegova priležnica pa se ga je tudi kmalu naveličala, dasi ga je bila “iz ljubezni” vzela k sebi. Otroka sta stradala, pre¬ tepala, da je bil ves črn in zapira¬ la, nekega dne pa ko priležnice ni bilo doma, je Kustovič otroka tako po glavi udaril, da je umrl. Zagrebško sodišče je moža obso¬ dilo na deset let ječe, ženo pa na dve. Roparji pri sodniku. Iz Varša¬ ve poročajo, da so vlomili nezna¬ ni roparji v hišo tamošnjega sod¬ nika in njegovo ženo in smrtno ra¬ nili slugo. Nato so oropali hišo. G roparjih nimajo še nobenega sle¬ du. Soseidi so zvedeli še le drugi dan popoldne, kaj se je zgodilo v sodnikovi hiši. . .S temi kmeti se ni šaliti. V Pod- romaniji v Bosni je prišel težak Mihajlo Orošanin pijan v krčmo Jove Paviča in se začel takoj pri¬ čkati. Iz tega se je razvil pretep, katerega.so se vsi navzoči kmetje udeležili. Morali so poklicati se nahajajoči vojaški oddelek, da bi mir napravil. Toda kmetje se tudi vojakov niso ustrašili, ampak pla¬ nili nanje, da so se morali umakni ti. Vojaki so pri svojem umikanju oddali salvo in enega izmed kme¬ tov v nogo ranili. Antialkoholna manifestacija v Zagrebu. Antialkoholna organiza¬ cija na Hrvaškem, ki obstoja ko¬ maj poldrugo leto, je priredila v Zagrebu razstavo. Otvoritvi je pri sostvoval sam ban baron Sker- leez, mestni župan nadžupan za¬ grebške županije, več poslancev, zdravniki, učitelji, planinsko dru- gaštvo in veliko dam. Od Sloven¬ cev je pozdravil zbor Janez Ka¬ lan; tudi ogrski antialkoholisti so 'bili zastopani po dr. Szalkayu. Zvečer je predaval dr. Popovič iz Belgrada. Pokazal je, kako so srbski vojaki mogli toliko napo¬ rov vzdržati ravno zaradi tega, ker alkohola ne uživajo. Ravno- tako so dobri vojaki Albanci, ker opojne pijače še ne poznajo. Tur ki pa žganje že zelo pijejo. RAZNOTEROSTI. Velika nesreča v alpah. — Sne¬ žni plaz podsul vojaške smučarje. K tozadevnemu poročilu se poro¬ ča, da je zahtevala ta katastrofa 14 žrtev in ne 16 kot se je prvo¬ tno poročalo. Do sedaj so izkopa¬ li izpod snega 10 ponesrečencev, katere bodo pokopali v skupnem grobu v Trafoju. — Rešilne ekspe dicije delajo kljub veliki nevarno¬ sti in groznim težko čam neumor¬ no in upajo da bodo dobilev krat¬ kem vse ponesrečence. Trojen umor iz žalosti. 30 let staremu vseučiliškemu asistentu v Budimpešti, Karlu Vlašiču, je pred 14 dnevi umrla žena. Vlaši- ča je žalost nad to izgubo tako prevzela, da je sedaj ustrelil svo¬ ja dva otroka, stara dve in pol le¬ ta in 18 mesecev, ter še samega se¬ be. Ukradeni otroci. Iz vzgojevali- šča “Persenthal” pri Kokenhu- senu v bližini Rige je ukradel le¬ karnar Pavlit na zagoneten način tri otroke neke 'znane baltiške rod bine. Preiskava je dognala, da jih je ukradel na izrečen poziv in pro¬ šnjo njihovega očeta, ki živi lo¬ čen od svoje žene in vsled česar so bili otroci v vzgojevališču. Farme! Farme! Naselniška družba ILIRIJA' Od tri do pet milj od mesta Merril v Lincoln Co., ki šteje okrog 15.000 prebivhicev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten, valovit svet ki je odločen za slovenske farme. Skozi ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka “Wisconsin River”. Ta zemlja se za sedaj še prodaji po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoj so lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsak dobi natančne podrobnosti, da je tako na jasnem, predno izda denar za dolgo vožnjo. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri ILIRIA COLONIZATION CO.. SHEBOYGAN. WIS. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem hiše in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo; sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave; E velet h, Minn. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. SVOJI K SVOJIM ! o > e/3 Ud O > co SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON Range Hotel Vila Velebit JOSEPH TALKOVICH, lastnik 627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISK. C/a < O P* C/a < O SVOJI K SVOJIM ! Vsakdanje kadenje od solnca ožganih, zdravih mož, ki merijo zemlji- j šča in drugih atletičnih mož — je NAVY tobak,' katerega zvijejo v sveže, sladke, dišeče cigarete. NAVY jim nudi zdravo zabavo ves dan — ker je. povsem pristen, mil, zdrav tobak. G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju" Skrbno vležanje in bledenje zrelega Kentucky Bur- leley tobaka je tajnost tega čudežnega, bogatega, sladke¬ ga okusa, kateri je edino v NAVY. NAVY zavoj, obsto¬ ječ iz štirih ovitkov, drži ta okus v tobaku — drži NAVY snažen m svež. Dolgo rezani Burley tobak je najložje zvijati v lepe cigarete.! Ne pade iz papirja in piš ga ne j raznaša. ’ NAVY je tudi prijeten za ka¬ denje v fajfi, in je okusen za žvečiti — je tobak za vse po¬ trebe. PROSTO Vprašajte Vašega trgovca za knjižico ciga¬ retnega papirja, katerega Vam bode dal brez¬ plačno z vsakim zavojčkom za 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Wsekiy. Owned and publlshed by the Slovenian Printing & Publishing Company a Corporation. I*1ace ot Business: Dolutti, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscrlptipn yearly $2.00 _ The best Aovertismg mediurr. among Slovenians in the Northwest. Rates on application Entered as second-class matter May it. 1911 at the post Office Doluth, Mlnn., un der the flct March 3, 1879.“ _ .»NARODNI VESTNIK« izdaia Slovenska tiskovna družba, Diiluth, Mlnn. Itnla vsak ponedfljek ln četrtek zvečer nII 8. straneh Naročnina stanez Za Ameriko in Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . ■_■ • $3 00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: "Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, MTnn. Telephone, Melrose 1113. OSEBNA SVOBODA. v. “Ničesar za nič!” je vodilno pravilo za tr¬ govski svet. Tuldi ‘v splošnem, za človeško družbo, velja to pravilo, ki obsega privatna ali politična prava. Da uživamo pridobljeno prostost, je treba, da jo varujemo ter delamo -zanjo. Kot zasluži uispeli iv trgovini ter ga je deležen oni, ki se 'bori zanj, tako zasluži ter je deležen prostosti le oni, ki varuje prostost ter dela zanjo. Bila je prostost, pridobljena z ameriško re¬ volucijo ter vzdržana tekom državljanske voj¬ ne, ki je privabila milijone ljudi iz Evrope v Združene Idržaive. Prišli so sem vsled oibljub,. proglašenih v proklamaciji neodvisnosti, — kot -zatirani vseh narodov. Tukaj naj 'bi uži- '. ali prostost, o kateri so sanjali ljudje odkar bil svet mlad. Velika nevarnost preti v -sedanjem času, da bi postala ta obljulba iluzorna. Moči teme in zatiranja so neprenehoma in zavratno na delu i t so na’ tiliotapen način tako napredovale, ba se javno 'zavzemajo za sredstvo, ki pomeni « nejitev prostosti posameznika po celi deželi. To sredstvo je zavzelo obliko amendmenta k konstituciji Združenih držav, ki naj bi prepo¬ vedoval izdelovanje, prodajo in uvoz alkoho¬ ličnih pijač. Ta resolucija se nahaja sedaj v 'kongresu, ki naj bi jo sprejel ali ovrgel. Vi pravite, da je to absurdno in nemogoče ! Čakajte trenutek. Ali ste storili to, kar. smo omenili zgoraj glede potrebe varovanja prostosti? Da ne go¬ vorimo o delu, ali 'ste izvršili prvo dolžnost? Da ste namreč čuvali? Preteklega nove-mibra se je praznovalo v Columbus, Ohio, petindvajsetletnico. Bila je petindvajseta obletnica obstoja Anti-Saloon League. Ali so imeli pravico, da so praznovali to .slavi je? Njih organizacija se je v majhnem obsegu pričela v državi Ohio. Par uglednih trgovcev in duhovnikov se je pregovorilo, da so služili kvot odborniki in par profesionelnili kričačev je opravljalo druge posle. Javno so ugotovili, da -se ne marajo vmešavati v pravice posamez¬ nika, da pije lahko kar hoče. Boriti so se hoteli edinole p’roti salonom. Pod to pretvezo so si zagotovili veliko podpore. Nadalje so se laškali individualnemu in lokalnemu ponosu s lem, da so zagovarjali krajevno glasovanje (Local Option), kar pomeni pravico, da vsaka občina ali Ukraj -zase določi, ali dovoli ali pre¬ pove javno prodajo alkoholnih pijač. Sprva ■se je naskočilo majhne zveze ter se je uvelja¬ vilo postave za krajevno glasovanje v vaseh, mestih, itid. Vspričo večjih uspehov so pozne¬ je razširili delokrog. Ker so bila mesta z več¬ jim številom prebivalstva navadno proti “su¬ hemu” programu, se je sprejelo postave, v katerih se je spojilo mesta z dosti močnimi de¬ želnimi distrikti, ki so sprejeli prohibicijske postave kljub ugovoru me-st. To postopanje je dovedlo do okrajnega glasovanja. (County Option). Konečno, ko se je čutila organizaci¬ ja^ dosti močno, je vrgla masko raz obraz ter pričela delati za državno prohibicijo ter se iz¬ rekla proti krajevnemu glasovanju. Kljub vsem hipokritienim zatrjevanjem Anti-Saloon League, da ni njen namen uvesti probibicijo, izjavlja vendar konstitucija te or¬ ganizacije, da je njen namen “iztrebljenje prodaje opojnih pijač”. -Po 25 let trajajoči neprestani agitaciji je sedaj postavno 2,132,746 kvadratnih milj Zdru¬ ženih držav “suhih”, Močim znaša skupna po¬ vršina 2,973,890 kvadratnih milj. Izmed 91,- 000,000 prebivalcev Združenih držav pa jih ži¬ vi sedaj 45,000,000 v teli “suhih” teritorijih. Izjalovljenje prohibicij škili postav — kar 'prohibieijci odkrito priznavajo — se je pripi¬ sovalo dejstvu, da državne postave niso mo¬ gle preprečiti uvoza alkoholnih pijač iz dru¬ gih držav. To pa zato, ker se je vsled kon¬ stitucije Združenih držav vso meddržavno tr¬ govino stavilo pod kontrolo kongresa. Radi- tega so se že petdeset let trudili, da dosežejo sprejem zvezne postave, vsled koje bi se za¬ prlo ta vratiča ter preprečilo posamezniku, da dobi od zunaj to, česar si želi. Konečno, februarja leta 1913, se je spre¬ jelo tako postavo. Je takozvana We'bb-Ken- yon Law. Sprejel jo je kongres z zadostno večino, da je bil preglasen veto predsednika Tafta. Ta postava, ki je sedaj v veljavi -— prepoveduje pošiljanje alkoholnih pijač iz ene države v drugo, “ako se namerava” s tem kr¬ šiti katerokoli postavo držav, v katero je po-, šiljatev namenjena. Narodna vlada izroča s tem kontrolo glede takih pošiljatev praktično posameznim državam. Ko so pokazali to veliko moč v Washing- tonu, so sedaj prohibicij onisti uložili resolu¬ cije za amendment k zvezni ustavi, potom ko- jega iiaj bi se uvedlo narodno prohibicijo'. To gibanje je vodila organizirana prakti¬ čna sila, ki je morda najboljše organizirana, kar jih je kedaj obstajalo. Za seboj ima veli¬ ka financijelna sredstva ter ostane pod vod¬ stvom verskega in plemenskega fanatizma živa v svrhe brezvestnih voditeljev. Anti-Saloon League ima svojo organizacijo v skoro vsaki državi Unije. Zaposlenih ima preko 500 oseb te'r vzdržuje preko sto dobro urejenih uradov. Tekom zadnjega leta je razdelila nad 100,000 strani pamfletov ter izdaja 38 rednih publi¬ kacij, od ko jih kroži vsaki mesec preko 500,- 000 kopij. Glasi se, da nima. na leto nič manj kot $800,000 dohodkov. Ta mogočna organizacija protipivskih fa¬ natikov vpliva 'brez prestanka na politiko dežele ter zasleduje pri tem en sam namen. Ne pregleda nobene prilike za političen uspeh. Ako je zapletena v boj, se vtakne v vsako stvar, kjerkoli vidi kako priliko za uspeh ter naveže nase kandidate političnih strank z ob¬ ljubami ali grožnjami. Radi tega je dobila ta organizacija v zakonodajah posameznih držav kakor tudi v kongresu zastopstvo, ki ni v no¬ benem razmerju z numeričnim številom pri¬ stašev. Poseben uspeh je imela v kontrolira¬ nju državnih zakonodaj. Ali je tedaj najti kak vzrok za misel, da bi bila manj uspešna pri kontroliranju zvezne zakonodaje? Zakaj je ugodil kongres 'zahtevi Anti-Sa - loon League ter sprejel Webb-Kenyon pred¬ logo ? Neki časnikarski poročevalec jo je sledeče opisal: “Mr. “povprečni 'kongresnik” je gla¬ soval zanjo, ker je čutil, da bi imelo to v na¬ sprotnem slučaju usodepolne posledice za nje¬ govo politično bodočnost. Potem pa, ko je bil glasoval, je šel ven s par prijatelji, ki so se na¬ hajali v isti situaciji, ter je izpil dva “High Balls” ter p'ri tem zabavljal čez “eranke” in “fanatike”. Zakaj pa je čutil “Mr. povprečni kongres¬ nik”, da ogroža svojo politično bodočnost v slučaju, da'bi glasoval proti predlogi? Ker se je bal organizirane sile protipivskih fanatikov in ker je vedel, da niso njegovi pri¬ jatelji, ~TSi>sp za osebno svobodo, organizirani ali pa da se nahajajo v položaju, da nišo zmo¬ žni politično ga vatovati pred. napadi prohi¬ bicij onistov. Vi pravite, da ne bo narod dovolil narodne prohibicije’? Zopet Vas vprašamo: “Ali ste pazili?” . Splošno je mnenje, da je treba tričetrtin¬ skega glasovanja naroda, ako se hoče spreme¬ niti konstitucijo Združenih držav. Ako hi bilo temu tako, ali celo v slučaju, da 'bi se zahtevalo navadno večino, potem bi ne bila nevarnost tako velika.. A temu ni tako. Konstitucijo more amendirati manjšina naroda. Vse kar se zahteva je to, da odobre po sprejemu v kon¬ gresu dotični amendment tri četrtine vseh držav. Glasom uradnega cenzusa Združenih držav za leto 1910 je 18 držav s skupnim prebival¬ stvom 8,076,687; te države so: Arizona, New Mexico, Nevada, Wyomin'g, Delavvare, Idaho, Montana, Utah, Vermont, New Hampshire, North Dakota, Rhode Island, South Dakota, Oregon, Colorado, Florida, Maine in Connec-' ticut. Država New York šteje 9,113,614 pre¬ bivalcev, kar je toliko kot 405,272 ljudi več kot pa onili 18 držav skupaj. In kljub temu štejejo one države 18"glasov, dočim New York samo enega. Prištejemo k gori omenjenim državam še sledeče: Washington, "VVest Virginia, South Carolina, Oklahoma, Nebraska, Mississippi, Marvland, Louisiana, Kansas, Arkansas, Vir¬ ginia, Minnesota, Alabama, Tennessee, North Carolina, Iowe, Kentuc:ky in AVisconsin. Tako dobimo 36 držav, kojih število zadostuje, da se odobri amendment k ustavi Združenih držav. Celotno prebivalstvo teh držav znaša 41,085,- 492. Prebivalstvo Združenih držav pa. znaša 91,109,542. Tako je sedaj razvidno, da more 41,000,000 preglasiti 50,000,000 prebivalcev. Prohibicijonisti se ne brigajo za voljo na¬ roda. Predstavljajo namreč oni element v na¬ šem prebivalstvu, ki misli, da je boljši ter da ima pravico, da prisili večino živeti soglasno z ozkosrčnimi živi jenskimi nazori te malen¬ kostne manjšine. Ta manjšina je tudi vedno proti inozemcem. Z ozirom na prodajo pijač v velikih mestih, se je na North Georgia Conference of the Me- thodist. Chureh (1911)) ;z obžalovanjem ugo¬ tovilo, “da so uprave teli mest na ta način vz¬ držale celo armado prodajalcev piva in vrhi s- key-a, ki ne poznajo nobenih postav, so nava¬ dno tujci. Posledica njihovega delovanja je dvojno ali četvorno število hudodelstev pred mestnimi sodišči. Ta prodaja omogočuje vsa¬ kovrstne izgrede, igranje itd.” Z oizirom na rahija Emila'G. Hirsch iz Chi¬ caga ter profesorja Schmidta s Cornell-vseuči- lišča, ki sta govorila proti zaprtju saloonov v nedeljo, je pisal National Prohibitionist, of-i- eijelni organ proliibicijonistov: Zunaj rojeni državljan pozna sedaj značaj sil, ki tiče za tem gibanjem. Prišel je čas, da se podvzame akcijo za preprečenje te nevar - NARODNI VESTNIK nosti in ohranitev prostosti. Naj sporoče dr¬ žavljani, rojeni v inozemstvu ter drugi dobri Amerikanci, našim zakonodajalcem, zveznim in državnim, da mase volilcev ne bodo trpele tega poseganja v njihovo osebno svobodo, da pa bodo nasprotno iztirale iz javnega življe¬ nja one, ki so nezvesti principom osebne svo¬ bode. VAŽNA REFORMA HRVAŠKE USTAVNOSTI. (Konec.) Ne more biti naša naloga, da vzamemo ce¬ lo osnovo v podrobni pretres. Naša. izvaja¬ nja morejo edino imeti svrbo, da opozarjamo na ustavni duh in strogo pravnodržavno smer tega reformatornega dela. Osnova je tako ob¬ sežno, mnogostransko in veliko delo, da je mo¬ goče omeniti samo glavne misli. Ni mogoče se spuščati v podrobno juridično analizo, ker hi nas to zavajalo predaleč. Samo to je treba o- meniti, da je osnova kakor iz celega komada, in ji pač niso lastni oni nedostatki, ki se ka¬ žejo pri vsaki fragmentarični ustavni zakono¬ daji. Kodifikacija ustavnih pravic je tudi v dr¬ žavi z zgodovinsko ustavo potreben čin. Za Hrvaško to pomenja smotreno nadaljevanje -vsega zakonodajnega procesa, ki se je pričel z zbornim zakonom leta 1875. Angleški vzor neracionalnega zakonodajstva ne sme in ne mote biti merodajen za Hrvaško, ki potrebuje ustavnega zakonodajstva po kontinentalnem, posebno francoskem zgledu. Ni nevarnost, da bi še vsled tega v pravem in ustavnem oziru izneverila Hrvaška in hrvaško-ogrškemu zvez¬ nemu pravu, ki onu je temelj zgodovinsko in ne racionalno naravno pravo. Običajno pravo, ki je bilo od nekdaj starodavna pravna vez med Ogrsko in Hrvaško, v kolikor ono obsto¬ ja, ostane po ustavni osnovi ohranjeno. Tudi 'kraljeve prerogative, osnovane na zakonih in običajnem pravu, ostanejo nedotaknjene. Povsem umestno je geslo, ki ga je izdal Po¬ lič : Brez ustavnih pravic in hrvaškega uprav¬ nega sodišča. Ustvariti prej upravno sodišče za Hrvaško nego so kodificirane ustavne svo¬ boščine, hi bilo nezmiselno. Tu vidimo torej, v kaki ozki zvezi je ustavna 'reforma z ekzisten- co hrvaške pravne države. Garancije ustavnih pravic za Hrvaško imajo svoj velik moralen in pedagogičen ter etičen pomen. Daši se danes oglaša sociologi- čna kritika, ki v nič daje ono demokracijo, ki je plod francoske« revolucije, vendar ne sm$ iiiperkritika biti 'škodljiva državni praksi in potrebam urejenega političnega življenja. Z ustavnimi svoboščinami in njih garancijo je ravno tako, kakor z demokracijo. Blazirani, hiperkritični državoslovci jih mešajo in ven¬ dar Urez njih ni javnega življenja. Spominjam se besed, ki mi jih je rekel že znan državo- slovec : “Zaman kritiziramo demokracijo,. na koncu koncev je ona vendar lepa stvar.” Kar velja za vsako zapadno državno, velja v poseb ni meri za Hrvaško, ki ima staro državno, pa mlado politično kulturo v zmislu demokracije. Ozdravljenje celotnega hrvaškega narodnega življenja je v mnogem odvisno od tega, ali po¬ stane osnova, o kateri smo sedaj govorili, u- stavni zakon ali ne. V ALBANIJI NE BO MIRU. Zographov, vodja epirskega gibanja, brzo- javlja, kakor poroča “Neue Freie Presse, ” sledeče: “Evropa pozna ves dejanski stan. Evropa ve, da živi kakih 150.000 kristjanov pod policijo in arnahijo muzlimanskih Alban¬ cev. V narodnem saniozatajevanju, da ne ško¬ dujejo Grški, so se Epirei podvrgli vsem za¬ htevam. Predno odgovarjam na klic svoje do¬ movine, pa sem hotel storiti še zadnji poskus s tem, da sem se obrnil do velesil. Poskus je bil brezuspešen. Sedaj so mirovna sredstva izčrpana in potrpežljivosti je konec. V zdrža¬ ti moramo proglašeno avtonomijo. Že je te¬ kla kri. Eden izmed naših je padel zadet od grških krogel, več drugih, med njimi tudi že¬ ne, se bori s smrtjo. To je prva posledica raz¬ sodbe in strašnega pritiska na,Grško.”— Ta izjava se naslanja na sledeči dogodek. V bliži¬ ni Tepelenija je prišlo do hudega boja med albanskimi četami in Grki. Boj je trajal cel dan. Končno so se morali Albanci umakniti z velikimi izgubami. Skoraj istočasno pa je pri¬ šlo pri Georgndsadesu do krvavega boja med grškimi četami in svetimi bataljoni. Sveti ba¬ taljoni so hoteli izprazniti neko zalogo orožja, grške čete pa so to preprečile. Na strani Epir- cev je -bilo 7 moških in 2 ženski ranjeni. Eden je že umrl. •— Zaradi dogodkov v Epiru in zlasti zaradi blokade pristanišča v Santi Kva- ranti je bila vložena v grški zbornici interpe¬ lacija. Zunanji minister dr. Streit je odgovo¬ ril, da je imela blokada namen preprečiti na¬ pade vstašev na tuje ladje, kar bi moglo ime¬ ti za posledico tujo intervencijo. Minister je predložil parlamentu tudi korespodeneo z Zo- graphosom, iz katere je razvidno, da so 'bile grške oblasti brez vednosti provizorične epir- ske vlade odstavljene. Grška vlada bo te obla¬ sti zopet imenovala. Pa ne samo v Epiru, tu¬ di drugod po Albaniji se pripravljajo resni dogodki. Iz Belgrada prihajajo vesti, da se zbirajo Arnavti v velikem številu ob srbski meji pri Debru. Enako gibanje je opažati tudi ob grški meji. Vsak poskus -teh čet prekoračiti mejo, bodo Siibi in Grki energično zavrnili, Srbsko zunanje ministrstvo tudi še izjavlja, da se bo srbska vlada v bodoče v vseh zadevah, ki s ■ ti eala direktno na vlado albanskega kneza, ki je odgovorna za vse dogodke. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, AVis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na 'roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava iu dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, -cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr¬ žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseli ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na, A. MANTEL, Wausaukee, Wis. Minnesota School LAND SALES MAT and JUNE, 1914 Great Opporiunities to Secure Homes At the following times and places I will hold sales of School and Other State Lands Acres Mav 27, 1 p. m., Hallock, Kittson Co. - - 6,CQ0 May 28, 10 a. m., Warren, Marshall Co. - 10,000 May 29, 11 a. m., Bagley, Clearwater Co. - 9,500 June 1, 10 a. m., Mahnomen, Mahnomen Co. 800 June 2, 10 a. m., Detroit, Becker Co.- - - 13,000 June 3, 10 a.m., Wadena, Wadena Co. - - 3,500 June 4, 10 a. m., Brainerd, Crow Wing Co. 12,000 June 5, 10 a. m., islk River, Sherburne Co. 1,600 June 5, 3 p. m., Anoka, Anoka Co. - - •- 1,000 ^June 8, 10 a. m., InternationalFaDs.KooukichiiigCo. 25,000 *June 10, 10 a. m.. Bemidji, Beltrami Co. - 10,000 June J.1, 10 a. m., ParkRapids, HubbardCo. 20,000 *June 12, 10 a. m., Walker, Cass Co. - - - 30.00C *June 15, 10 a. m., Grand Rapids, Itasca Co. 40,000 *June 17, 10 a. m., Duluth, St. Louis Co. - 40,000 June 18, 10 a. m., Carlton, Carlton Co. - 6,000 *June 19, 10 a. m., Aitkin, Aitkin Co. ~ - - 20,000 June 20, 9 a. m., Two Harbors, Lake Co. - 10,000 *June 22, 2 p. m., Roseau, Roseau Co. • - 25,000 June 24, 10 a. m., Elbow Lake, Grant Co. 80 June 25, 1 p. m., Pine City, Pine Co. - “ 960 *Monthly Sales are held in these counties from March to November, on dates fixed by law. TERMS OF ŠALE; These lands will be sold at public auction to N the highest bidder: Fifteen per cent of the purchase priče must be paid at the time of šale. The balance may run 40 ycars at 4 per cent annual interest if desired. The titlc to ali state land is perfect. Not more than 320 acres can be sold. to one purchaser. Agents acting for purchasers must furnish afhdavit of authority. Appraisers’ reports, showing quality and kind of soil, are on file in this Office. Map shov/ing location of lands offered, also list of legal deseriptions may be obtained from this office free of charge. SAMUEL G. IVERSON STATE AUDITOR ST. PAUL, M INN. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1». Frank Brand —: TRGOVEC :— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. American Exchange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3% obresti od vlog. tttarea DR. RICHTER. S Pain ~ Expe||, Prežene bolečine rev mat - kostnice, mišični revm a tj Zn gijo ali trganje po čelj Ust J m ' bolečine in trdosti v členih'-' ^ Izvrstno zdravilo, če se kak 9 ’ ne, za hromost ter odr ' ^ ne, za nromost ter odr Ozdravi glavobol i n , 4-5 kapljic v k„ atc ^ vrstno sredstvo sa grgr.aj,"* vnetja grla. J T sljj, t ,*w. ^ Če se užije (4 kaplje v I Ofi # 1 de) je izvrstno zoper krč nepreba Vij isti. Pristni expeller pride v kakor ga kaže slika z avo& I PAZITE NA PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v i ekar> ti ^' 1 iin# e 1 .r, peter -malico; F. Ad. RichterTfi ..ASHINGT0N NEW Y0RK. ■'V: 74-80 WASHINGT0N 8% MVVJ Vrvni/ •’ .Je& ll< . sh -kozo 1 idrkri'to> da s* ti o e it se ,elito, F prevn P ' niim hrbet Izloei ti stegnu in korenit lU ( 8 l Ji im 535, Hrbet ali st' v kva: . pripravi kvašo, 1 (.11525.) in det j« očejen hrbet Hi pteca ra pečen, lo.kvašo in smetai t 9 uri m’ 000 . i m—m —©—©—®—@-®- m l © I © PIRUHE © I © i © pošiljajo naši ro¬ jaki radi svojim sorodnikom, P r '' jateljem ali znan ’ • * v p y cem v staro domovino in to seveda najrajs GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE m NAJCENEJE preskrbi FRANK 82 CortSandt St., : i* tis kale Mn s iv M prsim od s sil kakor telečji] napolni s sledečin prav i 1 ^ ®e, prime 1 jaki namoi j* drobno seseklj ** že K popi ? a 'malo'kisi,. ‘>To doib V Tini n'aso, j,. C da #žll ®onovi n 537 Zarebr d pos a ier k.,. ” 0l uoči New , «V V' ali l33 Y©rk. 5.1' N © I © I © © I © PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0- Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš r °f najboljše postreže? Si p T Nelo T : 0 t; -©—©—©—©—©—©—©- FIRST NATIONAL Chisholm - - Minn. v v V ite V J'4 V H ^ ? 'VNo ■CS.:, v a v a v a a a T a v a a 3 ia v Kapital $25.000. Preostanek $29-^^ Osebna odgovornost $ 5 , 000 .000- Obrestuje denar po 3 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja de na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovence 1111 Pridite in se prepricajt e ’ H i k i "k K « m 1 NJ : »U. „7% . Hjr. > qo. marca 1914. NARODNI vestnik << 0*1 ' ieiS '»•J, Za naše gospodinje. °°i i„ KUHINJA (Dalje.) H k ’ -'•Ol od srne z zeljem. s slanino pretkani hrbet s kvašo (glej št. 525), a Wj( 33. M es0 popari egu nii jo zopet ter IM : v ,„ ražnju ali v pon li stegI1 ° hrbet nasoli. Po : ntov SUU “E. e» ^ViS—k, deni v ponev L - 0 irh rezin, zrezano 'čefbulo, T^in limone brez zrn, 2 diše- klinčka, peteršilja, zelene m ■orenja in položi na to hrbet. Ko zarumeni, ga zalij s pol kožar- INESOTfl 'nsttion Actl tov vina žlico kisa in 2 kozarco- : viuhe’ pokrij ga z reno ter ga * l8 -i tako do mehkosti. Potem ga *Tii s' precejeno omako, v katero k0 zrežeš kake tri gomoljke in obloži z zeljem, ki ga pripravi ia sledeči način. Namaži kozo s surovim maslom, #s reži vanjo drobno slanine in de- ua to lepo, na par delov zreza¬ no zelnato glavo. Prideni še dva kosca sladkorja, malo juhe m soli. To duši pokrito, a večkrat preme- da se ti ne prižge. Ko je ze¬ lje že mehko, prilij pol kozarca ' ina, prevri ga še enkrat ter oblo¬ žil'njim hrbet od srne. 534. Marinirano stegno od srne. Izloči stegnu od srne kosti odr¬ gni in obloži ga prav tako z diša¬ vami in koreninami, kakor zajčji hrbet (gl. št. 524.); potem ga na¬ soli in pretakni s slanino, a peci ga dalje časa kot zajca. 535. Hrbet ali stegno od srne v kvaši. Pripravi kvašo, 'kakor za zajca (gl. št. 525.) in deni vanjo ves od kožic očejen hrbet od srne, Stegno i pleča Pri pečenju polivaj z ju¬ ho, kvašo in smetano; peči ga mo¬ raš 2 uri. 536. Nadevana prša od srne. Loči pnsim od srne meso od ko¬ sti, kakor telečjim prsim ter .jih napolni s sledečim nadevom: Sesekljaj prav drobno nekaj me sa od srne, primešaj mu odrgnje¬ no, v juhi namočeno žemljo, ma¬ lo drobno sesekljane Slanine, stol cene čebule, popra, soli, 2 rume¬ njaka, malo kisle smetane in par /s—g-dM’ f;. T ' na ' ^ dobro premešaj, na¬ tlači nadev v pripravljena, naso- Pena prša, katera polivaj pri pe- cen i u s kvašo, juho in kislo sme¬ tano. Mesto da bi jih polivala s 'ašo, jih lahko tudi pokapaš par "at z limonovim sokom. 537. Zarebrnice od srne. Pripravi posamezne zarebrnice "ne kakor telečje, nasoli jih •! r s P eei ,ia surovem maslu. -Daj * k° oma ko na mizo. nL 1 ^ om °či nasoljene zarebr- T ( .!'. otopljeno surovo maslo, po- * T* 1 v kruhovih drobtinah št IL s P® e '- Pripravi tudi omako ■ ali 433. ter jo daj k za're- »rnieatn, 538 . Mlado od srne. ''labš e dele od srne pripravi ta- iti rt° oti »• v K ’ Kot sekanico, ali tako-le. lih v 'i' 1 meS0 od srne ^ treh de- kisa-°t 6 m en . emu delu vinskega listič’ ,! m t U •' Pndeni tudi lovorjev čebuli ; d erine du šice, korenja god in „ n f Ver;ia ’ P ar brinjevih ja- i tL“ , K » * :ov žila jetra pa zarumeni še drobnp sesekljane čebule, s katero posi¬ paj jetra ter jih nesi na mizo. Na lovski način. Nareži v po¬ nev prekajene slanine in čebule; ko se čebula zarumeni, prideni na listke Zrezana jetra, praži jih nekaj časa, potem jih pa zalij s 'krvjo od srne, katero prestrezi ter jo zmešaj s kisom. Pusti jih zavreti, potem jih deni na ‘kro¬ žnik, posipaj s soljo in poprom ter jih daj s praženim krompir¬ jem na mizo. Poleg tega jetra od srne, kakor tudi od divje koze jelena lahko ocvreš, ali jih pripraviš sploh na vse one načine, kakor telečja jetra. 540. Možgani od srne. Operi dobro možgane, potegni (ko¬ žico z njih ter jih pretlači skozi sito. Razbeli -surovega masla, za¬ rumeni na -njem sesekljanega pe¬ teršilja. in kruhovih drobtin, pri¬ deni potem možgane, soli in popra praži jih nekaj časa ter jih daj z zakrknjenimi jajci in ocvrtimi žemel.jnimi rezinami na mizo. tuli koristna, ker snaga je temelj zdravja, nesnaga pa temelj bole¬ zni. Začnite toraj z -delom, rojaki in 'rojakinje, da ne bo okoli vaših hiš gnojišče ampak raj. NERODNOST. pošiljaj 0 jaki radi f< gor jatelje* 1 -veda M 0 po meso govato ,, ttano ’ ga zreži na podol- deni ' dh v rumeno "‘alkami ’ ^ ga Zali 3 s P ar halo v kateri se i e ;tu ' tiialo hi i ° d Srne ‘ D r ‘deni tudi iupW m , IS ° sme t a ne, limonovih o- ll °čeŠ ii- e . koli ' ko ka P a 'r. — Ako »- metl er no omako zanimen. Narediš sladkorja, preden »lasti ha n a ) A - ,r , e h" a l :i i e - Ob robu krožni ’ j 7 1 lmonov e krhlje ali kako K maslenega testa. 539 > Jetra od srne. Stegni s 'dih svežih jeter kožice 1 d*' •^azboi; re ^ na ^ em debele rezine / E'7*bel 113 »iem SU1 ' 0vga masla, zarumeni Prhdeui Dekoliko narezane čebule, nekai »J 5016111 3 e tra, katera praži bežnih lnUt> . d>otem jih deni na Soljo ter ■ P l 0Slpa -i s potrebno sirovem P 1 P° stav i na gorko. Na 1T1 aslu, na katerem si pra- SPOMLADNO DELO OKOLI HIŠ. Sedaj je zadnji čas za tople gre¬ de, ker čez -par tednov pričeti bo treba napravljati vrte. Kdor hoče imeti rano solato, redkvice, zelje naj napravi sedaj tople grede, da bo imel začetkom maja rastline za presaditev na vrt. Tople grede je treba napolniti z najboljšo zrahljano zemljo. Zem¬ lja je nametati na stlačeni konj¬ ski gnoj, ki bo dajal iz sebe gno¬ jilo in toploto. Greda je napravi¬ ti v leseni okvir in je pokriti s ste¬ klom. Steklo zbira tople solnčne žarke in jih prevaja v zemljo, Na- obratno pa brani rastline pred mrzlimi spomladmmi vetrovi. Kdor nima tople grede na,p vse- je solatino seme v kuhinji, da do¬ bi rastline za presejanje in tako zgodno solato za na mizo. .Vrt naj se pognoji, če se že to ni prdj storilo. Raztresti je po njem gnoj, ki ho vlezel v zemljo s snegom in dežjem. Ostanek je pa pograbiti z vrta predno se začne štihati in vrejevati. Grah, solata redkvica in druge rastline kate¬ rim ne škoduje vsak mrazek naj se vsejejo na vrt kakor hitro bo mraz iz zemlje. Slovenke so izvrstne vrtnarice in gojiteljice cvetk in rož. Cvetke okoli hiše napravijo prijetni upliv na domačina in tujca. Gospodinje in dekleta olepšajte okolico va¬ ših hiš s cvetnimi nasadi. Koncem aprila se zamorejo razne cvetke vse ja ti na prostem. Katera pa ho¬ če imeti rane cvetlice vseje naj že sedaj v zabojčke v- kuhinji seme in presadi naj meseca maja ali junija cvetke na prosto. Sledeče seme napravi lepe cvetlice: Sweet Alyssum, Aster, Bachelov But- tons, Balsam, Calendula, Callop- sis, Candituft, Coxcomb, Cosnios, Gaillardia, Four O ’Clock, Kochia ; L obeli a, Marigold, Mignonette, Nasturtium, Pansy, Petunia, Plox, Poppy, Portulacca, Salpi- glossis, Scabiosa, Stocks, S\veet Pea, Verbena, Zinia. Gospodinje in matere, vzemite pa pri vsem delu svoje hčerke se¬ boj na vrt, da se tudi one privadi¬ jo Vrtnarstva in gojenja cvetlic, ker to je lepa ženska znanost. Vi možje in fantje pa primite za lopato, motiko in grablje. Sedaj se sneg topi, in čim manj snega temveč smeti in odpadkov se vidi okoli hiše. Pognojite vrtove in o- snažite dvorišča okoli hiše. Velika noč je tu, in tako se bliža tudi čas suažen.ja in čas štihanja po vrtih. Napravite z -ženo v prisotnosti otrok načrt kakošen bo vrt. Raz delite grede na papirju iu razde lite tako, da bo najbolj prav in najprijetnejše za oko. Skušajte, da bodo Vrtovi in cvetni nasadi najlepši okoli slovenskih hiš. Odpadki in gnoj se je zbiral o- koli hiš vso zimo. Sneg je to po krival, dosihmal, a sedaj je treba, ,,ja se vzame v roke orodje, in se pospravi okoli hiš, potreba je, da se napravijo prvi koraki za vrt ir za cvetlične nasade. Snaga je vsa kemu ljuba, in ne le ljuba, ampak “ Kar pusti, vidim, da si prerie- rodna, bom že sama naredila,” pravijo neštetokrat matere svo¬ jim hčerkam. In tako dekleta res same začno verjeti na svojo ne¬ rodnost,- postanejo lene. Pametna mati ne bo nikdar o- pravljalal dela, katero lahko zgo- tovi dorasla hčerka sama. Četudi ni krepka prvič ali tudi v drugič najlepše vstavljena, četudi kruh ni prvič najboljši, če je tudi peč prehudo zakurjena, vendar zato še ne sme prevzeti dela sama. • Vaja privede človeka do popol¬ nosti in tudi mati se je morala en¬ krat učiti in vaditi. Dekletom je vedno treba dajati priložnosti, treba je, vzbuditi in poskušati moči in sposobnosti, ki so jih sprejele od narave. Kaj pomaga pridna roka mate¬ re, če ni razumela navajati in pri¬ vesti hčerke v praktično delavno življenje. Micka Francka ne po¬ staneta nikdar v domači hiši sa¬ mostojni ; do samostojnosti jih pri vedo šele bridke izkušnje v šoli življenja. Sedanji čas rabi samostojne ljudi, ki, privajeni resnemu delu, lahko prevzamejo boj za vsakda¬ nji kruli. Kdor je privajen v mladosti pre magati male ovire, se ne ustraši v življenju tudi večjih zaprek. Blagor otroku, ki ga je razum¬ na mati že v mladosti privadila na samostojno izvrševanje dela. Koliko manj neodločnih značajev bi našli med ženskami, ko bi bile matere bolj razumne v vzgoji svo¬ jih hčerk. 12. meseci je drgnil čevelj s krta¬ čo. S 15. meseci je prinesel očetu na povelje čevlje. Z 8. meseci je prešel, če sem ga klicala. Z 10. meseci je razumel: Daj sem! S 15. meseci je poiskal na vprašanje uro, mačko, sladkor in izvrševal sledeča povelja: Te¬ lovadi ! Pleši! Spravi v stran! Poj¬ di “štupo ramo’! Poznal je vse domačine po imenih, hišna orodja, dele trupa. S 6. meseci je izgovarjal “mam”, z 10. meseci “baba”, z 11. teta”, z 12. “papa”, z 15. “t-utl” (cuker). Berta. No, Nace, leje si pa bil? X, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jaz vedno tja zaha¬ jam, ker tam sem vedno najboljše po¬ strežen s svežo pivo in linijskimi smod- kami. Za obilen poset se priporoča Anton Babič HOTEL VANDLING, PA. Jaka pride iz gostilne pozno po¬ noči domov. Njegova boljša polo¬ vica še spi. Jaka hitro stopi k oma¬ ri, vzame dežnik, ga razpne, stopi na sredo sobe in samozavestno u- da'ri z nogo, da se žena zbudi. “Za Kriščevo voljo, Jaka, kaj pa počenjaš? Ali si znorel .” “Ha, ha, ha! Kaj še? Nevihte čakam, kdaj se bo razlila po meni, Župnik gostilničarju, ki ima go¬ stilno zraven cerkve: Vi pa vašo gostilno med mašo zaprite in ne prodajajte pijače v tem času! Gostilničar: Vi, g. župnik, ta¬ krat darovanje oznanite, kadar je dosti ljudi v cerkvi; jaz imam pa gostilno odprto, kadar so ljudje notri! * * # — Ti in tvoja žena se hočeta ločiti ? — Preložila sva to v za prihodnji mesec; zdaj v predpustnem času se itak nikoli ne vidiva. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Ca DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse ena&a. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. PREMOfi IN DRVA dobite pri NELSON & LINDGREN Coal, Wood and Heavy Teaming EVELETH, MINN. Dober premog, poštena mera in vaga. Prinas dobite tudi voznika. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilaclja žganja, 16205 St. Clair Avenue, Collitmood Sta. CLEVELAND. OHIO. POZOR? PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, Minn. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range, j Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. KAKO SE JE RAZVIJAL MOJ SINČEK, DOKLER NI SHODIL. Najsrečnejše smo matere, če vi¬ dimo, da se naši otroci dobro raz¬ vijajo. Otrokov napredek odmeva v našem srcu in vzbuja zadovolj¬ nost. i)a nam srečni čas, katerega uživamo v družbi s svojo dec-o, ne izgine iz spomina, je dobro, da si napišemo, kadar nas je kaj razve selilo. Tudi jaz sem si napravi a tak zapisnik in upam, da bo zani¬ mal kolikor toliko slovenske ma¬ tere, ki skrbno opazujejo svojega otroka, ker bodo lahko primerja¬ le. Telesne sile. Glavico pokonci dr žati se je učil moj otrok 4 mesece, sedeti se je naučil s 6. meseci. Od 7. meseca dalje se je plazil. Če se je naslanjal z obema rokama, je stal in hodil od 9. meseca dalje; če se je držal le z eno roko, pa od 1< meseca dalje. Brez vsake opore je stal in hodil prvič, ko je bil leto dni star. Vendar se je še 2 meseca rajši plazil. Od konca 15. meseca je samo hodil “po dveh.’ Čutila. Vid. Prehudo svetlobo .je oko začutilo 1. dan. Z očmi je sle¬ dil od 10. dne dalje (začetkoma komaj znatno) ; tujca je ločil od domačina v 6-. mesecu. Sluh. Naj- brže je slišal že prve dni. Premoč¬ nega zvoka se je vstrašil v 2. me¬ secu. Z 8. meseci se je priplazil k meni, ko sem ga poklicala; vi' mesecu se je takoj ozrl v ono stran odkoder je prišel glas, uro je ne¬ sel k ušesu z 11. meseci. Vonj. Di¬ šečo stvar je nesel pod nos v sta¬ rosti 12. mesecev. Čut. Z usteca- mi je čutil takoj, z roko se je tu¬ di oklenil takoj, sam je za igračo prijel v 5. mesecu. S 6. meseci ;,e zajokal, če je čutil, da sem mu vze la kaj iz rok. 10 mesecev star mi je na zahtevo igračo prostovoljno dal iz 'rok. Okus. Z 8. meseci se j; branil piti iz steklenice, preje o- kusa .nisem preskušala, ker sem ctroka f s svojini mlekom hranila. Čustva. Veselje v 2. mesecu, ker se je nasmehnil. Veselje z igrača¬ mi ali drugimi predmeti v 8. me¬ secu. Jeza v 6. mesecu. S rali pred tujci s 7. meseci. gra in cb j .o, \ prvih mesecih se .K' ! e igri: z roka ni in nogami v zraku. V 6. mesecu je deval igračo iz roke v roko. V 9. mesecu je raz¬ bijal s kladivom in deval svinčnik v luknjice. Z 11. meseci je odpi¬ ral in zapiral vrata. Z 12. meseci je postavil kegelj in deval po celo uro igrače v lonec in iz lonca. 14. mesecev star, je iskal zgubljeno igračo. 15. mesecev star, je plesal. Z 11. meseci se je skušal česati. Z Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice, smodke, cigarete m tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWING MACHINE SEPPLY STORE OTTO J. MAYERLE. Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V eslnik’ $25.00 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO. Lote v Gary, Minn. k.iei' gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarno za $25,000,000, in cementno tovarno za $2,000,000, so danes najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Steel Plant Investment Co. c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. MINN. I Svoji k svojini! | a Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim a gospodinjam iz mesta Biwa.bik in okolice svojo lepo ure- a jeno in bogato založeno a ® grocerlfsko trgovino. I a a a a a a a a V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- hn daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo a Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- a jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! S a a a a BIWABIK, MINN. Telefon 63. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Za mnogobrojen poset in naklonjenost se uljudno priporočat fVS A T H. V I D A S, slovenska trnovimi 610-611 Alworth Bldg. DULUTH, MINN. Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE VERMILLION SCMMER I-IOME CO. na zemljišču, znano pod imenom VERMILLION GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VERMILLION? Ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrobnosti, predno se cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te nove naselbine. LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPANY 610-611 Alworth Building, -:- Duluth, Minn. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO¬ ČI JALNIH NIČEL. Hapesdaj Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VID AS, Box 107, Biwabik, Minnesota. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na¬ znanjam, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. — zervni zaklad hranilnice 1,330.000 kron. obrestuje po 4*12% brez odbitka. == a vloge jamči rezervni zaklad hranilnice iu mestna oeina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z ,n davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska Za vso Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vem pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “špar kašo” Nam na takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. 6 30. narodni ma're a f Dopisi. Kitzville Minn. Nisem še naročnik N. V., ampak le Čitatelj vsake št. zaporedoma. Strinjam se jako s podučljivimi članki. Vzrok, da nisem naročnik je slabo delavsko razmerje ko se razmere Zboljšajo pristopim tudi jaz pod vaš prapor. Upam da ne boste ta dopis poslali v globočino koša neznanosti. Čaikal sem že dva tedna, da bo¬ de kedo omenil v N. V. zavoljo volitve naše naselbine. Pred voli- tvijo sem čital jedrnat članek v prid kandidatov, naših rojakov; a sedaj po volitvi nihče ne poroča rezultata volitve. Zakaj ne? Ali naj nas bode sram, ker so prodrli na celem tiketu sami Slovenci? Tega ne; ampak sram nas mora bi ti da imamo med nami Judeže. Na primer kot rojak signor N. N., kateri se je pred volitvijo nav duševal za napredek narodnja¬ kov, v resnici je bil pa le špijon za uničiti domači “ticket’ (Home ticket), kateri je nosil le imena Slovencev. Cenjeni urednik, skoraj never¬ jetno, ampak v resnici se je zgodi¬ lo. Imeli srno dve stranki; “Ho¬ me ticket” sestavljen iz rojakov, in “Progressive ticket” sestavljen iz Italijanov in nekaj krmežlav- eev našega naroda. Zgoraj imeno¬ vani N. 'N., bil je na obeh straneh za kandidata. Ker je pa to proti postavi se je 5 minut pred voli¬ tvijo moral odpovedati eni stranki Kot navdušeni rojak stranke na¬ še dezertiral je v šotor Italijanov. Ta ga pihne! Ali ne? Najimenit¬ nejše pa je 'bilo ko sem ga jaz kot “Election clerk” prašal ikaj da misli storiti; namreč na katero stranko misli kandidirati. On pa z bledim obrazom s sramožljivo- stjo in povešeno glavo odgovori: “Bom držal z Italijani”. V tre nutiku se je spozabil, da je Slove¬ nec. Morda ga je italijanski “hot drink” “panalP. Potem mu ni zamiriti Seveda ga bomo imeli v spominu do prihodne volitve in še več časa potem. Čital sem tudi vašo poročalo gle¬ de novo izvoljenih kandidatov v katerem je pomota, namreč izvo¬ ljeni so bili edino rojaki. Za “ma¬ jorja” Matt. Koche var, “recor- der” Andrw Hren, “trustee” Frank Nosan, John Oberster, in Louis Zbačnik, za “tresure'r” Juri Medoš, “Justice of peace” Mike Frankovič, constable An- dreiv Malile, in assesor Louis Ma¬ rolt. Tako zakličem jim trikratni Živijo! Žal mi je za Chisholm, ker smo sosedje, da niso več rojakov spra¬ vili v Občinske urade kot enega. Rojaki dobili so vse kakor častno število glasov, a pričakujemo za drugo volitev več uspeha. Zahvaliti se moram tudi Chis- holmskemu špasoglavemu za pro¬ dajo water tanka, katerega še ne rabimo za sedaj. Ampak svetoval bi, da si Water tank obdržijo in se v njem pošteno operejo, poseb¬ no isti, ki niso volili rojakov. Henry Delles zavaruje za slučaj bolezni in smr¬ ti. To je velika pomoč; pa se še dobijo nekateri, ki ne spadajo v nobeno društvo. Kličem vam 'roja¬ ki, da stopite pod okrilje S. N. P. J., dokler je še čas, kajti nesreča nikoli ne praznuje in po toči je zvoniti prepozno. Rojaki in roja¬ kinje, ki še niste člani S. N. P. J. pridružite se ji. Naše društvo zbo¬ ruje vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Peter Falletija. Pozdrav vsem čitateljem in či- tateljcam Narodnega Vestnika, li¬ stu pa še kar največ novih naroč¬ nikov in predplačnikov, da bi bil že skoraj dnevnik. Fr. Goličnik. Grafton, Wis. Preselila se je iz naše naselbine priljubljena družina Fr. Remic- ova na Sublet, Wyo. Želimo ji o- bilo sreče in blagostanja v omen¬ jeni deželi. Alois Krolnilt se je vendar en¬ krat spomnil in spoznal, da ne mo¬ re dalje časa vstrajati pri svojem vedenju, ker so mu bili vedno za¬ vedni mladeniči za petami. Poro¬ čam tudi, da je rojak Gregor,Gra- bner, priljubljeni mladenič, vzel poročno dovoljenje. Za nevesto, o- ziroma za svojo boljšo polovico je izbral narodno mladenko, rojakin¬ jo Liziko Fužir. Obilo sreče želi¬ mo mlademu parčku! Rojak Gra- bner je doma iz Dobrovja pri Vran skem, gospodična Fužir pa od sv. Frančiška v Savinjski dolini. Ne smem tudi pozabiti, da omenim gospo štorkljo, ki se je 'tukaj mi¬ mogrede oglasila ter pustila obče- znani družini Fr. Zakrajšek-ovi krepkega sinčka. Tudi vrlo dru¬ žino Grabner-jevo ravno tako. Če¬ stitamo ! Poročevalec. Aurora, Minn. Priobčite te moje vrstice v N. so se že oglasili nasprotniki delav¬ cev, češ, saj ne bodo mogli dobiti varščine itd. Čujte in strmite, naš sodrug, Charles Jerič, ki je izvo¬ ljen za blagajnika, pošten in zna¬ čajen mož, ki ima svojo hišo in lo¬ to v vrednosti $1,500, ki s trdim ddlom služi sebi in družini vsakda¬ nji kruli, ni za nič. A njegov pred¬ nik, ki je bil še mlečnozolb, živel na stroške svojega očeta, je bil “ali riglit”. Mi bomo dobili bond «a izvoljene socijaliste, makari se nebo vtrga na nas. Delavcem širom Amerike pa pri¬ poročam, organizirajte se politično in strokovno in dajte svoje glasove za delavce. Tudi tukaj naj velja geslo “svoji k svojim”. Delavci na jugu in severu, na vzhodu in za¬ padli, podajmo si 'roke in vladali bomo čez republiko. Pozdrav čitateljem N. V. Slovenski socijalist. Ely, Minn. tega je bil napaden. Ako bi on ve¬ stno vsaki dan čital časnik in se izobraževal, ter če bi ne bil med malopridneži, kakor naziva nas, bi tudi ne bil napaden. Toraj naj mu bode povedano, pometa naj poprej pred seboj, potem šele pred nami, drugače pridemo na dan s polno zadevo. Vse vedni mladenič. Panama, Ul. Cenjeni urednik Narodnega Ve¬ stnika: Tudi jaz se bom oglasil v našem priljubljenem listu N. V. in upam, da ne pride ta moj do¬ pis v dotiko z uredniškim košem. Tukaj v tej naši naselbini nas živi Slovencev 16 družin in 19 samcev. Vposleni smo vsi v pre- mogokopu, ki je last Shoal Creek Coal Co. Dela se še precej stalno zaslužek je pa odvisen od prosto¬ ra, kakoršnega kateri ima. Bliža se prvi april, s katerim nam pote¬ če premogarska pogodba. Kako se bo stvar zasukala, je težko pove¬ dati pred časom. Rojakom ne sve¬ tujem sem hoditi za delom, ker ga sploh ne dobi. Tukaj v 40 milj oddaljenem me¬ stu Alton, 111. se jepripetila eks¬ plozija dne 18. marca ob 6.30 mi¬ nut zvečer. Celo v naši naselbini se je streslo, kot bi bil potres. Eks¬ plodiralo je 18.000 funtov črnega smodnika in ne pozna se več, kje je stala prej smodnišnica. Vse je šlo v zrak. Vsmrčen je bil le ni čuvaj. Na društvenem polju smo tudi preskrbljeni. Imamo dve društvi; eno spada k S. N. P. J., drugo pa k S. S. R. Z. tako, da se lahko vsak V. Če vidite da ni kaj prav, pa po¬ šljite v cenžuru kranjskemu Ja¬ nezu, Žandarju Lukatu ter bivše¬ mu notarjevemu mazaču Švajgar- ju, da pomečejo ven kozle in kozli- če, da bo za nje vse O, K. Kakor po več naselbinah tako- smo imeli tudi na Aurori vaške in okrajne volitve.,Pri vaških vo¬ litvah so si stali nasproti dve mo¬ čni meščanski stranki. Na eni stra¬ ni so bile pomešane razne narod¬ nosti, med njimi tudi en Slovenec; na drugi so bili pa štirje Slovenci, na čelu njim občeznani izdelovalec cigar Avgust Tilman, kateri je pa za unijo z dušo in telesom. Napra¬ vili so v program osemurno delo. Ker smo videli socijalisti, da ima¬ jo slovenski kandidatje precej so- cijalizmu podoben program, in ker smo se zavedali gesla: Svoj k svo¬ jem !, nismo postavili slovenski so¬ cijalisti kandidata. To posebno, ker smo vedeli, da ne moremo pro¬ dreti, pač pa škodovati dobri stva¬ ri. Finski sodrugi, ki so pa bolje organizirani, in kateri do letos ni¬ so šli na volišče, so postavili pa kandidate za “trustee” in za bla¬ gajnika, katerim so oddali tudi svoje glasove. To je pa nekatere kroge tako razburilo, da mečejo ogenj in strelo na nas. Neki gotovi ljudje, ki vedo toliko o politiki in o razrednem boju kakor zajec o goslanju, brusijo sedaj njih kačji jezik nad nami, češ da smo vse mi krivi. Povedano naj bo enkrat za vselej, da mi slovenski socijalisti smo bili. popolnoma nevtralni pri vaških^volitvah ter simo simpatizi¬ rali za dobro stvar, namreč za u- vedbo osemurnega dela!, v kolikor nam pripuščajo naša pravila in principi. Zatorej pustite nas pri miru. Iščite pa krivce za slovenski poraz tam kjer so, in ne tam kjer jih ni. Zapomnite si pa, da tisti, ki sedaj najbolj kriči in meče ogenj in strelo na druge, je največ vzrok poraza Slovencev. Pregovor p'ra- vi, da volk sit in koza cela ne more biti; kakor tudi dvem gospodom se ne more služiti. Zatorej hinav¬ cem svetujem, da drže malo jezik m zobmi, kajti potrpežljivost kma¬ lu mine in Ibomo prisiljeni posta¬ viti tiste zdražbarje in hinavce v pravi luči v pogled slovenski jav¬ nosti. noc- Vse drugo lice je imel boj za o- kraj ali “toivnsliip” "VVhite. Na¬ sproti so si stale tri stranke. Samo ob sebi umevno tudi socialistična. Socijalisti smo prodrli še precej častno, kar je gotovo pripisovati zavednemu delavstvu, ki je volilo delavske kandidate in se ni dalo kupiti za “free show”. Delavci le tako naprej. Izvoljeni so štirje so¬ cijalisti, dva Finca in dva Sloven¬ ca. Komaj so pa volitve končale, Cenjeni urednik:— Prosim za malo prostora v na¬ šem delavskem listu, kateri si je, kakor ,se čuje, nakopal dva sovraž¬ nika tu na Ely, zato ker trga mre¬ žo raz oči delavstva. Pozvedeli borno delavci kako ta stvar stoji in ravnali se bomo tako, da bo prav za delavstvo in delavske prijatelje. Svoji k svojim bo načelo naše v bo¬ doče bolj kot je 'bilo dosihmal.,Mi slovenski delavci odobravamo pro¬ gram Narodnega Vestnika, in ke- 'dor je proti njemu, je proti nam. Vsakdo bi se moral zavedati, da list ne more' in tudi ne sme vstreči vsakomur, in kdor se spodtika nad vsako malenkost, vreden je obža¬ lovanja, da se ne izrazim za en - krat ostreje. Nek spoštovanja Vre¬ den delegat S. H. Z. nam je nam¬ reč pripovedoval stvari, katere bi si mi nikdar ne mislili, in ko pride čas bomo prišli ž njimi v javnost, če se stvar ne poravna. Slovenski delavci smo z našim listom in pri¬ čakujemo, da -so mu naklonjeni tudi drugi tukajšnji naselniki, če pričakujejo oni našo naklonje¬ nost. Mi rudarji ne želimo nikake brezpotrebne napetosti, a če potre ba bomo tudi mi šli v bo.]. Sme¬ šno je, če se nekateri čutijo tako hitro razžaljene, in stresajo jezo na list, kateri ni odgovoren za do¬ pise, ki nosijo podpis. Le malo več dostojnosti pa bo za vse bolj prav. Pa pustimo to 'za sedaj v upa¬ nju, da se stvar sprijazni. Na dnevnem redu imamo sedaj voli t've in zanimati se je treba za te. Borim bo huda za “suho” in “mo¬ kro”. Slovenci smo zrastli tako- rekoč pod trto, in menda ni med nami rojaka, ki se bo strinjal s pretiranimi temperenelarji. Vsa¬ ka stvar je škodljiva in tako je škodljivo preveč pijače kakor tu¬ di prehuda “suša”. Kaj pa je tam kjer so povsem brez pijače? Ali so tam nebesa? Ne; ampak prav¬ cat- pekel. Ali imajo naši bratje v premogovnikih v Kansas kaj 'boljše kot mi? Delati morajo rav¬ no tako kot mi, čeravno je drža¬ va Kansas suha. Tisto tihotapstvo s pijačo je mnogo slabeje kot pro¬ stost in svoboda. Slovenci pokažite se na volilni dan, da spoštujete svobodno mi¬ sel in svobodno življenje. To mi¬ šljenje ima nekaj Cousin jaekov; mislim da se 'Slovenski volilei ne strinjajo ž njim. Delavec, ki se muči pod zemljo ves dan, si pač sme privoščiti včasih vrček pive. Jankiji bodo složni na volilni dan; bodimo tem bolj složni mi, katerim pravi ta jelševa gospoda “ Ajistrians,’ in zapišimo na volil¬ ni dan z debelimi črkami “No” pri uprašanju -glede prohibicije. Treba je tudi, dase zjedinimo in pošljemo naše rojake v mestne urade. Kandidatov je premalo iz naše srede. Glasujmo za iste, ki kandidirajo, da dobimo Slovenci vsaj nekaj v roke. Slovenec na Ely -spravlja izpod 'zemlje miljone. Povsem pravilno bi bilo, da ima tudi besedo pri gospodarstvu z davki in drugimi stvarmi. Pozdrav vsem rojakom in roja¬ kinjam, Narodnega Vestnika pa 20,000 naročnikov. Dva rudarja. Mali oglasnik. CONRAD & HARD S°ISA IN ; KONCESIONIRANA MAZIBCA. Wau- keffan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, W' 5, plačuje od ' hranilnih vlog V Pošiljt ipU* ,ia denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAI ^ KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne > nt *Hi> Hi s e .>»! ih,- |kSl7 M, w'a/-'-. KS A NARODNI vestnik marca Mo % !tla i vej ’• Mi )Vs od. ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) ^eeler, ki se je zdel na tej ladiji čisto domač, je bil Poroča 1 ne j gi 0( j kapitana, pa vendar še zmerom tako redko navdajale naše prijatelje med preoblačenjem prav raz¬ de 11 - . s ,- p^jgan mu je torej hitel razložiti nocojšnjo avent-uro in listne 0118 • nema jhno zadovoljstvo, da ga posluša Wheeler z za- I . 71 ] v jjj simpatijo. iaDJ enl j 0 hn S on je »stopil med tem k roku ladij e in se ozrl po vo- Spitan ^ približalo popolnoma; 'zasledovalci so bili jedva KlTorlkV od “Tiotorr. < i ddam ” je zamomljal, “lepo istorijo so napeli 'ti mokri gospo P ip zadrl nad mornarjem, ki je hotel potegniti lestvico pustite! ^ J c Bk 11 - t0 s t, a prilezla na krov dva policista in začela pripovedo- Kffla t ami nekaj turškega, 1 'kriče in mahaje z rokami. kaj hočeta!” je zarežal kapitan ter jima obrnil hrbet. 1 Ze ?? j e i Ve iel enemu izmed mornarjev, vi pravite, da znate iti 9 a Po 2a skat pri va^ a mo t| *a cikan 1 sveto N CO. Ned »vec, Tropi«! Bitters. Vsak ? dovati, mora p Ša tudi ne napi va pristna pl Horvvat-u, ki« jakega Briai*® di izdeluje p» ,! Highlife > 9 li one pij *** 8 en zaboj, l 2llt debelo. P*« 1914- u SVOBODO IN LJUBEZEN dedec z bakrenim nosom in rnUtnm ie bil -sicer poštena in umna glava, turško pa je go- iOVim tlitf ’ V n • _ I^JCI^,. „ 1,1 411. 4, rrllmnii. “vn Odgovorite capinoma. v Vrli Bullman, prileten in sirokoplec ■ tilnikom, .je bil sicer poštena in 1 F® • čudno; mešal je angleške,« turškimi končnicami, ki jih je f i° v -il mimogrede, in-njegov odgovor se je glasil približno takole: -“Falot-paša! Ma ! rš-in kesi-dži nazajler . .. ©dkoder-bej si pri-šel- Druga-če ti razbijerun glavoJdagh in zkd-njo plat-tepe!. .. • larin. Goddam-.baba, je angleška ladija, ti tepec trikrat zabiti- m: ki Krijj 1» In ker “falot-paša” ni -zapo-padel te posebne turščine, ga je pri- B Uman enostavno za vrat, ozrl se po kapitanu, ki je bil med tem Imil in vrgel nato ubogega zaptijo v -svrho boljšega umevanja brez islika v vodo; preplašeni tovariš mu je sledil po lestvici, preden , e dosegla roka zgovornega Bullmana. V tem se je vrnil kapitan Jolinoson. •■No, kako ste se pomenili?” je prašal jezikoznalca. ••Popolnoma zadovoljna, kapitan. Opr-oščenja prosita!” Priče tega dogodka so 'komaj zadrževali smeli; čolna pa sta res slala svojo” pot, ker so bili za-ptije uvideli, da, z Angleži ni mogoče oriti po turško. Kapitan je nato naročil groga v svojo kajuto in se napotil gle- ,t kaj je z “mokrimi gospodi”. Našel je vso šesterico v mornarskih lekali, ki niso bas slabo pristojale njihovim korenjaškim postavam, grog'je bil že nekoliko pozen, kajti Kazakov je bil privlekej kdo ve kod veliko steklenico ruma; tako zelo se mu je raznežila duša, ko izvedel, da so vsi rešenci njegovi slovanski 'bratje. Estorunelle, ki ga je silno zabavala povest o vzrokih njihovega ga pred turško policijo, 'je predstavil naše znance kapitanu in mu ivedal vso histerijo z obilnim humorjem in tako slikovitimi izrazi, 1 se je stari Johnson, ki je bil pozabil svojo strogost in osornost na -ovu, parkrat tolkel po kolenih. ' "Well, gospodje,” je dejal nazadjne, “vidim, da ste pošteni ički. ili mi boste — zaradi reda —- svoje papirje; jutri vi-di- 0 , kaj se da storiti za vas. Privežite si dušo s tem gorkimi grogom — ■■fcngega krepčila vam v tej pozni, ali bolje — zgodnji uri nimam več ponuditi. Moji prijatelji, ki so vam pomagali iz stiske, vam po vaze jo, kje si počijete. Poročnik Wheeler pa bo moral prevzeti s r , a se uredi zadeva. Eno vam lahko obljubim: dokler ste tu, ste ' lez sabi. Angleška ladija — to so angleška tla — godda-m, me do ta v jiva na vse večne čase! Lahko noč, gospodje!” S temi besedami jih je odslovil. Kazakov, Estournelle 'in W-heeler so 1 ji h spremili v kajuto poleg svoje lastne; v kratkem pomenku, preden so se razšli k počitku, se je izkazalo, da je Nikolaj Kazakov ruski žur-nalist, dopisnik velikega moskovskega lista, Roland Estournelle — inženir, ki se vrača prav¬ kar s Kavkaza, kjer je bil po nalogu neke velike francoske rudarske družbe, poročnik AVheeler pa častnik tmgleške mornarice, ki si je vzel dopust, ker mora popotovati po Tjirčiji zaradi neke važne zasebne re¬ či. .. “Veš kaj , Dušan?” je menil Ivan, ko so bili sami. “Kaj brate?” “Ti trije so čudni; ladija “Victorv” ni hotel — in vendar stanu¬ jejo ha njej. Rad bi samo vedel, kakšna je tista nihova zadeva ! “Težko, če ni podobna naši!” Ivan je zamišljeno zmajal -z glavo in zatisnil oči. X. Trojni sporazum. Ko so se naši prijatelji zbudili, je bilo solnce že -visoko nad Zla¬ tim rogom. Dušan .N<> sz** (Dalje.) Kedkokedaj je dobil v tej -samoti posete. In še ta 'je bil le AVadlia Ameri. Drugače je edino ječar pripovedoval bivšemu kalifu svoje sslaae šale, trudeč se, -da mu ugodi in da privabi na ve'dn.o bledo No lice vsaj za trenutek na-smehljaj zadovoljstva. Ko je zaškripala ključavnica, tedaj se 'je na Hešamoveln licu ved- . 10 P° kaz al izraz pol strahu, pol nad e. Strah, ali nliso prišli poslanci \ ^S° v oga usurpatorja, da ga na njegov ukaz zadavijo in ga tako za fečno vržejo v temo; a nada, če morda ne prihaja kdo k njemu, da, ga vobodi. Bedni kalif je padal vedno v dve pov-sem protivni misli. O do- .je bil vsaj nekoliko poučen. Povedal mu je ječar. Izvedel je * ^ sta i°_Abulbebrovo in 'za smrt zarotnikov. Vedel je m moč AVadhe [>t< r 'sled i 'hb a vedel je tudi to, da ga je njegov naslednik vrgel v ječo ■Prigovarjeinja, in da š“ -a se tudi sedaj, ko je zaprt, boji. /°pet zaškriplje ključavnica. MpV™ Hešam, ki je dosedaj se-del zguban v kotu, dvigne glavo in [j . k vr atom. Ko so se odprla, opazi pred seboj povsem tuj obraz, »nšč 6 - t0 zgrban starec, sivih las. Kako je prišel sem. Ali vrata ječe 'No tudi druge ljudi, razun onih d-veh, katere je videl dosedaj? vco si? — vpraša s slabim glasom, ij-ir t( ! m se mu F neznanec približal in odstranil -brado. ,.~7 ti si, Wadha el Ameri! — vzklikne kalif in njegovo lice 'edn. fa se ki •Jaz dobri moj gospodar. ^prinašaš vesele, vesti. Zakaj si se tako preoblekel ■ reče ‘ka- iaser-na U , s P reme:il iI izraz svojega obraza. Že je izginil orni kratek, in mesto njega se je pojavila skrb. — Ali poimenja tvoja >ni, k; \ e ' s ti? Ali si se spremenil zato v berača, da te ne spoznajo sbež ejo po življenju? Ali morda nisi docela strmoglavljen? ' r tvoii 6 ;]e . nasil nik odstavil. Povej, govori, težko čakam odgovora. mo i a usoda. Ako si propadel ti, propadel sem tudi 0 in zato trepetam in se bojim, ko po-fnislim da si v nevar- • , lrez Porn° bri mo;i g os PO'dar, svetli kalif, ne boj se. Tvoja bojazen je t>Vr ažnit a ^f’ men i se ni ničesar dogodilo. Uganil -si sicer, da imam »na vpfv 1 strežejo po življenju, in kdo jih nima? Posebno kdor s Jopnji? Gorje mi, ako ne bom imel več sovražnikov. Te- robu. Ali za Sedaj še je Wa-dha ^ v jt—o* * mi. Mele s^Tnujejo ukazi,"še je ha-džibo- nih ker mi^boS ti mesto sina. — Se-m — reče kalif ‘in dvigne glavo. — Ali čas hiti urno in zgi- nja, a jaz v tej ječi točim solze. Ne vem kaj še me naj spominja, da sam kalif? Oni profeleti nasilnik, ki me je 'vrgel s prestola, sedi na svilenih preprogah in uživa vse slasti življenja. A jaz? gle-dam za- teminele stene in plakam. Prokleto življenje je to in proklet naj bo oni, ki me je -vrgel s prestola mojih očetov! In ako pride čas, 'da stopim zo¬ pet na pre-stol mojih pradedov, potem vedi, da bom srečen, ker bom živel v mogočnosti in udobnosti. Moja telesna moč je strta, moje srce -slabo, odkar me objema zidovje ječe, moje misli so prenehale misliti na dekliške grudi. Ne! Ne maratm več Ai-še, ne -maram harema, ne de¬ narja, ne uživanja. Edini moj užitek bo, ako bom mogel biti izvršitelj pravičnega in strašnega sod-nika in postati njegov in svoj maščevalec. Slišiš li, osvetabo moje življenje, os-veta-moja naslada. Te besede je govoril Ilešan naglo in njegova fantazija se je raapa- Ijevala čimdalje bolj. Kakor da gleda že pred seboj žrtve svoje osvete. In kakor da se naslanja ob zadnjih drhtljajih njihovih teles. Njegove oči so jele plameneti z mrzličnim sijajem. ■Wadha el Ameri ga še ni videl takšnega in zdelo se mu je, kot da je zapazil na njegovem licu nekaj blaznega. — Umiri se, gospodar! Oni, ki sodi, on ve, kaj mu je storiti. Ako je odločil predati v tvoje roke žezlo pravice, v kar jaz verujem, dal ti bo moči, da tudi izvršiš to, kar je zate dodočil. — Oh, ubijem 'ga, s temi svojimi rokami ga zadavim —- je vpil besno kalif Hešam. — Ubijem zlotvora in prej se ne umirim, dokler ne vidim njegovih mrtvih, osteklenih oči... — Pomiri se, gospodar! Imel boš dovolj časa misliti na osveto, ko stopiš zopet na prestol. Sedaj še nisi -brez nevarnosti. Pazi kaj govoriš, zakaj zidovi ječe imajo tu-di ušesa. Ako te je tudi dosedaj sedanji ka lif poštedil, in ako ti je -po mojem nagovarjajnju, in ako t lif poštedil, in ako ti je po mojem nagovarjanju pustil življenje, ne pozabi, da te je že enkrat mislil predati smrti. — Nisem pozabil — odvrne za nekaj časa nato Hešam, na katere¬ ga so 'besede Wadha el Ameri ja delovale kot -hladen vodeni curek. — Tvoje besede so me, reče rezko a mirneje, spomnile na to, kar sem se daj, a jaz sem se zaglobil v bodočnost, kakšna bi naj bila in kakšna morda ne bo nikoli. Da, imaš prav, kalif Hešam še je vedno v ječi, kateri-mu morda zgnijejo kosti, nepoznane, brez sijaja, brez pogrebnih molitev, kajti, 'kalif Hešam že leži v grobnici. Mar -ne! Ali povej mi, kdaj me rešiš iz te bede? Ako je volja Alahova, potem upam kmalu. O, kako ti bom hvaležen, moj sin-ko. V tebi vidim poslanika božjega. r l i si moj največji dobrotnik, ker si -me rešil gotove smrti. Da ni bilo tebe, bi krivi kalif Hešam ne ležal v grobu, nego bi bil jaz v resnici um'rl. Ti me bo-š tudi sedaj, to trdno- verujem, izvlekel iz tega živega groba, iz te ječe. In verjemi mi, tega ti ne zabim nikdar. Več ča¬ sti, nego je imaš ti ne morem -dati, zakaj ti si hadžib, ti si junak, bo¬ gat in slaven, a -bodi uverjen -da bom postopal s teboj -kot s svojim o- trokom. Tvoje želje bodo moje žele, tvoa vola, moja volja. Nimam last- LEPA PRILOŽNOST VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčim, da se bodo prilegale lepo. Kojaki, obiščem Vas v krat¬ kem, da umerim obleko za spomlad. JOHN DEBELAK, 418 Pierce St., EVELET, MINN. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. ,11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. ROMAN J0HANCA je sedaj izšel I. in II. zvezek s pravo Johanično fotografijo. — Cena 25c. PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40e. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johanee in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50e. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo¬ hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwaukee, Wis --—Z First National Bank, 1 EVELETH, MINN. U Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po naj nižjih cenah. _ - . . _- - - . - 1 V Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. 3 bI - I E i s * « i * i A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREB&^IN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! i i i p i f| PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- f! PRIŽAJTE O NAGIH NIZKIH CENAH. s 'eta in močna v deželi. r - ba 4 e 'd a .j prinašaš novega? ? ne do n/ 1 a;|a ' m 4 1 pravit, da je to morda moj zadnj-i obisetk, predno odločilne -stvari v državi. Sedaj bodo napočili odločilni ' Ti moli in či-t-aj in -ča- 1 m n. iu u,Iue i im ol niti i -časa, da bi te obiskoval. . v <%n " nae dan, ko do-biš od mene vest, -da je p-nsel cas, da se - rpj es v ® v bo in drago -kamenje. . v. 6 nadejaš — vzklikne kalif žalostno. . v . Wav Prah dejam 56 V Alaha pravičnega, ki ščiti pravico in zločince> ^ 0 j e Pravo sveto? Mar nisi edi-ni in pravi gospodar pra- osumanov v tej deželi ? JVadha je mirno motril starca, ki je bil sedaj v resnici drugačen, nego poprej. Prej je bil mirnejši, sedaj je postal nekoliko nervoznejši. Prej so mu tekle besede počasi, a sedaj je govoril naglo, živo in stra¬ stno. Ali ječa tako spremeni človeka? In še nekaj je opazil Wa'dba. Na licu njegovega gospodarja, kakor ga je imenoval, je bila neka ču¬ dna -poteza, in ni vedel, kako bi' jo imenoval, ali pote-za, nezaupnosti in zvijače. Ta poteza je 'bila izrazita posebno, -ko' ga je -hvalil in je nje¬ gov obraz izgle-dal neka-ko spačen in neiskren. Ali akaj bi bil 'kalif Hešam -neiskren in nezaupljiv napram Wad- hi el Ameriju? Napram njemu, ki mu je z vsem svojim življenjem dokaza svojo najiskrenejšošo udano-st, hvaležnost in ljubezen: (Dalje prihodajič.) SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. John Bartol CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x1 75. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnquist 413 MONROE ST., EVELETH, MINN. Duluth Brewing & Mailing Co. DULUTH,MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Mama je skočila gledat če je o- stalo še kaj jedil v shrambi toda nepričakovana družba je vse pri¬ pravljeno pospravila za kuhanje je bilo pa že prepozno. Kar prile¬ ti debel kamen skozi okno v salon in še hujše tu len j e se začne pred vrati: zelo sem se kesal da sem tem surovežem sploh kaj omenil 0 podoknici. Slednjič se spomnila Elza da je v shrambi velik kolač ki je sicer namenjen za zahvalno nedeljo ki pa nam utegne pomagati. Šla je toraj ponj in papa ga je poslal dr¬ hali pred vrata; podaril jim je tudi dovolj vina in se jim sled¬ njič priporočil kot gostoljuben mož. Ko so se najedli in napili so enoglasno trikrat zavriskali: Ži¬ vi naj mali Jurček 1” in niso ho teli poprej oditi dokler se jaz od njih nisem poslovil. Zelo sem se bal a papa mi je 're¬ kel: "Ti si nas spravil v zadrego dečko — glej da nam tudi poma¬ gaš!” Doktor Mor me je posadil na rame in nesel vun. Gotovo sem bil v začetku precej bled ko so se mi pa pričeli smejati in vpiti sem se razjezil in jim prav glasno rekel: "Someščani” — tako je pričel namreč tudi papa svoj nagovor v mestni hiši — "dve vrsti nepriča-.| kovanih obiskovalcev sta danes •presenetili našo družbo. Prvi tak gost se je pojavil na dvorišču — bil je dihur in drugi pred vratmi — vaša mačja godba. Sam ne vem kateri izmed 0 'be'h mi je bolj pov- šeči. Lahko noč!’ "Slaven govornik lahko posta¬ neš sčasoma Jurček” mi je rekel papa ko je uvidel da so vsi odšli kot potepeni psi; smejal se je ta¬ ko dolgo da se je njegova jeza na¬ me popolnoma razgubila. Moja najboljša obleka je pa uničena za¬ kopali so jo na vrtu in jutri ne bom mogeFv nedeljsko šolo. Zelo mi je žal, kajti hotel sem ravno jutri zamenjati svoj nož z 'kroko¬ dilčkom, ki je narejen iz elastike in ki ga je Hari Ilauk dobil od svo je tete; tako rad bi bil z njim Be¬ ti prestrašil. Prihodnji teden je zahvalna ne¬ delja. Upam in molim, da bom do takrat imel že novo obleko, kajti v gostje pričakujemo vsenaše so¬ rodnike. Obeta se mnogo veselja. Zahvalna nedelja je za Božičem, ki je še najveselejši, najlepši pra¬ znik v letu. Otroci božične prazni¬ ke zelo ljubijo; jaz sicer nekaj vem, kar ni res takrat, a povedati nočem nikomur. Človek bi skoraj ne verjel, koli¬ ko dobrih stvari je v meseni po¬ tici — meso, jabolka, mast rozine citrone, cimet, sneg, stepen iz jajc — včasih pa tudi tobak. — Ku¬ harica mi je dovolila, da sem smel gledati. Od Janezkove stare ma¬ me sem si brez njenega dovoljenja izposodil škatlico, v kateri ima tobak za nosljan je. Ker je i zgle¬ da! popolnoma kot cimet sem stre¬ sel vsega, kar ga je bilo v škatli¬ ci, v potico, ko se je kuharica po¬ dala slučajno v shrambo. Upam, da se bo zelo podal v potici. Zopet je pretekel dan poln de¬ la. Elza me je vzela popoldne s seboj na deželo. Sešel sem se tam z znanim dečkom; bili smo v goz¬ du samih orehovih dreves, na tra¬ ti se je pas’o polno goveje živine. Orehe smo smeli jesti, kolikor se nam je poljubilo. Neki mož mi je razlagal, kako se kače love; prav čudno je to. Jaz se sc ne morem preleviti ker je nova obleka za¬ kopana. Prvič te menda lahko za¬ prem, dragi dnevnik, z zavestjo, da se m inič nerodnega prlaoolsee da se nii ni nič nerodnega pripe¬ tilo. Elza je članica kluba lokostrel cev v našem mestu. Lok in pušči¬ ce je vzela seboj, da se vadi v stre 1 jan ju, ker je tukaj dovolj prosto¬ ra. Ko je postala trudna, izposodi¬ la sva si z drugim dečkom njen lok. Elza nama ga je prepustila pod pogojem, da ne streljeva na hišo ali na kako žival, šla sva na trav- mk m pritrdila na prvo drevo velik kos časopisa za tarčo. Na gajale so nama pa zelo te presne¬ te krave; ravno kadar sva merila je gotovo prišla katera mimo naji¬ nega drevesa, kakor bi ne imela drugega posla. Končno je zadela puščica najboljšo kravo - dečkove¬ ga očeta v oko, ko se je hotela v- leči v senco; nastal je zaraditega tukaj velik nered v družbi . Bojim se, da ne 'bo oče mojega prijatelja več trdil, kako ljube¬ zniv in priden deček da sem, ako bo zvečer v hlevu bolna krava, ki imela največ mleka. Pa saj ni¬ sem 'tega nameraval, prav gotovo ne! Meril sem ves čas le na kos papirja in če si mi neuma krava es čas nastavlja, čigava jp kriv- a -- njena ali moja? 11. Dogodek v-cerkvi. Doktor Mor me vzame večkrat seboj v svojo lekarno, da se pri njem nekoliko igram; ima tudi lahek koleselj in. zelo hitrega ko- naj. Nikdar pa ne smem biti v le¬ karni sam, ker ima po vseh poli¬ cam polno strupenih zdravil. Vče- aj je pa moral nenadoma oditi k nekomu, ki ga je zadela kap in pri uhodil mi je zabičeva!: "Jurček, ne gani se, dokler se ne vrnem!” Sedel sem mirno in začelo se mi je zijati, da bi se mi bila skoraj glava preklala — kar stopi v le¬ karno stara gospiea Bekstra, me pogleda .srepo skozi očala in me vpraša, kje da je doktor. "Odpoklicali so ga k bolniku, ali vam morem morda jaz s cim postreči gospiea?’ vprašal sem jo zelo spoštljivo. "Ti, Jurček Haker,” mi je od¬ govorila z visokim zaničljivim ■lasom. "Ti .bi me gotovo precej zastrupil, če bi bila dovolj neum¬ na in se pustila. Potrebujem le malo zdravila, za kar bi itak ne bilo treba veliko plačati.” Kekši se je stegovala in ogledo¬ vala razne stklenice — pravijo, 'da je zelo lakomna, prava skopu¬ lja — in slednjič je našla stekle¬ nico praškov; hitro, je vzela bel višnjev zavitek ter položila pet krajcarjev na mizo. Na mizi je stalo nekoliko vode in skledica s sladkorjem. Vprašal sem, če naj ji zmešam praške. Ker je 'računala na to, da bo dobila sladkor zastonj, mi je pritrdila. Zmešal sem dobro ter nisem hra¬ nil sladkora, potem pa rekel, da naj najprej izpije višnjevo in za¬ tem belo tekočino, 'kar je tudi na mestu storila. Po preteku ene mi¬ nute jo je pa prijelo strašno pri¬ jelo ! Ne morem 'razumeti, kaj ji je tako škodovalo, praški so bili ven¬ dar pravi. Opotekla se je in zgrudi la na tla, v obraz po postala čr¬ na, kakor da bi se tinte napila; le malo je manjkalo, da se ni zaduši¬ la. Tekel sem vun na idico, da bi poklical doktorja, a nisem ga mo¬ gel najti; povedal sem zato neka¬ terim drugim ljudem, da gospiea Bekstra umira v lekarni, nakar so šli z menoj in jo vzdignili ter po¬ ložili na divan. Pri padcu si je razbila očala in raztrgala obleko, v oči so ji pa si¬ lile solze, 'kakor bi šla za pogre¬ bom. Izpraševali so jo, 'kaj ji je, in pravila jim je, da ni zdravilo v pravem času in redu izpila, ker je mešanica zavrela šele v njenem želodcu mesto v kozarcu. Morda ima prav. Plačala je 'za praške le pet krajcarjev, a nova očala stane jo najmanj pebdeset, toraj po mo¬ jem mnenju ni toliko prihranila, kot je za nohtom črnega. Žugala mi je z dežnikom, kakor bi bil jaz vse zakrivil. Zakaj je pa hotela zdravnka goljufati. Pogledal sem v miznico in zagle dal notri krasno šatuljo iz maro- kanskega usnja. Mislil sem si, da je gotovo kak nakit spravljen > v n jcj, ko pa odprem, sem zagledal same nožičke in druge podobne stvari. Strahovito je bilo vse na- brušeno. Kmalu potem stopi v lekarno -mala deklica ter vprašu¬ je po zdravniku, da bi ji izrezal malo treščico, ki si jo je zadrla v roko, z drugo roko mi je pa po¬ nujala 25 krajcarjev. Gotovo se je morala drsati po držajih pri stopnjicah. Rekel sem ji, naj poča¬ ka ker bo -doktor 'kmalu prišel, a odgovorila mi je, da jo grozno bo¬ li in zato sem ji poln usmiljenja dejal: "Če bos držala roko popol¬ noma mirno, ti pa jaz izrežem,” todajbilo je zastonj; v najbolj ne- riličnem trenutku je namreč kre nila z roko in čez celo dlan sem ji napravil dolgo, zevajočo zare¬ zo. Ako bi bila ostala mirna, ne bilo bi se kaj takega pripetilo. Dallas, Tex., 26. marca. -— Tri osebe so bile usmrčene in tri te¬ žko ranjene, ker je padel avtomo¬ bil, v katerem so se vozili, v pre¬ pad štirideset čevljev globoko. ENAJST OSEB VTONILO V KANALU V KIELU. Brunsduettel, Nemčija, 27. mar¬ ca. — Enajst delavcev je danes vtonilo, ker se je vtrgala žična vrv, na kateri je visel v zraku brod za prevažanje delavcev v Kiel ka¬ nalu. ŽENSTVO ZAKRIVILO NESLOGO ANGLEŽEV. London, 26. marca. — Žena mar¬ kiza Londonderry si je ovekoveči¬ la svoje ime, ker je pridobila s svo¬ jim prizadevanjem vso vplivnejšo Ulsterjansko 'ženstvo, katero je pri raznih zabavali in drugih prilikah delovalo med angleškimi oficirji, da naj ne slušajo angleške vlade, kadar dobijo ukaz streljati na Ul- sterjance. Rezultat tega je bil, da je mnogo oficirjev odstopilo, da vlada .kriza V anglež-kem kabinetu in da je-prišel sam kralj v težkoče. TRIJE USMRČENI V AVTOMOBILSKI NESREČI VLAK SUNE V AVTO DVA MRTVA. Los Angeles, Cal., 26. marca. —• Tovorni vlak je vrgel avtomobil ob železniški nasip -s tako silo, da sta našla smrt‘ Jakob Sherer in Robert Guard. Tri osebe so težko poško¬ dovane. BOGAT FARMER OBSOJEN V JEČO. Charleston, W. V., 25. marca. Bogati farmer E. G. Wilson je bil obsojen v štirinajstletno ječo, ker je zlorabil gospodično Kate Tur¬ ner, ki je bila na obisku na njego¬ vi farmi. 18 FRANCOSKIH MORNARJEV VTONE. London, 27. marca. — Osem¬ najst mornarjev parnika St. Paul je vtonilo. Parnik je zadel ob ska¬ lo in se je potopil v luki Brisbane, Avstralija. Parnik je 'bil le dve le¬ ti star. VELIK POŽAR V CANADI. Fort William, Ont., 27. marca. - Eksplozija je povzročila ogenj, ki je vničil veliko trgovino Hud¬ son Bay kompanije. Škode je oko¬ li $400.000,— NEDOSTOJEN PASTOR ODSLOVLJEN. Indianopolis, Ind., 25. marca. — Rev. John R. Ellis, pastor prve presbite'rijanske cerkve v Bloom- ington, Ind., je bil suspendiran ra¬ di nedostojnega vedenja napram pevkam, od katerih so Ibile tri o- možene. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši:drži, nego lovi. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrskn. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANI A. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil si obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. SLUŽBO DOBI pošteno slovensko dekle pri obite- Iji v Duluth. — Natančneje se po¬ izve v uredništvu tega lista. POZOR ROJAKINJE! Mladenič, star 22 let, se želi se¬ znaniti s Slovenko ali Hrvatico od 19 do 22 let stairo. Na denar se ne gleda. Katera resno misli na za¬ kon po Veliki noči, naj piše in pri¬ loži sliko in naslov. Jamčim taj¬ nost. — Karl Marinčič, Box 97, Vandling, Pa., Lackawanna Co. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje 'n ne vera, ali se kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v. kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom primorati to storiti. Virginia, Minn., 10. jan. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša postiežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vestn^ 405 West Michigan Str., Dulu thjj^ Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spada stvari lično, ceno in točno. sovine Za društva v eni ali več barvah naša posebnost Pismeni papir in kuverte izdelujemo j^ okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. linijska tiskarna. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška! št 1027 Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg - slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $50.0,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Chas. Merhar, C. R., John Somrak, V. C. R., John Matkovich, R. S. , Jacoh Butala, F. S., Frank Veranth, T. K., Joseph Kovach, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Elv, Minn., je naj starejše slovensko podporno . društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako nedeljo po 20. v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200-00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smr*nine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; J. M. Delach, Box 617 tajnik; Stefan Bano- vtz, st., Box 1033, blagajnik in zastop¬ nik. Društvo sv. Petra št. 20, S. H. Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruie vsakega člana za svoto $800.00 smrt- nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00: za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00: za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00: član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov. dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod 7 poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo 'plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, v ajti sigurni ste. da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: John Agnich, predsednik; Anton Omrsu, st., podpredsednik; Frank Le- nich, I. tajnik; John Fugina, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bolniški ob¬ iskovalci: za mesto: John Shutte; za Adams Location Frank Prebek; za Spruce Location: John Lukane; za Fa- val Location: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; And.ro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 509, 1- tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John 'Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič. redar. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, -:- MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. [NAŠI ZASTOPNIKI. j ^ . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za ‘‘Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati. za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Prank Kochevar. Chls holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Prank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. /? Samostojno Siov.-Hrv. Podporno Društvi Složni Bratje ŽS' <®UM. Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, MinJ? iv Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Bo, I tajnik: Prank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Prancelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedno seje se vršo vsako tretjo nedeljo v mesecu v . Bp.niWvlV3Hl]l s0 1Zl ' 1 Prancelj. or ™ ločuj 1 - Dragi rojaki Slovc-nci in Hrvati! Zanimajte se za naše Dodmm,., It Stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezui. ’ - -o* lil, 1 ^ P f pril« Ohio vrženih iz ui jiprila bo mogoče od IjC 0 premogarjen: ■ ~»,y Premog fitimH.- , Illinois n Jek Premogarji rkezdelmt, ker la )mikov in United . umrejo priti sk , plačilne lestvici' jjpjj dne 3. aprila je m sprejmeJ 0 stare plačilne MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, Hi. Frank IHanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milvraukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milwaukee, Wis. ILLINOIS: John Libernik, -Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, IU. Joseph Blish, Chicago, Ul. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, IU. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENN SYLV ANI A: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz ToUar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. r-hn Pajk, Conamaugh, Pa. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Korosliec, Balphton, Pa. T '»lt. Malovrh. Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collimvood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Youngston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Globochnik, DiamondviUe, Wyo. Tohn R-uzich. Wardner. Ida ho. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter B. Barich, WalkerviUe, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. Miners National Bank, EVELETH, MINN. * «- c- KapUal, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 «-» » Pošiljamo deoar In prodajamo parobrodne lir na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.g Poselite nas. jajena v Cleveland !. Pred nekaj tedni erji in unijonaši por I, lestvico v Philadelj zahtevali ik; operatorji s z zahtevo. Obra d tega premestili paši so odstopi ; ker pa niso nu je P«i sc :ed Mine Workei potem sklenili, i premogarji ti Vodopivci na » torna vtih ^Prihodnjih volitvi ! I* hi postalo M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajni jf’ 1 predstavi — _ i ne, ■“ganskej 2 „ FIRST STATE BANK 1, THE OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN denar -1 se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje p T:> d01 P’ so j, D e k ajti Vs j* 1 todem. a 3°| 0 od sto od dneva vloge. . Naša bauka je prva državna banka v mestu in je pod inieS' niin nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obeeznano ^ ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesiram g a iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. , DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan m d - vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne druž istotako izvršujemo vsa notarska dela. , -v _ l •' Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih "^ V ^ e iniČarji- , «■ /.omcujau vase eeue on piacuim* posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so Ja ' ul Mie preji • Kaj t( ®Kvee in trg, 'Seevai ir J ztn k vol' >vci ■anjp *®j to L - Ir Mas i ’ NK. „ s > da i ’ Vs >, ki TS 1 Vnhi mm ■SiitoU BRnv* cL e-**. i?-' * Fitger Brevving Cc Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih cah varjeno iz pristnih snovij lil! Josip Geržin ik za Fl v zastopnik za ELY,