Poštnina plačana v gotovini
Štev. 18.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik H,
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Nasi dnevi.
Pred našimi dnevi smo, to je pred dnem občnega zbora »Zveze združenih delavcev« in pred tečajem, ki bo pred občnim zborom.
»Zveza združenih delavcev« se bolj in bolj razvija v močno, krepko drevo, v solidno zgradbo našega delavstva, vseskozi prežetega s krščansko-socialnimi ideali. Pred letom in pol smo bili kot slabotna in zaničevana rastlinica, od nikogar upoštevana. Krog sodelavcev ZZD pa je na-rastel in razširil organizaciji obzorje. Zadnji januarski občni zbor pomeni v tem oziru krepak korak naprej s sklepom, da se ZZD preosnuje iz društva s podružnicami v strokovno centralo s strokovnimi odseki in strokovnimi odbori za posamezne delavske stroke, ki so krajevno organizirane. Okrožja bodo imela cilj razbremeniti organizacijsko delo centrale. Vsi ti organi ZZD pa bodo tvorili močan sklop, notranje lepo povezan, na zunaj pa enoten ter vsak čas pripravljen na borbo ter varovanje že priborjenih delavskih pravic in pridobitev novih. Naša preurejena zgradba bo imela to prednost, da ne bo sama vase zaprta, temveč bo imela vedno odprta vrata za katerokoli strokovno organizacijo, ki bo priznavala krščanski svetovni nazor za izhodišče svojega delovanja ter bo pokazala voljo, da se pridruži ■ ZZD, ki postane tako skupen krov za naše narodno, demokratično ter krščan-sko-socialno misleče strokovno organizirano delavstvo. Pred nami stoječi občni zbor bo vse to lepo poudaril in potrdil s svojim delom in sklepi.
. Delavski stan je nosilec bodočnosti. Od tega, katero obliko življenja si bo izbralo delavstvo za bodočnost, je odvisno, kakšna bo ta: ali marksistična' ali krščanskosocialna. Zato potrebujejo naši najagil-nejši odborniki ter funkcionarji obsežno izobrazbo v osnovnih pogledih gibanja. Mi nočemo meglenosti, odklanjamo kompro-misarstvo, zametavamo lenobnost. Hočemo jasnost, zahtevamo odločnost ter ravno pot do ciljev, hočemo samostojno delo za svoje cilje. Zato bomo na svojem tečaju bežno pregledali temelje, na katere je postavil pred desetletji dr. J. Ev. Krek stavbo krščanskega delavstva in bomo na njih gradili začenši tam, kjer so drugi nehali.
Strokovna organizacija smo. Uveljavi ljamo se pri mezdnih sporih in pogajanjih za ureditev delovnih razmerij s kolektivnimi pogodbami, dan za dnem nam nalaga življenje in delo v organizaciji nalogo bdeti nad pravilnim izvajanjem socialnopolitične zakonodaje, opravka imamo z najrazličnejšimi ustanovami, ki jih je ustanovila država delavstvu v napredek. Težka odgovornost leži na nas: odgovornost za delavske koristi! Zato nujno potrebujemo poglobitve svojega znanja v vseh teh zadevah, da bomo lahko vsak čas rekli: Sposobni smo za delo, vemo, kaj delavstvo sme zahtevati po zakonodaji in do česa še nima pravice ter kako je treba postopati v kateremkoli primeru.
: Dnevi našega tečaja bodo naša šola. Šola, ki, jo potrebujemo za svoje javno udejstvovanje in delovanje. Ne bo nam dala še vsega, kar potrebujemo. Dala nam pa bo, kar nam je najbolj potrebno. Posebno nam bo dala zavest sigurnosti nastopa, ki jo danes ta ali oni še pogreša. Zakaj imajo maloštevilni nasprotniki proti nam večkrat uspehe? Ker so samozavestni. Ta odlika mora priti tudi na slehernega od nas, da ne bomo le dobro hoteči, temveč tudi prepričevalni!
Vsaka dobra stvar zahteva žrtev. Zahteva jih tudi delavska stvar. Žrtve, ki jih doprinašamo v tem oziru, bodo prinesle korist ne le tečajnikom, temveč posredno tudi njihovim tovarišem v domačem kraju, za tem pa vsej naši skupnosti. Na to opozarjamo zato, da noben prijav-ljenec ne bi ostal doma, ker bi se ustrašil te ali one osebne škode. Interes celote je nad interesom poedinca. Zato tovariši, vsi na svidenje! Posebno pa mora biti zastopana vsaka edinica na občnem zboru, ki bo merilo našega dosedanjega dela in moči ter kažipot v bodočnost.
Slovenska Lfudsha fronta razpadla
Pred letom dni se je pojavila pri nas v Sloveniji »ljudska fronta« pod vodstvom malopomembnih politikov, predvsem dr. Kukovca, krog katerega se je zbrala mačkovska, socialistična in komunistična gospoda, prepričana, da bo ves slovenski narod pohitel pod rdečo zastavo ljudske fronte. Pa so že sami začetki kaj klavrno uspeli. Kmečko ljudstvo ni pokazalo nobenega zanimanja za prizadevanja te gospode, socialisti so se držali previdno ob strani, komunisti so pa kar naenkrat dobili glavno besedo ter je glasilo »fronte« v Ljubljani postalo popolnoma komunistično, da je zaradi neprestanih zaplemb bilo končno ustavljeno. Potem je dobil dr. Kukovec v Mariboru pomoč pri »Ne-
odvisnosti«, ki je zaradi pomanjkanja sredstev bila prisiljena zateči se pod njegovo okrilje, da lahko še nekaj časa diha. Tudi to ni pomagalo »ljudski fronti« na noge. Med voditelji je prišlo do prepirov in prvi so zapustili ljudsko fronto mač-kovci pod vodstvom dr. Dobovišeka in dr. Lončarja. Storili so to na poziv dr. Mačka, ki ne more trpeti socialistov in komunistov. V ljudski fronti je ostal na eni strani sedaj samo dr. Kukovec s svojim najožjim štabom, na drugi strani pa socialisti in komunisti. Tako je ljudska fronta sedaj žalostno razpadla in kmalu jo bo predstavljal med Slovenci še samo dr. Kukovec.
Kako te skrbel prejšnji režim za brezposelne
v Ljubljani.
Kakor druga naša večja mesta, imajo tudi v Ljubljani socialnopolitični urad, ki je bil ustanovljen z nalogo, da pobija revščino in brezposelnost v mestu ter lajša bednim in revnim gorje. Kakšne koristi pa so imeli ljubljanski siromaki od tega urada, dokazuje najbolj ugotovitev preiskave, ki jo je uvedel sedanji ljublj. župan dr. Adlešič po prevzemu občinskih poslov. Pod prejšnjim režimom so dobivali na socialnopolitičnem uradu podpore takšni ljudje, ki jih v resnici niso bili potrebni. Predvsem je bil socialnopolitični urad nekakšna priganjaška pisarna za narodne socijaliste. Vsak delavec in brezposelni siromak, ki ni bil narodni socija-list, že vnaprej ni smel računati s podporo. Preiskava je ugotovila, da so bili med podpiranci sinovi bogatih posestnikov, potem taki, ki so bili zaposleni po raznih zasebnih društvih in pa delomrzneži. Dekletom so dajali na socialnopolitičnem uradu luksuzne čevlje. Med podpiranci so
bili ljudje, ki so imeli posestva na Bledu. Značilen je primer, da je dobivala podporo neka vdova po železniškem uslužbencu, ki je imela 2500 Din mesečne pokojnine. Proti uradnikom tega urada, ki so take gorostasnosti zakrivili, je uvedlo sodišče preiskavo ter jih bo doletela zaslužena kazen. Niso pa še s tem popravljene krivice, ki so jih resnični reveži pretrpeli, ko so bili leta in leta brez podpor, katere so mesto njih dobivali dobro situirani ljudje. — Slične prav zanimive afere je odkrila preiskava skoraj pri vseh mestnih podjetjih ljubljanske občine. Velikega obsega so zlasti afere pri mestnem pogrebnem zavodu, ki ima sedaj zaradi teh ne-dostatkov okrog 3 milijone dinarjev dolga. Priti je morala železna metla sedanje občinske uprave, da je napravila red v občinskem gospodarstvu. Ni čuda, da je ljubljanska mestna občina med najbolj zadolženimi v državi.
Pod vlado ljudske fronte v Franciji
Naši socialisti neprestano kažejo na Francijo kot idealno urejeno državo* ker je tam sedaj pač na vladi njihov kolega Blum s svojo ljudsko fronto. Kako pa iz-gleda položaj v Franciji v resnici, kaže najbolj verno članek uglednega francoskega lista »Figaro«, ki je dosedaj pisal 'vedno v prijaznem tonu o ljudski fronti ter je politiko Bluma celo podpiral. Omenjeni članek pripoveduje: »Notranja politična situacija je v Franciji slaba. Ko je vlada razpisala notranje posojilo, je obljubljala uvedbo reda v gospodarskem življenju in vse je pričakovalo, da se bližamo boljšim časom. Čim pa je bilo posojilo podpisano, je vlada svojo obljubo pozabila. Komunisti so zopet dobili vso oblast v roke. Družabni red je postavljen na glavo, štrajki in zasedanje tovarn se dogaja vsaki dan, v celi državi je zavladala anarhija. To je klasičen primer revolucionarne bolezni, ki je zgrabila francoski narod. Generalna delavska zveza se meša v vse posle vlade ter poskuša s hujska-
njem množic upeljati svojo diktaturo. Gospodarsko ozračje je obupno. Prestolnica (Pariz) je zaradi 40 urnika v trgovinah in javnih lokalih dva dni na teden kakor izumrla. Finančni položaj države je od dne do dne slabši. Devize rastejo, frank pa pada, borza je nervozna. Otvoritev svetovne razstave se mora od dne do dne odlašati ter se nam danes zaradi tega smeje inozemstvo. Francija polagoma in nevzdržno polzi navzdol in strašno odgovornost si bodo nakopali pred zgodovino ljudje, ki so krivi tega propadanja. Tako sodijo Fracozi sami o položaju države. Tega se zaveda tudi Blum s svojimi soci-jalističnimi kolegi v vladi, vendar si ne more pomagati, ker ga imajo komunisti popolnoma v oblasti. Cim bi se jim postavil po robu, bi bilo tudi konec socialistične stranke v Franciji, ker bi vse njene pristaše prevzeli komunisti, ker jih danes že dejansko obvladajo in obstoja socialistična stranka samo še na papirju.
Predsedstvo Mednarodne zveze je imelo v mesecu marcu svojo sejo v Bruxelesu. Sklenjeno je bilo, da bo v poletju seja odbora za ženska vprašanja. Resolucije, sprejete na tej seji, bo predložilo predsedstvo kongresu Mednarodne zveze, ki bo v dneh 6., 7. in 8. septembra 1937 v Parizu. Kongres bo obravnaval v treh referatih temo: »Človeka v ospredje!«
To načelo hoče poudariti krščansko strokovno gibanje na svojem kongresu, ker se na vseh koncih in krajih dvigajo stremljenja, ki hočejo podrediti človeka popolnoma izmaličenemu kolektivu, pa naj se imenujejo komunistična ali fašistična
Mednarodna zvezo krši. strokovnih organizacll.
in narodno socialistična. V tem času hočejo krščanski strokovničarji poudariti pomen človeške osebnosti, njenega dostojanstva, posebno pa naglasiti pravice delovnega človeka ter njegovo stališče v poklicu, državi ter nasproti modemi državi, namreč fašistični in komunistični, ki človeško osebnost najhuje ogroža.
Predsedstvo je vzelo na znanje, da se dela na združitvi mednarodnih strokovnih zvez krščanskega stavbinskega in lesnega delavstva, dalje o udeležbi zastopnika mednarodne* zveze na konferenci mednarodnih katoliških zvez in o poročilu nadzorstva, ki je odobrilo poslovanje uprave internacionale.
Naročafte »DELAVSKO FRONTO"!
mss naibolf demokratska država na svefu.
Komunistični tisk piše mnogo o odloku osrednjega odbora komunistične stranke v URSS za prihodnje volitve v sovjete. Ta odlok naj bi dovedel do znatne obnovitve najširše demokracije s tem, da bo v bodoče glasovanje tajno, da bo dopuščen vpliv naroda na vse najvažnejše državne sklepe in da se bodo vršile volitve v vse sovjete direktno. Odlok tudi ukinja zakonske določbe glede na različne kategorije državljanov pri volitvah in se konča s frazo:
»Zares, diktatura proletariata postaja najbolj gibčen sistem vladanja in radi tega tudi najboljši. .. Osnova diktature delavskega razreda se razširja in postaja trdnejša...«
Kar pa je komunistični tisk pozabil dodati, je to, da ima v URSS samo komunistična stranka postavljati kandidate in da radi tega v tej »deželi najširše demo-makracije« malo pomeni, na kak način se bodo volitve vršile. Rezultat se more sklepati že v naprej.
Ponovna pomanlkllivost uprave v URSS.
Odkritje uradnega komunističnega tiska.
Vkljub vsem demantijem mora sovjetski tisk priznati novo pomanjkljivost, ki je neizogibna pod kolektivnim režimom.
V Povolžju je položaj tak, da je bila sovjetska vlada prisiljena poslati tja izredno pomoč.
»Volška občina«, ki se imenuje tudi »organ upravnega odbora ruske komunistične stranke, izvršnega odbora, sindikalnega sveta, krajevnega odbora in krajevnega sveta PCR« (!), piše na prvi strani:
V kolhozih naše pokrajine je povzročila slaba žetev preteklega leta veliko pomanjkanje. Vlada, stranka in tovariš Stalin sam so morali priti na pomoč prizadetim kolhozom z velikimi podporami v obliki živeža, krme in kredita. Na žalost sabotirajo šefi rajonov in uradništvo delo vlade in stoje ob strani. Radi njihove nemarnosti, počasnosti in slabosti je potrebno to veliko delo: pomoč kolhozom, prizadetim radi slabe žetve. Oni še nadalje gledajo življenje v rožicah, ne da bi opazili, kako razredni sovražniki zahrbtno zasledujejo njihovo delo v kolhozih.
Slaba žetev lanskega leta je povzročila nove težave pri osiguranju letošnje setve.
Radi potoka pomoči, ki priteka od sovjetske vlade, moramo mobilizirati v kolhozih milijon delavcev, da se premagajo težave, ki izhajajo od slabe letine lanskega leta. (»Volška občina« 6. febr. 1937.)
Ta odkritja vzbujajo nekatere komentarje. Ne samo, da se priznava pomanjkanje, temveč se more tudi presoditi njega razširjenost glede na to, da je to vprašanje velikih podpor, potoka pomoči in mobilizacije milijona delavcev, da se preprečijo še hujše posledice.
Pisanje o sabotaži uradništva s počasnostjo in slabostjo se mora razumeti kot pretveza, da se opraviči počasno prihajanje pomoči. »Delo razrednih sovražnikov« označuje vsekakor okrepitev protikomunistične miselnosti med kmeti.
Gornji članek kaže, kakor se zdi, da so žalostne razmere v Povolžju zavzele tolik obseg, da jih ni mogoče več prikrivati in mirno iti preko njih.
Huda rudniška nesreča.
Iz Pilzna na Čehoslovaškem je dospela žalostna vest, da se je zgodila zadnjo soboto ob enajstih dopoldne rudniška nesreča, katera je zahtevala 14 smrtnih žrtev. V Chomale, kakih 10 km od Ro-kytzana, je vdrla voda v Ferdinandov rov, v katerem je bilo zaposlenih 30 rudarjev. Voda je privrela iz nedavno opuščenega rova in to radi razrahljane zemlje, s tako silo, da je bil rov na mah ves napolnjen z vodo. 16 rudarjev so rešili, 14 jih je utonilo in je odnesla voda njih trupla več nego 1 km v notranjost rova. Iz tega se da sklepati, kako silovit je bil vdor vode.
Politične vesti.
Nove zveze na Balkanu. Jugoslavija je začela s sklepanjem političnih zvez na Balkanu z znanim paktom z Bolgarijo. Sedaj ji bodo sledile še ostale balkanske države. Pripravljajo se pogodbe med Bolgarijo in Romunijo ter Bolgarijo in Grčijo in med Albanijo ter Jugoslavijo in Albanijo ter Grčijo.
Seja glavnega odbora JEZ. V Belgradu je bila seja glavnega odbora JRZ, katere so se udeležili tudi slovenski člani odbora dr. Korošec, dr. Krek, dr. Kulovec, senator Smodej in dr. Klar. Na seji se je pretresalo vprašanje organizacije mladinskih in delavskih strankinih organizacij. O mladinskih organizacijah je imel obširno poročilo minister dr. Krek. Sprejeta so bila navodila za delovanje in organiziranje mladine v stranki, ki bodo objavljena. Tajništvo je poročalo, da stranka lepo napreduje ter da ima od 343 političnih okrajev v državi popolne organizacije v 269 okrajih.
Pred velikimi notranjepolitičnimi spremembami v Avstriji. Sestanek med Mussolinijem in Sušnikom v Benetkah za Avstrijo ni izpadel povoljno. Mussolini je izrazil Sušniku željo, naj bi Avstrija ne poskušala preveč na lastno pest voditi svoje zunanje politike, zlasti pa mu je odsvetoval, da bi se preveč približala Čehoslo-viški. Mussolini pač želi, da bi Avstrijo čimbolj priklenil na os Rim-Berlin. Če ne bi bilo v Avstriji takih notranjih nevarnosti od strani narodnih socialistov, bi bila čim tesnejša zveza z Nemčijo pač sprejemljiva. Tako pa je za Sušnikov režim skrajno nevarno, da bi prišli narodni socialisti preveč do besede. Zaradi tega pripravlja sedaj večje notranje politične izpremembe. Še letošnje poletje naj bi se izvršile volitve v narodno zastopništvo, pa sedaj čisto na stanovski podlagi. Vsak stan naj bi delegiral v to zastopništvo svoje predstavnike. Tem volitvam bi sledile še občinske volitve, zopet na stanovski podlagi. Potem bi sedanji državni predsednik Miklas odstopil, njegovo mesto pa bi naj zavzel kancler dr. Sušnik. Kancler pa bi naj postal sedanji dunajski župan dr. Schmitz.
Habsburžani so ostali v ozadju. Po obisku kanclerja Sušnika pri Mussoliniju je v avstrijskih službenih krogih kar naenkrat prenehalo zanimanje za Habsburžane. Siišnik je sam izjavil, da zaenkrat Avstrija nima namena, da bi poklicala Habsburžane na prestol.
Mussolini bo obiskal Hitlerja. Obisk generala Goringa in nemškega zunanjega ministra von Neuratha v Rimu ima namen pripraviti teren za sestanek med Mu-solinijem in Hitlerjem. Sestanek bi se imel vršiti na nemškem področju. Dosedaj se je Hitler že opetovano sestal z Mussolinijem, pa vsakokrat so bili ti sestanki v Italiji. Sedaj naj bi Mussolini službeno obiskal Hitlerja, in sicer v Monakovem. Musolini bo prišel v Nemčijo z letalom, ki ga bo sam pilotiral.
Vojna zveza med Italijo in Nemčijo. Angleški listi poročajo, da se pripravlja med Italijo in Nemčijo vojaška zveza. Delegati obeh generalnih štabov se bodo prihodnje dni sestali ter pripravili vse potrebno za sklenitev take zveze. Francoski listi pišejo v tej zvezi, da se pripravljata Italija in Nemčija odkrito na bodočo vojno.
Misijonski teden in kongres v Grobljah. V
Grobljah pri Domžalah se bo vršil od 13. do 20. junija misijonski teden z misijonskim kongresom.
Desetletnico je obhajala 26. aprila mariborska trgovska akademija.
Javna dela v Savinjski dolini. Začetkom maja bodo pričeli z regulacijo Suhe v Kokarjih pri Rečici ob Savinji. Na 300.000 Din proračunana dela bodo trajala dve leti. — Na električno omrežje Velenje bodo priključene občine: Braslovče, Polzela, Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru in Vransko. Elektrarno na Vranskem bi naj odkupila banovina. Stroški elektrifikacije so predvideni na 1,200.000 Din.
železniško postajo v Gornji Radgoni • bodo še letos razširili.
Žrtev nočnega pretepa. Na Košakih pri Mariboru so se v noči zadnjo nedeljo stepli fantje. S hudimi zabodljaji po celem telesu je obležal Franc Vogrinec, 241etni mlinarski pomočnik, katerega je prepeljal reševalni oddelek v bolnišnico.
Prijet nočni vlomilec. V noči na 27. april sta bila izvršena v okolici Maribora dva vloma. Nezaželjen obisk je dobila občinska soba na Pesnici, kjer je zginilo iz kovčeka več spisov in 106 Din. Koj za tem so isti odnesli iz trgovine Perko na Košakih razno špecerijo in 200 Din. Se isto noč je dva od teh tičkov zapazil Btražnik, kako sta čakala na čoln pri brodu v Melju. Možaka sta nosila seboj zavoje. Kakor hitro je eden zagledal policaja, je zbežal, drugega pa je stražnik prijel. Prijeti je 401etni David Manko, kateri je tudi izdal, da se piše njegov tovariš Ivan Vukovnik iz Tezna, 361etni krojaški pomočnik. Pri Manku so dobili en del pri Perku ukradenega šepecerijskega blaga.
Nemčija je osnovala posebno policijsko organizacijo za preganjanje katoličanov.
Nova organizacija bo razpredena po vsej državi ter je že začela poslovati. Preganjanje katoličanov se vrši z vso silovitostjo. Z drakonskimi obsodbami skuša režim predvsem omajati odpor duhovščine, da bi imel potem med verniki lažji posel. Pod pretvezo, da so vzdrževali zveze s komunisti, je bilo obsojenih na večletne ječe večje število katoliških duhovnikov. Ponarejene dokaze za njihovo krivdo je dobavila omenjena tajna policija. Vendar tudi to divjaštvo ni moglo dosedaj omajati odpora nemških katoličanov, nasprotno, postali so še neizprosnejši. Hitlerizem koplje sam sebi grob s preganjanjem cerkve, tembolj, ker so tudi protestanti začeli z vso silo nastopati proti preganjanju in smešenju v^re.
Ciano v Albaniji. Italijanski zunanji minister grof Ciano je obiskal Albanijo ter je imel razgovore z albanskim kraljem Zogom. Ciano pripravlja v Albaniji tla za sporazum z Jugoslavijo, ki bo kmalu sklenjen.
Poglobitev odnošajev med Poljsko in Romunijo. Obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Romuniji je zopet poudaril prijateljstvo, ki vlada med obema državama. V kratkem pridejo v Romunijo še zastopniki poljskega generalnega štaba, ki bodo imeli posvetovanja z romunskimi vojaškimi predstavniki. Obe državi se dogovarjata za sklenitev zavezniške pogodbe, ki bi bila naperjena proti sovjetski Rusiji.
Romunska politična linija ostane neiz-premenjena, tako je izjavil francoskemu listu »Le Soir« romunski kralj Karol. Sirile so se namreč vesti, da bo Romunija popolnoma izpremenila svojo zunanjo politiko ter bo sklenila zvezo z Nemčijo in Italijo. To smer zagovarjajo zlasti romunski desničarji in fašisti. V zvezi s kraljevo izjavo, ki je sedaj razpršila vse dvome o bodoči romunski zunanji politiki, se sedaj govori, da bo prišlo do izpremembe vlade, katero naj bi sestavil vodja kmetske stranke, bivši ministrski predsednik Maniu.
Fronta svol>ode v Franciji. Vse opozij-cijske francoske politične skupine, ki ne morejo mirno gledati, kako država pod vodstvom marksizma propada, se bodo strnile v takozvano »fronto svobode«, ki bo postala protiutež »ljudki fronti«. Novi politični grupaciji se vedno bolj bližajo tudi radikalni socialisti, ki so stranka francoskega kmeta in malomeščana ter sedaj še podpirajo Blumovo vlado. Fronta svobode je začela že nastopati pri nadomestnih volitvah v nekaterih francoskih pokrajinah ter je povsod dosegla popolen uspeh napram ljudski fronti.
Švica stopa komunistom na prste. V kantonu Neuburg je stopila v veljavo prepoved komunistične stranke in komunističnega delovanja. Za to dredbo se je vršilo ljudsko glasovanje ter je za prepoved komunistične stranke glasovalo 17.401 volilcev ,proti pa le 8400. Zanimivo je, da je ta prepoved izšla v središču švicarske industrije, kjer je bila socialistična stranka vedno zelo močna. Pričakuje se, da bodo slično prepoved izdali tudi drugi kantoni ter bo komunizem v vsej državi prepovedan.
Delavec in družinski oče si sam končal svoje življenje. Na stanovanju na Vojašniškem trgu v Mariboru so našli obešenega Antona Kumer, 411etnega tvorniškega delavca in družinskega očeta.
Prijeti tihotapki saharina. V vlaku Maribor— Zagreb so izsledili orožniki Zagrebčanko Valentino Istinič, pri kateri so dobili 6 kg saharina. Istiničevo je spremljala Zlata Krajačič iz Zagreba, ki se je umaknila pred orožniki z izstopom iz vlaka v Poljčanah. V Poljčanah je istotako padla žandarjem v roke in tudi pri njej so našli 6 kg saharina. Obe tihotapki sta bili izročeni mariborski carinski oblasti.
žeparjeva smola. Zadnjo soboto popoldne je izmaknil žepar v Mariboru na Aleksandrovi cesti Mariji Vuk, trgovki z jajci v Cirkovcah, denarnico s 2174 Din. Zenska je tata zagrabila, spustil je denarnico na tla in pričel bežati.Za njim je stekel stražnik ter več drugih. Tat je bil kmalu v rokah pravice. Prijeti je Anton Vauček, 311etni mizarski pomočnik iz žab-ljeka.
Svoboda mu je zoprna. Kaznjenca Franca Ho-meca so pred kratkem izpustili. Te dni ga je zaprla Mariborska policija in mu je dokazala, da je 17. aprila vlomil v Sp. Jablanah na Dravskem polju pri posestniku Jakobu Potisku in mu je odnesel 1720 Din. — Vlomil je tudi še v študijsko knjižnico v Mariboru in ukradel iz miznice 250 Din.
Pogojno v ljubo prostost. Iz mariborske moške kaznilnice so izpustili pogojno 23 kaznjencev, ki so prestajali od 2—10 letno kazen radi pobojev.
Brata okradel. Oblasti v Mariboru je javil Viljem Ferš iz Brestemice, da mu je izmaknil njegov brat zlato uro, denar in obleko. Uro je
prodal za 100 Din in ostale ukradene predmete je tudi razprodal in je izkupiček zapil v dveh dneh.
Pri pregledovanju greznice smrtno ponesrečila. Roza Andrašič, hišna posestnica v Melju pri Mariboru, je pregledovala na novo izkopano greznico. Zgubila je ravnotežje, padla je 2K m globoko ter se je tako hudo poškodovala na glavi, da je podlegla poškodbi v mariborski bolnici.
Pregnani vlomilci. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah so vdrli drzni vlomilcii v poštni urad. železno blagajno so pustili na miru, pač pa so pobrali iz miznice denarja in znamk za 500 D. Ropot je prebudil prebivalce hiše, v katerem je poštni urad, in ti so jih prepodili.
Poškodovan od motociklista. Karla Rapotec, 131etnega železničarjevega sina, je povozil tik pri št. Petru niže Maribora, motociklist. Na glavi težje poškodovanega so oddali v mariborsko bolnico.
Potegavščina ob priliki Hitlerjevega rojstnega dneva. Nemški kancler Adolf Hitler je slavil 20. aprila svoj 48. rojstni dan. Ta dan je začela v avstrijski Radgoni ob severni meji ob četrti uri tuliti in je brlizgala celih 15 minut sirena v rotovškem zvoniku. Električna sirena je ozna-njevalka izbruha požarov. Na piske v Radgoni so začeli v naši Gor. Radgoni biti plat zvona in gornjeradgonski gasilci so odbrzeli z motorko na pomoč sosedom. V Radgoni so koj zvedeli, da gre za potegavščino avstrijskih hitlerjancev, ki so sprožili sireno za Hitlerjev rojstni dan in istočasno razobesili na mestnem kinu dolgo zastavo s kljukastim križem. Omenjeno jutro so zavihrale po okolici Radgone na več mestih hitlerjanskc zastave. Radi sirene in nedovoljenih zastav je avstrijska oblast aretirala precej hitlerjancev, ki se bodo v zaporu vicali radi potegavščine in vznemirjenja prebivalstva.
Sam si je prerezal trebuh. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju si je sam prerezal trebuh v. prepiru s tastom Ivan Lešnik, 191etni tkalec. Prepeljali so ga v maribrosko bolnico.
Po 23 letih se je vrnil iz Sibirije Iz ruskega vjetništva Jožef Pijavnik, 461etni delavec od Sv. Miklavža pri Slovenjgradcu. V Rusiji, kjer je bil zaposlen kot tesar, se je oženil in ima 4 otroke.
V Mariboru je izpovedal pred odhodom v ožjo domovino, da je v Rusiji neznosna draginja in je še tamkaj v vjetništvu mnogo Jugoslovanov.
Aretiran požigalec. Na Remšniku ob severni meji je v noči požgal posestnik Ivan Robnik svojo kočo, v kateri je stanoval najemnik Jelen z družino. Jelenovi so si oteli v zadnjem trenutku golo živlejnje. Robnika so zaprli orožniki in je priznal, da se je hotel s požigom dokopati do zavarovalnine desetih jurjev.
Kurja tata pod ključem. Orožniki iz Pragerskega so predali v sodne zapore posestnika Cirila Skledar in delavca Antona Urlep, ker sta pokradla 63 kokoši in sta jih prodala na mariborskem trgu.
Plazi na železniškem tiru. Dne 27. aprila je zasul plaz železniško progo med Kresnicami in Litijo tako na debelo, da je bil promet prekinjen za dve uri, več ur pa se je razvijal samo po enem tiru. 28. IV. se je sprožil na progo drugi plaz med Zagorjem in Savo in je zasul oba tira okoli poldne. Ker je proga v tem delu zelo vijugasta, je opazil strojevodja osebnega vlaka, ki prihaja ob pol 14 v Ljubljano, nevarnost na kratko razdaljo, zmanjšal je sicer brzi-no, a je le zadel ob oviro. Vsled sunka 3ta iztirila lokomotiva in prvi vagon, ostala garnitura je ostala na tiru. Človeških žrtev ni bilo in tudi materijalna škoda je neznatna. Po dveh urah so očistili levi glavni tir in v noči noči pa desni. Dne 29. IV. je že bil promet normalen.
Obsojena na dosmrtno ječo. Dne 4. februarja v noči je ubil s sekiro na postelji v Ogljenščaku pri Zg. Polskavi Dragotin Kolar, 27 letni čevljar, svojega tasta viničarja Karla Mihelak. že umorjenega je še z nožem šestkrat zabodel. Pri groznem dejanju mu je pomagala 51 letna tašča. Julijana Mihelak. Morilca sta bila te dni v Mariboru obsojena na dosmrtno ječo.
Delavcu ukraden celoten prihranek. V Druž-mirju pri šoštanju je neznanec na podstrešju ukradel iz kovčega prihranek 31.000 Din oelav-cu Josipu žurmanu.
Obsojen radi uboja. Jože Strigi, 221etni pos. sin od Sv. Florjana pri Topolšici, je udaril 30. marca v Topolšici z motiko Ivana Laha, ki je 3. aprila podlegel počenju lobanje. Strigi se je zagovarjal pred sodiščem v Celju 27. IV. na silo bran in je bil obsojen na tri leta ječe.
Obsodba radi uboja svaka. Pred petimi leti se je priženil 311etni delavec Ivan Vrbnjak iz Moravcev pri Ptuju v hišo pri Trstenjakovih, kjer so bili pogosti prepiri med njim ter taščo Jero Trstenjak in svakinjo Elizabeto. Kadar so se kregali ali celo spoprijeli, je bil poklican na pomoč v bližini stanujoči svak Franc Trstenjak, ki je vsikdar razmiril razburjene duhove. Letos na Jožefovo je bil zopet kreg pri Trstenjakovih in se je zet Vrbnjak celo spozabil nad taščo in svakinjo. Ko se je prikazal v hiši svak Franc, ga je Vrbnjak zabodel v trebuh in je zabodeni drugi dan podlegel poškodbi. Vrbnjak je bil te dni v Mariboru kljub izgovorom na silobran obsojen na pet let.
S sekiro razbito glavo so našli mrtvega na cesti v Bukovcih pri Ptuju Jožefa Zelenik, posestniškega sina od Sv. Marka niže Ptuja.
Na cesti ga zadela srčna kap. V ptujski bolnici je srečno prestal operavijo Alojz čerič, 65-letni prevžitkar iz Krčevine. Zadnjo soboto se je hotel z vozom odpeljati iz bolnice domov. Ker voza ni bilo, se je podal peš na pot. Tik pred Krčevino ga je zadela na cesti srčna kap.
Nevama brca v glavo. Jožefa Cigele, 15 letnega posestnikovega sina iz Dornove pod Ptujem, je konj tako brcnil v glavo, da mu je prebil lobanjo.
Pri padcu s kolesa si zlomil nogo. V ptujsko bolnico so pripeljali Alojzija Vojsk, 11 letnega viničarjevega sina iz Derbetincev, ker si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo.
Cesta se pogreznila za 1 m. Pri Hotiču pri Litiji se je vsled deževja pogreznila cesta za 1 m. Vso zemljo, ki se je sprožila, cenijo na 2000 kub. m.
Smrtonosen skok lz drvečega vlaka. Jakob šerer, 171etni brivski vajenec, ni znal, da vlak iz Ljubljane ne bo postal na mali postaji pri D. M. v Polju, kjer se je učil pri tamošnjem brivskem mojstru. Ko je videl, da drvi vlak mimo postaje, je sk*čil s stopnic in priletel s tako silo na tla, da Je obležal mrtev.
Slamoreznica mu je odrezala tri prste. Francu Seliču, 35 letnemu posestniškemu sinu iz Rimskih Toplic, je odrezala slamoreznica prste desne roke. Poškodovani se zdravi v celjski bolnici
Očeta šesterlh otrok smrtno podsulo. V črni pri Kamniku kopljejo rudo za porcelan. Zadnjo
soboto zvečer je v jami plaz zemlje smrtno podsul 561etnega delavca Janeza žagarja, očeta šesterih otrok.
Ustrelil se j« na Vranskem Ignac Zorko, 29-letni oskrbnik in gozdar, ki zapušča ženo in 1 otrokom.
V nogo se je usekal. ■ Ludovik Gorišek, 29 letni zidarski delavec iz Globoče pri Vojniku, se je hudo vsekal v desno nogo in se je zatekel po zdravniško pomoč v celjsko bolnico.
Podlegel zastrupi jen ju krvi. Alojz Kranjc, hlapec pri Francu Rančigaju na Gomilskem, si je odsekal pri cepanju drv palec na desni roki 24. marca. Poškodovani je te dni v celjski bolnici umrl na zastrupljenju krvi.
Spopad s tihotapcem. V noči sta hotela v Ljubljani pri Viču vtihotapiti v mesto užitnin-skemu davku podvrženo blago dva moška s kolesi. Uslužbenca užitninske kontrole J. škof in Ivan Prešern sta zaustavila možakarja, da bi pregledala njuna nahrbtnika. Eden od tihotapcev, za katerim se je pognal Škof, je koj zbežal. Drugi je podrl na tla Prešerna. V borbi se je sprožil Prešernu samokres in krogla je zadela nasilnega švercarja v brado, a je kljub temu pobegnil in se skril v goščo. Pozneje se je zglasil v bolnici v Ljubljani, kjer so ga obvezali. Ugotovili so, da gre za 36 letnega Ivana Rožnika, posestnika v Hruševem pri Dobravi.
Italijanska državljana obsojena v Ljubljani. Ivan Škapin, 35 letni šofer iz Vipave, je že presedel nad 13 let po ječah in je šofiral v italijan-sko-abesinski vojni vojaške tovarne avtomobile po Abesiniji. Iz vojne se je srečno vrnil in se je priklatil na naše ozemlje v spremstvu Kornelija Portelli. Omenjena tička sta bila prijeta od ljubljanske policije pod sumom, da sta izvršila več vlomov. Pred sodniki v Ljubljani so italijanskima državljanoma dokazali samo poskus vloma v delavnico čevaljarskega mojstra Jerše-ta na Tyrševi cesti 37 v Ljubljani. Škapin je bil obsojen na tri leta, Portelli radi dosedanje neoporečnosti na deset mesecev strogega zapora.
Otroka ubil utež zatvornice. Na prelazu med Ljubljano in Št. Vidom se je igrala ob železnici 2yi letna Cirila Tomčeva, hčerkica železničarja iz št. Vida. Pri spuščanju zatvornice je zadel utež tako nesrečno otroka, da ga je pri priči ubil.
Cigani izpustili ukradene konje. Zadnjič smo poročali, da so ukradli cigani iz družine Hodo-rovičev v Grčaricah na Kočevskem tamkajšnjim kmetom štiri konje. Orožniki so začeli pogon za tatinskimi cigani, ki so konje izpustili in se skrili pred zasledovanjem, žandarji so odgnali konje v Komendo in na Bernike.
Ugotovitev osebnosti neznanega utopljenca. Zadnjič smo poročali, da so potegnili pri Kresnicah iz Save truplo neznanega utopljenca, ki je že bilo močno v razkroju. V utopljencu so ugotovili Vinka Klavdarja, brzojav. delavca. Klav-darja so pogrešali že od jeseni. Doma je bil iz Kresnic. Hotel se je prepeljati preko močno narasle Save v čolnu. Valovi so čoln prekucnili, Klavdar je padel v vodo in ker ni znal plavati, je utonil. Vodni tok ga je zanesel v vrbovje, kjer so ga našli in so ga prepoznali po obleki.
Najdeno truplo smrtno ponesrečenega planinca. Poročali smo, da je zginil v triglavskem pogorju koncem marca Jovan Vukosavljen, planinec iz Zagreba. Zadnjo soboto je našel nje* govo truplo na poti med Velim poljem in Voja-mi dvorni lovec Peter Gašperin. Vukosavljen je v snegu onemogel in zmrznil. Truplo so prenesli v Bohinjsko Bistrico.
Smrtno se poškodoval pri padcu z voza. Pri Radečah sta trčila avto in voz, v katerem se je peljal 571etni posestnik in mesar Franc Kukec. Pri padcu se je Kukec toliko poškodoval, da je umrl v bolnici.
Dva avtomobila trčila. V Doberteši pri Sv. Petru v Savinjski dolini sta trčila dva avtomobila. Avtomobil ljubljanskega trgovca Alojzija Dularja je precej razbit. Trgovec ima 20 tisoč Din škode in si je poškodoval pri nesreči roko.
Ogenj na podstrešju tvornice. V Vrhdolu pri Limbušu v marib. okolici poseda g. Mirko Gorišek tvornico lesnih izdelkov. Iskre iz dimnika so zanetile zalogo lesa na podstrešju. Delavcem se je posrečilo, da so omejili v zadnjem hipu ogenj, ki je napravil 3000 Din škode.
Vajenci in delavci do 18 let dobijo hrano in stanovanje po zelo znižani ceni. — Oglasiti se je pri: Društvu za zaščito delavske mladine v Mariboru. Le pismeno.
Ne bodimo kol noji!
V notici »Počasi, pa vendar ...« je »Delavska pravica« v št. 17. iztrgala iz našega članka stavek in ga potolmačila po svoje, češ, glejte te združene delavce in frontarje, preje se zaganjajo v naziv kršč. socializem, sedaj pa pravijo, da to ime ni nič hudega. Sedaj smo pa vsi istega mnenja!
Le počasi, prijatelji! Še daleč nismo istega mnenja! Pisec članka »Glas dalmatinskega kršč. socializma« je namreč hotel reči, da pri katerikoli stvari ni glavno ime, temveč vsebina. .Tatvina kot dejanje je namreč vedno nekaj slabega, pa naj nosi v slovenskem jeziku tako ali drugačno označbo. Dobra stvar pa ostane dobra, čeprav nosi slabo zveneče ime. Isto je tudi z imeni ljudskih gibanj!
Kar se tiče naziva »kršč. socialist« je znano, da ga je Pij XI. odklonil. Zato mislimo, da bi med dobro hotečimi katoličani ne smelo biti to ime nekaj svetega in nenadomestljivega, ko imamo vendar za krščansko delavsko gibanje prav lepo ime, namreč krščansko socialno, s katerim so bili zadovoljni naši delavci desetletja pod Krekom Evangelistom in je zato sprejemljivo tudi za nas kot ga uporabljajo splošno po vseh državah krščanski delavci.
Toda pri stvari dejansko ne gre za samo ime, temveč za resnične cilje ljudi, ki si
Domače vesti.
nadevajo naziv »krščanski socialisti«. Zanimivo je, da se je pri tem imenu naziv »krščanski« bolj in bolj opuščal, težo zanimanja pa so pričeli polagati vodje JSZ na »socializem«, to je na marksistično ureditev gospodarstva. Močnejši in močnejši je postajal klic: »Socializem hočemo!«, vedno bolj so se podirali mejniki, ki so nekoč ločili krščansko delavstvo od marksističnega, z dneva v dan se je skušalo zabrisati na našem delavstvu vse, kar mu je bilo nekdaj svojskega. Hočete dokazov? Torej!
Predsednik JSZ, Žumer Srečko, je izjavil na občnem zboru JSZ:	»Sociali-
zem mora biti udaren in prodoren. To bo takrat, ko bodo ne le delavske mase, ampak vsi delavski sloji verovali vanj. Zato mora biti socializem zvezan z vso notranjostjo človeka in vseh teh mas. ...Socializem je, ne da bi predrugačil gospodarstvo, nemogoč. Socializem pa je še bolj nemogoč, ne da bi pre-ustrojil človeka.« Predsednik JSZ v tem govoru ne pozna več krščanskega socializma, temveč samo še socializem, torej je na isti črti z marksisti. »Delavski pravici« je pridno sekundirala »Beseda«, revija pokreta JSZ, ki je grmela proti »ideologijam izkoriščanja« in pisala, da so gospodarske osnove marksizma pravilne! Ali se ne pravi to, da so marksistične gospodarske osnove tudi temelj krščanskega socializma?
To je popolnoma jasno povedal ter potrdil »Mladi plamen«, sprva list najmlajših kršč. socialistov, kasneje pa vse njihove mladine, ko je zapisal: »Po tej poti nastopivši socializem — to bodi zvedavim povedano — ne bo krščanski socializem ali kakšen drugi utopični socializem, marveč bo takšen, kakršnega bodo ustvarile razmere, bo marksističen.« Ti najmlajši so torej nedvoumno povedali svojo vero, da je mogoč v bodočnosti le sociali-zem-marksizem. Vodje JSZ se niso oddaljili od preteklosti in od dr. J. E. Kreka le po .besedi, temveč tudi p o vsebini, po duhu. Za vse to lahko najdejo kršč. socialisti, ki se nočejo po-hujšati pri branju brošure »Zakaj nismo krščanski socialisti?«, dovolj nadaljnih dokazov v lastnih časopisnih proizvodih iz preteklih let. Vse to store seveda najlažje najožji sotrudniki »Delavske pravice«, ki se potem več ne bodo zgražali nad onimi, ki so baje »JSZ samo zaradi imena tako trdovratno prištevali med najhujše marksiste«.
Povemo še enkrat: Za nas je nesprejemljiva vsebina slovenskega krščanskega socializma, ker so se njegovi cilji in pota oddaljili od tradicije ter šli »preko Leona in dr. Kreka« v gospodarski marksizem, posnemajoč pri tem razkolnike enakega imena iz Nemčije in Avstrije, ki pa so ostali k sreči omejeni le na ozek krog, ker so jim bila vrata strokovne organizacije absolutno zaprta. Naziv kršč. socializem kot besedo pa odklanjamo, ker je zapisal dr. Krek že pred 30 leti, da ta »bfese-da slabo zveni« in ker je Pij XI. ugotovil, »da so izrazi religiozni in krščanski socializem protislovni, ker nihče ne more biti dober katoličan in pravi socialist«.
Od svoje poti se ne bomo odmaknili, ker vemo, da imamo prav. V tem nas potrjuje tudi mnenje delavstva, ki se v čimdalje večjem številu zgrinja okrog »Zveze združenih delavcev«. Verujemo, da bodo prišli za nami prej ali slej tudi oni današnji beli socialisti, ki sta jim resnica in krščansko delavsko gibanje bolj pri srcu kot tuja gesla.
Vestnik ZZD.
Iz centrale.
Vsem tečajnikom! V Ljubljano pridite 6. maja vsi že z jutranjimi vlaki. Pojdite takoj k sv. maši, potem pa takoj v naše tajništvo v Delavsko zbornico, vhod iz Čopove ulice.
Podružnice, ki še niste poslale prijav, storite to takoj! Ce imate kakoršnekoli zapreke, nam nemudoma sporočite! Na tečaj polagajte veliko važnost. Vedite, da ta tečaj prirejamo s težkimi žrtvami, ki naj v bodočnosti rode sadove za naše delavstvo in naš pokret.
Delegati za občni zbor, ne pozabite prinesti s seboj pooblastil! Pooblastila naj bodo pravilno opremljena, to je: podpisana od predsednika in tajnika in žigosana s štampiljko podružnice. Tudi pbčni zbor mora biti dokaz naše moči in zdravja.
Podružnice, ki še niso poslale obračuna za mesec marec, s tem pozivamo, da to store čimprej! Bog živi!
Jesenice. Strokovna organizacija delavcev ZZD na Jesenicah vabi vse svoje čla-stvo, da se gotovo udeleži sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 2. maja ob pol 10. uri dopoldne v Krekovem domu. Tovariši! kažite svojo organizacijsko in delavsko zavest! Na sestanek prideta dva zastop-
nika centrale. Vse članstvo vabimo tudi, da se na dan 1. maja udeleži naše svete maše ob 8. uri v cerkvi na Savi. Bog živi!
Stavbinci.
Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe stavbenega delavstva. V torek 27. t. m. so se nadaljevala pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe gradbenega delavstva dravske banovine. Po vseh izgle-dih je bil to zadnji dan pogajanj. Rešila so se nemoteno vprašanja iz splošnega dela pogodbe, dočim je bila kakor vedno mezdna lestvica pregraja, preko katere se bo le s težavo prešlo. Vendar, delna popustljivost na obeh straneh, delodajalski kakor tudi delojemalski, je dopustila kompromise, na podlagi katerih se je prišlo do sporazuma pri reševanju mezdne lestvice. Delodajalska stran je sprejela dane predloge, ki jih bo po obljubi skušala zagovarjati in ugodno rešiti pred svojim članstvom in se bodo ob prihodnjem sestanku unesli v pogodbo. Bati se je pri vsej procentualni razdelitvi mezd, da bo ta razdelitev povzročala nesporaz-umljenja in spore, če ne bo ta izvedena pravično. Novo pripravljajoča se kolektivna pogodba je v marsičem korak naprej, njene hibe se bodo pokazale v praksi, da se bodo v prihodnje odstranile, kar bo pripomoglo k mirnemu sožitju med delavci in delodajalci.
Fotografi.
Ljubljana. Pred par tedni je stopil zakon o minimalnih mezdah v veljavo. Ta zakon bo mejnik, ki bo jasno in točno zaznamoval dve dobi: dobo neomejenega izkoriščanja in dobo, ko je tudi delavec dobil moralno zadoščenje in pravico do življenja. Kakor je suženj, če se tako izrazim, z veseljem sprejel svobodo, z njo pa tudi moralno in gmotno zadoščenje nad vsemi tiranijami nekdanjega despotizma, tako je tudi delavstvo z navdušenjem sprejelo to odločbo, v kateri je dobilo zadoščenje za vse krivice današnjega kapitalizma. Mišljenje, da je velika dobrina za nastavljenca, če se ga sploh vzame v službo, ne glede na plačo, je prešlo polagoma po tovarnah in industrijskih obratih in tudi na posamezne stroke. Med te mi ni izvzeta fotografska stroka. V začetku, ko so cene izdelkom padale polagoma, ni bilo še tako hudo plačevati pomočnika. Vendar pa se že tedaj opaža hud padec plač. Pozneje, ko je ta plaz dobival vedno hitrejši tempo in ker so cene produktom vedno hitreje padale, ravno vsled tega, ker so se vrinile v stroko moči, ki se niso vsled svoje nekvalifikacije zavedale vzvišenosti fotografskega stanu, in ki so svojim laičnim fotografijam nastavljale tudi amaterske cene, je bila posledica nesramna konkurenca, ki se ni ustavila pri najnižji ceni. Res je, da je med mojstri tudi bela vrana, ki se še vedno drži najvišje cene, kar je ravno dokaz, da bi bilo možno to pri vseh, vendar pa na drugi strani taisti zametuje pomočniško kvalifikacijo, katera je pa ravno za nas največje važnosti. Zanimivo je namreč, da so namesto kvalificiranih moči začeli mojstri izrabljati zakonska določila o pomožnih delavcih, ker so pomožne moči uporabljali namesto kvalificiranih. To so torej bili ravno vzroki neizogibnega padca plač, ki niso več odgovarjale in tudi danes ne odgovarjajo življenjskim potrebam poedinca. Originalen je prevod Maribor-čanke-Nemke, ki imenuje današnje plače v svojem dopisu »lakotne plače«. Ko gledam današnji položaj s tega stališča, mi nareka dolžnost, da zakličem vsem trez-nomislečim mojstrom, kakor je nekdaj zaklical sedanji predsednik združenja: »Bodite pametni, dvignite cene!« Toda tedaj vsled konjunkture, danes pa vsled pomočnikov, ki hočejo potom kolektivne pogodbe v najkrajšem času zboljšati plače. — V sredo 5. maja ob osmih zvečer je sestanek v naši običajni sobi. Naši sestanki so nekaka zasebna fotografska šola. Kar smo in kar bomo na teh sestankih pridobili, nam ne bo nikdar žal. Najbolj pa želim, da to izredno priliko izrabite tudi vajenci, saj so ta predavanja temelj vašemu nadaljnjemu delu. Potrudimo se, da bomo v vsaki stvari točni!
Lesni delavci.
Soteska. V nedeljo 25. t. m. se je pri nas vršil I. redni občni zbor naše podružnice. Občni zbor je ob veliki udeležbi potekel nad vse lepo in prijetno. Tov. predsednik Zajc je v svojem poročilu povedal, koliko dela in napora je bilo potrebno v preteklem poslovnem letu, da je podružnica dosegla s pomočjo centrale one lepe uspehe, ki jih kot posamezniki nikoli ne bi bili deležni. Tajnik tov. Brišar je v svojem tajniškem poročilu povedal, da je prejel 43 dopisov, odposlal pa 59 dopisov. Podružnica je izvolila v podjetju Jordan tri obratne zaupnike, intervencij pa je izvršila 15. Blagajnik tov. Pureber je kratko in jedrnato poročal, kako podružnica,
oziroma njeni člani razumejo tudi finančno stran organizacije. Za centralo ZZD je podal poročilo tov. Preželj France, ki je v svojem govoru obrazložil novo uredbo o minimalnih plačah in o sklepanju kolektivnih pogodb. Povedal je, kje in kako vrši delo centrala za dobrobit članstva in vsega slovenskega delavstva. H koncu je navzoče krepko vzpodbudil k na-daljnemu vztrajnemu in zmagovitemu delu. — Razvila se je o vseh problemih delavstva živahna razprava, posebno še, ko je tov. Brišar prečital osnutek kolektivne pogodbe, ki bo predložen podjetju. Posebno ostra kritika je bila radi priganja-štva s strani predpostavljenih. Navajali so se konkretni primeri. Delavstvo je tudi zahtevalo, da mora podjetje takoj v obratu nabiti poslovni red. — Pri volitvah so bili izvoljeni večinoma stari odborniki, in sicer že po novih pravilih. Odbor se je konstituiral na prvi seji takole: predsednik Zajc Franc, podpredsednik Pureber Ivan, tajnik Brišar Ivan, blagajnik Vovk Ivan, gospodar Pečjak Jože. Odborniki, oziroma namestniki pa so: Merkon, Volf in Kramar. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: za predsednika Zupančič, za člana nadzorstva pa Tavčar in Zoran. — Bog živi!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Organizirali smo se tudi mi, ki delamo v lesni industriji, v ZZD. K temu nas je napotil naš položaj, ki je nadvse žalosten. Plače od 1 D naprej. Delo naporno, največja plača pa znaša Din 2.50 na uro in so srečni, ki to imajo. Izračuna pa si lahko vsak sam, kako se s tako plačo da živeti. Posebno še, kdor mora plačati stanovanje, ali pa ima številno družino. Ženske zaslužijo 1.50 D na uro, to je 12 Din na dan, odračunati pa se mora še socijalne dajatve in davek. Kako naj živi? Da ni na stanovanju pri starših, bi bilo sploh nemogoče preživljanje. Zato smo se odločili, da si pod okriljem ZZD skušamo izboljšati svoj položaj.
Brezno. Za danes se oglasimo samo s par vrsticami. Pri nas imamo precej lesne industrije, so pa pri večini sramotno nizke mezde. Zaenkrat ugotavljamo samo to: Imamo neko podjetje, plače pri tem podjetju so maksimum 2.50 Din na uro, poleg tega ima podjetnik svojo trgovino, v kateri je delavec primoran kupovati svoje potrebščine, akoprav dražje. Ako ne, pa je odpuščen. Je to postopanje popolnoma v opreki s zakonskimi določili, ali kdo se pri lesnemu delavstvu briga za to. Radi tega bo edina pomoč organizacija. Drugič se oglasimo z določnejšim poročilom.
Kovinarji.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Ta teden v sredo 28. aprila se je vršil prvi razgovor radi ureditve gotovih razmer v tovarni H. Kiefer, d. z o. z. Razgovor je sklical g. sreski načelnik Maribor desni breg. Za podjetje je bil navzoč g. prokurist Krac, za organizacijo ZZD tov. Cvikl. Ugotovil se je dejanski stan in sicer, da v tovarni že obstoja nek sporazum, vendar ta obsega le kvalificirane delavce kosarne, med tem, ko za obrat srpov in za zunanji obrat ni nič urejenega. Prav neznosne pa so razmere ravno v obratu za srpe. Pri tem delu je dnevna storitev določena tako visoko, da delavec ni v stanu, zaslužiti tej storitvi določene mezde. Tako se dogaja, da pri pridnem in še celo nadurnem delu dobi mesečnih 250 do 300 Din plače. To. je vsekakor potrebno revizije. Zato se je na razgovoru določilo, da organizacija napravi konkretne predloge glede storitve, nakar se bo to vprašanje uredilo. Dalje, da se sporna vprašanja uredijo neposredno z lastniki, katerih eden pride v kratkem k Sv. Lovrencu, ker se nahaja sedaj v Avstriji. Prvi korak je narejen in organizacija bo šla svojo pot, dokler ne bodo razmere urejene. Temelj delu pa ja, da bo vse v skladu z možnostjo podjetja, da se ne bo moglo predbacivati, da organizacije uničuje podjetje. Nasprotovanja, ki izvirajo iz zavisti in strankarske zagrizenosti, pa bomo že znali odbiti. Tovariši! Vi pa na delo za skupnost!
Usnjarji.
Konjice. V tukajšnji tovarni usnja je sedaj zaposlenega precej delavstva, a razmere so pa vedno slabše. Plača nizka, ši-kane so na dnevnem redu, poleg tega pa še teror od strani podjetja. Za zakonska določila se podjetje briga toliko, kot za lanski sneg. Bog ne daj, da bi si kakšen delavec upal kaj izraziti, takoj mu grozi odpust. Pač pa bo tega moralo biti enkrat konec. V delavskih glavah se je pričelo svitati, kmalu bo zora in posijalo bo sonce svobode tudi tem delavcem. Podjetniki-nemčurji, akoprav oblečeni v uniformo JNS, se bodo že morali prilagoditi našim razmeram in priznati, da so v Jugoslaviji, kjer imamo po ustavi vendarle vsi^ enake pravice — tudi delavci. V naši državi je svoboda združevanja zajamčena z zakonom, za delavce predvideva to § 35 Zako-
na o zaščiti delavcev, to si naj gospodje podjetniki zapomnijo in od te pravice ne odnehamo. Se bo treba že sprijazniti s tem dejstvom. Delavci, tovariši! Neustrašeno v skupnost, v organizacijo, ker to je edino orožje, ki ga imate in ki Vam bo pomoglo do zmage nad izkoriščevalci in tlačivelji!
Rudarji.
Velenje. V nedeljo 9. maja se vrši redno mesečno predavanje in sicer o mezdni pogodbi vseh državnih rudnikov v Jugoslaviji ter o delavskem službenem redu policijskih predpisov. Člani od ZZD! Vaša dolžnost je in korist, da se izobražujete ter združujete v krščanskih delavskih organizacijah, ker le v slogi je moč. Predava višji rudarski pristav g. inž. Vladislav Burnik. Pridite vsi, kar je članov.
*
Preska. Naša organizacija ZZD se je zelo poživila. Dobili smo v zadnjih dneh zopet lepo število zelo delavnih članov. Sploh se kaže vedno višje zanimanje za strokovno delo v organizaciji že od slovesne proslave našega delavskega patrona sv. Jožefa. Naši člani so največ iz gradbene stroke, ki že od lani prav odločno zavračajo levičarske agente (razen nekaj izjem večinoma tujcev). Zaposleni so v Ljubljani največ na cesti St. Vid — Jeprca, ki jo modernizira inž. Jožef Dedek iz Ljubljane. Boli nas to, ker so tako nizke plače, poleg tega je pa letos še ura samo zjutraj točna, opoldan ter zvečer pa skoro vsaki dan zadaj, včasih po 10 minut. Upravičeno pričakujemo, da se to neha, posebno še takrat, kadar je človek do kože moker. Delavci, nikar ne poslušajte krivih prerokov: da je naša organizacija kapitalistična, kar ji očitajo samo zato, ker sloni na katoliških načelih socijalne pravičnosti! So namreč ljudje, ki mislijo, da morajo biti s celim svetom v prepiru, potem bi bili pa še radi voditelji sloge, katero imajo samo na jeziku, dejansko pa zapeljujejo nezavedno delavstvo. Zato vsi v ZZD, v organizacijo resnega in požrtvovalnega dela, katera je pokazala že lepe uspehe!
Nemftirsklm podlelnlkom v album.
Danes štejemo že leto 1937 po Kristusovem rojstvu in 19. leto našega osvobojen ja, naše lastne narodne države Jugoslavije. In po 19 letih se še niste mogli uživeti v to, da imamo naš slovenski jezik kot uraden in občevalen jezik. Niste se še uživeli v to, da je naš slovenski delavec enakopraven, ampak ga še smatrate kot pod bivšo Avstrijo za manj vrednega, za eksploatacijski materijah Po 19 letih lastne države in lastnega jezika, je delavec še marsikje primoran občevati v tujem jeziku — če ga zna, ako pa je iie-vešč nemškega jezika, pa je manjvreden! Ali se še ne zavedate, da živite in delate dobičke v narodni jugoslovanski državi. Pomnite, da mora biti enkrat konec nem-čurstva in z njim v tesni zvezi omalovaževanja našega slovenskega delavca, da bo treba priznati naše zakone, našo državo in našega slovenskega delavca.
Naj teh par vrstic za danes zadostuje!
Pribijemo pa: Na naši zemlji in v naši narodni državi nam poturica in tujec ne bo pravice meril!	C.
Zavarovani« lesnih delavcev.
Dve leti nazaj smo bili deležni ugodnosti delavskega zavarovanja vsi lesni delavci, pa naj je bil kdo zaposlen pri lesnem trgovcu, lesnem podjetju ali kmečkem posestniku. Dve leti nazaj pa je uvedel OUZD nov postopek, in sicer ta, da odklanja zavarovanje lesnih delavcev, ki sekajo in prevažajo les za kmečke gospodarje. S tem nas je mnogo izgubilo članstvo pri OUZD, s tem vred pa tudi ugodnosti, združene s tem članstvom pri tem uradu kot tudi pri borzi dela ter delavski zbornici, ker smo prenehali biti njeni člani. Saj v mnogih primerih kmet sam poseka les z lastnimi delavci in ga nato proda obdelanega lesnemu trgovcu ali kakemu podjetju. Za ta postopek so zvedeli seveda tudi lesni trgovci, ki se itak izogibajo zavarovalni dolžnosti in sleparijo OUZD, kjer le morejo. Zadnja leta skoro noben lesni trgovec ne kupuje stoječega lesa v gozdu, ampak vsak naroči poseka-nje gozda kmetu, ki sam nima denarja za plačo delavcev, pa daje predujem, pogodbo pa napravi lesni trgovec za obdelan les. Tako se je krog zavarovanih oseb še znatno zožil.
Agitatorji OUZD radi poudarjajo, da je zavarovanje socialno in da je namenjeno najširšim krogom delavstva. Tudi mi delavci smo tega mnenja, toda kaj nam pomagajo lepe besede, če so pa dejanja drugačna! Če bi hotelo biti zavarovanje res delavsko in socialno, ne bi smelo odbijati delavcev, posebno ne onih, ki so v najslabšem položaju, kot smo to lesni delavci. Zato zahtevamo od OUZD v Ljubljani, da spremeni svoje postopanje in uveljavi staro navado ter običaj, po katerem so bili zavarovani prav vsi delavci, ki so bili zaposleni pri sekanju lesa, brez ozira na
to, komu sekajo les. Ce je bilo to po zakonu o zavarovanju delavcev dve leti nazaj, bi moralo veljati tudi sedaj. Zakona nismo dobili novega in je v veljavi še vedno stari, ki je v veljavi že od leta 1922 naprej. Upamo, da OUZD ne bo gluh za našo zahtevo!	Lesni	delavec.
Koko le no (tihem.
Praška vlada odločno demantira vesti, da se širi v deželi kakršenkoli sovjetski vpliv. Zadnji dogodki na umetniškem, književnem in duhovnem polju dokazujejo po vsej priliki nasprotno.
Češko gledališče v Brnu je predvajalo Džerdžinskega opero »Tihi Don« pod pokroviteljstvom sovjetskega poslanika. Isto gledališče pripravlja sedaj opero »Voni-ka« od sovjetskega komponista Čerepina.
Mestno gledališče v Pragi je predvajalo 5. februarja dramo sovjetskega pisca Komejtsuke s čisto boljševiško tendenco. Listi, tudi »Prager Presse«, poročajo, da je bila v zadnjem dejanju pozomica okrašena s številnimi rdečimi zastavami s srpom in kladivom.
Za otroke je igrala družina Melan v praškem gledališču delo ruskega pisca Sestaka »Pam«.
Praška delavska akademija, ki se imenuje po Masaryku, je organizirala vrsto predavanj o novi ustavi URSS.
Dne 22. januarja je bila v največji koncertni dvorani v Pragi (»Lucerna«) proslava Ljenina. Predstavniki raznih evropskih dežel so manifestirali za svobodo, ki jo je proglasil Ljenin. — Dne 31. januarja je bila v Osigu prirejena proslava Ljenina, Liebknechta in Roze Luxemburg. — Ob priliki proslave Puškina so češki listi slavili delo sovjetov in predstavljali Puškina kot predhodnika marksistične revolucije.
Mestna knjižnica v Pragi je objavila imena dvanajstih pisateljev, po katerih se je najbolj povpraševalo. Med njimi jih je
Ali sl 2e obnovil naročnino?
o
devet z boljševiškimi nazori. Veliko delo univerzitetnega profesorja J. Jiraseka o sovjetski literaturi je v tisku v Pragi. Založba Buretzki pripravlja izdajo »Sreča« sovjetskega pisatelja Grekova in »Življenje in ljubezen v URSS« od Leona Lani-na. Založba »Lidova kultura« pripravlja izdajo ontologije pesnikov oktobrske revolucije. Založba »Orbis« v Pragi pripravlja »Razvoj narodne kulture v URSS« od Leona Silbersteina. »Prijatelji URSS« pa bodo izdali »Odgovor Andreu Gideu«.
V Sudetih pa se pripravljajo poslednje mesece dokumentarni filmi o URSS za mladino: »Zakaj se češka mladina uči spoznavati značaj mladine sorodne narodnosti URSS. ..«
Triurni republikancev v Sponlli bi bil triurni Moskve.
Mednarodni tisk, ki simpatizira s tako imenovanimi »republikanci« v Španiji, se trudi ustvariti splošno mnenje, da ni nič skupnega med uradno špansko vlado in ruskim komunizmom. Španska vlada da je samo socialna. Lahko pa sklepamo, kake vrste je ta socializem, ki se izkazuje iz velike brige, ki jo Moskva posveča njemu.
Vodja socialistične stranke v Ženevi piše v »Le Travail« od 12. februarja:
»Nekateri francoski radikali se odkrito trudijo razumeti in nato odobravati/ da so španske delavske organizacije politične in sindikalne smatrale zo potrebno likvidacijo vlade izrablajočega kapitalizma, ki je izdal republiko.«
Od svoje strani je zvedela komunistična »Freiheit« od 6. februarja naslednje;
»Osrednji odbor združenih socialističnih strank Katalonije je poslal Stalinu sledeče sporočilo: ... Pošiljamo Ti, tovariš Stalin, v tem zgodovinskem trenutku naš srčen boljševiški pozdrav! Mi smo okrepljeni po Tvojem telegramu, ki si ga poslal komunistični stranki, s katero smo tesno zvezani. Obljubljamo Ti, da bomo okrepili vrste ... za zmago naše demokratske republike novega modela.«
Socialistična, republikanska Španija obljublja Stalinu v tolažbo republiko novega modela, ki ga bo povsem zadovoljila!
‘■o tl-M Kil Ur’ Po stari navadi!
m
STANJE BREZPOSELNIH.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdal podatke o zaposlenosti za mesec marec t. 1. Ti podatki kažejo število zaposlenih delavcev v tem mesecu za posamezne panoge gospodarstva v primerjavi z lanskim mesecem in letošnjim februarjem. Iz teh je razvidno, da je zaposlenost delavstva od lanskega marca večja in da je nazadovala le v nekaterih strokah, kakor v papirni industriji (padec za 275 delavcev), v tobačni industriji ter v industriji hranil in pijač (121). V primeri z lanskim marcem je v letošnjem marcu napredovala tekstilna industrija za 1739 delavcev, gozdno-žagarska industrija + 1204 delavcev, gradnje nad zemljo (zidarstvo) + 962 delavcev, oblačilna industrija + 544 delavcev, kovinska industrija + 484 delavcev, industrija za predelovanje lesa (mizarstvo, kolar' stvo, rezbarstvo itd.) + 437 delavcev, gradnje
železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) + 400 delavcev itd.
Celotni prirastek delavstva v navedenih industrijskih panogah v enem letu (od lanskega do letošnjega marca) znaša 7239 delavcev. Če primerjamo že samo število zaposlenih delavcev v letošnjem februarju in marcu, vidimo, da je zaposlenost zelo narastla posebno pri gradnjah nad zemljo (1333 delavcev), v industriji kamenja in zemlje (opekarstvo) za 593 delavcev, gozdno-žagarska industrija 540 delavcev, gradnja železnic in cest ter vodnih gradb 536 delavcev.
Ker so se prav sedaj začela nekatera dela, ki jih prej ni bilo mogoče graditi, bodisi zaradi vremenskih neugodnosti ali zaradi tega, ker so šele sedaj na razpolago primerni krediti, pričakujemo, da bo število zaposlenih delavcev v prihodnjem mesecu še naraslo.
Sc to In ono.
Potreba po davčni enakopravnosti Slovenije se je pokazala zlasti po uvedbi skupnih banovinskih trošarin. Te skupne trošarine, ki zadenejo posebno malega človeka, ker se plačujejo od raznih važnih živil, pobira država ter jih razdeljuje potem posameznim banovinam, pa ne v sorazmerju po vplačani višini zneska. V naši banovini je pobrala država teh skupnih trošarin v znesku približno 20 milijonov, banska uprava pa je dobila potem iz skupnega fonda nazaj samo kakih 5 milijonov Din. Še hujše je s prometnim davkom, ki ga vrača država banovinam. Naša banovina plača tega davka približno 24 milijonov, dobi pa od države nazaj samo okrog 3 milijone. Zato pa so bogato doti-rane iz teh davkov takozvane pasivne banovine, to so: zetska, primorska, drinska in moravska. Te banovine skoraj nimajo lastnih dohodkov in žive pravzaprav samo na račun treh banovin: dravske, savske in donavske, predvsem pa naše dravske. Tako prispevamo Slovenci letno številne milijone za pasivne pokrajine v državi, ki bi se morale same vzdrževati. Ce bi se ves ta denar porabil doma, pa magari vsaj samo polovica tega denarja, bi naša banska uprava lahko izvrševala ogromna javna dela ter bi Slovenija v nekaj letih imela najlepše ceste in vzorno urejeno gospodarstvo. Vse to dokazuje, da je borba za davčno enakopravnost Slovenije nujno potrebna in da moramo napeti vse sile, da si jo izvojujemo.
Moč tujega kapitala v naši državi. Po najnovejši Statistiki je v naši državi 305 tujih industrijskih in 24 tujih bančnih podjetij. Ta tuja industrijska podjetja imajo vpisanega kapitala 2 milijaTdi 315 milijonov dinarjev, vsa naša domača podjetja pa samo 1 milijardo 85 milijonov dinarjev. Ni čudno, če smo potem tako odvisni od tujcev ter smo menda ediita država v Evropi, v kateri je moč tujega, kapitala še več kot enkrat večja, kakor domačega.
Sladkorni baroni celega sveta so zborovali v Londonu. Na tem zborovanju so se med seboj sporazumeli, koliko bodo v bodoče izdelovali sladkorja, da si ne bodo preveč med seboj konkurirali ter si s konkurenco kvarili cen. Zaradi tega sporazuma bodo ljudje po svetu še nadalje drago plačevali sladkor, da bodo imeli industri-jalci čim večje dobičke.
$
Gradjanski je državni prvak. V nedeljo je padla odločitev v državnem prvenstvu. Ponosen naslov prvaka si je priboril zagrebški klub Gradjanski s svojo efektno zmago nad belgraj-skim BSK, ki jo je dobil na vročih belgrajskih tleh pred 15.000 gledalci. Gradjanski je porazil BSK s 4:0. že v prvih devetih minutah igre je zabil Gradjanski svojemu nasprotniku tri gole. Gradjanski ima sedaj 27 točk ter ga ne more noben klub več dohiteti. Državno prvenstvo se bo ši igralo dve nedelji. Zanimanje bo sedaj osredotočeno pred\jsem na zadnji konec v tabeli. Klub, ki dobi najmanj točk, izpade iz prihodnjega tekmovanja. Zaradi tega bodo zadnji klubi pač napeli vse sile, da se spravijo naprej
ter se rešijo pred katastrofo. Ljubljana, ki je dosedaj na zadnjem mestu, se je v nedeljo že precej potrudila ter si je z zmago nad Baskom popravila položaj, četudi je zaenkrat ostala še na zadnjem koncu tablice. Nedeljske tekme so se končale z rezultati: Gradjanski—BSK 4:0, Ljubljana—Bask 2:1, Concordia—Slavija (Sarajevo) 1:1, Hašk—Jugoslavija 1:1, Slavija (Osijek)—Hajduk 2:1. Prvenstvena tablica nudi fedai tole sliko: Gradjanski 27, Jugoslavija 21, BSK 19, Slavija (Sarajevo) 15, Hašk 13, Bask 12, Concordia 11, Ljubljana 11 točk.
Podzvezno prvenstvo. V ljubljanski podzvezi sta bili odigrani v nedeljo dve prvenstveni tekmi: v Celju in v Trbovljah. SK Celje je premagal SK Olimp 2:1, železničar pa je zmagal nad trboveljskim Amaterjem 5:3. Zadnja tekma je bila zelo ostra ter so Trboveljčani igrali precej surovo, ker so bili vsi igralci Železničarja poškodovani. Železničar se je s to zmago učvrstil na čelu tabele ter ima 6 točk, Amater ima 4, Celje 2 točki, Olimp pa nobene.
Nogometni drobiž. V Turinu se je vršila v nedeljo meddržavna tekma med Italijo in Madžarsko. Zmagala je Italija 2:0. — V Hanovru je premagala reprezentanca Nemčije reprezentanco Belgije 1:0. — Na Češkem se je končalo državno prvenstvo ter si je priborila naslov državnega prvaka Slavija z zmago nad svojim rivalom Sparto.
Tenis Jugoslavija—Madžarska. V Zagrebu se ]e vršila meddržavna tekma med Jugoslavijo in Madžarsko. Za Jugoslavijo so nastopili naši prvaki Punčec, Palada in Kukuljevič, mesto obolelega Mitiča pa Radovanovič. Dasi se je pričakovala zmaga našega moštva, so vendar izvrstni Madžari nudili tak odpor, da se je tekma končala neodločeno 3:3.
Smučarji so v nedeljo zaključili svojo letošnjo tekmovalno sezono s tekmo s Triglava v dolino Krme. Proga za smuk je bila dolga 4 in pol km ter je imela 1000 m višinske razlike. Triglavska tekma, s katero se vsako leto pri nas zaključi zimskošportna sezona, je imela letos prvič mednaroden značaj, ker so se je udeležili v velikem številu avstrijski in čehoslovaški tekmovalci. Izvrstno trenirani in razpoloženi Avstrijci ao bili našim najnevarnejši konkurenti ter so zasedli tudi prva mesta. Prvi je bil Maier v času 6:46, drugi Schwabl, tretji Schneider in šele četrti naš državni prvak Ciril Praček, ki je vozil v času 7.02. Potem slede zopet sami Avstrijci: 10. je Ceh Brabec, 11. naš Heim, nato Žvan in Ankele. Njim sledi zopet nekaj Avstrijcev in Cehov. Avstrijci so pokazali, da so razred za sebe in da jim je edino še naš Praček enakopraven.
Kolesarji so tudi otvorili sezono. V nedeljo je priredil mariborski železničar tekmo na progi Maribor — Sv. Miklavž — Hajdina — Rače — Maribor. Zmagal je Rozman (železničar) v času 1:32,16, drugi je Gregorčič (Mislinje), tretji Lozinšek (železničar), četrti Bertoncelj (Slov. Konjice) in peti Sodec (Maraton).
Lahkoatletiki so se začeli pridno gibati. Primorje je priredilo v nedeljo v Ljubljani otvoritveni miting, na katerem so nastopili poleg Primorja še člani SK Planine, SK Ilirije in marib. železničarja. Doseženi so bili dobri rezultati. — Prihodnjo nedeljo pa priredi Maraton v Mariboru otvoritveni miting na svojem igrišču, za katerega vlada med mariborskimi športniki veliko zanimanje.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj ln jih je treba plačati naprej.
ZA SV. BIRMO: Najlepši spominek: molitvenik ln rožni venec! Najugodneje kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Prav dobre birmanske ure dobite pri grajskem urarju v Mariboru. Znižane cene.
: Za sv. birmo :
dobite za birmance in boterce najlepše obleke po zelo nizki v TRGOVSKEM DOMU Maribor, Aleksandrova cesta št. 25
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
(vi !	n
Renč Bazin
23
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
Vzel je bel list kvadratastega papirja in začel pisati:
22. aprila, na belo nedeljo.
»Mamica, žalosten sem, rad bi Te videl in vdihoval snežen zrak naših gora. V uri, ko Ti to pišem, te vidim; zvonovi zvone, kakor tu, za konec maše, toda odgovarja jim šum cokelj na poledeneli zemlji. Tudi Ti si poleg, moja mala mamica; potegnila si si črno kapuco na čelo; zadnja greš, kakor po navadi iz cerkve; na svojega sina-duhovnika misliš, na malega Henrika, ki si ga nekdaj vodila za roko in ki je odšel sam daleč iz rodne vasi, da bi poskusil izpreobmiti ljudi iz Nievrske planote. Preko trga greš, vsi naši prijatelji so tu, to se pravi vsa fara; možje, žene, otroci, nihče ne bi hotel izostati — od maše; mrzlo je; od gora vleče veter in gozd, kakor trg imata radi snega le eno stezo, po kateri se gre le posamič. Zato gredo vsi po vrsti. Ti, mamica sp vračaš v svojo hišo, ki je pač majhna pa je bila najsrečnejša v trgu, ko sva še bila tam oba. Mamica, žalosten sem! Zapustil sem te radi teh ljudi v Fontenej, ki me ne sovražijo, a ne žive za nič' drugega, kot za zemljo. V teh sedmih mesecih, kar sem njihov župnik, nisem pri njih ničesar dosegel. Moje srce bo radi zapuščenosti postalo plaho. Sprejel sem sveto po-maziljenje in odgovoren sem za vse napake, za vse padce, za vse obupne smrti, ki bi jih lahko
preprečil ali potolažil. Sedem jih je bilo pri veliki maši to jutro! Vse jih tlači: njihova narava, njihova nevednost, njihovo časopisje; polno je laži, vse do lahkih prodaj njihovih volov... Gotovo razumeš, - koliko trpim. Mnogo je mater kakor ti, ki imajo duhovniško dušo, ki so jo dale svojim otrokom. Zato boš, ko boš prejela to pismo, molila zame. Vem, da boš to storila. In tvoja molitev je mogočna pred Bogom. Pomagaj mi! Iščem, kaj naj storim in kje naj začnem ... Mamica, sam sem!... Pošlji mi pismo in deni vanj nekaj tvojega poguma. Bolje mi je, čutim se močnejšega, bolj kakor prej, preden sem Ti pisal. Iz vsega srca Te ljubim, moja mamica! Pa ne misli, da sem izgubil pogum; le čutil sem potrebo, da se v tvoji bližini izjočem.«
Henrik Rubi6.
Duhovnik je dal pismo v ovoj, v škatlji je poiskal med pobožnimi slikami znamko, odšel je po stopnicah, ki so vedno ječale, kakor mi, že pod najmanjšo težo. Ko je šel mimo kuhinje, je rekel:
— Filomena, sedaj lahko pogrejete juho. Pismo še dam na pošto.
— Lepa je vaša juha; kakor močnik je! Duhovnik je šel gologlav preko vrta, nato poševno preko malega trga do nabiralnika, ki je izgle-dal kakor bradavica pod oknom trafike. Ko se je vračal, je opazil na levi moža visoke rasti, rdeče brade, ki je dvignil klobuk in ga z nedoločeno kretnjo dal nazaj.
Šel je proti njemu.
— No, Gilbert Kloke, kako kaj?
— Še ne popolnoma dobro, toda bolje je že, hvala vam, da ste bili tako obzirni.
— šel sem skozi Volčji dol, mesec bo od tega in
prosil sem, da bi vas lahko videl. Toda mati Justa mi je rekla, da spite.	r
— Zaradi tega bi me kar lahko zbudili, toda dobra žena je kakor pes; kadar ona koga čuva, ne sme nihče blizu.
Duhovnik Rubio je za hip obotavljal in iskal besedo, ki bi ne šla preveč naravnost ter ne bi pokazala njegove še sveže bolečine in očitkov. Toda duša je bila prepolna vsega. Sklenil je roke in rekel:
— Ce se ne motim, Gilbert Kloke, niste bili pri maši na Veliko noč. — Danes zjutraj tudi ne.
— To je res.
— Pa ste vendar iz moje župnije.
— Kaj hočete! Že tako dolgo nisem bil! Pač to ni tukaj navada.
Duhovniku so omahnile roke, dvignil jih je naprej, kakor če bi prosil drvarja:
— Ah, kako hudo je biti tukaj zastopnik Boga, ki so ga vsi pozabili in ki ga nihče več — ne ljubi!
Mož je bil ganjen radi te bolečine, sanjavo je pokimal z glavo in dobrohotno rekel:
— Čemu bi si delali skrbi za tako malenkostno reč; ne gredo sicer k maši, toda popolnoma pokvarjeni še le niso. Prejšnji se je navadil na nas; storite še vi tako.
Čutil je, da ga gledajo oči, kakor oči Kristusa, pribitega na križ. Nihče ga še nikoli ni tako pogledal. Nekaj prisrčnega in nejasnega se je v njem zganilo, vztrepetal je kakor otrok in uganil je, da je bilo to njegovo življenje; dušne globine, ki ne vidijo nikdar luči, toda jih je ta pogled prodrl. Sram ga je bilo. Dal je svojemu župniku roko v slovo.
— Ne delajte si radi nas toliko sitnosti. Jaz vas razumem: tako je vam kakor meni, kadar obrt ne gre dobro od rok; vsak ima svoje težave... Lahko noč, gospod župnik! ...
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).