Parite, za Vaš in Vaših otrok obstanek gre! TO Naše ljudstvo pri volitvah v kon-stituanto ni popolnoma razumelo nagega klica in se ni zavedalo strašnih Eosledio, ki nastanejo iz napačnih vo-tev. Sedaj ljudstvo čuti le še prve posiedice teh volitev na svoji lastni koži, a hujše še pride, ako ne boste razumeli našega klica. Zopet je prilika, da ljudstvo jasne in razločno pove in pokaže svoje poš-leno mišljenje. Spet bodo sicer pcbti-&rio ovinkarili in spletkarili, toda upanje imamo, da se po dosedanj t izkušnjah ljudje po ogromni večini ne bodo dali oslepariti. Ce pa se bodo, potem so si svoje nesreče, svojih brid -kosti in težav sami krivi in jim ni pomagati. berite, premislite in sodite ! Sedaj se občinske volitve izvršijo ¿udi pri nas, ko so jih imeli že Alban-oi, Makedonci, Srbi, Hrvati, sploh — «■s?, samo zavedni in prosvitleni naši slovenski kraji ne, ker so se naši de-mokraije ali liberalci volitev bali tec so jih zavlačevali, da so odrivali od ¡veljave ljudstvo in lažje podpirali ve-rižnike ter pustili gospodariti svojim iaži-demokratskim doktorjem, Marsikdo misli sedaj: čakaj, sosedu bom pri občinskih volitvah za-solil, in za upravo tistih par sto ali par tisoč kron pri občinskem gospo darstvu gre, pa se silno moti. Vsa '& |t malenkost nasproti glavnemu in (o je:- 1. Ali hočete sedajni nered in ne-¡f-snost pri davkarijah? 2. Hočete visoko in krivično osebno dohodnino za Slovenijo? 3. Hočete visoke carino in i žitnine? 4. Hočete,, da Vi vse plaču-|efe, drugi pa Vam gospodarijo z Va-limi žulji ? 5. Hočete podpreti veriž -nike in ccntr.aliste ? Ako hočete vse to in še sto in sto drugih stvari — n. p. iudi to, da služijo naši sinovi v Makedoniji in v Albaniji — potem le volite vse stranke, ki so za centralizem. iAko pa hočete, da bo ljudstvo samo, 3a boste Vi sami odločevali, sami s svojim trudom in delom gospodarili in si po s\ojih potrebah in po svojih načelih uredili vse, potem se morate zje-ftiniti in voliti samo eno stranko: našo Slovensko ljudsko stranko, odnos-no v njej združene kmete, obrtnike in delavoe. Jasen in glasen opomin morajo biti Vaše volitve sedanji vladi v Ljubljani in v Beogradu, da se Vi gospodarsko ubiti ne pustite 1 Pošteno in Eravično naj vsak svoj kruh zasluži, i zavž va:- vsi stanovi, vsa plemena, t"se pokrajine. Mi se nočemo mešati v gospodarstvo drugih, oni naj se ne mešajo v naše! Borili smo se proti nadoblasti Nemcev, borili se bomo zopet, ako treba, ker nočemo biti podložni, temveč jednakopravni bratje. A bratstvo pa ni, ako eden drugega jezdi politično in gospodarsko. Kdo je kriv sedanjih razmer? ,V prvi vrsti so krivi sedanjih razmer demokratje ali liberalci in samo -stojni poslanci. O liberalcih ni treba izgubljati besede, saj jih poznate po njihovih dejanjih. Ovinkarji in hinavci so, ki so politično osleparili ljudstvo za pravo državljansko svobodo in se naslanjajo na milijonarje in verižnike. Vsi nji -hovi finančni ministri: Veljkovič, Sto-janovič in Kumanudi le varujejo bankarske milijonarje, izsesavajo pa naše ljudstvo. Dr. Kukovec jim je pri tem početju prvi vneti ministrant. Veliko več jasnosti je treba o sa-mostojnežih in to smo sedaj dobili. Poslušajte, kaj pravijo o samostojnih poslancih in o stranki sami srbski kmetje, s katerimi so bili oni skupaj! Vsi veste, kako so se samostojni hvalili, da bodo skupaj s srbskimi kmeti. Toda ti so jim bili ljudje pre -poštene kmetske politike, zato so jih zapustili in se bratijo z laži-demokrat-skimi verižniki. Kakor Ezav so prodali za skledo leče ti Zerjavovi politični otroci vse ljudske naše koristi. Kakor Judež za srebrnike so oni za ministrske stolčke in kapitalistične interese prodali vse beograjskemu centralizmu in vsem zlim njegovim gos -podarskim in posebej davčnim posle -dicam. Kajpravijo srbski kmetje poslanci? Srbski kmetje poslanci, ki so bili dosedaj s našimi samostojnimi skupaj in poznajo njihove misli in njihovo dosedanje delo, pravijo: „Samostojni so čisto navadni za-peljivci slovenskega kmetskega ljud -stva." Dalje pravijo po svojem predsedniku Avramoviču: „To so pravi sovražniki kmetskih naprav in čisto navadni prof.itmaherji in njih delovanje v Beogradu jih je vodilo v vedno nove grehe in zločine proti kmetskim interesomSamostojni so predstavniki veleposestnikov in kapitalistov, njihovo vedenje kaže3 da nimajo pošte -nega namena prilagoditi se resnične -mu kmetskemu programu, temveč so stranka za obrambo veleposestev v Sloveniji in za pridobivanje velikih do ! ličkov v zvezi s svojimi finančnimi pokrovitelji (liberalci) in so v stalni zvezi z demokratskim klubom. Duševni sodja in glavni krivec in spletkar pa je dr. Vošnjak. Predsednik Avramo-vič pravi dobesedno še sled:Ne: Postopanje samostojnežev je postopanje navadnih špekulantov, verižnikov in tizurpatorjev. Jaz mislim, da je to klika, ki se je vrgla kakor panter (divja zver.) na tilnik slovenskega kmeta in sedaj je prva dolžnost vseh onih, ki imajo pred očmi res le koristi malega kmetskega posestnika, ne pa koristi svoje osebne ambicije ali svojih globokih žepov, da slovenske kmete reši iz rok teh ljudi." To niso naše besede, to je sodba freznih kmetskih politikov, ki so v e -nem klubu s samostojnimi poslanci živeli. Ali ni vse do pičice tako, kakor je že pred volitvami pisal „Slovenski Gospodar"?! Ljudstvo, pomisli, ali ti nismo že tedaj povedali bridke resnice?! Spominjamo se, da je bivši poslanec prof. Ivan Vesenjak že v drugi polovici leta 1919 in začetkom leta 1920 na shodih, posebno še v Ptuju , in poslanec dr. Hohnjec na raznih r'rugih krajih jasno povedal, kaj bo j rišlo! Ne dajte se zopet prevariti in osle pariti! Volite v občinske odbore same odločne može poštenjake, vnete za javni blagor, pa tudi sposobne, da bodo imeli povsod korajžo in sposobnost povedati, kar zahtevajo Vaše koristi! — Zadnja, 12. ura bije, zato na branik za krščansko resnico in siaro kmetsko pravdo! Volitve naj bodo po vsaki občini jasen protest proti sedanji vladi in njenim nakanam. Na plan, krščanski možje! V bran svojih načel za o-zdravljenje države in cele človeške družbe na temelju krščanskega svetovnega naziranja in-poštenega sporazuma. Zahtevamo davčne knjižice! V tej zadevi je poslanec dr. Josip Hohnjec dne 26. marca stavil na finančnega ministra to-le interpslaci jo: Davčna bremena, navaljena n ramena delavnih slojev, rastejo ne le samo od leta do leta, marveč od mesca do mesca. Kmet, obrtnik in dela -veo v naših pokrajinah opazuje s težko pritajeno nevoljo in z nekako grozo to strašno porast izplačil, s kate -rimi njegovi dohodki ne stojijo v pravem razmerju. Ali zadolžiti posestvo, ali pa ga prodati ter po širokem svetu iskati zaslužka: taka bodočnost se prav mnogoteremu našemu kmetu pod ogromnim pritiskom zaporedoma naraščajočih davčnih bremen obeta že s najbližjem času. Mučno vpliva na slovenskega na*-šega kmeta zavest, da so davčna bremena v naši državi nesorazmerno in nepravično razdeljena. Greh je zoper, socialno pravičnost, ako se na gospodarsko šibke in slabe aavaljujejo takšna bremena, da pod njihovo težo o -mahujejo in padajo, dočim se veleka-pital, ki ima prevlast v industriji in zlasti v naši trgovini, zna pod zaščito vodilnih krogov v naši državi vedno obraniti najhujšega pritiska. Pro-tivno je tudi ne samo socialni pravičnosti, marveč tudi državni ideji, ako so davki neednako razdeljeni po razr-nih delih naše države, da morajo nekatere pokrajine plačevat' sorazmerna veliko več davka kakor druge. Sloveniji je vsaj na tem polju prisojena j prvenstvo. Bati se je, da bodo tisti dr-| žavni oblastniki, ki se tako radi širo-koustijo o ednakopravnosti kot trdni: podlagi naše države, napram zahtevi 0 enakopravnosti v vprašanju davkov, j Še dolgo ohranili gluha ušesa Našega kmeia tudi jako muči tista" • negotovost, ki je v slovenski pokrajini zadnji čas zavladala glede na predpis in odplačevanje davkov. Vsepovsodi se 1 metje pritožujejo, da nimajo nobenega pregleda, ali so že poplačali vse davke, ali ne, in koliko Še znašajo ti davčni zaostanki za kako leto. Ne po lastni krivdi, marveč vsled krivde davčne oblasti morajo plačevati velik» opominjevalne stroške. Poleg zamudnih obresfi, ki znašajo 4%, morajo S® plačali ogromne opominjevalne pri -stojbine, ki znašajo 4 K od vsakiK 100 K davčnega zaostanka. Dočim so opominjevalni stroški prej znašali večjemu kaki 2 K, danes znašajo na stotine in tisoče K. Kmet, ki je vplačal velike svoto denarja za razne dar vka, je sedaj trdno prepričan, da je zadosti' svoji davčni obveznosti za d»~ lično leto Naenkrat pa dobi od dav6-ne oblasti opomin, ki zahteva nova o» gromna vplačila in obenem še velik® opominjevalne stroške, ker ni pravočar sno plačal davke. Tako se javnost vedno znova razburja in ljudstva se polašča vedno večja nezaupnost napram finančni oblasti. Ljudje stojijo povsod pod vplivom splošnega občutja, da so popolnoma izdani samovoljnosti davčnih oblasti « ki tega nereda ne odpravijo, marvefi se ga poslužujejo kot sredstva za svo-jt fiskalne nagone. Zato naši davkoplačevalci odločna zahtevajo od finančne oblasti, da na* pravi v Sloveniji red v zadevi dav» Zaklad ?ia otoku. Hfa angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) »Gospa, pojdite gori k vašemu mo-fcu, pa mu, če le mogoče, prav ničesar ne povejte. Jaz moram pa poskusiti, da rešim temu človeku njegovo u-Ibogo, ničvredno življenje. Jim, vi pa pojdite po skledo!" Ko sem se vrni) s skledo, je bil kapitanov rokav že odvihan in njego-ya mišičasta roka razgaljena. V kožo »c bilo z iglo in modro barvo vbode -&o: „Obilo sreče!", „BiH Bones* in njegova ljubezen!" in gori ob ramenu eo bile s samimi vbodl,aji zarisane — sdslice in človek, obešen nanje. „Preioška slika!" je dejal zdravnik ter pokazal na moža in na vislice. «Sedaj pa, prijatelj Bili Bones, bomo pogledali, kako barvo ima vaša kril Jim, ali se bojite krvi?" *Ne!" „Dobro torej! Držite skledo!" Vzel je puščico in odprl kapitanu Silo. * Izgovori: Bonnz. Mnogo krvi je izteklo, preden je bolnik odprl oči in pogledal megleno krog sebe. Najprvo je spoznal zdravnika in jezno je namrščil obrvi. Potem je zagledal mene in oči so mu zrle prijaz-neje. Namah pa je izpremenil barvo, skušal je vstati in kriknil je: „Kje je „Črni Pes"?" „Tu ni nobenega črnega psa", Je odvrnil zdravnik, „razen onega, ki tišči vas za vrati Rum ste pili, zadela vas je kap, prav kakor sem vas svaril, in ravnokar sem vas potegnil nazaj iz groba, četudi proti svoji volji. In sedaj, Bili Bones —" „To ni moje ime!" mu je segel v besedo. „Mi je vseeno!" ga je zavrnil naš zdravnik. „Pomorski rokovnjač, ki ga prav dobro poznam, se tako imenujo , in jaz vas tako kličem, ker je najkrajše! Kar vam imam povedati, je pa tole: Eden kozarec ruma vas še ne bo ubil, toda če izpijete enega, bode te izpili Še drugegar in tretjega m jaz sIm-vim svojo lasuljo, ako se lUin: popolnoma no odpoveste, bode'e 'im-li. razumete, umrli bodete in odšli k svojim dedom, kakor svetopisemski mož! — Sedaj pa se malo potrudite, pomagali vam bomo, da pridete v posteljo." Z velikim trudom smo ga vsi trije spravili po stopnicah in položili na njegovo posteljo. Glava mu je padla na blazino, kakor bi že spet omedle -val. „Torej zapomnite si!" mu je Še rabičeval. „Moja vest je čista! Povedal sem vam svoje mnenje! Beseda rum je smrt za vas!" Odšel je, pogledal k mojemu očetu in potegnil mene za seboj. „Ni Še sile", mi je dejal, ko so se zaprla vrata za nama. „Puščal sem mu krvi dovolj, da bo imel mir za nekaj časa. Naj ostane vsaj teden dni v postelji, to bo dobro zanj in tudi za vas. Ce ga pa zopet zadene kap — je po njem!" III. Popoldan sem stopil h kapitanu s hladilno pijačo in zdravili. Ležal je , kakor smo ga pustili, le glava mu je bila nekoliko više* Slab je bil in zelo razburjen. . „Jim", je rekel, „ti si edini človek v toj-Ie hiši, ki je še nekaj vreden — in ti veš, da sem bil vedno dober s te- boj! — Ni bilo meseca, da bi ti ne bil podaril srebrnega groša! — In glej, daleč sem prišel — vsi so me zapusti li! — Jim, prijatelj, ali bi mi prine« sel — majhen kozarček — čisto majhen kozarček ruma? — Jeli dragi mi prijatelj ?" „Zdravnik je —sem začel. „Zdravniki so vsi čenče!" mi ja segel v besedo in s slabotnim glasom, ps jedrnato zaklel. „In tale vaš zdravnik, kaj ve on o pomorščakih? — M deželah sem bil, kjer je vroče, kakoe v peči, ti pravim, tovariši so cepali, kakor muhe, od rumene mrzlice; bil sem v deželah, kjer se je zemlja kar zibala od potresov kakor morje — kaj ve vaš zdravnik o takih krajih — in jaz sem živel od ruma, rečem ti, od ruma sem živel! Rum mi je bil jed ia pijača, mož in žena mi je bil in fie ne dobim takoj sedajle kozarček ruma —• bom obležal, kakor stara barka brez vetra na obrežju in moja kri bo prišla nad tebe, Jim, in nad tistega čeff« častega dohtarja —!" Tako ie zabavljal in tarnal s pro-sečim glasom. ' I(Dalje prihod.) UÜJ* „KfttoL U«mgt dobivajo M brea ročnlrie. — cesta it J. Rohoptai m i tipravntttvo «prejema inserate fet rekksnacij«. iitseratom po dogovora. Z* ';ra4n« ogliuw g»rlct«rca 1931. POUK IN ZABAVO kov, njiit predpisa in odplačila. Davkoplačevalci morajo vnaprej in pravo- ; Časno znati, kaj in koliko morajo pla-£ad davkov. Vnaprej in natančno se mora določiti, koliko jim bo treba plačati tega in onega davka (zemljiškega, hišnega, osebnodohodninskega itd.), koliko teh in drugih doklad. Radi tega naši davkoplačevalci zlasti še iz kmetskih krogov nujno zahtevajo., da se jim zopet da davčna knjižica, kjer bo podrobno in natanko določeno, koliko je treba plačati poedinih davkov, in koliko in katerih doklad, in kjer bodo tudi naznanjeni roki, v katerih Eapade kak davek. Te knjižice bodo tudi služile kot najboljše dokazilo že F plačanega davka; sedanji odrezki položnic so namreč nezadostno dokazilo, ker ni natančno izraženo, kaj se je pravzaprav plačalo, in ker se lahko izgubijo. Vprašam gospoda finančnega ministra : Ali je voljan odrediti, da se v Sloveniji takoj vpeljejo davčne knjižice? „Slovenski Gospodar", pred poroto. Najhuje sovražijo samostojneži iu liberalci „Slovenskega Gospodarja", ker odkriva ljudstvu' vso goljufijo in sleparijo, ki jo uganjaita samostojna in liberalna stranka v Beogradu v viadi in v domovini. „Gospodar" se kot star branitelj ljudstva in borec proti krivici prav nič n'e straši če ra-ditega Irčijo samostojni in liberalni sršeni okrog njega. Odkar obstoji Jugoslavija vlagajo nasprotniki proti ,-Gospodarju" tožbo za tožbo. Na ta način bi ga radi ugonobili. Pa nimajo sreče. Meseoa decembra 1020 je vložil veliki liberalec pred Bogom in ljudmi znani advokat dr, Gorišek iz Si. Lenarta kot zastopnik „samostoj -neža" Feliksa Kocmut od Sv. Barbare v Slov. gor. tožbo radi razžaljenja zoper varnost časti proti tedanjemu odgovornemu uredniku Franjo Zebo -tu. Zakaj ga je tožil? Dne 21. novembra lOk-O je sklical kmet in kandidat Sioveuske ljudske stranke g. Ivan Roškar, sedanji poslanec, volilni shod pri Sv. Barbari. Na ta shod so pri -šli v večjem številu plačanii in pijani rogovileži „Samostojne" iz uomače in sosednjih župnij z namenom, da shod razbijejo. Namera se jim je posrečila. Naši so potem šli v drugo hišo, kjer so mirno zborovali. V „Slov. Gospo -darju" dne 24. novembra je nato iz -S3l dopis, kateri opisuje surovost samostojnih divjakov pri Sv. Barbari. (V dopisu je bil stavek, ki pravi, da se je po surovosti posebno odlikoval neki Kocmut. Prizadetega se je čutil posestniški sin Feliks Kocmut iz Zi-mice. V soboto! dne 12. marca je bila razpisana prva obravnava pred mariborsko poroto. A tistikrat je Kocmu-toy zastopnik, liberalni advokat doktor Gorišek zbegnil pred izidom s tem, da je predlagal kolovodjo razbi -jačev Bračiča in nekega Ribiča za pričo. Sodni dvor je ugodi Gorišeko-.vernu predlogu in obravnava se ]e tedaj preložila. Na Veliki petek, 25. marca popoldne ob %4. uri se je obravnava nadaljevala. Obtoženi Zebot, vprašam, ali se čuti krivega, odgovori: „Ne!" Sploh po ne smatra objavljenega dopisa z ozirom na divjanje samostojnih divjakov na zborovanju za žaljivega. Za-šiišani ste bili priči Bračič in Ribič, ki bi naj dokazale, da je v „Gospo -darjevem" dopisu označeni Kocmut res mišljen Feliks Kocmut. Na to sta govorila Kocmutov zastopnik dr. Gorišek in Zebotov zagovornik dr. Les -kovar. Kocmutovemu govorniku se je videlo, da mu besede ne gredo prav nič od srca. Morda je na to vplival v večji meri Veliki petek ali kaj drugega? Kratko rečeno: Mislili smo, da je v Kocmutovem govorniku zakopanih več še nedvignjenih talentov. Zebotov zagovornik dr. Leskovar je govoril kratko in mirno. Rekj1 je mod drugim: Ce bi mi živeli v urejeni državi, kar pa še žai.bo^ ni, In morali sedeti na tej zatožni klopi ne današnji obtoženec, ampaK oni rogovileži, ki so divjali na RoAarjevem 2-jorovanju. Braac in Ribič bi morala biti na zatožni klopi. Porotniki odidejo v v. -tio posvetovalnico. Posvetovali so £.-; tnalo času . Za predsednika so si izbrali g. Jožefa Farkaš, posestnika v Iljaševcih pri Sv. Križu na Murskem polju,. G. predsednik prečita med splošno pozornostjo pravorek, k se glasi: Porotniki so vprašanje, ali je Zebot kriv, da je objavil omenjeni dopis, žalil Feliksa Kocmuta, zanikali z vsemi 12 glasovi, Obtoženec je bil nato oproščen, a Kocmut je ubso,en na pla čilo vseh s'roški Politični ogled. Kraljevina SHS. Za velikonočne praznike so so muddi doma skoro vsi poslanci in v Beogradu ni bilo opaziti pravega političnega gibanja. Regent je med prazniki podpisal ukaz o imenovanju dveh novih mini -strov iz vrst muslimanov in samostojnega mesarja Ptici,a za poljedelskega ministra. Novi ministri „o prisegli včeraj ter prevzeli ministrske pošlo. Muslimanski klub, s katerega delova-niem niso zadovoljni bosanski voblci, se poteguje na vso moč, da mu izplača vlada čim preje na račun davko -plačevalcev eno milijardo in 20J milijonov kot odkupnino za turško vele -posest. Ustavni odbor se bo zopet sestal o. aprila. V času počitnic ustavnega odbora se trudijo vladne stranke, da bi poravnale mod seboj spor. radi upravne razdelitve države. Italija. Italjanski politi'ki so mnenja, da pride do razpusta italjan-ske zbornice ter do novih volitev, kor je cela Italija potopljena v kruto meščansko vojno, preživlja prehranjevalno krizo in je v velikih gospodarak h stiskah. Nemčija. V Nemčiji so bili izbruhnili v zadnjih dneh hudi komunistični nemiri, izgredi ter poboji. De -lavstvo je štrajkalo, se nasilnim po. tom polaščalo tovarn in ogrožalo javni mir in red. Ostremu nastopu vlado se je posrečilo, da je z oboroženo silo zatrla uporno glibanje. Komunistično delavstvo se je po večini pomirilo in vrnilo na delo. Madžarska, Časopisje prina ša vest, da se je pojavil za Veliko noč v Budimpešti bivši cesar Karol, ki je obiskal ogrskega državnega u -pravnika Horthyja. Na pritisk Horthy jev in voditeljev madžarskih političnih strank je Karol zopet ostavil Budimpešto. Madžarsko preprosto ljudstvo ni niti zvedelo o Karlovem obisku. G r š k a in Turčija se že Lasata med seboj v Mali Aziji Tokrat baje Grki zmagujejo in so že nekoliko potisnili nazaj Turke, Rusija. Ruski boljše viiški vladi se je posrečilo, da je zatrla upor mornarjev v Kronstadtu. Sedaj so pa izbruhnili upori proli sovietom v Kazanu, Beli Rusiji in v pokr aji _ nah krog Odese. Vafno mesto Odesa je v rokah ter posesti upornik;-,. Tedenske novice. ........t Predsednik kluba samostojnih, mesar Pucelj se je hotel za Velikonoi odpeljati iz Beograda v demovino, a se mu jo namignilo od merodajne sira ni, naj ostane v Beogradu. Tako poroča liberalno „Jutro", mi vemo da po menja oni namig Puclju od merodaji.e strani od vlade obljubljene Izvoznice., katere je lahko g. Pucelj pobasal v svoj mesarsko samostojni ž6p bolj ne-opaženo, ker ob VeLikiaoči niso pra -žali nanj poslanci iz opozicije. G. Pucelj bo lahko sekal izvozničarska pi -ruhe v domovini ob kakšni poznejši priliki, t Sumljiva hvala. „Slovenski Narod", glasilo liberalnih dohtarjev, la-brikantov in veletrgovcev, je prinesol laskavi življenjepis samostojnega ministra Pucelja. Liberalni slavospev voditelju samostojnih „kmetov" je tako sumljiv in značilen, da so bo njegovemu vplivu le malokateri pošten -jak na deželi odtegnil. „Narod" piT:: Slovenska javnost (liberalna; op. uredn.) bo vstop poslancev Samostoj -ne kmetske stranke v \ lado pozdra -vila z odkritim zadoščenjem (!), ker je to jamstvo, da je pri nas za vedno odklenkalo „klerikalnemu gospodstvu". Da, odklonkalo je za nekaj časa poštenost^ pravici in slovenski avtono- miji, toda prišel bo čas, ko bodo legli današnji mogotci v političen grob 111 takrat bodo govorili tisti, ki so danes izpostavljali zasmehovanju!. t Vstcp samostojnih v deželno vlado. Beograjski list „Jugoslovensk. Pijemont" poroča, da sta dr. Vošnjak in Pucelj obiskaia ministrskega prel sednika Pašiča, s katerim sta se po -svetovala glede izpopolnitve ljubljanske deželne vlade. Na tem posvetoma nju so ugotovili, da lahko dobi Samostojna kmetijska stranka z ozirom na „sorazmerno njeno večiro v Sloveniji" vse štiri izpraznjene poverjeniške stolčke „Slovenski Narod" ki jo pa bolje po.ičen, zatrjuje, da bo dr. bal-tič ostal na svojem mestu kot predsednik, pač pa bodo preobrazili vlad.> v Ljubljani tako, da bodo prišli sumo -stojneži do toliko zaželjenih korit. Pucelj minister, par zagrizenih samo -stojnežev v deželno vlado, — pa bo vseh križev in težav kmetskega ljudstva konec! t Samostojni poslanec g. Urek si je začel sta. iti novo hišo v toh časili strašne draginje, ko lahko zidajo edino le milijonarske banke. Dokler U -rek ni bil poslanec, si ni mo_tl 00 -staviti nove hiše tudi v časih, ko ie bila zidava poslop.j dokaj po ceni, sedaj v največji draginji pa si stavi pa lačo. Pripomni;i maramo, da so šli <;a mc^oj i v vlado pod pogojem, da jim je ministrski predsednik Paši6 zasl -gural precej izvoznic, katerih je go • tevo postal deležen tudi g. Urok, da sedaj la' ko zid.t. Pred volitvami ie Ure k obijuboval,, da se bo potegoval za znižanje davkov, za zboljšanje kmetskih bremen, sedaj se pa poslu -žuje samostojnega izvozničarstve, da si zida hiše, ne drugim, ki so ^a volili, ampak sebi l Urekova politika ja boj za žepno pravdo! Urekova nova hiša bo odprla marsikateremu samo -stojnežu oči. t Nesramno koritstvo. Odkar so demokrati in radikale i v Beogradu na vodilnih mestih, cvete njjihovim pri-stašem-verižnikom bujna pšenica na,i-nesramnuji.jga koritarstva. Zagrebški „Jutarnji list" poroča, da so imeli demokratski in rad'kalni poslanoi nedavno posvetovanje, kako naj se raz deli živina, ki jo je država dobila na račun vojne odškodnine od Nemčije . Nemci so za časa vojne odvedli iz Sr bije ogromne množine živline, Katero morajo po uoioailih mirovne pogodbe vrniti. Višek nesramnosti pa je, da od'očajo mogočne politične stranke o tej razdelitvi, ne pa država, ki je v fo poklicana. t Zborovanje bosanskih kmetov\ Dne 28. t. m. se je vršilo v Sarajevu • eliko zborovanje bosanskih kmetov , ki so z ogorčenjem obsodili sporazum vlade z muslimani, osobito pa sedanii način reševanja agrar.ne reformo. V imenu srbskih zeml.ieradniko/ so govorili gg. Avramovič, Lazič in Koma-dmič. Sprejela se je resolucija, v kateri ugovarjajo zborovalci najodločneje proti postopanju demokratsko-radi-kalne vlade, ki je iz političnih nagi -bov obremenila ljudska ramena z ogromno svoto 300 milijonov dinarjev. --Tako delajo bosanski zemljeradniki, ¿i se ne marajo vdinjevati liberalni, protdjudski vdadi. Cisto dr.ugače naši samostojneži. Oni podpirajo demokrat-sko-radikalno gnilobo na našem državnem telesu s svojo izdajaloko politiko., t Minister dr. Kukovec in invalidi. Odkar je minister socijalne politike „mili" nam dr. Kukovec, so začelo zopet iz „Jutra" deževati na invalide poročila o odobrenih invalidnih nared bah. Socijalno za vse pravični mini -ster dr. Kukovec bo vse odredil, odo-brll ter zasigural — finančna oolast p? ne bo izplačala invalidom zopet niti ficka. t Protiverska nakana. Sedajna protiverska vlada, v kateri sedijo tu -di naši samostojneži, je izdelala uprav peklenski načrt, kako zasužnjiti katol. C erkev in duhovščino v Jugoslaviji. Res bedno gmotno stanje katoliške, a »- o pa tudi clnugn nekatoliške duhovščine namerava- urediti tako, da bi država vzdrževala duhovščino in cerk-v e, zajeetno bi pa država zasegla cerkveno premoženje ter bi tudi pobirala cerkvene davščine in pristojbine od cerkvenih obredov, kot pogrebov, maš, porok ild Kam pes taco moli, „e oči -vidno. Duhovniki bi postali nekaki dr. žavni uradniki, vera In cerkev bi postala državni monopol, kot n. pr. t-ol, tobak itd. Na ta način bi izgubil duhovniški poklic vsak višji nadnaravni značaj in cerkev bi se ponižala v: poslušno deklo države, duhovi iki ti pa morali postati pokorni in poslušnj hlapci države. Namen te protiverske i-akanc je očividen, kajti ljudstvo b? se od take cerkve, ki nosi na čelu u-radni pečat, ravno tako izogibalo, kakor se sedaj izogiba davkarije in so dišča. t Socijallstl in komunioti bodo odslej za naprej nastopali pni nas v Jugoslaviji kot dve med senoj strogo ločeni stranki. Zastopniki jugoslovanske socijalne demokracije so a;1 zbrali 29. marca v Beogradu in oklenili, odcepitev socijalistične stranke od komunistov. - t Dr. Korošec v Dubrovniku. 18. 1. m. je odpotoval naš voditelj in načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. A, Korošec, iz Splita v Dubrovnik, kjec se vrSi sestanek zaupnikov Hrvatske j udske stranke. t Poslanec VI. Pušenjak je govoril dne 23, t. m. na zborovanju sku -pine Jugoslovanske strokovne zveze na Cveuu o programu te organizacije in o razmerju med kmetom in kmet -skirn delavstvom, dne 24. t. m. pa na zborovanju SKZ istotam o strankah in občinskih volitvah, t soštanjski okraj. Na Velikonočni pondeljek sta se vršila dva dobro obiskana shoda SK.Z v Št. Janzu na Vinski gori in v Šmartnu pri Velenju. — Na obeh shodih je poročal poslanec Vlad. Pušenjak. t Shodi v rogaškem okraju. Poslanec VI. Pušenjak poroča dne 3. aprila zjutraj na shodu v Žetalah, pcpoldan v Stopercah, dne 4. aprila zjutraj v Rogatcu, popoldan pri Sv. Križu na Slatini (zborovanje zaupnikov iz celega okraja). t Vkljub temu, da so naši poslanci že večkrat posredovali radi slabe prehrane in slabega ravnanja z vojaki, zlasti s Slovenci in preti temu, da se Slovenci pošiljajo v Macedonijo i.t.d., se razmere v t-m oziru še niso veliko ali pa prav malo zboljšale. Radi jga navzoči zborovalci KŽ v Kozjem najodločneje protestirajo proti temu, da se naši sinovi pošiljajo v Macedonijo. Zahtevamo od gg. poslancev, da zastavijo pri vladi, zlasti pri vojnem ministru vse svoje moči, da se slovenski fantje s slovenskimi častniki izobražujejo na slovenski zemlji v domovin,. ' iMŽ&m&s&Š flg§ t „Cvetkovci". Pod tem našlo.om prinaša socijalistični „Ljudski glas" v svoji 12. štev. z dne 23. marca nesramen napad na naše obče bpoštova- . ne može in občinsko upravo. Sicer ne maramo nikogar zagovarjati, ker je popolnoma odveč, kajti kdor osebno pozna napadence, ta ve, kako podla in surova podtikanja so v označenem dopisu navedena, Na katerem vrtu so vzcvetelo dot.čne cvetke za „Ljudski glas" 110 bo težko uganiti. Pripomni -mc le, da je to tisti vrt, kjer kraljuje malovredni Senica ter druge slične ptičke kot Sova, Kukovec, ako še se prideneta Medved in Vuk, imamo celo menežarijo. Semkaj tudi spada ex-av-tomobilist Krischanitsch, ter sicer maj hen, ¿oda drugače precej visok Jakec Rižnar. Ali mar naj ti ljudje dobe občinsko upravo v roke? t Resen opomin staršem in vzgojiteljem celjskih otrok! Po celjskih u-Lcah so opaža, da otroci, katerih se mora smatrati še za šoloobvezne, prosjačijo okoli mimogredočih ljudi. Op\V 5.arjamo vse merodajno faktorje, ka-1 or tudi policijo, da to preprečijo. C» hočemo vzgojiti pošteno in delavno mladino, ni prosjačenje podlaga temu, kajti otrok, ki se v mladih letih na-vadi prosjačiti in živeti takorekoč n3-račun drugih, ne bo r.ikdar dorasel ,v delavnega m, ža, ampak bo holol le živeti na lahek način. Resne delo mu bo popolnoma tuje. Ni čuda potem, če se polnijo ječe in prisilne delavnice z mladino. Posebno policija bi morala v tem oziru posvečati večio pozornost la vsakega otroka, ki prosjači, spoditi, t Nevarno obolela sta: preč. g* konjiški arhidijakon Ilrastelj in vlč. g, župnik Heber iz Spodnjo Polskave, t Sokolska „skrb" za „naraščaj."' Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. smo dO ■* bili veselo vest, da jo izginila sestra Sokolica. zavsem neopaženo v Nemokot Avstr.ijo, kjer bo pričakala rojstvo na* debudnega Sokoliča. Ker smo obči»-» 3anili že svoječasno sličan slučaj so avnosl naj veseli nad skrbjo, ki io goji naše sokolstvo za svoj naraščaj. ,J0 naprej, 'da bodo napolnjevaL. vrsto naraSčaja „čistokrvni" Sokoliči! t Vztrajen samomorilec je brez -ivomno 22 letni delavec Karel Korb iz Pobrežja pri Mariboru, ki se je na velikonočni pondelj'ek vrgel radi nesrečne ljubezni na železniškem mostu v Mariboru pod prihajajoči vlak, ki mu je odrezal obo nogi. Ker mu je oilo to premalo, se je splazil do ograje mosta ter se spustil v Dravo. Pa -del jo na sipino pod mostom, kjer je umri vslod izkrvavljenja, Proti jutru w našli njegovo truplo ter ga prenesli v mrtvašnico. t Tovarna zgorela. V noči od velike sobote na Veliko noč je izbruhnil požar v tovarni za vžigalice v Rušah. Požar je upepelil tovarno. Sumi se, da je nastal požar vsled ?anikrnosti pri električni napeljavi. Skoda znaša nad milijon kron. Obžalovanja vredni so v tovarni zaposleni delavci, ki so brez zaslužka. Lastniki tcvarne so Pogačnik, Viktor Glaser in drugi. t Za slovensko besedo - kloluto! Kakšen duh vlada zdaj v, koroških šolali, priča tale značilen resničen :logodek: Otroka ni bilo v šolo, ker je šol k pogrebu» Ko pride v šolo, ga učitelj vpraša {nemški seveda), zakaj je izostal. Otrok ne zna odgovorili nemški in pove slovenski, da je bil pri pogrebu. Učitelj ga br ez nad ulj _ nega udari v obraz. Nato ukaže otroku, da mora trikrat zaporedoma ponoviti: loli war beim Begräbnis. — Koroška šola je Nemcem zopet brezob -zirno sredstvo, da ubijajo v otr'-klh slovenski čut in vzgajajo janiöarje. t „Sprava." Nemci pravijo, da se morajo vsi Korošci objeti v bratski ,ljubezni. Kako delajo za to prav' > v dejanju, samo en slučaj, ki se je zgodil v bi-žini Vrbskega jezera. Zavednega Slovenca so zvezali, posad ii na voz, mu dali v vsako roko nemško zastavico in ga med kričanjem, /.mer -janjem, zasramovanjem in pljuvanjem peljali v drugo vas. Prav zverinsko divjaštvo! Ko so se dovolj zdivjali, so ¿;a v istem položaju peljali zopet domov. In ti ljudje nam govore o ku! turi in nam očitajo Balkan, ljudja, ki bi so s spridom šli k airikanskka divjakom učit olike! t Za celjskim starim gradom že ovetejo črešnje, breskve in celo tudi i ruške. t Čudne „emeti". V Subot:ci (Vojvodina) je našel neki delavec, ki je pospravljal osebne vagone I. razreda, med smetmi in odpadki v zmečkanem papirju 70 bankovcev po 1000 dinarjev. Zato zadevo se živahno zanima policija, ki je ugotovila, da vagon ni bil žc dalje časa v prometu. Vsekakor čudne in dragocene smeti! t Živo srebro v Sloveniji. V oko-3 ci Vojnika je zasledil na svojih pro-Etosledih Jurij Lužar živo srebro, kar je potrdila tudi državna cinkarna v Lelju. Vse kaže, da je v globljejih legali dobili razven živega srebra tudi cinober. Ob deževju prihajajo tam iz zemlje krogljice živega srebra. Natan čnejše preiskave bodo dognale množino živega srebra in cinobra in v koliki mori bi se dalo živo srebro dobavljati iz cinobra.. t Vzorna župnija je Sv. Miklavž nad Laškim! Kakor ni te župnije se m'kdar zastrupljal s svojim smradom ptujski „Stajerc", tako tudi sedaj ko prihaja v to župnijo niti eden nasprotni časnik, čeprav so dve leti vsiljevali „Ljudski glas" in „Kmetijski iist." Ljudje imajo naročenih precej uašili časnikov! t Za naše vojne vjetnika. katerih jo šo dokaj raztrošenih po Sibi -riji, se zanima naša vlada v Beogradu in jo dovolila za prevoz teh revo -£ov iz Vladlvostoka v Jugoslavijo pol-milijona Irancoskih frankov. Upamo, da bodo tokrat dospeli v domovino zadnji ujetniki, ki trpe in vzdihujejo žo tako dolgo pod Šibo ruskega boljševi -Krna. t General Wurm, znani branitelj Gorice, je umrl na Dunaju v starosti 61 let. t Solnčni mrk bo dne 8. aprila tega leta. Trajal bo od 10. ure predpoldne do 1. ure popoldne. Videlo se ga bo po vsej Evropi. t Iznajdba letala. V Dalmaciji je izgotovii tehnik Ante Gjurišič ,-opo.noma novi model letalskega stroja, ki bi imel velike prednosti glede obsega, nosilnosti, varnosti i.t.d. Izumitelj se je obrnil do zrakoplovr.ega oddelka voj. ministrstva, ki naj bi mu dovolilo, da prouči na vojaških aparatih svojo iznajdbo. Pripravljen je, prepustiti državi vse tozadevne načrte. t Agrarna ieforma na Slovaškem ; Cehi so dose hj razlastili veleposest- j va. madžarskih plemičev v takem ob -segu, da izgubijo: groi Paliiy 105 ti- j so^ hektarjev, Csaky 70.000, Zichy ; tisoč ha, Fongacli 43.000, Andrassy 37 j tisoč ha, Haclik 27.000 ha, ApiJOnyi > 4800 ha, Karoly 22.000 ha, "VVindisch-gratz 10.000 na, Hunyadi 10.000 ha, t Na Angleškem pohajkuje- brez dela 1,375.400 oseb. t Boljševiška Rusija in Turčija ste sklenili mir med seboj.. Med liu -sijo in Turčijo ostane sta^a meja. Tur ki odstopijo Rusom Batum, Rusi pa priznajo Turčiji Carigrad ;ot . resto-lico. t Žalostna resnica. V Moskvi izhajajo listi: „Poročila" — „Resnica" — „Komunistično delo" — „Ekonomsko življenje" in — „Uboštvo." Hudomuš-neži so i: naslovov omenjenih listov sestavili sledeče: „Poročila" vsebujejo „Resnico", da je privedlo „Komur^stično delo" vse „Ekonomsko življenje" Rusije v „Uboštvo," t No izseljujte se v Ameriko! — Naš konzulat v Ameriki je dal v preteklem letu 17.255 osebam potne liste za povratek nazaj v domovino, ker vlada v Ameriki velika brezposelnost. V tovarnah in skladiščih so ogromne množine tovarniških izdelkov nakupi-čene, tako, da je na stotine tovarn u-stavilo vsako delo. Samo v državi N, Jork je sedaj čez 300.000 brezposelnih delavcev. Torej ne v Ameriko! t Po Kitajskem še vedno razsaja lakota, ki je dosegla v n'ekaterih pokrajinah vrhunec prehranjevalne bede. Od lakota je pomrlo na Kitajskem že 50.000 oseb. Molitvenik za dekleta. Dobi se Lopet „Hči Brezmadežn e", molitvenik za dekleta. Je io najbolj priljubljen molitvenik za Marijine druž-benice in druga dekleta. Dekleta, se-zite po njem, dokler je še dobiti. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru n stane s poštnino vrsd 36 K* Gospodarstvo. g Gospodarsko resolucije, sklenjene na shodu Kmetske zveze v Koz -jem dne 11). marca, na katerem je ¿o voril poslanec Krajnc: 1. Ker se o graščinsko ozemlje po občinskb-agrar-nem odboru v Kozjem krivično razdelilo, odločno zahtevamo, da okrožni a-granni urad v Mariboru razdeli*«'» nemudoma v roke vzame in isto na licu 'ue?ta pravično razdeli. 2. Zahtevam t, da se carina na izvoz vina, živine, ls-sa in drugih pridelkov, katerih je v naši državi več kakor za lastno po -Irebo, zniža tako, da bo nam mogoče, z drugimi državam, konkurirati. Isto-lako zahtevamo, da se carina pri uvozu za one predmete, katere kmetje rabimo nujno, zniža. Zato poživljamo naše poslance, da v tem smislu delujejo. 3. Ugovarjamo in protestiramo proti načinu, da davčne oblasti izgotavljajo strankam za plačevanje davka le samo poštne položnice. Strankam se na (a način dela krivica, ker ne vedo, koliko plačajo zemUškega, obrtnega ali tsebnodohodninskega ali sploh kakor-šnegakoli davka. Prosimo naše gospode poslance, da vse potrebno ukrenejo, da bodo davčno oblasti izgotavlja-Je davčne knjižice vsaki stranki in da se v knjižico vpisuje, koliko plača ta ali ona stranka enega ali drugega davka. Nadalje zahtevamo, da se davki za celo državo izenačijo. g Dižavni proračun. Kakor zatrjujejo v političnih k.ogih, ne bo smel proračun presegati svoto 5 milijard di-nnrjev. Prvotno je finančni minister Ku-manudi govoril o 8 n,il:jardah. g Upravičene pritožbe. Kmet iz , slovenjgraške okolico nam pi^e. Dno 18. marca t. 1. se je vršil v olovenj-gradcu živinski sejin, ki .je bil zelo številno obiskan. Na sejm so pognali zelo veliko govejo živine. Za kilogram žive težo so ponujali od 10 do 15 kron kar nikakor n'e odgovarja neznosnim davčnim bremenom, ki tarejo naš-vra kmeta, Še manj pa odgovarja neverjetno visokim cenam za razne poveb ščine, katere si mora naše ljudstvo kupovati. Le upravičeno bi bilo, oko bi se nastavile zr našo govejo živiuo take cene, ki bi odgovarjalo sd.ian;i c'raginji in visoidin davkom, g Našim poljedelcem je darovala Anglija 14 vagonov poljedelskega orodja, ki so že dospeli na beograjski kolodvor. ¡Sedaj smo pa res radovedni: Kako bo razdelil te darove novi poljedelski minister — mesa- PuceljV g Lesna Industrija je začela po celi ugosi iviji znatno zaostajati, ker ne da viada na razpolago zadostnega številr vagonov za izvoz. Radi tega malomarnega postopanja vlado so pa. sklenili lesni iudustrijci, da bodo odpustili 7000 delavcev. Ko je bil še dr. Korošec prometni minister, se ni do -gajalo kaj takega! g Padanje vinskih cen. Vinogradniki v ptujski okolici so bili prisdje -ni, da znižajo vinske cene, ker imajo precejšnje množino vina neprodane. Tako n pr. se dobi v Ptuju liter dobrega vina za ,10—24 K. Prepričani smo, da je to padanje vinskih cen 13 samo trei.oino. kajti z nagimi izberat. mi vini se pač ne more nobena država, naiman' pa Italija, kos'ti. Z-ute-■«?arno, da ukrene država vse poirebnu. aa bodo naša svetovno znana i zborna vina brez ovir in zaprek zoprH prišla na svetovni vinski trg, da se našim v;noi"*adnikom na ta način ohrani ia skoro f»dini vir dohodkov. g Razne tržne cene: 1. Mlinski izdelki; pšenična moka banatska 00 zl7 K kg, domača 0 17 K, za kuho 1-2 16 K, za kruh- 5 14 K, zdrob 18 K, otrobi 4.50, koruzna moka zdrava K 6.50, koruzni zdrob zdrav 7.50, ajdo -va moka Ia 16 K, kaša ječmenova K 6.50, ječmenova moka 9.50, lanene tropine 6 K, prosena kaša 8 K liter. 2. Deželni pridelki: ajda 9 K, oves 4.00 K, koruza zdrava 5,40, defektna 4.50. 3. Meso in špeh: goveje meso 20 do 28 K, I -žola 32, teletina 24-26, telečji zrezek 34 K, špeh 52 K. 4. Perutnina: kokoši 30—50, petelini 30—70 in jajca 2.20 komad, 5. Druge jestvine: čebul kg 6 K, fižol liter 6 K, orehi zrnje liter 24 K, krompir kg 3 K, reg -rat krožnik 2 K, oranže komad 2 do 4 L_________________________ g Cene za oglje in bukov les v Nemčiji. V Nemčiji stane sedaj meterski stot bukovega lesa 150-160 mark, ali v našem denarju 340—363 kron. Meterski stot bukovega oglja pa stane 204 naše krone. Pred vojno je stal v Nemčiji meterski stot bukovega lesa 6 — 7 mark, oglja pa 5 mark. g Izprememba pisemskih pristojbin za pošiljke iz naše države v inozemstvo. Od 1. aprila ti. je plačevati za pisemske pošiljke iz naše države v inozemstvo, te-le pristojbine: pisma do 20 g 1 dinar, preko 20 g za vsakih 20 g 50 par., dopisnice 50 par, dopisnice z odgovorom 1 dinar, tiskovine za vsakih 50 g 20 par, ekspresnina 2 din priooroka 2 dinarja. e^^g^j»* MSij g 80 kronski bankovci. Listi poročajo, Ha bo Narodna banka zamenjavala 80 kronske (20 dinarske) bankovce do 30. aprila in ne marca, kot so to^neka-teri hsti napačno poročali, i i? gjsgs g Bankovci po 1 dinar7~V "promet pridejo sedaj novi bankovci po en dinar. Na teh bankovcih se je vrinil?, pomota na ta način, da je v besedi kruna v cirilici prišla črka u p-ad črko r. V i.ljub tej pomoti so ti ban -kovci polnoveliavni, kajti besedilo v latinici je popolnoma pravilno. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 139 50-140 50 naših kron. Za 100 avstrijskih kron plačaš 21—21-50 naših kron. Francoski frank stane 9 K 70 do 9 K 90 naših kron. Za 100 nemških mark plačaš 224—226, za 100 čehoslo-vaških kron plačaš 181 in za 100 laških lir 553-555 jugoslovanskih kron. g Poljedelci, pozor! Razne prvo vrstno poljedelsko stroje iz mirovno dobe, kot vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, slamoreznice, drobiln? mline, loiue brane, motorne in parne strogo, koruzne sejalne stroje itd. ima v veliki zalogi tvrdka Ivan Ha.;ny , Maribor, Aleksandrova cesta 45. Več o tem v inseratiiom delu lista. Širite naše liste! Dopisi. Iz Crešnjic pri Konjicah. Dan 6* marca, to je 6. nedelja v postu, je bil za tukajšnjo župnijo velepomembni dan. Ob 8. uri zjutraj sta »e dvignila vpričo mnogobrojne množice vernega ljudstva iz domače in sosednih župnij dva nova bronasta zvonova v stolp tukajšnje cerkve Marije Device. Ob 10* uri sta zvona že zapela. Verno ljud -stvo je bilo ginjeno do solz. Vojska j® vzela tukajšnji cerkvi od štirih zvonov tri. Ostal je samo edeh, že poškodovani zvon, kateri je kmalu počil. Tako je bila župnija celi dve leti brez zvona, pač dolgi veliki petek. Zvonova sta delo stro„nih tovarn ir. livarn v Ljubljani; vlita sta iz prvovrstnega brona, kar priča srebrnočisti glas zva nov. Glavna glasova zvonov, kot tudi stranski glasovi so popolnoma čisto zadeti, tako da zaslužita zvonova res oceno, da predstavljata umetniško delo zvonarske obrti. Pisec teh vrstic je veliko zvonov v Sloveniji pregledal in preskusil, a tako Čistega in natančno ubranega glasu imajo, oziroma so i -meli, zvonovi Ie v redkih slučajih. To so čutili tudi romarji, kateri so prihiteli na to slovesnost k cerkvi Marije Device v Crešnjicah. Vsi so bili prijetno presenečeni od ubranega petja zvonov. Sv. Miklavž nad LaSkim. Dne £0. marca je bil pri nas zelo dobro ob-irkan shod Kmetske zveze. Izvolil se je nov odbor. Zborovalci so odločna protestirali proti sokolizaciji šol in kulturnemu boju Zahtevali smo tudi, rja vlada skrbi za to, da se znižajo cene za usnje in podplate, ker so cene za sirove kože padle v precejšnji meri že v decembru. Planina. Umrla je lü. t. m. blaga gospa Neža Pintar, gost.lničarka na Planini. ,V njeni hiši so se vršili več krat lopi4 in včasi tudi burni shodi Kmetsko zveze. N. p. v m. 1 Planina. Na cvetno nedeljo je prišel mehkoroki in jezikožuljavi gosp. kmet Urek v St. Vid poročat o svojem mukapoln'em delovanju z kmeta in pripravljat svojo zvesto samostojno čredo za občinske volitve. Na shod pri Matiju Centriku so bili povabljeni le zanesljivi njegovi pristaši, M jih je pa bilo pičlo malo» J3 res težavno navduševati lune.3 za sokoliza-cijo šole, za podržavljanje advokatov in za kance; paragraf. Iz Planine sta priromala na sestanek cekmoštor Fr.. Ravtar in ubožničar in tobakar Niko— laus Treffner. Pomilujemo zares gospoda župnika na Planini, da trpi tako vnetega samostojneža za cerkvenega ključarja. Nič bolje se zaupni sestanek ni obnesel popoldne na Planini. d Dobova. Gospod Urek. ki so že navczili kamenje, da si bodo postavili lepo hišo, so govovili tukaj na prvem shodu, da hočejo hmetu pomagati: Mi jim verjamemo, da kmetu pomagajo, a ta kmet je Urek iz Globokega. Njegova ime se rabi pri nas za smcšnico, ker odkar je poslanec, noče več slišati od. svojih obljub; tudi tako pobožen ni več. Ni čudno tedaj, če se kmetje s takim veseljem zopet oprijemajo naše stare Kmetske zve*e. „■ - p*-• ¡^ Dobova. Svoj čas je bila razkri-čana bot boljševiška fara, kor so lan-tje razobesili majnika rdeč mlaj, ne da bi vede!', ali celo mislili s tem toga žaliti. No, če pride sedaj kdo v Dohovo, tedaj lahko vidi, da to morda drugje več boljševizma, kot pa tukaj, kjer je ob praznikih lep mir in v cerkvi enako. Tudi požarna bramba so kaj lepo razvija. R vežice. Odborniki naše liberalna posojilnice so prepust.Ii socijalistom is Trbovelj dvorano v Nar. domu za veselico. Ne v smo, ali so to storili na zahtevo liberalne Zveze v Celju, ali ia prepričanja, da mora kmetski denarni tavod iti na roko socijalistom. V krogu naših narodno zavednih meščanov in okoličanov se splošno zahteva, na] se ustanovi nova posojilnica, v katera bodo volili krščansko misleči narodni možje, v liberalni posojilnici pa so naj še naprej dr. Sticker, dr. Koropeo ia njih podrepniki bratijo s aocijalistl ■ Bratstvo z bivšimi nemškutarji, sedaj focijalisti, je — velenarodno delo v. korist našega kmetskega ljudstva, ko< j6ga denar upravlja naša liberalna, posojilnica. ! NOVA TRGOVINA & Xuva K tu © Cal IT I '« ^ {«•ie a «K > & O Coactada Innisi Krama 0 Kakad ——— Dilave 3 0 •ra» M S> SI ¡i pri Sol O lu Olie Viiaaltce Qt Moka j Q?m O Vi • ¿f u FRECE & PLAHUTA (E.%.Jü 2—10 llelisa^^raifa n'tica ít 7 Vi » C Na elgbüo. rta drobnv. Veletrgovina z ^faznisio Pinter & Lenar Maribor Aleksandrova c®*ta 32-34 priparoS» svoji bogato zalogo železa, nosilcev (traverz), Cementa, nlsčevine ▼sati vrst korania, atedilaii iv, žičaikov, mrež ia vseh v to strdku spa-19» dajočih predmetov po nizkih cenah. Postrežba točna in solidna, s—s Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju melje in izmenjava vse vrste žita Mlin je na noro 6 popravljen, ter izdeluje tudi zdrob iBt Kupili© vse vrste zrnja po najvišji dnevni eeai RIHAHD ORSSICH, PTUJ. Sv. Lovrenc £ 1; liAi str^eka ima t nedeljo, dae 10. apiila 1921 ob 8. ari v jiostiiih g. Kodri političen ihod Po 'boia 36 trii ravno tim občni i sor Kmetske zveze m 8?. Lov-rt,n« in Paščavo in volitev novega odbora.__ Jurij B lo neleljo, č le 8. april», priredi bralno dru-hi?o ob 3. ari popo dae v prosto rh g. Krajaca veielieo a govorom petjem in igrami „Luknja v na-miinem prta' ter „Poštna «kriv »Odi". Dimač>nl in gogidje, pri lita V^hltft n* o!)in' z5,3r V it UMU hranilnice in poso jilniee na Vidma, leg r.adr. s n. saeao, ki ae bo v rti l 17. aprila 1921 ob 3. ar; popoldne v poso-jiln.inih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo našelstva ia nadzor stv». 2 Odobritev »¿n isaega zakonika ia 1. 1920. S. Voltevna-Seistva. 4. Volitev nadzornt»a. B Siaiajnost'. Ako bi ta občni zbor ob navedenem časa ne bil sklepčen vrši se pol are kasneje na !B»m me it a in pc »tem dnevnem reda drag občni zbor, ki t>o veljavno sklepal se glede na število navzočih članov. 247 Načelstvo. Čebelarji pozor! Prostovoljna dratba 8 pan,ev čebel in 16 praznih panjev danajske mere se vrii dne 16. aprila ob 2. ari popoldne po amritm Jožefa Ctilnar, pri 8r. Urbaau. Čebelnjak je pri okrajni ceni, 9 km severno )d ftoja. Izvršitev prodaje pr vzame čebelarski potovalni ačitelj Ir. Jaranč č, sa o se zamorejo kapci z zaupanjem udeležiti. 24 Pozor mlinarji! Prvovrstna švicarska svilena sita, kskor te dečka i v -¡tarnati 18 let, eden se pišs Milaa Omerta. Oba imata iritie ase •len je maojii, drogi jo večji, Edm nosi mornarsko kapico z napisom „Hrvatska". Kdor ja vidi a« naproša, da jn cstaa in izroči oblaif, ia ja dotedt v Ptoj »> oroiništvo. 239 Vse potrebščinezasedlarje kot okove za homote it medenia-alt železa, kleštre, kakor tad' vsakovrstno onije aa sedlarje, Spa sovina, štrange itd. nadalje vsaiorrstie čerijarst« potrebičite kot kopita, ireblje, dreto, pop le j sne klince itd. v veliki zalogi po ame/nih cena k edino pri Josipu Fric v Mariboru, 226 Glavni trg 18. 2—f Na debelo' Na drobno i OBLEKO. Pri proste ia fiiejfe. Točno In solidno delo Dobro blago C-nejf kakor kjerkoli, samo pri: Alej i'ju Arbeiter ▼ Maribora Drank* ulica št, '.B (pri Btaretr mosta). 2-10 225 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljeni Poverjeništvo v Mariboru M inska ulica 32 sprejema zavarovanje proti piižurn pod naj-ngodnejšimi pogoji. Kdor želi svišati zavarovanje svojega poslopja pri doaačem z \ roda, naj sporo ti to po dipisaici na ^ktf*4Yi sa lu^enJe ječmena in ¡3LI UJI prosa na motorni ali vodni pogon ima na zalogi <3o-soodarska »vez» V Ljubljani Rt fl. kuntje naj se obrnejo direkt-io nanjo. 8—8 20". Stara železnina izbrano za kovače, ključavničarje, •odarje, vsako rstno orod e ia stroje, dele strojev itd. prodajata Brata~„Arbeiter" Maribor, Usnjarska nI ca 2. Kupujeta todi vsaka vrite starega žfleaja, kot štrene stroje, litino in odpadke po dnevnih cenah. 8—5 186 Alfft z 150 iUrí> * dobfiln stanja, 8e žsratnia za eno malo, ali >e pa po naja žji ceai prodi. Alojzij Loržak, ra-geisko. 236 do'go 7i 0 m ŽiČUO ur debel 9-10 ram ta stroj na vodo kupi Jnrij Prat a-kar, posestnik v Brdiajah, pošta Kotlje pri Giištanju, 2—2 227 Kupujem ¡SSJfiS sabo cepljsnje rt, in sicer: Rip. portalis in Gfltbe št 9. Kdor še ima kaj v zalogi, naj se takrj oglasi nstmeno ali pismeno pn Franca Slodnjak, tnnarja pošta Jaršinel pri Ptaja. Jugoslavija. 2—2 228 OmLIÍI lMt0* s,esta *e I/cHltt; »prejme takoj pri boljši drnžini v Mariboru. Našlo' v upra'ništ»u lista. 2>2 Dva pridna učenca z« slikarsko in pleskarsko obit, z dobrimi šolskimi spričevali v starosti 16—16 let n sprejmeta, 'ogoj po dogovoru. Herman Vašel •likarski in pleskarski mojster v Št. r'etro v 8av. doli il. 1—2 24B Knhinjsku deklo ki žaa svieje krmiti in molzti, sprejmem proti djbri plaii, isto-tam se prodaf agorajš ij. n»s'ov. 246 150 hI maliuowa in 10 hI posladkanega milinovca ter dva teiaa kooja proda ka>arna ,D ii»», Tod Mostom 9% Mari bor. 2—2 216 V 1 vagon vina v V J. 111/. skladišču v tfariboru prima vrste, se pod dobrimi pla Ailoimi pogoji takoi oroda. Vpra- !a i je pri Irana Gfi'tUcb, trgovina z lesom in -aijem, Maribor, Koroika cesta 128 2-2 23i Trte korenjake fimarnice Ima še r aaiogi Aitm 6 ittarič. O.-mji. 1-2 250 Vinogradniki bo cepljenj trte so na prodaj ia Mr.tr najbolj rodovitne vrat». B« ia dmarulen in sicer necepljena, ki pa jako labro rolL Kior si hoče narniiti le ie in močio eep Ij-en« trte, naj ae takoj ogl«si «ismeno ali astmeno pri Pr&uco lodatak, trtničar pri 8r. 0 reonu v B5ov gor., f J rš nei pri Ptoj t Cena trta® po dogotortL P—10 «7 Cepljene trte in s'cer samo dobre, domače rrs'e Da prolaj. Cona nitka in po d'i Jjvoru Oglas ti se je pri Ja>obo ig Andraže, pošla Stodenioe pri Poiičaosll. 2-2 234 Umetni mil n v bližini Maribora s sigurno močno vedo se tt>koj proda za 350.000 K. Na pismena vprafanja v češkem in tnd v nemškftm jeziku ddgovarja Adolf Hellaner, Ogljenš»k, Gor. PolHkava. 3-3 171.» Lf¡áíl enona stropna, z go- b iluj in mejatjo z v lik m vrtom se proda po cen ■ b glavni cesti v Studencih pri Marioorn 17. 287 Valjčni stol'; za izdelo-hn e ol a iz lan i in rejice, ima na prodrl Peter Lorber, mlinar pn Sr. Tro iici v Slov. gor. 243 Razne vrste SEMEN '-8 najboljše kak&vusfti pr>'pcro£a 166 M. Berdajs, ^' Maribor. Gospodarska zadruga v Mariboru ba nabavila za svoje člane vel vagonov aona Dotičnl, ki reflektirajo na apno naj se zglase pri zadrugi v Vetrinjski ulici št. 9. Iitotam se dobi tadi raznovrstno drogo blago in g spo- darske potrebščine po znižani ceni Člani Gospodarske zadruge, ki so vplačali deleže, pa š* niso dobili pristopu o n<\j pridejo po iste. 242 Portlandcemenl Vabilo na redni obini zbor Gospodarske zadpage v Celju reg. zadr z orne;, zaretu, id * vrSi dne 10. aprila 1941 ob 9 ari dopoldne ▼ zadratnii p»o-ttirih Razlsgota niica 1 z sfcdeiicn dnsrnim redom: 1. č tanje zapuaita zadi ega >bia*ga tbora. 2 Pjroi k na-načelstva, oso^ito o bilaac 8 P iročilo aadiorstra 4. Odibrenje raj. zak jačka za isto 19/0 S. Pmloralae pogodbe a 3osr-d»fsko zveao. 6. Sprememba pravil. 7. Slačajaoiti. Ako bi ta občni zbjr o j navsdeaen Saša ne bil ibleptea, vrli ie pol ure pozneje na istea m-sta in po istem daevaea reda drag obini «bor, ki bo veliavno skeptl ne gUle na število navso&h članov. 261 In vedno sveže 2-2 E8gorsko epno v vsaki množini v zalogi pri Ivo Andraži?, Maribor, Vodnikov trg št. 4. Mar®čajte naš© iiste Radi oresaiit*e trgovine v svojo lastno hišo v Mariboru na tleksandrovi cesti 13 prodam veliko zalogo manutakturnetja blaga, parila, robcev, nogavic itd. po zeta znižani cen!. Kdor torej kaj rabi in ž li dobiti dobro bhgo za mah denarja, n«j si blago o'i v«e nabaviti V Usodni | J. Na Soštaric I |j l-s Maribor, Gosmska tiiiica 5. 24« UMajaCftü Ii» oaLa Kal, liak. ámñtm, úúnüxaai OEMüiik* iüada Buñenjak. OüaJc Oirüov* nstajcne a MatíiMiw,