c
•'.'.'V:
fes
‘4ES#eI
Izdaja Podm] .idek Rdečega križa v Sodražici	Leto IV.
Naša mačka.
Oberstar Leon II.it.
Mačka jo domača hišna žival.
Je jako koristna,ker nam uničuje miši in podgane. Mi otroci imamo z muco veliko veselje,ker jo imamo tudi zato,da se z njo poigramo.
Največ čepi v kuhinji. Je mleko in je velika sladkosnodnica. Naš pes in mačka sta velika sovražnika. Ponoči se odpravi na lov na miši. _ Ponoči vidi ravno tako dobro kot podnevi. Naša muca je moja prijateljica.
0, L.
Moja mucka.
Svete Polda II.a.
Jaz imam malo muckot Vi še ne veste,kako je ljubka! Je bole barve in ima prav lepe črne maroge. Pobila sem jo od mojega starega očvta. Dolgo časa sem jo skrivala prod mamo. Na skrivaj sem ji nosila vsak dan malo mleka. Enkrat se je pa izdala z mijavkanjem.
Lepo rdečo pentljo sem ji zavezala okrog vratu! Moja mucka zna loviti že miši.
Stupica Stana Il.r.v.i.s.
Doma sem dobila staro pismo z datumom od 23. II .19o6. leta. ilo-jemu staremu očetu Čampa Matiji je pisal za god Košir Primož iz Maribora. Pismu je priložena pesmica : Prisrčno voščilo,ki jo je zložil pisec za očetov god,pa se glasi:
Prisrčno voščilo. Primož Košir
1./ Ranej e že sonce izhaja, pozneje že jemlje slovo, kar zmrzlo j e,vse se otaja, veselo že tički pojo.
2.	/ Pozneje se noč nam umika
dve uri že daljši je dan.
Na prosto iz sobe nas mika, že h koncu gre mesec svečan.
3.	/' Kaj neki leto nam pomeni?
Vse skozi otujana pot? Napočili so dnevi zeleni, in prišel je z njimi Tvoj god.
4.	/ Dolžnost mi krščanska veleva,
tud’ navada je stara povsod o priliki takega dneva prijat,lju čestitat za god.
5./ Kje neki čem reva prijeti, da ugaja Ti,dragi Matic, izrazov naj lepših zajeti? Prvak sem jaz praznih betic.
6,	/ Iz pisa-nili rožic,ki venec
Ti spletam,čeprav ne diše, naj sreče ne vsahne studenec, le raste od dneva,do dne.
7.	/ Zdravje pred vsem naj kraljuje,
bolezen od hiše beži, nezgoda Ti vsaka praznuje in vse,kar Ti rame teži,
8*/ Kar v hlevu,na vrtu,na polji se dela,na,j dobro rodi, da vedno si v Židani volji in zmir* se Ti boljše godi»
9»/ Naj dneva v življenju ne bode, da ne bi ga kupice spil, obvari Bog vsake te škode in naj bi Ti milosten bili
iQ//In kadar Ti dnevi trpljenja potečejo tja za gore, dan večnega poči življenja^; iz zlato srebrne zore!
11./Še nekaj presojam rad strogo, kar vselej mi srce ropi:
To čas je,ko s Tvojo soprogo sva drgnila šolske klopi»
12 6/Kam zginil si časek prezlati, o,kje si ti nežna mladost? Najraje začel bi jokati, ko tresem zdaj stara.se kost,
13./Prepevaj,o duša hvaležna, sladko in veselo vsak dan!
Da sreče velike "bi "bila deležna, kc nam izgine - življenja svečan.
Pripis :
Ta pesmica slabo zložena - ni najti v nji pevca duha -domače omikana žena pa vendar le - nekaj velja.
Kozaki,	Učenci IV.r.v.1.š.
Nekega jesenskega dne seje zaslišalo od Zamostca sem kričanje otrok: "Kozaki gredo,Kozaki!" Tekli smo naproti do Straha in res smo zagledali prave,žive Kozake kakršne smo do sedaj videli le kje na slikah. Bili so zelo temne polti,lepo oblečeni in so jahali na majhnih konjih,ki so bili skoro vsi enake barve.] Spremljali smo jih do Gnidi c ovili, konje so spravili pri Kaprolu in pri Fajdigovih, k j er so tudi prespali noč.
Drugega dne zgodaj zjutraj so zopet zajahali konje,obšli so ves trg in vasi in so spotoma peli lepe kozaške pesmi,katere včasih slišimo v radiu. V vsaki vasi in na Vsakem kraju,kjer se je zbralo več ljudi,so se ustavili in eden izmed njih je radovednežem objasnil
v rusko - slovenskem jeziku,da se bo o mraku vršila v Sodražici pri Oberstarju na loki velika kozaška prireditev,kakršne naša dolina še ni videla,vstopnina znaša 2 dinarja. Ko so odšli naprej,so se Ij.-dje še dolgo menili o Kozakih,ugibali so,kaj bodo neki Kozaki pokazali,eni so hvalili konje,drugi pa občudovali vit&e in lepo oblečene donske Kozake,
Zvečer se nas je zbrala velika množica mladih in starih na loki, mj er stoji sedaj Ogrinčeva kovačija. Če bi bili vsi plačali,kar se pa pri nas najbrže nikoli ne zgodi,bi bili Kozaki lahko zadovoljni. Toda kljub temu so pokazali,kaj znajo. Bili so zelo spretni, skakali so po konjih in se premetavali,seveda so se ljudje bali, da ne bi kakšen padel z konja,še bolj pa zato,ker se je to vršilo vse v največ jem diru. V diru so spotoma pobirali ž tal robce,naj-
prej so jih pobir.-i.li z rokami,potem pa še z zobmi,-da se je s konja priklonil in robec pobral s tal in ga obdržal v ustih. Neki Kozak je stal na dirjajočem konju in v rokah držal na visokem drogu plapolajočo zastavo in na vrhu zastave je pa sedel drugi Kozak,kar naenkrat je pa močno počilo in konj se je usta.il. Pojvrsti se je polegla po.tleh cela vrsta moških,in sicer vzporedno in se tiščali drug drugega in Kozaki so z dirjajočimi konji skakali čez nje,seveda so se ljudje zelo bali,da ne bi kakšen konj napravil prekratek skok. Pokazali so se mnogo podobnega in preden so končali,se je že popolnoma stemnilo. Za zaključek so se postavili v zbor in zapeli v tiho noč prelepo pesem "Večerni zvon".
Drugi dan so odjezdili proti Blokam.
Še sedaj,po tolikih letih,se večkrat otroci in odrasli spominjamo te kozaške prireditve.
Leta 1839 čitamo v zlati knjigi imena sledečih učencev:
Mihael Cvar, Sodražica, Venceslav Arko, Lipc^žčica, Simon Lovšin, Vinice, Primož Pakiž,Zamostec,Anton Bartol,Jelovec.
V letu 1939 so se pa sledeči učenci ili učenke vpisali v zlato knjigo:
I.	razred. Arko Prane,Sodr.141,Ovar Jože,Zam.17,Grebenc Slavko,Sodr. 13,Košir Anton,Sodr.82,Pust Andrej , Sodr,81,Urh Borko,Sodr.151,Cuderman Lea,Sodr,41,Gornik Anica,Sinovica 6,Uornik Pavla,Žigm.14,
Ivanc Jelka,Sodr,89,Ivanc Ljubica,Sodr.33,4akopin Majda,Sodr.124, Lešnjak Anica,Sodr.lo4,Marolt Ivana,Zamostec 13,Oberstar Marija , Sodr.12,Pirc Marija,Žigmo83. Urh Jelka,Sodr.151.
II.	razred.Češarek Stanko,Ravni dol 11,Ilc Stanko,Sodr.135,Ivanc Dori,Sodr.43,Oberstar neon,^odr.12,Ogrinc Vladimir,Vinice 1,Stupica Brane, Zamostec 41,Kozina Albina,Zapotok 2o,nevstek Julka,Sin.2, Ličen Vladislava.Sodr4134,Ogrne Ivana,Preska J.,Ogrne Nadica,Vinice!> SvetevPolda, Sodr'. 116, Šega Angela,Ravni dol 2, Sega Krista, Ulobel 2, Šega Štela,Podklanec 1,Vesel Stanislava,Sodr.lo3•
III.	razred.Govže Anton, Zap*26, Ivanc Jožko,Sodr.43,Beteli Pavel,Zam.65, Urh Leon,Sodr.151,He Draga,Sodr.43,Sega Marija,Globel 2.
IV.	razred. Gornik Andreja,Žigm.14,Rakiž Majda,Sodr.62.
V.	razred. Prijatelj Viktor,Sodr.69,Urh Milena,Sodr.151.
VI.	razred. Pust Prane,Sodr.69,Mihelič Ivana,Sodr.111,Stupica Stana, Sodr „ 1121
VII e razred. _--
VIII.razred. Zajc Frančiška,Žigmarice 13.
-66
Slovo od šole
Mihelič Slava IV.r.vd.š.
Prišel 5e čas,ko se bom morala za vedno ločiti od šole. Spominjam se,ko sem prvič prestopila Šolski prag,s strahom sem opazovala velike klopi in omare,z žalostjo sem se zavedala,da bodo sedaj minile vse igre in vsa prostost. Občudovala sem učenoe iz višjih razredov,ko so nosili, debele knjige in zvezke. Tudi jaz sem želela biti velika in v višjem razredu« A leta so tekla kot ure in prekmalu so minila eolska leta in sedaj zavidam malim učencem za njihovo brezskrbno živi j en j e ,• Sola .mi je bila moj drugi dom, v njem sem dobila toliko lepih naukov in nasvetov,kateri mi bodo v poznejšem '	-
življenju koristiliVsak si želi priti oimprej iz šole,a v poznejšem življenju, se večkrat spominja na šolska leta,kako prijetno je bilo v šoli med součenei.
Že,ko se poslavljam od šole,se oglasa skrb za bodoče življenje. Kam sedaj,je veliko in težavno vprašanj e.
Dičeko Zofka IV,rvl.š.
Ko je prišel čas,da se ločimo od šole,nam je kar nekam hudo pri srcu o Lani smo si mislili., da bi vsaj že enkrat nehali hoditi v šolo,sedaj pa,ko se res bliža tisti čas,nam je pa težko.
Jaz se ae vse spominjam?kako sem začela hoditi v šolo,kot da bi bilo včeraj,pa je vendar minilo že osem let« Ko sem začela hoditi v solo,nisem znala drugega kakor igrati se,a sedaj sem se vendar že precej naučila. Poprej smo se igrali s punčakmi iz cunj,za očeta in mater ter za otroke,večkrat smo se tudi preforčkali,lovili na pomoč in počepkc,mačko in miš in še dosti drugih iger.a sedaj smo pa že odrasle igram,sedaj moramo misliti na delo,ne na igre.
Skraja,ko bomo nehali hoditi v šolo..nam bo malo dolgčas,ampak to se bo kmalu pozabilo,ker bo dela dovolj 6 Zbogom šola!
Mihelič Draga TV«r„v.1„š.
Približuje se čas,ko se bomo s težkim srcem ločili od sole. Šola, ti si mi bila up; tolažba in veselje. Mnogo pre-koristnega si nam dala. Razbistrila si nam otroške g3.avioe,odprla nam razum,vlivala si nam modrost'učenosti. Osem let;toda zdi se mi kakor par let« Hitro, prehitro so minula.. Težko le slovo od šole,težko kakor kladivo.ki nam razbija srce;ko se približuje oas ločitve. Šola bodi pozdravljena,nikoli pozabljena .in vi. spoštovan.! g, uči tel ji hvala Vam aa yes trud,ki ste ga imeli z nami. Vasi zlati natiki naj nas spremljajo povsod v življenju, Sreča :i bo?k:ioT bo a radostjo uporabljan naukkaterega ste nam vcepljali v naša srca., Nastopamo pot v življenje.vem. ca nam vi g»učitelji želite srečo v življenju,želite,da bi vaše nauke upošteva].! v življenju, in mi,kaj pravimo na to'v' Hočemo ostati dobri,da borne se zanaprej ponos in nada staršem in učiteljem. Sedaj, ko se poslavljamo od tebe nepozabna šola, j-e prazno in žalostno, ko bomo zadnjikrat stopili iz šole in ko nam voščite zadnjikrat, srečo v življenju,zalesketala se bo marsikomu solzica v očeh kakor poslednji biser - spomin na. tebe,draga in prva učiteljica za življenje.
Ohranimo drag spomin na tebe in spoštovane g.učitelje. Sedaj pa s žalostnim orocm vzkliknem ; Zbogom draga šola!
Zajc Rrancka IV.r.v.1«š.
Hitro,prehitro potekajo dnevi.prehitro se 'bo približal dan,ko bomo morali za vedno vz ex s.i.ovo o< nase naj .Ljub s'•■s pr-t o-šole
Še dobro se spominjam, dneva.ko sem prvič šla v šoio, v strahu sem premišljeva.la o e s? katera, gospodična ari. gospa me oo n.o^. la« Ho sem spoznala sošolke,sem tem raje'hodila v šolo in se tudi precej pridno učila« Tako je potekal dan za dnevom«
Brezskrbni otroci smo tekali po logeh za metuljiy.se lovili ter trgali cvetice,a v zimskem času kepali se. Edina naša skrb so bile šolske in domače naloge< Skrbi pa. smo d.e.i.aii našim materam.
Mati nauči otroka prve besede,šola pa nas rvuh: .prvi znanost,katera nam je v korist celo živ Ij en jo. Ravno v Šoli so nauči, človek mnogo lepega in zanimivega-. Najlepše čase Človek preživi v sorSKi klopi.
Ko zapustimo šolo,nas navdajajo resne skrbi,resno delo prihaja dan za dnem v naše roke. Življenje je kakor morje, pazi c j. moro, vsak, na se
v valovih življenja ne potopi.
Najlepšo čase Človek preživi v šoli,toda žalibog hitro,prehitro minejo.
Pokojni nadučitelj Mihajl Vrbič se je vestno pripravljal na pouk,vsako misel si je zabeležil,ki bi mu ob primernem času prav prišla. Med drugim sem našel njegove ogovore učenkam in učencem pon. šolo iz leta 1912.in 1924. Podajam jih tako,kot jih je zapisal.
Ponovijaleom 25.4.1912.
Napočil je dan,prišla je težko pričakovana ura - ko list popisan danes dobite,na dom,po svetu pohitite!
Ura se umika uri,dan beži pred dnevom,mesec mine za mesecem, leto poteče za letom. Tudi doba šolanja je potekla nekaterim učenkam z današnjim dnem. Zadnjikrat se bodo danes za vami zaprla šolska vrata in vstopile boste v svet kot mladenke.
Predno se poslovite od šole,prestopite poslednjič šolski prag, se ozrimo nazaj v otroško dobo,dobo veselja in igranja,v ona brezskrbna leta,ko ste imele v oni roki kruh,v drugi igračo.
Ko se je približal čas prvega vstopa v šolo,ste se težko ločile od doma,od igrač,iz naročja ljubečih mater. Hočeš - nočeš,iti sto morale! 0 kako težka je bila ta pot k šoli nekaterim izmed vas,kakor pravi pesem : aIi poln težav je in bridkosti še sam začetek učenosti.
Življenje,šola vam je izvila iz one roke igrače in vanjo potisnila knjige. V eni roki še vedno kruh,v drugi knjiga.
Kajneda koliko prevar,koliko muk,učiti se sedaj to,sedaj ono in če ni šlo z lepa,je moralo iti zgrda!
Prestane je danes vse,začenja se za vas druga doba. Ne boste imele več knjige v rokah,odslej naprej bo v eni roki delo,a v drugi jelo. Spoznavati boste začele svet,življenja sladkosti,pa tudi puščo bo.
Prišli bodo trenutki,ko si ne boste vedele pomagati,ne dati sveta,ko se vas bo polagčala nezadovoljnost,a če boste imele še skrbno mater,boste pri njej iskale in našlo utehe.
Toda pride še hujše,življenje bo zahtevalo od vas še več. Posedaj ste imele v eni roki kruli,v drugi delo,a tudi to razmerje se bo spremenilo. Delo bo ostalo,a v drugo roko so bo naselila skrb.
~ 69 -
In za to dobo, draga dekj-e tar smo vas pripravljali.,ker smo vedeli mi učitelji,kaj vas čaka, smo napolnjevali vaše g?.ave z znanostmi in vaša srca s čednostmi. Ostra je bila morda marsikdaj naša beseda,tu in tam še beseda ni bila dovolj,sledilo je še kaj odurne j š ega,a vse je prihajalo iz ljubezni do vas.delali smo tako le v prepričanju,da se mora vsak človek oborožiti za življenje:za boj z znanostmi in krepostmi .
Težka je biia prva pot v šolo.žalibog še težja bo pot v življenje. Zato vas danes prosim ob tem slovesnem trenutku: Imejte krepko voljo,zastavite si cilj za bodočnost,napravite trden sklep kaj in kakšne hočete postati in dosegle boste to,kar si pošteno želite,vsaj doloma,ce ne popolnoma. Vadite se v vsem dobrem,sovražite vse kar je hudo in .pr d o.
Veliko važnejša in imenitnejša naloga je naloga deklet nego dečkov. Ve postanete lahko kraljice v družini,varuhinj e domov ali pa rušiteljice miru,sreče in blagostanja.
Prosim vas,bodite vedno in povsod angelji miru,ne bodite pre-pirljive,no hudobne,ne sovražite nikogar,prizanašajte vsem. Varujte se napuha,bodite ponižne v noši,v govoru in obnašanju. Bodite varčne,
pa ne skoparite, lepšajte domove,vrtove in dušo svojo z blagimi deli.
Kaj ne premore mehka, odkritosrčno motika beseda poštenega de-klera.modre žene! Tako dekle čisla in uboga vsakdo.
Zato pa,dekleta,obljubite mi danes,ne javno,temveč samo poti-hem v Sv'ojem srcu, da hočete vselej in povsod ne samo v domači hiši delati nato,da pomagate zatirati vse surovosti,vse grde razvade,posebno, da boste odvračale svoje brate,sorodnike,sosede in sploh vsakogar od pijančevanja,od kajenja,razburljivih iger,prepirov in tožba.
Prosite vselej ob takih prilikah pomoči od zgoraj,da bo vaša beseda,vaše svarilo omehčalo srca trdovratnežov,surovežev,pijancev, da boste mogle osrečavati druge in sebe,ovoj rod,kakor sem hotel jaz in vsi moji pomočniki osrečiti vas. Ne zabite ne na nas,no naukov naših in vedite,če bom videl vas srečne in delo vaše blagoslovljeno, bo zame največj e plačilo in največja sreča.
Ogovor pri deklicah v ponavljalni šoli 26„IV,1924.
Pregovor pravi: Popotovanje sestre,je naše življenje! In res-Ijudje hite na vse strani. Eni peš.hajveč pa se poslužujejo voz, železnic in parobrodov. Na raznih postajah vstopajo in izstopajo ljudje» Sprevodniki vzklikajo imena postaj,odpirajo in zapirajo vra-
- 7o -
ta,skrbe za mir in red in potnike opozarjajo na posebno predpise.
Tako, predrage maldenke,, jo vaše življenje tudi popotovanj e, pre-romale ste ve,tudi že nekaj postaj. Prva postaja je bila vaše rojstvo. Z jokom sto prišle na svet,z jokom sto javilo mamici : vaša sem in vaša hočem ostati do groba. Od te postaje ste plezajoč,kobacajo,igraje prišle do drugo postajo. Vstopilo sto v šolo. Začudeno ste gledale v šoli.ker ste zamenjale mamico z učiteljico,očeta z učiteljem in katehetom. Hodile sto nato celih osem let rade ali nerade,vesele ali nejevoljne v šole. Pa tudi ta postaja,dasi je bila dolga je potekla in danes izstopate na tej postaji in vstopile boste v nov vlak,, v življenja prosto pot. Nekatere že komaj pričakujete trenotka,da obrnete šoli hrbet,kraju daste slovo,kjer ne bo treba več poslušati zopernih naukov.prenašati sitnosti učiteljev. A dekleta,ravno danes je za vas najvažnejši dan,morda odločilni trenV-tek, Podale se boste na dolgo,nevarno,spolzko pot. Ta pot je nevarna,polna je kamenja, trnja,temnih predorov. Na tej dolgi in nevarni postaji se lahko spodtaknete,padete« In kdor pade,si lahko zlomi nogo,roko,da celo smrtno pade in se ubije.
Preljuba dekleta,če me danes ne razumete ali me boste razumele v par letih,veste li koliko zaprek,zanjk in kamenov spotike se vam bo nastavljalo na življenja potu? Tedaj,preljube mladenke,ko vas bodo napadale skušnjave,ko bi se imele raniti do krvi ob trnju,spod-takniti ob kamnu,ujeti se v zanjke,tedaj se domislite nas vseh,ki . smo vam podajali naukov v šoli ali v cerkvi,in ne boste se ujele, ne boste zašle,ne boste padle smrtno,, Varno se boste vozile proti četrti postaji,ko spremenite stan,postanete gospodinje in matere,in srečno boste priromale na zadnjo,peto postajo,ko se boste ločile iz doline solz in preselile v srečno večnost.
Potujemo navadno po dnevidrugače vzamemo s seboj luč.da si razsvetljujemo pot in okolico. Proti nebu se oziramo,na sonce,to nebeško luč. In kakor daje sonce luč in gorkoto.tako bodite tudi ve svetla,blagodejna luč,kamorkoli vas pripelje življenja pot,bodisi kot služkinje,kot gospodinj e,kot matere. Da boste pa to dosegle,naj vas danes še enkrat opozorim na nekatere lastnosti. Sončni žarki zelene travnike,izvabljajo cvetje iz zemlje,odpirajo Drstje na drevju, oživljajo ljudi in živali. Kakor sončni žarki,enako bodo delovale
vaše lepe lastnosti:	varčnost,čistost,ponižnost.delavnost,usmiljenost,
darežljivost. Dekleta,ali se zavedate kakšno moč imajo vaše oči,kaj premore milina vašega jezika,kaj doseže ljubezen vašega srca,kaj so zmožne vaše delavne roke?i Ve,in samo ve,lahko streznite pijunca,u-krotite razuzdanca,pomirite podivjanca,zamašite usta bogokletnežu.
- 71 -
Dekleta,potrudite se,vadite se sedaj v mladih letih,krepko zastavite vse sile duha,srca in rok za odvrnitev vsega slabega pri moških,ne odnehajte,vztrajajte v dobrem,v blagem in glas o vas bo segel v deveto vas„ Imejte lep dom,skrbite za snago v hiši,hlevu,dvorišču in vrta. Gojite cvetice.bodite rože med rožami! Brigajte se za kuhinjo,pripravljajte preproste,pa okusne jedi in po želodcu boste prišle tudi v srca onih,ki bodo kdaj zajemali jedi vaših rok.
če boste prezrle današnje moje opomine.boste ravno ve največ trpelec Poglejte v okolico-v življenje. Žene in dekleta trpe pri pijancih,surovežih in bogckletnežih: Tečejo poteki sc?lz,drhte obupni vzdihi,vijejo se v bolečinah roke,a vse zastonj. Kletvi se pridruži psovanj e,preganjanj e in pretepanje. In takim zlodejem hočeš pasti v pest,tl. dekle -
Mladenič,ki bo iskal nevesto,ne bo gledal samo na doto,marveč na modro glavo,blago srce,pridne roke in rekel bo: Obhodil sem vso okolico,in našel sem vijolico.
Še na. nekaj vas moram pri slovesu opozoriti.. Imejte pri vsem delovanju in nehanju pred očmi hrabro mater Jugovičev,Kosovske de-vojke. Mo bedite jokave,bodrite in navdušujte vso okolico za našo mlado, prelepo domovi-to Jugoslavijo. Me poslušajte ljudi, ki vas uče sovraštva do Srbov,. Oni so naši pravi bratje po krvi in jeziku. Rešili so sebe in nas krvoločnih sovražnikov,narodnih zatiralcev. Mislite pa tudi na one brate in sestre,ki bivajo ob Soči,ob Jadranskem morju in v tužnem Korotanu ,«.,
K sklepu vam želim sto sreč in še več. varno hodite po vseh
potih življenja.Bog z vami in sreča junaška:
Mladeničem se je glasil nagovor približno tako,le pri lastnost ih,v katerih se je vaditi.je povdarjal:
Mladeniči! Danes,ob tem slovesnem trenutku,vas prosim: varujte se pij aČ e,kaj en j a,kv&rt in slabe družbe. Bodite zmerni,kakor odložite pri jedi žlico,kadar ste siti,kakor sedete ali ležete k počitku po urah trdega dela,istotako umerjeno živite in ravnajte s pijačo. Roka navajena prijemati za kozarec,, pograbi v če zmerno s ti, v razbur-'•jenosti,v pijanosti po nožu,po kolu,po orožju. In - o groza - človeka, ki mu je bil v življenju prijatelj;znanec,sosed,sočlovek,bliž-
njik,tega ne mara,ne more več poznati,strast ga zaslepi,alkohol stvori v hudobe in njegova roka'kolje,pobija, strelja,. Mladeniči, fant je, na takem popotovanju se je 'pripetila nesreča,strašna nesreča. Konec
_	*7 O
/ ^
je popotovanja,proti zadnji postaji gre ubijalec.proti temni hudi večletni ali dosmrtni ječi,ali pa morda po najstrašnejši poti,po poti pod vislice. Mladeniči,imejte to sliko pred očmi,prosim vas,ne krenite na to opolzko in strašno pot. Bog daj,da nikdo izmed vas,moj ih učencev ne zagazi v to blatno?stratno gaz!
Ljubi. Bog vam daj pravo pamet,vi pa se ogibajte vinskih bratcev. Zmernost bodi vaša spremljevalka,sreča vaš delež,pošteno delo vaše veselje „,.
Za muzej naše suhe robe se je do danes nabralo 253 komadov različnega blaga. Lepo število,vendar premalo,da bi bil popoln dokaz dela nase lesene robe,kajti iznajdljivost in pridnost naših mož izdeluje veliko število predmetov,od katerih še nimamo nobenega vzorca v našem muzeju. Darovalci,vam prav lepa hvala - ostale pa prosimo,da darujejo še kak predmet za izpopolnitev zbirke.
Četrto leto našega šolskega lista je za nami. Vsem,ki so prispevali z dopisi, in Debeljaku Ludviku,učencu meščanske šole v Ribnici,za risbe,iskrena hvala. Zahvaljujem, se tudi g.Evgenu Ivancu za darovanih 5o din za naš w tiskovni fond ".
Oddiha polne»prijetne počitnice želi vsem