uri je div-Gor. Stražo 60 in strelo, recej pridel- s poškodovalo tu-■evje. Strela Je aidanioo Janeza Rožanc« iz Ljubljane vrsto let žanje uspeh za uspehom, ilc! narodnih plesov nastopili v p radu Otočec. To bo druga Št. 27 (902) L. XVIII NOVO MESTO, petek, 7. julija 1967 DOLENJSKI UST NA SLAVJU V BREŽICAH JE GOVORIL SERGEJ KRAIGHER Manifestacija prijateljstva in sožitja Občine Sevnica, Laško, Šentjur, Šmarje, Krško in Brežice so izročile Kozjanskemu odredu listino o domovinski pravici na mitingu v Brežicah — Na slavnostni tribuni so bili predstavniki obeh republik in desetih občin z obeh strani Sotle — Med njimi so bili: predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, predsednik ZZB NOV Franc Leskošek-Luka, podpredsednik republiške konference SZDL SRH Ivica Gretič in številni drugi Več kot 6000 ljudi se je v nedeljo, 2. julija, zbra- nom vseh občin, ki so ga *° v Brežicah, da bi proslavili podelitev domicila sprejele v svojo okrilje. Pou-Kozjanskemu odredu. Borci in drugi udeleženci nedeljskega srečanja so kmalu po osmi uri v sprevodu odkorakali z zbornega mesta na grajskem dvorišču skozi mesto na stadion. Na čelu vseh bataljonov Kozjanskega odreda sta stopala komandant in komisar. Takoj za njimi so korakali borci in aktivisti Žalskega odreda, odredi predvojaške vzgoje, godba, Pionirji, taborniki in člani folklornih skupin. S pesmijo »Bohor je vstal« začeli slovesnost združeni Pevski zbori brežiške občine. Nato je prvi komandant Gl. Zatem je imel besedo Sergej Kraigher, čestiital je- Kozjanskemu ' odredu in obča- daril je, da pomeni podelitev domovinske pravice odredu posebno čast za prebivalstvo teh občin in da zahteva še učinkovitejše seznanjanje mladih generacij s tradicijami NOB. Za delovne ljudi teh krajev niti Sotla niti občinske meje niso nikoli bile ovira skupnega življenja, medsebojne pomoči in sodelovanja. To misel je z aplavzom potrdila *tisočglava mno- štaba Slovenije Franc Lesko- žica na stadionu*. Tovariš obšel postrojene borce in ^Prejel raport komandantov Kozjanskega in Zagorskega odreda. Praznik občine Krško V dvorani Tovarne celuloze in papirja v Krškem je bila v soboto, 1. julija, slavnostna seja občinske skupščine. O pomenu praanika in o uspehih občine v zadnjem obdobju je zbranim odbornikom in gostom spregovoril predsednik' občinske skupžči-* tane Nunčič. Ha seji'so )8rotili častno priznanje z TOTVasCR-jetvo medaljo priz®-devnemu kulturnemu delavcu Ladu Smrekarju iz Kosta-^tevice. Spomnili so se tudi j^h borcev in izvolili dele , 01 jo, ki je položila venec sP0lineniku v Krškem. ^Prejem mednarodne brigade ^Mulija so v Mokronogu brd*00. sprcj®1* mednarodno <=ado/ki bo gradila skupin-v°dovod. 25 brigadirjem iz USA, Madžar-CSR, NDR, Poljske, Vlske tv^^okronožanov Dh, in Turčije sta izrekla h,. r<^o dobrodošlico v ime- ^nozanov republiški bbeT160 vllko Videčnik, v ner p 00 RKS P3 Jwe Gart- *cr°T>Sgada 50ostala v Mc> P?sPe §e4 Ne iurje nad Stražo Jaio ob 13- 1111 111 Jo* neurje s točo in ka v uničila precej dej fv-^^kih vinogradih in ci^ ^"Jskih pridelkov. Do 30 Zadela °ka voda Je močno pri-°euru nelcatera- vaška pota, * d* ** Je Sa<3ho parila hitrj in V s%rnži> ki je kljub s®dov . Prtradovni pomoči sodo tal ln gasilcev pogorela ^rtna nesreča j Pri Drnovem ^°'skiUl oL?.11 1615 sta na avtomo-Spel gr? Drnovem trdila & Ie in ful Zdenka Lazarina U ^°bnar|n ? 250> last Zvonimirja ^ rK>SkLZaerebn- ^ nesroči ftuni oba voznika in Mr“z i? t » letna Ankica y°zom ‘ Pa Je že med pro- drla m brežiško bolnišnico **> Ndin ,T0z)lih Je M o5toU . Nesri[?1,l »kode. nastala tako, ker Je ^ r.aneskT^ desno gumo; vozilo Prav tedni 1 0e8tl*ftu. in kor Je ^ SS.K»SSK! nJ“ml' * 1 Današnja ] naklada: j 28.440 I ■ I Dolenjskih i ! listov I | Danes smo tiskali S ■ 28.440 Izvodov Do- 5 Slenjskega lista; od te-J ■ga je 27.142 rednih” ■ naročnikov, 1.298 iz- S j vodov pa je šlo v kol- S S portažo. • V vsako hišo na 2 ■ Dolenjskem, v Beli« ■ krajini, Spodnjem Po-S Ssavju ter v kočevsko- " ■ribniškem koncu: DO-5 jj LENJSKI UST! S tem ■ ■delbvnim geslom že-S ■ limo doseči v zimi ■ ■1967/68 naklado 30 ti- £ Ssoč izvodov domače- ; ga pokrajinskega ted-jnika. Vabimo Vas, po-Jmagajte nam uresni-Ičiti ta načrt! Kraigher je govoril še o poteku narodnoosvobodilnega gibanja na Kozjanskem in se nato ustavil ob dogodkih na Srednjem vzhodu’ Za njim je spregovoril podpredsednik republiške konference SRH Ivica Gretič in prav tako pozdravil sodelo- vanje borcev in občanov z obeh strani Sotle. Sledil je najsvečanejši del prireditve: podelitev domicila Kozjanskemu odredu. Predstavniki ZZB NOV iz vseh šestih občin so iz rok predsednikov občinskih skupščin prejeli listino o domovinski pravici. Za to veliko priznanje se je zahvalil komandant odreda Marjan Jerin. Trebnje: pogodba za cesto je podpisana Pred nekaj dnevi sta predstavnik republiškega cestnega sklada Aio^z 2»kalj in predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pevec' podpisala pogodbo o financiranju modernizacije ceste Trebnje — Mokronog. Zanjo bo prispevala trebanjska občina 110 milijonov, republiški cestni sklad pa 120 milijonov S din. Prav tako je bila tudi že podpisana pogodba z izvajalcem del — novomeškim Cestnim podjetjem, ki boza ta denar do obč nskega praznika — 3. septembra asfaltiralo cesto od Starega trga do Slovenske vasi. Pretekli četrtek je novinarski kolektiv Dolenjskega lista dobil najvišje priznanje za lanskoletni napredek ter razvoj glasila SZDL naše pokrajine: TOMŠIČEVO NAGRADO za leto 1966. Na sliki dosedanji predsednik Društva novinarjev Slovenije Franc Šetinc (desno) izroča diplomo uredniku našega lista Tonetu Gošmku. (Foto: Edi šelhaus, Delo) Visoko priznanje DOLENJSKEMU LISTU Pretekli četrtek je bil v klubu poslancev v Ljubljani redni občni zbor Društva novinarjev Slovenije, na katerem so slovenski časnikarji ponovno obsodili izraelsko agresijo nad arabskimi državami. Čeprav se že sproti v vsakodnevnem delu ravnamo po politiki aktivne koeksistence in obsojamo vsako politiko s pozicij sile, smo Tabor Sutjeska v Šmihelu 3. julija zvečer se je z lepo slovesnostjo v Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu začel letošnji tabor Sutjeska, v katerem sodeluje 60 pionirjev iz šestih jugoslovanskih republik. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi pisatelj France Bevk, ki je pionirje Obdaril s svojimi knjigami. na letnem občnem zbofu^* zvezi o dolžnostih in ak-obsodili tako prakso še po- ~ tivni vlogi časnikarjev, ki sebej tudi s tega foruma Na zboru so govorili predvsem o tekočih nalogah društva in s tem v PIONIR slavi Splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta slavi danes 20-letni-co obstoja. Prizadevnemu kolektivu gradbincev, ki se bo zbral v novi restavraciji na Otočcu, da bi proslavil tako pomemben jubilje, naše iskrene čestitke! jo naša družbena praksa sproti potrjuje. Le-ta se najplodneje izpričuje pri uresničevanju konkretnih nalog in graditvi samoupravne družbe. Zbor - je opozoril tudi na urejevanje delovnih pogojev, ki marsikje še niso v skladu z mestom in vlogo, ki jo časnikarjem priznava socialistična družba. Prav tako močno je bila poudarjena skrb za vzgojo, kakor tudi misel o vlogi, ki jo imajo izdajateljski, sveti pri časnikih. (Nadaljevanje na 2. str.) Tudi Kočevje za bolnišnico Prispevalo bo nad 63 milijonov Sdin v obliki dotacije, hkrati pa bo porok za najetje posojila Občina Kočevje je bila doslej med tremi v nekdanjem ljubljanskem okraju (poleg Novega mesta in Trebnjega), ki še niso podpisale pogodbe o sofinanciranju gradnje nove bolnišnice v Ljubljani. Odborniki so na seji 27. junija izglasovali podpis pogodbe. Občina Kočevje bo prispevala za gradnjo bolnišnice od» leta .1969 do 1972 skupaj 637.530 ND ter podpisala klinična bolnišnici garancijsko izjavo za najetje 95 milijonov 628-000 Sdin posojila. Za to posojilo bo občina Kočevje plačevala 1,5 odst. od skupnih 3,5 odst. obresti. Čestitke ob Tomšičevi nagradi Podelitev Tomšičeve nagrade novinarskemu kolektivu Dolenjskega lista je razen delavcev v redakciji in upravi tednika; razveselila tudi mnogo sodelavcev, prijateljev in naročnikov našega časnika. Prva sta brzojavno čestitala novinarjem lista tov. Mara m Bogdan Osolnik iz Beograda, čestitali so nam tudi Dolenjski muzej, uredmrštvo TEDNIKA iz Celja, občinski konferenci SZDL iz Novega mesta in Krškega, občinski komite ZKS Novo mesto, predstavniki občinske skupščine Krško, Posavski muzej iz Brežic in Belokranjski muzej iz Metlike, številni sodelavci in naročniki lista so nam hkrati z osebnimi čestitkami te dni želeli vse najboljše za nadaljnji vsestranski razvoj domačega glasila Socialistične zveze, mnogi posamezni sodelavci pa so prav tako poslali svoje dobme želje. Ne vrat! Folklorna skupina »Tine Osmega julija bodo plesalci prireditev Dolenjskega poletja 1867. zapirajmo V Ribnici so se 30. junija zbrali predsedniki občinskih sindikalnih svetov ~iz Dolenjske na skupen " posvet. Razpravljali so. o perečem problemu nezaposlenosti na Dolenjskem in obsodili politiko zapiranja ki jo izvajajo skoraj vsa podjetja. Predlagali so, naj bi odpravili dopolnilno obrt in talko vsaj delno omilili problem. BoJ(j bo treba skrbeti tudi za gozdne delavce. Nadalje so razpravlja- KAM 23. JULIJA? V vas Vrhpolje pod Gorjanci na proslavo 25-letnice usta* novitve GORJANSKEGA BATALJONA! mmm j > M OD 6. DO 16. JULIJA Krajevne nevihto oziroma kratkotrajne padavine nekako 6., 7M 12., IS. in 16. julija. Ostale dni lepo vreme. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Visoko priznanje (Nadaljevanje s 1. str.) Na zboru so slovesno razdelili Tomšičeve nagrade za 1966. Dr. Fran Vatovec, nestor slovenskih časnikarjev in predavatelj na novinarski katedri pri VŠPV v Ljubljani, je prejel za življenjsko delo spominski kipec, umetniško diplomo in 200.000 S din. — Novinarski kolektiv »Dolenjskega lista« je dobil diplomo in 150.000 S din; utemeljitev o podelitvi Tomšičeve nagrade časnikarjem našega pokrajinskega glasila SZDL govori o močnem napredku, razširitvi ter lanskem splošnem razvoju tednika, ki je prerasel okvire regionalnega oz. lokalnega lista. — Diplomo Tomšičeve nagrade ter po 150.000 S din so dobili tudi: uredništvo notranjepolitičnih oddaj Radia Ljubljana, Jože Kloboves iz ljubljanskega TV studia, Jože Keršmanc iz Ljubljanskega dnevnika, Neža Maurer iz Kmečkega glasu, Janez Mesesnel iz uredništva TT in Janko Svetina iz uredništva Dela. Novinarski kolektiv na- ’ šega tednika je v soboto, 1 julija, sklenili, da bo denarni ded letošnje Tomšičeve nagrade, to je 150.000 S din, podaril kot svoj prispevek k pomoči arabskim deželam. S tem se želimo skromno pridružiti vsesplošni pripravljenosti naših narodov, ki tako eno-dušno podpirajo politiko našega vodstva in ZKJ. Visoko priznanje našemu tedniku pa bo hkrati spodbuda, da bomo poslej še vmeteje skrbeli za nadaljnji vsestranski razvoj domačega pokrajinskega tednika. Tg. Povsod so praznovali Mamo dveh osrednjih proslav za dan borca v Brežicah in v Semiču so ljudje po vseh občinskih in krajevnih središčih širše DoJenjske proslavili naš nacionalni praznik Kaj bo s šolo na Trebelnem? Starši trebeljanskega šolskega okoliša se že od 1965 dalje, odkar na Trebelnem ne deluje več osemletka, s skrbjo vprašujejo, kaj bo z njihovimi otroki. Prevoz šolarjev v Mokronog je pozimi nemogoč, večne obljube, da bo šola na Trebelnem začela s poukom v jesend, pa ostajajo neuresničene. Pripravljeni so prispevati 12 milijonov Sdin samoprispevka za ureditev stavbe! Radi bi dokončno vedeli, kaj bo s šolo na Trebelnem, ker njihovi o-troci zato, ker je prevoz v Mokronog pozimi nemogoč, ne morejo biti prikrajšani za 2 meseca pouka! z akademijami, srečanji borcev in Izleti delovnih kolektivov. V Novem mestu in Omom-liju sta bjili na predvečer praznika akademiji, v Metliki so na trgu pevci zapeli nekaj partizanskih pesmi, godba na pihala pa je igrala koračnico. — Borci dz Topniške doline so se zbrali na grobiščih in pri spomenikih v Dol. Toplicah, v Poljanah, Gor. Sušicah, Podturnu, Podhosti in Soteski ter položili vence. — Patrole borcev iz Artič in Sromelj so se sešle pri Silo-vou, kjer je bil ustanovljen. Kocjanski odred, nato pa so preživeli lep tovariški večer ob tabornem ognju v Pdšeoab z učenci osnovne Sok) In moškim pevskim zborom iz Artič. številni Dolenjci, Belokranjci, Kočevci, Ribničani in Zasavci so izkoristili lepe dni pred poslabšanjem vremena v torek popoldne tudi za daljše izlete po državi ki če* meje na vse strani. Nekateri delonl kolektivi so imeli v ponedeljek, 3. julftja, dela prost dan. »Odločitev bo padla v ponede ljek«, so napovedali komentatorji, ko se je prejšnji teden začela v generalni skupščini OZN razprava o resoluciji neuvrščenih držav, ki zahteva umik izraelskih čet za črto premirja iz leta 1949. Toda v ponedeljek odločitve ni bilo in do torkovih poznih večernih ur tudi še ne. Sovjetska zveza in ZDA nista uspeli s svojima predlogoma resolucije, saj je bilo jasno, da nobena od njiju ne bo dobila potrebne dvotretjinske večine, medtem ko je resolucija neuvrščenih lahko upala na večino. Toda tedaj se je na sceni pojavila skupina latinsko-ameri-ških držav, ki je predlagala resolucijo, v kateri zahteva, naj Arabci popustijo Izraelu v nekaterih vprašanjih, preden bi se izraelske čete umaknile. Ta poteza je proceduro glasovanja zelo zavlekla in dala prav tistim, ki so predvidevali, da bo težko doseči hitro in učinkovito ukrepanje OZN in da bodo ZDA (resolucija latinskoameriških držav namreč v veliki meri odraža prizadevanja ZDA) storile vse, da bi izraelskemu zavezniku nudile čim več politične podpore. In res: za resolucijo neuvrščenih je glasovalo 53 držav. Ker resolucija ni dobila dvetretjinske večine, ni bila sprejeta. Proti njej je glasovalo 46 držav, 20 pa se je glasovanja vzdržalo. Več kot potrebno večino pa je dobila resolucija Pakistana, ki razveljavlja Izraelsko aneksijo jordanskega dela Jeruzalema. Vzporedno z napeto in dramatično razpravo v OZN pa poteka dolga vrsta drugih diplomatskih akcij. Zgodovina diplomacije še ni zabeležila toliko visokih državniških obiskov v tako kratkem času, kot je bilo v preteklih dnevih. Toda omejimo se samo na dva. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaj Podgomi je pravkar za- ključil obisk v Siriji in Iraku, malo pred tem pa je bil obiskal tudi ZAR. Vsa ta potovanja so izpričala sovjetsko pripravljenost, da se z vsemi silami postavi na stran arabskih držav in jim pomaga odstraniti posledice izraelske agresije. Podgomi je v imenu svoje vlade obljubil arabskim državam veliko gospodarsko in vojaško pomoč i® se z njimi dogovoril o tesnejšem sodelovanju. Tudi drugi obisk, ki se ga moramo dotakniti, je povezan s Sovjetsko zvezo. V Moskvi se mudi predsednik francoske vlade Pompidou. Sovjetsko-francoski stiki, ki so že Naporni časi za diplomacijo nekaj let zelo dobri, so po vojni na Srednjem vzhodu postali kar nenavadno pogosti. Premier Kosigin se je v zadnjih štirinajstih dnevih kar dvakrat srečal s predsednikom de Gaullom, zdaj pa še s premie-rom Pompidoujem. Francija že dalj časa vodi od ZDA povsem neodvisno politiko in tudi ob srednje-vzhodni vojni je zavzela stališče, ki je bliže sovjetskemu, kot ameriškemu. Tudi glede Vietnama in še marsikaterega mednarodnega vprašanja so francoske ocene blizu sovjetskim. To pa seveda nudi velike možnosti za plodno politično sodelovanje med obema državama. Sedanji obisk Pompidouja v Moskvi mnogi ocenjujejo kot zelo poudarjeno potezo Francije, ki naj pokaže, da Francija ne nasprotuje ZDA le v besedah, ampak da si lahko poišče tudi drugega zaveznika — Sov- jetsko zvezo., Sovjetsko-lrancosko zbliževanje, ki postaja zadnje čase tako očitno, bo imelo seveda velike posledice za politično ravnotežje v svetu, zlasti pa v Evropi, kjer je v prvi vrsti naperjeno proti ameriškemu vplivu. V času, ko je bila kriza na Srednjem vzhodu na vrhuncu, je vietnamska vojna ostala bolj v senci, čeprav se med tem tam ni zgodilo ničesar takega, da bi smelo odvrniti pozornost. Nasprotno, vesti ki prihajajo iz Vietnama, so zelo zaskrbljujoče. Poveljnik ameriških čet v • tej deželi \Vestmoreland znova zahteva od ameriške vlade, naj pošlje v Vietnam še več vojakov. Vojaški ukrepi tudi zahtevajo, naj bi še poostrili bombardiranje Severnega Vietnama. V prihodnjih dneh bo v Južni Vietnam odpotoval ameriški obrambni minister McNama-ra, ki bfo tam ugotavljal ali so novi vojaki res potrebni. Ob tem se opazovalci po svetu strinjajo, da je zdaj ameriška vlada pred odločitvijo: ali se spustiti v še širšo in še hujšo vojno ali pa zares začeti iskati poti za postopno »deeskala*-cijo«. Sodeč po tistem, kar ameriški politiki izjavljajo, ni veliko upanja, da se bodo ZDA odločile za bolj razumno pot. Omenimo še en dogodek: v Pekingu so sporočili, da so dokončno odstavili kitajskega predsednika Liu šao čija, ki so ga že dolgo napadali in obtoževali revizionizma. Kakšne posledice bo to imelo je zdaj še težko reči, prvi komentarji iz Pekinga pa pravijo, da je to nedvomna zmaga za Mao Ce Tunga, morda pa tudi znak, da je »kulturna revolucija «že dosegla višek in glavni cilj ter zdaj lahko pričakujemo, da se bo počasi utišala. To pa bi tudi pomenilo, da bi se Kitajska po dolgih mesecih hudih pretresov morda kmalu spet lahko vrnila na normalno življenje. Miličniki odslej brez činov Od 1. julije dalje imajo miličniki funkcionalne in posebne označbe namesto dosedanjih činov. Označbe funkcij so naslednje: pripravnik za miličnika, miličnik komandir oddelka, pomočnik ko tnandirja milice, komandir postaje milice, inšpektor in višji irćpektor milice- Posebno označbe pa bodo imeli miličniški kadeti. v Žetev bo v 14 dneh končana Na področju jsnomaljske občine se je 3. julija začela žetev. Kmetijska zadruga Črnomelj tudi letos nudi zasebnikom žetvene usluge. V ta namen imajo na razpolago 5 kombajnov. Žanjejo po posameznih področjih in vaseh, o čemer so bili kmetovalci posebej obveščeni. Strojne ure so letos precej dražje, vendar zadruga pri tem ne dela dobička. Usluge so podražili le toliko, ItoliUtor mo ________ ______ jega goriva In vzdrževanja strojev večji stroški. Za strojno uro malega kombajna računajo 16.800 Sdin, večjega pa 27.000 Sdin. Zetov bo predvidoma v 14 dneh končana. Letina je letos zelo različna. Medtem ko je žito v višjih legah dobro obrodilo, je v nižinskih predelih prizadeto zaradi prisilnega zorenja in rje. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ PLENARNA SEJA CK ZKJ — Natanko eno leto po brionskem plenumu, na katerem so ugotavljali, da Zveza komunistov zaostaja za celotnim družbenem razvojem, so na beograjskem plenumu, id je bil pretekli teden, sprejeli sklepe o reorganizaciji Zveze komunistov. Referat o tem je imel sekretar izvršnega komiteja CK- ZKJ Mijalko Todorovič. Predvsem je naglasil, da je reorganizacija Zveze komunistov povezana z reformo celotne družbe in gospodarstva. Zveza komunistov se reorganizira predvsem zato, ker se spreminja položaj in sa* Ebena bit delavskega razredA. Ta pa se izraza v najrazličnejših samoupravnih oblikah organizacije družbe in v tem, da postaja delo tisto poglavitne merilo, po katerem se določa vloga posameznika v družbi. Iz tega osnovnega pa izhaja tudi, da je treba Zvezo komunistov tako reorganizirati, da bo v teh družbenih odnosih vodilna idejnopolitična sila. Praktično pa to pomeni, da se življenje in delo komunista ne more izčrpati v delovanju zgolj v osnovni organizaciji, ampak se mora usmeriti širše na vsa družbena dogajanja, in to tam, kjer se kažejo v najbolj konkretni obliki, pa naj je to v delovni organizaciji, komuni ali samoupravni skupnosti delovnih ljudi. Komunisti pa ne smejo biti slepi objekt družbenih protislovij, se pravi, da bi jih le »gasili«, kot temu po domače pravimo, temveč morajo biti aktivni razreševalci teh protislovij. Prihodnje leto bo kongres Zveze komunistov. To nalaga vsem članom, da v pripravah nanj aktivno sodelujejo in prispevajo k oblikovanju stališč, na katera naj bi se kongres postavil. Plenum je sprejel tucH sklepe o nekaterih aktualnih mednarodnih problemih, katerih izraža popolno podporo stališčem in akcijam naSe države v zvezi z agresijo proti arabskim državam. V teh sklepih je med drugim rečeno, da Je ta agresija le sestavni del splošnega napada imperialističnih sil na svobodoljubne narode na svetu in da je torej tesna zveza med to agresijo in tisto v Vietnamu in drugod po svetu. Zato je dolžnost vsakogar, Id mu je za obrambo svobode, neodvisnosti in mini na svctut da se postavi po robu pritisku imperialističnih sil, ki je najbolj očitna v politiki ZDA. Plenum je ob koncu izvolil Alberta Jakopiča, predsednika predsedstva CK ZKS, v predsedstvo centralnega komiteja ZKJ, člana izvršnega komiteja CK ZKS Mitjo Ribičiča pa v izvršni komite CK ZKJ. ■ OBSODBA IZRAELSKE AGRESIJE — Proti koncu prejšnjega tedna je zasedala v Beogradu zvezna konferenca SZDLJ. Sprejeli so resolucijo, s katero enodušno obso- Reforma celotne družbe jajo napad Izraela na arabske države ter pozivajo vse občane Jugoslavije, naj gmotno no masa jo žrtvam agresije ter da še bolj podprejo vsa prizadevanja, da bi napadalcu preprečili, da bi se okoristil z agresijo in dobil nagrado zanjo. Na konferenci so za novega predsednika izvolili Rata Dugonjiča, za gene-ralnerra sekretarja pa Bena Zupančiča. ■ REPUBLIŠKI ZBOR POTRDIL POLI-TIKO IZVRŠNEGA SVETA — Na seji republiškega zbora Skupščine SRS je izvršni svet razložil svojo politiko do tekočih gospodarskih problemov. Razložil jo je član IS Rino Simoneti. Poslanci so to politiko podprli in nakazali še dnure probleme, ki bi jih bilo treba čimprej urediti. ■ MIKA ŠPILJAK V MOSKVI — Pred-sednik zveznega izvršnega sveta Mika ^piljak se je te dni mudil v Moskvi, kjer je odprl jugoslovanski paviljon, v katerem je prikazan razvoj našega gospodarstva. ■ PROSLAVE OB DNEVU BORCA — Po vsej državi smo svečano praznovali dan borca. Na Tjentištu, prizorišču slavnega prehoda partizanskih divizij čez Neretvo, je go voril predsednik republike Tito. V krajšem govoru se je oddolžil spominu na borce, ki so padli v tej zgodovinski bitki. Odločno je povedal, da bomo vsi tisti, Id smo preziveh to vojno in njene strahote, tudi danes trdno branili svobodo in neodvisnost naše domovine, za katero je bilo prelito tohko krvi. Posebej se je zadržal ob položaju borcev danes ter dejal, da jim moramo omogočiti, da v skladu z razmerami aktivno sodelujejo v družbenopolitičnem življenju. ■ ZDRUŽITEV ZAVAROVALNIC — Skupščine zavarovalnic Celje, Čakovec, Dom-žale-Kamnik, Jeseitice, Kranj, Krško, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Postojna, Trbovlje in zavarovalna skupnost za Slovenijo so se dc govorile in že sklenile, da se bodo združile. Ljubljanska in mariborska zavarovalnica se še nista odločili. ■ KREDIT MEDNARODNE BANKE — Mednarodna banka za obnovo in razvoj bo verjetno še julija odobrila Jugoslaviji kredit v znesku 10,5 milijona dolarjev za modernizacijo industrijskih podjetij v naši državi. Med temi podjetji sta tudi tovarna avtomobilov v Mariboru, ki naj bi dobila 2 milijona dolarjev, in Sladkogorska tovarna kartona v Šentilju prav tako dva milijona dolarjev. ' . „ ■ »BESA« DOMA — Jadrnica »Besa«, ki jo je vodil hrvaški književnik Joža Horvat, se le po dveh letih, v k n tori h le oholula vso zemlio, vrnila te dni v domovin Potn”*nje le «»'-'*>'*iralo zagrebško časopisno podjetje »Vjesnik«. MIKA SPlLJAK V MOSKVI — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spil jak Je t torek odprl v Moskvi veliko jugoslovansko industrijsko razstavo. Na tej razstavi sodeluje ve« kot 500 jugoslovanskih podjetij in je doslej naša največja gospodarska prireditev take vrste v tujini. KONGOSK1 POSLANCI V JU GOSLAVIJI — Pri nas se mudi delegacija parlamenta republike Kongo (Brazzaville), ki jo vodi predsednik kongoškega parlamenta Maruyeli. Kongoški poslanci se pogovarjajo o razširitvi stikov našima med državama. POMOČ ARABCEM — Kot prvj nujni ukrep za pomoč arabskim državam, ki so bile žrtve izraelske agresije je Sovjetska zveza poslala tri letala hrane, zdravil in obleke za žrtve agresije. Bolgarija pa je Egiptu dala popolnoma opremljeno bolnišnico s 100 posteljami, razen tega pa še za 200.000 dolarjev zdravu. AL2IRCI SO UJELI COMBEJ* — Nekdanji predsednik kongoske vlade Combe, ki je kriv smrti r* trica Lumumbc in nosi velik odgovornosti za tragične dogodK® v Kongu (Klnshaslia), je padel ’ roke alžirskim oblastem, ko zaplenile letalo v katerem je tel. Zaenkrat še ni znano, kaj i*r do z njim storili, vendar je naj-bolj verjetno, da ga bodo izr«" čili kongoškim oblastem, ki so s" nedavno v odsotnosti obsodile 0 smrt. , KEMIČNA VOJNA V VIETNAMU — Francoski profesor Jacque» Rou* je objavil podatke, iz k»j terih je razvidno, da ZDA vse b“JJ širijo obseg kemične vojne v Vie* namu. Leta 1981 ' so z raznim* strupi opustošili 5C0.000 hektaro zemlje, leta 1985 pa že 700.000 hektarjev. NOV UMETNI SATELIT — ’ Sovjetski zvezi so izstrelili n® umetni satelit tipa »Kosmas«. * je že IG« satelit te vrste s te rimi« sovjetski znanstveniki PT spešeno raziskujejo vesolje in * rajo podutke za nove človekov polete v vesolje. TURISTIČNO SODELOVANJA BALKANSKIH DRŽAV — vi ja, Turčija, Bolgarija in R‘>”£. nija so v Istanbulu podpisale razum o turističnem sodelova .1 V zvezi n tem napovedujejo, , bodo morda že kmalu nklnK^'^e zuml za turške In juicoslovan^ državljane. Za potovanje v R ■ ^ rilo In RomunHo so vizum' ukinjeni. OBSODBE SE NADALJUJEJ” Ilitra vojaška sodiSča v OrčUi ^ dneva v dan obsojajo 'Judi. .n| so všeč vojaškemu £ri0®“- Spino so v Solunu spet obso-liH sk desetih ljudi na zunome k«*" ,„f treh let OVn**«-., i;r« i-dn so 1’rrvfnH ner-đov^l'^vo z jaško vlado in žalili kralja. Modic, Jurij Picek slav Prijatelj. NOVOTEHNA NOVO MESTO Slovesen trenutek pred izročitvijo listine o domicilu. Na levi stojijo predsedniki šestih občinskih skupščin, na desni pa predstavniki ZZB NOV, ki bodo iz njihovih rok prejeli pomembne dokumente (Foto: J. Teppey) ■ ČRNOMELJ: V nedeljo, 2. je folklorna skupina z Vinice nastopila na prireditvi »Smo-j** folklora« v Karlovcu. To je bi-J® že tretje srečanje belokranjskih ® hrvaških folklornih skupin, ki ~s te™ Se ni končano, uidi letos so v Semiču konec priredili telovadni nastop, Jr katerem so cicibani, pionirji in nuaaina pokazali svojo spretnost. ZJ priložnosti so odkrili spo- ^ovadni^0^0 ^>rvim Sra^'tel-'em 25. Junija se je v Semiču začel ^moto tečaj. Pouk je dvakrat teden v mali dvorani prosvet- ^ buSdTt' Tečaj obiskuie okoU ■ METLIKA: Vročina je minulo r^eljo in v torek, ko je bil držav-™ Praznik, privabila k topli Kolpi junozice kopalcev. V Podzemlju metliškem kopališču se je 1Wdi, prav tako pa so bili vsi prostorčki ob Kolpi, j/®1 je le možen dostop do vode. » podzemeljskem kopališču imajo 12*1 stalnih gostov, ki letujejo 1)0(1 šotori.' ČRNOMELJ IN METLIKA: Za rrr šoferjev in avtomehanikov pri-. črnomaljska podružnica te »teoovske organizacije prijateljsko 9- julija na Pungartu v kriJ-i • 12 Črnomlja bo ob 9. uri t J* Prsevod okrašenih vozil, ka-56 ^odo ob 10. uri v Metliki Wfcljučila še metliška. Po slav; °stnem nagovoru bodo razdelili “južnim članom priznanja. Po-Pp*dne bo na Pungartu zabava s Sfečelovom in plesom, ob 17. uri Pa bodo podelili nagrado vozniku ^ J lepše okrašenega avtomobila. l8rala bo metliška godba. Ce bo vreme slabo, bo prireditev 16. julija. M TREBNJE: Delovna skupnost trebanjske delavske univerze je 29. |}^ija izborala za novega direktorja Stefana Potočnika, tehničnega Kemoopreme. Na javni raz-Ws se je jBVii salT10 OIlj ^jo pri pa bo opravljal honorarno. I ŠENTRUPERT: Te dni prireja jtrajevna organizacija DPM v Šentrupertu plavalni tečaj za šolsko niladino. Učenci se učijo te potrebne veSčine kar v bližnji Bi-strici, kjer je urejeno zasilno ko pallšče. Tečaj vodi učitelj Janez Kramar. J STRAŽA: V nedeljo, 9. sB£ ah liaSi^° drućtvo Đo1- 'IMt «ve*£U1 na-. ‘«vno aruatvenl “ prapor. d?Skri? Htelj prireditve prizadevnih gasilcev je republiški poslanec tov. **opold Krese. , * ŽUŽEMBERK: V nedeljo, 9. bo ob 9. uri na trgu v ^Jr^berku proslava v počastitev k^ega praznika. Najprej bo Pora1?11 program z razvitjem pra-to jj^jevne organizacije ZB, na-Cvibj? bo pred spomenikom na na nJ1} žalna svečanost v spomin partizane. so^^KO: v galeriji v Krškem °^inski praznik 1. julija iivij^.^umentamo razstavo o in delu narodnega heroja bilivS Kvedra. Pri otvoritvi so %iJ*?Sotni odborniki občinske I&vmi1*0. družbeno-politični de- 1,1 gostje iz sosednih občin. na* ^2ELJSKO: ObS Brežice Je Prisil* 29. junija sklenila uvesti jetfi, „upravo v obrtnem pod-Poriu^OVlNA na Bizeljskem. 53.9in js.je imelo 20. junija letos Jon iz8ube- veC ^Ot 10 1 ” te izgube pa izvira še iz »itei]r8a leta. Za prisilnega upra-JurnjT Je bil imenovan Ludvik Barski* direktor Obrtnega kovi-J**ega podjetja iz Dobove. Jevnica: Na jutrišnji seji urbanizem, komunalne in fUca zadeve pri ObS Sev- razpravljali tudi o ur-Hjo_ zadevah. Šoštanjčani že- ne bi govorili samo o Doi n, ,n°lvih stanovanjskih hiš v Že ^rSS^Ju, kjer Je takšnih hiš ^aseiin JI D6* Pa fodi o gradnji v Ja ,oStanJ. Urbanistični načrt *e ^?®*J je že izdelan, ni pa ga i®, fa i?®el okoli železniške posta ker u ... ?daJ na voljo za gradnje, °d Tp*. 86 vaščani odločili za °ddal, • Ce voda v dva kilometra I?UW Jelendolu, kjer jo tre- ^stl n^pskujejo, zaradi ne var-?®Pellaii T 116 dobra, Jo bodo J°dovort„ kočevskoribnlškega ^Je a v Rakitnici, kar bo junija so od-Ha nslce skupščine Kočevska *7. razrešili načelnika od- S? Jožpt„ s.glo*ne In družbene služ-. 1“sitem« Senčino, ki odhaja k ob-{• bil m*J!* u- Anton Hočevar za n^5?1 kot načelnik oddelka naft>iniI®n^eJEas,a)e »«!finovRn za komandirja ?auer J^llioe, v Kočevju, Martin £ njegovega namestnika, S^elko , P® za komandirja l*eki, Podaje milice v Kočevski Tomšičeva brigada ima domicil v Kočevja Prva proletarska SNOUB Toneta Tomšiča je bila ustanovljena na Kočevskem pred 25 leti — Slovesna podelitev domicila bo 22. julija v Kočevju žen je zveze borcev NOV Kočevje je že imenovalo odbor, ki bo organiziral in vodil de* la v zvetzi s proslavo. Na ta dan bo razen proslave še več športnih srečanj in zabava. Tomšičeva brigada je bila ustanovljena 16. julija 1942 na cesti pri Starem Logu. Borila se je največ na Kočevskem. V njej so se borili ikočevskl delavci, kmetje in drugi napredni ljudje. Nepozaben večer s Tatjano Remškarjevo Nad 200 ljudi se je udeležilo sobotnega umetniškega večera v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Kn> ki, kjer so slovesno odprli razstavo starih slik iz dolenjskih gradov. O njej je spregovoril ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc. Sledil je nepozaben večer umetnikov iz ljubljanske Opere: primabalerina Tatjana Rems kar jeva in solista plesalca Janez Mejač ter Stane Po-lik so z odlomki iz najlepših baletnih stvaritev navdušili obiskovalce večera, ki so umetnike še m še nagrajevali z iskrenimi in dolgimi aplavzi. Posebno čudoviti so bili plesi Tatjane Remškarjeve in Janeza Mejača v Adamovem baletu »Gisele«, kjer se navdušenje v likovnem salonu zaradi resnične prevzetosti hvaležnih obiskovalcev kar ni moglo poleči. Toplo srno pozdravili tudi pevko Vando Gerlovič in pianistko Zdenko Lukec, ki je spremljala plesalce in solistko. Razstavo Je nato odpri Dju-ro šmicberger, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika, ki Je pokrovitelj prireditve. Tg. Trebnje: 371 krvodajalcev in 876.000 Sdin NOVOTEHNA, trgovsko podjetje na debelo in drobno v Novem mestu, slavi v tem mesecu 20-letmioo obstoja. Tudi vnaprej bosta naše glavno vodilo solidna postrežba in zadovoljni kupci. V 20 letih delovanja smo gradili nove prodajalne in skladišča, vse stare pa obnovili in moderno opremili. V naših prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Metliki in Trebnjem prodajamo raznovrstno tehnično blago, gradbeni material, gospodinjsko opremo in aparate, vodno- in elektroinsta-lacijski material, motoma vozila in vse rezervne dele in opremo. Po želji kupcev dostavljamo blago tudi na dom! 20 let obstoja je najboljše zagotovilo trdnosti našega podjetja! Pričakujemo vas v naših prodajalnah! NOVOTEHNA^ Občanska skupščina Kočevje je na zadnji seji sprejela odlok o podelitvi domicila prvi proletarski slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi Toneta Tomšiča- Listina o domicilu brigade v občani Kočevje bo predstavnikom brigade podeljena na prosla- vi 22. julija v Kočevju. Zdru- Izvoljeni sodniki okrožnega sodišča Republiški zbor SRS je v petek, 30. junija, izvolil predsednike in sodnike okrožnih sodišč, ki jim je potekla funkcija. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu so bili izvoljeni: za predsednika Štefan Simončič, za sodnike pa Tone Keržan, Stanislav in Stand- Angeli Stropnik V ponedeljek, 26. junija, so se svojci in znanci poslovili od 57-letne Angele Stropnik, žene in matere štirih otrok. V času prve svetovne vojne, ko se je družina preselila v Kočevje, je Angela še kot otrok občutila vso oholost kočevskih Nemcev. Vendar je vse življenje ostala zavedna Slovenka. Med NOB sta bila z možem oba v vrstah OF. Po kapitulaciji Italije je mož odšel v partizane, ona pa je pomagala zapornikom v Kočevju in delala za partizane. Bila je aktivna sodelavka v organizacijah med NOB in tudi v času povojne izgradnje v Kočevju. Tiha in skromna slovenska žena in mati je marljivo delala ves čas do svoje prerane smrti. P. S. Nabiralna akcija, ki so jo v trebanjski občini zasnovala Posvetovanje direktorjev in pedagoških vodij 28. junija je bilo v Dijaškem domu Majde Šilc v Novem mestu posvetovanje direktorjev in pedagoških vodij dijaških domov iz vse Slovenije- Posvetovanje je sklicala republiška skupnost domov in se ga je udeležilo 45 predstavnikov. Na posvetovanju so udeleženci izmenjali izkušnje in se domenili o nadaljnjem delu in življenju gojencev v domovih. Posojilo za most Občinska skupščina Kočevje Je na zadnji seji sklenila, da bo najela pri Kreditni banki 12 milijonov S-din posojila, ki ga bo porabila kot prispevek za gradnjo mostu v Goriči vasi. Pogoji za nar jetje posojila so: odplačilo v 5 letih in obrestna mera 8 odstotkov. Osemnajst novih strojnih tehnikov Pretekli teden so na Zavodu za izobraževanje v Novem mestu izročili 18 strojnim tehnikom oddelka za strojništvo Tš iz Ljubljane diplome. Slovesnosti se je udeležil direktor TŠ dipl. inž. Jože Suvorov, ki je diplomantom čestital. Novi tehniki so iz IMV Novo mesto (14), NOVO-LESA (1), LITOSTROJA Trebnje (1), in Komunalnega podjetja Trebnje (2). Novi prvi letnik Tš bo pričel s poukom v jeseni. —vil vodstva vseh družbeno-poli-tičnih organizacij, se je v času, ko to poročamo, že zelo razmahnila. Do konca prejšnjega tedna, ko se je sestal občinski štab, je bilo prijavljenih že 371 krvodajalcev in zbranih 876.000 Sdin. Do tega časa sta se posebno izkazali področji Velikega Gabra in Trebnjega, medtem ko so se na področju Mokronoga, Trebelnega, Velike Loke in Čateža malo zakasnili. Izmed 29 delovnih organizacij je do tega časa prineslo sezname 8 podjetij; izkazali so se kaznjenci z Doba, ki 90 prispevali 160.000 Sdin-Ker je akcija šele v teku, občinski štab računa, da bodo v občini skupno prispevali čez dva milijona starih dinarjev. Prašički so cenejši 3. julija so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 525 prašičkov in 221 glav govedi. Izbira je bila še kar dobra, vseeno pa tokrat ni bilo sklenjenih dosti kupčij. Prodali so 241 pujskov in le 73 slav živine. Prašičke so prodajali po 8.000 do 28.000 starih dinarjev, vole po 480 do 490 Sdin kg, krave po 260 do 380 Sdin kg in mlado živino po 490 do 510 Sdin kg. Na sejmu v Brežicah 1. julija je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 560 pujskov, prodali pa so jih 215. Manjši so šli v denar po 700 do 800 Sdin kg, večji pa po 650 Sdin kilogram žive teže. Prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu in Krškem sta dobro založeni z raznovrstnimi električnimi aparati in pripomočki za gospodinjstva, električnimi kuhalniki in štedilniki, hladilniki in pralnimi strotfi doma-čih in tujih znamk. Velika izbira televizijskih in radijskih sprejemnikov ter drugih akustičnih aparatov. Obe prodajalni imata na zalogi raznovrstne lestence, namizne in delavniške svetilke. Priporočajo avtomobilske radijske sprejemnike, domače in uvožene. Cene v Kočevju Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: novi krompir 1,26 Ndin kg, sveže zelje 1,40 N din kg, kislo zelje 1,54 Ndin kg, fižol v zrnju 3,87 do 5,12 Ndin kg, stročji fižol 4,20 Ndin kg, stročji grah 2,46 Ndin kg, čebula 3,47 Ndin kg, solata 2,44 Ndin kg, paradižnik 4,48 kg, jajca 0,45 do 0,49 Ndin kos, jabolka 3,18 Ndin kg, hruške 2,70 do 3,18 Ndin kg, pomaranče 4,60 Ndin kg, limone 4,90 Ndin kg, breskve 3,66 Ndin kg. Cene v Ribnici Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: novi krompir 1,62 Ndin kg, stročji fižol 3,40 Ndin kg, čebula 3,53 Ndin kg, česen 4,50 Ndin kg, solata 2,50 Ndin kg, paradižnik 3,75 do 4 Ndin kg, jajca 0,45 do 0,48 Ndin kos, hruške 5,20 Ndin kg, limone 4,90 Ndin kf. Trgovsko podjetja NOVOTEHNA b Nmne«s meot* Je te dal opremilo vae svoje prodajalne ▼ Novem mesta s motaiml svetlobnimi napisi. (Foto: Mirko Vesel) Na veličastnem srečanju borcev Belokrajskega odreda v Semiču je govoril narodni heroj Jože Borštnar. Zahvalil se je obema belokranjskima občinama pokroviteljicama in poudaril, da je semiško srečanje tako kot vsa druga spominska manife-stacija namenjena v poduk in svarilo mladim generacijam. Spomine obujamo zato, da bi ohranili tiste ideje, ki so povedle naše ljudstvo med revolucijo k zmagi. Poudaril je, da težko priborjene svobode ne bomo nikdar prodali za ceno miru. Na slavnosti se je semiška osnovna šola preimenovala v šolo Belokranjskega odreda, predstavniki odreda pa so kot pokrovitelji izročili šoli kinoprojektor in 200 lepo-- slovnih knjig. Na slild: pogled na svečanost v Semiču (Foto: M. Jakopec) ELEKTROTEHNA v Novem mestu in Krškem Prie M MUSOIR CHAMPS-ELYSEES—MARCEAU Le General de GAULLE President de la Ržpublique Fr AN? Al se .. IZŠLA JE TRETJA ŠTEVILKA Z NASLEDNJO VSEBINO: Hrup in varnost v otroški sobi, preproga v stanovanju, polica, ki si jo lahko naredite sami, kako stanuje Ivo Robič, finska stanovanjska kultura, gradnja z lesom, vikendi, kako polagamo tufting, vrata, kako pravilno zavijamo darila, ali izkoriščamo dovolj smotrno električno energijo, kampirajte z nami, moda, kvačkanje in pletenje, vrt v juliju, stara zagorska hiša, kako postanete lastnik hiše, zemlje, stanovanja, pomagamo vam urediti lastni vodovod, moderna garažna vrata itd. Odlični barvni posnetki rož in še obilo koristnega in zanimivega. de lui faire Vhonneur d’assister a la cćremonie qui aura licu le 8 mai 1967, a 18 h. 30, />/ace -le VEtoile. Na pariškem trgu Etoile je bila 8. maja letos velika proslava v počastitev dneva zmage. Na to prireditev, ki so se je udeležili vsi ambasadorji, vojni atašeji, visoki francoski funkcionarji in seveda general de Gaulle, sem bil povabljen tudi jaz. Ker sem bil ravno na obisku v Parizu, sem obiskal svoje prijatelje, Valvasor o gradovih v dolini Krke rR05DOBLF VELIKA VAS Gradič Velika vas. Lega tega gradu. V okolici je mnogo jerebic. Od kodi ime. Afii je verjetno, da je bilo tu staro rimsko mesto Novio-dunum. Tu se pogosto najdejo poganski novci. Klesani kamni. Za-kaj je bil Noviodunum pri Veliki vasi in Krškem. Kdo je ta gradič pozidal. Njegovi današnji lastniki. Najden, z znaki popisan steber postavijo tu na polju. Grossdorf je majhen gradič (Kranjec ga imenuje Velika vas), od Ljubljane oddaljen 11 milj, od Krškega pa pol milje. Gradič stoji na lepem popolnoma ravnem polju in ima tudi nadvse lepe njive, ki jih imajo rade jerebice; zato se tu za ptičji lov najde prav obilo priložnosti. Svoje nemško kakor tudi kranjsko ime je gradič dobil po bližnji vasi, ki tudi nosi ime Grossdorf ter se po kranjsko imenuje Velika vas. Nekateri so mnenja, da je na tem mestu stal stari rimski Noviodunum, drugi pa, da je Krško kraj, na katerem je bilo nekdanje mesto. Gospod Sch&ndeben trdi, da je Noviodunum stal nedaleč od Krškega, namreč pri Bregu ali pa obenem pri Bregu in Krškem. Lahko pa je bil en del Novi-oduna pri Veliki va*si, drugi pri Bregu, tretji del pa pri Krškem. Ker pač ti kraji niso daleč drug od drugega, No viodunum pa je bilo nedvomno izredno veliko mesto, so bržkone vsi trije kraji, Velika vas, Breg in Krško, bili del njega. To potrjujejo med drugim tudi tiste stvari, ki jih na tem kraju pogosto prebudijo iz dolgoletnega spanja pod zemljo, namreč raznovrstni bakreni in srebrni novci, v poganskih časih zakopani ali drugače skriti, in ki v da- našnjih krščanskih časih prihajajo na dan; prav tako pa tudi obilica klesanih kamnov, ki nezmotno kažejo, da je na tem kraju stalo pomembno mesto. Ker pa takih novcev in kamnov niso našli samo pri Krškem in okoli Krškega, ki leži pol milje od Velike vasi, kakor smo to že povedali, ampak tudi na tem kraju (v Veliki vasi), lahko sklepamo, da je bil stari Noviodunum dokaj veliko mesto, ki je segalo od Velike vasi pa do Krškega. Misel, da je pri Krškem ali na krških tleh stalo eno in prav tako pri VeliM vasi uspevalo drugo mesto, se bije s pametjo, ker pač dveh trdnih trgovskih mest ne bi mogli najti tako blizu skupaj, namreč na pol milje, ker bi eno uničilo drugo. Sedanja lastnica gradu, gospa Marija Rosina Buset, vdova, rojena Rasp, je grad pred nekaj leti od temeljev na novo pozidala in tedaj je našla velik kamenit steber, ves z znaki in črkami popisan, ki ga je dala tu na polju postaviti. Tu stoji steber še danes, kakor mnogo drugih podobnih stebrov na tem polju, ki so bili prav tako izkopani iz zemlje ter so neovrgljive priče uničenega mesta, ki je pač moralo nekoč biti obljudeno. Grad Velika vas stoji v kraju Velika vas, oddaljen nekako 3 km jugozahodno od Leskovca pri Krškem. Miroljubni robot brez načrta Da ne bo dvomov: ne gre za miroljubnost brez načrta, pač pa za robota, ki je nare- ki jih opravlja človek. Lik človeka avtomata opisuje v književnosti kot prvi Karel Priere d'arriver avant 18 h. 00 = Na sliki je vabilo, s katerim je predsednik Francije general de Gaulle povabil tov. Lilijo, naj se udeleži proslave y počastitev zmage nad okupatorjem. Na sprejemu pri de Gaullu s katerimi sem sodeloval med vojno leta 1945. Ti zelo cenijo Jugoslovane in so ponosni na naše poznanstvo-Na proslavi je bil tudi tova riš Stojan Cirk, ki je med f rancoskimi borci zelo spoštovan, saj ima več zlatih, srebrnih Ui drugih odličij za zasluge v drugi svetovni vojni. BOGO LILIJA Kako priti iz zadreg? Mlad fant, še skoroda kratkohlačnik, je izdelal robota. Ustvaril je sodobno mehansko čudo, ki hodi, obrača glavo, dviga roke, mežika z lučmi in govori. Ni imel kaj prida pri roki, ko je začel, vendar je vztrajal. Vsak dan je sedel v svoji delavnici 2 do 3 ure in ustvarjal. Preskromen in predelaven fant je Srečko Kumer, da bi iz njega postal dolgolasec ali huligan. Rad bi nadaljeval šolanje, pa ni denarja. Mar bo. res moral še letos kar v tovarno, da bi zaslužil? Kako mu lahko pomagamo? To je primer, ko lahko ob mladem fantu spremenimo načelna stališča v konkretno družbeno pomoč. Posnemajmo zgled ELEKTRO Novo mesto, ki je Srečku Kumerju kupilo za njegov robot transformator, in zgled ELE, ki mu je poklonila električno spajkalo. Posnemajmo in mu dajmo štipendijo, da bo lahko razvil svoje sposobnosti! jen brez načita! Robot je sd-cer brenčal, se sprehajal po mizi sem ter tja, migal z glavo in rokami ter utripal z mnogimi lučkami v svojem telesu,, toda v pomenku ni sodeloval. Namesto njega je odgovarjal na mojo radove-denje njegov . ..? Spet sem pred uganko: robot nima očeta v pravem pomenu besede, Srečko Kumer torej ni njegov oče, toda izdelal ga je, in to po svoji zamisli. NajbcrJj preprosto bo, če mu bomo rekli lastnik robota. Torej dobro: na moje radovedenje je odgovarjal namesto robota njegov lastnik Srečko Kumer, star 16 let, učenec 8. razreda osnove šole Katje Rupena v Novem mestu. Kaj pa je pravzaprav robot, Rad bi vam postregel s kratko razlago, zato bo najboljše, če polistamo po leksikonu. »Priročni leksikon« Slovenskega knjižnega zavoda iz leta 1955 nam pove o robotu tole: Robot — umeten človek, človek avtomat. To je za nas preskopo. Polistajmo torej še po »Priročnem leksikonu« založbe »Znanje« iz Zagreba, ki je bil izdan lnni. Ta je obširnejši in pove o robotu tole: Robot (od češke besede robota, za kartero imamo v slovenščini enak, malo rabljen izraz rabota) — stroj z elektronski, mi napravami, ki ima oblike človeka. Elektronske naprave ga s svojo natančnostjo usposabljajo za razne naloge, Capek v drami RUR (1921. leta), v kateri obsoja meha nizacijo človeka, ker odpravlja človekove etične in umske lastnosti. Danes opravljajo elektronski robota najrazličnejša opravila, pa tudi umsko delo (npr.: prevajajo iz tujih jezikov). Za začetek naj bo to dovolj o robotu na splošno, saj smo se namenili predstaviti vam praivi robot, Kumerjevega samorastnika. Prepustimo besedo Srečku. — To je že mt>j drugi robot. Prvd. ki ni bil tuko popoln, je bil razstavljen predlani na razstavi izdelkov roč- otroška konfekcija športne hlačke kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA nih spretnosti v Novem mestu. Tega pa sem začel delati lani julija. — Preden sl začel, si si gotovo naredil načrt? — Ne, delal sem ga kar brez načrta, če bi naredil načrt in nato delal robota po tem načrtu, bi moral imeti ves material zanj po načrtu. Za material pa je potreben de- nar in tega jaz nimam. Zato je moj robot nastajal brez načrta. —Torej si delal v skladu z možnostmi, približno tako kot občinski proračun? — Tako nekako najbrž! Najprej sem naredil ogrodje glave in trup, potem pa še roke in noge. Nato sem ;o časi dodeloval in predeloval. — Toda robot ni sestavljen samo iz ogrodja. V njegovi notranjosti se prepleta mnogo žic, ki povezujejo -azne elektromehanske delčke, pogonske strojčke in naprave. Kako pa je šlo s tem? — V robotovem drobovju je res precej tega. Na glavi je 5 žarnic, ki se avtomatsko prižigajo in ugašajo, k0 je robot vključen, na trupu je na signalni plošči prav tako 5 žarnic, 3 od njih so avtomatske. Motorčkov je v robotu 5: eden za premikanje rok, eden za obračanje zapestij na rokah, eden za obračanje glave, eden za hojo in eden za obračanje radarske antene na glavi. Na trupu je več stikal, s katerimi vključim prej našteta robotova o-praivila, v trupu je več potenciometrov, elektromagnet za šum, avtomat za prižiganje žarnic, 2 transformatorja za izmenični tok in 5,5 W zvočnik, ki se lahko vključi na radijska sprejemnik ali magnetofon ter prenaša tudi moj govor. — Notranjost sva torej opi- defc': rc*v, na.' K> V ŠlO'1 rfll I#j ntfJ Vagon je gor* _ ^ Prebivalci Trebnjega in v35 nenehno jezijo na stisko v Kaj bi bilo, » v * vode Rezek pisk gasilske ^ je v petek, 30. jixnija. ob 4. Ui . zjutraj prebudil TrebanjCC, Kaj Na postaji so lahko videli va- Registracija mopedov V pravilniku o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki je začel veljati 18. maja 1967, je predpisana tudi registracija mopedov, ki mora biti opravljena do konca letošnjega leta. Registrirali bodo samo tiste mopede, ki so tehnično brezhibni. Opremljeni bodo morali biti z lučjo za osvetlitev registrske tablice. Odprli so kočo na Homu V nedeljo, 2. julija, so lovci šentruperške družine odprli na Homu novo lovsko kočo, za katero so sami prispevali ah zbrali denar. Na Homu so zelo bogata lovišča, ki vabijo lovce tudi iz oddaljenih krajev. Na skromnih kopališčih od Vinice do Metlike je v teh vročih dneh vse polno cev. Po prijetnem kopanju se prileže dobra malica v bifejih na Vinici, v Podse s j in Metliki, številni motorizirani kopalci pečejo ražnjiče in čevapčiče, le na s* bi morali bolj paziti. Na sliki sta kopališče in bife v Podzemlju (Foto Stane Ki P v-' '-yf lfažrprt uk*or Srečko Kumer, ki je letos l6 ali ve- N t£\Ceveh- v £bU reba ne-kK T *** na-’ bi s 10 naredil ^ gotovo L O' prijavil kJe Janez Ter-bl1 P° C* ^ ’ zakrivil ^Prometno ne-Xy. *0 bili trije {JV, na dveh bilo za oko-P k s, 8-din škode. R*j*hovnik sku-H Praznoval r v °ne- K5?eravaU na-* v Podste-je avto, lAto„ ^erhovnik, rt1 Ter? je stal RNca nik je ne k*W> ^ 1,0 on fjJ ^Jub te-evi prišlo .lis-* Bss*fss Hai ,Je p°- Vla tfenUt-* kapi. S TOMOSOM na večni led Novinar »IT« Tone Fornezzi in inž. Tomaž Pleterski sta 19. junija odpotovala s TOMOSOVIMA MOPEDOMA na Arktiko. Skoraj 8000 kilometrov dolgo pot bosta prepotovala v treh mesecih. Pot ju bo vodila skozi Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Švedsko, na Gronland. Krapi so dobro prijemali V nedeljo, 2. julija, je bilo v manjšem ribniku v Mačkov-cih pri Brestanici ribiško tekmovanje v odlovu krapov; Tekmovanja se je udeležilo 50 tekmovalcev iz Brestanice, Krškega, Kostanjevice in Novega mesta. Lovili so tri ure, tako da so enkrat zamenjali lovišča. Vsaka ujeta riba, ne glede na velikost in težo, je štela eno točko. Zmagal je dr. Ivo Podrgajs iz Novega mesta s 141 ujetimi ribami. Drugi je bil Ivan Kozole iz Brestanice s 120 ribami in tretji Stanko Žabkar iz Kostanjevice s 75 ribami. Ribiška družina Brestanica-Krško namerava v jeseni prirediti Se eno tekmovanje v še širšem merilu na obeh ribnikih. Oglašujte v DL! Na Veliko Planino in Brnik Novomeška podružnica Dru štvb upokojencev prireja 15. in 18. julije za svoje člane izlet na Veldko Planino in Brnik. Odhod iz Novega mesti ob 5-30. Prijavite se v društveni pisarni do 10. julija. Do 15. julija zaprto Trebanjska knjižnica bo do 15. julija zaprta, nato pa bo spet izposojala knjige ob ponedeljkih od 10.—14. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 14.—18. ure. V tem času bo odprta tudi čitalnica. Da, to bi bila katastrofa - če ne bi imel Francelj denarja za popravilo na hranilni knjižici DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne na Dolenjskem praznuje od 15. junija do 31. julija 1967 stoletnico šivalnih strojev »JAX-MIRNA«. CENJENI POTROŠNIKI! Vsak kupec, ki bo v času od 15. Junija do 31. julija, ko tovarna praznuje stoletnico, kupil naš šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS« in poslal en izvod garancijskega lista tovarni najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj lOONdin. — Prav tako bo imel vsak kupev pravicb sodelovati pri NAGRADNEM ŽREBANJU, ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebani kupci bodo dobili 4 šivalne stroje in 10 elektromotorjev. TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« -MIRNA NA DOLENJSKEM ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO prodaja zaradi reorganizacije službe naslednja osnovna sredstva: 2 kirurški peči z omarami za vgraditev, 13 posteljnih omaric - kovinskih, belo pleskanih, porodno posteljo z vložkom, 2 električna štedilnika-TOBI, SIEMENS, avtomobil ZASTAVA - FIAT 750, letnik 1964, kombi NMV - 1000, letnik 1963, bojler - TIKI 30-litrski, jekleno blagajno - Theodor Wiese & CO, Wien, hladilnik 260 - LTH, sobno peč »Gorenje«. Prodaja se začne takoj po tej objavi tako za interesente družbenega kot zasebnega sektorja. Tane Knea: ]^QY^ ARHEOLOŠKE NAJDBE NA _?J DOLENJSKEM 2e jeseni 1966 so našli v Regerči vasi pri Novem mestu na dvorišču hiše št. 80, ki je last Marije Zidanek, preprost rimski grob z žganim pokopom. Grob so sicer uničili, vendar je lastnica najdbe iz groba shranila. V njem sta bili dve lončeni posodi. Letos, konec aprila, pa so pri kopanju na istem dvorišču našli drug rimski grob. Sedaj je lastnica o najdbi obvestila muzej, nakar smo sd ogledali najdišče in nato grob strokovno izkopali, izmerili in fotografirali. Ta grob je bil ovalne oblike in zidan s kvalitetno apneno malto, ki je še danes, po več kot 1600 letih, odkar je bil sezidan, čvrsto vezala posamezne kamne. Grob je bil zidan na obok, vendar je bil v preteklosti vrhnji del že porušen, tako da je bil ob odkritju zid visok le še komaj pol metra. V grobu smo našli tri lončene posode, ki pa žal niso vse v celoti ohranjene: večji lonec-žara (v njem je bil pepel sežganega mrliča), velika skleda-terilnik in majhen lonček, ki so ga uporabljali kot kozarec za pijačo. Poleg teh keramičnih pridatkov je bil v grobu najden tudi majhen bronast denar cesarja Licinija, ki je bil kovan v mani kovnici rimskega denarja v Sisciji, današnjem Sisku. Ta novec nam pove, da je omenjeni grob iz začetka 4. stoletja našega štetja, ker je cesar Licdndj vladal od 308 do 323. Cesar Licinij, s polnim imenom Valerius Licinianus Li cini us, je leta Pogled na rimski grob, ki je bil izkopan pred Gabrijelovo hišo v Pristavi pri Trebnjem. Sestavljen je bil iz kamnitih plošč, v kotu pa sta vidni dve lončeni posodi (Foto:, Tone Knez) 313 kot sovladar skupaj s cesarjem Konstantinom izdal znameniti milanski tolerančni edikt, s katerim je krščanstvo postalo enakopravna veroizpoved v rimski državi, vendar pa ne tudi državna religija. V naslednjih letih pa se je Licinij zaradi nesoglasij zapletel v boje s Konstantinom, kateri ga je 323 v bitki dokončno premagal in ga dal v Solunu ubiti. Najdbi obeh grobov v Regerči vasi sta sedaj prvi znani arheološki najdbi iz tega kraja. Domnevamo, da smo tam našli grobove članov neke družine, ki je imela v rimskem času v Regerči vasi večjo kmetijo. Najdba je toliko pomembnejša, ker nam dokazuje, da je bilo pokopavanje sežganih mrličev v navadi še v 4. stoletju našega štetja in ne samo pokopavanje celih mrličev (skeletni pokop), kot se običajno misli za čas pozne antike. Ce razpredemo to misel še naprej, lahko domnevamo, da imamo pred seboj groto pogana, ki se ni pridružil novi veri — krščanstvu, ki ne dovodjuje sežiganja mrličev in ne polaganja pridatkov s hrano in pijačo v grob. Tone Gabrijel iz Novega mesta nas je obvestil, da so v začetku maja na Pristavi pri Trebnjem pred vhodom v hišo št. 8, ki je last njegovega brata Janeza Gabrijela, odkrili dva rimska groba. Eden je bil narejen tako, da so pepel pokojnika dali v zelo velik glinast vrč-žaro, ki je bil okrog pol metra visok, žaro pa nato zakopali v zemljo in jo na vrhu pokrili z debelo kamnito ploščo V žari ni bilo nobenih drugih pridatkov. Drugi grob ie bil precej večji in je imel tudi dosti več pridatkov. Grobna jama je bila obložena z velikimi kamnitimi ploščami, na vrhu pa je bila najbrž pokrita tudi s kamnitimi ploščami, ki pa jih nismo več našli. V tlorisu je grob meril 130 x 108 cm, visok pa je bil 60 cm. V njem smo našli sicer razlomljene, toda v celoti ohranjene tri lončene posode, več kosov različnih posod, eno glinasto svetilko na olje (oljemko) z žigom izdelovalca COMMUNIS, dve popolnoma razbiti stekleni posodi in zelo slabo ohranjen bronast novčič zaenkrat še neugotovljenega oesarja. Najdba rimskih grobov na Pristavi nas ne preseneča, saj smo prav na isti parceli že leta 1960, ko so kopali temelje za sedanjo hišo, našli več rimskih grobov. Letošnja najdba grobov, prav tako kot tista pred sedmimi leti je iz velikega rimskega grobišča na Pristavi na obeh straneh ceste, ki pelje iz Trebnjega v Štefan, kjer so pokopavali svoje rajne prebivalci rimskega mesta Praeto-rium Latobicorum, sedanjega Trebnjega, čeprav je že pred 300 leti Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« na kratko omenil arheološke najdbe (med njimi še posebej kamnitega leva, ki je danes vzidan pred vhodom v tre banjski grad) v Trebnjem, je ta kraj postal arheološko znan šele v prejšnjem stoletju, ko so odkrili prve, bogu Jupitru posvečene zaobljubne kamne, ki so jih dali postaviti konzularni beneficiariji (to so bili neke vrste policijski uslužbenci), stacionirani v mestu Praetorium Latobicorum. SGP PIONIR * SGP PIONIR * SGP PIONIR * SGP PIONIR m PRAGU TRETJEGA DESETLETJA ** v V dveh desetletjih se je nekdanji mali in v slabo opremljeni PIONIR razvil v veliko grad- ^ $ beno podjetje, ki gradi na najsodobnejši način x v in se ob sodelovanju lastnih strokovnjakov V $ ter s pomočjo sodobnih gradbenih strojev ^ | loteva največjih gradenj | BRŠLJIN mestne Njive S.TEKL*00*ft CE6ELNICA PORTO VAL VSMIHEU Na tem zemljevidu Novega mesta so črno označene stavbe in objekti, ki so jih v dveh desetletjih zgradili PIONIRJEVI gradbinci. Že zgolj bežen pogled pokaže, da so zgradili več kot polovico Novega mesta ■■ GRADIL SGP PION n I—l OSTALE GRADNJE 2 a\ 0» a\ o\d % lo 00TN*. VAS \a o o n Razvojna pot PIONIRJA je samo na videz enaka razvoju drugih podjetij. Gradbinci so bili tisti, ki so obnavljali porušeno domovino po vojni in gradili naše prve tovarne. Domala brez vsega so bili takrat: ne gradbenih strojev ni bilo ne izučenih strokovnjakov, pa so kljub temu opravili veliko delo. Ko se ]e po letu 1950 začel hitrejši gospodarski razvoj, so takoj prisluhnili njegovim zahtevam: vsa manjša gradbena podjetja so se pripojila k PIONIRJU, nakupili so dovolj sodobne strojne opreme, izobraževali delavce in šolali strokovnjake. Danes gradijo v sodelovanju z drugimi gradbenimi podjetji na najsodobnejše načine predvsem na velikih gradbiščih. Reformo so pričakali pripravljeni: srečamo jih lahko po vsej Jugosla-• viji. prav kmalu pa bodo začeli graditi tudi v tujini. Hotelski sklop ▼ Poreču, ki ga vidite na gornji sliki, je v manj kot 6 mesecih zgradilo SGP PIONIR, uporabljajoč najsodobnejše gradbene metode. ŠPORT železničar II - zmagovalec J^akljuCno tekmovanje sindi-športnih iger v balinanju j* uvrstile naslednje ekipe: 23 notranje zadeve, Krka, ^ezničar i in II. Najprej je UNZ »pisala po hudi borbi ekipo jSJUCar II z rezultatom 13:12, Crp^8? **31 Pa je železničar I 13-4 solidno ekipo Krke s so • Ker so igrali vsak z vsakim, tj p. sončni uvrstitvi imele kar jBiupe po dve zmagi in en po-an' ,aradi boljšega količnika je Železničar II. ke Hebno Je pohvaliti ekipo Kr-jj« se je plasirala na odlično L ( ®esto, kar je presenečenje tj^-kmovanja II ?®1 vrstni red: 1. Železničar &ičar T NZ Novo mesto, 3. želez-^ l> 4. Krka. Črnomaljci so bolje streljali slwPočastitev dneva borca in pro-lok)-1J?a,rt;izanslce2a srečanja I. bese odreda v Semiču sta libi-sir rili v streljanju z maloka-(Seli?, ekipi ZB ,ISKRA So ln ZB Črnomelj. Zmagali nosU^J^jei z 18 zadetki pred-Voil: Najboljši strelci so bili Moit • vas> Črnomelj, ter Prane K m Tomaž Kočevar, ISKRA. u M-K- *v'Ozeljčani pobegnili z igrišča JV nedeljo, 25. junija, je prišlo J?, nogometni tekmi med Kopriv-,jJ"0*n in Mozljem do neljubega ,^8°dka: v 15. minuti drugega poigra so Koprivničani izzvali pre-ijf- Mozeljčani pa so se temu Pu.wi4 so Predčasno za- šli domov? m razočarani r°g- Mirna : Sevnica 7:2 nogometni tekmi 03 svojem igrišču pre-tor5 ‘a„n>°štvo Sevnice z rezulta-da«. t;? (2:1). Gole za Mimo so 2, Vail?1*1- 111 2- Avsec 2, Smuc ““fc 1. N. T. ^ Bela krajina za pokal la^jodnjo nedeljo se bo Bela terjal pomerila na dOmačem kaj “v okviru tekmovanja za po-pL^asprotnik še ni določen, nost telcmo bo manjša sloves-lWii°b osvojitvi prvega mesta v juTJaoski podzvezd, zato vabimo 6ianr°e. da pozdravijo novega slovenske conske ligp. na drug®0™ mestu l ^Ovomeški nogometaši so po linčanem tekmovanju v ljubljan-**i podzvezni ligi zasedli drugo S tem so si priborili pra do nastopa V kvalifikacij ah ^slovensko consko nogometno ir •, jap ^Peh strelcev »BETI« republiškem prvenstvu % i? strofc Slovenije, ki Je Vj1*- junija v Mariboru, je za ?* vstrelska ekipa tovarne »BE-Postavi Zvone Hutar, Bog-iJjžj in Podrebarac med 24 eki-^ijOdlično peto mesto. Med li'nS* ekipami je zmagal Kranj Je K*jlzelo^ pri ženskah pa Ce-MTT. uspeh je dosegel Zvone Jh' le ’ tekmovanju posameznikov, hje*^ ftied 72 strelci zasedel prvo 176 krogi. Bogdanovič in sta zasedla 12. oziro-|* *»esto. Zenska ekipa »BE-* *VfcltaI*tenovanju ni sodelovala, z^inioj^lcem čestitamo in jim I>rih5 veC uspeha na tekmova-^°dnjo leto v Kranju. A. L. Novomeščani, DOLENJKA vas vabi v novi D - market v Bršlinu V D-MARKETU VAM NUDIMO: £ v samopostrežnem delu: vso vrste živil in gospodinjskih potrebščin, sadje, zelenjavo, mleko in kruh, kvalitetno sveže meso: govedino, teletino, svi-nino in suhomesne izdelke: O v tekstilnem oddelku: metrsko blago, žensko in moško perilo ter ostalo blago tekstilne stroke; £ v bifeju: pristni dolenjski cviček in druge pijače ter mrzla in topla jedila. D-market D-market D-market D-market Ob nedeljah prevoz v Podzemelj Turistični biro Črnomelj je sklenil ob nedeljah organizirata prevoz iz Črnomlja do Podzemlja in nazaj. S tem bo zelo ustreženo mnogim kopalcem, ki nimajo lastnih prevoznih stredstev. Kopalni avtobus bo odpeljal iz Črnomlja ob 9.30 in ob 13. uri, vračal pa se bo ob 18. in 19. uri. Cena prevoza v obe smeri bo znašala 200 Sdin. Prvič bodo kopalce peljali ne Kolpo že v nedelijo. TRGOVSKO PODJETJE ELEKTRO LJUBLJANA poslovna enota Kočevje proda po sklepu sveta poslovne enote RABLJEN MOPED TNZ 49 ccm Izklicna cena je 300,00 Ndin. javna licitacija bo 8. julija ob 14. uri. r________________________________________________ CznrinjjrmjirtJIiuiri EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TRUBARJEVA C. 1-3 nudi cenjenim potrošnikom v svojih specializiranih prodajalnah: Veleblagovnici »MERKUR« — Ljubljana, Trubarjeva 1, moško in žensko perilo in pletenine, gumbe, zadrge, sukanec, pozamenterijo, igrače, ročne ure svetovno znanih znamk, zlati nakit, bižuterijo, gospodinjske potrebščine, damske torbice in ostalo usnjeno galanterijo, športne artikle za vse vrste športa. V tej prodajalni imajo tudi poseben otroški oddelek. Drogeriji »MERKUR« — Ljubljana, Trubarjeva 3, bogato izbiro drogerijsko-kozmetičnega blaga domače proizvodnje in uvoženega Prodajalni »MERKUR« — Ljubljana, Gradišče 4 drogerijsko-kozmetično blago in kovinsko galanterijo Poslovni enoti »URARSTVO - OPTIKA« — Celje, Tomšičev trg 4 ročne ure, budilke, bižuterijo, sončna očala, okvirje in stekla za očala DOLENJCI, kadar pridete v Ljubljano, obiščite naše prodajalne in zadovoljni boste z nakupom! ISKRA OBRAT KERAMIČNIH KONDENZATORJEV ŽUŽEMBERK m m pozdravlja za krajevni praznik Žužemberka vse prebivalce Suhe krajine z željo, da bi si v bodoče še bolj prizadevali za napredek in boljše življenje! * KMETIJSKI KOMBINAT »ZASAVJE« SEVNICA nudi ugoden zaslužek • MLADINI — SOLARJEM • NEZAPOSLENIM • IN OSTALIM DELAVCEM PRI OBIRANJU HMELJA na obratih kmetijskega kombinata »Zasavje«, Sevnica, in sicer v: 1. Kompolju 2. v Loki 3. Šentjanžu od 10. avgusta 1967 dalje. — Obiralci prejmejo 190 Sdin za škaf nabranega hmelja; — na željo nudimo celodnevno oskrbo in prenočišče na delovnih mestih za vrednost 3 škafov hmelja na dan; — za okoličane oziroma skupine nad 25 delavcev je uvedena brezplačna avtobusna proga; — obiralci bodtf zavarovani za nezgodo pri delu; — obiralci, ki bodo prišli z vlakom, naj na odhodni postaji dvignejo obtazec K-13 in vozovnico v 75 % vrednpsti za tja in nazaj. Polovico vrednosti znižane voznine bomo po obiranju vrnili. Železniška postaja za obrat Kompolje je Sevnica, za obrat Loka postaja Loka in za obrat Šentjanž postaja Tržišče; — podrobne informacije prejmete na upravi podjetja in na gornjih obratih; — prijave sprejema podjetje do 10. avgusta 1967 direktno po obratih, krajevnih uradih in zastopnikih. KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK z obratom GOSTILNO ter poslovalnicama DVOR in HINJE prisrčno pozdravlja vse cenjene stranke, poslovne prijatelje, posebno pa klnetovalce, ter jim želi še mnogo uspehov pri delu! Naj živi naš krajevni praznik 13. julij! ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO razpisuj e v šolskem letu 1967/68 štiri prosta učna mesta za kvalificirane elektromonterje Učenci se bodo šolali v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru. Rok prijave je 15. julij 1967, Pogoj za sprejem: uspešno končana osemletka, starost 14 do 17 let, stalno bivališče na delovnem področju podjetja. lemiry?°rej. meniš, da boš odslej več potreboval, Va-niso Ali veš, tudi pri nas gre trdo za denar; časi liko n66’ kakršni so bili nekdaj. Vendar govori, ko-sem r ^ že ne moreš res več izhajati stem, kolikor “ fo sedaj pošiljal?« kai °®e* Prizadeval si bom, da ne bo treba. Ne-rugega vas moram prositi, oče! Težko mi je, £Ulico sto že potrošili zame; ali kaj hočem, sila kola lomi. Nekaj dolga imam na Dunaju, oče!« »Dolga? — Zakaj mi pa nisi prej povedal? To ni tiobro, da začne človek že mlad dolgove delati, sin! Jo ni dobro, verjemi svojemu bčetu, on ve, kaj so aolgovil« Tako ni Valentin še nikoli slišal svojega očeta &>voriti. Raje bi bil videl, da bi se oče jezil; ali tako •jttrno je govoril in tako žalostno! Valentinu je bilo e*ako tesno pri srcu. »Kako pa vendar to, da si dolgove delal; zakaj ^ nisi raje precej pisal?« sn Začetek je bil ta, da sem nekim prijateljem in ^“»cem posojeval; vi ne veste, oče, koliko je siro-gT^tva med našo mladino na Dunaju! Dobrega srca > če me kdo prosi, ne morem mu odreči.« iha^o je prav* da Je človek dobrega srca, da pobe Potrebnim, ako more. Ali čez svoje moči se teri e- Sedati je treba, da se daje samo takim, kakaa/0 zares potrebni in vredni, in da tudi vrnejo, siniT morejo. Bojim se, da si bil malo lahkomiseln, ‘ ni dobro!« Je 0a alentin je molčal, nič napak mu ni bilo, da ga nikaif, karal 111 svarli; sedaj prvič, zakaj prej ga ni pa t6tol posoja?« biv& Vi ne veste, oče, kako lahko se na Dunaju do-Dremna Pčsodo; kakor hitro vidijo, da je človek iz tilu d ne Wše, in to precej spoznajo, prav vrivajo fcčansjfnar’ na dom mu ga nosiJ°> seveda ne iz kr-ue ^nbezni, obresti so oderuške! Jaz sam ne Kako sm tako nafjloma tako globoko zagazil.« »Koliko pa je dolga?« Zdaj je treba poguma. »Petsto!« Ko je treščilo, nastane mir nekoliko časa. Oče je dolgo molčal; potem reče mirno, a tehtno: »To je mnogo denarja, sin!« »Samo še sedaj, oče; samo sedaj še mi pomagaj, te. Besedo vam dajem, da je sedaj zadnjič; nikoli več ne bodem tako lahkomiseln, oče!« Sodnik vstane ter začne hoditi po sobi; to ni obetalo nič dobrega, čez nekaj časa obstoji pred sinom, rekoč: »Kaj pa, ko bi ti dejal, da nimam toliko gotovine pri domu!« Takega ugovora se Valentin res ni nadejal. Vendar si hitro pomaga: »če nimate, pa lahko dobite, oče!« Nič odgovora; Sčdnik stori zopet nekaj korakov po sobi, potem se ustavi kakor prej pred sinom: »In če ti rečem, da ne morem dobiti!« Te besede so Valentina zares prestrašile; vendar nekoliko se potolaži, ko oče pristavi: »Pri tej priči in toliko dobiti! Kje in kako?« Valentin ni vedel kaj svetovati očetu, in ko bi bil vedel, to se vendar ne spodobi. Mislil si je: Zakaj nisem prej razodel očetu, kje me čevelj žuli! Nekoliko časa oba molčita. Valentin je stal, oče je hodil po sobi Kdo^ bi bil zdaj opazoval Andreja Sddnika, bi bil lahko videl, da je možu hudo pri srcu, da se sam s seboj bori, ali bi molčal ali govoril, čez nekaj časa gre ter pogleda skozd vrata, da bi kdo ne po-saušal. Potem zapre vrata ter veli sinu: »Sedi, Valentin! Sama sva; govoriti moram s te boj, kakor nisem še nikoli; Bog ve, da ne rad. Ali ti moraš vse vedeti, vse; morebiti sem že predolgo molčal.« Valentin sede, oče primakne svoj stol k njegovemu, potem začne: »Vedi, sin, da ni vse tako, kakor ti misliš; mlad si še in ne veš, kaj so skrbi. Odganjal sem ti jih, dokler sem mogel, kakor mati otroka muham brani. Tvoj oče ve, kaj so skrbi, dasi ti ni do zdaj nikoli kazal žalostnega lica. Ne bom ti našteval, sam dobro veš, kaj sem storil zate, za vse svoje druge otroke skupaj ne toliko; in to morebiti ni bilo prav. Ali kar je, to je. Kar sem storil, storil sem ti rad, ničesar tl ne očitam. — Odslej ne bodem morebiti mogel več toliko, časi so se spremenili, Valentin! — Poglej ta pisma. Ne brani se, jaz hočem, da vse veš.« Valentin pogleda ona pisma in obledi. »Zdaj veš, česar še tvoja mati ne ve; in to še ni vse. Pestili so me, prodal sem gozd, dvakrat toliko je bil vreden; eno luknjo sem zamašil, drugo odma-šil, žalostno gospodarstvo! In zdaj me za drug dolg terjajo, jaz sam ne vem, kaj bo. — Toliko dovolj za sedaj; hudo ti je, vidim; nerad sem te žalil, ali moral sem govoriti, da bi mi kdaj ne očital, zakaj sem molčal. Tako še s tvojo materjo nisem nikoli govoril. Kar si slišal, ohrani zase, svet ni, da bi moral vse vedeti. Morebiti se vendar še kako izkopljemo, dasi zdaj še ne vem, kako. Pameten bodi, sin; uči se pridno, da dobiš skoraj službo, da prideš pod streho, preden prihruje huda ura. Za zdaj bodi miren; kolikor^ boš potreboval za prvi čas, dobiš; za tvoj ne srečni dolg bom skrbel, da ga skoraj poravnaš. Več ti ne morem obljubiti. Pojdi, poslovi se, čas je, da p^rvnflva skorai.« V TEM TEDNU VAS tedensK6leda'r Sobota, 8. Julija — Spela Kodelja, 8. julija — Tomaž ponedeljek, 10. julija — AmaUja Torek, 11. julija — Olga Sreda, 13. julija — Mohor Četrtek, 13. julija — Dragan Ob teifci izgubi našega moža, odeta in starega očeta JANEZA ZAGORCA i> Cerovega loga se aahvaljujemo vsem organizacijam v Orehovici, društvu upokojencev Šentjernej, ZB iz Orehovice za govor, vsem, ki so mu podarili vence in cvetje ter sosedom, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerke Pepca, Angelca, Vida in Marija, sinova Tone in Franc ter vnuki Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, - očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka OŽETA ERJAVCA iz Nakla št. 1 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Lepa hvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebna zahvala č. g. župniku za spremstvo in lep poslovilni govor ob odprtem grobu. Lepa hvala Uidi kolektivu GO Črnomelj za podarjeni venec in udeležbo pri Za sodoben okus... Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. pogrebu. Se enkrat vsem: lepa hvala! Žalujoči: žena Ivanka, sla Adolf, hčerki Olga in Malka a družinami, vnuki: MOka, Branko, Darinka ta Marjan ta drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA KOČMANA k Vavte vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vaščanom in sorodnikom, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetja in vence. Posebno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku, zdravnikom in strežnemu oeebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto ter zdravnikoma zdravstvenega doma Straža za vso nego in skrb. Se enkrat vsem skupaj prisrčna hvala! Žalujoči Kočmanovi Po dolgi in mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA ERJAVEC s Potovega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, Ji podarili vence in cvetje ter sočustvovali z nami in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se znancem in prijateljem za. izraze Iskrenega sožalja. Najlepša hvala kolektivu podjetja IMV, DOLENJKA in PIONIR iz Novega mesta za podarjene vence. Prav lepa hvala tudi gospodu patru za trud na dolgi poti v sprevodu. Vsem In vsakemu še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči mož Jože, sin Albin in hčerka Vida z družinama ter drugo sorodstvo Matični urad Predgrad V Juniju ni bilo rojstev. Umrl je Mihael Kobe, upokojenec iz Predgrad a 36 ( 68 let). Vincenc Kump, Uršua sela 98, preklicujem pašo živine na vseh mojih parcelah v Dolenjih Lazih. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Leopold Hrovat iz Podbukovja, Krka, preklicujem kot neresnično, kar se govori v Okolici Sel—Sum-berka o Mariji Štrus in Jožetu Strmcu. . UfavEsniA l Gostilna v Beli cerkvi vabi na vrtno veselico v nedeljo, 9. Julija 1967. Za Jedačo, pijačo in ples poskrbljeno. Igrali bodo Veseli muzikanti! Gostilna Gotlib. Zidarstvo Lado Žalec iz Podutika 42, Ljubljana, vam po solidnih cenah izvrši vsa zidarska dela na območju Bele krajine. Posvetovalnica za otroke v Zdravstvenem domu Novo m e« to bo v času dopustov v juliju ln avgustu samo ob sredah. Oblačila čisti Kemična čistilnica. Novo me$to, Germova 5. V MACKOVCU PRODAM dve stavbeni parceli. Vodovod in elektrika v bližini. Naslov v upravi lista (960/67) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, IS .30 in 23.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 7. JULIJA: 8.06 Operna matineja. 10.35 Naš podlistek — R. Connel: Najnevarnejša zver — n. 11.00 Poro&lla — Turistični napotki a* tuje goste. 12.10 Umetniki z Dunaja z manj znanim Beethovnom. 12.30 Kmetijski nasveti —■ Inž. Mil jeva Kač: Varstvo hmelja pred boleznimi in oškodljivci. — 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Operetni napevi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 17.05 Koncert po teljah poslušalcev. 18.45 Kulturni flobus. 20.00 Lahko onč, otroci! 1.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, S. JULIJA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Med uverturami. 11.20 »Ena ptička priletela«. tt.10 Priljubljene violinske skladbe. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Stojan Vrabl: Nekateri škodljivci •a lutaftntemah. 12.40 Oporetni PRODAM NOVO MLATILNICO na reto in tresala in slamoreznico s puhalnikom. Franc Bohinc, Praše 2, Kranj. PRODAM GRADBENO PARCELO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (981/67). PRODAM NAVADNO HARMONIKO »Melodija«. Franc Kolenc, Cešča vas 14, Novo mesto. PRODAM TOVORNI AVTOMOBIL mercedes-kiper, dobro ohranjen. Nosilnost 7 ton. Naslov v upravi lista (986/67) PRODAM DOBRO OHRANJENO spalnico. Tone Saje, Irča ras, n. h.. Novo mesto. PRODAM VINOGRAD v Trški gori pri studencu. Naslov v upravi lista (989/67). PRODAM GUMI VOZ 16-col. in zidanico, oboje v dobrem stanju, in vinograd nad Semičem. Lep razgled in zelo ugodna cena. Ivan Venetič, Vrčice, Semič. NUJNO PRODAM zaradi gradnje hiše avto volkswagen, letnik 1956, brezhiben. Cena 10.000 Ndin. Naslov v upravi lista. (996/67). ISCEM SOSTANOVALKO — študentko zgodovine in zemljepisa na pedagoški akademiji. Sobo imam v Ljubljani. Prednost Imajo podeželska dekleta. Naslov v upravi lista (997/67). ODDAM OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice ženski, ki bi 3 do‘4 dni v tednu popoldne pazila na otroka. Naslov v upravi lista (984/67). KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO v središču mesta ali v najbližji okolici, z vrtom. Plačamo v gotovini. Naslov v upravi lista (991/67). IŠČEM PRAZNO SOBO in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (993/67). IŠČEM PRAZNO SOBO s kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnjo okolici. Plačam 1 leto vnaprej ali več. Naslov v upravi lista (985/67). ZAMENJAM lepo, sončno enosobno stanovanje v Ljubljani, za dvosobno stanovanje v Kočevju ali Kranju. Noč, Povšetova 1, Ljubljana. ŠTUDENTJE, POZOR! Dober zaslužek vam nudi pleskarstvo Martin Cvelbar, C. herojev 19, Novo mesto. PROCNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). PRODAM VISOKOPRITLICNO ENOSTANOVANJSKO, skoraj novo hišo v Straži pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (B-272) PRODAM ALI ZAMENJAM 7-tonski tovornjak Fap za osebni avtomobil. Naslov v upravi lista (998/67). PRODAM HISO t bližini Novega mesta na lepem, mirnem kraju. Naslov v upravi lista (999/67). PROTI SLADKORNI BOLEZNI, protinu in tolščavosti (bolezenskemu debelenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite ga v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129 in STANDARDU — tel. 21-158. Takoj sprejmemo še nekaj vestnih, poštenih in delavoljnih deklet r starosti od 20 do 30 let za sezonsko delo v naših planinskih postojankah. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-mati-ea, Ljubljana, Miklošičeva 17. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk in KMETIJSKI STROJI 40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje! VSE INFORMACIJE DOBITE NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska t: St. telefona 068-21—659 SEVNICA: IOTER, Heroja Maroka 4 PEROTTI-EXPORT S. FRANCESGO 41. TRST Brežice: 7. in 8. 7. italijanski film »Fiksna ideja«. 8. in 10. 7. francoski barvni film »Galantne OTečanosti«. 11. in 12. 7. francoski film »Galla«. Črnomelj: 7. in 9. 7. ameriški barvni film »Napredovanje v zaledju«. 11. in 12. 7. mehiški film »Pesem Je ljubezen Mehike«. Kočevje — »Jadran«: 7. in 9. 7. španski barvni film »Zadnji Mohikanec«. 9. do 11. 7. ameriški film »Deček je klical umor«. 12. in 13. 7. francoski film »Nenavadna pustolovščina« . Mokronog: 8. in 9. 7. angleški film »Žena v domači halji«. Metlika: 8. in 9. 7. ameriški barvni film »Izgon iz pekla«. 12. in 13. 7. francosko-italijanski barvni film »Preganjani zaljubljenci«. Novo mesto — »Krka«: 7. do 10. 7. ameriški barvni film »Ekspres polkovnika Ryana«. 11. in 12. 7. italijanski barvni film »Rdeča puščava«. 13. in 14. 7. poljski film »Huligani ne ljubijo cvetja«. Ribnica: 8. in 9. 7. ameriški film »Ladja norcev«. Sevnica: 8. in 9. 7. angleški film »Krik strahu«. Sodražica: 8. in 9. 7. franeoski film »Nabab«. Šentjernej: 8. in 9. 7. ameriški barvni film »črne ostroge«. Trebnje: 8. in 9. 7. ameriški trikrat nagrajeni kavbojski film — »Had«. VSEM RAČUNOVODSTVOM! Uprava Dolenjskega lista ponovno prosi računovodstva delovnih organizacij, ki še niso poravnale računov za objavljene razpise, objave in reklamne oglase, naj takoj nakažejo denar. Zaradi dolžnikov, ki nam trenutno dolgujejo skoraj 10 milijonov Sdin, ne moremo izpolniti svojih obveznosti do tiskarne DELO v Ljubljani in do drugih dobaviteljev. Tako neredno poslovanje ovira normalno izhajanje tednika. Zato pozivamo vse dolžnike, naj takoj poravnajo vse svoje obveznosti do domačega pokrajinskega tednika. Uprava Dol. lista I Motorist se je zaletel v voz Impelj Stanko iz Loga pri Sevnici je 1. julija popoldne vodil konjsko vprego iz Impoljoe proti Logu. Na blagem ovinku Je zapeljal z vprego v desno na dvorišče. Ravno tedaj pa je za njim pripeljal motorist Franc Lisec iz Gor. Impol ja in se zaletel v prednji del voza. Motorist Je padel, vendar se ni poškodoval, njegov sopotnik pa Je dobil manjše odrgnine po glavi in rokah. Gmotna škoda je majhna. zvoki. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermes&o. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat glasbo. 18.15 Z godci in pevci po naši deželi. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Zabavna radijska Igra — Claude Avellne: Redni potnik na liniji U: »Skrivnostna ugrabitev«. Z21.15 »Pokaži, kaj znaš«. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA. 9. JULIJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke. 9.05 Naši poslušalci česti- ročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Kar po domače .. . 15.05 Iz sveta opernih melodij. 16.00 Radijska igra — Michel Brett: »Upoma stoletnica«. 17.09 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Lahko noč, otroci! 22.15 Se-renadnl večer. 23.05 Godala v noči. PONEDELJEK, 10 JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. ».30 V svetu operetnih melodij. 10.35 Naš podlistek — R. Connel: Najnevarnejša zver — in. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. — 12.10 Glasbene poezije Roberta Schumanna. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Novak: Mehanizacija varstva rastlin pri zasebnikih. 12.40 Novi posnetki Ženskega vokalnega kvarteta 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje moški zbor »Grafika« iz Ljubljane. 17.05 Operni koncert. 18.15 Izbiramo zabavno glasbo. — 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«, 20.00 Lahko »oč, otroci! — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij. TOREK, 11. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Pojo operni pevci raznih narodov. 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Prane Sunčlč: Pospeševanje kmetijstva in poslovne skrivnosti. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 V torek na svidenje! 17.05 Iz naših koncertnih dvoran. 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji. 20.00 Lahko noč, otroci! 90.10 Se studia 13. 30.30 Radijska igra — N. V. Gogolj: »Revizor«. 21.47 Pesem godal. SREDA, 12. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana. 10.45 Človek In zdravje. 11.00 Poročila —- Turistični napotki za tuje goste. 11.20 Popevke in plesni zvoki. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Cigler: Gozdovi — prostor za razvedrilo in oddih. 12.40 Polke in valčki. Z13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo, 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz operetnih odrov. 18.45 Naš razgovor. 20.00 Lahko noč, otroci! ČETRTEK, 13. JULIJA: 8 05 Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 10.15 Z našimi solisti v Mozartovih operah. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti Inž. Matko Zemljič: Glavne in dopol nilne poljščine za Ptujsko polje. 12.40 Slovenske narodne z orkestrom 13.30 Priporočajo vam. — 14.05 Za prijetno popoldne. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Tu-ris^čna oddaja. 20 00 Lahko noč, pt.rool! 2210 Četrtkov ve^er domačih pesmi ln napevov; 21.00 literarni večer. Na kolesu je odpovedala zavora 2. julija se je okoli 6. ure mladoletni Jože Ttpljan peljal s kolesom iz Gabra proti Semiču. Zraven njega je sedel njegov brat Janez. Na hudem klancu je odpovedala zavora, zato sta se otroka zaletela v zidno ograjo. Kolesar se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, sopotnik Janez pa je bil le laže poškodovan. Avto na strehi 1. julija okoli 20. ure se je pri Dol. Podborštu zgodila težja prometna nesreča. Stane Božič je s svojim renaultom 8 pripeljal v nepregledni desni ovinek in naglo zavil v levo. Zaradi prevelike hitrosti Je vozilo drselo po vozišču v travnato bankino, se v zraku prekucnilo in obstalo na bližnji njivi na strehi. Voznik ni bil poškodovan, na avtomobilu pa so potrebna popravila za okoli 10.000 Ndin. Zmotila se je Zofka Muc iz Novega mesta Je svoj volkswagen 3. julija proti večeru vozila proti Mirni peči. V Dolenji vasi je med zavijanjem v levo močno pritisnila na plin namesto na zavoro, kakor je nameravala. Pri tem je avtomobil z vaške poti zaneslo v 4 metre visok usek, kjer se je zaletel v sadna drevesa. Nobeden od sopotnikov v avtu ni bil poškodovan, na vozilu pa je za okoli 3.000 Ndin škode. Nenadoma je prečkal cesto 27. junija popoldne se je Franc Kuplenik z Vrha pri Pahi peljal * motorjem po Ljubljanski cesti T Bršlin. Pri novi trgovini DOLENJKE pa je zadel pežca Alojza Kopino, ker je ta nenadoma prečkal ce-sto. Pri trčenju sta se laže poškodovala pešec Kopina in sopotnic* na motorju Neška Strajner. Odpeljali so ju v bolnišnico. Tovornjak se je prekucnil Miha Račič je 28. junija zjutraj vozil tovornjak mimo Zalok. Nenadoma se zapeljal na neutrjeno bankino, in ko je hotel zaviti nazaj na cesto, sta se tovornjak i» prikolica prekucnila. Voznik in sopotnika so bili laže poškodovani, na vozilu in tovoru pa je za okoli 1.200 Ndin škode. Nesreča pri prehitevanju Ivan Petrovič iz Osijeka se je 28. junija popoldne peljal po avtomobilski cesti mimo Lutrškega sela proti Zagrebu. Dohitel je tovornjak podjetja GORJANCI z voznikom Ignacem Špelkom in ga začel prehitevati. Ker je pri zavijanju na desno stran cestišča preveč naglo zavil, je zdrsnil po strmini na vzporedno cesto III. reda, se dvakrat prekucnil in končno obstal na kolesih. Na Petrovičevi simci, ki je imela še preizkusne tablice, J® za 15.000 Ndin škode. tz gozda je skočila srna Slabo je ocenil hitrost 4. julija ob 20.30 se je v Dobra- vi pri Trebnjem zgodila nesreča, ki jo je povzročila srna, ko je nenadoma iz gozda skočila pred avtomobil zastava 750 Pavla Pokoma iz Stare loke. Kljub temu da je voznik zavrl, se srni ni mogel izogniti. Obležala je na cesti, na avtomobilu pa je za 500 Ndin škode. Vlak jo je povozil 2. julija okrog 7. ure se je pripetila nesreča na železniškem prelazu v Gobovei pri Sevnici. Od Zagreba Je vozil proti Sevnici vlak. Na prelazu so bile zapornice spuščene, pod njimi in okrog njih pa je šla skupina ljudi. Ko je strojevodja opazil ljudi, jih je opozoril z dolgim ostrim signalom. Vsi so se pravočasno umaknili, le 80-letna Frančiška Romih iz Lončarjevega dola je bila še na prehodu, tako da jo je lokomotiva zadela in zbila 12 metrov dale« s prehoda po prosi. Jcjer te obležala mrtva. Vinjenost in hitrost sta bili krivi 3 julija popoldne sta se z zastavo 750 peljala Franc Jaklič in Anton Srebrnjak, oba iz Novega mesta. Ko sta vozila z Jugorja proti Novemu mestu, je voznik Jaklič pod vplivom alkohola naglo vozil; zapeljal je s ceste v dva metra globok nasip, kjer se je avto prevrnil na streho, nato pa se spet postavil na kolesa. Voznik pri nesreči ni bil poškodovan, odvzeli pa so mu kri, ker Je preizkus z alkotestom pokazal vinjenost. Sopotnika Antona Srebotnjaka so odpeljali v 'novomeško bolnišnico zaradi pretresa možganov, vendar je od tam zbežal domov. Na avtomobilu je za okoli 8.000 Ndin škode. Alkoskop je pozelenel 2. julija ob 22. uri je Marjan Bradač iz okolice Novega mesta vozil fiat 600 iz Gotne vasi proti Jedinščicl. V ostrem levem ovinku se Je srečal z nekim osebnim avtomobilom. Ko Je skušal zaviti, se Je zaradi prevelike hitrosti prevrnil. Voznika so preizkusili z alkoskopom, ki je celoti pozelenel. Miličniki so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Hotel se je izogniti ženski Ludvik Macele iz Vižmarij pri Ljubljani je 26. Junija zjutraj s kombijem prehiteval motorista Jožeta Juntesa na cesti med Semičem ln Strekljevcem. Ko je mopedista dohitel, Je na sredo ceste nenadoma stopila ženska, ki je dotlej hodila ob levem robu. Macele je naglo zavil v desno in pri tem podrl mopedista. Mopedist si je poškodoval glavo in roke, medtem ko znaša materialna škoda le 100 Ndinarjev. 29. junija se je zgodila huda prometna nesreča pri Mačkovcu. Josip šublin je vozil tovornjak proti Zagrebu, za njim pa je peljal Karlovčan Miljutin Knežević. Nenadoma je za njima pripeljal s precejšnjo hitrostjo Karlo Poropat s tržaškim tovornjakom. Ker 1® slabo ocenil hitrost vozil pred seboj, je prepozno zavrl in zapeljal v zadnji del osebnega avtomobila iz Karlovca in ga potisnil v tovornjak. Pri nesreči se je sopotnica v osebnem avtomobilu Jelka Li-povščak poškodovala in so jo odpeljali v bolnišnico. Na vozilih je za 12.300 Ndin škode. Mopedista je vrglo na streho avtomobila 28. junija zjutraj se if Ye™ Petrak iz Zagreba pripelj*18 sebnim avtomobilom z *vu> ce*r Drnovo—Krško in tako zapna g* mopedistu Nedeljku Simiču izj-** je mopedista vrglo na streho avtOmO- bila, nato pa je padel na tla. cm. peljali so ga v. novomeško bolnišnico Na vozilih je za okrog Ndin škode Na parkirnem prostoru ga je zadel 25. junija ponoči je neznani voznik osebnega avtomobila pri obračanju svojega vozila na parkirnem prostoru pri gostilni »Grič« na Ca-težu zadel v leva vrata parkiranega avtomobila, last Jožeta Gerjevič* is Pesjega pri Krškem, in povzročil za okrog 400 Ndin škode. Konj na strehi avtomobila 30. junija ponoči se Je iz Brežic proti Mostecu peljal z osebni® avtomobilom Franc Šetinc iz Brežic. V vasi Trnje je pripeljal naproti voznik konjske vprege bre* luči Ivan Savrič Iz Trnja. Ker J® hotel zaviti v desno, je zavozil nekoliko v levo prav v trenutku, ko je Šetinc privozil z osebnim avtomobilom. Zadel Je levega konja, da je padel na prednji del avtomobila. Konj sl Je pri tem zlonUJ zadnjo levo nogo, na avtomobil« pa Je za okrog 6.000 Ndin škode-Voznik avtombila je kazal znak® vinjenosti, vendar Je odklonil odvzem krvi za preiskavo. 35 metrov daleč je lovil ravnotežje 28. Junija ponoči se je Branko Zupančič iz Gaberja pri Dobo« peljal z mopedom z Bizeljskega proti Dobovi. V Zupelevcu je zapeljal na pesek, padel in obleia* na cesti nezavesten, Odpeljali ga v brežiško bolnišnico. Na njo* pedu Je za okrog 150 Ndin škode-Mopedist ni imel vozniškega dovoljenja. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN izdajatelji občinski odbon SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje. Krško. Metlika Novo mesto Ribnica. Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošmk tgiavni W odgovorni urednik). Ria Bačer, Mllofi Jakopec, Marjan gan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični uren nik- Marjan Moškon IZHAJA vsan četrtek' - Posamezna številka 50 pai «j*J »tarih din) — Letna naročnina 20 novih dinariev (2000 starin dln». pollotna 10 novih dinarjev (1000 st&rih din>- plačljiv* je vnaprej - Za inozemstvo 37 50 novih dinarjev <375C sta rib din) ot 3 ameriške dolarje - Tekoči račun P»T nlci SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto Olavni trg 3 - PoStni predal *» - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo -Tiska1 Časopisno pod let le »Delo« v LlubUanl