St. 44. V (iorici, v soboto dne 2. juuija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. in i predpoldne za rnesto tor oL, 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dtiova praznik izide dan prejob 6. zvečer. Stane po pošti projeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletno -L K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnaii Schwarz v Šolskih ulicah, JelJersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijnvem tekalisöu po 8 vin. GORICA Uredništvo in upravuištvu se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se raöunijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat iibkajo, raču- nijo se po pogodbi. iZjutranje izdunje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Državni zbor. Na zahtevo načelnikov klabov posl. zbornice je predsednik grof Vetter torej vendarle sklical sejo, ki je bila v sredo. Te se je udeležilo izredno veliko število Pos), in tudi galerije so bile dobro za- aedeno, kar je z ozirom ua resen polo- ž&j, v katerem se sedaj nahajamo v Av- striji, popolncma naravno. Pričetkom seje je poslan. Kathrein konštatiral, da je bila seja od torka odpo- vedana, kar je provzročilo med poslanci veliko nevoljo. Konferenca načelnikov klubov je označila to odpoved kakor neutemeljeno v poslovniku, priznava pa, da je predsednik Vetter postopal bona tide. — Predsednik Vetter je izjavil, da je odpovedal sejo, ker je prejel avten- tično poročilo, da je ministerstvo odsto- pilo in da ne pride v zbornico. Drogega namena ni imel. Zato je lakoj sklical aejo v sredo. — Utemeljevaje napove- dani nujni predlog, ki ga je torkova konserenca načelnikov klnbov vsprejela, je posl. Kathrein rekel, da obstoja nuj- nost predloga v položaju, provzročenem vsled odstopa ministerstva. V trenotka, ko izraža Ogrska željo, da enostransko in na našo škodo razrahljava in rešnje skapne odnošaje, ne ememo molčati in mirno gledati, marveč moramo varovati svoje pravice proti vsem napadom, od katerekoli atrani iati prihajajo, in ne smemo dopnstiti, da se o pravici prebi- valatva v Avatriji kakor si bodi razpolaga brez nas. Mi moramo radi tega zahtevati, da ee skliče seja, v kolikor zahtevajo to razmere. Govornik vidi pomen predloga v tem, da so se skoraj vse stranke zdru- žile v 8knpno obrambo naših pravic. To se mora zgoditi tudi v bodoče, ako smo v reanici zastopniki Avstrije. Govornik je prosil, da se predlog vsprejme soglasno. — Poal. Klofač je obsodil postopanje predaednika, izjaviväi, da so Nemci krivi na onemoglosti in propadanjn naäega parlamenta. Avstrijski parlament ne more opraviti ničesar proti močnemu ogr- skemu parlamentu. Češki radikalci niso 8kloni pobirati Nemcem kostanj iz ognja in tako razžaliti Madjare. Ako hočejo inaeti Nemci redne odnošaje, ae morajo prej nagoditi s Slovani. — Med izvaja- nJi govornika je ponovno prišlo do ži- vahnega prepira med češkimi radikalci in Nemci. — Posl. Derschatta je izjavil, da pomenja predloga samostalne carinske taril'e od strain Ogrske, kršenje nagodbe iz leta 1867, iz katere se nesme iztrgati posamičnih vprašanj, ki ugajajo Ogrski. Vsaka prihodnja vlada mora vea obseg nagodbenega vprašanja spraviti r pre- treBOvanje. Dokler se tozadevno ne do- 8eže popolnega aporazuma, ni možno govoriti o akapni razpravi carinskih pri- hodkov, o plačevanjo v gotovini in ka- teri si bodi obremenitvi te državne po- lovice. — Govornik je vsako prihodnjo vlado svaril, da bi z vsprejetjem ogrske carinske tarife stopila pred zbornico, ozi- roma, da bi ae poslužila § 14, ali pa razpustila parlament, kajti izbrnhnula državna kriza so mora rešiti le z Ijud- stvorn in parlamentom. — Posl. Breiter se je pridružil nnjnema predlogu, menil je pa, da je pomanjkljiv, ker ne obaega nikakega navodila za bodočo vlado, kako jej bo postopati v nagodbenem vpraša- nju. Govornik je predlagal dodatni pred- log, s katerim se Derschattov odsek po- zivlja, da predloži zbornici tekom osem dni načrt nove uravnave gospodarskih razmer med Avatrijo in Ogrsko, ki se imajo ob enem smatrati kakor program parlamenta in bodoče vlade v nadaljnem boju v obrambo avstrijskih interesov. — PoBlanec Morsey je pritrdil izvajanjem posl. Derschatte ter je očjtal ministra vnanjih stvari, da je posredoval v korist Ogrßke. Govornik je izjavil, da se je treba upreti Ogrski, izlasti na polju ta- rifne politike. Gros Sternberg pravi, da gospodje, ki 80 podpisali nujni predlog, niso imeli dovolj poguma, da povejo, komu je na- menjen predlog. Obžaluje, da bo mora varovati avatrijska ustava z beračenjem. Ogrski plemiči so srčni dovolj, da povejo, kaj mislijo in povejo kroni v obraz, da je kršila ustavo. Nobeden nima v tem parlamenta poguma, da bi po vzgledu ogrskih posl. kroni naravnoat očital, da je kršila ustavo. Podpredsednik je opomnil govornika, naj ne vlači krone v debato, ker je tako počenjanje protiustavno. — Grof Sternberg je na to rekel, naj mu preds. vendar pove, komu je namenjen ta pred- log, da se bo potem v svojem govoru obračal proti onemu, kateremu je pred- log namenjen. Tudi govornik je prepri- čan, da bi krona nindar ne storila tega kar je ato rila, ako bi sedeli v naäem parlamenta odličnejši možje. Krona ne bi bila nikdar dopustila, da bi bil Mad- jarom greben tako zrastel, ako bi ne bila prepričana, da avötrijski parlament vse stori, kar mu nalože dvorni žendarmi. V86 to je zakrivil le avstrijski parlament, bi je bil vedno tako servilen. Danes ni več odpomoči za vse zlo, katero je vslva- ril tak parlament, kakoräen je avstrijski. Danes ne preostaje drugega, nego jesti iz sklede, v katero je Kossuth že dvajset let pljuval. Vi ate mirno gledali Kossutha, ko je pljuval v skledo, sedaj Vam ne preo- staje drugega, nego da jeste iz nje. Ako bi se bili pravočasno uprli, bi Vam da- nes ne bilo treba jesti Kossuthovih pljuncev. Le takrat, ko se bomo posta- vili odlocno na noge in ko ne bodo pri nas vsega ukazovali atari generali in pa- ralitični birokrati, le takrat zamogli bo- demo govoriti o krepki in spoätovanja vredni državi. Poslanec Gross je izjavil, da izvira nujni predlog iz nasilnega čina ogrske vlade, za kateri je ogrski kralj da! svoje privoljenje. Oöital je Madjarom, da so kršili nagodbo, izjavivši : Mi nismo proti temu, da se razmerje do Ograke na novo aredi, to pa ne sme Ogrska storiti eno- stransko. — Govornik je zahteval, da se nagodbeni odsek <5im prej sestane in tudi od naše atrani pripravi nova ureditev. Najnoveji naailni čin Ogrske je radi tega provzročil tukaj veliko razburjenost, ker je moral princ Hohenlohe, pod čegar vlado je atal ves parlament, odstopiti v trenutku, ko se je vlada po svoji dolž- nosti uprla temu nasilju. Govornik je apeliral na vse stranke, naj se /idružijo, da združene varujejo vae pravice in pre- rogative parlamenta in da ščitijo intereae Avatrije proti vaem faktorjem, tudi proti ograkemu kralju. Posl. Pr*žak je izjavil, da se ne strinja z nujnim predlogom. Njegova Btranka je za carinsko loöitev ter je nemäke stranke obdolžil, da so vedno zanemarjale gospodarske koristi. Posl. Lueger je izjavil: dokler se ne vzpostavi zopet v skupnih stvareh prejšnje stanje, ne dovole krščanski so- cijalisti za skupne stroške niti novčiča in tudi ne rekrutov. — Posl. Kramaf je izrazil nado, da odpro nastopivša kriza pot do poštenega narodnega miru v Av- striji in do direktne volilne pravice. — Posl. Adler je naglašal, da krivda seda- njega položaja zadene ne le krono, ampak tudi parlament, ki si ni dolgo vrato let znal pridobiti veljave. Le ako se ustvari pravo Ijadsko zastopstvo s tem, da se čim prej uvede volilna rtforma, so za- more obvarovati Avstrijo pred veliko ne- srečo. — Po8l. Grabmayr je rekel, da je revizija zakonov iz leta 1867 neobhodno potrebna, le s tem, da 8e na novo uredi vea obseg nagodbenega vprašanja, je možno priti do povoljnega 8porazuma za obe atranki. Poalanec Dzieduszycki je obžaloval in grajal, da se je tekom debate napa- dalo krono. Glavna krivda je v dolgoletni onemoglosti avstrijskega parlamenta, po- manjkanje parlamentaričnih vlad z močno zaslombo v parlamentu. Govornik je na- glašal potrebo, da se vzdrži carinska skupnost v interesu skupne monarhije. Posl. Waasilko je svaril pred neprera- Čnnljivimi nevarnoslmi, ako se ne izvede volilna reforma. — Posl. Wolf se je iz- javil za carinsko ločitev in personalno unijo ter za odpravo § 14. Nujnoat predloga je bila vsprejeta z 240 proti 8 glasom. Meritum predloga je bil tudi vsprejet. Odklonjen je bil do- datni predlog posl. Breiterja. Prihodnja seja 8e bo vräila dne 7. junija. Odsek za volilno resormo je tudi aklican za dan 7. junija. Dopisi. Od Sv. Lucije. — Otvoritev že- leznice se bliža. Z njo se gotovo bliža tudi velika nevarnost: popljavljenje naše dežele po tujcih. — In res vidimo, da razpenjajo krščeni in nekračeni kri- vonosci svoje mreže, v katere bi lovili sloven8ko „rajo". Zlasti Sv, Lucija je tista obljubljena dežela, ki vse sili v njo. — Do sedaj imamo äest trgovin z mešanim blagom, a zadostovale bi tri — toda naj bode, domačini so, zato naj si pomagajo. — Ali vabiti tujce, Italijane, tu sem, da jemljejo domačinu grižljej kruha izpred LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). „To je pa sitno," povzame KonTu- zelJ- „Bog ve, ali bom pa tudi mogel °praviti jatri tako, kakor bi rad. Plačati 8erD namreč hotel eno sv. mašo za ranj- e8* strica Marka, pa tako, da bi se ista asevala v tej cerkvi, in sicer precej Jutri zjutraj ob osmih." »Ako ne želite drugega, opravite to 0 pri meni,u odgovori mu mož, čegar P°gled ni bil posebno prikupljiv. «Dobro, dobro," pravi Konfuzelj, "V1 8te gotovo cerkovnik, kaj ne?" Mož mu pritrdi. »Se mi je zdelo. Koliko pa stane Pn vaa ena tiha sv. maäa?" »jVeate, goBpod 1 Ako bi vi hoteli pocakati, da se bi ista maša opravila «adarkoli in kjerkoli, potem bi plaöali sanao dve liri; ker pa želite, da ae bo roaševala prav jatri in ravno v tej cerkvi, tedaj morate dati dvajset lir, zakaj oni Qohovniki, ki mašujejo tukaj, ao z maša- mi tako preobloženi, da niti ne morejo vaeh opraviti, ampak morajo jih radi tega naročevati po drugih cerkvah in pri drugih duhovnikih," pripoveduje mu „cerkovnik" z mešetarsko zgovornoatjo in z vedno bolj bliskavim očesom. „Naj bo, kar sem obljubil, mo ram tudi izvršiti, da ne bo pregrehe," vzdihne Konfazelj in odšteje zahtevani denar. „Cerkovnik" vzame nato iz žepa bilježnico in si zapiäe vse natanko, ka- kor mu je bil Konfuzelj naročil glede maše. Celo potrdilo mu je napravil, da je res plačal in koliko je dal. In Konfuzlju je prijazni mož tako ugajal, da mu vrže kar celo liro na- pitnine. Nato se odpravi iskat si preno- čišča, kar pa ni bilo težko delo, kajti kmalu je nadel nek nemški hotel in si najel v njem primerno sobo. Naslednjega jutra vstane že ob pe- tih. Kdo pa do izgubljal v lujih krajih dragoceni čas po pernicah 1 Po zajuterku se je šel sprehajat po mestnih ulicah in po trgu sv. Marka. Točno četrt pred osmo Jo zavije v cerkev, da se udeleži naročene sv. maše. Toda maše so se vrstile druga z* drugo in ob osmi uri ata se pričeli kar dve hkratu, tako da ni vedel ubogi Kon- fazelj, katera velja prav za prav njego- vemu naročilu. Radi tega je vstal takoj ko 8ta minuli in poprosil enega izmed dotičnih mašnikov, naj mu pove, pri ka- terem oltarju se je maäevalo za ^jego- vega ranjkega strica. Ali dotiöni duhovnik ni vedel ni- česa, vsak je trdil, da o kakem Marku Konfuzlju ni niti sliäal nikdar. Konfazelj je pa le trdil, da je pla- čal in plačal; opiaaval jim je tudi „cer- kovnika", kateremu je bil denar izročil itd. Šele ko so mu pokazali in predsta- vili vse cerkvene strežnike od prvega do zadnjega, so ga prepričali, da je napravil zopet novo budalost s tem, da je enemu izmed beneških potepuhov pomogel do mastne „dnine". „Kaj pa sedaj ?" vzdihne kislega obraza. „Ne vemo," odgovorö prijazni go- spodje. „Ako ste res plačali, dolžnostste izpolnili, in ako ne morete založiti dru- gega denara, velja toliko, kakor da bi se bilo maševalo." „Ne, tega pa nočera," vaklikre Konfuzelj, „toliko že še imam, da lahko plačam äe enkrat." In plačal je äe enkrat, a ne dvaj- set lir, kakor prejšnji večer, niti napit- nine ni bilo treba dajati in maša se je opravila naslednjega dne ob übü uri» kakor je bil naročil. Odštevši denar se pobere iz cerkve mrmraje: „Ne bi je plačal še enkrat, ne, gotovo ne, ako bi me ne tako pre- ganjala smola vso pot. Bog daj, da bito kaj pomagalo in da bi se vsaj srečno vrnil domov, če sem že tako nesrečno dospel aemkaj." Ni äe zavil mimo kraljeve palace, kar ga nekdo potrka po rami, rekoč: „Konfuzelj, ali si ti ?a Konfuzelj se ozre in vgleda nekda- njega prijatelja Vikča, s katerim sta slu- žila skupaj pri vojakih. (Dalje pride.) net — to je, da se najmileje izrazlm, neodpuštno. — Sedaj se nam silijo kar štirje goriäki Italijani, ki hočejo na- staviti svoje trgovine na drobno in debelo. — Jedva smo se rešili jednega Stermana, vže silijo Stirje na njegovo mesto. Celo Bolafio nas hoče prisiliti, da bi kupovali njegovo pijačo, dragače odpre svojo krčmo na drobno. Tako je lepo. Tnjec se je pri nas naselil, sedaj naa pa v zahvalo bije. — Godi se nam kot lisioi, ki je pnstila ježa v svoj brlog. Krivcev nočem äe postaviti na za- ničevalni oder jsvnosti — to pravico si pridržim za pozneje. Ali samo toliko pribijem, da je sramotno klicati tnjca kot konkarenta proti do m a č i n u. Naj bo domačin tak ali tak, on je naš, in zato ga moramo braniti. Toda dva mlina in ena žaga je prešla v tujo last. — Žalostno, da se domačin tako lahkim potom odpravi od največjega bogastva — vodne sile, ki preide počasi v last tojcev, kateri bodo znali dvigniti skrite zaklade v našo po- gubo. Kdor ima še kako žago, mlin itd. ob Soči, čuvaj zaklad, ki ti bode nosil stotere obresti. Pri novi erarski cesti delajo noč in dan. — Večinoma so domačini, kar se je zahvaliti pritiska nekaterih oseb. Cast komur cast! „ Iz Kobarida. (Občni zbor „Slov. kat. po). in gosp. draštva" za kobariäki okraj). — Dne 20. t. m. je imelo takaj- šnje društvo svoj Ietni občni zbor z na- vadnim dnevnim redom. Potem ko se je bil napolnil Nemcev salon z društveniki pričelo se je zborovanje s pozdravom g. predsednika, kateri je na kratkem ozna- Čil politični položaj. Na to je poročal g. tajnik o društ- venem delovanja v preteklem leta, o ka- terem se lahko reče, da je bilo plodo- nosno, kar so droštveniki z veseljem vzeli na znanje. Odobrilo se je tadi poročilo g. bla- gajnika o dnevnem stanja. Četrta točka je bila volitev novega odbora, v kateregä so bili zbrani večinoma stari odborniki. Nato so druätveniki izražali svoje želje, ter nalagali novemu odbora, da bi se potegoval v teku leta za njih vresni- čenje. Tako želijo: Stonder iz Gorenje Borjane, da se dobi podpora za popravo občinske ceste in mosta v tej vbsi; da bi se doseglo zagrajenje hadoarnikov v borjanskej okolici; da bi se z državno in deželno podporo napravile potrebne žice za spravljenje pridelkov iz „Mije" in „Stola". 2. Enake žice zahteva tadi libnšenj- ski župan v vrsenski občini. 3. Skalar iz Ladri pravi, da je najno potrebno napajališče na občinskem svetu za „BoČiščem". 4. Cor iz Sužida prod, da bi s© napravili potrebni koraki, za oskrbo raa- tajurskih planin s pitno vodo. 5 Benko v Staremaelu se poteguje za osušenje kobariškega „Blata" in regu- lacijo Šjaka. 6. Skabin iz Drežence predlaga, da bi se slovenski poslanci potegnili za ko- zorejo na Drežnici in da bi se dosegla vozna pošta iz Kobarida v drežensko občino. 7. Lenkič iz Breginja zahteva dvo- aprežno vozno poäto do Breginja. 8. Kantih iz Homca pravi, naj bi visoka vlada pošiljala svoje veščake, ki so nastavljeni pri c. kr. glavarstvu v Tolminn, to je, okrajneg* živinozdravnika in potovalnega kmetijskega neitelja po občinah predavat o živinoreji in o živi- nozdravilstvu. 9. Hrast iz Livka prosi za dvo- nprežno vczno poäto na Livek in da bi se nastavil na Livku poštni sei za raz- našanje pisem po vaseh tamošnje občine. 10. Tadi nekateri društveniki, ki se niso mogli \deleziti Bhoda, so naznanili svojo želje namreč; da bi vlada znižala ceno živinski soli za polovico : naj bi se čim preje začol izvräevati deželni zakon za povzdigo živinoreje; da bi se kmalu postavil most čez Sočo pri Kamnem, da bi visoka vlada žganjetočje kolikor mogoče omejila. Vsi ti predlogi so bili jednoglasno in navdašeno sprejeti. Ravno tako se je sploänoodobraval protest g. tajnika Zamarja proti razdra- žitvi zakona, kakor tadi njegov jedernst govor o splošni in jednaki volilni pra- vici. Po dvournem zborovanja je slednjič g. predsednik, deželni poslanec Lapanja, zakljačil sejo z zahvalo društvenikom za mnogobrojno vdeležbo in s pozivora, naj bi ostali društvu zvesti tadi v bodoÖ- nosti. Politiöni pregled. Ministerska kriza. Še niso naäli moža, ki bi si upal prevzeti pri nas v Avstriji vladno kr- milo z upanjem, da se mu posreči spraviti vladno ladjo iz morskega skalovja v katero so jo pahnili Madjari zopet na varno. Vsaj tako bi bilo soditi po zadnjih poročilih, ki smo jih vdobili včeraj z Danaja. Ker je grof Schönborn odklonil ponudbo, da bi on stopil na čelo novi vladi in je to isto storil tudi češki na- mestnik grof Coudenhove, oba namreö z izgovorom, da ne bi mogla zagovarjati pred parlamentom najnovejših koncesij, katoro je dovolila krona Madjarom na gospodarskem polja, je cesar poklical k sebi sekcijskega načelnika v poljedelskem ministersUu bar. Vladimira Becka ter ma poveril nalogo, da sestavi novo, ako bi bilo le mogoče, parlarnentarno mini- sterstvo. Mimogrede bodi omenjeno, da so mneuja o sposobnostih in o političnem naziranju bar. Becka različna. Nekateri trde, da je bar. Beck konservativec, ter da je tadi zaapna oseba prestolonasled- nika nadvojvode Frana Ferdinanda. Drugi pa pravijo, da je bar. Beck aradnik, ki je pripravljen storiti vse kar se ma z Najvišjega mesta ukaže. Sploh pa pravijo vsi, da je bar. Beck še precej dober poznavalec naših političnih razmer, posebno pa gospodarskih. Bodisi pa tema tako ali tako, dejstvo je, da je dobil bar. Beck nalogo, da poakusi sestaviti novo ministerstvo in da bi bilo njemu poverjeno predsedstvo tega ministerstva, ko bi se ma posrečila njega sestava. In i res je tadi da se je podal koj na delo. Imel je namreč te dni pogovore z vodi- telji raznlh parlamentarnih strank seveda v prvi vrsti z nemškimi, s poljskimi in s češkimi. Najvišjim činiteljem bi bilo najbolj povšeč, ako bi se posrečila bar. Becku sestava parlamentarnega mini- sterstva, ki bi imela za seboj parlamen- tarno večino, ker le na ta način je mogoče iziti iz zagate v katero je zašla avstrijska vladna ladija vsled znanih do- godkov, kajti v Avstriji je mogoče za sedaj le dvoje namreö, ali parlamentarno ministerstvo s parlamentom, ali pa arad- niško ministerstvo brez parlamenta. 0 uradniškem ministerstva s parlamentom danes ne more biti govora. To na Naj- višjem mesta prav dobro vedo in zaradi tega je tudi bar. Beck vse poskasil, da bi 8pravil parlamontarno minieterstvo Poljaki in Nemci niso bili baje nasprotni ti misli, If3 Čehi so stanli stavili svoje pogoje, predno so se izrekli za to za to da bi kak Čt-h vstopil v novo minister- j stvo. Čehi so namreč od bar. Becka zahtevali gotovih jamstev, da se gotovo ustreže njih zahtevam glede notranjega češkega oradnega jezika in pa češkega vseučilišča na Moravskem. Bar. Beck pa ni mogel dati Čehom takih jamstev in zato so pa tadi Čehi njegove ponadbe odklonili. Nekateri so bili sicer mnenju, naj bi so sestavilo parlamantarno mini- sterstvo tadi brez Čehov a bar. Beck je bil drugega mnenja, in je prepričan, da bi ne moglo nobeno parlameetarno mi- nisterstvo vspežno delovati, posebno pa ne v okoliščinah v katerih se nahaja sedaj naša državna polovica. Zato pa so vže včeraj nekateri listi z vso gotovostjo trdili, da je sraatrati Beckovo misijo za ponesrečeno, in da je skoraj gotovo, da pride na krmilo kako uradniško mini- sterstvo, ki si bo moralo pomagati s I § 14. kakor bo vedelo'in znalo. V takem stanja se je torej po včerajšnjih poro- čilih nahajala naša ministerska kriza. Po najnovejših poročilih z Dunaja, bi se bilo bar. Becka vendarle posrečilo sestaviti parlamentarno ministerstvo. To ministerstvo bilo bi tako-Ie sestavljeno in sicor : Ministerski predsednik bi bil bar. Beck, minister za notranje reči bi bil bar. Bienerth, justični minister bi postal dr. Klein, nemSki drž. posl. dr. Marchet bi bil nančni minister, finančni minister bi postal dr. Korytoski, češki drž. poslanec dr. Fofst bi prevzel trgo- vinsko ministerstvo, nemški drž. poslanec Derschatta bi postal železniški minister. Poljedelsko ministerstvo bi prevzel grof Auersperg. Ministri rojaki pa bi po- stali : za Nemce Prade, za Poljake grof Dziedusrycki in za Čehe dr. Pacak. Iz državnega zbora. Klepetavi grof Sternberg je priäel v zadnji seji poslanske zbornice tadi pri takozvanih stvarnih izpravkih do besede. Posl. dr. Lueger je namreč v svojem go- vora grofa Sternbergu očital ter rekel, da je prav lahko kritifcovati ta ali oni predlog, ne da bi se objednem stavilo kakega amestnejäega. Grof Sternberg je, odgovarjaje dr. Luegeriu pri stvamem izpravka rekel, da bi on že znal staviti jako nmestne predloge, ako bi mu tega ne branil državnozborski opravilnik. Držav- nozborski opravilnik pa ne dopušča mar- sikaj, tako na priliko ne dopnšča tudi državnozborski opravilnik predloga, ka- tersga bi bil stavil lahko tudi dr. Lue- ger, da se cesar na najudanejäi način naprosi, da bi izročll vladarstvo mlajši moči. Predsednik je zaradi tega pozval grofa Sternberga k redo. Deželnozborska dopolnilna volitev na Spodnjem Štajerskem. Pri dopolnilni državnozborski vo- litvi V. karije na Spodnjem Štajerskem^ ki se je vršila v torek, je bil izvoljen za drž. poslanca g. dr. Anton Korošec, ki je dobil 19.153 glasov. Nemčurski kan- didat Vratschko je dobil 7065 glasov. Kandidat kranjskih liberalcev in njih ätajerskih pomagačev pa je dobil le 2807 glasov. Potemtakem je dobil pravi kandidat pravih štajerskih Slovencev 12.088 glasov več kot Nemčur Vratschko in 16.346 glasov več kot kandidat kranjskih liberalcev in njih Stajerskih pristašev, kateri bi raje videli, da bi bil izvoljen Nemčur Vratschko, nego pa dr. Anton Korošec, ki je znan kot jako de- laven slovenski rodoljab, aje ob jednem tudi vnet katcl'car, kakršni smo in mo- ramo biti vsi pravi Slovene!. Zadružni shod na Dunaju. V torek je zboroval na Dunaju prvi dan zairužni shod, pri katerem so bili zbrani zastopniki cele avstrijsko države. Rizprave na tem shodu so bile mime in stvarne, čeravno so zastopali na tem shodu zadražniki najrazličnejše dežele in razmere. Zastopniki bogatih, zavestnih poljedelcev iz Češke, Moravske, Zgornje Avstrije imajo seveda v mar- sičem dalekosezujoče smotre in večja sredstva, nego zastopniki poljodelstva iz Bukovine, Istre, Dalmacije. Pa vendar se je kazala v vsom zborovanju krepki» tendenca po volikih reforraah vsega na- rodnega gospodarstva v korist avstrij- skema poljedelstvn. Na slndu je v imenu vlade govoril tudi sekcijski nixcelnik dr. Ertl. V imenu vlade je izjavil, da hoče vlada krepko podpirati zadražništvo, ker vidi v njetn najno potrebo. Na f-hoda se je sklenilo pozvati vlado in deželne odbore, da vsprejmejo v ačni red kme- tijskih šol tadi poak o zadružništvu in da se vse »tori, da se poučuje v zadruž- ništvu po vseh šolah v Avstriji, od uni- verze do ljudike sole. Glede praktičnih nasvetov je priälo do razlik v nazorih. Nekateri so bili mnenja, naj Jza- družniške centrale ne služijo hkrata bla- govnemu promelu in denarni izmenjavi. A večina je odločila, da se ta odločitev popaöti razmeram. Ravno tako so bila različna mnenja konsumnih društev. Bogatejše dežele z razvilo trgovino ne čutijo potrebe konsumnih društev za poljedelstvo. Priporočali so se viäji de- leži za okrepitev zadrug in moöni re- zervni zakladi. Zadražni zbor smatra za postavno in potrebno, da zadruge z omejenim jamstvom po pravilih pokrivajo izgube. Zbor je izrazil željo, da bi se sodišča v svoji praksi ozirala na narod- nogospodarsko važnost kmetijskih zadrug, kakor tudi, da se sedanji pomanjkljivi zakon zadragam koristno izpopolni. Protesti. Te dni so imeli razni mestni sveti na Avstrijskem, na Ceäkem, na Štajer- skem, na Tirolskem itd. seje, v katerih so protestirali proti dovolitvi avtonom- nega carinskega tarifa za Madjare. Hrvatski poslanci izvoljeni v ogrsko delegacijo. V sredo so bili v ogrsko delegacijo izvoljeni nastopni hrvatski poslanci v ogrskem državnem zbora: Erazero Barčič, škof Drohobeczky, dr. Krasojevič, Grga Trškan in namestnik dr. Grahovac. Hrvatski sabor. Kakor poročajo iz Badimpeäte, bo hrvatski sabor sklican takoj po zaaedanju delegacij, morda celo za časa zasedanja delegacij. ,,Magyarorszag" s hrvatskim tekstom. „Magyarorszäg", uradni list ogrske vlade, je priobčil izjavo in govor Skofa Drohobeczkega, in sicer hrvatski del v hrvatskem tekstu. Padanje borznih vrednosti. Ker se je v sredo raznesel po Du- naja glas, da se cesar Fran Josip od- pove prestola, so na borzi vsi papirji znatno padli. Avstrijske kreditna delnice so padle za 5 kron, ogrske kreditne za 3 krone, državne železnice za 3 krone itd. Poroka španjskega kralja. V četrtek se je v Madridu izvršila poroka äpanjskega kralja. Kralj je vspre- jel svojo nevesto pri vhodu cerkve sv. Hijeronima ter jo odvedel v cerkev. Ženin in nevesta sta se podala na pre- stolje pod krasnim baldakinom. Po slo- vesni službi božji je kardinal porocil kraljevi par. Potem je bil podpisan po- ročni čin. Ko je kraljeva dvojica za- puščala cerkev, so jej bile prirejene navdašene ovacije. Atentat na španjsko kraljevo dvojico. Ko se je kraljeva dvojica od po- roke vračala v kraljevi dvorec, je nekdo vrgel proti kraljevi kočiji bombo. Bomba je eksplodirala, in kočija je bila močno poškodovana, dočim je ostala kraljeva dvojica nepoäkodovana. Kakor se pa go- vori, so bili abiti, in sicer: jeden stot- nik, trije častniki, več vojakov, jedna markiza in jedna deklica. Več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Kakor poročajo iz Pariza, je bila bomba zavita v äopek evetlic. Aretirani sta bili dve osebi; jeden Španjolec in jeden tujec. Španjolec ima kakih 18 let in je baje dijak. Drngo poročilo o tem ate^itatu pa pravi. Ko je prišla kočija, v kateri je sedela kraljeva dvojica, vra- cajoö se od poroke, do hiše št. 88, se je tarn nekoliko ustavila. Kraljevi kočiji je sledilo še kakih 100 drugih kočij, v ka- terih so se vozili razni dostojanstveniki in zaslopniki tujih držav, ki so bili nav- zoči pri poroki. Hkratu prileti z nekega nastropja omenjene hiše bomba, ki je padla na desno stran kočije med prva koleea in med zadnji par konj. Konja in jeden kočijažev bili so koj mrtvi, dočim je bil neki dvorni dostojanstvenik, ki je jahal na strani kočije, smrtno nevarno ranjen. Dva vojaka od onih, ki so delali špalir, sta ostala tadi na mestn mrtva. Istotako je bil smrtno nevarno ranjen neki poročnik, ki je stal ob strani in je ravno takrat salutiral. Nekemu redarja je bila glava popolnoma odtrgana. Bili sta abiti tadi dve ženi. Število ranjenih je baje jako veliko. Prvi je priskočil k kočiji vojvoda Cornaihaelop. Ko se je prepričal, da st i ostala kralj in kraljica nepoäkodovana, ju je objel. Na to sta kralj in kraljica sedla v drngo koSijo ter se ocJpeljala v dvorec. Kralj in kraljica; prišedša v dvorec, bila sta vsa objokana. Kraljica je padla celö v omedlevico. — Priäli so v dvorej kmalu za tem tudi o^tali svatje, ki so kraljevi dvojici česti- tali, da je izšla nepoäkodovana iz te grozne nevarnosti. Mladi španjolec pravi, da se imenuje Emannel Durand, da je doma iz Kalalonije in da je prišel v Madrid že dne 22. m. maja, kjer si je najel za stanovanje neko sobo. Hišo, iz katere je bila vržena bomba, so koj on- kolili orožniki. Kakor pišejo angleški listi, so se pred nedolgim časom zbrali v Londona španjski, srancoski ia italijanski anarhisti Ja so tam obsodili španjskega kralja na smrt. Na čelu teh anarhistov je bil baje neki zdravnik, ki je bil od äpanjskih sodnih oblastnij obsojen na 3 letno ječo, «z katere se ma je pa posrečilo abežati. Po zadnjih vesteh je bilo ubitih vsega sknpaj 16 oseb, in sicer jeden stotnik, dva poročnika, jeden dvorni slaga, trije vojaki, štiri osebe na ulici in pet oseb, ki so bile na balkonu, nahaja- jočem se v prvem nadstropja hiše, iz katere je bila vržena bomba. ßomba ja namreč zadela ob električno žico na biäi. in se je vsled tega razpočilaže v zraku Jeden Košček bombe priletel je tndi kralju v prsa ali ker je zadel ravno na neko dekoracijo, katero je imel kralj na prsih je odletel in ni provzročil kralja nikake škode. Shod francoskih škofov. V sredo so se sešli v Parizu l'ran- coski äkofje. Na ta ehod je priälo 77 äkoiov. Obravnave tega shoda ostanejo za sedaj baje popolnoma tajne. Med irancoskirni škofi so tri stranke. Prva stranka zastopa stališče, naj papež prizna stališče o ločitvi, druga stranka najod- ločnejae nasprotuje zakouu, tretja pa flamerava posredovati. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: Franc Stepančič, župan v Temnici, za otroški vrt v ulici sv. Klare 10 K; Ernest Klavžar, deželni uradnik v p., vstopnino k veselici v Čitalnici dne 28. aprila 3 K; Podčavenski v Gorici na racun ustsnovnine drugi obrok 50 K. Srčna hvala ! Imcnovanja pri posti. — Za višjega poštnega osicijala jo bil imenovan g. Martin Navratil v Trsta. Poštni aaistenti: gg. Kazimir Beitram v Gorici, E. Hreglich in Viljem Holuschka v Trstu, Ernest Stanger v Opatiji, Ivan Schmutz, Herman Bernardis, Henrik Rossi, Ivan Bettinelli in France Globočnik v Trstu so postali poätni oficijsli. Imenovaiija. — Preglednik kaznil- nice v Gradišču, g. Jakob Pascoletti, je imenovan za oskrbnika kßznilnice v Kopru, za oskrbnika kaznilnico v Gra- diščn pa je imanovan g. Ludovik Urban, kije bildosedaj pristav v dunajskih kri- minalnih zaporih. Sv. birmo bo delil prevzvišeni knezonadškol v Gorici na binkoštno nedeljo v stolnici po slovesni sv. maši (okoli 11 ure), popoludne istega dne pa ob 5. uri v cerkvi sv. Ignaciia na Trav- niku. Na binkoštiii pondcljek bo sv. Dirma zjulraj po sv. maši zopet v stol- nici; popoldne pa ob 5. uri v javni skofijski kapelici, kjer bo sv. birina v cell osmini binkoštnih praznikov vsak dan zJ^traj ob 7. uri, (izvzemši nedeljo). Izpr/d porotnega godlšča. — * Ceraj se je vršila pred tok. porotnim aodiäcem kazonska razprava proti Ivann Werkn in Vibtorjn Benussiju Iz Trsta zaradi razžaljenja dasti potom tiska na «odo odvelnika dr. Staniča. Ivan Werk *ot lastnik v Trslu izhajajocega lista „II hrn'unr,eti"lk «ta tožena, da sta v raz- K°i kasacijskem dvoru na Danain i« v.lo ter odredilo novo razpravo, določivši * ta namen GonSko porotno sodišče. deŽPlnPred?ed0Val je V veerajänji razpravi aežein080dni svetnik Schmarda Pr^ed. sodnih 8ta bilu sodni avetnik Zürer in avsknl» T* MQSina- ZaPj^ikar je bil av8kuUant Komavec. Dr. Stanič zastopal var !i ^ °sebno> toženca Pa Je *ago- noQii . l' Bjaäiolto in sicer v nenavzoč- IWi lOŽ?ncev- ki sta hotela biti bolna. Dr«rlna v? je bi!a m^ana. hid raz i™e je bil ta, da je bil vsled pravoreka porotnikov Ivan Werk obsojen na tri mesece zapora in na povrnitev pravdnih stroškov, Viktor Bennoai pa na 1 mesec zapora ter na povrnitev stroškov. Vabilo na akademijo, ki jo prirede učenci goriške gimnazije dne 12. junija v hotela „Central" na korist grof-Gyu- lajeve podporne ustanove za gimnazijce. Vpored : 1. Prolog v italijanščini, govon prvošolec Bonetti. 2. Glück, uvertura k operi „Iphigenie in Aulis" (finale uglasbil R. Wagner), igra gimnazijski orkester, vodi g. Hausner. 3. Jelen, Djmovini, poje gimnazijski pevski zbor, vodi uöitelj petja g. Mercina. 4. Avenarius, Theodor Fischer, deklamuje šestošolec Stiegler. ö. Olfenbach, Barcarola iz opere „HDff- manns Erzählungen", igra orkester. 6. Mugnone, II gondoliere, poje pevski zbor. 7. GregorČiČ, Oljki. deklamaje petošolec Rijavec. 8. Schubert, Der Wanderer, s spremljevanjem orkestra poje oamoäolec Sedej. 9. Raff, Polka de la Reine (za klavir), igra osmošDlec Dieudonno. 10. Grieg, J^nderkennung, poje pevski zbor s spremljevanjem orkestra. Zsčetek ob 6 zvečer. Vstopnina: Sedeži I.—III. vrste po 3 K, IV.—VIII. vrste po 2 K, v ostalih vrstah po 1 K. Stojišče po 50 vinarjev. 0 d b o r. Prevzvišeiii knez In nadskol je nadzoroval te dni drugi, četrti, peti, šesti in osmi razred tukajšnje c. kr. gimnazije. V vseh razredih je imel tudi primeren nagovor. Osmošolcem je govoril o iz- biranju poklica. Naj bi obrodilo seme, ki je je sejal te dni prevzvišeni knez in nadškof na tukajšnji gimnaziji obrodilo obilo sadu! üunajski korespoiideiični biro in naš Kobarid. — Nekdo nam piše : No, kaj pa to, si bo mislil marsikdo. Kaj ima opraviti dunajski korenspondončni biro z naäim Kobaridom? Počasi. prija- telj ! Stvar ni tako malenkostna, kakor si bo morda kateri mislil. Čujte torej ! Te dni sem imel priliko na lastne oči videti, kako ima zaznamovan kor. birö naš Kobarid. Malo vasico v hri- bih brez pošte, sodnije, davka- rije, sploh za neznatno gor- sko solce. Z-\ glavo sem se prijel ! Pomislite, Kobarid, na daleč okolo znan trg v naših hribih 8 sodnijo, davkarijo, pošto itd., pa tako na nizki stopinji pri korespondenčnem biroju. J)j, sem vsklik- nil, pa smo ros mičkani Slovenci, po- sebno Kobaridci, da nam ne privoščijo javni državni uradi v javnosti nili tega. kar iinamo ! In previjo, da se v tem majhnem in neznatnem gorskem selcu nastani — av- strijska c. kr. vojska! Tableaa! Prijeta sta bila od tuk. policije France Sfe ic in Josip Obermann. Obadva sta namreč pobegnila iz ljubljanske pri- silne delalnice. Odvedli so ju zopet v Ljubljano. Nesrcča. — V predilnici v Ronkah se je ponesrftčil v pondeljek tovarniški delavec J. Cernigoj Neki stroj ma je namreč popolnoma zmečkal jedno roko. Pripeljali so ga v bolnišnico v Trst. KiuistiioHt naSili ineHtuili očetov in mcstnih cestarjiev. — OJ nekoga smo prejeli: G. urednik, morda Vam je znano, da goriški murticipij zvišuje, ozi- roma jo dal zvišati cesto na Fran Josi- povem tekališču. V ta namen so najeli nek zobat stroj, s katerim morajo cesto razorati, predno nasujejo oziroma zlo- žijo debelo kamenje po isti. Ko so te dni s tcm strojem poskušali cesto orati, ni šlo, pa ni šlo. Prišlo je na lice mesta tudi več mrstnih ocetjv, ki so siubivali glavo, kako omogočiti funkcijoniranje stroja. Ljudstvo, ki se gaje nabralo okolo polno, pa se je začelo smejati in zbijati sale iz me*tnili cčetov. Slišalo sejecolo, naj se vprežejo mestni o5(jtje tor naj potegnejo. Srneha je bilo polno. — 7A\ se mi, da tudi ta poskns, odatraniti ve- liko blato s tekališča se izjalovi. Kakor z vodovodom, tako s cestami. Pred ne- kaj časom so škropili — blato po Go- I sposki ulici, da se ni — ka c prrdnosti n v*»ko K<:>vpoJii!Jstvol P?'.!'1^r;:i|tc pri n?ikii(:fivatiju iiroino i!i.r V..!ihro::u-r in zahte- v.iite le <7\\ :if zavoje i vir-t- ' \eno rniii-.ko upnik Kiuipp. ^ Za birmance!! Najlepši spomin napravijo birman- ski botri in stariši svojim birmancem, ako se na dan sv. birme fotografirajo, ker edino s fotografijo se jim napravi najlepši spominek, ki jih še na stare dni spomiirja na svoje botre in na svojo nežnov mladost. Še lepši spomin in veselje napravi birmancem podpisani s tem, da dobi vsak, zraven naročenih slik še eno po- večano nad pol metra veliko sliko, in sicer brezplačno v namen reklame svo- jemu popolnoma na novo urejenemu fo- tografskemu ateljeju. S spoštovanjem se priporoča Fran Weiss, fotograf. Gorica, ulicä Tre Re St. 16, Opomba: Kdor hoče k poveča- nim slikam passepartou, retuš, kolorit, okvirje itd.,- dobi pri meni vse po lastni ceni. ______________ / Goriška zveza gospodarskih zadrus»- in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje udom ,.Centralne posojilnice" v Gorici in drng.h pridruženih zadrug po G^riškem: Modro galico 98/997« po K 04 5) q ; žveplo I. vrste 85 96 finopo K 18— q — V zalogi ima: Šaperfosfat 14|16% po K. 5-30 q; Superset 12/14% po K 5"— q; Totnasovu žimdra 14/16% po K 5 — q; Rudeča sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 201— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti. Kdor hoče kupiti zavojček za 6 vinarjev, naj zahteva izključno „U 1 X V-/JML-l\.JNI "OV smodöißni papir. Oglas. Z*a kamnolom in kamnoseško obrt v Nabrežini so isee strokovno izurjen poslovodja, ki se razume tudi na stroje v kamnolomih. Veše mora biti slovenScino, italijanscine in nemščine, Ponudbe naj se naslovijo na GL Tönnies, Ljubljana. Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega Doma". Rojaki! feupujte narodni holeh „Šloshega Doma". 1P C. kr. ||$ privil. IT, krojaški kroji. KrojačDica prve vrste za mil stau. Trgo vina a gotovimi oblekanti in mann- faktn mint blagom is inoaemskih in avstrijskih tovaren. Blago na meter po zmernih cenah. Cdina zaloga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske re- darje; za častito duhovščino: ovrat- nike, mašne kape, cingulum itd. itd. Perilo vsake vrnte. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tudi orožje av s:uno v trgovini M. Poveraj v Gorici rj\ na Travniku, ^^ I. Prill slovenshi optihor u Borici ulica Murini 3, priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu vmestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre toplomerje, zdravniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in ^H^ pošilja na dorn. ^^^i Anton Ivnnou Pečenko \ Gorica l priporoCa, svojo veliko zalogo pristnih ' belih in Črnih vin iz lastnih in drugih i priznanih vinogradov; plzenjskega piva i >pnizdrojc iz sloveöe češke »Meščanske pi- ; vovarnec, in domačega žganja I. vrste v \ steklenicjih, kojpga pristnost se jamči. ] Zaloga ledu katerega sc oddaja le na • debolo po 50 kg naproj i Vino dostavlja na dom in razpošilja ] po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske < države v sodih od 56 1 naprej. i Cene zmerne. Postrežba poš- te^a in točna. m m m m m m ; „NüRODNil TISK9RN3" ::: 9 Dorlci» ulica Vetturini št. 9::: ^ je preskrbljena z povseoi novimi ^j y$J\\. črkami, okraski in finim papirjem, ^jfc\ 'W0 Plakate ooo ^ itd. itd. ^ oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe . Jedilnc liste \ ooo Etikete * itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... j UIKT. TOFFOLI ucliho zölogn oljhi-' nep olja iz noju- godnejih hrojev. Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica.v. Seminario štev. 10 Olje jiMlilno 36 kr. lit. ,, iinejc 40 ,, ,, ,, bolje 44 ,, „ „ dalniat. 48 „ „ „ istrsko 56 „ „ „ Corfu 50 ,, „ ,, bari (iO „ „ ,. liicea 70 „ „ ,, nizzti 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. | Pastrežba najpošteneja. Pozor! 4 Podpisani priporočam čč. U duhovščini in sl. občinstvu v *- mestu in na deželi svojo ~ prodojfllno kolonijalnega blaga. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, isirijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine tnideršič & Valenčič ' ltd. Več vr8t oljd. — Pošilja I se po pošti najmanj 5 kg. — I I Jo sip Kutin I '——----- v Gorici. . ' Scmeniška ulica 1 I Poprava in komisi|- ska ^aloga, zasfopstvo dvokolcs Waffenrad z dvolctnim &. Royal | enoletnim jamstvom • pri Jßatjclu, Stolna ulica st. 3. — GORICA — Stolna ulica st. 3. ^ mizar in v lesni trgovec v Poiiori, na ojlii n&vega leleziisiep mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) ter podružnica za Sošiim nosloi pri Penmi Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovr8tn»»ga trdc- ga in mekhega lesa domačega in tnjega, veliko zalogo poliišt- \a, viiiskib poHod, stiskaliiic itd. Anton Kustnn. trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ,CentFahxa posojiluiea6 rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 M mesBčno odpločila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na, menice po SVL, no vhnjižbo pa S°|o z 18°!o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera . za branilne vloge je nespremenjena. * Jako izdatno sredstvo proti • # J * 1*1/ • 1 • \ ..DVllldulMll 111 ulldll U JÜ Hlllll (Jlilillü) je liker GODINA, katerega napravljala v Tretu lekamarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „AH' Igea* Y ulici Fornelo gt. 4. — StekJeničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni slroški. Dobiva se v vseh lekarnah.