List ljudstvu v pouk in zabavo. 49, Mapibop, dne 3» decembra 1908. Tečaj XLIL Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: TIpravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši')a do odpovedi. — Udje „Katob tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. •— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Eokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za iaserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Z a večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — No» zaprte reklamacijo so poštniac proste. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! Šestdeset let je Franc Jožef naš cesar. Avstrijski narodi se vesele tega dogodka in vsa Evropa z občudovanjem in spoštovanjem gleda moža, ki vodi skozi tako dolgo dobo krmilo raznonarodne naše države. Še glasnejše in hrupnejše bi bilo slavlje ob tej priliki, ako bi slavljenec sam ne izrazil izrecne želje, da se naj njegova obletnica slavi rajši z dobrodelnimi napravami nego s šumnimi javnimi prireditvami. Čeravno so avstrijski narodi to željo radi ubogali, vendar se niso mogli premagati, da bi si tuintam vendar ne dalo njih notranje oduševljenje za slav-ljenca glasnega duška. V zgodovini slovenskega naroda bo živel spomin na vladanje cesarja Franca Jožefa trajnejše nego v kateremkoli dragem narodu. Mi Slovenci smo stoprav z njegovim vladanjem začeli se narodno probujati in živeli, za to štejemo po njegovih vladarskih letih tudi leta svojega lastnega narodnega življenja. Burno leto 1848 je tudi med Slovenci vzbudilo narodno zavest. Na Dunaju in v Kromerižu zahtevajo naši poslanci narodno enakopravnost v uradih. šolah in javnosti. Doina se po političnih društvih in listih razširja ista misel. Pevska društva in narodne straže pomagajo seme narodnega probujenja krepko širili med narodom. Vstal je v tem času tudi naš politični vzor: Zje-d ¡njena Slovenija, združitev vseh Slovencev v jedno samo kronovino. Prišel je čas absolutizma. Za to dobo je veljalo geslo velikega Slomšeka: »Malo govoriti, veliko delati, vse trpeti«. Začelo se je delo za narodno prosveto. Dr. Bleiweis je v tem smislu vodil svoje 8 »Novice«, »Zgodnja Danica« je gojila ~ nabožno slovstvo, »Šolski prijatelj« je zastopal načelo izboljšanega poučevanja, »Glasnik« je zbiral okrog sebe mlade slovstvenike. Najbolj pomenljivo delo pa je bilo ustanovitev družbe sv. Mohorja. Zelo imenitno je bilo za narodno in cerkveno življenje posebno spodnještajerskih Slovencev, da so leta 1858 premestili sedež lavantinske škofije v Maribor. Solnograški nadškof sam priznava narodno stran te premestitve, ko piše: »Narodna zavest se je vzbudila in zasluži že zato, da se ji ugodi, ker je ostalo tako strogo v mejah postave. Solnograški nadškof bi se moral bati, da ne bi slovenskih vernikov žalil, če bi jim ne uslišal želje, da smejo tudi oni slišati besedo božjo iz ust svojega škofa in mu osebno in zaupljivo izražati svoje prošnje.« Ni se med Slovenci pozabljalo na omiko. L. 1863 se je ustanovila Slovenska Matica, društvo za izdajanje znanstvenih spisov v poljudnem jeziku. Na čelu so ji stali takrat najboljši možje iz naroda. Po svojem so skrbele za narodno omiko mnogoštevilne ljavno ustavo in s tem se je začela samoumevno nova doba v političnem življenju Slovencev. Prišla je doba taborov, na katerih je plapolal ogenj narodnega navdušenja najvišje. Prvi slovenski tabor se je vršil v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868. Tudi prvak naših pisateljev, Josip Jurčič, je bil navzoč ter ob završitvi tabora dejal: »Led se že taja, zdaj smo na dobrem!« Ljudsko šolstvo je začelo sedaj v polnem obsegu uplivati na naše ljudstvo. Dne 14. maja 1. 1869 je cesar podpisal šolski zakon. S tem je bil položen^ temelj za splošno ljudsko izobrazbo. Ravno 30 let je letos, da smo Avstrijci zasedli Bosno in Hercegovino. Letos je cesar te zasedene dežele proglasil svojim, in s tem je v njegovi državi zopet dva milijona Slovanov več. Ta proglasitev je tudi gotovo začetek nove dobe za južne Slovane, kajti Slovenci in Hrvati hrepene sedaj po tesnem združenju v jedno upravno celeto. Ideal zjedinjene Slovenije izginja in prikazuje se širja politična tvorba, velika jugoslovanska država pod habsburškim že-zlom v^zvezi zf Avstrijo. , V ustavni dob: smo se trudili Slovenci pridno živeli. V vsakem oziru smo skušali postaviti Irdne temelje, na katerih bi dalje zidali. Politično smo organiziiani Na zadružnem polju v marsikaterem oziru prednjačimo. V zadnjih letih vzeli smo zadružnim potom celo izvoz naših agrarnih pridelkov sami v roke. Prosvetna organizacija se pridno goji od vseh strani. Le dvoje je med nami slabo, trgovina in obrt. Toda ustanovila se je v Ljubljani slovenska trgovska šola, kar pomeni začetek; nove dobe tudi v tem oziru. čitalnice, ki so se od leta 1858 naprej začele ustanavljali po naših trgih in mestih. L. 1859. je imela Avstrija vojsko z Lahi, vsled koje smo izgubili Lombardijo. Avstriji je ostala na Laškem še samo Benečija, toda tudi to smo izgubili po vojski I. 1866. En del Slovencev je prišel pod italijanskega kralja, pod katerim še dosedaj nerešen vzdihuje. Leta 1867. nam je dal cesar sedaj ve- Tako ,smo živeli in napredovali Slovenci pod šestdesetletnim vladanjem cesarja Franca Jožefa. Kot ma|hen, a vendar kot krepek in izobražen narod stojimo danes pred njim in mu čestitamo k izrednemu jubileju. Zahvaljujemo ga za vse, s čemur nam je omogočil naš vsestranski napredek ter mu kličemo kot verni sinovi:; • ... M, Danusuja številka, imu ,.OoaJt>ona ima obilo urnena. Avstrija edina ima obilno umnožka. Avstrija edina ima obilo nsvojitev. Avstrija edina ima obilo upa. Avstrija ed;na ima obilo nperkov. Avstrija edina ima ob lno ustanov. A-stri'a edina ima obilno ustrojev. Avstrra edina ima obilno ud boega. Avstrija edina ima obilno ugodnosti. Avstrija edina ima obilo uglajenosti. Avstrija edina ima obilo ukažeijnih. Avstrija edina ima obilo umeče. Avstrija edina ima obilno užitka. Avstrija edina ima ooilo umeteijnosti. Avstrija edina ima obilo usmiljenosti. Avstrija edma ima obilo utroškov — a ne boji se ne truda ne utroškov. Avstrija edina ima obilo ustnežev! Avstrija edina ima obiio Uskokov (nemškntarjev, madža-ronov in lahonov)! In tako dalje! m Slov. Bistrica. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 0. grudna t. 1. ob 4. uri popoldne „Miklavžev večer" v veliki dvorani hotela Avstrije, kjer se bode mladina obdarovala z obleko in drugimi darovi. Stariši so vabljeni, da pripeljejo svoje otroko k tej slavnosti. m Socialni tečaj v Slov. Bistrici. Kakor je že bilo naznanjeno, se vrši v veliki dvorani hotela Avstrija socialni tečaj za slovenjbistriški, konjiški in sosedne okraje. Začne se v sredo, dne 9. dec. t. 1. ob 9. uri zjutraj in traja dva dni. Vsak dan bo sedem ali osem predavanj v za vsakega kmečkega moža in mladeniča v sedanjih časih zelo važnih predmetih. V četrtek popoldne se ustanovi izobraževalno društvo za Slov. Bistrico. Po sklepu prijateljski zabavni večer z govori in petjem laporskega moškega zbora. Za brezplačno prenočišče je preskrbljeno. Daljni udeleženci že tudi v torek zvečer lahko pridejo in dobijo prenočišče. Možje in mladeniči, pridite v velikem številu, posvetite 9. in 10. december t. L svoji izobrazbi, pouku! m Slov. Bistrica. V .Četrtek, dne 10. grudna t. 1. ob 11. uri dopoldne se bode slovesno vzročila prometu novo zgrajena ieleznica Mesto Slov. Bistrica— Južnoželeznično postaje Slovenska Bistrica. Slovenci, ki se bodo udeležili te slavnosti, imajo skupen obed v hotelu Avstrija. m Slov. Bistrica. Miklavžev večer priredijo prihodnjo nedeljo Slovenci v Narodnem domu ter bodo revni otroci obdarovani z obleko. Temu pa se pro-tivijo bistriški Nemci. Notar Wiesthaler kliče vse hudiče pekla na pomoč, ker nemštvo je v nevarnosti, če se par ubogih otrok obdari. Brzojavili so v Maribor in šolski nadzornik je takoj prišel preiskavat. Tem ljudem se pa mora vendar enkrat povedati, da še niso bogovi, ampak da so ljudje, ki živijo od naših grošev in so torej od nas odvisni. Ta notar Wies-thaler hoče starišem ukazovati, kam naj gredo s svojimi otroci, ta človek, ki ima vsega zadosti, hoče otrokom kratiti nedolžno veselje, ta c. kr. uradnik hoče zabraniti, da bi revni otroci bili v Narodnem domu obdarovani z obleko! Ali ta človek nima več človeškega srca v svojih prsih?! Kaj si pa vi, c. kr. notar, domišljujete, da imate z nami kaj zapovedovati? Ali mislite, da bodete z nami delali tako, kakor s Stigerjem? Ce so vam Bistričani in Poljčančani slepo pokorni, da še kihniti ne upajo, , če vi ne dovolite, mar mislite, da vaša oseba nam imponira? Dosedaj smo trpeli, a zanaprej si bomo vas kot c. kr. uradnika pri električni luči ogledovali. Brigajte se za svoj urad, potem pa bo marsikaj izostalo. Mi slovenski stariši si od vas ne damo ukazovati! Vi ne skrbite za naše otroke, vi tudi ubogih ne obdarujete, torej gospod notar, tiho! Slovenski stariši, ali nam bo ta človek naš jerob ? Ne, pokažimo, da se ne bojimo in pri-peljimo svoje otroke k nedolžni zabavi! Ve slovenske matere, pokažite, da ni notar oskrbnik vaš ter pridite s svojimi ljubljenčki v nedeljo gotovo vse! Vsi vaši otroci bodo obdarovani! Vas pa, gospod notar, zavračamo v meje dostojnosti! Le mi imamo razpolagati z našimi otroci in nikdar c. kr. notar! Mi odločno protestiramo, da bi okrajni šolski svet, kjer sedijo Wiesthaler, Baumann, Vrhovšek in Stiger, po učiteljih v šoli uplival na naše otroke, ali celo mogoče prepovedal udeležbo!- Ni ga človeka na svetu, pa tudi ne oblasti, ki bi nam starišem branila, da svojim otrokom privoščimo nedolžno zabavo! Ali se je čuditi, da ni več miru, ko pa ljudje, ki ne vejo več, kje jim glava stoji, tako izzivajo?! In ravno v naš lep, krasen Naroden dom bomo vsi pripeljali svoje otroke na Miklavžev večer prihodnjo nedeljo — če se nekaterim tudi razlije žolč, in se od jeze raztreščijo! Pridite tudi stariši iz okolice in iz sosednih župnij — zemlja je naša! Tujec pa molči na naših tleh m hvali Boga, da ješ naš kruh. Ne vdajmo se! m Slov. Bistrica. Dne 10. decembra popoldne, pri sklepu socijalnega tečaja se ustanovi Slovenjebi-striško izobraževalno društvo. Pri ti priliki bode govor o potrebi društva in kako se ga morajo posebno Slovenci bistriške župnije oklepati. Možje in mladi niči, ženo in dekleta, vsi na zborovanje. m Slov. Bistrica. V četrtek, dne 10. decembra se otvori pri nas železnica. Bistriški posili-Nemci pošiljajo vabila, naj bi kmetje in občinski zastopi prišli k otvoritvi železnice. Slovenski kmet se te železnice no more veseliti; zgodile se bodo velike nesreče, ker so železnico napravili na okrajni cesti; kmet ne bo imel nobenega dobička, pač pa imajo edino korist le bistriški kramarji in lesni prekupci. Velika škoda je železnica pa za to, ker je nemški okrajni zastop sklenil, da bo plačal vsako leto 4000 K za železnico, ker železnica ne bo nesla. Torej bistriški Nemci, poganski in poskavski nemškutarji so si železnico napravili na stroške kmetov, ki bodo morali plačati 4000 K j na leto! In to je v prvi vrsti zakrivil Stieger, prija-i telj kmeta! In vi slovenski kmetje bi se šli tem lju- dem klanjat! Okraj so zadolžili po nepotrebnem za 200.000 kron, zraven pa še naložili plačilo za železnico, in potem bi še šli ti gospodi delat štafažo! Ce imate še kmetje kaj slovenskega ponosa, nobeden s« naj no udeleži otvoritve! Naj deželni glavar, ki pride k otvoritvi, izve, da vi kmetje niste zadovoljni z gospodarstvom bistriških Nemcev 1 Pač pa tisti dan pridite v naš Narodni ;dom v Slov. Bistrici, kjer se vrši podučni tečaj; tam se pomenimo, kako se ubranimo bistriških prijateljev, ki tako globoko segajo v naše žepe. V družbi Wiesthalerja, Stiegerja in polj-Čanskega Baumana ni prostora za katoliškega in slovenskega kmeta! Mi kmetje pa pričakujemo, da se tudi naši voditelji in naša inteligenca ne družijo z ljudmi, ki so zakleti sovražniki Slovencev! Mi kmet-jo bomo pazili! Naše zaupanje le voditeljem, ki odločno nastopajo! m Slov. Bistrica. Predzadnjo nedeljo so nam pripravili naši mladeniči v hotelu „Avstrija" prav prijeten večer. Dasi se je naša mladina še-le pred kratkim začela organizirati, bil je njen prvi nastop j ako dober. Predstavljali so dve igri, „Vedeževalka" in „Kmet Herod", v občo zadovoljnost. Vmes pa so domači pevci izborno popevali ljubke narodne pesmi. Mladina, le tako naprej! Tvoja je prihodnjost! m Maribor. Pevsko in bralno društvo „Maribor" priredi v nedeljo ti. grudna v Mariboru „Miklavžev večer" s sledečim vsporedom: „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", veseloigra v dveh dejanjih, „Ure ni", otroška igra v enem dejanja Nastop Miklavža z vsemi svojimi parklni in belcebubi. Med odmori svira tamburaški zbor. m II. Izkaz darov za „Društveni dom" v Št. Ilju v Slov. gor. Od 1. do 29. novembra so darovali: Franc Vrabič, c. kr. pošt. sluga, Celje, nabral med rodoljubi 7 K 20 v; Rafael Tbaler, Škofja Loka, „za naš i Vaš dom" 5 K; Posojilnica Št. Jakob v Rožu, po č. g. župniku Ražunu 25 K; Dr. Hobnjee, profesor, Maribor 10 K; Dr. Korošec, drž. poslane«, Maribor 20 K; Alojz Drozg, ekonom, Jarenina 2 K; Alojz Kokelj, župnik, Vurberk pri Ptuju 3 K; „Uprava Slovenca", Ljubljana 11 K; Ivan Veras, nabral v gostilni Nendlovi v Št. Jurju 5 K 20 v; Fr. Kranjc, nabral na občnem zboru S K. S. Z. v Celju 50 K 38 v; st. jur. Ciril^edej za S. D. Z Dunaj 10 K; Franc Zavec, Krabonoš, 1 K; Franc Cepič, Kazaze (Koroško), 1 K; Ks. Kobolžan, zaseb. Železniki 2 K 30; Ivaa Lubej, Jezersko (Koroško) 2 K; Fr. Šijanec, nadučitelj, Sv Anton v Slov. gor., 3 K; Karol Presker, župnik v Kapelah pri Brežicah 6 K; Anton Pučnik, kaplan Celje, 22 K 20 v., ki se je nabralo na gostiji Jagodič-Kmerl v Celju; skupaj v tem izkaza 186 K 28 via., v I. izkazu 91 K 60 vin; Bkupaj 277 K 88 vin. Vsem blagim darovanem, imeuon obmejnih bratov: Tisočero Bog platil Živeli posnemovalci! Rešimo mejo! Št. Ilj v Slov. gor., 80. listopada 1908. Za Društveoi odbor: Fr Zsbot. m Laperje. Gostje na poroki g. Muškatelea in gdčne Mar. Jančič so darovali za izobraževalno društvo 7 K. Gostje na srebrni poroki Novačanovi na Pretrežu so nabrali za izobraž. društvo na Crešnjevcu, ki se misli ustanoviti, 6 K, in za izobraž. društvo v Laporju tudi 6 K. Prisrčna hvala vsem blagim darovalcem! Odbor. ptujski okra). t Km6t Karol Rober. i Dne 23. novembra ob 8. uri zvečer umrl je po kratki a silno mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, daleč na okoli znani kmet Karol Rober, posestnik v Sesteržah. Bil je načelnik krajnega šolskega sveta, cerkveno-konkurenčnega odbora in bralnega društva v Majšpergu, dalje občinski odbornik in odborniški namestnik Slovenske kmečke zveze za Sp. Stajer. Bil je mnogo let ud družbe sv. Mohorja itd. V vsem svojem dejanju je bil zvest sin svojega naro» da in sv. katoliške cerkve. Zagovarjal ju je povsod, kjer je bilo treba, in ravno radi tega moral je prestati večkrat hude boje, a on je stal trdno in si svojega prepričanja ni dal omajati. Bil je vsakemu dober prijatelj in svetovalec. Ce si prišel v nedeljo v. Majšperg k rani službi božji, slišal si povsod vprašati: „Ali veš, kje je Rober?" Kako ga je ljudstvo spoštovalo, pokazalo se je že pri njegovi bolezni, ko. ga je prišlo tolažit silno mnogo ljudstva. Ko je na odru v domači hiši ležal, hiteli so od blizu in daleč kar trumoma telo kropit. In pogreb, toliko ljudstva se vidi le pri pogrebu kakega duhovnika. S solznimi očmi in tužnim srcem so preč. gospod župnik pri odprtem grobu naštevali njegove zasluge ter rekli med drugim, da bi gotovo ne hotel nazaj priti, ko bi mu bilo tudi na voljo dano; kajti on vživa lepši mir kakor ga je tukaj med nami na zemlji. Domače in sosedno učiteljstvo zapelo mu je žalostinki „Nad zvezdami" in „Blagor mu." Vrli boritelj za vero, narod in kmečki stan naj v miru počiva! Slovenska kmečka zveza je izrekla soprogi iskreno sožalje. p Ptuj. Na lastno prošnjo je vpokojen profesor, na tukajšnji gimnaziji, g, Jožef Pogatscher. p Ptuj. Stajerčev urednik Karol Linhart je bil dne 30. novembra pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vsled znanih tukajšnjih dogodkov obsojen na 8 dni zapora. — Dober tek! p Ptuj. Zadnji „Stajero" je prinesel v svoji zadnji številki članek, v katerem predbaciva kmetu lakomnost in skopost na zelo nesramen način. Konec članka je, da se kmeta stepeta. Pa še si upa ta list pisati, da je kmečki list. Kjerkoli ga dobite, ven ž njimi. Vse, kar je kmečko in slovensko, sramoti ta list, za to mora izginiti popolnoma iz naših hiš. p Hinavsko kakor navadno nastopa tudi zadnji „Novi Slovenski Stajerc." Na tretji strani solzavo govori o slogi, na peti pa že tolče, ne po pristaših Narodne stranke, ampak po pristaših Kmečke zveze! Nobeno čudo, kdor ve, da ga uredujejo in s podporami vzdržujejo sami pristni liberalci! Zahrbtnost, nepoštenost in hinavstvo je najgrši znak prvaške strujo, kojo tako v obilni meri odlaga ravno v „Novem Slov. Štajercu." p Krčevina pri Ptuju. V nedeljo dne 6. dec. se yrši v Krčevini pri Ptuju poučno zborovanje izobraževalnega društva pri gospodu Vilčniku na Spodnji .Grajeni. Začetek točno ob 545. uri popoldne. Vse mladeniče od blizu in daleč, pa tudi može in ženske prav prijazno vabimo, da se udeležijo v obilnem številu tega shoda. p Hajdin. Od 12. do 20. t. m. se bode tukaj obhajal sv. misijon v spomin trojnega jubileja. Vodili ga bodo čč. oo. lazaristi gospodje Kitak, Zdravlič in Birk. p Sv. Vid pri Ptuju. Zborovanje, ki se je pri nas vršilo zadnjo nedeljo, je bilo dobro obiskano. Lepo število pametnih in treznih mož, pa tudi precej ženic je napolnilo prostore gospoda Pernata. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen posestnik Arnuš, ki je oddal besedo gospodu Pušenjaku. Gospod Pu-Šenjak v lepih besedah oriše navzočim napredek kmetijstva v drugih deželah, o štajerski kmetijski družbi, ki v vsakem oziru skrbi za napredek kmeta. Kaj lepo je orisal potrebo raznih žitnih, vinskih in sadnih zadrug, kmečkih posojilnic in njih korist. Končno je še y kratkih potezah orisal starostno zavarovanje. Govoril je še nato tajnik Mladeniške zveze Sut o potrebi bralnih in izobraževalnih društev ter mladeniških zvez. Zborovanje se je končalo v obče zadovoljstvo z Željo, da se v kratkem zopet kaj takega priredi. p Pri Sv. Barbari v Halozah se je dne 23. novembra zastrupilo 21 šolarjev. V vrč, iz katerega učenci v odmorih pijejo, je vrgel nek šolar košček galice. Učenci so pili iz tega vrča, vsled česar so se pokazali pri 21 otrocih znaki zastrupljenja. Poslalo se je takoj po zdravnika k Sv. Marjeti, gospoda Gre-goreca, kateremu se je po težkem trudu posrečilo, da je rešil otroke nevarnosti. p Sv. Križ t k Slatine. Dne, 9 in 10. decembra se vrši tukaj sccijains ttčaj S K. S. Z pri g. Ogrizekn. p Velika nedelja. Dne 9 in lu. dreembra te vrši pri Veliki nedelji rocijaim tečaj S. K. S. Z. v prostorih g. Miklna. p Veličane. V nedeljo dne 22. novembra obhajali smo pri nas izredno slavnost; č. g. provizor sve-tinski blagoslovili so nam lep novi križ kot jubilejni spomin v proslavo najvišjih jubilantov. Sv. razpelo in žalostno mater božjo je mojstrsko izdelal naš domači umetnik gospod Golobič v Ljutomeru, in prvi dar za to podjetje daroval je bivši svetinski župnik veleč, gospod dekan šmarski, J. Bohanec, a tudi občani so obilno prispevali. Franc in Antonija Ozmec sta darovala les za sv. križ, Matija in Tereza Puše-njak pa krasen prostor in sta konečno bogato pogostila vse tiste, ki so požrtvovalno delali pri stavbi in kinčanju križa. p Veličane. Naši liberalci so začeli zadnji čas kaj ponosno povzdigovati svoje pulile glave. Z neverjetno drznostjo hodijo okoli župljanov in beračijo za podpise za protest zoper razširjanje župnišča in zasmehujejo naš jubilejni križ, ki smo si ga ravnokar postavili. Mi si to odločno prepovemo. Pretežna večina naših občanov je strogo katoliškega prepričanja in se ne bo dala od par ničvrednih ljudij zasmehovati. p Velika nedelja. Občinske volitve in še kaj! Občinske volitve so radi raznih nepravilnosti ovržene ter se bodo vršile v kratkem nove volitve. Ne pustimo pa zdaj v odbor takih mož, kakor so se nam zadnjič vsiljevali; do takih, ki so naročniki „Štajerca", „Narodnega Lista" ali „Novega Slovenskega Štajerca", nimamo več nikakega zaupanja. — Ustanovljena je bila tukaj dne 22. novembra kmečka posojilnica. Natančneje drugokrat. — Pretečeno soboto zvečer se je peljal neki mož od Sv. Tomaža iz mlina ter je bržkone v pijanosti padel z voza in se ubil. Našli so še na vozu precejšnjo množino žganja. -. Kaj pa naša Mladinska zveza? Ali ne bo nič več predavanj? Naprej mladeniči! Pričakujemo spet kake lepe igre. To bi bila sramota, če bi pustili društvo zaspati. — V trgovini G. Škorca se daje po nedeljah med sv. mašo čitati „Stajerc", da ljudje tam ostajajo ter žganje pijejo. Mu pač drugače ne gre kšeit, ker je tudi eden. izmed tistih, ki jim diši le slovenski groš. Dalo bi se o njem povedati še marsikaj, toda za prihodnjič mora tudi še nekaj ostati. p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Velikansko navdušenje vlada pri nas in v celi okolici za socialen tečaj, katerega priredi S. K. S. Z. pri Veliki nedelji dne 9. in 10. decembra. Samo iz naše male župnije je obljubilo priti za gotovo prav veliko število fantov m ravno tako veliko število gospodarjev; saj bo soc. tečaj za odrasle ravno tako važen, kakor za mladino. Ker je ta tečaj edini in prvi te vrste v ormoškem okraju, zato si obljubujemo in pričakujemo od njega velikanskih uspehov. Prosimo pa tudi fante in gospodarje iz sosednih župnij, naj poagitirajo za bogato udeležbo. Pokažimo drugim, da smo ravno tako, če že ne bolje zmožni, napredovati v socialnem, gospodarskem in političnem delovanju, saj poznamo sami sebe in vemo dobro, da zmoremo to tudi mi, kar zamorejo drugi. S. K. S. Z. pa prosimo, naj upošteva naše razmere in naše zahteve, mi obljubimo mnogoštevilno udeležbo, ona nam pa naj pošlje dobre in znane predavatelje, ker je drugače nevarnost, da mine navdušenost za zvezo, katero imamo za njo sedaj. Na svidenje torej pri Veliki nedelji 9. in 10. decembra. — Fantje od Sv. Lenarta. P Sv. Križ tik Slatine. Ker sta „Stajerc" in „Domovina", se-ve lažnjivo, prinesla novico, da je Jcatehet Kr. učenca Pr. tako pretepel, da je na smrt zbolel, zato moram poročati, kako je sodnijska obravnava dne 19. nov. izpadla: Katehet je bil popolnoma oproščen in oče Pr. kot tožnik primoran, vse stroške plačati in pri cerkvi dati to dvakrat preklicati, da mu je katehet odpustil kazen od 1—6 mesecev zapora radi obrekovanja. Kdo je do zdaj poštenega Pr. premotil? Menda tisti možiceljni, ki so vložili rekurs zoper občinsko volitev v okolici Slatina v sredi meseca maja tega leta. Toda zastonj, volitve so potrjene in v kratkem bode konstituiranje občinskega odbora. Zmaga Kmečke zveze je torej popolna! Mi gremo naprej! — Dne 9. in 10. dec. bode pri nas v čitalnici socialni tečaj. Vsaka občina rogaškega in šmarskega okraja naj pošlje vsaj dva zavedna fanta na ta tečaj. Naši fantje naj bodo enkrat taki možje poštenjaki, kakor je bil pokojni M. Fuhrer, katerega smo v pondeljek slovesno pokopali. Večni spomin vrlemu možu! Ljutomerski okraj. 1 Cezanjevci. Krajni šolski svet v Cezanjevcih je v svoji seji dne 14. listopada t. 1. sklenil in se odločil enoglasno za stare počitnice ter opozarja tudi druge krajne šolske svete ljutomerskega okraja, da bi za to prosili. 1 Stara in Nova vas. Vendar enkrat, skoraj za vsemi drugimi, si je tudi uaša občina ustanovila novo gasilno društvo. Pravila in prošnje nam je brezplačno priskrbel gospod učitelj Janko Karba, in pri ustanovitvi društva dne 28. listopada t. 1. nam je z jedrnato in vspodbudljivo besedo opisal potrebo in pomen gasilnih društev. V odbor so izvoljeni: načelnik Jože Rozman, njegov namestnik Jakob Stuhec, briz-galničar Mihael Novak, namestnik Alojz Senčar, vodja plezalcev Alojz Stuhec, namestnik Jože Rajb, vodja varuhov Franc Novak, namestnik Matija Fili-pič, blagajnik Franc Lah, nadzornik orodja Matija Jelen. Novo gasilno društvo pristopi k okrajni zvezi gasilnih društev za ljutomerski politični okraj. 1 Princ Jožefota š 'la v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 6. decembra v proslavo G0 letnega slav. vlad.nja presv. cesarja šolareko predstavo. Proizvaja se Adamičeva spevoigra v 3 delih: „Slava cesarju Francu Jožefu I." Na koncu alegorija ali živa slika Vstopnina: I. sedeži 1 K; II. fedeži 60 vin; III sedeži 40 vin; stojišča 20 vin. Začetek ob pol 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno uč.teljstvo in „Podporno društvo". Cisti dobiček je namenjen „Podpornemu društvu Franc Jožefove šole". Slovenjgraški okraj. s St. Janž pri Velenju. V naši občini hudo razsaja davica, radi katere je pomrlo že veliko ljudi, posebno otrok. — Pri nas se namerava ustanoviti kmetijsko društvo. Bili bi ga res jako potrebni. s Št. Iij pri Velenju. Gospod Ivan Kranjc, veleposestnik itd., je padel na lovu ter se zelo ranil na prsih in tudi na glavi. Iz srca želimo, da ozdravi! c Sv. Eraa. Mladeniški sestanek, kateri se je vršil dne 29. nov., se je prav lepo izvršil. Fantje in tudi možje so se sestanka v obilnem številu udeležili. Predsednik Ogrizek je prisrčno pozdravil vse pričujoče in dal besedo gospodu župniku Gomilšeku od Sv. Petra. S krasnimi besedami nam je razlagal gospod govornik potrebo in korist branja krščanskih časnikov in dobrih knjig. Povdarjal je, kako silno potrebno je za današnje čase, da se ljudje izurijo tudi v pravopisju in v obrtih vsake vrste. Nadalje je govoril fant Strgar iz Vonarja o idealih mladeniških zvez, priporočal slogo med udi ter povdarjal, da bodejo naše zveze dosegle gotovo lepe uspehe. Deklamiral je pesem „Kmetski hiši", iz katere pride največ slovenskih rodoljubov. Nadalje je govoril mladenič od Sv. Vida pri Sv. Emi in opominjal k pridnemu čitanju dobrih knjig, da se bomo ložje obranili nasprotnikov. Deklamiral je pesem „Naš narodni dom", katera je navdušila vse poslušalce. Nek drug mladenič od Sv. Vida je govoril o raznih strankah na Spodniom Štajerskem. H koncu je še opozoril tajnik Mladeniške zvezo navzoče, da bi se po besedah, ki so jih danes slišali, tudi ravnali, in prečita! pozdrave, ki jih i'" poslal iz Gradca akademik gospod Ogrizek, želeč shodu najlepšega uspeha. Konjiški okraj» k Konjice. Pravijo, da se bližajo občinske volitve za trško-konjiško občino. Prav svetovati bi bilo, da bi slovenski volilci in pa tisti nemško-čuteči in misleči, ki imajo še kaj soli v glavi, nekoliko zmešali ta krasni uzor-zastop konjiške trške občine. Cas bi že bil, da bi prišli tudi taki možje v odbor, ki bi za občino in nje prebivalce tudi še kaj bolj pametnega storili, kakor se pa po „Grazer Tagblattu" (n. pr. štev. 102 in 111, meseca aprila t. 1.) hvalili, koliko imenitnega in slovitega so zlasti za nemštvo in nemškutar-stvo že storili in kako se bodo znali varovati proti slovensko-„klerikalnim" (!) samostanom, ki jih v svoji razgreti domišljiji vidijo vse polno v Konjicah in pa okoli Konjic. Tega pa, kar je najpotrebnejše, pa ne vidijo, četudi vsak dan sem in tja hodijo. Tako blatnih ulic namreč menda ni kmalu v kakem trgu kakor v Konjicah, pa saj že leta in leta niso bile posipane s peskom, četudi ga je v obilici v Konjiški gori. Mo-stiček pri Pannovi hiši, kjer je največji promet proti kolodvoru, je „lebensgefahrlicii", po konjiško povedano. Gospod purgermajster pa imajo lep betonski most za Wallantovo hišo. Da so občinske ceste še „lepše" v Zgornji Pristavi, na Blatu in Prevratu skoraj nepotrebno omeniti, saj tam prebivajo ponižni Slovenci, ki pri volitvah zato pravim tržanom tlako delajo. Kaj ne, denarja ni — za celjske razgrajače ga pa je! Pa še drugokrat kaj! k Konjiška okolica. Naša kmečka hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. V prvem polletju svojega poslovanja ima že 226.216 K 80 v prometa, ter je 147 strank uložilo 68.972 K 56 v ter si izposodilo 37.909 Iv 13 v. Boljšega kreditnega zavoda, ki bi z manjšimi stroški in večjo varnostjo deloval, si kmetje pač ne morejo želeti. Zato pa le pristopajte k tej za bodočnost velepomenljivi zadrugi in vlagajte svoj denar, ki je tu bolj varno naložen, kakor pa pri zadolženih nemških tržanih. Z novim letom se bode, kakor so mnogi kmetje obljubili, naš denarni promet še bolj povišal. Le tako naprej! V slogi je moč! — Slama in seno se že deli med živinorejce. Sena je bilo pravzaprav v našem okraju dosti, ker trgovec Kupnik, ki je prevzel delitev sena, takorekoč le domače seno kmetom razdeljuje. Glejte, kako potrebna bi bila kmetijska zadruga, ki bi to, kar zdaj Kupnik opravlja, sama opravila. Kmetje, pomislite nekoliko in sodite! Ali je treba, da Nemec vam streže? Pričakujemo torej, da se nam v konjiškem okraju kmalu ustanovi kmetijska nakupovalna in prodajalna zadruga. — Neki kmet nam poroča, kako sladki so nemški trgovc; konjiški proti njim, zlasti kadar kaj denarja pri njih. Čutijo. Pred kratkim je neki trgovec nagovarjal poštenega kmeta, ki je vole prodal na sejmu, naj v nemško „Wechselkasso" nese svoj denar shranit. Seveda zaveden slovenski kmet tega ni storil, pa tudi nikoli ne bo. Saj si še celo gospod naducitelj slovenske okoliške šole dovoljujejo, da svetujejo denar v nemško šparkaso nositi. No, hvala Bogu, da tega gospoda nihče ne posluša; kmetje ga še celo ne maramo! — Vžigalice „V prid obmejnim Slovencem" bo dobil, kakor pravijo, gospod' trgovec Hrepevnik. Kmetje, vprašajmo ga, če je res in kedaj jih dobi, potem pa le pri njem kupovat! Gospod Ogorevc so pa tudi en fajn gospod, samo vžigalic „V prid obmejnim Slovencem" nimajo. k Sv. Jernej pri Konjicah. Dne 24. nov. je tukaj umrla Neža Kolar, mati č. g. župnika v St. Ilju pri Velenju, Antonija Kolar. Blaga žena, znana marsikateremu bivšemu dijaku in bogoslovcu, se priporoča v pobožni spomin. Celjski okraj. c Gostilna „Pri belem volu" je že precej znana po svoji dobri kuhinji. Saj je bil njen gostilničar že v Ljubljani znan, da ima jako dobro kuhinjo in vedno sveže pivo. Da se ustreže raznim vinskim pivcem, si je gostilničar naročil najrazličnejša domača in tuja vina, tako iz St Petra v Savinjski dolini — Savinj-čanom na ljubo, iz St. Petra pri Mariboru, iz Creš-njic pri Vojniku, črnino iz Prihove; namesto sladkega Zavrčana, ki je kmalu pošel, je naročen drugi Haložan, enako dobre kakovosti, stari Zavrčan se še toči. Naznanjamo to širjemu občinstvu, ker je še veliko Slovencev, ki se še niso navadili hoditi v gostilno „pri belem volu", meneč, da je še vse po starem, kakor pri prejšnjem nemškem gostilničarju. c Celje. Čudne pojme ima tukajšnji listič „Deutsche Wacht" o nas Slovencih. V sobotni številki se namreč škandalizira (spodtika) nad tem, da se poslužujejo Slovenci na tukajšnji gimnaziji svojega materinega jezika in pravi, da so. Nemci mnogo predobri, da bi proti takemu početju odločno nastopili. Kdo se ne smeje? c Griže. Ko so pri zadnji občinski volitvi prišli žalski liberalci zoper naše krščansko misleče može agitirat, se jim je pridružil tudi podloški gostilničar Sedminek. S tem je mož pokazal, da je tudi on neizprosen nasprotnik cerkvi naklonjenih mož, katere hočejo liberalci po naročilu mladih koncipijentov povsod iz javnih zastopstev izločiti. To pribijemo, da bodo šentpeterski sosedi liberalnost načelnika liberalne posojilnice še bolj poznali. c Dramlje. Prepoved kaplanove bernje je na-mestnija razveljavila. c Sladka gora. Da pri nas ne spimo, pričajo naša društva. Katoliško izobraževalno društvo, Mla-deniška in Dekliška zveza in obe Marijini družbi, ki vse krasno napredujejo, čeravno nas od vseh strani naši nasprotniki štajerčijanci in pa par novopečenih liberalcev zasmehujejo. S štajerčijanci, našimi starimi nasprotniki, se ne bomo v javnosti prepirali; te že itak dooro poznamo. Pač pa spregovorimo na tem mestu nekaj o naših liberalcih, ki so nam tem bolj nevarni, ker znajo na več krajev svoj obraz obračati. Kadar se gre za kako volitev, 11. pr. občinsko, postanejo nam silno prijazni in tako rekoč pobožni na videz. Ko pa te minejo, takrat nam še le pokažejo pravo lice. Tak je med drugimi nek tukajšnji posestnik. Nekdaj je bil pristaš S. K. Z., a kmalu je spremenil, svoj značaj in pristopil k Narodni stranki. Postal je goreč liberalec in si je v svoji liberalni gorečnosti omislil takozvane Südmarkove vžigalice. In tak človek se še sili pri naši občini vedno v ospredje. Res čudno politiko igra ta mož v naši občini. Tudi njegovemu nadebudnemu sinčku svetujemo, da nas pusti pri miru, sicer se bodemo kje na pristojnem mestu o iem pogovorili. Vas pristaše Kmečke zveze pa pozivamo, da pri prihodnjih občinskih volitvah nastopite resno, da bodo izvoljeni sami značajni možje. Sloven- ska kmečka zveza v naši občini naj živi! — Skrivni opazovalec. c Savinjska dolina. Srčno se zahvalimo vsem zavednim Slovenc3m, kateri so izpolnili svojo dolžnost dne 30. novembra v Celju, ko nas je zopet spravila policija za iarno cerkev, kakor dne 21. oktobra. Ker so pisali vsi slovenski časniki o tej zadevi, zato so naši slovenski odjemalci obrnili hrbet nemškim čevljarjem in prišli k nam. Sploh pa se opaža pri vseh trgovcih in obrtnikih naše narodno gibanje. Naše slovensko ljudstvo obiskuje svoje trgovce in obrtnike, dočim pušča nemške na cedilu. Slovenske občine pa poživljamo, da tudi one storijo svojo narodno dolžnost. Proč z nemškimi kramarji i Na ¡.v.dunje, Slovenci, na dan sv. Lucije v Žalcu. — Čevljar. c Savinjska dolina. Kaj pa gospod Roblek ? Kje pa ste vendar in kaj delate? Kje pa imate od vaših agitatorjev obljubljenih 5 kron- za 1 kilogram hmelja? Zakaj pa ga plačujete samo po 40 do 50 vinarjev? Zganite se vendar ter nam pomagajte; pomoči smo zelo potrebni! — Vaš volilec. c Savinjska dolina. Veliko hmelja še imamo na prodaj, pa kupcev ni. Tisti pa, ki ga še kupujejo, plačujejo kg 35 do 50 v. Mnogi, ki so veliko na hme-lj zaupali, so varani, nekateri naravnost uničeni. V nekem trgu je že par velikih hmeljskih mešetarjev in barantavcev konkurz napovedalo, drugi njihovi tovariši ga še pa bodo. Hmelja niso mogli prodati po pet kron, čeravno so lani Roblekovi agitatorji volilcem tako ceno prerokovali. Naprednjaki so pač začeli previsoko letati; a sedaj, ko nizko padajo, pa točijo solze poroki, ki so bahačem menjice podpisovali. Naprednjaki so se tudi preveč vozarili po volilnih shodih, na gospodarstvo so pa pozabili, zato gredo zdaj naprej na — Vestfalsko. Trezni kmetje! Ne podpisujte zadolženim naprednjaškim agitatorjem menjiu, če vam še tako sladko govorijo. Naj le grejo brez vas — naprej! c Št. Peter v Sav. dolini. Bližajo se zopet viharni volilni boji. Prišel je zopet čas občinskih volitev, katere bodo, kakor vse kaže, zelo hude. Liberalci so že na delu. Zato kličem vsem prijateljem „K. Z.": vstanite, na delo! Sramota bi bila za občino, ako bi prišli liberalci na krmilo. — Občan. c St. Pavel v Sav. dol. Smrtno ponesrečil se je pri nas dne 24. novembra posestnik Val. Hribar pri Sv. Mariji Magdaleni. Med vožnjo s praznim vozom so se mu splašili voli, hotel jih je zadržati, a je padel pod voz, ki ga je vlekel okoli 50 korakov daleč naprej in mu povzročil take bolečine, da je revež v štirih dneh umrl. Bil je vobče spoštovan in priljubljen, kar je pokazala tudi velikanska udeležba pri pogrebu. Bil je tudi vnet častilec Marijin in je kot tak veliko romarjev vozil k slavni božjepotni cerkvi Mariji Pomočnici na Brezje. Blag mu spomin! c Mozirje. Inkajšnje kat. izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 15. nov. t. 1. šaloigro ;„Mlinar in njegova hči". Igra je, čeravno je dolga in težavna, vendar precej dobro izpadla. Igralci so nastopali s korajžo in reševali svoje vloge jako spretno. Udeležba je bila vkljnb slabemu vremenu velika. Pred igro in po igri je tamburaški zbor udarjal imenitno komade na svoje lepo ubrane strune, pod vodstvom mladeniča Franca Es. Ker je igra ljudem silno ugajala, se je zahtevalo, da se naj ponovi, kar se jo fine 29. novembra tudi zgodilo. Vsa čast in hvala gro igralcem in osebam, ki so se trudile, da se je igra tako dobro obnesla. c Dol pri Hrastniku. Delo pri cerkvi je za letos končano, stavba je pod streho in dodelan je že tudi zvonik, le pokriti ga je še treba. Da je delo tako lepo in uspešno nadaljevalo, gre v prvi vrsti pohvala č. gospodu župniku, ki so vso zadevo tako lepo in pa spretno vodili, potem pa pridnim faranom, ki so na prošnje in želje gospoda župnika tako pridno dova-žali potrebno gradivo, da ni delo zaostajalo. Seveda ne smemo tudi pozabiti pridnih delavcev, ki so kljub slabemu in mrzlemu vremenu delo nadaljevali in ga toliko dovršili, da je cerkev sposobna za službo božjo. Nesreče se dosedaj še nobene ni zgodilo. Dne 26. novembra nam je novo cerkev in začasni oltar blagoslovil tukajšnji rojak in domačin č. gospod Franc Hrastel, nadžupnik in dekan konjiški, ter opravil prvo slovesno opravilo v novi cerkvi s pomenljivim govorom, v katerem je kot domačin spodbujal svoje rojake, da pričeto delo še tudi za naprej tako požrtvovalno in radovoljno nadaljujejo do najlepšega dne, kakoršnega še ni videla dolska župnija, namreč posvetitve nove cerkve, ko bodo milostljivi knezoškoi sami posvetili dodelano krasno dolsko Iarno cerkev. Slovesnost se je končala z zahvalno pesmijo „Te iDeum" in papeževim blagoslovom, katerega je podelil domači č. gospod župnik Anton Veternik. Zdi se nam, da nastopajo za Dolane novi časi versko-narodnega življenja. c Loka pri Zidanem mostu. Za župana naše velike občine je bil dne 30. novembra izvoljen Peter Blatnik, pristaš Kmečke zveze. Za svetovalce so izvoljeni: Železnik Alojz, Jurgl Andrej, Kajtna Anton, Novak Franc, Jakša Ivan, dr. Friedrich, Juvančič Alojz, Ignac Moser. — Grajščino loško je kupil Ivan Jakša za 200.000 K. Skupilo za njive, ki so bile že pred nekaj tedni na drobno prodane, pripade njemu. — Bolezen škrlatica že pol leta razsaja po teh krajih; otrok je že veliko pomrlo vsled te bolezni, odrasli okrevajo. c Gornjigrad. Liberalci so za svojo narodno čitalnico naročili zastor za gledališki oder — čujte, Slovenci — iz nemškega rajha, iz Prusije, namreč iz Neu-Ruppina. Ali odgovarja to početje geslu: „Svoji k svojim", ali je to bojkot proti iNemcem, ali zasluži taka čitalnica še ime narodna, in stranka, ali se še sme imenovati Narodna stranka? Sramota!. Toliko slovenskih slikarjev strada, za manjši aenar bi lepše napravili, ali naši Narodni strankarji rajši podpirajo rajhovce. Se enkrat, sram vas bodi! c Gornjigrad. Prav ponižno vprašamo liberalno posojilnico, kedaj bo nabila v svoji uradni sobi računski zaključek za leto 1907? Do sedaj še zmiraj visi na steni zaključek za leto 1906. c Novaštifta pri Gornjemgradu. Dne 11. nov, t. 1. nas je tukaj v Novištiiti obiskal nek tuj uzmovič, ki je v župnijski cerkvi v času, ko je bila pri podružnici sv. maša, iz Marijinega Kipa vKradei o prstanov, darovanih od raznih romarjev. Ko bi bil več dobil, bi bil pač več vzel. Pa k sreči se je kratko poprej druge prstane in verižico shranilo v cerkveni blagajni. Dva prstana, ki jih je uzmovič zastavil v Mozirju, so že izsledili, on sam se pa še menda po svetu sprehaja. Pa je upati, da se ga bo kmalu izsledilo. c Novaštifta. Ce se ne motim, bo že celo leto od takrat, ko sem zadnjič, pisal v „Gospodarja". Četudi se mi podtika, da sem sestavljal, ali vsaj povzročil dopise, ki jih je to leto prinašal „Slovenski Gospodar" iz Noveštiite, posebno še, kar se tiče našega poštnega nabiralnika in njegovega oskrbovalca, moram izjaviti, da za dotične dopise nisem nič vedel, dokler jih nisem bral v „Gospodarju". Predvsem povem, da nikakor nimam želje g. nadučitelja Ivana Kelc, ol> enem oskrbnika poštnega nabiralnika, stopiti v žlici vode, temveč mu želim prav dolgo in mirno življenje. Rad pa pripoznam, da mi ni vse všeč, kar ta gospod ukrene, da pa tudi svojega mnenja nikdar ne skrivam. Predvsem povdarjam, da se je res tukaj videlo nekaterekrati samonemški poštni pečat z napisom „Neustilt". Za to so priče na razpolago. Ta pečat gotovo ni iz nebes padel. Morebiti bi se pa dalo dognati, če je od kake druge „Neustilt", ne od naše. Ni mi všeč sedanja naprava glede poštnega dostavljanja. Navadno največ poštnih pošiljatev pride v pon-deljek, a naš nabiralnik ima tedaj praznik. Za torek navadno ni nobene pošte, tedaj pa dela. Dokler je deželni pismonoša v naši občini dostavljal poštne po-šiljatve, dobili smo do 10 kg težke zavoje na dom postavljene proti plačilu 10 v, sedaj je pa kar pretežko, če je le 1 gram črez 2 kg, in takoj je treba 5 km daleč poslati posebnega sela, da pošiljatev spravi na dom. Govorilo se je ob času, ko se je šlo za upelja-vo poštnega nabiralnika, da se bode vse tako dostavljalo kakor poprej, sedaj pa s tem ni nič. Poprej je pismonoša za oddaljenejše puščal poštne pošiljatve tam, kjer je vsak želel jih v nedeljo dobiti, sedaj pa nekaj tednov, tožijo stranke, to ne velja več, in se zahteva, da pridejo stranke v šolo po svoje časnike, četudi jim je to odrok. Morebiti bo znala poštna direkcija kaj povedati o tem, ali se je g. Ivan Kelc res zavezal, vsem strankam v lari poštne pošiljatve dostaviti na dom, kakor se je tedaj govorilo, ko se je nabiralnik snoval ? Stranke se pritožujejo, če pridejo svoje reči iskat na kraj, kjer je poštni nabiralnik, ter vprašajo oskrbnika nabiralnika za svojo pošto, se jim reče: „Idi k Milanu!" Milana pa takrat ni nikjer najti, in stranke zopet lahko čakajo celi teden na SI. Gospodarja. Priče so na razpolago. Nadalje mi ni po volji to, da se šolski otroci porabljajo za dostavljanje poštnih pošiljate^ starišem in tudi drugim. Celo v župnišče so že poštni otroci prinašali pošto, ko mora ; to vendar oskrbovalec nabiralnika storiti po svojih ' domačih odrastlih ljiideli. So tudi priče na razpolago. ; Toliko za danes. Koclar ne bode treba ničesar graja- j ti, se ne bode nič grajalo. Novaštifta, dne 29. novem- j bra 1908. Gothard Ftrme, župnik. c Št. Jurij ob ]už. Žel. Na godovanju Zlateškega Andrejčka je , on daroval ra željo tamburaiSev: za kat. bralno društvo 6 K; z» društven dom v Št. Ilju 2 K; za okoliško požarno hrambo 2 K. Tamboraši bo nabrali v gostilni Simončič 3 K za kat. bral. društvn, za društven dom v Št. Ilju 1 K in za okoliško požarno brarnbo 6 K 37 v. Vsem darovalcem Beg povrnil c Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 18. t m. ob 2. uri popoldan svoj redni občni zbor v gostilni gosp. Franjo Sameca na Ložnici pri Celju. Po običajnem sporedu vršilo se bode tudi predavanje o čebelarstvu. Ker se med diugimi običajnimi točkami vrši tudi volitev novega odbora, od katerega je odvisen ua-daljni razvoj podružnice, bi bilo želeti, da se udi udeležijo občnega zbora koliko mogoče p< Inošteviino. Kosi, predsednik. c Mozirje Kat. slov. izobraževalno društvo v Moiirju vabi svoje ude na I. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 13. decembra 1908 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: Pozdrav načelnika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, raznoternosti. Na občnem zboru se bo pobirala članarina in se bojo sprejemali novi udje. Odbor. Brežiški okra). b Javni shod S. K. Z. v Brežicah se vrši v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. v veliki dvorani Narod-| nega Doma. Prireditev shoda je pravomočno dovoljena od okrajnega glavarstva, ki je dovolilo tudi plakatiranje. To se omeni, da so naši somišljeniki prosti vseh dvomov radi dogodkov pred shodom dne 11. oktobra 1.1. Prosimo somišljenike, da skrbijo za čim večjo udeležbo. Na shodu bo poročal državni poslanec dr. Ivan Bonkovič, najbrže tudi deželni poslanec g. dr. Fran Jankovič. b Interpelacija dr. Benkoviča. Poslanec Ben-kovič je interpeliril ministra notranjih zadev radi slabega gospodars,-» i mestne hranilnice v Brežicah ■ z ljudskim denarjem, zlasti radi posojila 57.000 kron, danega „Nemškemu Domu" skoraj brez vsake varnosti. To obširno utemeljeno interpelacijo bodemo v izvlečku priobčili. b lladi zaplembe letaka „Svoji k svojim" s kratko zgodovino septemberskih dogodkov je poslanec dr. Benkovič interpeliral pravosodnega ministra. b Jiizeljsko. Že večkrat je slovensko časopisje občinstvo svarilo pred tujimi tvrdkami, katere vsiljivo razpošiljajo svojo kavo po pošti v zavojih do 5 kg, naj se taka kava nikdar ne sprejme; prvič, ker je glede slabe kvalitete dosti predraga, drugič pa, ker je že marsikdo po prevzemu take pošiljatve zabredel v tožbe in druge neprijetnosti. Brez ozira na taka svarila in kljub temu, da na Bizeljskem ni nič manj nego pet narodnih trgovin, se naš občinski tajnik zelo zavzema za neko tako tujo firmo; pridobiva za njo stranke, ter jim od nje prav pridno kavo naročuje. Gospod Gorišek! Svetuje se vam, držite se rajši svojega poklica v tem, da ostanete le kot občinski tajnik, na pa kavin agent! b Kozje. Jubilejna veselica v proslavo našega svitlega cesarja-jubilarja, ki jo je priredilo Gospodarsko bralno društvo dne 22. listopada, se je prav krasno izvršila. Dokaj veliki prostori gostilne Fr. Gušek so bili polno nabiti raznih gostov. Predsednik društva, gospod Marko Tomažič, nam je v kratkih pa jedrnatih besedah načrta! jubilej in OOletno vladanje našega svitlega cesarja. Govornik je zaključil svoj govor s trikratnimi živio-klici našemu cesarju-jubilantu. Nato se je igrala igra „Pri gospodi." Deklice so svoje uloge tako spretno rešile, da smo je morali občudovati. Po igri je deklamiral nek fant S. Gregorčičevo „Hajdukovo oporoko." Nato se je igrala še druga smešna igra „Kmet in fotograf", ki so jo igrali fantje skoraj brez napake. Konec je tvorila šaljiva pošta in prosta zabava. Naša iskrena želja je, da nas društvo po božiču zopefi razveseli s kako smešno predpustno igro. b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Generalni štab Narodne stranke za kozjanski okraj je nanovo izvoljen. Najvišji šarži sta zopet v Št. Petru. Predsednik je Narat, po domače Fabianek, kakor se razume, mož kristalno čistega rodoljubja rn nad vse velikega ugleda v celem okraju. Njegov Sebastianek jS podpredsednik Jože Cernelč mlajši, ki bo gotovo po močeh pripomogel k „razmnožitvi" Narodne stranke. Z veseljem moramo tudi povdarjati, da imajo pri nas liberalni učitelji s svojimi kandidaturami večjo srečo ko na Kranjskem, kjer liberalni naprednjaki nikakor nočejo tako plesati, kakor jim liberalni učitelji muzicirajo: pri nas pa v odboru Narodne stranke ni nič manj ki 7 učiteljev. To je torej bojna četa: naprej na čilen konjiču Fabianek, poleg njega Jožek Cernelč z narod-no-deviško zastavo, za njima 7 učiteljev. Bratje, to bo vojska! Ranocetnik g. Kunej, ki so bolj stopili med nadomestilno rezervo, pa bodo obvezovali in le-čili rane. \z drugih slovanskih deieL f Nemščina, — uradni jezik južne železnice na Spodnjem Štajerskem. „Mir" poroča: Stranka pripelje sod vina iz Haloz, da ga s postaje Ptuj pošlje na postajo Vrba na Koroškem. Obe postaji ležita na slovenskem ozemlju. Stranka ne ve, kako se zove Vrba pri Nemcih, uradnik išče in išče ter izjavi: Station Vrba existiert nicht — postaje Vrba ni, torej se pošlje v Celovec. Tudi tam ne najdejo pošte Vrba in vprašajo, kam z vinom, ker adresata ne najdejo radi pomanjkljivega naslova (urednik „Mira" sicer raztol-mači Vrbo v Velden, pa vse zastonj), avizo gre .v, Ptuj in se zahteva „nemška" odredba, ker v Celovcu uradnik ne razume slovenskega pisanja. Koliko škode in zamude radi trmoglavosti uradnikov, črtečih slovenščino! Dolžnost slovenskih poslancev bo, da proti takemu postopanju nemških uradnikov med Slovenci enkrat za vselej narede konec! f V Celovcu so ustanovili koroški slovenski rodoljubi slovensko šolsko društvo, ki se bo bavilo s šolskim vprašanjem in raztezalo svoje delovanje po vsem Koroškem. f Lastne telovadne odseke snujejo sedaj tudi „slovenski" socialni demokratje na Kranjskem. j- Dva vojaka se ustrelila. V Gorici se je ustrelil v srce vojak Jakob Napotnik, doma iz Slovenj-gradca na Štajerskem. — V prsi se je ustrelil vojak 47. pešpolka Emil Ferš iz Maribora. Umirajočega so prenesli v bolnišnico. f Podržavljenje policije v Pulju. S 1. decembrom je prevzela v Pulju država policijsko službo. f Hamborn ob Reni. Grozna nesreča se je zgodila na Vestfalskem, ki je zadela tudi precej Slovencev. V premogovniku „Radjiod" blizu mesta Hamm v središču provincije Vestfalije, se je 12. novembra ob štirih po noči naenkrat vžgal treskavni plin. Nastal je hipoma tak strašen razpok po vsej jami, da se je ogredje v obeh rovih, čeravno je bilo železno, razdrlo, predori so se razrušili, ob enem je po več mestih nastal ogenj. Takoj je prihitelo veliko rešitelj-stva od bližnjih premogovnikov, pa s preveliko nevarnostjo so mogli na dan spraviti le 35 hudo poškodovanih in 36 mrtvih delavcev. Potem ni bilo več mc gočo v jamo vdreti, ker vse je bilo polno plamenov in strupenega soparja, in nepremagljiva vročina je vladala. Le 40 do 60 metrov so mogli več vdreti v navpični rov. Doli na prvem nadstropju, v globočini 720 metrov, ni bilo delavcev, ker po njem se samo sveži zrak vpelja in razdeluje v vso jamo; pa na drugem nadstropju, v globočini 770 metrov, ni bilo mogoče, nobenega rešiti, ker vhodni predor je bil takoj pri navpičnem rovu popolnoma razpadel in zasut; j tisti, ki so bili spravljeni na dan, so delali na tretjeni nadstropju v globočini 850 metrov; okoli 10 se jih je hitro moglo nepoškodovanih rešiti. Zaostalo je v jami zadušenih in požganih delavcev okoli 300. Ker druge pomoči ni bilo, da bi mrliče spravili na svetlo, so popoldne ob petih jamo popolnoma zagradili, da bi ogenj tam doli zadušili. Ker se pa to ni posrečilo, so druge dni ves premogovnik z vodo napolnjevali; to bo trajalo precej časa, in še le tedaj, ko se je jama z vodo vsa napolnila in zopet izpraznila, ibo mogoče, onih 300 mrličev spraviti na dan. Ponedeljek dne 16. novembra so rešene mrliče pokopali; minstrski škof sam je v farni cerkvi Hovel opravljal slovesno črno mašo in pridigo in se potem tudi pogreba udeležil. Od vseh strani se pošiljajo darovi za zapuščence. Prvi je škof poslal 2000 mark; premogovniški odbor je dovolil 60.000 mark, nemški cesar 25.000 mark. Seveda dobivajo zapuščenci tudi svoje rente od rudarske zavarovalnice, pa vendar imajo veliko izgubo. Žalovanje in sožalje je splošno. Veliko jih je med ponesrečenimi, ki so bili do zadnjega časa v hamborn-ski občini. Radbod je bil nov premogovnik in ravno iz hambornske občine, vzlasti iz Najmila, se je precej tujih delavcev, tudi slovenskih, preselilo v Bo-ckum in Hovel blizu Hamm, kjer leži jama Radbod. Naše društvo sv. Barbare obžaluje smrt večletnega zvestega uda Jerneja Strmljam iz Zgor. Tuhinja na Gorenjskem. Najnovejše novice. Odlikovanja povodom 601etnega vladarskega jubileja našega cesarja. S cesarjevim ukazom z dne 30. novembra je bilo odlikovanih mnogo oseb. Navajamo one odlikovance, katerih imena so med nami najbolj znana. Tajna svetnika sta postala goriški knezonadškof dr. Franc Sedej in dunajski župan dr. Karol Lueger. Plemič je postal kranjski deželni glavar Franc Suklje. Komturni križec Franc Jožefovega reda z zvezdo so dobili državni poslanec dr. Ivan Susteršič, državni poslanec dr. Ivčevič in veleposestnik v Šoštanju grof Kamilo Razumovsky. Vitežki križec Leopoldovega reda je dobil državni poslanec dr. Ploj. Komturni križec Franc Jožefovega reda je podeljen kanoniku Janezu Flisu v Ljubljani, stolnemu proštu Karolu Hribovšeku v Mariboru, deželnega glavarja namestniku dr. Jurteli v Ptuju, državnemu in deželnemu poslancu Jožefu Pogačniku. Častniški križec Franc Jožefovega reda sta dobila opat v Raj-henburgu Janez Baptist Epalle in ptujski župan Or-nig. Red železne krone tretjega razreda je podeljen deželnemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani Francu Hubadu, državnemu poslancu dr. Laginji, predsedniku trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani Jožefu Lenarčiču, infuliranemu opatu in dekanu Fr. Ogra-diju v Celju, deželnemu odborniku Francu Robiču, mariborskemu županu dr. Schmidererju in predsedniku okrožnega sodišča Ludoviku Perkotu v Mariboru. Vitežki križec Franc Jožefovega reda je dobil ravnatelj učiteljišča v Ljubljani Anton Črnivec, dekan in župnik v Smohorju Ivan Držanič, dekan M. Jurkovič v Ljutomeru, notar Lovrenc Baš v Celju, notar dr. Mravlag v Laškem, odvetnik dr. Sernec v Mariboru. Zlati zaslužni križec s krono je dobil dr. Demeter vitez Bleivveis v Ljubljani in nadučitelj Avgust Vodušek v Trbovljah. Zlati zaslužni križec je podeljen občinskemu predstojniku v Framu Iv. Gertu in deželnemu potovalnemu učitelju v Gradcu Martinu Jelovšeku. Srebrni zaslužni križec s krono so dobili občinski predstojnik v Pleterjah Martin Pajdaš, občinski predstojnik pri Sv. Antonu na Pohorju Franc Mravljak, kmet Franc Stuhec v Logarovcih. Crez en milijon kron prometa je imela Spod-nještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, tekom svojega osemmesečnega poslovanja. Ta velikanski promet kaže, da ima naše ljudstvo zaupanje do svojega zavoda. Po celem okraju se je že raznesel glas o ljudomilem postopanju te posojilnice, ki tlela proš-njikom za posojila kolikor mogoče majhne stroške. Pristašem Kmečke zveze priporočamo, naj pridno agi-tirajo za to posojilnico! Ruše. V spomin 601etnice vladanja njih Veličanstva cesarja Franca Josipa I. se je dne 2. dec. ustanovil pripravljalni odbor za slov. kat. izobraževalno društvo. Prek! sod je proglašen črez Prago in okolico. Posojilnica pri Si. Lenaril ? Slo?, pr. rpg zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da je spremenila obrestno mero ter da ho od 1. januarja 1909 naprej obrestvovala hranilne vloge po 4'/,%, posojila proti varni vknjižbi bo dajala po 57»i/o) na osebni kredit pa kakor dosedaj. Sv. Lenart v Slov. gor., 27. novembra 1908. s»«______Načelsfvo. Listmuredništvi Maribor: Smo dobili še le danes, t.^Spri najboljši rolji nismo mogli \ei objaviti. Pride prihodnjič. Na z. ~w<. — Istutako smo Se Je danes d bili dopise is Grobelna in L<-mborg*. Pride tudi pr hodnjič. Ratii pomanjkanja prostora smo odložili za prihodnjo Številko: 8v Lenart pri Vel. nel. Gradec, Gor. S*v. dol. — Šmartno ob Paki: Prošnice pa najmanj meščansko šolo, ter biti vestni stenografije in strojne pisave. 3. Služabniki, lskavci služabnih mest (dohodki po 1200 K) morajo znati popolnoma brati, pisati in računati in biti trdnega života. V tem smislu napravljene, lastnoročno pisane, s potrebnimi dokladami (zlasti glede jezikovnih znanstev iskavea) preskrbljene prošnje, v katerih je tudi navesti, ali se služba takoj oziroma kedaj lahko nastopi, in katerim se tudi naj priloži domovinski, kakor tudi krstni oziroma rojstni list (pri oženjpnih tudi poročni list in rojstni listi otrokov) morajo se vložiti do dne 5. grudna t. 1. ob 12. uri opoldne pri odboru podpisanega deželnega urada v roke načelnika dr. Franja Seehch v Gradcu, Neutorgasse št. 57. Osebno predstaviti se je le vsled posebnega povabila. V Gradcu, dne 26. listopada 1908. Deželni urad splošnega pokojninskega zavoda za nastavljence t Gradcu. 987 Načelnik: dr. Franc Seelich 1. r. - Karol Kocijančič kamnoseški mojstar MARIBOR, samo Schiiierstrasse 25. izdeluje alt&rje, p ritnice, podob« is vsa drag* stav-bin ka dela iz kamna, trti, spomsnlke itd. S« Izšotavijertlh nagrob^h *po- 456 menfliov. BflT Vsi marmornati oltarji t baziliki t Maribora so moje delo. Loterijske številke. Dne 28. novembra 1908. Gradec 31 47 26 55 73 Dtuug 36 66 62 16 67 Svetle gobe, namizno sadje. Kupim vaako množino svetlih šahih gob, kg po K 160, 1-80, 2—, 2'40, namizne jabolke, zlate renete, ananas, pariški rambar 100 kg po K 10—, 12-—, 14 —, žito, vsake vrste fižole po najvišji ceni. Oskar Moses. dravska ulica, poleg vdove Pirich, Ragoznica 21, p. Ptuj. S69 Lepo posestvo v večjem mestu Spod. Štajerske, z dobro idočo gostilno, ostajališeem. lepimi hle ?i, veliko ledenico in lepim vrtom, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Kje, se izve r upravništvu tega lista. 9b8 Lepa malo rabljena kontrolna blagajna se proda po nizki ceni. St. Komes, mesar Maribor Gosposka ulica št. 28. 974 Dobro ohranjen klavir (7 oktav, novejši sistem) proda za nizko ceno Fran Cvetko, naduč. Vučjavas tik žel. Bučečovci. 9c0 Lepa, enonadstrcpna hiša v trgu, katera je primerna za penzijonista ali obrtnika, se prcstovoljno proda pod zelo lahkimi pogoji. Gornje nadstropje obrestuje najemaino hišno vrednost. 981 Učenec od poštenih staršev se sprejme pri Franc Iglitsch u v Ptnju, trgovina manufakturnega in špecerijskega blaga. 960 Kovaški pomočnik in učenec se tak-ij sprejme pri kovaškem mojstru Ivacčiču v Ljutomeru. 979 Pridnega čevljarskega učenca želi sprejeti g. Friderik Nerath. Koroška ulica št. 18. Maribor. 978 Mlinski stroji se prodajo po ceni in sicer: 1 par 48" nemških mlinskih strojev z vsemi železnimi in lesenimi deli, — 1 stroj za čiščenje pšena „Austria" (Hoerde in Comp). — 1 valjar z 2 5 m dolgosti vretena z zavojem, predstavek, stroj za ščetati — zavoj — tri železna okna 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. Vpraša se pri „Gutsver-vvaltung Sannegg", Braslovče Savinjska dolina. 975 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt nre od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša 8 sadonosnikom, se proda skupne ali na drobno I Vse je r najboljšem stanja in tndi pripravno zs gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1._258 Priložnostni knp. Jako lepa, novozidana, 9 let davka proBta, dve nadstropna, čisto moderno opremljena hiša z lepim dvoriščem in malim vrtom v Mariboru se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji. Proda se tudi vinograd pri K&m-nici z 1 V« orali, novi nasadi, z letošnjo letino, 4 '/> orala sečnega gozda čisto po ceni. Vpraša se pri Ivanu Zechner, Pfarrhofgasse št 5, Maribor. 907 Hladenič, samostojen posestnik v Celjskem okraju, želi tem potom spoznati pridno, pošteno kmečko dekle, vajeno gospodinjstva, krotke in mirne narave, z neomadežano preteklostjo. Posestvo je brez dolga. Morebitna ponudba, če mogoče s eliko, katera se vrne, izvoli se naj poslati pod šifro: Posestvo. Št. 14. Poste restaute: Štore. Stroga tajnost zajamčena! 988 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Anton Ulbl, Sv. Urban nad Mariborom, pod dobro plačilnimi pogoji. 989 Lepo posestvo, v lepi legi »/« u« od S'. Lenarta v Slov. gor. v Par-tinju obstoječe iz 22 oralov zemlje, in sicer iz prav lepega sadovnjaka, ki meri 6 oralov ter lopa polja, travnik in les, ter zidana hiša s spodnjo kletjo, stiskalnico ter prav dobro obdelanim vinogradom. Vse zraven zidanega po-Blopja. Proda se skupno ali na več kosov. Vse v najboljšem stanu ter tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Povpraša se pri Franc Veberič Ivanjci št. 8 pri Radgoni. 990 Ekan-im, ki je dovršil tudi trgov-i sko knjigovodstvo, želi primerne j službe s 1. januarjem. Naslov v ; upravništtn. 998 Izvrstna kuharica želi v kako > župnišče ali h kakemu drugemu gospodu priti za gospodinjo. Naslov v upravništvu. 991 Krojaški vajenec se sprejme takoj pri Jožefu Folger v Mariboru, Koroška cesta 19. 992 Oženjen majer za 15 do 25 glav goveje živine, katerega žena bi mo rala svinje 4 do 8 in kubinjo za 3 npožsnjene hlapce oskrbeti, se sprejme. Plača 50 K na mesec in hrano. Vstop I. prosinca 1909. Več moči se primerno plača. Ponudi naj ss v graščini Neuklošter pošta Št. Peter v Savinjski dolini. ____ 995^__ Pozor trgovci! V najem ali pa tudi proda se zaradi družbinskih razmer lepa velika hiša, na kateri je trgovina, z lepim vrtom in sadonosnikom pri veliki cesti blizu cerkve v bližini Maribora. Kje se izve v upravništvu. 994t ft t Uradne zavitke » natisom in brez natisa, ('««/.c relihosti in tcal£4PV09tl ■priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. revmatizem .î^ .nje po ndih, celo ■ajtrdovratnejšo bol ndstraui hitro in g< tovo samo iz ra-itiinskih snovi sestavljeno na znotraj upo rahljajoče „Remmhvo protinovo in revmatično < lje" Mazanje ne hasne nié. Steklenica * navodilom uporabe 6 K. Veliao sijajnih zahvalnih pisem. Kem Pharm. laboratorij Kari Rernmel, Landshut 11S Baviisko. i»1 Pssor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 26 let, se mš je posrečilo s časoma «najti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlj» (luskin) na glavi, to je Kapilar št. I Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 00 vin., 2 lončka, 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. JnriSič, lekarnar v Pakraca, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali i poštnim povzetjem, v Stampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. C.rila y Maribora. Rnske galošne z zvezdo „Provodnik", usnjate gani* šne, razne copate, dežnike, nogavice in rokavice, priporoča P. Kosfič V C«I!M. 176 (l) Stefan Kaufmano trgovina z železnino v Radgoni,- > priporoča 988 Peči, Štedilnike (Sparherd) in vsakovrstno ponodo. «BMCTBWai Božična darila: „Božič pridnim otrokom" lepa knjižica za 30 vin. Jaslice iz močnega papirja izrezane, po 20, 30, 50, 80 v. Angelčki svetli iz papirja po 10 v. Za božično drevesce : šumeče zlato, srebro, angelski lasje, svečniki po 2 v in 3 v, sneg za vejice ovitek po 30 v, razni okraski zelo leskeči. Cele pole, iz katerih se izrežejo jaslice, pastirci, ovce itd. po 3 v. Božične razglednice bliža sto vrst. Vse to in še veliko lepega dobite po ceni pri Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. VGornji Polskavi m Pragarskea ¡f% ima tvrdka K. & R. JEŽEM, 2 veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev ^LJI in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, siamoreznice,reporeznice, mlini za jaboike, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračnnijo. Zastopaik in oskrbnik zaloge Franc KampuŠ v Gornji Polskavi pri Pragerskotn. 434 * Jožef Pfeifer® f Hočaifc ps*i Mariboru tovarna kmetijske stroje in Sivarna za železo. Izdeluje v velikem števila najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od V4 6 eolov. K. M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni. Slovenci, zahajajte y domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice itd. itd. po najnižji ceni. Drozgalnice za sadje, najboljša sistema. Ceaiki lp se pošljejo brezplačno* 5f 823 ►Mí v | Vinogradniki, pozor! j V Naznanjam, da imam veliko število na suho v cepljenih amer. trt in sicer: Šipon, Laški rizling, ^ mm Siivaner, beli Burgunder, Portogizer in Izabela cep- ^g Ijeno vse na Rip. portalis. Trte so dobro zaraščene ^T in lepo vkoreničene ter pred snegom v trsnici zagra- j ¿¿t*, jene. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 K. Pri ^ naročilu je treba poslati 10 odstotkov are. Oglasiti ||| ^ se je pismeno ali osebno pri Janezu Toplak, trt- ^ ■ narju na Kukavi p. Juršinci via Ptuj. 971 8 ■HBHIHIH1HIN8HI na bencin ali petrolin, kot izvrsten pripomoček za kmeta ali obrtnika, lahko priučljivi, priporoča s 3 konjskimi silami za 1140 Kron, 4 konjske sile za 1350 K, itd. do 150 P S, motor s 6 konjsk. sil. težje vrste, ima za oddati, tudi mlečno separatorje cd 150 K naprej, štedilne kotle do 500 K, gnojne pumpe na keteno, cirkularne in dru^e žage ter vse drage kmetjske stroje, napravlja domače mline na jekl. plošče ali na umetne kamne za vsako rabo vse pod strogim jamstvom, dopisuje se slovensko in nemško. Joiip Božič, strojski stavbenik v Dolini pošta Grafenstein, Koroško. 984 Ustanovljena leta 1867 Akcijskega kapitala in rezerv 830.000 K. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do preklica s Jlan Hočevar-Celje i Slovenec Konrad Skaza, Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali ivsrino, tudi za vse vrst žganja in Hkera. Oija, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg ;>d 2 K naprej, rogatsko in r&dajnsko kislo .«MEMet» vodo, galico, žveplo in rafije. 180 ančiin a dobro žn solidno postrežbo, aznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Mosler na portalis 20.000, Burgunder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip. Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci s« naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zalogo. I^an Terbjak, 982 posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. Ceno posteljno perje. 1 k(f sivega, puljene«a K »•—, pol belega K 180, belega K * —, prima perj« mehkega kakor puh K »•—, veleprima ogUjenega najboljie vrste K 8—, mehkega porja (puha) sivega K 8-—, belega K 10 —, pranega puha K IS'—, od 6 kg naprej piitnine prosto. Karejene postelje Iz gostonitega, rdefega. modrega, rumenega ali belega inleta ( .anklnga), pernica, velikost 170 X HO cm 1 dvema »glavnicama, te dve soX58 cm. zadosti nupolujeno, z novim, sivim očiščenim, kciatim ia stanovitnim perjem K 1« —, napol mana K !0 —, maha K J4—, pernica sama K ir-, U -, 1«-—, sglavnioa li 8 —, 3 50, 4'—. ratpoillja po povzetju, zavojnina 8»8 zaatonj, od K 10.— naprej poštnin« proste Maks Berger V Dešenicu štev. 235, Snmava. Kar ne utaja, se iame.1 ali polije dsnar nazaj. Oe.lki zastonj in po*, prsits. delavnica za vsa cerkvena dela v St. UIrich, Groden, 1 Tirol - se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 Cepljene trte I. kakovosti vseli najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju; trsničarska zadruga pri Sv. BoHanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu ; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. Phoebus' peci za šole in peči za kurjavo z ža- , ganjem, zanesljivo «lelujo&e , m slamoreznice i j priporoča po nizkih cenah domača tvrdka H >fM TrŠ0Yina 1 žele™ »MERKUR" ^ P. Majdtč, Celje. Zajamčena umetna gnojila, nepremočne plahte za vozove is komate. Zoper ogenj in vlom varne blagajne. Šivalni stroji. MRAVLJI. slabohü Pizer! fiitaj!1 Pakraške želodčne kapljioe. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih r želodcu in črevih, csobito se priporočajo — pri zaprtjo in nerednem odvajanjn — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo z» -vdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vnpeh siguren, Oena je zn 12 steklenic (1 dvanajsto--iea) ® K franko na vsako pošto po povzetju, ali 6e »e pošlje denar naprej, kanj kot IS steklenic se ne pošilja. Prosimo, d« se naroča naravnost od: P- Jurisiča, «4« lekanuurj» t Ftkntn H. 201 (ffl»roni». © £ £ «"g g á •«-» o „ITT"* 5 m s» a op. & »-1 § § ® g-O ® tí H « O a>g a iS" o X o ■JU tt> o a IM , o a CN O o >x •Jj a Ö o >o p o CM ■S ss o og t» o .M a a >- ^r V KO >* § m ' 5 ■S -o a' O S © j £ ^ * ° o S o £ e ® ^ a S51 g .S g ° ® o — o S bß®- H B . n " J? P" R . P 00 «Ž .o S a -S.9 5 * o 'C W t5 > ri g , ___ ** — trt _ & © m 'J BO ® ^ m t— O L-O. 00 Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar lia kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko: „Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. Varatv. MUtinka. V&ritv zuamka. Varstr. znamka. <«1 K»n. X 4457, It». Ü.W.W. © M *' CO ° a d o M ; >oj o S (3 g} o >N . ; -o K! as rt ■w . M ® a "Í5 '35 2 ® f« a g S .s "2 g, ca « C9 p* od C39 O 53 a •H ® O .ta o fl s ® ■3.2 a > M ® M • i—* a ® co a "5 a . — ® ® a mm ® s 3 M ® o> o r-i a< ® t* 0M 'S ° S-*3 S ° o > a ® a j» O« 01 ® (h -r1 ® w M •p—« «S ¡2 .M >N '¿2 ® O« t» .d 2 « a k M lU S-. U3 Í4 o d« y « 1-3 ® al >1 &Sf ■g ¿5 »i« (g S 3 Edina narodna trgovina 38 manEfaktag. »a špeeenjsMffiMa|o® ©SPiMSO* priporoča emj o&čisaivs. evo]« velika, e»?e safesg«. Cene aisks, ptcferaft. tedai Kdor bočs itairo kwl>W, ase.« r sarodBO prtS. n ® sS to t* C5 Bož 6 1C pride in zato priporočam cenj. občinstvu, mojo veliko zalogo jaslic, svilenega pa ¡rja, zlatih in srebrnih okraskov, molitvenike, fiine kasete s pismenim papirjem, knjige s podobami, perssnike, albume za razglednice, siike in znamke, kakor tudi drugo galanterijsko blago, po nainižji ceni. Z velespoštovanjem i-jSf VILKO WE .XL Maribor, Gosposka niica 33. '96 * vošikl zalogi, kakor tndi aiatrace, diran!, otrteje postelj? ter ogleda?« po sajnliji ceni. Koroška cesta št. 10. Svoji isr o J i m I Hevs trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar. TigetiiHiflGua sesti 23, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Tal popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" egjaa hrvaška zavarovalnic*, osnsvana od o&Hae svobodnega in fcr. glav, mesta Zagreba .CROATIA' , osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago ▼ trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih c*nah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CB0A7tt' v frstns Gorno it. i. Neznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem FELliCS trgovina z manuiaktnrnim blagom, Karibor, Poštna niica št. 8. kupujemo pri JOŽEFU ÜLAGÁ ! 1 Tegeiboiof« cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za jesen velika izbir za moške in ženska obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in laoii« perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljšo vrst«. :: Ni res, da bo meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napiBi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno pro daja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. Strmecki, Celje Trgovska hiša z maisafakinrnim blagom na debele in drobno. RaE^dna gostilna == Pri pošti ^ (JJjfjijfif, Tegethefeva eerta 49 priporoča vedno sveže pivo, Izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden. Tovarna za glinske iafeffo i— w Račju ===== izdelnje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat preaUto gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, op«ko sa zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče sa tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Maribora, Cesarska cesta, pri kameaarji & 81a«aHN, F« Pmll s mestna lekarna pri 6. kr. orlu 8tšas*ei30r, Glavni trg štev, ¿5, p sieg mestne hiše. Kapljice za svinje t* Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena X steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše. ! I Glavna zaloga EARTHELNOVEGA apna za poklajo II ^aznt vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča Sofijin trg 1 SVOJI S S^jaftU -i i Narodni dom. RajviSji te »a-silili! 8 ar — snSnlii ?!at«3ie li ep!iS lil rs<«ete9. síJís-íí8íi kris I^o^^s» 11 Manufakturna trgovina RUDOLF H*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter periinega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primemo nizkih cenah. — Postrežba točna in tfrogo solidna t Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni. Z velespoštovanjem Jakob Veziak, krojaški mojster Maribor, Šolska niica. 786 Franc slikar in pítskar v ÍHaríboru, 3 Snpaijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstva v izvrševanje najfinejšega in prostejšega ilikaretva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 Fr sinjo H®rwat cerkveni in sobni slikar, Maribor», Kasinogasse štev. 2 naznaoja, da ee je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, dahovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vRaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od pri pro ste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za sbkanje odrov. 404 Gliimae koti Ptuj, JPo&ta*« ralíoiA ia M .A. I BO M.* M ajKssriiacn^»» bt. IS priporr-í» apožtoTssnias tans^j««^» kotle te aajboSjí» fcrtzftítíM!, psi katerih !wsiži s» dobro bi 5?pežao dsie, t>3r*ie tstmn šm (tari ta«, «lis o «Mirne »o ujeouil «rajj Sp o dn j e š t a j erska ljudska posojilnica v Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski fr$ šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Sclivvarzen Adier). Hranilne vloje se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/s. Obresti se pripiši^jejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/*%i na vknjižbo sploh po 56/0, na vknjižbo in posestvo po 5l/»% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleka Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzem&i praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačaj« denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12 dopoldne in od 2.—5. popoldne.