Zdi. SIBVIIKa. Trst, v torek dne 13. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in DraznikoT, ob 4. ari pop. — Naročnina ma-a : za vse leto 24 K. za poi leta i 2 K. za četrt leta 6 K in za en mesec t K — Naročnino e piačevati nanrej. Na naročbe brez pril.iiene naročnine se upravni&tvo ne ozira. Po tobakaman v Trstu se prodajajo noflamične i.eviike po 6 stot '3 nvČ.1; izven Trsta pa' po 8 at. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč l Oglasi Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Posiana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi -?e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase surejema uprav-niŠtvo v ulici Molin piccolo št. 7r II. nadstr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Urednlitvo ln tiskarna ; ulica Torre Bianca 12. Mestni svet tržaški. (Zvišet k.)*. Dr. Grfgorinu je odgovarjal Bvet. dr. Venetian, ki je menii, da je dr. Gregorin malce megaloman, ako s*.bi prisvaja argumente, radi katerih je vlada prepovedala ustanovitev italijanskih paraielk pri sv. Ivanu. Sicer pa da se je o tej priliki vlada pokazala tako nevedno, da ni napravila mnogo Časti svojemu narekovalcu. Očital je dr.u Gregorinu, da je jagnje in volk ob enem. Ker ravno odstavki iz t ste brošure, katere je bil prečita , da dokazMjejo, kako potrebno je, d 1 se otroci uče v svojem jeziku. Govornik se je pobahal, da nobena občina ne stori tr liko za svo^e kmečko prebivalstvo, kakor stori občina tržaška. Zaključuje svoj govor je menil svetovalec dr. VTenezian nekako tako le : Kako koristne so italijanske šole tudi z\ Slovence, je razvidno tudi iz tega, da nas je dr. Gregorin danes napadal v toli izbrani italijanščini...! Na to pe je oglasil za besedo svetovalec dr. Otokar K y b a f : Nasprotna Istranka trdi in trdil je tudi svet. Venezian, da so italijanske paralelke, ki se jih namerja ustanoviti, namerjene italijanskim otrokom. Da pa v resnici ne gro za šolo, namenjeno italijanskim otrokom, to dokazujejo dejstva. Gospoda se sklicujejo na statistiko. Ali, če ta statistika v resnici odgovarja resničnemu stanju stvarij, kje so potem tisti t<-•cči Italijanov pri sv. Ivanu ? ! Kajti, če res ekzistirajo, morajo biti to neke prečudne vrste Italijani, ker, kakor sem se prepričal jaz ne-s'evilnokrat, ti Italijani govorč doma slovenski jezik, kakor jaz, ter imajo prečudno kaprico, da o vsakih vo-1 tvah glasujejo za slovenske kandidate, o čemer pričajo zadnja leta volitve pete kurije, tretjega kolegija (za državni zbor) in v mestni svet- V nobenem drugem okraju naše okolice ne dobivajo italijanski kandidatje tako malo glasov, kakor ravno pri Sv. Ivanu. O zadnjih volitvah v mestni svet je dobil italijanski kandidat le 50 glasov. In še o on h volileih, ki glasujejo za italijanskega kandidata, je znano, da so slovenske narodnosti. Ti rezultati dokazujejo, da je bilo ljudsko štetje, v kolikor se tiče takozvanega »obče valnega jezika«, le slaba šala in da takopočenjacjene dela čaBti avstrijski vladi, ki je to štetje izdalo kakor uradno statistiko, akoravnoje bilo to štetje izvršeno po dijurnistih, najetih od občine na dnino. PODLISTEK. 28 Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Pripetljaji te noči nam niso vsi popol-n ma znani ; toda vsi so morali biti tako pr presti in tako strašni, kakor vsi domači dogodki, ki so se dogajali doslej. Prihodnjega dne je morala markiza ostati v postelji za več dni. »Kaj se je vendar pripetilo tako nenavadnega, da ves svet govori o tvoji soprogi ?« je vprašal g<_spod de R ncši!jali svoje otroke - prave žrtve — v tako šolo, v kater^ bi otroci ne u meli uči-tel a ; ali takih argumentov bi se ne smela posluževati stranka, katera kar ne more najti dovolj ostrih besed v ožigosanje stari š e v, ko gre za italijanske stariše, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole ! V tem oziru se spominjam na proglas, ki ga je pred kratkim izdala »Lega nazio-nale« in Be sklicujem na govor, ki ga je lani izgovoril objokovani Benussi. Kar je pravično za vas, moralo bi biti pravično tudi za nas. Vidi se torej, da bi nameravane vspo-rednice ne odgovarjale potrebi, marveč da bi bile pravi luksus, kakoršnega si ne more dovoljevati občina, ki so nahaja v takih financije nih razmerah, kakor se nahaja nača ! Glasoval bom torej proti predi jgu. V ostalem vam pravim, kakor je že ome lil moj kolega dr. Gregorin, da bi mi niti ne bilo jako žal, ako bi bil vsprejet vaš rekurz, kajti, ako bo vlada smatrala za potrebno ustanovljenje italijanske šole pri Sv. Ivanu ra kakih 2<> po sili italijansk'h učencev, in to poleg vseh italijanskih po', ki se nahajajo v bližini, morala bo toliko bolj izjaviti, da je potrebna ena slovenska šola za tisoče in tisoče resničnih Slovencev t mesta ! In tako bi mi ne ostajalo drugog*, nego da vam želim dobrega vspeha. Gospodi v večini se je videlo, kako se niso mogli odtezati dokazovalni sili argumentov, ki sta jih navajala dr. Gregorin in dr. Rvbfcf. Ali kdaj ša 60 v našem v mestnem svetu odločevali stvarni argumenti, kadar gre za stvar politične ali narodne naravi ?! V takih slučajih je večina v našem meetnem svetu vojska z železno disciplino, ki najkrotkejše bitje trmasto, in trmaste ženske ne postajajo niko.i krotke ; voaa.h ti otrok, ki se ti dozdeva slab in nespameten, kaže železne volje in demonske duhovitosti. Naveličal sem se zakona«. »Ali pa tvoje žene.« »To bi bilo težavno. Toda ravno sem •e spomnil ; bi-li ti ne hotel iti z menoj gledati pogreba lorda Grenvilla v cerkvi sv. Tomaža Akvinskega ?« »Čudna potrata časa. Ali se ne ve gotovo za vzrok njegove smrti ?« »Njegov sluga trdi, da je lord vso noč prebil na zunanjem pomolu necega okna, da reši čast svoje ljubimke ; in v teh nočeh je preklicano mraz !« »Pri nas drug h, starih izkušencih, bi bila taka udanost vredna velikega priznanja ; toda lord Grenville je mlad in..... Anglež. Ti Angleži se hočejo vedno odlikovati po nečem posebnem.« »Ha! te poteze junaštva so odvisne od ženske, ki jih navdušujejo«, je odgovoril go-1 spod d' Aiglemont, »in radi moje ta ubogi Artur gotovo ni umrl.« II. Nepoznana trpljenja. Med rečico Loing in reko Seino se razprostira širna ravan, katero obdajejo fon- s pravim smrtnim zatajevanjem glasuje kakor en mož tudi za vsako krivico! In tudi to pot eo vsi glasovali za predlog šolskega odseka. Izvršivši to delo, ki jim ne služi v posebno čast, so izvršili volitve v kuratorij visoke trgovinske šole iz ustanove Revoltella. N* to so dovolili kredit za napravo vodnjaka-iztoka vodovoda »Aurisina» v bližini tovarne za vrvi Olivetti tfc Camuzzi v Skednju na poti do stare zaloge smodnika. Brez debate so vsprejeli spremembo pravil občinskega zavoda za hiše z malimi stanovanji v tem zmislu, da dobi zavod vefo elasticiteto primerno določilom zakona o zdravih in cenenih stanovanjih za delavce. Podpornemu društvu za uboge dijake na italijanskem gimnaziju v Pazinu je mestni svet z vsemi preti glasim slovenskih zastopnikov dovolil podporo 1000 K. Glasovanje slovenskih zastopnikov je opravičil svet. dr. G. Gregorin rekši, da ravno iz razlogov, navedenih od poročevalca (ki je naglašal italijanski značaj pazinskega gimnazija in potrebo, da se podpira tamošnje italijanstvo), in iz razlogov, navedenih lansko leto ob enaki priliki, morajo okoličanski zastopniki glasovati proti podeljeaju predlagane podpore. Slednjič so odobrili bre* razprave računski zaključek korekcijskega zavoda za dečke, za leto 1902, ki bilancira s skupnimi dohodki K 59.273 61 in jednakimi skupnimi izdatki. Javni je sledila zaupna seja. Poiitičai pregled. V Trstu, 13. oktobra 1903. Iz deželnih zborov. Javili smo že, da se je v sobotni seji deželnega zbora kranjskega čitala interpelacija katoli-ško-naredne stranke o vBeučilisčnem vprašanju. Interpelacija obsega 400 strani. Ker so v zadnji seji preČitali še le kacih 80 strani, bo to čitanje zahtevalo bržkone še najmanje dve seji. Prihodnja seja bo jutri. Svoje mnenje o škod'jivoati obatrukcije v deželnem zboru kranjskem tudi za moralno pozicijo skupnosti slovenskega naroda smo povedali že včeraj na kratko in je ponavljamo danes : to bo žalostna stran v zgodovini sodobnega političnega življenja našegn naroda. V deželnem zboru tirolskem vlada sedfj premirje med nemškimi in italijanskimi poslanci in je vsaj začasno izgnan iz te zl)3r-nice strah obstrukcije. Ali to je le premirje. Spor se pojavi gotovo zopet v nedolgem času, ker med njimi z;ja globok načele n propad, kakor med Nemci in nami ! To je tenbloski gozdovi in mesta Moret, Nemours in Montereau. Ta pusti kraj nudi očesu le redkokedaj kak grič. Tuintam se dobe sredi mej polji gozdovi, služeči divjačini v pribežališče ; povsod pa je videti one brezkončne sive ali rumenkaste črte, lastne Sologni, Beanci in Berriju. Sredi te ravnine mej Mo retom in Montereauem vidi potnik star grad Saint Lange, čegar pristopu ne manjka niti veličastva niti krasote. Tu se nahajajo velikanski drevoredi, jarki, dolgi oklopni zidovi, širni vrtovi in velika gospodarska poslopja, zidana najbrže v korist davkarski upravi, ali velikim najemnikom teh dovoljenih oderustev, vsled katerih se današnje dni tope velikanska premoženja pSemenitašev pod udarci državljanskega zakonodajstva. Če je umetnik ali kakov sanjač po naključju zašel na globoke kolovozne poti, ki zapirajo pristop v ta kraj, se vprašuje, katera volja neki je bila vrgla ta poetični grad v to zapuščeno krajino, v to krednato, marmornato in peščeno puščavo, kjer prenehuje veselost, kjer nastaja neizogibna otožnost, kjer utrujajo dušo brez presledka tihotna samoČa, jednolično obzorje, negativne, toda bolestim, ki ne zahtevajo tolažbe, prijetne krasote. Neka mlada dama, sloveča v Parizu po i propad med dvema idejama: med idejo nemškega nadvladja in idejo pravice do samoioločenja vsacega naroda. — Narodni princip je, ki brani, da bi tirolski Italijani mogli skleniti trajen mir s sedanjimi voditelji nemštva v Avstriji ! V včerajšnji seji je zbornica izrazila so-žalje na smrti knezoškcli Valussija v Tri-dentu. Namestnik pa je odgovarjal na interpelacijo italijanskih poslancev radi nekega dogodka na vpisovanju ital:janshih dijakov na vseučilišču v Inomostu. P03I. Schopfer in tovariši so uložili nujen predlog, ki meri na to, da se v novi trgovinski pogodbi z Italijo ne obnovi glasovita klavzula o carini na italijanska vina. — Predlog je bil v sprejet soglasno. Dogodki na Hrvatskem. Siavnost odkritja Starčevićevega spomenika, ki je bila v nedeljo na pokopališču v Šestinah pri Zagrebu, se je izršila sijajno. »Hrvatsko pravo« pravi, da je bilo do 30.000 ljudi prisotnih. V interesu stvari bi bilo, ako ne bi »Hrv. Pravo« reklamiralo kar vseh teh t'sjčiv za ožje svoje pristaše. To bi bilo gotovo v interesu stvnri, kateri je služil pokojni Ante Starčev:«. »Hrvotsko Pravo« naj ne pozabi, da ravno za take prilike velja pregovor, kdor preveč objemlje, malo objame. Z večim zadoščenjem pozdravljamo shod zaupnikov bivše čiste stranke prava, katera se je pridružila — »hrvatski stranki prav a«. Vendar sa tudi danes, po tem formalnem sklepu za združenje, ne moremo povsem otresti skepticizma, kateremu smo dali izraza včeraj. Bojimo se, da ukljub dogodku minole nedelje, ki je velerazvese-ljiv sam na sebi, »čisti« ostanejo istotuko »čisti«, kakor doslej, ko so bili v svoji posebni organizaciji. V tem skepticizmu nas podkreplja dogodek, ki ga opisuje danes došli »Obzor« in ki se je dogodil na komersu po shodu zaupnikov. Na tem komersu so »Čistic ostro napadali »Obzoraše« in »realiste« in so s;»loh zahtevali, da se realiste vrže (zapodi) iz hrvatske stranke pra^a, i n ako se to ne zgodi, da se zopet osnuje »eiatac stranka! Govorilo se je, da bo v »brv. stranki prava« pošteni in nepošteni ljudje, pametni in opice itd. Po takih pojavih je opravičena naša bojazen, da je ta dosežena sloga Bamo provi-zorična, kakor je bila od dne 29. januvarja do sedaj. Nezdravo razmerje se je pokazalo posebno na volitvah v Zlataru. Narod zahteva slogo, pa so Be moral: tudi »čisti« pokoriti svoji graciji, obrazu in duhovitosti in čije družabno stališče in premoženje sta soglašala z njeno glasovitostjo, se je bila v veliko začudenje majhne vasice, oddaljene približno en kilometer od Saint-Lange, nastanila ondi proti koncu leta 1820. Izza davnih dnij že niEO bili videli kmetje in najemniki nikdar grajske gospode. Čeprav precej rodovitna, je bila grajska zemlja izročena v oskrbo oskrbnika in varstvu nekolikih starih služabnikov. Prihod gospe markize je provzročil tudi v vsem okraju neko razburjenost. Na koncu vasi je bilo na dvorišču slabe krčme, ležeče na prostoru, kjer se križatih cesti od Ne-mourja in Moreta, zbranih nekaj oseb, da bi videle mimo drdrati počasi vozečo kalešo, ker markiza je bila prišla iz Pariza z lastnimi konji. Na sprednjem sedežu je držala hišina majhno, prej zamišljeno nego živahno deklico. V ozadju voza pa je ležala mati, kakor umiraječa, katero so poslali zdravniki na deželo. Pobito obličje te mlade, nežne dame je kaj malo zadovoljilo vaške politike, v katerih je bil njen prihod v Saint-Lange vzbudil upanje na kak prevrat v njihovi srenji. Res je bilo tej trpeči dami vsako izražanje čustev oči vidno antipatično. (Pride še.) tema klicu — sedaj ! Po klic:h na komerau »Ven z realisti iz stranke!« — ss človeku usiljuje bojazen, da bodo »cisti« iskali pre t veze, da se zopet se pari raj o. Naša rodoljubna želja je, da bi nas dogodki poučili, da amo bili neopravičeno črnogledi. V naj več:j tolažbo bi nam bilo, ako bi se vai opozicijonalni elementi na Hrvatskem trajno sjedinili v močno falango v borbi proti z'ateinu in proti t'Sti atmosferi politične nemorale, ki vlada na Hrvatskem. Za eedaj pa ne morem 3 drugače, neg) neprijatelji svobode, nego je car Nikolaj — ne da bi se bile uprizarjale kake demonstracije ! ! Tržaške vesti. Pojasnilo na vprašanja. Od par strani nam je prišlo vprašanje, kateri da so bili razlogi, ki so bili odločilni za naše zastopnike v mestnem svetu, da so tudi oni glasovali za predlog, ticoČi se mirovine udovi pokojnega Benuasija. Vsled teb vprašanj smo se obrnili do da »ta;amo skeptiki. Jako skeptično pišeta gospoda mestnega svetovalca dr.a Otokarja tudi »Obzor« in reški »Novi list«. i Rvbara s prošnjo za pojasnilo. Goapod dr. Istega dne je bil v Zagrebu tudi shod %ba'f nam je pojasnil : novinarjev, ki nam je prinesel vesel dcgodek. Mi borimo proti živim. Borbo proti Našli eo se enkrat sknpej hrvatfki in srbski mrtvim prepuščamo židovsko-laški stranki, novinarji, To bedi začetek skupnemu de'u, Ali naj bi ae bili mi nasproti rečenomu pred-katerega iz srca žel nr . Ugoden cmen za logu vedl1 tako sramotno, kakor se je vedla društvo nov aarjev, ki se snuje, je bilo tudi dejstvo. Ha se shoda minole nedelje udeležili tudi socijalni demokrat je. Kriza na Ogrskem. Včeraj je cesar vspre^el trojico ogrskih politikov, grofa Tiezo, gr< t'i Andrassvja in Desiderja Perczela. Toda odioitve tudi včeraj šoj i dan ni prinesel ni-kake, marveč se pričakuje, da bodo zaslišani še drug možje. Po okolnosti p-t, da so av-dijencije omenjenih treh politikov trajale razmerno jako dolgo, je dovoljen zaključek, laška stranka povodom smrti škofa Sterka ? ! S svojim nastopom smo hoteli ravno pokazati, v če m- s e razlikuje naša mlada kultura od njihove takozvane 2000 -letne kulture! Smrtna kosa. Danes ob 2. uri popo* ludne je umrl v tržaški bolnišnici gospod Andrej Č okel j, glavar mnogoštevilne skozi in skozi narodne rodbine in gostilničar društvtne krčme v Rojanu. — V bolnišnici zdravje meščanov, morajo odpadati vsi oziri, pred vsem pa oni na — etiketo. Tudi interpelant dr. Mazorana ni mogel oporekati, da je namestništvo postopalo povsem korektno, ko je pozvalo v Trst organe rečenega zavoda, ker je Primorje podrejeno graškemu zavodu za preiskovanje živil. Samo je menil interpelant, da so rečeni organi brez-taktno postopali, da eo [prezirali domači analitični urad in da so s tem nekako žalili avtonomijo našega mesta. Vse prav. Tudi mi smo za najširšo občinsko avtonomijo. Tudi mi smo za to, da bi bil vsakdo siljen spoštovati naše lokalne oblasti. Ali za to spoštovanje morajo te oblasti v prvi vrsti same skrbeti s tem, da vsikdar in v polni meri vrše svojo dolžnost ! Če pa je ne vrše one, je morajo vršiti — drugi. Slarnemu c. k. uradu za odmerjanje pristojbin t Trstu ! — Slavnemu c k. finančnemu ravnateljstvu v Trstu C. k. urad za odmerjanje pristojbin v Trstu odmeril je bil podpisanemu v minolem letu pod št. 962 1. 1902 neko pristojbino, proti kateremu odmerjenju je bil podpisani uložil utok. Po nalogu c. kr. davčnega urada v t kih slučajih prav rada zatekala po tolažbo k javni sili. Tudi predsinoči se je Fortunat precej razgrel na »njo« ter jej poleg drugih groženj razodel svojo pobožno željoj ki Be je glasila: »Dokler ne bom videl, date prine*<5 domov štirje možje na ramenih, moje srce ne bo zadovoljno!« — Te besede so »njo« tako pretresle in užalile, da je letela iz hiše vsa zbegana in je prvega stražarja, ki ga je dobila na ulici Michelangelo, naprosila, Daj spravi njenega moža pod ključ. Nje želja se je kmalu spolnila. Ko je drugo jutro ubogi Fortunat izjavil na -pričo svoje žene, da ni mislil prav nič hudega, ko je izgovoril gornje besede, in ker mu je žena »odpustila«, eo Fortuoata izpustili iz kletke. — Burja bo ! Kat. Babid in Mar. Zanetti sti se kaj dobro spoprijeli. Medsebojnega procesa pa nista mogli dovršiti brez »štur-manja«. Za jezičkom sLa začeli rabiti nohte in Bte si praskali prav Zimenitno«. Km* lupa je zgrabila Babic svojo nasprotnico za lase ter jih jej je zrula kar celo pest, ca kar je hitela Zanetti k »Igei« — Babic pa na zdravniško postajo I Slednja je zatežena. — Čevljar Ivan Emiliani se ga je pred- da c -ar polag* vel.ko važnost ravno v mne- Je bil sicer Bamo dva dni, ali bolehal je že kanje ten mož tn sklepa se tudi že, da utegne kih eedem mesecev- Spoštovani rodbini naše past: c.:ii>Č;tev v zmislu struje, katere za- scžalje. stopa ta trojica v sedaj razpadajoči libe- Krvni davek. Včeraj in tudi še danes raini e-t-ank;. Ti možje so odločno za ohra- prihajajo v naše mesto večje in manje družbe tev duvalizma kakor je bil dogovorjen leta mladeničev, kateri odhajajo dajati krvni 1*67. in so torej za narodne zahteve Madja- davek svoji državi. Med to mladino je rov v toliki meri, kolikor jih je možno izvajati najmanje 90 odstotkov sinov našega naroda, iz d govora od leta 1867. Kar se tiče osebe, Sinov naroda, ki z največjo točnostjo Pazinu od dne 27. septembra 1902 št. 4220 sinoČnjim navlekel prav po starem. Prišedši uložil je podpisani utok na c. k. uradu za na stanovanje, zašel je v gosto in nerazum-odmerjanje pristojbin v Trstu. Ta urad pa ; ljivo besedovanje in kreg s svojo ljubico mu je vrnil utok dne 28. aprila št. 6013 1. Maričko, čemur so začele slediti precej krepke 1903 z opazko, naj ga predloži c. zaušnice, ki jih je »veseli« Ivan spuščal na k. finančnemu ravnateljstvu v žalostno Maričko. Upi rje ljubice je privabilo Trstu! za tako zabavo dva stražarja, ki 3ta razbur- Tako je storil podpisani dne 15. majVjenega Ivana odvela na bližnji inšpektorat, 1903. Z d nem 16. maja št. 18074/VII kjer se mil je skadilo. Za nameček je dobil pa mu je to finančno ravn atelj-. Ivsn druSi dan 48 ur — zaPor*- stvo vrnilo utok z opazko, naj Po sili v zapor! Predminolo noč je ki naj bi prevzela sestavo nove vlade, se su Sejo *edaj ugibanja okolo oseb gn fjv An-dre^svja in Tiaze. Pa tudi oseba finančnega ministra Lukac-sa stopa zopet v ospredje. Med sredstvi, s katerimi naj bi prihodnja vlada pritisnila k tlom obstiukcijo, prihaja sedaj češce v razgovor razpuŠčenje zbornce. Soliti pa je, da se krona ne odloči tako lahko za to skrajno sredstvo. Kajti ri-z ko je velik. Kaj pa, če bi ne pomogei ves vlaini ptitisk, kaj ko bi izišla ol>etrukc)ja kakor zmagovalka iz volitev ? Kaj pet^m ? Zo[ et razpuščati zbornico ? ! Kolikokrati ? r t ■ i j • ■» j t- • i - i_ - voljevanja našim narodnim političnim in kul- ln -te bi siednj c odresli vsi poskusi, kaj po- J J 1 * f a c ♦ ♦ i » turelnim potrebam, malone — brezpravni ! tem T : A s *o moza stjo treba računati, r ' t j t- t j I>an odhajanja naše mladine na plačevanje kajti iiict je, tla je madjarska javnost, dane* J J r . i . . , krvnega davka ie blizu za vseh dan žalosti. » ) - >_rr ,mr, ' ver-ni %r nI tatrn L-r» tuli >rn tO J vrsi vse svoje dolžnosti, a nima za vse to nika-kih pravic ! Cvet slovenskih mladeničev zapušča sedaj svoja domovja in drage svojce ter odhaja tjakaj, kamor ga kličejo dolžnosti, ki mu jih naklada ista država, v kateri — ne uživa svojih pravic. Žalostne razmere v našem Primorju nam pripovedujejo vsaki dan in za vsakim oglom, kaj upravitelji v tej državi dajejo našemu narodu v odškodnino za vse to vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti ! Piačilo za vse to je, da smo mi »d;bri Slovani«, v kolikor ee dostaje zado- pošlje istega uradu za odmer- bil šel — potem, ko je bil že poln vinskih janje pristojbin v Trstu, i odpi- duhov — v kavarno »Alle Nazioni«. Zval sani je storil tudi to, kakor mu je bilo vele- je natakarja in si naročil kar dve črni kavi. vano. Urad za odmerjanje pristojbin pa mu Mesto pa, da bi se bil iztreznil, kakor je je dne 7. avgusta 1903 Št. 15038 vrnil utok sicer navadno, kadar je človek izpil Črne z opazko, naj pošlje Istega c. k. finančnemu kave — je pa začel upiti in razsajati. Pc-ravnateljstvu V Trstu zvan, naj plača in odide, je ta vinski bratec Tako je torej podpisani dne 1. septem- pogmbil natakarja za prsi! Pozvani redarje bra 1903 zopet uložil svoj rekurz na finančno I bil tudi v nevarnosti, da mu ta »S,»ti« junak ravnateljstvo v Trstu, a to mu ga je dne 5. septembra št. 31150 (2 VII) zopet vrnilo z opazko, da stvar spada uradu za odmerjanje pristojbin v Trstu. strese dušo, kajti pograbil je tudi tega za prsi. Konec komedije pa je bil ta, da je pisar Luigi P. končal svojo ulogo junaško v — zaporu l Podpisani je - da-si se mu je vsa stvar Za Tinsk° posknšnjo, ki bo prihodnjo ž> gabila — še enkrat odposlal svoj utok nedelJ° Pri sv- Ivanu na korjSfc nase šolske uradu za odmerjanje davkov v Tr.tu ter je družbe' ^prešene «> *aše rodoljubne gospe zajedno zaprosil to oblast, da mu v slučaju, za kako dobro buteljko. Posebno pa prosimo gospe na Prošeku, kjer imajo imenitnega »penečega«, pa na Opeinah, v Bazovici, sv. ^romni večini v obstrukcijskem taboru ! Jako verjetno je torej, da bodr> na Dana i še mnogo razmišljali, predno S3 odločajo za to sredstvo in da S3 bodo še mnogo posvetovali, bi li ne mogli najti kakov izhod iz zagaie. To pa je težk >. Preveč sj se an-ga^evali dunajski krogi, da bi mogli transi-girati do opozicije, ne da bi trpel njihov ugit i pred Madjari in — povsod drugje. Obisk italijanskega kralja na Da- To je povsem umljivo. Ne moremo torej umeti, zakaj se jej tega dne krati tisto malo — da rečemo naravnost — omame, ki jo nahaja v svoji pesmi. Nikdo ne oporeka temu, ako oblasti skrbe za mir n red. Ali ob takih izvenrednih prilikah naj bi bili oblastniki tudi nekoliko psihologi in naj bi umevali dušo mladega človeka in naj bi, modro upoštevaje čutstvovanje, zatiskali eno oko. Radi tega ne umre nikdo in svet se da ni kompetentna, izvoli povedati to! Urad za odmerjanje pristojbin je sedaj V tretje •i i • • j „ ni Križu in drugje. Po?lati je v >Siov. čitalnico«, vrnil rekurz, in sicer dne JI. septembra et. ^ J 1820S, z isto opazko, da se je imel utok naju. L at ,Die Zeit« debatira z nast>pno tudi ne poderej sko laška gogpoda za en vestjo, ki gol ovo vzbudi senzacijo, sko se iz- kn|tki dau poelugajo 8l0veneko petje onih, kaže re.n čao. Javija namreč, ds so odstra- ki _ 0(ihaj^0 plačevat krvni davek ! — O njene v*e težave, ki so za življenja L.va >civilizaciji< naj Be Dam tu ne govori, kajti XIII. b: .e na potu obisku italijanskega kralja ob fili5nih prillkah prepevajo O tem p%, kdaj " '* na lJun;ju se uvrei ta "bfk, da m do t^a hipa v dip'otnatićnih krog h še nikacih oficijelnih obvestil. Pač pa da trdijo zasebne ve-jti, došle nekemu dunajskemu diplomatu, da na italijanskem dvoru prevladuje namera, da bi se ta obisk izvršil sirom vsega sveta ! Zsti naj bi ne branili tudi naši mladini, da si zapoje za — odhodnico ! »Slovansko pevsko društvo« opozarja gg. pevce, da Eocojšnja pevska vaja ne bo, ; kakor navadno, v >Slov. Čitalnici«, ampak v »De'avskem podpornem društvu« (ul. iMolin v es;krajšem času in da je tozadevno vpra- p;ccolo). Qb enem 8e ntzianj8, da prihodnja vaja za mešani zbor ne bo v petek v »Ci- šanje že o:šo na dunajski dvor. Vendar pa da je dvom ti, da bi se obisk izvršil v tem letu. Ker z ene strani se noče, da iti cesar Fran Josip v trdi zimi vračal obisk, z druge straiii pa se zopet noče, da bi poteklo predolgo ČJi=a od obiska na Dunaju do obiska v Kinu. Potovanje ruskega carja v Rim a talnic «, ampak v četrtek istotam. To pa radi občnega zbora »Čitalnice«. K Interpelaciji svetovalca dra. Mazorana. V zadoji seji mestnega gveta je bila ulo- ! žena interpelacija, zakaj da sta prišla iz (irad^a v Trst dva člena tamošnjega • pre- , skuševaldča itd. Mi smo na tem mestu, že predložiti c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Trstu ! V ostalem pa se je povedalo podpisanemu, da bi bilo sedaj prekasno za ulo-ženje rekurza in da bi se ta moral odbiti radi tega !! Podpisani je sedaj na čudu. Sedaj ne ve, kdo bi mu sploh mogel razrešiti ta gor-diški vozel. Kadi tega prosi najuijudaeje gori imenovana urada, da mu blagovolita povedati, kam prav za prav treba uložiti ta nesrečni utok ? ! Kastav, dne 11. oktobra 1903 Josip Gortan, duhovni pomočnik v Kastvu. Nekaj o gledališčih. Pišejo nam: V Tratu imamo 4 gledališča, v katera zahaja — poleg odličnejših krogov — tudi tržaška »mularija«. Osobito pa so »Filodrammfttico«, »Fenice« in »Politeama Ros=etti« prava shajališča te neznosljive druhali. Ze večkrat sem mislil napisati par vrstic in pozvati naše vrle in civilizirane sosede, uaj ukrenejo Kaj, da bi se enkrat prenehalo tisto divjaško razgrajanje na sleherni predstavi v omenjenih gledališčih! Človek mora postati nervozen o takem razsajanju in čisto nič ne zamerjamo dirigentu orkestra »Otelio«, ako postaja tudi on že v open skrajno nervozen je - iioieno na nedoločen čas», a nekateri opetovano nastopili proti raznim nerednostim, listi >ravij > ce\6, da je sploh odpovedano, n katere s« tukajšnji mastni zdravstveni ker a: an^ita viada ne more dati garancij, urad briga toliko, kolikor za lanjski sneg! — da se ne bi pripetile kake dem nnracije, s Opijali mo razne sleparije, ki se gode o katerimi bi bila žaljena car in ruski narod, prodaji mleka, masla, žganja, pokvarjenega Parižki »Le Figaroc pravi, da je carjev sjra jn raznih vrst mesa. Pozivali smo mestne obisk v K;mu nemožen, dokler bodo socijalisti tako sovražno nastopali. Knez Dolgcruki, prvi pobočnik carjev, je baje izročil ital janskemu kralja carjevo pismo, v katerem isti sporoča odložitev obiska. Kakor-koli eoc jalisti zavijajo »tvar, ali vedno j h bomo mogli apostrofirati: koliko krati že so bili v Kimu vladarji, ki bo po svojem osebnem čutstvovanju gotovo huji organe, ki bi imeli nalogo skrbeti za zlravje meščanom, naj storijo svojo dolžnost; toda naš in drugih tukajšnjih novin glas je bil vedno le glas upijočega v puščavi ! Cesar ni naš mestni »zdravstveni« urad napravil v teku mnogih let, napravila sti grašsa izvedenca — v par dneh ! Se ve, da ni to v čast tukajšnjim zdravstvenim organom, ali — tu ni čast na prvem mestu ! Mi vsaj menimo, da, kjer gre za V nedeljo zvečer je ta druhal v gledališču »Fenice« delala tak kraval, da je vse, kar je bilo bolj pametnega, postajalo razburjeno do skrajnost'. Ni ga bilo miru niti v najvažnej h momentih in namesto da bi človek užival in se naslajal na lepoti glasbe, se mora jeziti nad podivjano mularijo. Mi poživljamo gospode italijanske novinarje, naj oni, ki imajo vpliv na stariše te zgage, spregovorijo resno besedo v tem pogledu, drugače so odveč vse gledališčne predstave, ker glavne in postranske vloge igra — slavna mularija! Mala tržaška kronika. Fortunat Oli-via je prišel marsikedaj v navskrižje s svojo boljšo polovico, in njegova žana se je v ta- Vsak dar bo objavljen. !\a sestanek slov. trgovcev, ki bo nccoj oh 9. uri v »Slovanski čitalnici« v ul. S. Francesco št. 2, I. nadstr., vabi uljudno se enkrat odbor »Trg. izobraževalnega društva c. Predmet pogovoru : ustanovitev večernji tečajev za trg. vajence. »Dramatično društvo« uprizjri dne 1. novembra običajno žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Novo vino. — Od prihodnje nedelje naprej bo dovoljeno točiti novo vino po gostilnah v mestu in okolici. Opozarjamo cenjene čitatelje našega lista, da je otvoril naš rojak gosp. Dragotia Vekjet na Korzu tik bivšega zelenega hriba svojo prodaialnico tč zlatimi predmeti ter ga toplo priporočamo, ker je on edini slovenski zlatar v Trstu. — Več je razvidno iz oglasa. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob T. zjutraj 13:7, ob ž?, uri popoludne 1S.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.5 — Danes plima ob 5.30 predp. in ob —.15 pop.; oseka ob 5.48 predpoludne in ob 10.2 popoiudna. Vesti h ostate Primorska X V Opatiji je bilo skupno šievilo gostov od 1. septembra 1903 pa do vštetega 7. oktobra 3404 ose o. — Od 1. oktobra pa do vštetega 7. oktobra je prirastlo 504 oseb. Dne 7. oktobra je bito navzočih 1271 oseb. X Pevsko in bralno društvo »Slovenec« v Borštu namerja prirediti svojo veselico dne 18. oktobra. V Blučaju slabega vremena bi se veselica odnesla na naslednjo nedeljo, to je, na dan 25. oktobra t. 1. 1903. Društva, k; bi želela sodelovat, na tej veselici, naj prijavijo to nemudoma, da bo možno sestaviti program. Točila se bo po vseh krčmah izborna »bržanka«, to je znano domače vino. Sploh bo Čim najbolje preskrbljeno za postrežbo. (Priobčenje te notica se je zakaenila za par dni. Ali na tem je največ kriv goapoi dopisnik, ker ni bil naslovil pisma naravnost na uredništvo. Sploh moramo opozoriti gg. dopisnike in vse slavno občinstvo, naj izvoli, kadar naslovlja svoja pisma, razlikovati med uredništvom našega lista, med upravaištvom istega in vodstvom tiskarne. Tako bo samo najbolje zavarovano proti vsakemu zakašnenju. Op. uredništva.) X Žalostna smrt. 53-letni Ivan Silič iz Bukovice je padel z 4 metre visocega odra ter ostal mrtev na licu mesta. X Javni ples priredijo v nedeljo dne 18. oktobra čevljarski pomočniki v Sežani v prostorih krčme g. Pollev a. Začetek plesa ob 3. uri popoludne. Uđtopnina 1 krono za osebo X Kazpis štipendija. Uprava jubi-larnega štipendijskega zaklada Frana losi pa I. v Buzetu razpisuje štipendij letnih 2<>U K, ki se izplačuje v dveh 6-mesečnih obrokih, in sicer prvi, računaje od 4. ofctobra t. 1., drugi od 1. aprila prihodnjega leta. Štipendij se izplačuje anticipan io. Pravico do uživanja tega štipendija imajo Biromašnji a marljivi di jaki iz te občine, ki pohajajo srednje šole. Štipendijo uživa dotičnik tudi med službovanjem kakor enoletni dobrovoljec. Prošnje je dopoalati rečeni upravi do dne 20. novembra. Priložiti je spričevalo o siromaštvu, dobrem vedeniu in š »Iskem napredku v mi-nolem t čaju. Prosiiec mora tudi navesti, če vživa kakov drug štipendij. Vesti iz Kranjske. * Škofovi zavodi v St. Vidu za Ljub-ljabo ee otvorijo ieta 1904. — Tako porcča »Slovenec«. * Prem«4mba poštnega imena. Pošta Pre-atranek, kolodvor, se zanaprej imenuje »Slavina«, — Cerkveniak v Slovenskih Goricah se sedaj *ove »Sv. Anton v Slovenskih Goricah«, — Postranje v Dalmaciji dobilo je ime »Protožac«. Vrhniška pivovarna v konkurzu. Kiohlichova pivovarna ca Vrhniki je prišla v konkurz. Ždostno je, da se d mača, na Kranj-kem zvarjena piva morajo bolj in bolj umikati tuj m iedeikoin, ki so če9to slabši nego domači. In oba sodisčna zdravnika, ki nista znala razločevati človeških od prašičjih kosti, sta-li bila ta dva tudi Slovenca ? ! Ne, to so bili sami možje, ki so z vsem Bvojim srcem v nemškem taboru in ki poznajo slovenski jezik v tako nezadostni meri, da je bilo možno, da je prišlo do obtožbe, razprave in obsodbe radi zločina, ki se ni dogodil ! Naj se le zvijajo; afera Bratuša nam je pokazala vendar, kako stoje ob grozečem propadu najviši interesi slovenskega ljudstva in pravosodja radi tistega nesrečnega ponemčevalnega zistema na vseh koncih in krajih ! Vesti iz Štajerske. — Dvajsetletnica časti Mnolos>boto je miaolo dvajset let. odkar je (dne 10. oktobra 1883' gospod Janez Zdoišek, bivši nsducite'j pri Novicerkvi, bil ondi slovesno odhtcovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Odiikovanee biva sedaj v Celji. Se mn< ga U ta ! — !Se o aferi Kratusa. Nezgoda, ki je s to affro zadeli kazensko pravosodje na južnem Š:ajarskem, je spravila nemško časopisje v vidno zadrego. V živo je zadet tisti nes-*čai zsiem zas. šavanja slovenskih strank — bilo obtožencev, bilo prič — v jeziku, katerega nimajo te stranke v svoji oblasti. To je » sti zistem. ki hoče, da bod' sodna dvorana v prvi vrsti raznarodovalka Slovencev ic sred-tvo za narodno-politične namene, ne pa zatočišče večne, jasne in za vseh enake pravice! Po tf;ri Bratuša na okrožnem sodišču v Maribora je ta nesrečni zistem zadobil silen udarec, kajti — da ni posegla vmes cesar jeva mi ost — bi se bilo dogodilo grozno justično umorstvo, usmrt li bi bili človeka radi zločina, katerega isti ni izvršil ! Z udarcem, ki ga je dobil germanizato rični zistem. je zadeta v živo vsa nemšsa etiauca na spodnjem Štajarskem. Z grozo mote videti sedsj naš narod na Siajarskem, v kake nevarnosti ga spravlja ta zistem ! A to ne le v nscijonalnem pogledu, ampak in Š8 posebno v tist h življenskih interesih, katere nam varuje ravno sodna dvorana. Po takih tfirah \ rhaja v skrajno nevarnost vsa podetava pravosodja, čegar veljava sloni ravno na zaupanju od strani ljudstva ! Iz afere Bratuša izhaja eklatantno, do kakih ugodnih posledic za pravosodje prihajamo po zistemu, proti kateremu se moramo Slovenci boriti za vsako mrvo svoje pravice! V svoji neznanski zadregi si nemški listi ne vedo pomagati drugače, nego da kriče, da so na porotni razpravi proti Bra-tuši poslovali sami pristni Slovenci kakor s< dniki. Na to nemško zvijanje vprašuje »Sudsteierische Pre«s2« : So li bili Slovenci tudi sodniki, ki eo vodili preiskavo ? ! — Je-li bil Slovenec državni pravdnik, ki je dvignil obtcžl>o proti Bratuši radi umorstva in ju zastopal z vsem svojim prepričanjem ? ! Vesti iz Koroške. -b Borba na Koroškem. Že dolgo nismo takim zadovoljstvom pomočili peresa v črniH kakor smo to pot. Naši čitatelji vedo, kako energično je jel odvetaik dr. Brejc nastopati na celovškem sod šču za pravico našega jezika : to je znano našim čitateljem. Mož s: je stekel priznanje vseh Slovencev, brez razlike političnega mišljenja. In da je dr. Brejc ubral pravo pot, o tem priča najbolje huronBki krik nasprotnikov. Celd deželni zbor hočejo ti kri-vičniki staviti v kontribucijo proti energičnemu nastopanju dra. Brejca. Uložili so predlog, da naj zbornica izreče svoje ogorčenje na tem, ker da se hoče na koroških sodiščih odpraviti »udomačene običaje« in s tem da je v nevarnosti »mir v deželi«. Tako govor« ti koroški gospodje, kakor da so v našem Trstu hodili v šolo. V imenu »starih običajev«- naj bi nadaljevala stara krivica in v imenu »miru v deželi« naj bi Blovenski živelj legal polagoma a gotovo — v grob ! ! Tako zahtevajo v Trstu in tako zahtevajo na Koroškem ! ! Pa kaj govorimo to, saj to so same žalostne stvari, o kater.h govorimo tu ! A gori v uvodu pa smo rekli, da že dolgo nismo prijeli peresa v roko s takim zadovoljstvom kakor Bedaj, ko pišemo to. Vender je tako, ker besnenje nasprotnikov je imelo to dobro posledico, da se pripravlja skupna akcija — od slovenske strani v obrambo srot korc škili Slovencev, Klub naših naprednih poslancev v državnem zboru in »Slovanska zveza« sta uložila proteste na ministerstvu. Danes pa do-znajemo iz »Slovenskega Naroda«, da je dr. Šusteršič doposlal dru. Tavčarju pismo s povabilom, da bi se radi Koroške uvela skupna akcija. Posledica temu je bila. da so že minoli petek poslanci obeh slovenskih strank sel i k isti mizi na posvetovanje za zasno vanje skupne akcije! Zabeleženja so vredne besede, ki jih je o tej priliki izrekel dr. Susteršič. Povdarjal je namreč z vao odločnostjo, »da je le potom skupne akcije mogoče, ubraniti koroške Slovence in da mora skupna akcija zaradi diferenc, ki sicer obstoje med narodnonapredno in med kleri-i kalno stranko, napraviti prav poseben utis na merodajnem me^tu«. In to je resnično ! Zakaj, če se dve stranki, med katerima ob-| fetoje tako ostra nasprotja in ki vodita tako i neizprosen boj, vzlic vsemu temu, kar ju loči, vendar združita na skupno delo, potem mora biti nagib jake resen. Nasprotje med strankama povišuje storjeni korak, strankarske diference dajejo skupni akcji poseben pomen, strankarstvo v tacih tlučajih ni škodljivo nego koristno«. A »Slov. Narod« pridodaje : »Skupna akcija Be je takoj zičela in dr. Ferjančičindr. Susteršič sta se skupaj peljala na Dunaj, da skupno kakor delegata obeh slovenskih strank stcrita primerne korake. Upamo, da ta skupna akcija rodi zaže-ljeni vspeh. Zi nas je na vsak način v tej a-ciji neko zadoščenje, ker smo vedno zagovarjali stališče, da je solidarno in skupno delo v narodnch rečeii mogoče. Zaradi tega se narodno-napredna stranka tudi ni čisto niČ obotavljala, odzvati se povabilu klerikalne stranke, nego je pozabila vse, kar bi moglo ovirati to bkupno akcijo, ker je strankarske interese vedno podrejati skupnim interesom vsega slovenskega naroda.« Zaključuj ć svoj članek ponavlja »Slovenski Narod«, da je strankarske interese vedno podrejati skupnim interesom skupnega slov. naroda! Ali nimamo povoda za zadoščenje ? Nemškemu furorju se utegne zgoditi tu kakor proroku Bileamu, ki je šel, da bi proklinjat, a je v resnici le blagoslovljal ! Primerneje se Slovenci niso mogli odzvati na nemško akcijo, nego z zložno akcijo od naše strani. Dvojen je razlogj radi katerega se radujemo na sporočilu v »Slov. Narodu«. Prvi in neposredni je ta, da so naši voditelji nastopili pot, po kateri edini morejo res do-nesti pomoči našim bednim bratom na Koroškem ; o drugem pa hočemo govoriti jutri. Razne vesti. Amerikanska. Med tem, ko vidimo v Trstu še danes precej možkih se slamniki na giavi, je v New-Yorku stvar povsem drugačna. Tam je dan 15. septembra rok, do katerega se sme nositi slamnike. Kedor je prišel dne 16. septembra na ulico s slamnikom na glavi, so mu Amerikanci takoj izbili slamnik z glave in ga — poteptali ! Siamnik namreč ia ne moža. Ne vemo pa, velja-li ta »svobodomiselnost« samo za možke, ali tudi za ženske ? ! V naB nosijo še sedaj skoraj vse žen3ke Blamnike! No, mi nismo — Amer.kanci! Knezonadškof Valussi. Predvčerajšnjim je umrl v Tridentu knezonadškof dr. Evgeu Kari Valussi po dolgem in mučnem bolehanju. Pokojnik je bil rojen leta 1837. v pokrajini Vsdemski. V mašnika je bil posvečen leta 1860., leta 1886. pa. je bil imenovan nadškofom v Tridentu. Od leta 1873. do 1886. je bil pokojni škof tudi državni poslanec za furlanske kmečke občine. Kakor tak je bil pokojnik zvest člen tistemu H hen\vartovemu klubu, kateremu so zvesto robovali tudi naši slovenski poslanci, ki je imel za na3 sicer res program pravičnosti, a praktično ni bil druzega ntgo coklja, ki je visela na naših poslancih b svinčeno težo! Gospod dr. Ls-ginja je na nekem shodu političnega društva »Edinost« d^jal izraza svojemu zadovoljstvu, da ni več v tisti — limonadi. Smrt knezoškofa Valussija utegne prov zroeiti kake spremembe tudi na škofovskih sulicah v našem Primorju. Tako vsaj so že te dni namigavali nekateri listi. veliko preresnimi sovražne pojave, katere je italijanski narod že obsodil. Tako je prišel do takega rezultata. Ruski poslanik Nelidov, ki dobro pozna Italijo in nje notranjo politiko, ve, da se je z velikimi simpatijami pričakovalo obiska carja Nikolaja, ter je dal v Petrogradu pomirljiva zagotovila, da se ni bati ničesar resnega. Dogodki na skrajnem Vztoku. KOL.ONJA 13. (B) »Kolniscke Zei-tung« javlja iz Petrograda: Glasom brzojavke iz Port Arturja, je dal admiral Alek-sejev dementirati vest o gibanju japonskih čet proti Koreji. Vesti o takem gibanju se širijo očividno z namenom, da bi izzvale nemire v spekulacijske svrhe. FRANKOBROD ob/M 13. (B) »Frankfurter ZeititDg« javlja in ŠaDgaia, da ee ne potrja vest, da so Japonci zasedli Mđsampo. Po pogajanjih, ki ae v Tokio vodijo z Rusijo radi izpražnjenja Mandžurije, ee kaže politični položaj v mirni luč'. Proticerkveno gibanje na Spanjskem. BILBAO 12. (B.) Na izgredih, navsta-! lih vsled napada na neki cerkveni sprevod, je bila ena oseba ubita in 30 ranjenih, med temi 6 težko. Aretiranih je bilo -40 oseb pripadajočih republikanski stranki. MADRID 12. (B) Ministeraki svet se bo jutri pečal z dogodki v Bilbao, da pride krivcem na el«d. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 80DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tr»ti »mi* Gledišča. Danes se bo predstavljalo v : Politeama Rossetti: ob 8. uri zadnja predstava Verdijeve »Travlate« v 4 deja-rjih ; jutri »Aida«. Fenice : ob 8. uri »Otelio«, Verdijeva opera v 4 dejanj h. Jutri zadnja predatava Puccnijeve »Bohčme«. Filodrammatieo: ob 8. uri in četrt bo predstavljala v drugo dramatična družba Pieri Severi A. Tettonijevo komedijo »La Duchessioa« v 4 dejanjih. Včerajšnje prve predstave »Ducheasine«, kateri je prisustvoval sam pisatelj Testoni, se je udeležilo ogromno ljudi. Gledišče je bilo kakor nabito. Igra je bila aplavdirana skozi in skozi. Za pred začetkom igre, kakor tudi po vsakem dejanju, je bil pisatelj izzvan na pozor š5e. Igra je ugajala v obče. n n Št H X K n k * * x k n Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Mm) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Fiazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša ttarenzi. Največja tovarna poMštva primoMs ieZeis. Solidnoat zajamčena, kajti lea ae osuSi v to nalažč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, iao-dernl sestav. Konkurenčne cene. 955" Album pohiStov brezpla&en* n n m n it m K M U n yt it 1 Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi iz= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastui hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). One, da se nI bati nikake konkurence* Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. rLuartovan cenik brezpla&no ln franko. Brzojavna poročila. Kriza na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 13. (B.) Ogrska ko-reapomlenčaa pisarna javlja z Dunaja : Mi-niBterski predsednik grof Khueu Hedervarv je bil v avdijenei pred cesarjem od 10. do 11. ure. Dobil je povelje, n?j ostane še do jutri tu. Za jutri popoludne je pozvan v avdijeneo ogrski finančni minister Lukaca. 7ja eedaj ni namere, da bi bil še kateri drugi ogrski parlamentarec pozvan v avdijeneo. Odložitev carjevega potovanja v Italijo. KlM 12. {B.) »Agenzia Štefani« javlja iz Darrastadta : Objavljeno je oficijelno, d a mora car Nikolaj iz vzrokov, nezavisnih od njegove volje, odložiti svoj obisk na italijanskem dvoru. PISA 12. (B.) Knez Dolgorukv je dospel semkaj sinoči iz Darmstadta iu bj jutri ob 8. uri zjutraj veprejet od kralja. RIM 12. (B) >Italie« pravi: Ruski policijski ravnatelj Lopukinov ee je t'i dni mudil v Rimu, da je uvel preiskavo o političnih razmerah v Italiji z ozirom na potovanje carja Nikolaja v Rim. Njegovi zaupniki so ga slabo poučili, ker so menili videti nevarnosti, ki ne obstoje. On je smatral « % « I * % * \ # Kavarna Rossi = (EX BERGAM-IN) ulica Cordaiuoli št. 2. Telofon št. 1032. -~ Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Pijače v ledu, znameniti sladoled, najfinejši likerji. # » # # f » m m m 0 TOVARNA POHIŠTVA Hafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štv. i po zelo nizkih cenali. Dve hiši na prodaj z nekoliko zemljišča v blizini mesta več povu)ans>ivem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. J Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče J. j in JI. n rst»-, pooo'<. vencev, križcev jn svt-t.nj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetrih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bcgoea^iju, izvršili »h vez* nja (ticano) najfinejša za za-tave, pregrinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Karočitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. ^ Z odlični m spoštovanjem C > \ > > > > Anton J. V o grič. prva kranjska z Tovarna za cementne plošČ9 ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell lndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedeoe od 25 ia 33 cm, šestvogalne ploiče od 20 in 25 cm po K 2G™. Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nik&k*' konkurence lx>disi glede cene ali k ako v Op t baga. I vo$no silo in turbino delujoča tovarna stolow tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, ^ priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem II in prrdctojnikoiu zavodov in eol, kičmarj«m in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, g=r. brivcem itd. itd. natančno in trpežno iz\ rsene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno libano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Xa željo p'šlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna obLka blaga in cene, zastonj in frauko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. t L. Lnzerj e v oUii za turiste. Pripoznano najboljše zsira-vilo proti kurjim očesom, žuljem itd. Gla/iia zaloga: Lekarna L. SCHWENK, DUNAJ-MEIDLING. x:j8e LlSBNff^". ' K 1 JO. - Vobiva se v vseh lekarnah. - J _ Glavnik za barvanje las podeli 7. navadnim u< sanjem lasem si o, rudečo, ćisto belkasto, rujavo ali črno --- — barvo. —■■ —: Popolnoma neškodljivo! Kulti se ta leta In Iela! Xa tisoče v rabi! Komad 5 kron franko. Fazpošilja I. SCHULLER, Dunaj, II. Kurzbauergasse štev. 4. Sflsi ■ Zahtevajte # bogato ilustrovani cenik pariškega bitima od gumija ki obsega jako zanimive novosti ter se pošilja gratis f<*anko. ! Gummivaaren Ctablissement Schwarzman De L. DUNAJ, Kothentluirmstrasđe ~ . Ljubitelji dobre čase čaia, zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v četja INDRA TEA Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cej Iona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zalog-; je razvideti iz lepakov. Deklico stara od 14 let naprej, ki zna ceko- nemški govoriti, se sprejme takoj v ulici Kisor a št. 7, I. nadstr. JAKOB KLEMENC zaloga manu fakturnega blaga v Trstu. ulica »v. Antona št. 1 )>ri]>-r'-t-* <-si>titi]u ••rojim odjeMkca i-voj<. prodajalnka«, prti«tr-1 j Jf wt j<->.-n iu rimo z vsemi nianufakturainii {iredmeti. zdraifOu » knij»r-nini ki SokoUka obleka kompletna HaisioS iiepremočljiv od 10 do 16 gld. Velik izbor i »ukofiirira i u 1«nb)m-/ueja lilajra za DMŽfcf, uhl«-kf. - raj« -t- priif in Y<»ln«-. Li» ii-foiim platna itd.. za»|K-tui<'. ovratnikov, perila za Mihe, ovrutni>- v vseh harva.li i u formah, WK«vif, rut. j»pi<- v*»-h vr*t Ea t'iururtf iu koledarje, uioduih [■misicUit, rokovi'- iz nitij i u kože ter dežnikov. Velik izbor narodfiiH in avstrijsfcUi zastar in trato? za t e n c e t različuH term. cenah. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem-- OMiitovaia Tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve sr. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.----- Se ne boji nikake konkurence srlede zmernih cen kakor t udi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami iu eno kukinjo se takoj odda v ulici Jndustria in ul. Guardia v fcišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poate 3, vogal ul. Torre bianea Prodaja trebrne lira od 3 glđ. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatuijev i. t. ti. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. I v v Isce ^^ za 1 novembra služkinja ki zna OU tudi kuhati, k samostalnemu gospodinjstvu dveh gospodov. Več se poizve v uredništvu „Edinosti". Vse po najnižjih It zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotič-Bimi cenami, poštnine presto. Velik dohod in snovij za možke ženske obleke same novosti. Salvator balzam (Liquer aromatic) Naj uspešne'še domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev sok. Cena stekleuici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČBE : LEKARNA H „SALVATORJU" Fr. Riedl, V A RAŽU IX kbr. 103. Kašelj m m 31 a m m m Gospodična 19 let stara, se šolsko izobrazbo. vešča slovenskega ital. in nemškega jezika išče primerno slažbo v kaki trjovini kot pr«ktikantinja. kakor blagajni čarka tliv kakš odvetniški pisarni. Ponudbe pod „A. II.-- na upravo našega lista. ■ v v Isce _ _ mobilirano sobo v bližini poštne pa-laČe. Već se pyve v naši tiskarni. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurt a. al a 3ogat izbor drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Itarricra veceliia 14. 3 Zlatar ** DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvor j eno prodajalnico zlata-nine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Pavel Gastwirtli Trst, ulica Madonnina 3. Zalog* pohištva, jnipolnih »itb. Dunaj—Trst. Že'ezno pohištvo, zrcala iz Be'er'je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za tlom in obrt po najugodnejših cenfch. >_ Zaloga glinastih peči v različnih velikostih, načrtih in barvah ter raznovrstne pernice za oblecenje štedi Id i h ognjišč iz ene prvih čeških tovarn. /el«'» trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo . Trst, ul. Cliiozza št. 14, uhod skozi vežo. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. Podružnica v Spljetu K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. Denarne vToere"vsnrpipma K,, ni, ; D : _ nrrirJa izžrebane vrednositne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečko proti kurzni . p vs»|Ji ejeilld upuje in proaaja _ v * J j iZcvubi __ - v ltKo<:em računu ah na vložne knjižice proti ugodnim rae vrste rent. zastavnih pisem, p rij ori te t, koinunairib--mpone. -- - obrestmi. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do obligacij srećk. delnic, valut, novcev in deviz Vinkuluje In divlnkuluje vojaško ženitninske kavcije. I -= dne vzdiga. ---- Promet«,izdaja k vsakemu žrebanju. Eakompt in inkasno menic, Bor-ta naročila. Promet s čeki in nakaznicami.