Leto XVIII — 220 Ljubljana, avgust 1976 GLASILO GRADISA Rogač Franc, kapetan Gradisovih Kegljačev v Krškem rnmsMwwii7Mw :tT?^awimHawrrwnfiFiifmii nnrirrra I V mio din Sestavina I-VI 75 plan 76 I-VI 76 I-VI 76 I-VI 76 I-VI 75 plan 76 Vrednost proizv. — VP* — — 1540 — — VP — brez kooperant.** 1.122 3.772 1.352 120 36 Obrtniška dela 173 833 217 125 26 Vrednost čiste proizv. 949 2.939 1.135 120 39 Celotni dohodek 1.191 3.996 1.4.97 126 37 Fakturirana realizac.** 1.179 3.781 1.409 120 37 Plačana realizac.** — 3.754 1.378 — 37 Stroški 872 2.694 948 109 35 Družbeni proizvod 307 1.060 430 140 41 Amortizacija 26 102 47 181 46 Dohodek 281 958 383 136 40 * Vrednost proizvodnje se računa samo kot seštevek TOZD ** Brez kooperantov — drugih podjetij, ki sodelujejo pri izgradnji HE Srednja Drava II. Letos je Gradis v prvem polletju (od 1. 1. do 15. 6. 1976) ustvaril 1,5 toilijarde dinarjev celotnega dohodka, kar je za 26 % več kot lani, ko je ustvaril 1,2 mia din CD. Vrednost (čiste) proizvodnje brez kooperantov se je povečala nominalno za 20»/., realno pa za 9 %. Ker so se stroški povečali v manjši meri kot celotni dohodek oziroma realizacija, se je družbeni proizvod Povečal močneje, to je za 40 %>. Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev se je povečala amortizacija kar za 81 "/o, kar vpliva tudi na porast dohodka, ki je porasel za 36 %. Tolikšen porast dohodka je še vedno višji od porasta celotnega dohodka in sicer za deset odstotnih točk. To pomeni med drugim, da se je •Počno izboljšala ekonomičnost. V zadnjem stolpcu preglednice •mamo odstotke izpolnitve letnega Plana. Po podatkih desetletnega poprečja bi morali ob polletju realizirati 39,4 odstotka planiranega obsega del. Vrednost čiste proizvodnje je dosežena z 39% (točneje 38,6 “/o), kar pomeni, da obstajajo realne možnosti izpolnitve načrtovanega obsega del. Obrtniška dela zaostajajo s 26%, vendar je njihova dinamika v prvem polletju počasnejša ker se največ obrtniških del in obračunov za njih opravi v zadnjem trimesečju. Za vse nas je ohrabrujoč podatek, da smo ob polletju realizirali 37 % planirane plačane realizacije. Po letošnjih novostih v obračunavanju lete, se namreč v celotnem gospodarstvu prav zategadelj pričakujejo v nekaterih tudi velikih in solidnih kolektivih občutno slabši rezultati. Nadvse pomemben pa je podatek, da dosega dinamika dohodka nadpo-prečen nivo, to je 40 % letno planiranega zneska. Preglednica delitve dohodka nam kaže odnose, ki smo jih pričakovali v strahu, da ne bodo močno odstopali od dogovorjenih. Najprej pogrej mo delitev po določilih vsaKoietne republiške resolucije. Osebni donouKi namreč ne smejo porasti več kot znaša za 10 % zmanjšan porast družbenega proizvoda. To pomeni za Gradis ob polletju, da sme znašati porast OD največ (porast družbenega proizvoda je 40 % manj 10%) 36%. Dejansko pa so porasli za 34 % (indeks 134), kar pomeni, da Gradis v celoti — ne pa vse TOZD — izpolnjuje določilo skupščinske resolucije tudi letos! Poleg že omenjene amortizacije, ki je porasla prekomerno zaradi revalorizacije, pa beležimo skoraj enak porast tudi pri obveznostih in sicer kar za 80 %. Vsako leto znova in znova ugotavljamo prekoračitev porasta načrtovnih obveznosti, čas bi že bil, da se ta sestavina dohodka umiri in uskladi v možnostmi gospodarstva ! Upravičeno pričakujemo, da bodo prav v letošnjem letu razni porabniki na podlagi polletnih obračunov ugotovljene zneske obveznosti, le-te v določenem delu vrnili gospodarstvu, torej tudi naši organizaciji. Zato pričakujemo tudi od naših delegatov v raznih organih družbenopolitičnih skupnosti, da ustrezno nastopijo in sicer prav na podlagi podatkov Gradisa in njihovih TOZD. Kolikor bi obveznosti porasle — ocenjeno največ za 50%, potem bi se ostanek dohodka (iz katerega se ravno tako črpajo nekatere obveznosti) povečal namesto za vsega 13 %, za 34 %, kar bi bilo komaj v skladu s porastom dohodka. Delilno razmerje med OD in OP ter med ostankom dohodka znaša: I—VI 1975 73 : 27 plan 1976 67 : 33 I—VI 1976 76 : 24 Za ceste smo zbrali 900 milijonov Harifi dinarjev Delavci Gradisa so se zavestno odzvali široki akciji za vpis posojila za ceste. Čeprav je veliko delavcev na dopustih, so komisije za vpis posojila po TOZD do zaključka redakcije zbrale 8,987.680,00 dinarjev. Posojilo pa je od 6S39 zaposlenih (brez tujine in učencev) vpisalo 4907 delavcev ali 71 %. Po posameznih TOZD je vpis potekal takole: TOZD Štev. zaposl. Vpisalo posojilo V % Skupni znesek Ljubljana 620 404 65 650.000,— Ljubljana okolica 488 304 62 564.960,— Projekt, biro 56 51 91 120.800.— OGP 230 156 48 260 000.— SPO 442 330 75 729.400 — Maribor 1036 708 68 1,179.500 — Nizke gradnje M. 525 485 92 980 000,— Jesenice 697 567 81 1.083 4)00.— Celje 694 433 62 700.000'— Gradnje Ptuj 217 200 92 262.000.— Ravne 406 249 61 376 200.— Koper 251 128 51 227.288.— LIO Škofja Loka 239 222 93 378 100.— KO Maribor 213 171 80 374.864,— KO Ljubljana 208 150 72 243.888.— Zelezokrivnica 128 28 21 69 180.— Projekt, biro Mar. 31 29 94 114 000,— Skupne službe 312 292 94 666.300.— Akcija se nadaljuje ...! lilllfflllli ■H ■IllliiillllllllllliilIBBlillll Sestavina I-VI 75 plan 76 I-VI 76 I-VI 75 plan 76 Dohodek 281 958 383 136 40 Obveznosti 45 165 81 180 49 Čisti dohodek 236 793 302 128 38 OD in OP 172 533 230 134 43 Ostanek dohodka 14 260 72 113 28 Vidimo, da nedosegamo niti lanskega delilnega razmerja, še tem manj pa planiranega razmerja. Ob Sestavina, kazalnik I-VI 75 Število zaposlenih 6222 Vse ure v tisočih 664.3 Efektivne ure 5813 VČP na ef. uro 163 Poveč. dohodek na ph 24,42 OD in OP na uro 25,89 Število zaposlenih (brez delavcev v tujini vajencev in štipendistov) je skoraj enako kot je bilo planirano in je za 10 % višje od lani. Ure so se povečale za 9 °/o, efektivne ure pa za 8 %, kar pomeni, da se je zmanjšal delež nadur. PD/ph — naš glavni kazalnik uspešnosti se je povečal za 26 % in dosegel 90 % načrtovane vrednosti. Oboje je ugodno, saj znaša desetletno poprečje doseženega dohodka na polletju 1974 srno imeli delitev 77 : 23. Posebno kvaliteto uspešnosti gospodarjenja predstavljajo kazalniki plan 76 I-VI 76 I-VI 76 I-VI 76 -VI 75 plan 76 6.844 6837 110 100 15.919 7256 109 46 13.750 6287 108 46 214 181 111 85 34,21 30,72 126 90 33,48 31,70 122 95 (pogojno) uro ob polletju slabih 89 odstotkov. Bruto osebni dohodki na uro so se skupaj z osebnimi dohodki povečali resda za 22 %, kar je več kot so se povečali življenjski stroški, vendarle pa so se realni neto osebni dohodki zmanjšali. Več o gibanju OD bo razvidno v posebni analizi v internih obvestilih. Stane Uhan miw: .-afiJfet ti ■: 'V y -• fs S- ?; Fred sprejetjem družbenega plana razvoja SRS za obdobje 1976 - 80 V skupščini SRS smo razpravljali o Osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Iz realne in bogate vsebine družbenega plana omenjam le nekaj besed, ki se tičejo gradbeništva. V prvi vrsti se omenja jasna usmeritev v razporejanju dohodka za razširjeno reprodukcijo, osebne, skupne in splošne družbene potrebe, predvsem pa poudarja večjo poslovno in dohodkovno povezanost med TOZD in drugimi sorodnimi subjekti v procesu družbene reprodukcije. Veliko je tudi bilo govora, o delitvi dohodka po delu ter o združevanju dela in sredstev na podlagi skupnih interesov, K stabilni in dinamični gospodarski rasti pa je bilo rečeno, da je pogoj za boljše gospodarjenje stalno povečanje deleža produktivnosti dela v rasti družbenega proizvoda. Predvideva se, da bi delež produktivnosti dela v rasti družbenega proizvoda dosegel 57 %>, za razliko od preteklega srednjeročnega plana, ko je znašal 34 %>. Povečati moramo ekonomičnost in racionalnost dela ter bolje izrabljati obstoječe zmogljivosti. Politika gibanja osebnih dohodkov mora biti prilagojena realnim možnostim. Za celotno petletno obdobje se predvideva rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za 16 %t. Velik poudarek je bil tudi na področju stanovanjske gradnje, saj bodo samoupravne stanovanjske skupnosti do leta 1980 združile sredstva in usmerjale izgradnjo za najmanj 65.000 stanovanj, od tega približno 70 °/o stanovanj zgrajenih v družbeni gradnji in okoli 30% v zasebni. Pri obravnavanju pogojev uresničevanja gospodarske politike je bilo posebno poudarjeno, da tvorita družbeno preobrazbo in učinkovito gospodarjenje dialektično neločljivo celoto, ter med seboj povezani in odvisni sestavini; nadalje, da družbena in ekonomska spodbuda delavcev v združenem delu za uspešno gospodarjenje strateška naloga v razvoju družbenih odnosov in uspešnega gospodarjenja. Posebno pa je bilo poudarjeno, da so »notranje rezerve« v delovnih organizacijah še vedno velik in neizkoriščen rezervoar. Borba za odkrivanje notranjih rezerv pa istočasno pomeni tudi premagovanje neustrezne organizacije dela, razdrobljenosti v proizvodnji, neracionalnost, spopad z neustreznim znanjem itd., skratka nadaljevati z odločnejšo akcijo na področju znižanja materialnih stroškov v gospodarstvu. Iz razprave je bilo razvidno, da se gospodarske organizacije v poostrenih pogojih gospodarjenja in v neugodnih konjunkturnih razmerah vedno bolj obračajo navznoter, analizirajo lastne potrebe in probleme ter možnosti razvoja iščejo pri sebi in same najdejo izhod iz nastalih težav. Prav tako bo potrebno racionalno uporabiti vsak investicijski dinar v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih. Skratka smo pred splošno štednjo na vseh področjih našega dela, kar seveda velja tudi za nas. Končno družbeni plan razvoja SR Slovenije za nadaljnjih 5 let je tu in potrebno ga bo izvajati. Pristojnosti — vezane na odločanje z osebnim izvajanjem L. C. Dela končali pred rokom Vse premalokrat govorimo o naših uspehih in zato je prav, da se ravno te dni pohvalimo z enim, ki nam je v resnično čast. 31 dni pred rokom smo končali gradnjo dveh mostov podvoza na Drenikovi ulici v Ljubljani Rok za izgradnjo mostov je bil 13 mesecev, pripravljalna dela pa so se začela 1 6 1 975, gradnja mostov pa 7. 7. 1975. Najprej je bilo treba prestaviti tire, tako da smo lahko na njihovem mestu zgradili prvi most, nato pa je po njem stekel promet in začeli smo graditi drugi most. Med gradnjo smo izkopali 22.000 m3 zemlje, vgradili 2200 m3 betona, porabili 3000 m3 opažev, naredili 5500 m? odrov, ugradili 40.000 kg kablov in 120.000 kg mehke armature. Čas napenjanja konstrukcije je padel ravno v hude zimske dneve in to je skoraj ogrozilo nadaljnjo gradnjo. Celotno konstrukcijo so nato naši delavci prekrili z odri in šotorskim platnom, ter ogrevali, da so dela lahko nadaljevali S tem so pridobili precej časa. Gradnjo mostov so torej delavci GE Ljubljana končali 31 dni pred rokom. Pri tem jim je pomagalo to, da je bila vsa gradbena dokumentacija pravočasno dostavljena izvajalcem, res pa je tudi, da so opravljali pretežno gradbena dela. ki jih izvaja Gradis sam — brez drugih in torej niso bili odvisni od ostalih izvajalcev ali kooperantov.. Največ pa so k takemu delovnemu rekordu pripomogli s svojim delom sami Gradisovi delavci in zato jim čestitamo. Po obeh mostovih Drenikovega nadvoza že hitijo vlaki Stran 2 ir »GRADISOV VESTNIK* Na področju oblikovanja poslovne politike, planiranja in nadziranja se bomo prek raznih oblik osebnega izjavljanja (440. člen osnutka zagona o združenem delu — v nadaljevanju: osnutka) v TOZD. kot so referendum, zbor delavcev, podpisovanje oziroma dajanje posebnih pismenih izjav itd. srečevali z naslednjimi pristojnostmi: — sprejemanja samoupravnih sporazumov • o združitvi v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost • o elementih temeljev planov samoupravnih organizacij in skupnosti • o združevanju dela in sredstev • o skupnih osnovah za razporejanje dohodka in o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke • o ustanavljanju interesnih skupnosti Poleg teh pristojnosti, ki jih lahko konkretno razberemo iz vsebine 441. člena osnutka, pa bodo delavci v statutu temeljne organizacije v skladu z zakonom verjetno dodali še naslednje pristojnosti osebnega izjavljanja: — sprejemanje (v delavskem svetu oblikovanih in usklajenih) razvojnih programov, letnih gospodarskih načrtov in samostojnih investicijskih programov TOZD ter potrjevanje istih dokumentov za širše institucionalne oblike, v katerih je TOZD združena, — sprejemanje (na posebno zahtevo zaključnega računa in odločanje o dokončni razporeditvi dohodka, ustvarjenega tako z živim in minulim delom v TOZD. kakor tudi na podlagi uspešnega gospodarjenja z minulim delovnim oblikam združenega dela in sredstev. 443. člen osnutka namreč določa, da je potrebno za posamezne izmed odločitev navedenih v prejšnjem stavku, dobiti mnenje delavcev, to pa bo v praksi vodilo k strukturno razširjenim pristopnostim osebnega izjavljanja. S Delavski svet TOZD Delavski svet TOZD bo imel skladno s 469. členom osnutka okvirno naslednje pristojnosti, ki bodo pogosto vezane na delegatsko načelo predhodne razprave v posameznih delih delovnega procesa v organizaciji — samoupravnih delovnih skupinah: — oblikuje elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in o sklepanju dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, — oblikuje poslovno politiko oziroma določa poslovno politiko TOZD v okviru sprejete politike delovne organizacije oziroma poslovne skupnosti, to je reprodukcijske celote (verige), — oblikuje (sprejema) plan temeljne organizacije, — oblikuje ukrepe za izvajanje poslovne politike in plana temeljne organizacije, — oblikuje periodični obračun in zaključni račun, — usklajuje razvojne programe s programi širše institucionalizirane oblike, — odloča o manjših spremembah predmeta poslovanja TOZD. — sprejema ukrepe o organizaciji dela, — presoja investicijske programe, — sprejema sanacijske programe in potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. — obravnava trimesečna poročila o izvrševanju operativnih planov in večja odstopanja od realizacije letnih planov, — potrjuje periodične obračune, — odloča o odpisu osnovnih m obratnih sredstev itd. • Pristojnost drugih (samoupravnih oz. izvršilnih) organov v TOZD Iz vsebine II. poglavja četrtega dela osnutka, ki nosi naslov »organi upravljanja«, ni videti mesta drugim samoupravnim organom v TOZD, med katerimi je bil do sedaj najpomembnejši svet ali odbor za medsebojna razmerja, ki je v praksi zadnjih let dokončno sprejemal tako imenovane posamične sa- moupravne odločitve. Iz okvira odločitev za oblikovanje politike, planiranje in nadziranje smo se do danes srečavali z naslednjimi pristojnostmi tega (včasih področno razdeljenega) organa: — sprejemanje načrta perspektivnih potreb po kadrih in programa izobraževanja. sprejemanje načrta delovanja in nadziranje učinkovitosti sistema nagrajevanja, — odločanje o dodeljevanju (kadrovskih) posojil za gradnjo stanovanj oziroma o dodelitvi pravice »do stanovanj TOZD«, — itd.' 472. člen tega poglavja osnutka pa na drugi strani podaja možnost enega ali več izvršilnih organov delavskega sveta, kateremu se poverijo določene izvršilne funkcije. Med izvršilne organe TOZD imamo poleg komisije (za razliko od sveta ali odbora kot samoupravnega organa) za proizvodnjo in delitev, komisijo za norme, in komisijo za popis osnovnih sredstev ter druge občasne komisije. S področja omenjenih aktivnosti smo se tako srečavali z naslednjimi pristojnostmi: — sprejemanje in spremljanje mesečnih operativnih programov. — obračunavanje mesečnih obračunov poslovanja TOZD in sprejemanje ustreznih ukrepov, — spremljanje izvrševanja posameznih programov investicji in investicijskega vzdrževanja. 474. člen osnutka pa v zvezi z izvršilnimi zadevami, ki se smejo poveriti izvršilnemu organu, posebej izvaja: — predlaganje plana. —nadzorstvo nad izvrševanjem sklepov delavskega sveta ali sklepov, ki jih sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem. ® Delavski svet v delovni organizaciji Delavski svet delovne organizacije bo s področja oblikovanja politike. planiranja in nadziranja po 502. členu osnutka imel nasledne pristojnosti: — oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije, — določanje poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje razvojnega plana in programa. — dajanje smernic in nadzorovanje dela izvršilnega in poslovodnega organa, katerim bi določila samoupravnega sporazuma o združitvi lahko dodala na primer še: — sprejemanje odločitev o poslovnem sodelovanju, združevanju, vlaganju sredstev, sanacijskih ukrepih, solidarnostni pomoči itd — sprejemanje ugotovitvenega sklepa o vsakoletni združitvi sredstev, — sprejemanje kriterijev in meril za razdelitev s skupnim delom ustvarjenega dohodka (prek prodaje delovne organizacije). — sprejemanje odločitev o samostojnih investicijskih . elaboratih s predlogi za financiranje itd. ® Izvršilni organi delovne organizacije Po 506. členu osnutka ima lahko tudi delovna organizacija enega ali več izvršilnih organov delavskega sveta. Prostor nam ne dovoljuje, da bi se ustavili pri pristojnostih vseh organov, zato si oglejmo le nekatere pristojnosti nekaterih navedenih organov: a) pri odboru za načrtovanje in notranjo delitev — izdelava predloga letnega gospodarskega načrta. — izdelava predloga zaključnega računa, b) pri odboru za razvoj in organizacijo — usmerja razvoj obstoječih dejavnosti in predlaga razširitev dejavnosti na nova področja, — predlaga osnovne smernice spreminjanja organizacije DO, c) pri odboru interne banke — oblikuje skupni mesečni plan finančnih potreb TOZD in ga predlaga TOZD v usklajevanje, — odloča o angažiranju razpoložljivih finančnih sredstvih na podlagi mesečnega plana in prioritete itd. Pisanje dnevnika Smatram, da je to zelo važno opravilo, ker tudi v poznejši praksi si bo potrebno zapisovati bistvene zadeve, ki se bodo pojavile pri delu. Seveda dnevnik ne sme biti roman, ki začne vsak dan ob 6. uri zjutraj in konča ob 14. uri. Neki tehnik je celo napisal, da je šel po leseni lestvi na stavbo. Tehnik ali tudi drugi kandidat naj v dnevniku opiše posamezne vrste dela, ki jih je delal ali pri katerih je sodeloval v določenem obdobju in to naj opremi s čim več skicami ali izpolnjenimi formularji. Izpitna naloga. Vsak kandidat naj si dobro ogleda svoje področje dela, ker vsebina izpitne naloge je iz področja, kjer se je kandidat med pripravniško dobo udejstvoval. Med ustnimi predmeti je tudi delovna zakonodaja. Vsak kandidat naj v lastnem interesu preštudira sporazum o medsebojnih razmerjih. ker tu so zajete vse pravice in dolžnosti vsakogar, ki stopi v redno delovno razmerje. Zal je v večini primerov znanje o ekonomiki pomanjkljivo. Prej ali slej se bo eden ali drugi kandidat vključil v razne komisije, kot delegat v samoupravne organe in tam brez minimalnega osnovnega znanja iz ekonomike ne bo mogel uspešno sodelovati. Center je že leta 1965 izdal priročnik o Ekonomiki podjetja v priredbi dipl. oec. Rajka Zupančiča in v letu 1975 priročnik »Medsebojni ekonomski - finančni odnosi v GIP Gradis« v priredbi dipl-oec. Vinka Koleta. Priporočam, da si pripravniki ta dva priročnika obvezno preberejo. Strokovna vprašanja. Znanje kandidatov iz varstva pri delu je zadovoljivo, zelo pomanjkljivo pa je strokovno znanje tehničnega kadra. Pri zagovoru naloge ali posebej, dobi še vsak tehnik eno strokovno vprašanje, tz področja gramoza, betona, cementa ali bet. železa. Zgodilo se je, da tehnik, ki je v pripravniški dobi pretežno risal armaturne načrte ni poznal oznak in vrst betonskega železa Zopet drugi tehnik, ki je sodeloval pri izdelavi betona ni poznal novih predpisov o granulaciji in odvzemu betonskih kock. Priporočam, da vsi tehniki in inženirji obvezno predelajo pravilnik o tehn ukrepih in pogojih za beton in armirani beton zvezek št 2, ki ga je izdala zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, naš center pa razposlal vsem TOZD, sicer je pa ta pravilnik izšel v Uradnem listu SFRJ. št. 51-599/1971. Naše zahteve niso pretirane. Vemo, da šolsko znanje kmalu za' stara, zato je potrebno, da nenehoma študiramo nove predpise, nujno pa je. da vsak pozna veljavne predpise tistega področja, na katerem neposredno dela. Novi pogoji naših gospodarskih tokov zahtevajo vedno večjo kvaliteto in znanje, zato priporočamo vsem bodočim kandidatom — Pr*' pravnikom, da se v pripravniški dobi čim bolje pripravijo vse v0' dilne in vodstvene člane kolektiva Gradisa pa prosimo, da jim to intenzivni pomoči omogočijo. Predsednik komisije za pripravnike: Dragovan Sever, dipl ing. gr. Likofna mednarodnem centru 15. aprila letos so delavci TOZD GE Ljubljana zasadili prve lopate pri gradnji Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lasti, 30. junija pa je bil objekt, točno kot je predvideno s terminskim planom, zgrajen do III. gradbene faze. No, pa o tem kasneje. Ta pomemben družbenopolitičen objekt je lociran v Ljubljani za Bežigradom ob Titovi cesti nasproti Gradbene tehniške šole. Zgradba, ki je sedaj v gradnji, predstavlja 1. fazo izgradnje celotnega kompleksa. Idejni projekt II. in III. faze izgradnje, ki bo zapolnil preostali prazen prostor do stanovanjskih hiš na severu, je bil obravnavan na nedavni seji gradbenega odbora in se bo predvideno pričel graditi prihodnjo pomlad. Fotografijo makete celotnega kompleksa ste lahko videli v eni izmed prejšnjih številk Gradisovega vestnika. Objekt, ki je sedaj v gradnji, je študijskega značaja in je razdeljen v osem etažni skeletni stolpič z jedrom v katerem so sanitarije, stopnišče in dvigalo. V stolpiču so predvsem študijski kabineti razen v pritličju, kjer je knjižnica, in kleti, kjer so energetski prostori, bife in prostor za tisk. Drugi trietažni del pa predstavljata dve sejni sobi in konferenčna dvorana za 100 oseb. Ta del objekta je tudi klimatiziran, za uspešno delo predstavnikov neuvrščenih iz vsega sveta pa so predvidene tudi prevajalne naprave. To pa je tudi vse, kar bi na tem objektu takega mednarodnega značaja Predelne stene in nekaj obodnih je zidanih po klasičnem sistemu z opeko lahko smatrali za reprezentančno, kajti Investbiro in njihov team arhitektov Šenk—Tepina je s pravilnim izborom materialov in dognano funkcionalnostjo uspel zaključiti objekt v učinkovito estetsko celoto. Poseben poudarek temu pa bo dala fasada v kombinaciji poliestra, stekla in vidnega betona. Kot ste že iz uvoda razbrali je bil objekt do III. faze zgrajen v izjemno kratkem času, to je v dveh m pol mesecih ali natančneje v 74 delovnih dneh, kar predstavlja za objekt opisanih razsežnosti s površino ca. 2400 m2 že majhen rekord Vzporedno se namreč odvijajo tudi zidarska dela, instalacije in delno tudi obrtniška dela. Neredko je bilo še v zaopaženi etaži opraviti instalacijo klime, vode elektrike in ogrevanja. Taka naglica je bila potrebna zarod' tega, ker je za izgradnjo objekta skupno s kompletnimi instalacijami in obrtniškimi deli določen izredno kratek rok šestih mesecev. Da je bila prva naloga, to je pravočasna izgradnja objekta do III. faze opravljena, je bil potreben maksimalni napor in koordinacija znotraj GE, posebej še s TOZD SPO in betonarnama OGP in Ljubljana oko- lica, kajti domača je bila ravno ob tem času v remontu. Hitri gradnji je prispevala tudi uporaba moderne tehnologije opažen j a z NOE opaži, katere pa ni bilo moč docela izkoristiti, ker sama zasnova projekta tega ni omogočala. Seveda so glavno breme nosili ljudje, ki so objekt zgradili, z obveznimi izjemami, ki jim ni bilo dosti mar za pomembno in zahtevno nalogo. Na gradbišču je bilo zaposleno 100 delavcev, predvsem tesarjev, 4 delovodje in 2 tehnika, ki so delali v treh izmenah, to je 24 ur na dan. To je pomenilo dodaten napor za zaposlene, kajti delo na opažih zahteva predvsem ponoči še dodatno zbranost in pozornost, ki pa je včasih na žalost tudi izostala. Z eno besedo: na gradbišču je vladalo pravo frontno vzdušje, zato ni rudno mnenje novinarja v Ljubljanskem dnevniku, da je zgradba zrasla kot goba. čeprav brez dežja. Vse našteto in nekaj pozabljenega je pripomoglo k temu. da se je točno v roku na strehi Mednarodnega centra pojavila smrečica, poziv na likof. Tipičnega likofa s klobaso in vinom v pravkar zgrajeni stavbi so se udeležili poleg vseh zaposlenih na gradbišču tudi gostje, med njimi tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta dr Anton Vratuša in drugi. Prvi uspeh je za nami, vendar bo potrebno še krepko pljuniti v roke, da bo objekt 15. oktobra, to je čez tri mesece, dograjen in ključi nre-dani investitorju. M. K. Za dosežen uspeh so zaslužili vsi delavci Mali jubilej v KO Ljubljana Kot fotografija že sama kaže, je to stota betonarna iz družine betonarn naše proizvodnje. Če vzamemo, da je letnica 1969 mišljena po zaključku jesenskega zagrebškega velesejma, je to doba slabih šestih let naše proizvodnje betonarn, kar je v povprečju 13—20 kosov letno. Finančno predstavlja Vseh 100 betonarn po današnjih cenah približno 12 starih milijard, kar je letošnja predvidena celokupna realizacija naših obratov Iz tega siedi, da 1/6 realizacije odpade na proizvodnjo betonarn. Po naključju je kupec stote betonarne GP -Rud« iz Vrnjačke Banje (Zato tudi jubilejna tablica v srbohrvaščini) in to bo dobra reklama v osrčju Jugoslavije. Betonarne so sicer locirane po vsei Jugoslaviji, lahko bi se reklo od Bohinja do Gev-gelije. Omenili smo družino naših betonarn pa jo naštejmo: tip PB 250 kapac. 12 m*/h 39 tip SB 15 kapac. 15 m'l.h 23 tip SB 500 kapac. 20 m’/h 29 Tako izgleda stota betonarna iz Gradisovih kovinskih obratov tip SB 500/25 kapac. 25 m3/h tip SB 750 kapac. 35 m3/h tip STB 500 kapac. 25 mVh tip STB 2 X 500 kapac. 50 m:,/h tip SB 1000 kapac. 70 m:'/h 6 1 1 1 1 V Gradisu prodano 21 kom v Sloveniji 34 kom v SR Hrvaška 23 kom v SR Srbiji 10 kom v SR Makedoniji 2 kom Vojni pošti 3 kom Težko je govoriti o naslednjem jubileju — tj. prodaji dvestote betonarne, če pa vzamemo kapaciteto prodaje zadnjih dveh let, naj bi bil ta jubilej konec leta 1976 in tega si vsi želimo. Ob jubileju naj omenimo še to, da smo v tem obdobju šestih let poleg stotih betonarn izdelali in prodali ostale serijske opreme: iglastih dvigal, prekladalnih silosov, ročičnih skeperjev, pralnih bobnov, polžastih dehidratorjev mehaničnih dozatorjev, krožnih žag itd, vsega 1062 kosov opreme Stojan Paternost Gr a d is o v vestnik »Gradisov vestnik« izdaja dela v s ki svet podjetja Gradis Ureja fjr u red n iški odhot Odgovorni uteci nik Lojze Cepuš Tehnični ured nik Matija Krnc Tisk Tiskarne Tone Tomšič v Ljubljani — Iz-haia mesečno Osemetažni stolpič je zrasel kot goba po dežju ir. Anton Vratuša obiskal gradbišče mednarodnega centra Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je od skromni slovesnosti, ki so jo imeli delavci TOZD GE Ljubljana ob dokončanju objekta do III. faze, obiskal gradbišče mednarodnega centra in bil izredno zadovoljen ob pogledu na izvršena dela. Likofa aO se med drugim udeležili tudi Jože Zemljak — direktor centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, ing. Marjan Brilly — namestnik predsednika gradbenega odbora, Marjan Oblak — zastopnik e-publiškega sekretarja za finance, Marko Rainer, član IS mestne skupščine, ing. Marko Šenk — projektant in ing. Štefan Mesarič — direktor TOZD GE Ljubljana, ing. Alfred Peteln — tehnični direktor podjetja, ing. Jože Ločnikar in vsi delavci, ki so delali na objektu. V imenu investitorja je spregovoril tov. Marjan Oblak in pohvalil izvajalce del za neizmerno zalaganje in napore pri delu in jim čestital za doseženi uspeh. Istočasno pa je izrazil željo, da bi bila delovna vnema še naprej takšna, da bi bila predaja ključev v dogovorjenem roku. V imenu izvajalca del TOZD GE Ljubljana se je za izrečene pohvalne besede zahvalil vodja gradbišča Miha Kavka in poudaril, da se bodo trudili z vsemi močmi, da bodo tu- di v nadaljevanju del dosledno izvajan termmsKi plan m od i-oku predali ključe. Tov Marjan Oblak se je v imenu gradbenega odbora izredno pohvalno izrazil o dosedanjem poteku gradnje Likofa se je udeležil tudi podpredsednik Z1S dr. Anton Vratuša »GRADISOV VK) ali tako, da so sami iskali zaposlitev, bodisi preko oglasov delovnih organizacij (10,2 odstotka), bodisi povsem samostojno (27,7 «/o). Posledica takega neorganiziranega zaposlovanja pa se kaže v nizu težav, ki nastanejo na področju vključevanja teh delavcev v novo okolje. Za organizacije, kjer so se zaposlili, je to samo navidezno ceneje, saj se z ekstenzivnim zaposlovanjem pojavi tudi vrsta potreb — po ustrezni nastanitvi, izobraževanju, šolanju otrok, zadovoljevanju kulturnih potreb itd. — ki jih je primorana reševati širša družbenopolitična skupnost, ali pa delovna organizacija, kjer se je delavec zaposlil. Prav zato bi se morali pri odločanju o zaposlovanju novih delavcev, oziroma ob odpiranju novih delovnih mest, delovni ljudje v delovnih organizacijah zavedati vseh stroškov, ki s tem nastanejo. Pri odločanju o zaposlovanju novih delavcev je treba nujno razmišljali tudi o večji produktivnosti, racionalizaciji in učinkovitosti, saj bo le ob izpolnjevanju teh pogojev povečano zaposlovanje dejansko upravičeno in smotrno tudi z vidika širše družbenopolitične skupnosti. Porazdelitev delavcev glede na to, v katerih dejavnostih gospodarstva so se zaposlili, kaže, da se jih je največ zaposlilo v gradbeništvu in industriji. Pri tem opazimo pomembno razliko med Ljubljano in ostalimi občinami v Sloveniji, zlasti v gradbeništvu in industriji, prometu in komunalni dejavnosti. Osnovni vzrok, da prihajajo delavci iz drugih republik iskati zaposlitve v Ljubljano in v ostale občine v Sloveniji, je v tem, ker ti delavci niso mogli najti zaposlitve v domačem kraju zaradi pomanjkanja delovnih mest. To pa je vsekakor pogojeno tudi s kvalifikacijsko strukturo. Ugotovili smo že, da iščejo delo izven svojega domačega kraja predvsem delavci brez kvalifikacij. Druga dva pomembna motiva sta boljši osebni dohodki in boljši življenjski pogoji. Med ostalimi motivi so še: želje po spremembi zaposlitve, zaposlitev prijateljev v Sloveniji, želja zakonskega tovariša, ki se je že prej zaposlil v Sloveniji itd. Primerjava ljubljanskih občin z ostalimi občinami v Sloveniji glede motivov zaposlitve kaže, da med delavci v Ljubljani nezaposlenost kot motiv priselitve ni toliko poudarjen. kot v drugih občinah, čeprav je tudi v Ljubljani to glavni raz-iog. Zaradi boljših osebnih dohodkov in življenjskih pogojev se je v Ljubljani zaposlilo več delavcev kot v ostalih slovenskih občinah. To pomeni, da delavci iz drugih republik pričakujejo, da so v republiškem centru tudi večje možnosti za boljši zaslužek in boijšo nastanitev. S tem pa pričakujejo tudi več možnosti za boljše življenje in lažjo vključitev v delovno in družbenopolitično okolje. Pri tem pa ne smemo joozabiti na to, da večje mesto, še posebej, če je to republiški center, prinaša tudi večje možnosti za izbiro boljše zaposlitve. želja po spremembi 9.0 8,1 prijatelji in znanci 5,2 6,0 želje zakonskega tovariša 3,9 7,8 boljša organizacija dela 2,2 2,2 možnost za iskanje zaposlitve v inozemstvu 1.1 0,8 nadaljuj e) Hi* • JANČE — Meseca junija 1976, so v Planinskem domu Janče nad Lilijo slovesno podpisali samoupravni sporazum o pripojitvi delovne organizacije Industrija apna Kresnice k delovni organizaciji Slovenijo ceste v Ljubljani. Slovesnosti so prisostvovali številni gostje med njimi tudi član sveta federacije Ivan Maček-Matija. @ JESENICE — Delavski svet TOZD je v odbor interne banke pti GIF Gradis imenoval za delegata: Pogačar Franca, dipl. gr ing. in Fajfar Marijo, za delegata v klub samoupravljavcev pa je imenoval SkcI Alojza. @ LJUBLJANA — V skupnih službah so uvedli nov gibljivi delovni čas, ki velja od L julija 1976 dalje. Oblike delovnega časa: a) dopustni delovni čas traja od 5.30 do 15,30 (oziroma do 16,30 ob ponedeljkih in torkih) b) normalni delovni čas traja od 6,00 do 14,00 (oziroma do 15,00 ob ponedeljkih in torkih) V tem času morajo biti na delu delavci, za katere ni uveden gibljiv delovni čas. Vsaka strokovna služba mora zagotoviti, da bo v času od 6.00 do 14,00 ure oziroma 15.00 ure vsaj en delavec na delu zaradi normalnega poteka dela, c) obvezni delovni čas za delavce, ki imajo gibljivi' delovni čas traja vsak dan od 7,00 do 13.00 ure. V tem času mora biti vsak prisoten na delu. razen če upravičeno izostane, torej ne sme zamuditi na delo, niti sme predčasno odhajati z dela. Službeni in opravičeni izhodi se lahko opravljajo le po dovolilnicah v smislu določil pravilnik o gibljivem delovnem času. • CELJE — V Celju je bil sestanek direktorjev — članov Zveze komunistov. Na sestanku so se pogovarjali o angažiranju Gradisa v tujini. Komercialna služba je pripravila več ponudb za Irak. Kenijo, Sirijo in Turčijo. Razpravljali so tudi o kadrovanju in kadrovski politiki ter ugotovili, da je metoda kadrovanja preko oglasov neučinkovita, ter da je potrebna v bodoče večja agitacija po šolah, zlasti pa je potrebna politika štipendiranja ter kadrovati več pripravnikov in štipendistov. • MARIBOR — Delavski svet je v odbor za informacijo pri TOZD iz-volil naslednje člane kolektiva: Štromajer Franc, Starovasnik Marjan. Ko.šti Antonija in Oberlajt Slavo. ki je hkrati tudi tajnik odbora. e PTUJ — V TOZD Gradnje Ptuj so se na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, dobro pripravili. Konkretno so se delavci največ zanimali o vprašanju dohodka in delitve dohodka, delavske kontrole, se pogovariali o oblikah odločanja v TOZD Storjen je bil velik korak naprej, vendar samoupravno življenje še ni v celoti zaživelo. •JESENICE — Delavski svet TOZD je v komisijo za družbeno samozaščito izvolil: Zrim Viljema. Čelik Vlada, Sanca Vlada, Tarman Ljubo in Makovec Janeza. ® LJUBLJANA — V Gradisu je 40° 'e mladincev do 27. leta starosti, kar pomeni, da je mladega kadra dovolj. Majhen pa je delež mladih komunistov. Zato so na zadnji seji OO sprejeli sklep, da bodo pospešili kadrovanje v mladih vrstah. Ljub- Slove-ljana nija motiv zaposlitve — doma ni bilo možnosti zaposlitve 34,3 — boljši osebni dohodek 28,9 — boljši življenjski pogoji 14,9 11,2 42.3 21,6 Izgubili smo dobrega sodelavca Globoko nas je pretresla vest, ko smo 2. junija zvedeli, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec Cvetko Grdina. Pretreseni smo onemeli, kajti Cvetka smo vsi dobro poznali. Težko smo sprejeli žalostno novico, da nam je zahrbtna in nenadna smrt iztrgala iz naših vrst dobrega delavca in tovariša: njegovi družini pa ukradla skrbnega' moža in očeta. Se pred nedavnim je bil med nami vesel, živahen in prav gotovo ni slutil svoje bližajoče se žalostne usode. Toliko manj kot on sam je nismo slutili niti mi, kajti on je bil vedno ob pravem času na svojem mestu pripravljen prijeti za vsako delo in nuditi pomoč naj bližjim V naši enoti verjetno ni delavca, ki ne bi poznal njega — človeka, ki ni bil z nikomer sprt, ki je dobil za vsakega lepo besedo ne glede na njegov položaj ali narodnost. Rojen je bil leta 1923 v Mov-ražu (pri Kopru) kot kmečki sin. Do II. svetovne vojne je živel doma na skromni kmetiji. Za šolo ni bilo pogojev, sicer pa tudi če bi bil, v času italijanske okupacije izobraženi Slovenci niso bili zaželeni. Vojna mu ni prizanesla marveč ga pognala v svet. Med vojno je v zavezniški armadi prešel velik del Evrope. Po osvoboditvi se je takoj z ostalimi lotil dela pri obnavljanju in graditvi porušene domovine Sodeloval ie pri gradnji nujno potrebnih objektov in elektrifikaciji ki je bila v Slovenskem primorju nujne potrebna. Leta 1954 se je zaposlil v Gradisu — enota Koper in od tedaj ostal neprekinjeno njegov zvesti delavec. S trdno voljo, prizadevanjem in skrbnostjo je prišel do VK. za sebe in svojo družino pa si uredil topli dom. Ni mu bila dana sreča, da bi uživai sadove svojega dolgoletnega dela, da bi užival v svojem ljubem domu med svojimi najdražjimi. Nemila usoda je prekinila vse želje, neizpolnjene načrte in upe, ki jih je bilo v njegovem kratkem a vendar plodnem življenju prav gotovo še veliko Veliko bi lahko še napisali v čast njegovemu spominu, vendar številni venci in velika udeležba na njegovi zadnji poti sta dovolj jasni priči, koliko smo delavci koprskega Gradisa cenili pokojnega tovariša Ohranili ga bomo v lepem spominu, njegovim pa sc enkrat iz' rekamo globoko sožalje Morje, koliko uresničenih in neuresničenih želja Zopet so se napolnile obale našega Jadrana in med njimi tudi košček »gradisove obale« ankaranskega in poreškega počitniškega doma. Sedimo na verandi v Ankaranu. Ozračje prijetno hladi morski veter in tudi v grlu ni suše. Da. počitnice ob morju so res doživetje. Stalna, temperatura in čisti zrak, kajti v njem je precej ozona, ki kot balzam vpliva na naša pljuča. Sončna svetloba, ki se odbija od morske gladine, je močnejša in s svojim ultravi.joličastimi in infrardečimi žarki poskrbi za lepo rjavo kožo (seveda če se preveč ne zadržuješ pri »šanku«) in sploh blagodejno vpliva na naše zdravje. Prijetni so večerni sprehodi ob obali in med zalenjem Ankaranskega paradiža in marsikatera skrivna želja se uresniči. Seveda velja to za Gradisovce, kajti starejši preživijo večere v prijetnem razgovoru, igranju šaha. kartah, kegljanju in če je družba — zadoni tudi lepa slovenska pesem. Čeprav samo za deset dni večina naših delavcev komaj čaka, da v tem prijetnem okolju, toplem soncu in morju, ter ob odlični kuhinji in postrežbi, prebije ta tako potreben počitek. Delo gradbenega delavca je težko, življenje napeto, polno dela in naglice in zato je letni dopust za vsakega še tako potreben. Pa poglejmo kaj se je ta dan dogajalo v Ankaranu. S Največja skrb — zadovoljiti goste Tako je ob pričetku razgovora dejal upravnik doma tov. Tone Gustinčič. Naši gostje so pretežno delavci iz proizvodnje in vsak težko čaka na ta dopust. Pa tudi denarja m v izobilju. Zato je moja prva dolžnost, da skrbim za zadovoljstvo gostov. Imam dobre sodelavce, to pa je tudi del mojih uspehov. Sicer zahtevam red in disciplino, vendar smo se vsi skupaj ujeli in tako teče delo brez- hibno dalje. Večjih problemov ni, le kozarcev in nekaj pribora za kuhinjo mi še manjka. Zelo sem hvaležen TOZD Maribor, konkretno tov. Janžekoviču, ki je poskrbel za klopi v parku. Moram povedati, da so vedno polno zasedene. Solidarnost je pokazal tudi TOZD Koper, ki so zabetonirali temelje, seveda brez računa. S preskrbo hrane zaenkrat ni problemov. Prehrambene artikle dobimo pri Jestvina-Koper, zelenjavo in mleko pri Agrariji, mesne izdelke pa pri Hmezadu iz Žalca. Meso je vedno sveže in dovolj ga je. Enkrat na teden imamo ribe. ki jih nabavljamo pri Delamarisu v Izoli. In drugo? Na vsak način bo v jeseni potrebno podreti topole ob cesti, ker obstoja nevarnost, da korenine prodrejo v kanalizacijo, pa tudi tobogan je potrebno podreti, kajti dogodile so se že tri nesreče. Ja, pa še to je ob zaključku razgovora dejal tov. Gustinčič. Predlagam, da v jeseni zasadimo nekaj zelenjave — prostora je več kot dovolj. S Tu je red in dobra organizacija Cilka Jerše, glavna kuharica, je letos že drugič v Ankaranu. Kaj bo danes za kosilo, je bilo prvo vprašanje. Gi veja juha. zrezki, pire krompir, bučke v zosu, solata in kompot. Za večerjo pa hrenovke, krompirjev golaž in čaj. Seveda se jedilni list vsak dan spreminja, je še dostavila. V Ankaranu sem rada, urejena kuhinja, dobra organizacija in tudi gostje so skromni in prijetni. Vesela sem kadar gostje vse pojedo, takrat vem, da je bilo dobro. Prej sem 10 let kuhala na Golniku, 3 leta v Fiesi in če bo v bodoče tako, bom kar pristala v Ankaranu. S Zazidajmo neizkoriščeno zemljišče Iz hišice, kjer je stanoval ing. Jože Uršič, je prijetno zadišalo po kavi. Vabljivemu vonju se ne moreš upreti in že smo ob skodelici dobre kave sedeli in kramljali o vsem mogočem. Pogovor je nanesel tudi na delo in perspektivno urejanje počitniškega doma v Ankaranu. Ideja o zazidalnem programu razširitve objektov za rekreacijo, je vsekakor dobra. Se posebno, če dogradimo ob sodelovanju vseh TOZD manjše počitniške hišice, ter pokrit bazen s toplo morsko vodo. S tem bi bil Ankaran odprt skozi celo leto. V zimskem času bi se tu zdravili in rekreiral: naši delavci, dovolj prostora pa bi bilo tudi za razne tečaje in seminarje. Sedaj je zemljišče neizkoriščeno, prostor pa prelep, da bi zemlja sfala prazna. Mogoča je tudi gradnja počitniških hišic ob lastni udeležbi posameznikov po sistemu Červar, v vsakem primeru pa bodo morali delavci o tem več razmišljati, saj je razširitev Ankarana v interesu nas vseh. d Vedno se rad vračam v Ankaran ... V tej izmeni smo večina starejši Gvadisovci in upokojenci. Prijeten je občutek, da le nisi pozabljen in da imamo tudi mi upokojenci pravico do letovanja v naših počitniških domovih. V Ankaranu letujemo že desetič, je dejal tovariš Kragelj in vedno se rad vračam v ta zeleni raj. Hrana je dobra, izbira dovolj velika in zadovoljni smo. Za nas starejše je Ankaran najbolj primeren. Veliko se sprehajamo, kopamo in prav ničesar nam ne manjka. Se smo srečevali stare znance in prijatelje in vsak se je pohvalil in zadovoljno dejal, če ne prej, se zopet vidimo prihodnje leto. L. C. Tale dekleta letos skrbijo za dobro hrano in solidno postrežbo v našem domu v Ankaranu Vsak gost je v našem domu v Ankaranu zares prisrčno sprejet Počitek, s- nčru žarki in tudi malo plavanja se vsakemu priležejo Dokaj obširen in vsebinsko bogat dnevni red, na zadnji seji Odbora za razvoj in organizacijo nam potrjuje uspešnost njihovega dela. Strokovno bogato in kvalitetno poročilo predsednika je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. V razpravi je bilo povedano, da se pripravlja predlog osnutka spremembe statuta v povečanju števila članov in formiranju novih strokovnih komisij, odbora RO ter predlog o dopolnitvi Pravilnika o planiranju, nagrajevanju in o odškodninah 'za izume in racionalizacijo. Veliko pozornost so posvetili študijskorazvoj-nj nalogi. Sistemska gradnja stanovanj NOVA 77. Sofinancirali bodo tudi izdelavo prototipa zažigalne naprave v KO Maribor, variantni Predlog Karlovškega mostu, izdelave programa modernizacije mizarske delavnice TOZD gradnje Ptuj itd. Govorili so tudi o usposabljanju Gradisovih električarjev v Institutu Jožef Stefan. Obravnavali so vrsto predlogov o nevatorstvu in racionalizaciji, pregledali in ocenili koristnost posameznih predlogov ter predlagali v izplačilo zneske enkratnih nagrad navedenim avtorjem: 1) Koristni predlog TOZD NG Maribor pri projektiranju in izvedbi mostov iz industrijsko izdelanih elementov na viaduktih AC Hoče— Arja vas: Ačanski Vukašin, dipl. ing. 12.000 — Veršnak Karel, dipl. ing. 12.000 ~~ Jež Andrej, teh. pom. dir. Tozd ng 12.000 2. Koristni predlog tov. Marinčič Rranca, dipl. str. ing. skupne službe Pri opremi betonaren GIP GRADIS: ~~ Hodnik Milan — TS 4.000 Jesenovec Tone — TS 3.000 Curk Peter — TOZD KO ■Ljubljana 3.000 Sitar Anton — TOZD Lj. »... in kar se tiče družbene samozaščite, vas še posebno opozarjam n; poslovno tajnost. Moje delo je na primer taka poslovna skrivnost, da cel jaz ne vem, kaj pravzaprav delam ...« Tudi igranje kart je prijetna oblika razvedrila med dopustom — Domazet Jožo — TOZD ICO Li- 2.500 — Komar Ivo — TS 6.000 — Galič Milan — TS 6.000 — Butina Alojz — TOZD ICO Lj. 3.000 v. Koristni predlog TOZD Maribor pri projektiranju in izvedbi kovinsko peresnega opaža: 5. Koristni predlog TOZD Maribor pri projektiranju in izvedbi betonskih distančnikov za podlaganje armature v betonskih konstrukcijah: — Roškar Oton 3.341 — Ukmar Božidar 2.337 — Špindler Albert 1.432 — Fekonja Avgust 1.432 — Hoiec Vera 477 — Vesenjak Jože 477 Špindler Albert 7.500 Gačnik Franc 2.850 Roškar Anton .1.350 Fekonja Avgust 2.250 Hoiec Vera 1.050 6. Koristni predlog TOZD GE Celje za uravnavanje in montaže A-ok-virjev na hladilniku IV v Šoštanju: — Alič Maks 11377 — Kranjc Rudolf 11.377 4. Koristni predlog TOZD GE Maribor o opaženju dvigalnega jaška: — Zorec Alojz 3.000 — Ukmar Božo 1.500 — Marko Franc 1.500 Obravnavali so tudi potek integracijskih procesov v okviru GA-STA. Predhodno pa so za predsednika Odbora za razvoj in organizacijo, ponovno izvolili ing. Jožeta Uršiča. Tudi mlade družinice si malo oddahnejo na dopustu dobrodošli in prijeten počitek v našem domu vam želi kolektiv poč. doma GRADIS ANKARAN Ing. Jože Uršič ponovno izvoljen za predsednika odbora za razvoj in organizacijo Lojze Cepuš Urednik našega glasila, tovariš Lojze Cepuš, nerad piše o sebi v »svojem« časopisu. Zato je naloga in dožnost njegovih sodelavcev, da opišejo namesto njega tiste pomembne dogodke, ki zadevajo njega osebno. Letos so konec maja republiški sindikati podelili najvišja sindikalna odličja — zlati znak Zveze sindikatov Slovenje — najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem Med njimi je bil tudi naš sodelavec Lojze Cepuš. Ob podelitvi zlatega znaka je bila zanj podana tale obrazložitev: Leta 1947, ko se je zaposlil pri Gradisu v Šoštanju, se je vključil v delo družbenopolitičnih organizacij. Bil je tajnik sindikata v brigadi na progi Nik-šič—Titograd. V Gradisu pa skoraj nenehno deluje v organih sindikalne organizacije. V letih 1954 do 1958 ;,e bil predsednik občinskega sindikalnega sveta Šoštanj, od takrat dalje pa je neprekinjeno član republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Tretjo mandatno dobo je tudi član zveznega odbora oziroma predsedstva Sindikata gradbenih delavcev .Jugoslavije. Od leta 1974 dalje je predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in je tudi član predsedstva in, republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Deluje tudi v organizacijski komisiji konference osnovnih organizacij sindikata v Gradisu. Že v Šoštanju je bil član občinskega komiteja KPS, v Gradisu v Ljubljani pa je bil v letih 1958 do 1962 sekretar osnovne organizacije ZK. Med letom 1968 in 1973 je bil predsednik krajevne konference SZDL Stari Vodmat v Ljubljani, od leta 1971 do 1975 pa član republiške konference SZDL Slovenije. Deset let je že član, sedaj pa podpredsednik sveta krajevne skupnosti V Gradisu je bil dolga leta član centralnega delavskega sveta in dva mandata predsednik sveta skupnih služb. Dvakrat je bil v upravnem odboru podjetja. Je delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. Delegati konference osnovnih organizacij sindikata v Gradisu ugotavljajo, da je pri njih prav s pomočjo prizadevanj Lojzeta Cepuša zaživel leta 1950 eden prvih delavskih svetov v gradbeništvu in da si je od takrat dalje tako v tej delovni organizaciji kot v slovenskem gradbeništvu prizadeval za uspešen razvoj samoupravnih družbenih odnosov. Med drugim na primer vodi akcijo za racionalno združevanje gradbenih delovnih organizacij, dal je pobudo za obširno akcijo načrtnega reševanja stanovanjskih potreb gradbenih delavcev Že pred leti je bil pobudnik za ustrezno organiziranost sindikata v delovni organizaciji, saj sami ugotavljajo, da pomeni ustanovitev sindikalnega odbora (sedanje konference osnovnih organizacij) začetek organiziranega delovanja sindikata v tej veliki slovenski delovni organizaciji. Med drugim je prejel srebrno značko OF, red dela z zlatim vencem in priznanje mesta Ostrave za krepitev prijateljskih vezi med ČSSR in SFRJ. Mislimo, da nam je lahko tovariš Lojze za zgled, kako razdajati svoje sposobnosti in moči za skupne družbene koristi. Ob visokem priznanju, ki ga je dobil za neumorno sindikalno delo tovariš Lojze Cepuš, mu iskreno čestitamo. Stane Uhan Po obstoječih predpisih je za vsa delovna mesta na katerih se zahteva srednja, višja ali visoka šolska izobrazba predvidena pripravniška doba. Pri Gradisu smo se dogovorili, da v skladu z obstoječimi republiškimi predpisi pripravniška doba traja za diplomirane strokovnjake eno leto, za vse ostale pa devet mesecev. V tem času naj bi pripravniki spoznali podjetje, njegovo organizacijo, glavne samoupravne akte, istočasno pa naj bi si pridobili okvirno strokovno znanje za tista delovna mesta, za katera se pripravljajo. Pripravniki ob zaključku pripravniške dobe opravijo prevero znanja — neke vrste izpit in če tega uspešno opravijo, se razporedijo na ustrezno delovno mesto. V naši delovni organizaciji vrši te izpite posebna komisija pod okriljem upravnega odbora centra za izobraževanje. V času od 1. avgusta 1968 do 15. 7. 1976 torej v dobi 8 let je polagalo pripravniški izpit 176 kandidatov — pretežno tehnični strokovnjaki. Vsak pripravnik mora voditi dnevnik, prav tako mu je določen mentor, ki ga med pripravniško dobo usmerja. Uspeh posameznih kandidatov je seveda odvisen predvsem od lastne prizadevnosti, v nemali meri pa tudi od mentorja oziroma od enote v kateri pripravnik opravlja svojo pripravniško dobo. Vsekakor je potrebno, da gledamo na pripravniško dobo s primerno mero razumevanja, da pripravnika postopoma pritegnemo k konkretnemu delu, pri tem pa mu moramo pustiti čas, da lahko predela tudi svoj obvezni program. — Tovariši, jaz mislim ... — Saj je že skrajni čas! Primerjana V ekonomski propagandi se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi primerjalna propaganda. Tako kot propaganda sama ima tudi ta oblika informativne dejavnosti precej zagovornikov, istočasno pa tudi nasprotnikov. Bistvo primerjalne propagande je, da organizacija združenega dela, ki propagira svoj proizvod. imenuje svojega konkurenta in navaja prednosti svojega izdelka v primerjavi s konkurenčnim, Ali ima taka propaganda boljši učinek? Ali je legalna in društveno karistna? so vprašanja, ki se nam porajajo ob razmišljanjih v zvezi z ekonomsko propagando. Ce poskušamo odgovoriti na prvo vprašanje lahko iz statističnih podatkov predvsem z Zahoda ugotovimo, da se le-ta vse bolj uporablja in vsekakor dosega svoj učinek. V prisrčnem razgovoru ob likofu na gradbišču mednarodnega centra je dr. Anton Vratuša v šali dejal: »Prvi polčas vam je šlo izredno, tako kot našim nogometašem. Upam, da ne boste v drugem polčasu popustili.« Na drugo vprašanje pa je že težje najti pravi odgovor. Vsekakor ne gre prezreti, da ima tudi naša samoupravna družbena skupnost koristi, če na podlagi primerjalne propagande ugotovimo, kateri od proizvodov je boljši. Pri tem je pomembno predvsem to, da je kriterij primerjave izdelan do takšne mere. da se na podlagi pregleda teh kriterijev odločimo za določen proizvod. Lahko pa nam ti kriteriji oz. prednosti propagiranega izdelka ne odgovarjajo in smo bolj nagnjenj k tradicionalizmu. Vsa ta našteta dejstva še vedno veljajo le bolj za zahodno tržišče, saj se ta oblika ekonomske propagande pri nas še ni dovolj uveljavila oz. se uporablja bolj v posredni obliki. Ing, Stefan Mesarič se je hitro znašel in mu odgovoril: »Drugi polčas niti ni tako pomemben, saj smo gradbinci odlični predvsem v podaljških.« II: iigij S e l Wir lernen Deutsch 86. Lektion Fortsetzung der 85 Lektion: Der Gebrauch von Perfekt oder Imperfekt und Plusguamperfekt in Nebensatzen. Achtung: Die Handlung im zvveiten Satz ereignet sich vor der Handlung im ersten Satz. Perfekt und Imperfekt vor Prasens und Plusguamperfekt vor Perfekt oder Imperfekt: Nach folgendem Beispiel: AVer ist der Herr, der gestern mit dir gesprochen bat? AVer war der Herr, der gestern mit dir gesprochen hatte? Setzen Sie die Satze ins Perfekt und achten Sie dabei auf die richtigen Zeitformen in den Nebensatzen! 1. Die Berge sind ganz weiss, weil es in der Nacht geschneit bat. Die Berge waren ganz vveiss, weil es in der Nacht geschneit hatte. 2. Dei Freund ist miide, vveil er viei gewandert ist. (vvar mtide, weil er vi el gevvandert vvar) 3 Du bekommst kein Geid, vveil du nicht gearbeitet hast. 4. Ich ziehe den nuen Anzug an, den ieh neulich gekauft babe. 5. Wir besuchen die Oper, die in unsere Stadt gekommen ist. 6 Ich besuche meinen aiten Lehrer, der mir viele Jahre Deutschunterricht gegcben bat. 7 Man transportiert die Personen, die einen Unfall gebabt ha-ben, sofort ins Krankenhaus, (Man transportierte die Personen, die einen Unfall gebabt hatten, sofort ins Krankenhaus) 8. Der Herr hebt die Geldtasche auf, die auf den Boden gefallen ist. 9. Siehst du die Familie, die vvir in Frankfurt getroffen haben? 10 AVobin fahrt der Herr. der dich vor scirier Abreise besucht bat? Partizip Prasens — deležnik sedanjega časa fliessend, vvartend, stehend — tekoč, čakajoč, stoječ Wenn man an den Infinitiv eines Zeitvvortes die Endung — »d« hangt, entstcht d as Partizip Prasens infinitiv plus »D« ist Partizip Prasens Man gebraucht das Partizip Prasens wie ein Adjektiv. (Deležnik sedanjega časa se uporablja kakor pridevnik) Siehst du das schlafende Kind? (Ali vidiš spavajočega otroka?) Tee muss man mit koehendem VVasser machen. Fragen Sie den dort stehenden Beamten! Das Partizip Prasens vvird vvie ein Adjektiv dekliniert (deležnik sedanjega časa se sklanja kakor pridevnik). Beispiel: Ein Kind, das schlaft, ist ein schlafendes Kind Bilden Sie das Partizip Prasens: 1. Ein Madchen, das tanzt. ist ein — Madchen. (ein tanzendes Madehen) 2. AVasser, das koeht. ist — AVasser. (kochendes AVasser) 3. Beamte, tile kontr-dlieren, sind — Beamte. (kontrollierende Beamte) 4. Ein Zug, der ablahrt, ist ein — Zug. (ein abfahrender Zug) 5. Eiri Gast. der zabit, ist ein — Gast. (ein zahlender Gast) 6. AVasser, das fiiesst, ist — AVasser, (fliessendes AVasser) 7. Ein Tier, das !ebt, ist ein — Tier. (ein lebendes Tier) 8. Die Zeiten, die noch kommen, sind — Zeiten. (kommende Zeiten) 9. Ein Mensch, der denkt, ist ein — Mensch. (ein denkender Mensch) 10. Ein Auto, das parkt, ist ein — Auto. (ein parkierendes Auto) 11 Frauen, die avbeiten, sind — Frauen. (arbeitende Frauen) 12. Leute, die griissen, sind — Leute. (grussende Leute) Bilden Sie die Partizipien und ergiinzen Sie die Endungen! Beispiel: Inch kaufe Rosen, die bUihen. — Ich kaufe biiiende Rosen. 1 ieh suche ein Zimmer mit fliessen- AVasser. 2. Siehst du tiort die tanzen- Madchen im Garten? 3. In einem See ist stehen- AVasser. 4. In einem Fluss ist fliessen- AVasser. 5. Springen Sie nicht aus einem fahren- Zug! 6. Der kontrollieren- Beamte fragte mich nach meinem Pass. 7. Das Madehen verletzte sich mit kochen- AVasser. 8. Unter dem Baum iiegt ein schlafen- Kind. 9. Der abfahren- Zug fahrt nach Hamburg. 10. Das parken- Auto vor dem Haus gehort mir. Ein Mann, der reist, ist ein Reiscndcr. Eine Frau, die reist, ist eine Reisende. Leute, die reisvn, sind Rcisende. Ais Substantiv (kot samostalnik) bezeichnet das Partizip Prasens eine Person, die etvvas tut Man dekiiniert es vvie ein Adjektiv. Bilden Sie das nominale Partizip Prasens. (Samostalniški deležnik) Beispiel: 1. Die — (Leute, die vorbeigehen) sehen in mein Zimmer herein. Die Vorbeigehenden sehen in mein Zimmer herrein. 2. Siehst du dort die — (Frau, die schlaft)? 3. AVer ist die — (Frau, die eintritt)? 4. Nach der Feier girigen alle — (Leute, die tanzen) nach Haus. 5 Kennen Sie — (Leute, die vvarten) dort unten? AVorter — besede achten — paziti vvandern — potovati, hoditi Deutschunterricht — pouk nemščine r Unfall — nezgoda e Geldtasche — denarnica treffen — naleteti na koga das kochende AArasser — voda, ki vre kommende Zeiten — prihodnji časi parken oder parkieren — parkirati biiihen — cveteti stehendes AVasser — stoječa voda fragen nach etvvas — vprašati po čem sich verletzen — raniti se der Reisende — potnik der Vorbeigehende — mimoidoči eintreten — vstopiti die Feier — slavnost, praznovanje dort unten — tam doli »Ali misliš, da bi imeli še vedno toliko nenehnih sprememb in dopolni finančnih predpisov, če bi jih morali avtorji lastnoročno izpolnjevati« < t I I I I i 1 I Delavci Gradisa ->- TOZD Gradnje, Ptuj so se uspešno vključili v stabilizacijske procese. Odgovornost' za izvajanje programa so prevzeli delavci sami. Za uresničevanje akcijskega programa stabilizacije so zadolžili posamezne člane. Predhodno pa je o programu razpravljal kolektiv in vse družbenopolitične organizacije. Akcijski program obsega naslednja področja: 1. znižanje materialnih in režijskih stroškov, 2. povečanje produktivnosti, 3. povečati likvidnost in zmanjšati zaloge, 4. razvoj samoupravnih odnosov, 5. razvojna usmeritev. Posamezne naloge in zadolžitve, kot so jih navedli v akcijskem programu. Nabavni referent je dolžan, da spremlja gibanje cen, ter zbira tiste dobavitelje, ki imajo najugodnejše pogoje dobave in tudi ugodne dobavne roke. Vsi skladiščniki so odgovorni za pravilno in vestno manipulacijo z materialom in inventarjem ter za vestno in pravilno uskladiščenje istega. Pri tem je važno to, da se spremljajo zaloge materiala. Prekomernih zalog se je potrebno izogibati in paziti, da ne pride do zalog nekurantnega materiala. Glede vzdrževanja opreme in strojev bodo povečali pozornost glede popravila istih in čimbolj smotrno zmanjševali investicijsko vzdrževanje. Večjo pozornost in poudarek je dati kvaliteti opravljenih del. Reklamacije je potrebno zmanjšati na minimum. Pri tem je paziti pri malomarno ali slabo izvedenih delih, da se ugotovi krivca in se v teh primerih proti krivcu tudi ukrepa V slučaju, da se to ugotovi, se od istega tudi zahteva povračilo škode. Poostriti je čuvanje materiala in opreme na sedežu TOZD in vseh gradbiščih v zvezi s tem pa zmanjšati oz. preprečiti tatvine. Če se ugotovi primanjkljaj na gradbišču, ki ima karakter vloma, se manj ko ne prizna. Zaloge materiala vežejo precejšnja obratna sredstva TOZD Precej zalog, ki smo jih v preteklem letu imeli, smo zmanjšali, vendar so še možnosti, da to čimbolj smotrno izkoristimo Glavni gradbeni material naj se racionalno nabavlja iz centralnega skladišča saj bomo s tem sprostili precej vezanih obratnih sredstev Posebno pozornost je posvetiti trošenju reprezentance. O porabi reprezentance je dolžan direktor TOZD, da dvakrat letno poroča o trošenju iste. Kontrolirati in zasledovati je izplačilo dnevnic in kilometrin in ugotoviti njih pravilnost. Da bi dosegli čim boljšo in rentabilnejšo proizvodnjo je izkoristiti čimbolj smotrno koriščenje delovnega časa. Posebno je poostriti delovno disciplino, izboljšati delovne pogoje, dosledno upoštevati delitev po delu in spremljanje rezultatov dela na upravi TOZD in vseh deloviščih. V zvezi z naštetim je pristopiti k sledečim ukrepom: Najbolj racionalno je izkoristiti obstoječe delovne kapacitete in delovni fond. Spremljati je porabo delovnega časa ter uspeh. Na osnovi analiz je potrebno ukrepati. Dosledno izkoristiti obstoječe kadre in paziti, da se racionalno najema nova delovna sila v smislu republiške resolucije. Zmanjšati boleznine in izgubo delovnega časa na minimum, posvečati je posebno pozornost varnosti pri delu. O tem mora poročati vsaj vsake 3 mesece kadrovska služba TOZD. Predvsem je dati poudarek boljšemu izkoriščanju delovnega časa na oddelkih in gradbiščih. Kontrolirati je prihod na delo in z dela. Poostriti je disciplino v delovnem času. Maksimalno je izkoristiti delovna sredstva. Za uresničevanje tega so zadolženi vodje služb sektorjev in gradbišč. Omejiti je vse nadure v vseh režijskih službah. V slučaju, da se pokaže potreba po teh. lahko to odobri za gospodarsko finančni sektor vodja sektorja. za ostale oddelke pa direktor TOZD. Če pride do podaljšanega delovnega časa po posebni odobritvi, se mora pojačati nadzor v vseh službah in kontrolirati izvajanje istih. Letni dopusti se planirajo tako. da se čimveč dopusta planira za obdobje tako imenovane »mrtve sezone« Poglavitno je, da se delavci stimulirajo, po vloženem delu, ki vpliva na povečanje delovne produktivnosti. Samoupravni sporazum o delitvi do- hodka in osebni!}, doho.dkov jq,pqtrebno še dalje razvijali, Suinunrati je liste delavce, ki s svojim deiom vec doprinesejo k ustvarjanju aonodka. izdelati je potveono normative deta, za organizatorje proizvodnje pa kriterije za nagrajevanje po vloženem deiu. mmatjujemo načelo povečati likvidnost in zmanjšali zaloge materialov Zadolži se nabavna služba, da izdela plan zalog materiala, p n tem ji pomaga tehnična služba. Pri sestavljanju piana mora upoštevati nemoteno proizvodnjo. Preprečili je vsako nabavo materiala in opreme, ki m nujno potrebna. Pri nabavi je paziti na ekonomičnost nabave. Vodje sektorjev in gradbišč so odgovorni do postavljenih ionov za izdelavo začasnm in obra-cunsKin situacij. Situacije morajo vsebovati vse nastaie stroške na posamezmn gradbiščih. Takt urni oddelek je odgovoren, da takoj posreduje situacije investitorju v roku, ki je naveden v pogodbi. 'tehnični kader je zadolžen, da skrbno vodi vso tehnično dokumentacijo, ki je zantevana v gradbeni pogodbi. z,aiitevati mora od investitorja vso potrebno dokumentacijo in vpisovati v grauoeni dnevnik njih dospetja, ki kasneje omogočajo uveljavljanje stroškov zastoja, podaljšanje dovršitvemh tokov, priznanje razlik v ceni itd. gospodarsko tinančni pomočnik direktorja TOZD je odgovoren za pravočasno dospetje plačil v valutnih rokih vseh računov in situacij in končnih ooračunov. O vsej problematiki in rezultatih je dolžan tedno poročati aeiavsicemu svetu, posebej pa o za-utzamn zneskih s mrmranih m spornih terjatvah. Posebej je paziti, cta se izvršijo dobaviteljeva plačna v roKih ker se s tem zmanjšajo stroški TOZD, ki nastanejo zaradi zamudnih obresti. Vse to mora občasno poročati delavski svet. Posebno pozornost je potrebno poiagati doslednemu izvajanju samoupravnim a.uom celotnega podjetja in aktov TOZD. Vsi odgovorni delavci morajo sprejete dogovore dosledno izvajati. Vso gradivo, ki ga predlagajo delavskemu svetu, zboru delovnih ijuai m drugim samoupravnim organom je pred tem dobro pripraviti z vsemi ooraziožitvami tano, da lahko delavci odločajo o njih predlogih. Analiza m obrazložitev naj bo čimbolj enostavna in razumljiva. Vsi organizatorji proizvodnje morajo brezpogojno poznati interne akte podjetja in TOZD ter vse pravilnike. Informacije delavcem pa morajo biti čimbolj učinkovite in pravočasne. Za odločitve v okviru podjetja in TOZD je potrebno, da je sodelovanje vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij čim tesnejše. Posebno važno je usposabljanje članov samoupravnih organov za izvrševanje funkcij prek raznih seminarjev. Za izobrazbo je zadolžen center za izobraževanje pri skupnih službah. Delavska kontrola se mora čimbolj uveljaviti za kar je potrebno, da ji vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije dajo vso pomoč. Gradnje v okviru razvojnih načrtov Osnova za razvoj TOZD je srednjeročni program 1978—1980. V tem okviru bodo organizirali proizvodnjo in opremljenost TOZD. Politika kadrovanja mora biti dolgoročna. Za bolj organizirano poslovanje potrebujejo še precej strokovnega kadra. Za spremljanje poslovanja morata APS in ROS redno analizirati in dajati napotke za izboljšanje v TOZD Zavzemati se moramo še naprej pri integracijskih procesih v podjetju, ter aktivno sodelovati pri združevanju dela in sredstev. Spodbujati racionalizatorstvo in nagrajevanje istega. Planirane investicije je potrebno analizirati in najti najbolj racionalno rešitev in ugotoviti pri vseh najboljšo ekonomičnost. Najti najboljše proizvodne postopke kateri rezultati bi imeli večji učinek. Pri tem upoštevati, da bi povečali storilnost in pa zmanjšanje materialnih stroškov. Naloge, ki smo si jih zadali, bomo z vso skrbnostjo spremljali in jih po potrebi tudi dopolnjevali, je dejal predsednik delavskega sveta ing. Peter Vertič. Mladinci V mesecu juniju smo imeli sest nek KS ZSMS Gl P Gradis, na k terem smo se dogovorili nekaj stv rh ki jih bomo izpolnjevali v n dalj njih mesecih. Poleg poročila «TSlG, »Susretu mladosti 76« mladinskem kvizu znanja smo d točili tudi nekaj sklepov. Na »Susretu mladih« bomo sod lovali le v primeru sodelovanja t di drugih OZD s področja Slovet: MŠIG in kviz znanja ostaneta nekaterimi organizacijskimi popra j1- Kviz znanja pa se vsako leto o Sanizira 25. maja. Predloge za pre gdnika in sekretarja KS ZSMS G RADIS se obravnava na vseh c ovnih organizacijah in pošljejo Poročila o obravnavi. Ravno tako Trie VSa P°roO'la o delu OO. SIG se v bodoče razširi z v 0 n°gami in sodelovanjem mladii 0 Pa odločajo s svojimi poroč v; ' MSIG 77 bo v Ljubljani org 'rala OO ZSMS Ljubljana oko! ca s pomočjo SPO in doma učencev. Akcija za organiziranje se je že pričela. Poseben sklep, ki so ga na sestanku podprli vsi prisotni je bil, da vsi predstavniki OO ZSMS pošiljajo zapisnike s svojih sestankov na naslov Koordinacijskega sveta, za lažje ugotavljanje dela posameznih OO in mislim, da ta akcija že dokaj uspešno poteka. M. D. Zahvala Mojo 50-letnico sem praznoval na Onkološkem oddelku kliničnega centra v Ljubljani, kjer sem preživel težko operacijo n-i pljučih. Nikoli si nisem predstavljal, da se bodo ob mojem srečanju z »Abrahamom«, spomnili name tudi moji sodelavci. Zato me je darilo, Ki so ga zbrali moji sodelavci v TOZD Celje (kar 500.000 S din) tem bolj pre- senetilo. Vesel sem, da me kolektiv tudi v težkih časih ne pozabi. Name ni pozabila tudi osnovna organizacija sindikata. Sedaj sem zopet pričel verjeti v star pregovor. V nesreči spoznaš tovariša. Iskreno se zahvaljujem vsem mojim sodelavcem kot tudi OO sindikata Gradis Celje za materialno in moralno pomoč ob težkih dneh mojega življenja. Se enkrat vsem naj lepša hvala! Novak Jakob TOZD Gradis Celje Mlkro- humoreshe Majka govori kčeri: — Upamti da nijedna žena ne može biti tako rdjava da se ne bi mogla smatrati boljom polovinom svog muža! Tako so na gradbišču v Krškem vpisovali posojilo za ceste Pred finalom na ŠIG Gradis šele na tretjem mestu Le še dober mesec nas loči od letošnjih zaključnih bojev na športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije. Znani so že vsi finalisti, saj sta se medtem končali tudi zadnji dve disciplini — odbojka in mali nogomet. Medtem ko so se obe odbojkarski ekipi uvrstili v finale se. nogometašem to ni posrečilo Zasedli so skromno 23. mesto in ostali najslabše plasirana ekipa Gradisa. Kljub vsemu še ni nič izgubljenega. Zaostanek 15 točk za prvo plasirano ekipo Konstruktorja, ki je zbrala 293 točk in drugouvrščenim Igradom. za katerim zaostajamo 6 točk. bo težko nadoknaditi, vendar možnosti vsekakor so. Upoštevati je treba, da imamo kar sedem ekip v finalu, medtem ko jih imata naša naj hujša konkurenta 6 (Ingrad) oz. 5 (Konstruktor). Za tak podvig pa bo potrebno vložiti veliko truda, da bomo na finalna srečanja prišli zares pripravlje- ni. Tudi ostale ekipe verjetno ne počivajo in se marljivo pripravljajo, da bi svoje uvrstitve še izboljšale. Pri tem velja poudariti, da bodo v finalu nastopile ekipe iz kar 15 OZD. kar je vsekakor svojevrsten rekord m dokaz, da je nov način tekmovanja pridobil tako na množičnosti kot tudi na kvaliteti. Skupno je na letošnjih igrati sodelovalo. 73 podjetij z več kot 4(10 ekipami in 2500 tekmovalci. Vrstni red najboljših desetih ekip pred finalnimi srečanji pa je naslednji: 1. SGP Konstruktor Maribor 293 2. GIF Ingrad Celje 284 3. GIF Gradis Ljubljana 278 4. SGP Pionir Novo mesto 270 5. IMF Ljubljana 269 6. SGP Gorica. Nova Gorica 264 7. Salonit Anhovo '227 8. SGP Stavbar Maribor 224 9. SGP Slovenija ceste Lj. 213 10. Cementarna Trbovlje 193 mk msmm BKpi L * pFF s Ekipa domačinov, ki so dobro pripravili tekmovanje — To je torej tista, ki dviguje prah v našem podjetju! U kancelariji društva za zaštitu životinja zvoni telefon: — Dodjite hitro. — čuje se nečiji uzbudjen glas. — u našem vrtu na drvetu sedi poštar i draži našu do-gu! Putnik brzog voza zapazio je da se voz zbog nečeg s u vi še često zaustavlja. — Zašto opet stojimo? — upitao je sprevodnika. — Na šine je legla krava. — Krava? Ali mi smo se ovako bez razloga danas zaustavljali pet puta! Ovde ima mnogo krava, št a li? — Ne. to je ona ista. Samo smo je opet stigli. Na plaži je policajac prebaciD mladoj devojci zbog preterano oskudrtog bikinija: — Sta bi reka vaša mati kad bi vas videla u tom kostimu? — Mnogo bi mi rekla. — otresito je odgovorila devojka. — Ovo je, znate, njen bikini. . . j Križanka - mesta s sedeži naših TOZD