Štev. 36.
V Ljubljani, g četrtek, dne 13 februarja 1908.
Leto XXXVI.
Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'-
u pol leta
i po za četrt leta za en mesec
13 — 650 2-20
V upravništvu: ta celo leto naprej K 22 40
za pol leta
ip<
za četrt leta za en mesec
11-20 560 1-90
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVEN
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mir): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . t „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Oollvno jibanje.
Dva samostojna kandidata za Ljubljano.
V Ljubljani se je sestavil neodvisni meščanski volivni odbor, ki je proglasil kandidatoma za Ljubljano: dr. Vinko Gre-goriča, primarija v deželni bolnici v Ljubljani, in dr. Vladimir Ravniharja. odvetnika v Ljubljani.
Danes vabijo lepaki po Ljubljani deželnozborske volivce na shod, ki se vrši v soboto, 15. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma«. Na shodu se volivcem predstavita kandidata gg. dr. Vinko Gregorič in dr. Vladimir Ravnihar.
Ribnica-Kočevje-Velike Lašče.
Nasprotna stranka se je obrnila do nemških volivcev v kočevskem okraju, da bi skupno nastopili proti S. L. S. Bilo je že dogovorjeno, da pride gospod Ignacij Mer-har v Mozelj, kjer nastopi kot skupen slo-vensko-nemški kandidat. Rus-Merharjeva stranka je bila pripravljena celo skleniti tak kompromis z Nemci, da bi bil en kandidat Slovenec, drugi pa nemški naciona-lec. Iz tega dogovora sc je izcimila vest, tla kandidira v Mozelju nemškonacionalni Jonke. Merhar in .lonke bi bila tako skupaj nastopila, ako si ne bi bili Kočevarji premislili. Kočevar je trgovec, zato je preračunal, ali mu kaže tako ali ne. In odgovor ie bil, da gotovo propade lista Merhar-Jonke. V nemških listih so zato Kočevarji preklicali Jonketovo kandidaturo in so dali vedeti snubačem od slovenske strani, da so slovenske liberalne stranke, naj nastopi pod katerimkoli imenom, že siti in da ne gredo zanjo v ogenj po kostanj, ker ni od nje pričakovati sploh nobene koristi. Govori se, da je dal tak svet kočevskim volivcem ttidi knez Auersperg, kot agra-rec stoji na stališču, da dandanes z liberalci sploh ni ničesar več mogoče storiti. Tako je bil konec liberalnega načrta, še preden so mogli stopiti ž njim odkrito v javnost. Izvolitev Bartola in Jakliča, ki imata ogromno večino vseh slovenskih glasov na svoji strani, bo torej šla gladko od rok in bosta sijajno zmagala kandidata S. I.. S. Vsi na volišče za Jakliča in Bartola!
O kandidatu S. L. S. g. Josipu Mandelju
piše prav umestno »Domoljub«: Po odstopu gospoda župana Vehovca se je morala stranka hitro odločiti za drugega kandidata na njegovem mestu. Odločitev je bila najsrečnejša, ki jc bila v danih razmerah sploh mogoča. Zbrani zaupniki so soglasno določili kot tretjega kandidata v navedenem volivnem okraju g. Josipa Mandelj, pristava tobačne tovarne v Ljubljani. Iskreno častitamo stranki na tej odločitvi. Gospod Josip Mandelj je sin kmečkih sta-rišev ter rojen v volivnem okraju v St. Vidu. Zanesljiv pristaš S. L. S., zelo nadarjen in izobražen, vnet osobito za stan, iz katerega jc sam izšel, za kmečki stan. G. Mandelj iskreno želi dobiti priliko, da deluje v blagor kmečkega stanu, osobito svojega okraja. Okraj in stranka pridobita ž njim izbornega delavca, ki bo zastavil vse svoje moči za zvesto spolnovanje svojih poslanskih dolžnosti. Ker jc v uaj-boliši dobi — star je 42 let — jc upati, da bode njegovo delo stranki in volivcem dolgo vrsto let na razpolago. Gosp. Mandelj gre takoj na delo. Se to nedeljo priredi dva shoda. Izjavil je, da bo potem nedeljo za nedeljo potoval po celcm volivnem okraju, prirejal shode in se podučaval o željah in potrebah ljudstva, da bode potem vedel v deželnem zboru zastaviti svojo besedo na pravem mestu in v pravem trenotju. — Tako je prav! Poslanec mora biti v vednem, neprestanem najožjem stiku s svojimi volivci. Le potem za-more svoje dolžnosti prav spolnjevati. Želeti je. da se po tej resnici ravnajo vsi poslanci!
Z Notranjskega
se nam piše: V deželi »neodvisnih kmetov« so bili dolgo časa v največji zadregi in skrbi zaradi kandidatov. Največja zmeda je seveda vedno v armadi, kjer je več generalov, nego prostakov. Vsi hočejo ukazovati, nihče pa ubogati. Da pa sploh pokažejo svojo »neodvisno« voljo, postavili so po dolgem iskanju in izbiranju dva kandidata. Značilno znamenje teh dveh kandidatov je, da se imenujeta »neodvisna« kmeta, dočim ju hočejo posaditi na konja sami pristni liberalci, ki nikjer in nikoli niso bili pravi prijatelji kmeta. Imenujejo se »neodvisne« kmete, ker dobro vedo, da liberalno žito več ne gre v klasje. Zato iz-preminjajo svojo barvo, ne pa svojega pre-
pričanja. Ti »neodvisni« kmetje so odvisni od samih liberalcev, ki se sramujejo kmetu seči v roko ali pa sedeti ž njim pri isti mizi. Kdo pa urejuje »Notranjca«? Kdo mu dopisuje? Mladi liberalčki so, ki še kmečkega orodja ne poznajo, ali pa nekateri liberalni učitelji, ki stresajo svojo oliko v predale »Notranjčeve«. Saj jih poznamo predobro te pristne kmete in njihovega duševnega voditelja, ki je šele nedavno zapustil šolo. Poznamo tudi njihove podrep-nike in priganjače, ki se šopirijo še ob kmečkih žuljih po raznih notranjskih krajih. Dolgo so gospodovali kot turški paše, Notranjska je res bila liberalna trdnjava, v kateri je revno ljudstvo v znoju svojega obraza tlačanilo svojim valptom in tlači-teljem. Toda nadarjeno ljudstvo je spoznalo te svoje dobrotnike v ovčjih kožah ter jim obrača hrbet. Oprostiti se hoče notranjski kmet svojih jerobov in biti v istini neodvisen. Politično je zrel in ne potrebuje vodnikov, ki ga vodijo v gospodarski in moralni pogin. Zato se nam ne zdi prav nič čudno, ako so se poskrili stari liberalni kandidatje in silijo v ospredje dva moža, ki hočeta biti »neodvisna«, a ne razumeta, da jih liberalci le izrabljajo. Kdo pa je postavil g. Cucka za kandidata? Isti kne-žaški nadučitelj Cesnik, kateremu je Cucek sam prekucnil županski stolček. Po naši sodbi se je hotel gospod Cesnik le maščevati nad Cuckom, češ: Ti si mnogo pripomogel, da sem v Knežaku izgubil z županstvom tudi gospodstvo; poplačam te s tem, da ti kot kandidatu preskrbim propad in blamažo. Edino to more biti povod, da je Cesnik v Postojni slavil Cucka kot najboljšega neodvisnega kandidata. In drugi neodvisni kandidat je M. Martinčič. Tudi ta bode spoznal kmalu, da je šel na lim liberalnim ptičarjem. Dne 21. svečana se bodeta prepričala oba, da sta bila le slepo orodje liberalnih zvijačev. V deželi neodvisnih kmetov bode maškerada liberalnih ptičarjev, ki so si nataknili kmečke krinke. Poznamo jih, zato jim kažemo vrata.	J. J.
Iz dolenjskih mest.
Iz Novega mesta se nam piše: Proglasitev Plantanove kandidature je slabo vplivala na volivce, ker Plantana ne marajo nikjer, niti v uradniških niti v drugih meščanskih krogih. Dr. Tavčar je užival veliko več simpatij in v narodno-napred-
nih krogih odkrito obžalujejo, da on ne kandidira več v dolenjskih mestih. Je pač tudi od osebe kandidita mnogo odvisno; samo strankarstvo ne izda več, ker se čutijo povsod že drugi oziri in vplivi, ki izvirajo iz popolnoma predrugačenih razmer. Ko bi dr. Tavčar v dolenjskih mestih nastopil, bi ga volili uaprednjaki ne le zaradi stranke, ampak tudi zaradi osebe. Plantan pa jim osebno ni simpatičen in tudi za stranko od njegoVe izvolitve uaprednjaki ne upajo nobene koristi. Z osebami gre stranka gori in z osebami gre stranka doli. Obrtnik že itak nima nobenega veselja do take kandidature kakor je kandidatura notarja Plantana. Pa tudi uradništvo je izgubilo vsako nado, da bi si na tak način kaj opomoglo. Splošna nezadovoljnost med naprednjaki se kaže v izreku: Ali naj zopet kandidira dr. Tavčar, ali pa si postavimo sami kakega svojega kandidata. Bomo videli, kaj bo iz tega.
Odvetnik dr. Ferdinand Eger
je imel 9. t. m. volivni shod v Kočevju. Dr. Eger je proglašen za kandidata za mesto Kočevje.
Volivno gibanje na Hrvaškem.
Vlada je postavila dosedaj 14 kandidatov. — Srbski radikalci so imeli z banom Rauchom pogodbo, da nikjer ne postavijo svojih kandidatov proti vladnim. Sedaj pa so proti vladinovcu Vasi Popoviču, ravnatelju Tokolyjevega zavoda, postavili protikandidata v osebi odvetnika Radivojeviča iz Zemuna.	Budapester Abendblatt<
prorokujc banu Rauchu, da s svojimi pristaši ne dobi niti 15 mandatov. — »Reichs-post« meni, da pride v sabor kot najmočnejša Starčevičanska stranka. Bana Rau-eha da pri teh volitvah niti uradništvo ne bo podpiralo, o prihodnjih pa da bo že plesalo, kakor bo on žvižgal. — Ce bo imel še piščalko v rokah!
Na Hrvaškem se streljajo.
Volivno gibanje na Hrvaškem je vedno burnejše. V Ladjevcu je učitelj Gračan streljal na župnika Vučetiča in ga ranil.
Deželnozborske volitve na Češkem.
Kompromis med Staro- in Mladočehi za prihodnje deželnozborske volitve se jc popolnoma razbil.
LISTEK.
Dllomontl kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Kri! Kri! Kri! Reke krvi, kri pov-sodi in vsepovsodi! Vidim jo, voham jo, pokušam jo — sol je; rdeče teče po zemlji, dežuje izpod neba.«
»Koraki! Koraki! Koraki! Stopinje belih mož, ki prihajajo od daleč. Zemlja se trese, zemlja trepeta pred svojim gospodarjem.«
»Kri je dobra, rdeča kri je svitla; nič ne diši tako kakor ravno prelita kri. Levi io bodo lizali in rjoveli; jastrebi bodo izpirali svoje kreljuti v nji in se veselja glasili.«
»Stara sem! Stara sem! Mnogo krvi sem videla! ha, ha! Toda videla jo bom še več, predno umrjem in bom vesela. Kako stara sem, mislite vi? Vaši očetje so me Poznali, in njihovi očetje. Videla sem že bele ljudi in vem česa žele. Stara sem. toda gore so starejše od mene. Kdo je naredil veliko cesto, povejte mi? Kdo je postavil one tri molčeče, ki gledajo preko globeli, povejte mi?" (In pokazala je proti
trem strmim goram, ki smo jih videli v prejšnji noči.)
»Vi ne veste, toda jaz vem. Beli ljudje so bili, ki so bili pred vami, in ki bodo, ko vas več ne bo, ki vas bodo požrli in ugonobili. Da! Da! Da!«
»In čemu ste prišli, beli, strašni, izurjeni v čarovnijah in vseh učenostih, močni, neustrašeni? Kaj je oni svitli kamen na tvojem čelu, o kralj? Cegave roke so naredile železno obleko na tvojih prsih, o kralj? Vi ne veste, toda jaz vem. Jaz, ki sem stara, jaz, ki sem modra, jaz Isanusi!« (Čarovnica.)
Nato je obrnila svojo živalsko glavo proti nam.
»Kaj iščete vi, beli možje iz zvezd oj, da, iz zvezd ?Ali iščete koga, ki se je izgubil? Tukaj ga nc najdete. Ni ga tukaj. Stoletja in stoletja ni nikdar stopila noga belega človeka v to deželo, nikdar razun enkrat, in zapustil jo je, da umrje. Vi prihajate za svitlimi kameni, dobro vem — dobro vem; našli jih bodete, ko se bode posušila kri. Toda ali se bodete vrnili, odkoder ste prišli, ali se bodete ustavili pri meni? Ha! Ha! Ha!«
»In ti, ti s temno kožo in ponosnim vedenjem,« in pokazala je s svojim kožnatim prstom na Umbopo, »kedo pa si ti, in kaj hočeš ti? Ne kamenov, ki se svetijo, tudi rumene kovine ne, ki se sveti, ki jo daš
,belim možem iz zvezd'. Meni se zdi, da te poznam; meni se zdi, da morem duhati kri v tvojih žilah. Odvezi svoj pas —«
Tukaj se je začel obraz tega izvan-rednega bitja zvijati, nato pa se je zgrudila v božjastnem napadu na zemljo, in odnesli so jo v kočo.
Kralj je trepetajoč vstal in zamahnil s svojo roko. V trenutku so začeli polki odhajati in v desetih minutah ni bilo na velikem prostoru nikogar drugega, kakor tni, kralj in nekoliko drugih.
»Beli ljudje,« je rekel, »na misel mi prihaja, da bi vas dal pomoriti. Gagool je govorila čudne besede. Kaj pravite na to?«
Jaz sem se mu nasmejal. »Bodi oprezen, o kralj, nas se ne more tako lahko usmrtiti. Videl si usodo vola; ali hočeš biti kakor oni vol?«
Kralj je nagubančil svoje čelo. »Nc pristoja se, groziti kralju.«
»Mi ne grozimo, mi govorimo resnico. Poskusi ubiti nas, o kralj, in potem se prepričaj.«
Veliki človek je položil roko na svoje
čelo.
»Pojdite v miru,« je rekel navsezadnje. »Danes po noči se vrši veliki ples. Pridite pogledat. Ne bojte se, da bi koval zoper vas naklepe. Jutri hočem razmišljati o tem.«
»Dobro je tako, o kralj,« sem odgovoril hladno, in nato smo vstali in se v spremstvu Infadoosa vrnili v naš kraal.
X. poglavje.
Lov na čarodejce.
Ko smo dospeli do koče. sem namignil Infadoosu, da stopi z nami notri.
»Sedaj, Infadoos,« sem rekel, »hočemo govoriti s teboj.«
»Govorite, gospodje.«
»Zdi se nam, Infadoos, da je kralj Twala krvoločen človek.«
»Tako je, gospodje. Zalibog! Dežela ječi in stoka vsled njegovih krvoločnostij. Danes ponoči bodete videli. Vršil se bode veliki lov na čarodejce in mnogo jih bode izvohanih, češ, da so čarodejci, in ubitih. Nobenega človeka življenje ni varno. Ako kralj poželi živino kakega svojega podlož-nika ali njegovo življenje, ali ako se boji, da ne bi oni zasnoval upora proti njemu, potem izvoha Gagool, ki ste jo videli, ali katera druga izmed žensk, katere je naučila iskati čarodejcev, onega moža kot čarovnika in usmrčen bode. Mnogo jih bo usmrčenili, predno v današnji noči zaide mesec. Vedno je tako. Morebiti bom tudi jaz med njimi. Dosedaj so mi prizanašale, ker sem izveden v vojski, in priljubljen pri vojakih; vendar ne vem, kako dolgo bom
socialnopolitiCni odsek trgovinskega ministrstva.
Dunaj, I2. februarja. Nova social-nopolitična sekcija trgovinskega ministrstva bo obsegala:
1.	delavsko statistiko,
2.	delavski svet,
3.	obrtno nadzorstvo,
■4. domače delo.
Delavsko zavarovanje ostane zadeva ministrstva za notranje zadeve.
Jasno sc zdaj vidi, da je novo delavsko ministrstvo le kompromisna naprava. Sicer bo imelo v svojem področju dve važni delavski stroki: rudarstvo in obrtno zakonodajo, toda nova sekcija trgovinskega ministrstva in notranje ministrstvo bosta imela v rokah najvažnejši del so-cialnopolitičnih agend.
NOVI DRŽAVNOZDRAVSTVENI URAD.
V notranjem ministrstvu se ustanovi posebni državni zdravstveni urad, ki ga bo vodil odličen strokovnjak. V njega področje bo spadalo vse javno zdravstvo, nadzorstvo nad zdravstvenimi blagotvor-nimi zavodi in napravami ter vse socialne odredbe, ki so v zvezi s higijeno.
živel. Dežela ječi vzpričo Twalinih grozodejstev; sita je njega in njegovih krvavih šeg.«
»Zakaj ga pa potem, o Infadoos, ljudstvo ne pahne s prestola?« •
»b!e, gospodje, on je kralj sedaj, in ako bi njega usmrtili, bi stopil na njegovo mesto Skragga, in Skraggino srce je še bolj črno kakor srce njegovega očeta Twale. Ako bi bil on naš kralj, potem bi bil jarem. ki ga nosimo na naših vratovih, težji kakor jarem Twale. Ako bi Imotu ne bil umorjen, in ako bi njegov sin Ignosi živel, bi bilo drugače; toda ta dva sta že davno mrtva.«
»Kako veš. da je Ignosi mrtev?« jc dejal nek glas za nami. Začudeni smo se ozrli, da vidimo, kdo govori. Bil je Um-bopa.
»Kaj praviš ti, dečak?« je vprašal Infadoos. »Kdo ti je dovolil govoriti?«
»Poslušaj Infadoos,« se je glasil odgovor, »in povedati ti hočem nekaj. Pred dolgo leti je bil v tej deželi usmrčen kralj Imotu. in njegova žena je s svojim detetom Tgnosijem pobegnila, ali ni res tako?«
»Da, tako je.«
»Dejali ste, da sta ženska in otrok umrla v gorah. Ali ni tako?«
»Prav tako je«
»No, zgodilo se pa je, da mati in njen deček Ignosi nista umrla. Prekoračila sta gore, in neko potujoče pleme, ki živi v pu-
žavni grb. Na vojašnicah bo povsod namesto orla avstro-ogrski grb. častniki bodo na portepejih in na častniškem pasu imeli tudi ogrski grb. Sicer ni še ničesar definitivno sklenjenega, ker radikalni Ogri niti s tem niso zadovoljni, v Avstriji pa najbrž za ta načrt tudi nihče ni preveč navdušen.
ratkay proti delegacijam.
Državni poslanec Ratkay izvaja v »Budapest«, glasilu neodvisne stranke, da se morate delegaciji odpraviti. O parlamentarni odgovornosti minstra za zunanje stvari ne more se niti več govoriti. Vsled nameravanega povišanja častniških plač je nastal položaj, da se morajo člani neodvisne stranke odpovedati delovanju v delegacijah.
cesarjev jubilej in nemški vladarji.
Oficielno se vest, da namerava cesar Viljem II. cesarja Franca Jožefa ob priliki njegovega jubileja obiskati, ne' potrjuje, pač pa nameravajo vsi vladarji nemških zveznih držav našega cesarja ob njegovem vladarskem jubileju na čisto poseben način počastiti.
ščavi, jo je peljalo preko puščave, dokler nista zopet prišla do vode in trave in drevja.«
»Kako veš to?«
»Poslušaj. Potovala sta dalje in dalje, mnogo mesecev, dokler nista dospela v deželo, v kateri prebiva ljudstvo Amazulu, ki je tudi kukuanskega plemena, in pri njih sta živela mnogo let, dokler ni mati umrla. Njen sin pa, Ignosi, je zopet vzel popotno palico v roke in se podal v deželo čudes, kjer žive beli ljudje in se mnogo let učil modrostij belega ljudstva.«
»Lepa povest je to,« je dejal Infadoos neverjetno.
»Mnogo let je živel tamkaj in služil kot služabnik in vojak, v svojem srcu pa je vedno obdržal ono, kar mu je povedala mati o njegovem rojstnem kraju, in premišljeval je, kako bi mogel priti zopet nazaj, da vidi svoj narod in hišo svojega očeta, predno umrje. Mnogo let je živel in čakal in navsezadnje je prišel čas, kakor vedno pride za onega, ki zna čakati, in on je srečal več belih mož, ki so nameravali obiskati to neznano deželo, in on sc jim je pridružil. Beli možje so se podali na pot in potovali dalje in vedno dalje iskajoč nekoga, ki se je bil izgubil. Prekoračili so žgočo puščavo, prekoračili so s snegom pokrite gore in dospeli v deželo Kukuan-cev ifi tukaj so srečali tebe, o Infadoos,« (Dalje prihodnjič.)
ron Aehrenthal svoj govor o železniških balkanskih načrtih v avstrijski delegaciji Ijredložil tri tedne preje, oziroma ga naznanil ruski, italijanski in nemški vladi. Nobena teh vlad ni imela proti tem železniškim načrtom nobenih pomislikov, vsled česar je pisanje »Novega Vremena« in »Tempsa« brez podlage in vestem o ne-sporazumljenju med Avstrijo in Rusijo ni pripisovati nobene važnosti, ker imajo zgolj značaj intrig.
trgovinska pogodba s srbijo.
Z Dunaja poročajo 12. t. m., da avstro-ogrski in srbski odposlanci nepretrgoma nadaljujejo razprave glede trgovinske pogodbe ter je pričakovati, da bodo v dveh ali treh dneh končane.
zakaj je odstopil zupan sarajevski ?
Zagreb, 12. februarja. Občinski odbor sarajevski jc sklenil, da se vzame uradnikom in stalno naseljenim avstro-ogrskim državljanom aktivno volivno pravico, ki so jo dosedaj uživali, Vsled tega ie podal župan Kulovič ostavko.
proti modernistom.
Cerkvena oblast je profesorja dogmatike v Monakovem, Schnitzerja, pozvala, naj prostovoljno odloži profesuro. Schni-tzer je to odklonil. Naučni minister Weh-nert je v zbornici izjavil, da zamore proti profesorjem teologije na univerzi postopati zgolj država. Kar se tiče Schnitzerje-ve zadeve, se bo postopalo strogo po zakonu in ustavi.
dumo razpuste?
Dunaj, 12. februarja. Iz Peterburga poročajo v Pariz, da se namerava dumo razpustiti, ako bi ne dovolila kreditov za mornarico, česar, kakor jc zelo verojetno, ne bo storila. V slučaju razpustitve bi ne bilo novih volitev, ampak bi bržkone stopilo na mesto Stolvpinovega strogo konservativno ministrstvo, ki bi mu načelo-vala Durnovo in Akimov.
sodna razprava zaradi port-arturja.
Peterburg, 12. februarja. Ker je predsednik sodnega dvora obolel, se je razpravo proti Steslju iu tovarišem zopet odgodilo do četrtka. Braniteljstvo je pro-svedovalo proti ponovnemu zavlačevanju obravnave.
podržavljenje železnic na
angleškem.
V	seji poslanske zbornice je dne 11. t. m. predložil George Hardy resolucijo, ki opozarja na podržavljenje železnic, s čemer bi se odpravile tožbe radi vožnine in glede prometnih olajšav. Trgovinski minister je obljubil, da se bo vprašanje proučilo. Minister je omenjal velikanske uspehe, ki jih je imelo podržavljenje železnic na Pruskem. Železnice da šo hujše orožje v boju proti inozemski industriji nego tarifi.
66 emancipank v londonu zaprtih.
L o n d o n , 12. februarja. »Suffrage-the,« ki zahtevajo popolno politično enakopravnost in volivno svobodo, so včeraj šle pred parlament demonstrirat. Policija jc 12 razgrajavk zaprla. Pri drugem naskoku na parlament pa je policija bila pri-morana zapreti 54 žensk.
dogodki na portugalskem.
»Eclio de Pariš« zagotavlja, da Franco ni bežal iz Lizbone iz lastnega nagiba, marveč, da ga je ministrstvo k temu sicer uljudno, a zelo odločno primoralo. Franco je bil pravzaprav poslan v prognanstvo.
celi mestni del zletel v zrak.
V	Vami na Armenskem so turške oblasti v cerkvi zasledile več zabojev orožja in dinamita. Ko so vojaki hoteli dinamit odstraniti, so jih armenski revolucionarji napadli. Nastal je ljut boj. Medtem pa so vojaki dinamit zažgali, vsled česar je zletelo v zrak vse armensko predmestje. Število ubitih in ranjenih jc baje zelo veliko.
rop na posti.
Iz Tetuana poročajo, da so neznani lopovi med Tangerjem in Tetuanom ustavili angleško, francosko, špansko in nemško pošto ter jo oropali vse arabske korespondence.
maroško vprašanje — kritično.
Med Francosko in Špansko je nastalo nesporazumljenje glede maroškega vprašanja. Ministrski predsednik Maura je izjavil v španskem ministrskem svetu, da je francoska vlada zahtevala, naj bi Španija poslala v Maroko vojaštvo. Ministrski svet jc po dolgem posvetovanju sklenil, da sc bo Španska strogo držala algccira-ške pogodbe, ki ii nalaga skupno s Fran-I cosko le organiziranje policije. Madriški
»Irnparcial« kritizira postopanje Francije,, ki vzbuja vedno večje sovraštvo Maroča-nov. Nobena točka algeciraške pogodbe se ni izvršila, in zato se ni čuditi vmešavanju Nemčije. Treba bo novega shoda pooblaščencev velevlasti, da se reši se-veroafriško vprašanje.
maroko in bagdadska železnica.
V proračunskem odseku nemškega državnega zbora je vlada izjavila, da stoji glede Maroka neizpremenjeno na dosedanjem stališču. — Pri železnici v Bagdad nima vlada zahrbtnih političnih namenov; gre se ji samo za gospodarske koristi. Za-sedenje kakega perzijskega pristanišča in naseljevanje nemških kmetov v turških pokrajinah so le fantastične izmišljotine.
Dnevne novice.
+ Nesporazumljenje. »Učiteljski Tovariš« in Govekarjev »Naš List« dolžita »Slovenca«, da očita liberalnim kranjskim učiteljem »moralno sokrivdo« pri umoru portugiškega kralja. S tem da hoče »Slovenec« ubiti med ljudstvom ugled svobodomiselnemu učitcljstvu. Res obžalujemo, da so nas liberalni učitelji tako napačno razumeli. Njihovo razburjenje je popolnoma odveč. Mi smo zgolj pribili, da je morilec kralja Karala portugiškega, Manuel Buica, liberalni učitelj, izučen v šoli svobodne misli, na drugi strani pa spomnili »Učiteljskega Tovariša« na neizpodbojno dejstvo, da je ravno on vabil na siiod svobodomiselcev v Pragi, kjer so sc sešli iz Francije in pirenejskega polotoka Bu-icovi tovariši po krvi, srcu in duhu. Manuel Buica jc izvajal v dejanju načela »Svobodne misli«, ki jo »Učiteljski Tovariš priporoča. Manuel Buica je bral tiste »pozitivne« in »empirične« modroslovce. med drugim Avgusta Comta, ki jih »Učiteljski Tovariš« stavlja nad krščansko svetovno naziranje in katekizem. Manuel Buica je v Comtu našel razloge za kraljev umor; saj uči ta modroslovec, da je vse lc relativno, da ni ne greha ne kazni in da je edino, kar je treba spoštovati in častiti le prosvetljeno človeštvo — Grand — etre. Vse, kar se temu razvoju postavlja nasproti, ni življenja vredno. Iz tega ie portugiški liberalni učitelj razbral, kako je potrebno spraviti iz sveta nepotrebnega kralja. »Učiteljski Tovariš« pa se od nekdaj navdušuje za Comta, Haeckla in podobne filozofe. Če zdaj kranjski liberalni učitelji umor kralja Karola obžalujejo, je postranska stvar in nas prav nič nc briga. Za naše ljudstvo pa naj liberalnim učiteljem ne bo nič mar. Naše ljudstvo si jc že zdavna napravilo sodbo, da kdor mesto katekizma »študira« veri sovražne svo-bodomiselce, ne spada v šolo. Tak je škodljivec ljudstva, ki se ga bo na daleč ogibalo.
+ Iz škofijske kronike. Č. g. Anton Koritnik, učitelj na knezoškofijski gimnaziji v Št. Vidu, je imenovan stalnim učiteljem z naslovom profesor. — Pravico javnosti je dobil III. razred knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu. — Razpisane so sledeče župnije: Sora in Št. Jakob ob Savi v ljubljanski, Velika Dolina v leskovški, Turjak v ribniški, Zaplatia v vrhniški de-kaniji. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj je določen 22. februarij 1908. — Shod dekanov se bo vršil v sredo po beli nedelji, dne 29. aprila v škofijski palači. — Kano-nična vizitacija in birmovanje bo v letu 190S po sledečem redu: Ig 26. aprila, Golo
27.	aprila, Dobrova 10. majnika. Vizitacija v cerkvah in šolah ljubljanskih o času, ki se bo pravočasno naznanil, Zužemberk 3. majnika, Hinje 4. majnika, Ambrus dne 5. majnika, Zagradec 6. majnika, Sela 7. majnika. Dobrniče 31. majnika, Ajdovec 1. junija. Novo mesto 19. do 21. junija. Šempeter 18. in 19. julija, Šmarjeta 20. julija, Bela Cerkev 21. julija, Brusnice 22. julija, Stopiče 23. julija, Podgrad 24. julija. Šmihel 25. in 26. julija (posvečenje novega oltarja), Vavta vas 27. julija, Poljanica dne
28.	julija, Črmošnjice 29. in 30. julija, Soteska 31. julija, Toplice 1. in 2. avgusta. Prečina 3. avgusta, Mirna Peč 4. avgusta, Leskovec b. septembra, Raka 7. septembra, Št. Jernej 8. septembra. — Posveče-vanje novih cerkva se bo vršilo: na Viču 14. junija, v Javorju v dekaniji Šmarje 16. avgusta, v Sv. Križu pri Kostanjevici 20. septembra.
+ Deputacija pravnih avskultantov in praktikantov je bila včeraj pri finančnem ministru Koryto\vskem, proseč ga, naj napravi konec njihovi brezplačni praksi. Zahtevajo 1600 kron adjutuma, po triletnem službovanju in administrativnem izpitu pa pomaknenjc v deseti činovni razred, po šestletnem službovanju pa v deveti. Na Moravskcm in Češkem morajo pravni praktikanti včasih 24 do 28 mese-
NOVI IZSELNIŠKI URAD.
V ministrstvu za notranje zadeve se ustanovi tudi posebna sekcija za izselje-niške in vseljeniške zadeve.
MATURA.
»N. W. Tagbl.« poroča nasproti drugim vestem, ki so te dni krožile po časopisju, iz merodajnega vira sledeče: Še letos se bodo pri maturi uvedle olajšave, kakšne pa so te olajšave, dozdaj še ni določeno. ker se tozadevna posvetovanja še niso dokončala.
VOJAŠKO VPRAŠANJE.
»Zeit« poroča, da jc ogrska neodvisna stranka sestavila na podlagi nagodbenih načel od 1867 program za svoje zahteve, kar se tiče armade.
ŠTRAJK TEHNIKOV.
Ker je rektor na praški češki tehniki odredil, da se morajo grafična dela in poizkusi dogotoviti do konca prvega semestra in da brez tega ni moč napraviti izpita. so stopili vsi tehniki v štrajk.
MASARYKOVE NEZGODE.
Mladočehi so zopet razbili Masaryku volivni shod v Starem mestu.
ORGANIZACIJA OBRTNIŠKE MLADINE.
Krščansko-socialna stranka namerava obrtniško mladino, ki bo, kar si tiče obrtniške zakonodaje in šolstva, podrejena novemu delavskemu ministrstvu, nekako vojaško po bataljonih in posebnih »komandih« organizirati. Liberalci in socialni demokratje seveda napenjajo vse sile, da to preprečijo.
VPRAŠANJE ZASTAV IN EMBLEMOV.
O vprašanju zastav iu emblemov se poroča: Polkovne zastave bodo na eni strani imele avstrijski in ogrski grb, obdan od lavorjevega venca, na drugi strani pa se bo. kakor dozdaj, na vsak način ohranila podoba Matere božje. Obrobek zastav pa ne bo več črnormen in rdečebel, ampak črnormen in rdeče-belo-zelen. Vojna zastava mornarice bo rdeče-belo-rdeča, kakor dozdaj, toda bo imela tudi ogrski dr-
ČLANI PRORAČUNSKEGA ODSEKA V
BRZOJAVNI IN TELEFONSKI CENTRALI.
Dne 12. t. m. obiskali so člani proračunskega odseka pod vodstvom trgovinskega ministra dr. Fiedlerja novo adaptirano brzojavno centralo in pa telefonsko centralo, kjer so si ogledali ureditev mednarodne telefonske službe. Poslanci so bili zelo zadovoljni s tem, kar so videli.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V DALMACIJi.
Glasom uradnih virov je odgovoril ministrski predsednik Beck na interpelacijo viteza Vukoviča o jezikovnem vprašanju v Dalmaciji. Priznal je, da so se razvile v Dalmaciji razmere v upravni službi tako, da lili je treba urediti. Zc prejšnje vlade so v to svrho delale nekake priprave, a v poslednjem zasedanju dež. zbora je vlada v resnici obljubila, da priobči do-tičnim činiteljetn načela, po katerih sodi, da bi se dalo rešiti to zares kočljivo vprašanje. Ministrski predsednik nikakor nima namena, da bi ne izpolnjil dane obljube. Ako se dosedaj v tem oziru ni ničesar storilo, čeprav se v takih stvareh more postopati le z vso opreznostjo in v mejah možnosti, na tem je, žalibog, kriva bolezen namestnika Nardellija. Ministrski predsednik pa da nikakor ne izpusti te zadeve izpred oči. K temu je pripomniti, da je bil dalmatinski namestnik že bolan, ko je bil dvorni svetnik Tončič nedavno, baš vsled tega. ker je Nardclli na Dunaju obolel, poklican tjekaj, ter se kmalu vrnil z izjavo, koncipirano v ministrstvu, s katero vlada obljublja predložitev načel za ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Izgleda torej, da je baron Beck v bolezni Nardellijevi našel le slab izgovor. Sicer pa se je sedaj osebno zavezal, da zadeve ue izpusti izpred oči, s čemer je pa pr, tako kočljivem vprašanju jako malo obljubil.
ALI JE GLEDE BALKANSKIH ŽELEZ-NIC MED AVSTRIJO IN RUSIJO RES NESPORAZUMLJENJE?
Dunaj, 12. februarja. »Piccolu« se poroča iz najmerodajnejšega vira, da je ba-
cev brezplačno delati. Minister je obljubil tem upravičenim zahtevam ugoditi.
+ Finančni ravnatelj dalmatinski Hočevar stopi, kakor je izvedel »Narodni List«, v kratkem v pokoj. Svoje agende da je že izročil namestniku. To je baje v zvezi s protesti proti preganjanju hrvaškega jezika na finančnih uradih.
+ Zvišanje provizij od poštnih vred-notlc. Odposlanstvo deželnih zvez tobačnih trafikantov sc je II. t. m. predstavilo proračunskemu odseku, kjer so deputacijo zaslišali poslanci vseli strank, ki so obljubili tobačnim trafikantom svojo pomoč, ker so njihove zahteve opravičene in ne pretirane. Trgovinski minister dr. Fiedler je iz;avil, da se bo zavzel za to, da se zviša provizija pri poštnih znamkah In drugih vrednoticaii.
—	Nevarno je obolel č. g. Josip Bizjak, kaplan v Planini pri Rakeku, in se nahaja sedaj v Leoninum. Priporoča se čč. duhovnim sobratom v molitev.
—	Profesorski izpit iz francoščine je napravil na univerzi v Gradcu gosp. dr. Janko Pretnar.
—	Obolel je notar gospod Alojzij Zni-daršič v Ilirski Bistrici. Za njegovega sub-stituta jc imenovan notarski kandidat g. Anton Carii.
Spomenik cesarjeviču Rudolfu v Maglaju. Avstroogrski in nemški naseljenci v Maglaju so sklenili, da postavijo cesarjeviču Rudolfu v Maglaju spomenik, ki ga odkrijejo v proslavo 60-Ietnice vladanja našega cesarja, in sicer v spomin na obisk cesarjevičev v Maglaju leta 1888. Protektorat je prevzel podmaršial Win-zov.
—	Za usmiljenke. »VViener klinisehe \Vochenschrift« priobčuje poročilo c. kr. zdravniškega društva glede zdravljenja gotovih bolezni. Tu čitatno: »Ker izkušnja uči, da postrežnice iz občevanja teli bolnikov z zunanjim svetom delajo dobičke zase, bi bilo v največji meri želeti, da bi se pri izberi svetnih postrežnic za to službo najprevidneje postopalo in jih tako plačevalo, da bi bili taki dogodki izključeni. Dokler to ni mogoče, se nujno priporoča, da se v takih bolnicah nastavijo redovnice.« To je sijajno izpričevalo za usmiljenke, tem več vredno, ker se dotična zdravniška poročila sicer za vero prav nič tie zmenijo.
—	Vlak je povozil v noči od 10. na 11. t. m. na progi Južne železnice med postajama Borovnica-Logatec pomožnega čuvaja Ivana Zavrl. Truplo je bilo zelo razmesarjeno. Vzrok nesreče še ni znan. Zavrl zapušča vdovo in petero nedoraslih otrok. To jc že tretji smrtni slučaj v šestih mesecih med imenovanima postajama.
Sejm v Cerknici bode na sv. Matiji dan, t. j. v torek, dne 25. februarja t. I.
— Ustanovni občni zbor »Podpornega društva organistov« se je vršil danes ob deveti uri zjutraj v veliki dvorani hotela »Union« ob precej veliki udeležbi. Pred občnim zborom je daroval v stolnici ob osmi uri sv. mašo predsednik »Cecili-ianskega društva« gospod kanonik Karlin, pri kateri je krasno prepeval zbor organistov ter orgljal gospod Hladnik. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora gospod Rus, ki je pozdravil udeležnike. G. podpredsednik je prebral pravila, ki jili je potrdila vlada in knezoškofijski ordinari-jat. Gospod Hladnik odločno zavrača, da bi imeli organisti in cerkovniki skupno društvo, ker interesi teh dveh stanov si niso enaki. Ako se hoče dvigniti ugled organistov, se morajo tesneje organizirati in s samoizobrazbo v vsakem oziru najbolj pa v muzikalnem stremita kvišku. Gospod Papler povdarja, da se je pred 30 leti ustanovila orgljarska šola v Ljubljani, a v teli letih se niso zboljšali dohodki organi-stom, pač pa še celo primeroma poslabšali, ker sc vse draži. Tajnik osnovnega odbora gospod Vtirnik, poroča o delu osnovnega odbora. Gospod Rus meni, da je mnenje glede nemogoče skupnosti organistov in cerkovnikov pretirano. Društvo jc veliko bolj močno, ako so v njem združeni organisti in cerkovniki, ker 100 članov veliko več zaleže kot 50. Gospod Gajšek naznani kot predsednik društva ccrkvcni-kov, ki se je ustanovilo pred kratkim, da cerkveniki v takih okoliščinah za enkrat ne bi pristopili k podpornemu društvu, pač pa pozneje, ako bi to kazalo. Gospod dr. Fvgen Lampe omenja, da je želeti, da bi se o tem vprašanju izrekli od vseli strani. Popolnoma ločiti ta dva stanova bo težko, ker je mnogo cerkvcnikov, ki spadajo bolj med organiste kot pa v svoj stan. Težko je najti mejo med obema. Glavna stvar je res to, da se gleda, da se ustanovi kolikor mogoče močna blagajna. Za povzdigo stanu organistov je prav, ako se večkrat snidejo in zborujejo, da zve javnost o iriho-vili težnjah. Njihova organizacija naj išče stika s sorodnimi po drugih deželah. Ka-
kor poučujejo učitelji v šoli, tako vzgaja organist ljudstvo v nedeljah v cerkvi, kaj je lepo in kaj je umetnost. Koliko naših organistov deluje po društvih in podučujejo petje! Ako se združijo z drugimi deželami, potem naj peticionirajo na drž. zbor in gotovo se bo kaj doseglo, kot so druge organizacije. Veliko več se bo doseglo, ako organizacije vseli dežel enotno postopajo ter po poslancih vseli dežel uplivajo na drž. zbor. Kanonik gospod dr. Andrej Karlin pozdravlja zbor kot predsednik ce-ciljanskega društva. Cecilijino društvo se prevzaprav ne more natančneje baviti z gmotnimi vprašanji organistov. Obljubuje pa, da se bo društvo vedno podpiralo, kolikor bo mogoče. Podporno društvo se je ustanovilo prav ob pol dvanajsti uri. Tožbe posameznikov ne pomagajo nič, le z društvom, s skupnimi zahtevami se da kaj doseči. Naravno je, da blagajna v začetku ne bo polna. Glavno je, da je društvo javno središče, okoli katerega se zbirajo organisti. Gospod Hladnik še enkrat povdarja, naj se združijo v podpornem društvu samo organisti. Nato zapuste cerkovniki dvorano na poziv gospoda Pivka. Gospod Hianik predlaga, naj sc društveno ime preosnuje v »Podporno društvo organistov in pevovodij.« Predlog se sprejme. Gospod dr. Kvgen Lampe omenja, da se mora določiti, kdo jc organist in kdo cerkovnik. Pravila se morajo sedaj primeroma preurediti in predložiti še enkrat vladi v potrdilo. — Preberejo se še enkrat pravila in primeroma preurede. V odbor se izvolijo na predlog gospoda liladnika sledeči gg.: predsednik Ivan Rus, Fr. Bernik, benefic., Goričica; Iv. Bole, org.; Davorin Cvenk, org.; Fr. Ferjančič, podtavn. semenišča; Josip Heybai org.; Vojteli Hy-bašek, kaplan; Tomaž Hohnar, org.; p. Jeronim Knoblehar, frančiškan; Franc Škau; Franc Lukman, org.; Iv. Papler, org.; Jakob Savinšek, org.; Josip Sicherl. org.M. Vtirnik, org. G. Brejc povdarja, da naj gleda društvo na to. da se bodo mesta org. dajala samo organistom. Učitelj naj bo v šoli. organist pa pri orgijah. Gospod Papler povdarja, da se pač stremi po tem, in se bo moralo kaj doseči, ampak šlo bo to le polagoma naprej. Gospod Heybal omenja, da je bilo prav, ker so sc združili samo organisti v društvu, saj se lahko cerkovniki organizirajo zopet sami, in se zahvaljuje gospodu Hladniku, ker jc sprožil to misel. Predsednik gospod Rus poživlja zborovalce, naj agitirajo za društvo, da bo močno in imelo res kaj uspeha. Na to je zaključil zborovanje. Pozdravila sta zbor brzojavno gospod Cebašek iz Kranjske gore in g. Kos iz Krškega. — Ob 1. uri je bil skupen obed v mali dvorani »Uni-ona.«
—	Iz sodne službe. Predsednik okrožnega sodišča v Rovinju, gospod Fran Du-kič, je imenovan za podpredsednika deželnega sodišča v Trstu.
—	Za ženo v smrt. V Zagrebu se je na pokopališču obesil jermenarski mojster Mirko Lieberth. Pred mesecem dni mu je umrla /ena. Liebertli je plakal nad izgubo po cele dneve. Pred štirinajstimi dnevi je šel na obal Save in skočil v reko. Rešili so ga in prepeljali v bolnico. Mislili so, da bo dobil zopet duševno mirnost, ko se telesno pozdravi. Včeraj je prišel iz bolnice, sicer telesno zdrav, a duševno še vedno potrt. Misel na ljubljeno ženo ga ni zapustila. Cel dan sc je sprehajal žalosten po pokopališču, proti večeru pa se je v svitu zahajajočega solnca obesil v bližini ženinega groba na vrbo žalostinko.
Tvornica konzerv na Reki. Na Reki otvorijo v kratkem tvornico konzerv. Predsednik društva bo bivši reški guverner Pavel Szapary. Poslopja so že dozidana. Društvo bo dobivalo državno podporo.
Razstava za rokodelsko tehniko.
Obrtni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju naznanja trgovski iu obrtniški zbornici v Ljubljani naslednje: Ker je obisk te po obrtnem pospeševalnem uradu c. kr. trgovinskega ministrstva v uradnem poslopju na Dunaju IX/2 Severingasse 9, prirejene strokovne razstave še vedno na isti višini, iu posebno zaradi tega, ker je več korporativnih obiskov iz tu- in inozemstva priglašenih, se jc v interesu obrtnikov in tudi z ozirom na kongres za srednji stan, ki se bo v jeseni t. I. na Dunaju vršil, določilo, da se razstava do jeseni podaljša in pridrži do-sadanji obratni red, po katerem se razstavo ob delavnikih, izvzemši sobote, od 9. do 4. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure lahko brez vstopnine ogleda. Razstavljeni novovrstni rokodelski stroji se bodo vsak torek in četrtek od 2. do 4. ure, ob nedeljah iu praznikih od 9. do 12. ure dopoludne kazali v obratu. Korpora-tivni obiski naj se pri obrtnem pospeševalnem uradu pravočasno priglase, da sc jim more preskrbeti primerno vodstvo.
—	Nesrečni rojak. Iz Ne\v-Yorka smo dobili poročilo o veliki nezgodi rojaka Martina Intiharja, ki se je napotil iz Cle-velanda v staro domovino. Iz Cievelanda se jc odpeljal v družbi par drugih potnikov, ki so sc imeli vkrcati na isti parnik. Ko pridejo v Ne\v-York se Intihar loči od drugih in zaide v neko gostilno. Notri je bilo več potepuhov, ki so ga oropali, mu vzeli potno karto in ga še pretepli, da se je revež komaj zavedel. Nato gre iskat prenočišče in sluča:tio pride pred neko hišo, kjer je hotel vprašati za postelj. Misleč, da je vlomilec in ponočni tat, ga nekdo ustreli skozi okno. Zadel ga je v prsa in hrbet. Vrhutega ga je še prijela policija iu ga takoj iz bolnišnice odpeljala v ječo, kjer še sedaj čaka obravnave. Posrečilo se mu je, da je obvestil o svoji nesreči prijatelje v Clevelandu. Obiskal ga je nato neki ne\vyorški rojak, ki ga je dobil vsega lačnega in potrtega v ječi. Agentu-ra, pri kateri jc kupil vožni listek, je že najela odvetnika, da se rojak izpusti iu bode skrbela, da se odpelje črez morje, kamor je bil namenjen. Poleg voznega lista so mu vzeli roparji še. kakili 2.000 dolarjev v gotovini.
—	Žalostni starišl. Iz Altencssena na NVestfalskem se piše: Tu se je primerila velika nesreča. Potopili so se trije fantje v štirinajstem letu svoje starosti. Dečki so šli na poti iz šole na led v štiri metre globoko jamo, iz katere so porabili zemljo za opeko. Vsled južnega vremena pa se je led omehčal. Ko je skočil prvi fant tia led, se mu je led pod nogami ugreznil. Drugi mu je dajal roko, da bi ga rešil, pa je tudi zdrknil v vodo, tretji je hotel rešiti oba, a sta ga potegnila za seboj in so vsi trije utonili. Dobili so jih šele čez tri ure iz vode. Držali so se še notri trdno drug drugega. Stariši so res obžalovanja vredni. Posebno gospod Kramar, doma pri Sv. Petru pod Sv. gorami, kateri je izgubil etji-nega sina, svoje upanje iu pomoč.
—	Izgubljen denar. Neki mož je, vračajoč se iz semnja proti domu od Mengša do Dobrave proti Črnučam izgubil 40 K. Kdor jili je našel, se prosi, da bi jih vrnil.
—	Proti trgovini z dekleti. Tržaško namestništvo je potrdilo pravila društva proti trgovini z dekleti. Društveni urad se nahaja v Trstu, ulica della Barriera vec-chia 14, II.
—	Ulom pri zlatarju. V noči od 10. do II. t. m. so neznani tatovi vlomili v Splitu v prodajalnico zlatarja Miotto ter odnesli za 20.000 kron zlatnine. Miotto je ravno dal popravljati prodajalnico. Lopovi so predrli začasni tanki zid iz opeke.
—	Dalmatinski premogovnik v mažar-skih rokah. Premogovnik v Slogoni, obč. Okosko, jc kupil mažarski grof Csaky.
—	Zopet parnik obsedel. Parnik »Prin-cipessa Christina« iz Trsta je obsedel na anatolski obali, 70 kilometrov ob Bospora. Moštvo se je rešilo. Iz Trsta je odplul nek drugi parnik na pomoč.
—	Nov kanonik v Kopru. Konkate-draini kapitelj v Kopru jc podelil kanonič-no nadarbino iz ustanove Manzini dosedanjemu župniku v Skednju pri Trstu Ivanu Kavaliču. Isti se je rodil leta 1854 pri Sv. Antonu v občini dekanski.
—	Postajališče Semedella pri Kopru. Na postajališču Seinedella istrske železnice Trst- Poreč napravijo namesto odprte lope zaprto čakalnico in blagajno za izdajanje voznih listkov.
—	Povozil je kočijaž Fran Fatur, v službi pri g. Petronio, v nedeljo popoldne na trgu Goldoni v Trstu 731etnega H. Taufmiillerja. Starec je le nekoliko opraskan.
—	Pogreb gospe Brillijeve. Umrla je, kakor smo že poročali, v Litiji spoštovana gospa Antonija Brilli, mati dvornega lekarnarja in načelnika požarne brambe g. Hinko Brillija. Pokojnica jc bila blagega značaja, zelo pobožna in pridna gospodinja. Občevala ni dosti s svetom, kdor pa jo je poznal, jo je vsak visoko spoštoval. To jc pokazal njen sprevod na kolodvor, katerega so se udeležili ne le vsi tržani, tudi iz okolice jih ie bilo mnogo prihitelo izkazat ji zadnjo čast. Obe požarni hrambi, iz Šmartna in Litije, sta se udeležili pogreba v polnem številu. Litijska požarna bratnba jc v znak sožalja poklonila venec s krasnimi trakovi in napisom. Gospodje pevci so pa zapeli tri žalostinke rajni v slovo. Njeno truplo je bilo prepeljano v rojstni kraj Karlovee, ker Je rajna želela, da počiva v rodni hrvatski zemlji. Naj v miru počiva!
Iz Postojne. »Stereoskop Ro-žun« se je mudil nekaj dni pri nas v prostorih gospoda Garzarolli-ja in dasi smo o tem domačem podjetju že mnogo laskavega čitali in smo res kaj lepega pričakovali, bili smo vendar presenečeni, ker kaj tako čarobno krasnega umetniško dovršenega in posebno za našo I:ubo mladino poduč-Ijivega nismo pričakovali. V prvi zbirki
vodil nas je gospod Rožun po naši divni vinorodni Dolenjski z njenimi vsega občudovana vrednimi naravnimi krasotami, mesti, večjimi trgi, toplicami, starodavnimi zgodovinskimi gradovi, spomeniki itd. Druga zbirka peljala nas je v duhu na našo prekrasno Gorensko, na strme višine Triglava, Golice, Grintovca in drugih visokih vrhov, odkoder so se nam nudili najlepši pogledi na sosednje vrhove naših gora, kakor tudi daleč v ptuje dežele do velicega Kleka in tirolskih velikanov. Videli smo mogočne slapove, krasna jezera itd. Obisk je bil obilen vzlic temu da smo v predpustu in je vse polno veselic iu je bil vsak očaran od lepote slik. Res čestitati je gospodu Rožunu, slavnemu slovenskemu občinstvu pa dovoljujemo to domače podjetje, ki ima gotovo lep namen širiti zanimanje za lepo našo domovino, najtoplje-je priporočati.
— Mesto potovalnega učitelja za kmetijstvo. Tržaško namestništvo razpisuje mesto potovalnega učitelja za kmetijstvo v goriškem slovenskem političnem okraju s sedežem v Gorici. Glasom posebnega navodila bode dotičnik prirejal strokovna, s praktičnimi demonstracijami združena predavanja o poljedelstvu, trto-reji, kletarstvu, sadjarstvu, zelenjadar-stvu, mlekarstvu, živinoreji, sviloreji in čebelarstvu. Najprej se nastavi provizo-rično z letno plačo 1800 K, stanovnino 300 kron, pisarniškim pavšalom 100 K ter s potnim pavšalom 1000 K; po triletni zado-voljujoči službi postane pa definitivni drž. uradnik X. činovnega razreda. Prošnje, opremljene s spričevali o dovršenih študijah in praksi, o dokazu avstrijskega državljanstva in jezikovnega znanja, je vložiti do 15. marca t. I. pri c. kr. namestni-štvu v Trstu.
Umrl je na Dunaju dvorni igralec Fran Krastel.
LjuDijonsKe novice.
lj Krščansko ženska zveza ima jutri
v petek, 14. t. m. ob 3. popoldne svoj redni občni zbor v dvorani kršč. soc. zveze. hotel Union, Franč. ulice št. 2.
Ij Mešani pevski zbor »Slov. kršč. soc. zveze« ima pevsko vajo prihodnjo soboto v društvenih prostorih.
lj Kaj je z novoletnimi darili ljubljanski policiji? Več let sem da Kranjska hranilnica iu več drugih zavodov ljubljanski policiji večjo vsoto kot novoletno darilo, ki se potem porazdeli med policijsko stražo. Tudi letos so to storili denarni zavodi, a do danes, ko to pišemo, policijska straža ni dobila denarja. Čudno, da pozabijo na tako stvar, saj se postopa jako točno, ako pregreši policijski stražnik najmanjšo stvar, je kaznovan in pri izplačevanju ne prezrejo, da bi ne odtegnili kazni, tako da nese včasih mož, kakor pravijo, namesto 30 goldinarjev, 30 kron domov. Bilo bi treba policijo boljše plačati in v drugi smeri organizirati, pa bir morda policija prej dobila Jebačinove in Čudnove vlomilce, kakor tudi druge, še ne prijete zločince.
Ij Odlikovanje. Cesar je podelil sanitetnemu referentu pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani deželnovladncinu svetniku g. dr. Fran Zupancu red železne krone tretje vrste.
Ij Po celem mestu se govori o prijetni predpustni zabavi, katero pripravlja društvo tobačnih delavcev in delavk v Ljubljani v soboto, dne 22. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«. Pristop na ta veliki ples bodo imele tudi dostojne maske.
Ij »Narodove« farbarije. »SI. Narod« je poročal, da sta na občnem zboru »Obrambne zveze zavednih obrtnikov« krojaški mojster g. Ložar in g. Anžič izjavljala, >da klerikalci sploh niso še nikomur pomagali«. Ne le da te besede na zboru in niti po zboru niso bile govorjene, je tudi Vedno »Narodovo« zaletavanje posebno v g. Ložarja jako podlo. G. Ložar pri, klerikalcih, še nikdar ni prosil kake podpore. G. Ložar je izvrsten obrtnik in si upa s svojimi rokami živeti. Morda je okolu »Naroda« mnogo ljudi, ki hočejo živeti na strankarske stroške.
Ij Hrv. tamburaško društvo »Sava« priredi danes zvečer ob 9. uri koncert v kavarni »Avstria«. Vstopnina prosta.
Ij Pogrešani deček Fettich-Frankheim je 7. t. m. prenočil pri županu v Terzinu. potem pa šel zjutraj naprej. Zupanu je rekel. da ga mati pošilja za očetom, ki je na lovu na kamniških planinah. To si je deček izmislil. Šel je dalje proti Domžalam in sc danes zopet vrnil k županu v Terzin.
Ij Zoologičen cirkus v Ljubljani. Ravnokar postavljajo v Lattermanovem drevoredu Kludskcga zoologičen cirkus, ki je zadnje čase gostoval v Pulju in bo sedaj 14 dni prirejal predstave v Ljubljani. Cirkus je kurjen, električno razsvetljen in prireja predstave v 4 in pol metra visokem krogu,
ki je po vrhu obdan z železnim omrežjem. Cirkus ima več levov, dva slona, dva vel-bloda, dve cebri, nekaj medvedov, mnogo psov, umetnih jezdecev in jahalk, akrobatov in drugih artistov. Transport tega cirkusa iz Pulja v Ljubljano je veljal nad 2000 keon. Prva predstava bo v soboto ob 8. uri zvečer.
Ij Na oklicih so bili: g. Alojzij Morč, sodavičar. z gdčno. Terezijo Seničar; g. Jožef Zemljak, c. kr. finančne straže paznik. z gdčno. Ivanko Kebc; g. Mirko Do-micelj, trgovec, z gdčno. Julij. Sclnvarz, učiteljico.
lj Goljuf. V Gorico je prišel dne 1. t. m. nek tujec in se nastanil v hotelu »Zur Post«. Izdal se je za potnika Karla Weila iz Dunaja. Cez dva dni je natihoma odšel, ne da hi poravnal račun. Pri sobarici si je izposodil 40 K denarja in pustil za jamstvo ogrsko hranilnično knjižico z vlogo 1000 kron. Sobarico je pa tudi prosil, naj o zadevi molči, da ne bode kompromitovan. Slednjič so pa le prišli nato, da je bilo na hranilnično knjižico vložena samo 1 K in da je goljuf pripisal k številki še tri ničle. V hotelu je popustil rjav popotni kovčeg in nekaj slabega perila. Goljuf je 38 do 40 let star, srednje postave, obritega obraza in kuštrav.
Ij Poziv! Dotičnik, ki si je v Marča-novi restavraciji na Rimski cesti v noči od sobote na nedeljo svojevoljno prilastil temnosivo dolgo moško pelerino ter z njo odšel, se opozarja, da isto čimpreje prinese ali pošlje nazaj, ako noče imeti neprijetnih posledic.
li Kdo je lastnik koštruna? Dne 3. t. m. je našel delavec Ivan Jeras iz Cernuč št. 52, na državni cesti v Stožicah precej velikega belega koštruna, ki je okoli taval. Lastnik naj se obrne na občinski urad v Cernučah.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri popoldne v kinematografu Edison«, in sicer pri predstavah ob 4., 5.. 6., 7. in 8. uri.
Razne stvari.
Bojkotirani peki in mesarji v Ašu.
Aš, 13. februarja. Tukajšnji delavci bojkotirajo z ozirom na visoke cene kruha in mesa peke in mesarje. Na velikem zborovanju je bila sprejeta resolucija, da se naročuje kruh od drugod; bel kruh se naj pa speče doma. Vodstvu stranke se je naročilo, da podvzame potrebne korake in napravi lastno socialnodemokraško delavsko pekarno. — Glede mesa se je sklenilo, naj se ga kolikor mogoče malo vživa. Za to zlasti agitirajo vnanji socialnodemokra-ški agitatorji; vendar pa to gibanje ni doseglo posebnega uspeha, zlasti ker že prva vnanja pošiljatev kruha nikakor ni zadovoljila delavstva.
Romantičen roparski dogodek na Ogrskem.
Iz Mateszalke na Ogrskem se poroča z dne 11. t. in.: Te dni jc prišel v gozdarsko hišo, ko je bila mlada gozdarjeva hči sama doma, nek tujec z vrečo na rami ter prosil deklico za prenočišče. Ko mu je deklica to odrekla, jo je prosil, da sme pustiti vrečo v stanovanju, kar je ona dovolila. Komaj se je tujec oddaljil, zapazi deklica, da se v vreči nekaj giblje. Hitro zagrabi na steni visečo puško in odda z njo en strel v vrečo. Takoj so prihiteli drugi ljudje in ko so prišli tudi orožniki, so vrečo odprli, iz katere je zlezel težko lanjen mož, ki je kmalu nato umrl. Pri mrtvecu so našli signalno piščalko. Ko je dal en orožnik znamenje z njo.so takoj planili iz bližnjega gozda trije roparji, ki so takoj jeli streljati. Orožniki so s streli odgovorili ter vse tri težko ranili. Vsi trije se bore s smrtjo.
Buren dogodek v šoli.
Heb, 12. februarja. Iz sosednega bavarskega kraja Hollfeld se poroča: V tukajšnji šoli je kaznoval včeraj izraelitski veroučitelj Deuerling devetletno učenko Roszner, ker ni poslušala njegove razlage. Takoj se je zgrudila deklica, ki je imela srčno napako, mrtva na tla; srčni utrip je najbrže povzročil njeno smrt. Ko so součenke videle deklico mrtvo na tleh, je nastala med njimi panika; vse so bežale
iz šolske sobe ter pri tem napravile velik ropot. Dogodek so naznanili sodniji.
Vandalizem v cerkvi.
Heb, 12. februarja. Včeraj med 5. in 6. uro je učinilo več oseb v tukajšnji frančiškanski cerkvi veliko nespodobnost. Zlikovci so poškodovali več podob svetnikov. Naravno veliki podobi matere božje in sv. Ivana so zlikovci vzeli s podzida in ju odnesli na ulico, kjer so jih pozneje našli. Uvedli so strogo preiskavo.
Telefonsko in brzojavno poročile.
KANDIDATURA OKRAJ. GLAVARJA OTONA PL. DETELE.
Dunai, 13. februarja. Iz avtoritativnega vira izvemo, da so vse vesti, kakor bi se kandidatura okrajnega glavarja Otona pl. Detele od merodajne strani ne odobravala ravno tako neresnične, kakor trditev, da se vlada poslužuje te kandidature kot udarca proti kaki politični stranki. Stališče vlade je to. da se vzdržuje vsakterega uplivanja na to volivno zadevo, da pa tudi nima nobenega povoda ovirati kakorkoli potegovanje za izvolitev.
NERESNIČNE VESTI O »DEFICITU« V OBČINSKI BLAGAJNI V ŠT. JAKOBU V ROŽU.
Št. Jakob v Rožu, 13. februarja. Vesti nemških listov, tla je v občinski blagajni v Št. Jakobu v Rožu velik deficit, katerega da je pokrila šentjakobska posojilnica, so popolnoma izmišljene.
SMRTNA KOSA.
Slovenji Gradec, 13. februarja. Umrl je vpokojeni župnik v Slov. Gradcu č. g. Jožef Sovič. Pogreb bo v soboto ob 9. uri dopoludne.
ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA ALFONZA.
Madrid, 13. februarja. Policija je zasledila komplot proti španskemu kralju Alfonzu. Ko se je kralj peljal v Cor-dovo, je neznanec vrgel proti vlaku bombo. ki pa ni napravila nobene škode. Policija je moža zaprla. Isti dan se ji je posrečilo zapreti v Madridu na pošti moža, ki je oddal rekomandirano pismo, v katerem je bilo pisano, da se bo proti kralju poizkusil drugi atentat.
DELEGACIJE.
Dunaj, 13. februarja. Ogrska delegacija se v plenarni seji posvetuje v vojnem proračunu.
Dunaj, 13. februarja. Proračunski odsek avstrijske delegacije razpravlja o okupacijskem kreditu.
DEMENTI.
Dunaj, 13. februarja. Vest, da nameravajo krščanski socialci vojaško organizirati obrtno mladino, (glej politični pregled), je neosnovana.
BAN RAUCH.
Dunaj, 13. februarja. Ban Rauch je dospel danes dopoludne semkaj in se posvetoval z dr. Weckerlom.
ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA.
Dunaj, 13. febr. Poslanec Conci se je izrazil glede italijanske pravne fakultete tako-le: Končna rešitev je odvisna od skupnega zborovanja vseh italijanskih poslancev. Jaz mislim, da bi bila vlada lahko ustregla želji Italijanov ter ustanovila fakulteto v Trstu. Vladni načrt se lahko izvrši brez novega zakona, ker se gre le za premestitev inomoške stolice na Dunaj. To se mora zgoditi čim prej, najdalje s pričet-kom prihodnjega šolskega leta. Jaz smatram ta ukrep samo za provizoričen. Sčasoma se premesti fakulteta na italijanska tla ter izpopolni v celo univerzo.
Dunaj, 13. febr. Soc. demokrat Pittoni izjavlja, da se bo z vprašanjem ital. pravne fakultete bavil odsek šestorice in da je vladni predlog le provizorične narave.
Dunaj, 13. febr. Nek ugledni ital. poslanec je rekel uredniku »Neues Wienier Tagblatta«, da obsoja načelo »Trst ali nič« in da se mu zdi izven italijanskih mest Dunaj še najbolj primeren sedež pravne fakultete.
Dunaj, 13. febr. V nemško-Iiberalnih krogih se oporeka, da bi imel baron Beck kak gotov dogovor z Italiani. Treba je pred vsem slišati, kaj poreče dunajska občina k ustanovitvi ital. fakultete na Dunaju. Ni res, da bi bili kršč. socialci sporazumlje-ni z Italijani. Nemški liberalci bi bili za ustanovitev pravne fakultete v Trstu, kot protiutež proti Slovanom ob Adriji. Isti in nemški nacionalci bi tudi bili za priznanje vseučiliških študij v Italiji, če bi se tako preprečila ustanovitev ital. fakultete na Dunaju.
Dunaj, 13. februarja. O ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju se bo v kratkem posvetovala nemška dvanaj-storica, v kateri so zastopani tudi kršč. socialci.
Dunaj, 13. februarja. Poslanec Sylve-ster, predsednik nemškega odseka deve-torice, naglasa, da je vprašanje italijanske pravne fakultete na Dunaju velike politične važnosti, ker bodo po ustanovitvi iste zahtevali Cehi, Slovenci in Malorusi svoje univerze. Glede priznanja študij v Italiji morala bi veljati reciprociteta med obema državama. Dunaj je primernejši sedež za nameravano fakulteto nego Trst, Trident ali Rovereto; na Dunaju bi se peščica Italijanov kar izgubljala v 2 milijonih prebivalstva. Ni pa gotovo, ali bodo potem Italijani dali mir. Bržkone bodo delali predvsem na to, da bi se fakulteto premestilo v Trst.
Dunai, 13. februarja. »Neues Wiener Tagblatt« priporoča stari načrt, da se ustanovi ital. pravno fakulteto v Roveretu ali pa v Zadru.
Dunaj, 13. februarja. Večina parlamentarnih strank je za ustanovitev ital. fakultete na Dunaju, pod pogojem, da bo docela ločena od univerze.
VELIKA NESREČA PRI SKIJU.
Solnograd, 13. februarja. V kopališču Fuscli je lavina pokopala 9 oseb, ki so se vozile na skijih. Štiri osebe so mrtve: Predsednik planinskega društva v Fuschu, 1 pogorski vodnik, gospodična Fugger z Dunaja in en nadlovec. Ostali so rešeni.
NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 13. februarja. Državni svet je pod predsedstvom kialja Manuela po-milostil uporne pomorščake od leta 1906. Dan, kdaj bo kralj prisegel v parlamentu na ustavo, še ni določen.
ROPI NA RUSKEM.
Varšava, 13. februarja. Pri Janovu so roparji napadli poštni voz, ubili posti-ljona in pet spremljajočih ga vojakov, dva ranili ter odnesli 10.000 rubljev.
FINSKI DEŽELNI ZBOR.
Helsingfors, 13. februarja. Danes se je otvoril tu deželni zbor.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 13. februarja.
Pšenica za april.......1194
Pšenica za oktober......10 38
Rž za april.........10 41
Koruza za maj........680
Oves za april........7 95
Efektiv: 5 nižje.
Meteorologično poročilo.
/išina n.mi>riem i»6 2m. srednji '.raCni tlak 7X6-0 mit
							
		Stiinif	1 einpe				
4	•as op» tovan u	barone tri*	*atura po Oel -ijo	Vetron	Nebo	Is	B B
		• mit				|S	»
12 9. ivo-
13,
7 zjutr. 4. pop
744-2
4 9 44 3
2 3 | sl.jvzh. —3 0
81
Sl.jug.
del obl. megla jasno
C-0

Zahtevajte „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte »Slovenca" na kolodvorih!



ŽenUbena ponudba.
Jrflad, inteligenten gospod 3 jnat-nim premoženjem, jeli se tem petom Seznaniti j olikano, do 24 let staro gospodično 3 ne\aj premoženjem. Le resne ponudbe 5 5/^0, f(i se pri popolni dsfretnosti vrne, se prosijo do 28. februarja na naslov:
Vranjo Zoran,posterestante Ljubljana.
317 3—3
Kmetija i:
za 4 glave živine in 6 oralov gozda, z lepim sadnim vrtom, 1 '/„ ure od Ljubljana, blizu tovarne, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda.
Pismene ponudbe pod: J. Žabnik, pošta Sp. Hrušioa pri Ljubljani (poštno ležeče).	379 2 1
Prodajalna
z opravo in stanovanjem
se odda v najem blizu farne cerkve v Trebclnem pri Mokronogu. —
Prodajalna obstoji že 28 let. — Cena po dogovoru — Več pove županstvo na Trebelnem.	377 2-1
Sanatogen
Od nad 5H00 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 8b 61-3
: jači telo krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer&Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1.
Najboljše in najlepše
378 4-1.
Srodn|a včeralAnla temi. 1 41, norm. —0 5'
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9-—11. dop.
== Telefon štev. 44. =
143 16
posestvo
se proda v Poljčanah ob južni železnici na Spod. Štajerskem. V hiši je gostilna, iijakarska obrt in posojilnica. Zemljišča je 30 oralov, vse prve vrste. Vsa poslopja so zidana. Krme se pripravi za 1_2 glav živine Ceno in vse drugo pove Simon Prešeren, posestnik v Poljčanah.
Sprejme se takoj
kolarski pomočnik.
ANTON SETINA, kolarski mojster,
v
Gornja Šiška 65. 3so 5-1
Učenca
318 2-1
za pekovsko obrt
sprejme takoj pekovski mojster v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo .Slovenca".
Podruinioa 1 v Spljetu. s
DelniSha glsvnio* I 1 I t 000.000
ljubljanska 1 redil-« iianka v ljubl|ani, Stritarjeve ulice štev. 2
411 01
_ r . „ ,__________________ ____,_____ ________________ ,	|2 |0 o b res ti m.
Vloge na tekodi račun, koje ostanejo vsa| 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
cr^r 5°|0. ^
===== Rentni da««k od vlog na kniižioe plača benke sama. ==
Podruinioa 1 v Celovcu. 1
1 Rezervni fond t t • < ■ SOO.OOO. 1 • t
Italijansko vseufllliko vprašanje, j
Komunike odseka devetorice javlja, da so se njega člani v navzočnosti ministrov Marchet in Prade razgovarjali o italijanskih vseučiliških zahtevah in stavili tozadevna vprašanja na naučnega ministra, iz katerih pa se je povzelo, da Italijani niso dozdaj stavili še nobenih tako konkretnih predlogov, da bi se moglo zavzeti nasproti temu vprašanju določno stališče. Kar se tiče italijanske pravne fakultete, je to ideja, ki ni izšla ne iz nemške ne od italijanske stranke. Odsek se je nadalje posvetoval, kako urediti vprašanje o študijah na inozemskih vseučiliščih. Kar se tiče izpitov na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu, niso enkete in poizvedovanja o tem vprašanju še dogotovljena. Devetorica ni storila definitivnih sklepov, pač pa se bo
o tej stvari še posvetovala.
* # *
Italijanska ljudska stranka (krščan-sko-socialna) se je včeraj v klubovi seji posvetovala o vladni nameri ustanoviti italijansko pravno fakulteto na Dunaju. Sklepov še niso storili nobenih. Naglašalo se je, da se bodo poslanci brez razlike strankarskega mišljenja v tem oziru držali tozadevnega sklepa cele italijanske parlamentarne zveze. Na vsak način treba vzdržati zahtevo po italijanskem vseučilišču v Trstu, fakulteto na Dunaju pa bi bilo
smatrati zgolj za etapo na tej poti.
* * *
Vlada namerava italijansko pravno fakulteto otvoriti že jeseni tega leta s po-zimskim semestrom. Vlada tega vprašanja ne more odložiti, ker je Italijanom obvezno obljubila, da reši to zadevo vsaj do letnega semestra 1908. Za to fakulteto so že pripravljeni štirje profesorji, in sicer An-drea Galantejza rimsko pravo, Pietro Lan-za za kazensko in narodno pravo, Loren-zoni za narodno ekonomijo in Menestrina
za avstrijski civilni proces.
* * #
Nemški krščanski socialec Schraffl je izjavil, da namero, ustanoviti na Dunaju neodvisno italijansko pravno fakulteto, treba resno in s simpatijo upoštevati. Sicer pa bodo krščanski socialci v tem vprašanju, ki je narodno, postopali solidarni z
vsemi nemškimi strankami.
* * *
Italijanski vseučiliški dijaki se zberejo na občnem zboru svojega »Circolo academico« in se bodo v zvezi z vsemi komilitijoni, ki študirajo po avstrijskih vseučiliščih, o vprašanju italijanske pravne fakultete skupno posvetovali.
Delesaclje.
IZ AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Med došlimi vlogami se nahaja interpelacija delegata Axmanna in tovarišev glede inažarskega polkovnega jezika in zahteve Mažarov, da se izpremene dopol-nitveni okraji na škodo nemažarskih narodnosti. Na dnevnem redu je drugo čita-nje proračuna ministrstva zunanjih del, Poroča marki Bacquehem. Delegat Klofač opozarja na ekspanzivno politiko Nemčije na Balkanu in v Mali Aziji. Avstro-ogrska ima na Balkanu le nalogo mirnega gospodarskega prodiranja. Delegat grof Dzie-duszycki govori o izgonih avstro-ogrskih podanikov iz Pruske v obče ter o naredbi pruske vlade, da se delavce, ki so prišli čez vzhodno mejo na Prusko, ako zapuste službo, za katero so bili prvotno najeti, izžene. Tu bi naj ministrstvo zunanjih poslov posredovalo. Govornik upa, da se avstro-ogrskih podanikov v vzhodnih pruskih provincijah ne bo razlastovalo. On želi, da se objavi vsebina trozvezne pogodbe ter da naša monarhija posnema nemško, kar se tiče realistične politike. Iskati je prijateljstva z drugimi državami, da ne bo mogoče porušiti ravnotežja v srednji Evropi na našo škodo. Končno izjavlja, da bodo Poljaki glasovali za proračun. Delegat Pittoni med drugim proslavlja umor na Portugalskem kot nujno Zgodovinsko posledico ter govori v znanih frazah o brezpoinembnosti iredente, vplivu Vatikana na avstro-ogrsko politiko itd, in končno izjavi, da bodo socialni demokrati glasovali proti proračunu. Del, vitez pl. Jedrzejowicz govori proti pruski politiki in zahteva prcustrojstvo konzulatov v smislu, da bodo isti bolj čuvali naše delavce v inozemstvu, Delegat Nemec se pridružuje izvajanju predgovornika glede konzulatov. Del. Baumgarttier protestira proti vestem v listih, da je smatrati vatikanske palače kot last italijanskega naroda. Del. Schlegel vpraša ministra zunanjih del, katere zadeve so pragmatično skupne
ter ga poziva, da ponovi v plenumu svoj nazor, da je le monarhija osebnost v mednarodnopravnem smislu. — Nato se je razpravljanje pretrgalo do 12. t. m. dopoldne.
X X X
Aehrenthal pojasni balkansko politiko in razmerje z Rusijo.
Pri nadaljnem posvetovanju o proračunu ministrstva za zunanje zadeve nagiaša Bacrenreither, da je politika gospodarskega prodiranja na Balkanu edino prava. Zavrača očitanja ruskih, italijanskih in francoskih listov, da Avstrija s svojimi balkanskimi železniškimi načrti hoče ondi podreti status quo. Socialni demokrat Seliger poživlja Aehrenthala, naj ščiti avstrijske podanike na Pruskem. Obsoja protipoljsko prusko politiko, ker kali prijateljso razmerje med Avstrijo in Nemčijo. Krščanski socialec Axmann obsoja dualizem, kakoršnega je udejstvila na-godba od 1867. in graja mažarski šovinizem. Kar se zunanje politike tiče, vpraša ministra, kakšno stališče zavzema Rušila nasproti avstrijskemu sandžakskemu železniškemu načrtu. Nadalje vpraša ministra, kaj je z italijanskim balkanskim železniškim načrtom. Nasproti Italiji naj se sicer izvaja miroljubna, nikakor pa ne slabotna in neodločna politika. Pacher zagovarja Prusijo. Kramar odločno zavrača inozemske liste, ki Avstriji očitajo fckspan-zijske namene na Balkanu. Vzlic temu pa je treba ministra vprašati, ali njegov sand-žaški železniški načrt ne izpodkopuje temelja avstrijsko-ruski ententi. Če bi ta načrt bil Rusiji nasproten, bi utegnila izvesti se proti Avstriji taka zveza Rusije z zahodnoevropskimi državami, ki bi nam občutno škodovala. Hagenhofer protestira proti nameri vlade, pri trgovinski pogodbi s Srbijo slednji dovoliti, da sme uvažati v Avstrijo na leto 35.000 volov in 70.000 prašičev, kar je v občutno škodo posebno alpskemu kmečkemu prebivalstvu. Vuko-vič priporoča vladi pametnejšo jugoslovansko politiko.
Izjava Aehrenthalova.
Minister izvaja sledeče: Kar se tiče izgona tujih podanikov iz Prusije, treba konštatirati, da se izganjajo tujci sploh, ne pa samo avstro-ogrski podaniki. Sicer pa se vrše tozadevna pogajanja z nemško vlado in konzuli so poklicani avstro-ogr-ske podanike energično ščititi. Kar se tiče izvajanj Dzieduszvckega, treba poudariti, da vsebine trozvezne pogodbe nikakor ni moč objaviti. Tajnost jc bistveno določilo v pogodbi sami, Trozveza je nujno potrebna za vzdrževanje ravnotežja sil v Evropi: Nemčija ima interes na tem, da Avstro - Ogrska ostane velesila, ravno-tako jc za nas bistvenega pomena, da se Nemčija ne oslabi. Kar se balkanske politike tiče, ima Klofač prav, da je treba Srbiji in Bolgariji priporočati, naj v Makedonijo ne posežeta s silo.
Glede na železniško zvezo s Solunom in Pirejem skozi sandžaško ozemlje, se Avstrija z Rusijo ni dogovorila, ker ta zadeva nima ničesar opraviti z miirzsteškim programom in dogovorom z Rusijo, varovati na Balkanu status, quo. Vprašanje o železniških zvezah na Balkanu je izključno gospodarsko-trgovinsko, v katerem sta kompetentna in se imata dogovoriti zgolj Avstrija in Turčija. Razburjenje po inozemskem časopisju zaradi avstrijske železniške balkanske akcije se bo kmalu poleglo. Z Rusijo postopa Avstrija, kar se tiče reformnega programa v Makedoniji popi.lnoma solidarno in to tudi v sedanjem času. Podlaga avstrijsko-ruskemu sporazumu je: Varovanje neodvisnosti balkanskih držav, ker tako Avstrija kakor Rusija nimata namena na Balkanu si kaj osvojiti. Nato se sprejme proračun zunanjega ministrstva.
OGRSKI DELEGATJE V KONZULARNI AKADEMIJI.
Včeraj je obiskala ogrska delegacija konzularno akademijo ter se udeležila izpita nemških elevov iz mažarskega jezika, književnosti, zgodovine in prava. De-legatje so z zadovoljstvom izjavili, da vlada v akademiji duh paritete.
OGRSKA DELEGACIJA.
Ogrska delegacija je dne 11. t. m. začela razpravljati o proračunu za vojsko. Poročevalec del. Okolicsanyi priporoča, da se sprejme proračun, kar ne pomeni, da je Ogrska zadovoljna s sedanjimi razmerami v armadi, ali da se je odrekla želji svoji po narodnih reformah. — Zastopnik vojnega ministrstva fml. lioffmann izvaja, da zaradi zboljšav pri topničarstvu ne bo treba večjih stroškov. Naši topiči 1 (havbice) so dobri ter jih v doglednem ča-
su ne bo treba zamenjati. — Del. Chorin se pritožuje, da se vojna uprava pri nabavah za vojsko premalo ozira na ogrsko industrijo. — Del. Bernath trdi, da skupne institucije koristijo le Avstriji. — Delegat baron Ruduyansky pravi, da se ogrska delegacija ne bo mogla baviti s predlogom glede ureditve častniških plač. — Prihodnja seja danes.
Nevarnost pred ameriKansKim petrolejem.
Podjetje petrolejskega »kralja« Ro-ckefellerja, »Vacuuin Oil Company«, ki je podružnica »Standard Oil Company« je v nekaterih mestih na severu Avstrije že popolnoma uničilo male trgovce s petrolejem. Med ta mesta spadajo n. pr. Karlove vari, Dunajsko Novo mesto, Rumburg, Te-šin itd. Sedaj se je družba lotila Celovca, in kmalu pride na vrsto Ljubljana. Zato prinašamo te vrste v poduk in svarilo interesentov. Ameriška družba dela čisto po ameriško. Pošlje v dotično mesto toliko agentov, da lahko obiščejo vse nadrobne prodajalnice petroleja, tako, da se trgovci ne morejo med seboj posvetovati. Agentom se navadno posreči, predočiti trgovcem ugodnosti ameriškega sistema v tako lepi luči, da gredo brez izjeme na lim. Ugodnosti so te: Vsak dan ob določeni uri se pripelje pred prodajalno velik voz s petrolejem; iz soda, ki je na njem, natočijo prodajalcu 20 1 petroleja v posodo, ki jo družba posodi odjemalcem. V prodajalni ni toliko smrada, ne zavzema se toliko prostora, ni toliko nevarnosti za eksplozijo — in petrolej je spočetka nekaj vinarjev cenejši. — Tako dobijo Američani male trgovce in razpečevalce na svojo stran. Potem se lotijo veletržcev. Te odškodu-jejo v denarju za izgubo, ki jo imajo vsled novega sistema. Sedaj je vse mesto v njihovi oblasti. Tedaj pa se začne navijanje cen petroleju višje in višje. — V Nemčiji je petrolej znatno dražji kakor pri nas, baš zaradi tega, ker ima tam »Vacuum Oil Company« vso petrolejsko trgovino v svojih rokah. Prišlo je tako daleč, da nemški trgovci sami zahtevajo, naj država trgovino s petrolejem monopolizira. —V Gradcu pride to vprašanje na vrsto v trgovinski in obrtni zbornici. Tudi pri nas naj bi merodajni činitelji obrnili vso pozornost na to, da bodo trgovci s petrolejem poučeni o praktikah in končnih ciljih ameriških agentov.
Štajerske noulce.
š Shod v Brežicah, dne 9 svečana 1908. — Socialno-demokraški vodje na cedilu ostali ! Na progi južne železnice Zidani most - Zagreb se je začelo med delavci krščansko-socialno gibanje, ki je seveda trn v peti rdečkarjem. Državni poslanec dr. Benkovič je bil uaprošen v namen organizacije sklicati shod delavcev, zlasti železničarjev, v Brežice; železniški mojster Rottmann v Brežicah je zato sporazumno z dr. Benkovičem sklical shod na 9. t. m. v Narodni dom. Dr. Benkovič je sklicatelju izrečno povedal, da se shod skliče v svrho osnovanja krščansko-so-cialne organizacije in Rottmann se je rotil, da on ni socialni demokrat, da se tudi on zanima za tako organizacijo, da dr. Benkovič dobi prvo besedo itd. — A na skri-vaje se je ta poštenjak posvetoval z rdečimi poglavarji v Ljubljani in na Dunaju, kako bi iz nameravanega shoda napravili socialno-demokraško zborovanje, si prilastili predsedstvo shoda in podelili besedo le svojim vodjem Kristanu, Čobalu in Kopaču, ki so res prišli na shod. Toda ta zarota se je pravočasno odkrila; tudi poslanec dr. Benkovič je sklical zborovanje in shod od določeni uri otvoril kljub vsemu kričanju rdečkarjev, ki so došli celo iz Ljubljane in Zidanega mosta zgago delat. Pri volitvi predsedstva so socialni demokrati dvignili kar po obe rok: za svojega kandidata Rottmanna, toda ogromno večino (nad 70 proti 25) je dobil g. Mlakar, podpredsednik slovenske kmečke zveze iz liošnice pri Slov. Bistrici. Seveda so socialni demokrati, na čelu jim g. Kristan, dvignil huronsko vpitje, toda ker so navzoči kmetje in železničarji trdni ostali in se je cclo vedno množilo število nasprotnikov rdečih, izprevidel je g. Kristan, da nič ne opravi s terorizmom; med splošnimi živi.io-klici umaknili so se gg. Kristan, Kopač in Čobal s svojo gardo v gornje prostore, kjer so strastno udrihali po kmečki zvezi in krščansko-socialni prometni zvezi. — V prostornih gostilniških prostorih se jc na to mirno in dostojno vršilo naše zborovanje; govorili so podpredsednik g. Franc Mlakar, g. Milavec kot načelnik ljubljanske podružnice prometne zveze kr-
ščanskih železničarjev o delavski organizaciji in o prometni zvezi, poslanec dr. Benkovič o državnem zboru, o draginji živil, zlasti o nameravanem uvozu tuje živine. Po triurnem zborovanju se je shod zaključil ob velikem navdušenju kmetov in delavcev; gg. Kristan, Čobal in Kopač pa so lahko izprevidelei, da tudi s takimi zahrbtnimi sredstvi tu ne bodo nič dosegli. Zborovalci so njih počenjanjc z ogorčenjem obsojali. Položen je temelj krščan-sko-socialne organizacije, nobena rdeča sila je ne bode ustavila.
š Velezasluženi gospod konzist. svetnik Mihael Lendovšek, župnik makoljski, obhajal je v torek, t. j. 4. februarja petin-dvajsetletnico svojega vestnega in pre-marljivega duhovnega delovanja in župni-kovanja. Letos obhaja pa tudi petindvaj-setletnico roženkranska bratovščina, katero je ustanovil iu jo razširil daleč naokrog, da, celo izven vladikovine. V tem gre gotovo čast in slava slavnemu jubilantu, kateri v svojem preobilnem in truda-polnem delu zasluži izredno pohvalo. Zupljani so mu zares hvaležni. Opazila se je hvaležnost na jubilejni dan, ko so malone celi dan grorneli topiči iu v jutro udeležili se kakor na visok praznik farani slovesne službe božje. V znak srčne udanosti častitala mu jc cela župnija in prisrčno obljubovala v prihodnje zvestobo. Tudi mi želimo slavnemu jubilantu in neustiašene-iiiu prvoboritelju krepki »Bog ga živi!« in prijateljski »Na zdar!«
š Ob grobu vrlega moža. Iz Studenic se nam poroča: V četrtek je stala skoraj vsa naša župnija ob tihem grobu in milo žalovala za rajnim iiadučitcljem Otonom Vobič, katerega smo v častnem in obilnem spremstvu izročili materi zemlji, lakih in enakih sprevodov zaslužijo le možje, ki v resnici delajo za ljudski blagor in za krščansko izobrazbo naroda. Udeležilo se je velikanskega sprevoda več duhovnikov in mnogo sotovarišev. 1'udi tujcev je bilo iz daljnih krajev. Sosebno nas je razveselilo, ko smo opazili več veleč, gospodov iz Maribora, kakor vlč. g. vero-učitelja na učiteljišču lv. Vrcže, veleč. g. nadzornika .los. Schmoranzer, profesorja Koprivnik in dr. Tovariši so mu krasno zapeli žalostinki, katere je rajni kot izvrsten in najboljši prvi tenorist na slovenskem Štajerskem več ko na stotinah pogrebih zapel v zborih s svojimi prijatelji in prijateljicami. Častno iu lepo spremstvo je pokazalo, v koliki časti je bil naš ljubljeni rajni nadučitelj Oto Vobič pri ljudeh. Bila mu žemljica lahka!
š Slovenji Gradec. Čujemo, da namerava »Narodna stranka« v nedeljo, dne 2.3. februarja popoldne napraviti v tukajšnjem »Narodnem domu« svoje »gospodarsko« zborovanje. Kaj bo, bomo videli.
š Preiskava proti dr. Povaleju ustavljena. Preiskava, katera je bila naperjena proti dr. Povaleju radi »javne nasilnosti« in v katero so gospodje pri »Narodni stranki« veselo upali, je sedaj ustavljena.
š D. M. v Puščavi. Naše »Katol. del. društvo« je imelo dne 9. svečana v prostorih gospoda Eichholzerja svoj letošnji občni zbor z veselico. Vkljub ledenim potom so prišli v lepem številu delavci iu odlični gostje od blizu in daleč celo iz Maribora. Kršč, soc. zveza nam je poslala priljubljenega govornika č. g. dr. Hohnjeca, ki nam je v poljudnih in jedrnatih besedah govoril o draginji, njenih vzrokih in po-močkili zoper njo in o dobrih krščanskih časopisih, kar je občinstvo z velikm zanimanjem poslušalo. Za njim jc še govoril eden odbornik »Katol. delavskega društva« v Mariboru, o zadružnem življenju delavca in kmeta. Domači gospod župnik se v imenu katoliškega delavskega društva zalivali obema govornikoma, za trud ter spodbuja v krepkih besedali delavce in kmete k zadružnemu, 'složnemu življenju, ker le v »slogi je moč«. Bog daj besedam obilnega blagoslova!
š Mož v ognju. V soboto, 1. febr., je šel Jože Erjavec, posestnik v Jastrebcih, v Središče, nakupil tam raznih stvari in povrh še eno in pol kile smodnika. Navlekel se je malo žganja in si kupil cigarctc. V hrastju pri Steničjaku pa je najbrž stresel ogenj od cigarete v^ smodnik, katerega je nosil v roki, smodnik se je užgal in Erjavec je bil hipoma v plamenu. Slekel sc je in sezul ter se tako ubranil večji nesreči. Vendar pa je tako opečen, da sc je komaj privlekel do bližnje hiše, odkoder so ga spravili na dom, kjer se sedaj bori s smrtjo.
š Umrla je v nedeljo v Celju trgovčeva žena Ana Schmidl, rojena Schrey.
š Nesreča na železnici. V ponedeljek se je vršil v Celju pogreb železniškega svetilničarja Franc Obržana. kateri se je
v soboto zvečer na Zidanem mostu ponesrečil. Zgrabil ga je stroj tovornega vlaka, odtrgal mu levo roko pri komolcu in ga na glavi in prsih tako težko poškodoval, da je v celjski bolnišnici še isti večer umrl. Obržan je bil v najboljših letih m zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Nesreča se je zgodila, ker najbrž ni dovolj pazil.
Koroike novice.
k Borovije. Pri tukajšnjih fužinah so spremenili delavski čas. Do zdaj so delali od polnoči do poldne, od poldne do polnoči. Doslej bo pa uravnan delavski čas tako kakor delajo vse druge večje tovarne in so prej tudi pri nas že delali tako, namreč od šestih do šestih. Takoj ste nastali dve stranki, eni so zadovoljni, drugi pa ne. Neutzler je seveda nezadovoljen in je dal tudi duška tej »nezadovoljnosti« na § 2. zborovanju v soboto večer. Nezadovoljni so, kakor pravijo, ker rodbinski očetje, ki imajo majhne otroke, čez dan ne bodo mogli spati, se bode preveč porabilo za hrano in ne bodo prosti v soboto večer. Drugi pa menijo zopet, da je to tudi nekaj vredno, če more utrujen delavec počivati celo in je skozi celi dan (ne pa pol dneva in pol noči) svoj gospod. Zdaj še delavec večkrat ni smel pol kilometra od hiše, ker je popoldne moral na »šiht«. — Neutzler (rdečkar) se je delal zelo možatega, celo s štrajkom je zapretil, sam pravit pa vendar ni šel tega gospodi, ampak raje druge poslal po kostanje. Deputaciji se je reklo: »Delalo se bode od šestih do šestih!«
k Zopet nesreča na Vrbskem jezeru.
Na Vrbskem jezeru se je pri drsanju udri led 31 let staremu brivskemu pomočniku Safetsbergerju, ki je utonil.
k Celovec. Akademija slovenskih bo-goslovčev. Sklenili smo za prvo polovico šolskega leta s sestanki naše akademije. Kakšno je bilo društveno življenje akademije v prvem tečaju, razvidimo najboljše iz govorov, ki so jih predavali tovariši-akademiki v tem času. Tov. Šenk je poročal o prvem hrvaško-slovenskem vse-dijaškem katoliškem sestanku v Zagrebu.
—	Tov. Waštcl: Socialne naloge kmetskih občin. — Tov. Mortl: Delavsko vprašanje in krščanstvo. — Tov. Kalil: O des-cendenčni teoriji. Tov. Wei8: Socialni demokratje in jih program. — Tov. Raz-goršek: Kako delajo na Koroškem za kmeta Nemci, kako Slovenci. — Tov. Katnik: Kakšna naj bi bila družina po nauku socialnih demokratov. — Tov. Ožgan: Kako mora ravnati mladi gospodar z dolgovi, ki jih prevzame s posestvijo?
—	Tov. Razgoršek: Kmetijstvo in veda.
—	Tov. Štritof: Narodnost v katoliški cerkvi. — Tov. Rudi: Sedma mednarodna umetniška razstava v Benetkah. Tov. Koch: O položaju narodne šole v Št. Ru-pertu pri Velikovcu. - Tov. Truppc: Vzroki modernega ženskega gibanja. Tov. Zel: Skrb za mladino. — Tov. Men-te: Duhovnik in kmet. — Tov. Sticli: O agrarnem vprašanju. — Tov. Mikula: Kako vplivajo dobre in slabe knjige na človeka. — Tov. Jastrobnik: Slabo čtivo posledica: nenravnost mladine. — Tov. Stare: Kaj mora znati dandanes kmet? --Tov. Nagelschmied: Naše šolstvo. — Vsakemu predavanju ie sledila živahna debata.
Društva.
lj Občni zbor društva državnih uslužbencev se je vršil v nedeljo, ob 3. uri popoldne v hotelu »Orajžar«. Zbor je otvo-ril predsednik Lučovnik. G. Marinko, blagajnik, je poročal, da je imelo društvo v pretečenem letu 1084 K 10 h dohodkov, 155 K 92 v izdatkov. 855 K 53 v se je poslalo na centralo, torej je bilo preostanka 42 K 65 v. G. Jeglič poroča za veselični odsek, ki je priredil 3. t. m. v kazini veselico v korist podpornemu zakladu, da je bilo na tej veselici 270 K 50 v čistega dobička. Moralni vtis je bil nad vse dober. G. liiibscher kot revizor predlaga, da se izreče blagajniku absolutorij. Novi odbor se je sestavil sledeče: g. Karol Zorko, predsednik: g. liiibscher, podpredsednik; g. Ivanuša. zapisnikar, g. Sternad, namestnik; g. Marinko, blagajnik; g. Fr. Zupančič, namestnik; g. Zupančič in Kosmač, knjižničarja; gg. Utrin, Štefančič, Suiič, Lenče, odborniki; gg. Jeglič. Lenič, Ra-
kovec, revizorji. Na predlog g. Jegliča se izreče staremu odboru zaupnica in zahvala. G. liiibscher povdarja, da je društvo nestrankarsko in strogo stanovsko. Novi odbor naj si stavi v prvi vrsti kot nalogo, da se odpravi stari, krivični plačilni sistem. G. Marinko je grajal malobrižnost ravno ljubljanskih slug napram društvu, medtem, ko se udeležujejo društvenih prireditev v lepem številu izven ljubljanski člani iz Dolenjske, Gorenjske in drugih krajev. G. Jeglič je poživljal člane, naj agitirajo, da bodo še drugi pristopili k društvu, da bo uspešnejše delo, kajti mnogo jih je, ki niso člani, a vseeno zahtevajo koristi od društva. — Nato je zaključil g. predsednik občni zbor. Udeležilo se ga je nad 60 članov.
lj Odbor pomočniškega zbora greitiija trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v Merkurjevih prostorih. Ker so jako važna stanovska vprašanja na dnevnem redu. je želeti, da se tega občnega zbora vsak zaveden nastavljenec udeleži.
Blaža Potočnika čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 16. t. m. redni občni zbor ob 3. uri popoldan v Cebavovi dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev dveh pre-gledovalcev računov; 5. raznoterosti. Vabijo se najvljudneje vsi člani. Odbor.
—	Iz Senožeč. Na Svečnico se je vršil pri nas ustanovni občni zbor »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva«. Najprej nam je domači kaplan gospod Kleindienst pojasnil v prepričevalnem govoru koristi dobrega in škodljivost slabega berila, kar nam je tudi z vzgledi pojasnil. Dokazoval je potrebo katoliškega izobraževalnega društva v obče zlasti pa še posebej za Senožeče, ker tu obstajata že dve nasprotni društvi (v Senože-
! čah in v Dolenji vasi), kateri razširjata tudi pogubni list »Svobodno misel«. Ta list zahaja v priprosto kmečko hišo; koliko zla zamore učiniti, je jasno. Neka sicer zelo ; liberalna gospodinja je rekla: »Ta list pa i nc sme zahajati v našo hišo že zaradi otrok ne; kakšni bodo postali, če bodo to brali.« Kako potrebno je torej katoliško društvo, katero razširja le dobro in pošteno berilo. Nasprotniki so trdili, da se v naše društvo ne bo nihče vpisal. Pa glejte čudo! Naše društvo ima že več udov, kakor obe nasprotni društvi skupaj. Pristopilo jc žc precej začetka 80 udov in se še vedno novi oglašajo. Hvala Bogu, da je ljudstvo spoznalo nevarnost, ki jim preti od slabega berila; to je pokazalo zlasti s tem, da je že več udov zapustilo nasprotno društvo in pristopilo k našemu društvu. Društvo ima na razpolago velike in krasne prostore v kaplaniji, med tem ko nasprotniki ne morejo dobiti primernih prostorov. Pa tudi v gmotnem oziru je naše društvo dobro podprto, ker nam je zapustil v ta namen t župnik Ign. Okorn 1000 kron. Na ta način se bo zamoglo društvo lepo razvijati in obstanek mu je zagotovljen. Za predsednika je izvoljen g. J. Kleindienst, za tajnika g. Ivan Zelen ml., trgovec, ker sta se ravno ta dva za ustanovitev društva največ trudila. Boj je bil zares hud, pa pogum premaga vse. Živelo novo društvo!
—	Iz Kamnika. Dne 9. februarja t. 1. je imela Hranilnica in posojilnica v Kamniku (na Šutni) občni zbor. Potrdili so se računi za leto 1907. Hranilnica jc imela v preteklem letu prometa K 2,462.942-83. — Ako pomislimo, da posluje hranilnica komaj poldrugo leto, moramo priznati, da je ta ogromen promet najlepši dokaz, kako ljudstvo hranilnici zaupa. Iz bilance povzemamo, da je v hranilnici vloženega denarja K 722.636-20, posojil pa je danili K 556.944-96. Hranilnica se je pečala tudi s tekočim računom strank ter je dosegla v tem prometa K 243.420-30. Kot dokaz rednega in varčnega poslovanja izkazuje letni račun čistega dobička K 6.520-59. Ker je namen hranilnice, pomagati (ljudstvu, je že letos darovala več v dobrodelne namene. Kmetska zveza, katere namen je povzdigniti gospodarstvo, je dobila 300 K za povzdigo živinoreje. Podružnica kmetijske družbe namerava letos prirediti razstavo prašičev, v kateri namen je dovolila hranilnica 100 K. Požarni hrambi v Kamniku se je naklonilo 50 K. Tudi šol se ni pozabilo; deška in dekliška ljudska šola v
Kamniku dobita vsaka po 50 K, ravno toliko se je odločilo za šolo uršulink v Mekinjah. Novo ustanovljeni telovadni odsek dobi 150 K. Društvo »Kamnik« pa za povečanje knjižnice 220 K. Te vrste pričajo, da hoče hranilnica res ustrezati svojemu namenu. Ljudstvo se s tem lahko prepriča, da je zaupanje, katero je doslej kazalo do zavoda, povsem opravičeno in da sme isto zaupanje kazati tudi v bodoče s tem, da hranilnico vsestransko poprijemlje. V odbor se je poleg dosedanjih odbornikov volil g. Andrej Mejač iz Komende, v nadzorstvo pa poleg dosedanjih g. Julij Weibl iz Kamnika.
— K izobraževalnemu društvu v Postojni je pristopilo pretekli teden 10 novih udov, kar je najboljši odgovor na neslano »Notranjčevo« pisanje.
Odda se takoj v najem
samostojna hiša
na gri6ku v Konju&nih ulicah II. Trnovo.
Obstoji iz dveh sob, kuhinje in drugih pri-tiklin. Zraven je tudi majhen vrt in nekaj sadnega drevja. — Več se poizve pri mesarju Putrichu, Hradeckega vas pri „Mesarju'.	351 6—4
PM^ŠMlsMsiS
Vrtnarja
samskega ali oženjenega brez otrok, sprejme takoj gra6£ina na Gorenjskem. Vse drugo povč iz prijaznosti gospod Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani.	342 3-3
Ne kup'te nobena ure
predno nlsle Citati moj cenik. — Dobite: Nlkel-Roskopf ure	. K 3'—
Srebrne Roskopf-ure .	,, 6' —
Z dvolniin manteljnom....... 8 —
S 3 srebrnimi tnanteljni . . . . „ 10 —
PloSne jeklene ure....... 7 —
Prava ,,Ornega"........17 —
Srebrne pancer-verižice ....,, I —
Mkaratne zlate ure ........!<)•—
I (karatne zlate verižice ......20-
Mkaratni zlati prstani.....,, 4'—
Ure na nihalo. 70 cm.....,, 7-—
S stolpnim zvonenjeni....... 10 —
Z muzlko ...........12'—
" Ure-kukBvice..........5 —
o Ure za kuhinjo, 8 dni Idofe . . „ 6- -
o Budilntce z 1 zvoncem......, 2-40
-i Z dvojnim zvoncem....... 3-—
S cifernico, ki se sveti....... 3 20
Bud i stolp zvon in ,Srhlagwerk' ,, (r— 3 leta pismene garancije. — Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje po povzetju zaloga ur in blaga iz zlata
Max Bohnel, Dunaj IV. Margiratenstr 27 tounljsko zapriseženi strokonvnjak in ocenjevalec
Zahtevajte cenik s 5000 podobami zastonj In franko.
oooooooooooooooo
Vsak dati sveže
O
o o o o o
o o o o o o o o o
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
OOOOOOOOOOOO666O
KOVACNICA
preskrbljeno z vsem potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem v Retjah, Loški potok (vse v dobrem stanju in obilo zaslužka). Ponudbe na	358 3—2
Josip Gregori6
Loški potok, P. Travnik (Kranjska).
Dobre harmonike kron 480,
50.000 komadov prodanlh-Nikake carine! Jamstvo I
t Zamena dovoljena aH denar nazaj.
it. 300*/,, 10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel 24/12cmK4 80 St. 657'/4,10 tipk, 1 reg., 28 glas., vel., 30/15 cm K 5-20 St. 656' ,, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 5 40 St. 305»/„ 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24,12 cm K 6-20 St. 663>/4, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel.31/15cm K 8— Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, razpoMnlca glasbil,
Most 6t. IOIO (Ce&ko).
Glavni cenik 8 300 slikemi dobi na želio vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 16- lo
Veliki blagovni semenj
v Velikih Laščah
se radi prestopnega leta ne vrši letos dne
17. februarja ampak
v ponedeljek pred IVfatijei^,
to je dne 24.
3«9 2—2
El XX M	i ^ '	Oznanilo in priporočilo.
\W	OGRII	i oblasti/, konces. zidarski mojster in stavbni podjetnik 1 s: :: ss v Ljubljani s: :: ss
xx tr xx im xx xx tm xx
s r®
& k xtm
kit
se priporoča in naznanja slav. občinstvu in drugim korpora-cijam v Ljubljani, kakor tudi na deželi, da se je preselil
z Vrhnike v Ljubljano
ter bode vprihodnje tu, kakor tudi na deželi vsa v svojo stroko spadajoča dela izvrševal točno in solidno po zmernih cenah.
Stavbna pisarna se nahaja na Karlovski cesti št. 5/1.
307 6—3	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ogrin, zidarski mojster.
Delniška družba „
ZDRUŽENIH PlVOVAREK Zaiec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; vSalvators (črno pivo a la monakovsko). =z
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). poJ»S|mi/« ne dom ^prejeme re^idurotor „j\aroeinega Demo" g, l\rniK (Telefon |t, 82.)