PRIMORSKI DNEVNIK Poštmna plačana v gotovim Abb. postale I gruppo Cena 70 lir VČERAJ DVA PRIPRAVLJALNA MEDMINISTRSKA SESTANKA DANES SEJA VLADE O JUGU JUTRI PA SESTANEK S SINDIKATI Glede deželnega odbora na Sardiniji ni prišlo do sporazuma med tajniki štirih strank - Seja vodstva KD - Dovoljeni samo biološko uničljivi detergenti RIM, 20. — V palači Chigi »ta bila danes dva medministrska P ■pravljalna sestanka: prvi o Jugu v zvezi z jutrišnjo sejo vlade, ru9i pa o reformah v zvezi s petkovim sestankom med vlado in m«d sindikati. .,^anes so se sestali tajniki šti-™ **rank na sedežu KD in so »Uravnavali položaj na Sardiniji, ISf je prišlo do razbitja levega J^lra in do deželnega odbora med 0 _m PSI ter do ostrega posredo-anja vsedržavnega vodstva stran-® 'n končno do nove krize de-Ie|nega odbora. pfi današnjem sestanku je tajnik s . * dejal novinarjem, da so im za obnovitev organskega fvega centra. Tajnik PSI Mancini ter dejal, da so proučili položaj n da je bil razgovor posvetoval-čirv^ačaja. Jutri se mora odtaja v™ Sardinije in sooialisti čakajo odgovor. Danes je KD predlaga-... postranski odbor in so sociali-predlog zavrnili. Deželni taj-iai j Sardinije Tocco pa je de-. > da se niso nič dogovorili in da Leto XXVII. Št. 17 (7805) TRST, četrtek, 21. januarja 1971 I se jutri popoldne prične razprava o reformi univerz, danes pa so ratificirali tri mednarodne pogodbe, ki jih je poslanska zbornica že odobrila. S® predlog zavrnili. Deželni taj- ial a Sa^iniie Tocco pa je de-. > da se niso nič dogovorili in da malo verjetno, da bo prišlo do ^razuma. Danes se je nadaljevalo zasedanje vsedržavnega sveta KD, ki je sicer j!; 5?cno in levica zahteva spre-dar i!0 odnosov sil v stranki, ven- dn v?e kaže, da ne bo prišlo se i5esneiših_ sprememb. Zasedanje o ?ak'iučilo jutri z glasovanjem lucijah^UC^j^’ morda 0 ve^ reso- Jat>*miv govor je imel danes Do-SJ\' Cattin, ki se je skliceval na r , ■1? Pismo od 10. decembra, ko je s ae > da je treba stranki vrniti oosobnost pobud, kar pa seveda menSl! ^asno Politiko in tudi spre-notranjih odnosov v stranki, je stremeti k takšni družbeni remtvi in takšni državi, ko bodo Prišli na oblast in ko bodo postali taiiS1 razredi, ki jih je tlačil kapi-_®ticni sistem. To se ne more i,,jftavno zanikati z opravičili kulisa značaja. n*K ^ minister govoril o raz-stf_vPrašanjih, kjer je KD slabo za-Z"'na in še zlasti o sindikalni sindT^i *er Je dejal, da bi bila noikalna enotnost za demokristja-no j?r'sdia. To je še zlasti pomemb-. ko KD izgublja privilegij glasov zaradi vernih razlogov, stad v^e pravi minister, da pred-Eov^3 voli°’ da se nadaljuje raz-ja/rr s sindikati in s socialnimi si-.Sedenja vlada je sposobna za tudi ^ndi dejavnosti večine pa »pozicije in je kot primer na-o a^ resolucijo KPI od 8. julija ž »bnovitvi proizvodnje povezane jjlj ^mrrnami. Donat Cattan je za-npVTd. da so proti krizam in proti niso —razpustitvi parlamenta, J*, Pa za štririistransko vlado za ^ko ceno. . današnjo razpravo so posegli Predstavniki levice Granelli in ' ^Prijatelje Mora* Morvino. e h?es se ie sestala komisij-. isti! * ustanovljena iz članov par- ohfaentarne skupine PSI in ki je m avnavala popravke, ki jih na-2auavaj° predlagati socialisti glede stanu3 0 davčni reformi. Po se-je Bertoldi izjavil, da gre ke» ^P^mbne in bistvene poprav-Vo ’ jih bo predložil v razpra-ny. na jutrišnji konferenci načel-ji h« skupin večinskih strank, ki j/° Predsedoval Colombo. Ho fisija za zdravstvo in higie-»oda'S anske zbornice je na zako-ni J»em zasedanju odobrila vlad-se r,!tkQnski Predlog, ki določa, da 1U0 5 sedaj lahko uporabljajo sa-jeion . 1dčni detergenti, ki vsebu-ijivee ')rnanj 80 odst. biološko unič-log . Preparata. Zakonski pred-2dfavJa sestavilo ministrstvo za stojni •0 v soglasju z drugimi pri-šanjumi ministrstvi. O tem vpra-hov-JJ Je večkrat razpravljal vr-tovti ^dravstveni svet, ki je ugo-tie ni aa detergenti, ki se v vodi ve$j 0rej° uničiti, predstavljajo naj-Gre. Nevarnost za okuženje vod. izdelal^ za Predlog, ki ga je že Most. a evTOPska gospodarska skup- a^ajnik Psi Mancini je dal ted-v kat anorama* daljši intervju, $tv0 ^ em ostro napada ministr-sti nZa državne udeležbe ter zla-tija, p~ednika Intersinda Glisen-SQdelov , tem govori, da gre za yapje med javnimi in zaseb-»jetio p“djetji, ki se vrši odmak-?ahitni Parlamenta in od strank, je iibev°. Je. da pozitivno ocenjuje to , ni kongres in novo stali-^°vednaag°dija- Mancini tudi na-odboJ6 ustanovitev dvostranskega Kajini X,debeli Furlaniji - Julijski fi o S',V svojem intervjuju govo-Pa m? j nem sestanku «na vrhu* je Ji« udo Colomba ter pravi, da loška fa .rafgovor, Id je bil psiho-a nnk anim*v' m pa se govorilo vprašu 5netn ključnem političnem rilo o Tako se tudi ni govo-eentiju ^knjigi, o earliju, o Gli- “tl lil ..-J U V.B11IJU, V, VJ11- 01 Dan’, ltl ne 0 tiskovni konferenca n* c' Cattina. Pobuda Forla-?wi»t>0 Sardiniji, da bi se obnovila Sini ka koalicija ni uspela in *ki Sis.0r8ani ocenjujejo štiristran-, Poslan!? aa zaprto poglavje, daljava] ka zbornica je danes na-»tavneJf s Preučevanjem členov u-že'aeBa zak°na o spremembi de-8ka f statuta dežele Tridentin-^Bornje Poadižje. V senatu Ponovno stavka v Reggio Calabrii REGGIO OALABRIA, 20. — Akcijski odbor za proglasitev Reggio Calabrie za glavno mesto dežele je napovedni dvodnevno splošno stavko, ki bo jiutri in v petek. Razdelili so na tisoče letakov, v katerih med drugim pravijo, da je kvestar prepovedal sibaravBimje, na katerem bi moral govoriti tudi sindikalist CISNAL Franco, ki je na začasni svobodi potem ko je bil ttri mesece v zaporu, v zvezi z zadipjimi izgredi. Letak napoveduje povorko po mestnih ulicah. Carli v Togliattlgradu MOSKVA, 20. — Guverner Banca dTtaiia Carli je odpotoval v To-gliattigrad, kjer grade novo avtomobilsko tovarno. Jutri se bo vrnil v Moskvo in se bo sestal z ministrom za zunanjo trgovino PatoM-čevom in predsednikom sovjetske državne banke Svesmikom. Saragat je povabil časnikarji na lov RIM, 20. — Predsednik republike Saragat je danes povabil na tradicionalni lov preko 200 italijanskih in tujih novinarjev v Castdporaa-no. Med kosilom je pozdravil Sara-gata predsednik vsedržavnega združenja italijanskega tiska Adriano Falvo, nakar se je Saragat zahvalil in dejal, da ceni delo časnikarjev, med katere tudi sam pripada. BEOGRAD, 20. — Veleposlanik Jugoslavije v Vatikanu Vjekoslav C vrije je priredil danes v svoji rezidenci kosilo v čast kardinala Jeana Viilotta, državnega tajnika Vatikana. Na kosilu so bili tudi kardinal Seper, predsednik kongregacije za versko doktrino, msgr. Casaroli, tajnik za zunanje zadeve, msgr. Benelli, namestnik državnega tajnika Vatikana, in druge osebnosti Vatikana. Tajnik Forlani in predsednik vlade Colombo na zasedanju vsedržavnega svet KD KLJUB NKONOVIM ZAGOTOVILOM, DA NE BO POSLAL CET V KAMBODŽO Čedalje večja udeležba ZDA v bojih na kamboški fronti Nova «teorija» Bele hiše: delovanje Sihanukovih partizanov ogroža program «vietnamizacije» - Boji okrog prelaza Pich Nil VVASHINGTON, 20. - »Ameriška politika do Kambodže se ni v ničemer spremenila* je izjavil danes glasnik Bele hiše Ronald Zie-gler v odgovor na številne kritike, ki so bile izrečene v ZDA in drugod glede vedno večje udeležbe ameriških sil v bojih na kamboški fronti. Ziegler je dejal, da je še vedno v veljavi sklep predsednika Nixona, da ne pošlje v Kambodžo niti pehotnih sil niti vojaških svetovalcev. »Prišlo je samo do intenzivnejšega delovanja letalstva in do pripisanja večje odgovornosti letalstvu glede na položaj, ki se je ustvaril ob koncu deževne dobe*, je dejal glasnik Bele hiše. Tudi obrambni minister Melvin Laird, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja v Južnem Vietnamu, je izjavil, da bo vlada spoštovala priporočilo kongresa, naj bi ne pošiljali čet v Kambodžo. Takoj za tem pa je dodal, da ta prepoved ne zadeva letalske podpore, niti ne dobave orožja tej državi. Dejal je tudi, da bo priporočil u-porabo ameriške letalske in pomorske sile z namenom, da bi »zmanjšali število žrtev med umikom a-meriških sil iz Vietnama*. Niti Zieglerjeve, niti Lairdove iz- jave niso napravile konca kritikam, ki se v teh dneh slišijo v ZDA na račun okrepljene ameriške vojaške prisotnosti v Kambodži. Demokratski senator George McGo-vern, ki je pred dnevi napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 1973, je dejavnost letalstva ZDA v Kambodži označil kot kršitev duha in črke resolucije, ki jo je senat odobril lani in ki prepoveduje kakršnokoli ameriško vojaško obvezo v tej državi. Nekateri drugi kritiki Nixonove politike opominjajo na besede šefa Bele hiše lanske pomladi med tiskovno konferenco, na kateri je napovedal konec ameriške agresije proti Kambodži. »Ko se bomo u-maknili — je izjavil tedaj predsednik Nixon — se bodo umaknila z nami tudi naša logistična sredstva ter letalska podpora*. Ta Nixono-va obljuba pa nikakor ni v skladu s sedanjim položajem v Kambodži. Nixon je sicer že v svoji izjavi 10. decembra lani nekoliko spremenil svoje stališče do udeležbe a-meriških sil v Kambodži ter napovedal, da bo sprožil ukrepe, ki bodo potrebni za zaščito ameriških vojakov v Južnem Vietnamu ter izrecno omenil možnost letalskih akcij ........................■■■...................... JflRRINGOVfl POSVETOVANJA Z ARABCI IN IZRAELCI Mir na Bližnjem vzhodu v središču diplomatske dejavnosti vNew Yorku Palestinski gverilci bodo nadaljevali boj proti Izraelu - Mali arabski vrh v Kairu .NEW YORK, 20. — Na sedežu Združenih narodov veleposlanik Jarring nadaljuje v popolni tajnosti s posredovanjem med Arabci in Izraelci za dosego sporazuma o miru na Bližnjem vzhodu. Jarring se je danes dopoldne ponovno sestal z egiptovskim predstavnikom Zajatom, ki je bil malo prej na razgovoru z U Tantom. Popoldne pa se je Jarring razgovarjal z izraelskim predstavnikom Te-koahom. Diplomatska dejavnost okrog vprašanja Bližnjega vzhoda je zelo živahna tudi izven sedeža Združenih narodov. V zadnjih dneh je v New Yorku zavladala precejšnja zaskrbljenost zaradi skorajšnje zapadlosti prekinitve ognja ob Sueškem prekopu. Iz VVashingtona poročajo, da Ni~ xonova uprava še vedno upa, da bodo pogajanja pri veleposlaniku Jarringu toliko napredovala v prihodnjih treh tednih (do 5. februarja, ko zapade rok prekinitve o-gnja), da bodo Egipčani sprejeli podaljšanje premirja. Prav tako v VVashingtonu niso preveč naklonjeni sklicanju seje varnostnega sveta, kot zahtevajo Arabci, ki naj bi razpravljal o sedanjih pogajanjih. Egiptovski predstavnik Zaijat Je danes izročil britanskemu stalnemu predstavniku pri Združenih narodih predloge Egipta za dosego miru z Izraelom. V krogih Združe- »•niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiifiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiivuiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES 50. OBLETNICA KPI Zanimiv intervju Berlinguerja o politiki italijanske partije Ocena notranjega političnega položaja in podertanje popolne avtonomije partije RIM, 20. — Jutn bo 50 let, ko je bila ustanovljena Komunistična partija Italije. Ob t»i priložnosti je namestnik tajnika KPI Berlinguer dal listu »Paese sera* intervju, v katerem govori o Dolildčnih stališčih partije. Berlinguer ugotavlja, da je sedaj KPI osnovna sila demokracije in razvoja delovnega razreda ter da je njena politična teža večja od golih volilnih izidov, čeprav je KPI v opoziciji, se bori za »pozitivno rešitev splošnih vprašanj* in za novo večino. V Italiji ni mogoče voditi gospodarske in produktivne dejavnosti niti zagotoviti demokracije, če se ne pristane na težo proletariata in njegove najmočnejše stranke, KPI vidiva na vseh ravneh. Berlinguer nato polemizira s KD, katere linija je dvoumna, nepremična in torej v bistvu linija konserva-tizma ter izključuje možnost programskih dogovorov s KD, ne izključuje pa sodelovanja o posameznih vprašanjih. Glede PSI pravi, da je po razkolu naredila ta stranka pozitiven razvoj, ostajajo pa nekatera notranja nasprotja in nezadost- na stališča na primer do reakcionarjev, ki so se vgnezdili v državnem aparatu. Levi center kaže vse znake svoje sterilnosti in je zato treba predvsem premostiti štiristranski vladni sistem. Novo vladno formulo bodo komunisti ocenjevali s stališča programa in ustvarjanja reform. Obsežno zanimivo poglavje svojih izvajanj posveča Berlinguer mednarodnim odnosom KPI in ugotavlja, da je »avtonomija partije popolna*. Gre za popolno avtonomijo predvsem glede stališč, ki jih je partija zavzela v Italiji- Popolna pa je tudi avtonomija o sodbi o mednarodnem delavskem gibanju ter o stvarnosti in o politiki v drugih državah in v drugih partijah. Vsi so se lahko z dokazi prepričali o svobodnem izražanju mnenj, ko so izrekli kritične ocene, vendar pa vedno kot komunisti in tako, da se ne ločijo od načel in od prakse intemacionalizma. Tudi intemaciona-lizem .je sad svobodne odločitve in odgovarja razredni strukturi in revolucionarnim idealom italijanske partije ter interesom italijanskih delavcev. Prav gotovo partija upošteva razvoj in položaj v socialističnih državah, da bd ugotovila oblike njih socialistične ureditve in niene meje in da bi potegnila zaključke, ki so veljavni za Italijo in za celotno delavsko gibanje. Mi smo vedno bolj prepričani, pravi Berlinguer, da mara v državi, kot je Italija in tu di v drugih gospodarsko razvitih državah, imeti socialistična družba bistveno drugačen značai, kot so sedaj znane oblike. Tu gre za gospodarsko izgradnjo, za politična in ustavna vprašanja in za socialno dialektiko (kot na primer se priznava pluralističnost strank, polno avtonoQujo sindikatov, kulturnega življenja itd.). KPI .je proti atlanlizmu ln za nevtralnost, proti logiki med seboj nasprotujočih si blokov. Berlinguer zaključuje š stališčem nib narodov toflmačdjo ta korak Egipta kat željo, da bi se varnostni svet čimpireii sestal in razpravljal o zadevi. Vzporedno s korakom Zajata je egiptovski zunanji minister Riad v Kairu izročil francoskemu in britanskemu veleposlaniku prepis predlogov, ki jih je Egipt izročil Jarringu glede pogojev za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Riad je obema velepceHa-nikoma podrobno obrazložili stališče svoje vlade do tega vprašanja. Po drugi strani pa je izraelski zunanji minister Aba Eban včeraj izjavil v Tel Aviivu, da se bodo pogajanja pri veleposlaniku Jarringu nadaljevala samo v primeru, če bodo Arabci podaHjšalli prekinitev ognja, ter poudaril, da Izrael zavrača katerokoli vmešavanje velesil v sedanja pogajanja. Kairski dnevnik «A1 Ahranr» je danes objavil vest svojega dopisnika iz Amama, da je glavni odbor palestinskega osvobodilnega gibanja soglasno sklenil podpreti vsako (Potttično pobudo arabskih držav za odpravo posledic izralskega napada v juniju leta 1967. Ta vest je zbudila pri poditlčnlh opazovalcih v Kadru izredno zanimanje, ker je znano, da organizacije palestinskega osvobodilnega gibanja odločno nasprotujejo pogajanjem za Sklenitev miru z Izraelom. Nocoj pa je glavni odbor palestinskega osvobodilnega gibanja zanikal vest kairskega dnevnika in sporočil, da se staJišče palestinskega osvobodilnega gibanja do resolucije varnostnega sveta od 22. novembra leta 1967 in do Rogersovega načrta ni spremenilo. Odbor pravi, da je sklep o nadaljevanju oboroženega boja obveza palestinskih gverilcev do palestinskega naroda. Kljub temu pa odbor meni, da ta obveza ne takrat, ko se izdelujejo predlogi I predstavlja ovire za poStouse Egip-za kandidate. 1 ta, da se odpravijo posledice izra- o volitvi predsednika republike in pravi, da bodo to vprašanje preučili pravočasno ter da bodo upoštevali razvoj političnega položaja tar značaj zadnjih predsedništev. Prepričani so, da mara biti strogo ohranjen značaj funkcije, ki jo predpisuje ustava s črko in po duhu za predsednika republike, ko gre za parlamentarno republiko. Vse to bo treba upoštevati, ko se bo volil novi predsednik. Moč KPI v državi in v parlamentu je takšna, da je njeno sodelovanje odločilno ne samo pri glasovanju, temveč že elskega napada, če tl poskusi ne škodujejo palestinskemu narodu ta ne zavirajo nadaljevanja boja. V Kairu se je danes začel sestanek predsednikov Egipta, Libije, Sudana ta predsednika stasfce vlade. Pred današnjo konferenco so se sinoči sestali obrambni ministri Egipta, Sudana ta Sirije. Sklepe, ki so jih sprejeli obrambni ministri, so danes predložili konferenci štirih predsednikov. Dobro obveščeni krogi v Kadru ugotavljajo, da bodo na tem malem arabskem vrhu razpravljali predvsem o gospodarskih, trgovinskih, cairiiBkdh ta kulturnih vprašanjih štirih držav, ki sestavljajo arabsko zvezo. proti sovražnim poskusom, da bi spremenili splošno ravnovesje sil na Indokitajskem polotoku. Dejansko si je Nixon na ta način pridržal pravico letalskega posega v Kambodži, ko bi delovanje osvobodilnih sil v tej državi ogrožalo njegov program «vietnamizacije». V zvezi z zadnjimi dogodki pa je sedaj Bela hiša izdelala teorijo — kot piše danes ugledni »Wall Street Journal* — da je vsakršno delovanje »komunistov* v Kambodži lahko neposredna grožnja za ameriške vojake v Vietnamu, s čimer seveda padejo vse omejitve za a-meriško udeležbo pri vojaških akcijah v tej državi. To pa v bistvu pomeni — sklepa ameriški list — da Nixonov namen ni samo zaščititi ameriške čete, ampak predvsem obdržati na oblasti Lon Nolov režim. V Kambodži se medtem nadaljuje poskus Lon Nolovih in saj-gonskih čet, da bi prevzele nadzorstvo nad državno cesto številka 4 med Phnom Penhom in pristaniščem Sihanukvillom. Kamboška proameriška vlada je že pred dnevi sporočila, da so njene enote zavzele strateško važni gorski prelaz Pich Nil, danes pa so morali to izjavo preklicati, saj se prav okrog tega prelaza odvijajo sedaj najhujši boji. Vladne sile so napredovale do severnega dostopa, kjer pa so jih partizani ustavili. Sajgonske enote so včeraj nenadno napadle z južne strani, vendar je bil tudi ta napad po dolgotrajnih bojih, ki so terjali številne žrtve na obeh straneh, odbit. Kamboške osvobodilne sile pa so sprožile preteklo noč silovito protiofenzivo na področju ceste štev. 7 proti taborišču sajgonskih vojakov. Po šestih urah spopadov so se napadalci umaknili. Tudi v tem primeru so bile žrtve na obeh straneh zelo številne. Predsednik kamboške proameri-ške vlade general Lon Nol je dospel danes na uradni obisk v Saj-gon. S predstavniki kolaboracioni-stičr'.' vlade se bo razgovarjal o vojaškem, političnem in gospodarskem sodelovanju. Schroeder s« je vrnil v Bonn MOSKVA, 20. — Danes je odpotoval z letalom v Bonn Gerhard Schroeder, ki je v Moskvo prispel 13. januarja in ki se je sestal s predsednikom vlade Kosiginom, zunanjim ministrom Gromikom, ministrom za zunanjo trgovino Pato-ličevim in s predstavniki vrhovnega sovjeta. Seja zveznega izvršnega sveta v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Mitja Ribičiča razpravljal in zavzel stališča o okrog 150 amandmajih, ki so jih na predlog resolucije o osnovah družbenogospodarske politike za tekoče leto in stabilizacijskega programa poslali sveti in odbori zvezne sknupšoine, ter proučil mišljenja in subjektivna stališča in predloge, ld so jih v zvezi s temi predloženimi dokumenti imeli republiški in pokrajinski izvršni sveti, predsedstvo in izvršni odbor Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, svet zveze sindikatov, u-pravni odbor zvezne gospodarske zbornice, stalna konferenca mest in drugi organi in organizacije. Zvezni izvršni svet je proučil tudi material zveznega sveta za delo o politiki zaposlitve v inozemstvu in sprejel v zvezi s tem nekatere predloge. Gre predvsem za več rešitev, s katerimi bi se olajšala vrnitev v Jugoslavijo strokovnih kadrov, neobhodno potrebnih jugoslovanskemu gospodarstvu. V zvezi s tem so bili sprejeti predlogi, da se jugoslovanski delavci, ki se vračajo z dela v inozemstvu oprostijo pla-čanja carine pri uvozu gospodinjskih predmetov, da uživajo carinske in druge davčne olajšave pri uvozu oziroma nakupu orodja in druge olajšave. Svet je prav tako sklenil, da sprejme predloge, ki bi jugoslovanske delavce še v večji meri spodbujali, da svoje prihranke vlagajo v jugoslovanske banke. V nadaljevanju seje je zvezni izvršni svet proučil in sprejel sporočilo zveznega tajništva za gospodarstvo o rezultatih pretekle in o predvidevanjih za letošnjo turistično sezono. Tristični promet tujcev je lani bil za okrog en odstotek večji po številu nočitev od prejšnjega leta, domači turistični promet pa je bil povečan za 4 odstotke. Istočasno so se devizni dohodki od turizma povečali za okrog 20 odst. in znašajo za okrog 350 milijonov dolarjev. Na podlagi razpoložljivih prognoz se ceni, da se bo v letošnjem letu nadaljevala tendenca povečanja inozemskega turističnega prometa in deviznih dohodkov ter povečanje domačega turističnega prometa. B. B. BEOGRAD, 20. — Na vabilo predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je prispela danes v Beograd študijska delegacija KP Sovjetske zveze, pod vodstvom člana CK KP Sovjetske zveze K. Lutaka. Študijsko delegacijo KP Sovjetske zveze je danes popoldne sprejel član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Miko Tri-palo, ki je člane sovjetske partijske delegacije seznanil z aktualnimi vprašanji političnega in organizacijskega dela Zveze komunistov Jugoslavije. ...................minil.. Gierek in Jaroszewicz sprejela delavce baltskih pristanišč Ukrepi poljske vlade za boljše zalaganje trga z živili VARŠAVA, 20. — Poljska tiskovna agencija poroča, da se je sinoči sestal polifaien! urad Enotne delavske partije Poljske pod predsedstvom glavnega tajnika Giereka, ki je razpravljal o izboljšanju zalaganja notranjega trga z živili ta o ukrepih za pospešitev gradnje stanovanj. Glede teh ukrepov je poljska vlada sestavila nov načrt za letošnje leto, da se v večji meri zadovolji notranje popraševanje. Vlada je sklenila, da bodo dali letos na trg za pet milijard zlotov živil več kot so predvidevali za letos. Poleg tega je vlada določila za gradnjo stanovanj v letošnjem letu 8 milijard liiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiHiiijiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiit ZAČEL SE JE BOJ ZA U TANTOVO NASLEDSTVO Ugibanja o novem generalnem tajniku OZN NEW YORK, 20. - Kdo bo U Tantov naslednik? S tem vprašanjem se na sedežu Organizacije združenih narodov v newyorški stekleni palači ukvarjajo od ponedeljka, ko je generalni tajnik svetovne organizacije napovedal, da ne namerava sprejeti novega petletnega mandata. Kot je znano, zapade mandat 62-letnega burmanskega diplomata letos: U Tant je bil prvič izvoljen za tajnika OZN 3. novembra 1961, dva meseca po tragični in še do danes ne dovolj pojasnjeni smrti Daga Hammarskjoelda. Leta 1966 se velesile, ld imajo pravico veta tudi glede imenovanja novega tajnika, niso mogle dogovoriti o nasledniku in so zato prepričale U Tanta, da .je sprejel še en mandat. Tokrat pa kaže, da bo U Tanto-vi želji, da se umakne s svojega položaja, zadoščeno. Obstaja namreč možnost za soorazum predvsem med SZ in ZDA za novega tajnika: glavni favorit je za sedaj finski predstavnik pri OZN Max Jakobson, Jasno se pogajanja za določitev U Tantovega naslednika še niso začela, vendar pa je to vprašanje v središču zasebnih in neuradnih razgovorov v stekleni palači. Tako so ameriški diplomatski krogi že navedli dve imeni, ki bi bili za ZDA »sprejemljivi*, in sicer sam Jakobson ter bivši avstrijski zunanji minister Kurt Waldhedm. Sovjetski diplomati pri svetovni organizaciji so izrazili mnenje, da bi tudi Moskva lahko pristala na imenovanje Jakobsona, medtem ko se niso ogreli za Waldheima. Tako Avstrija Kot Finska sta namreč nevtralni državi, vendar so Helsinki — in ne samo zaradi zemljepisne lege — mnogo bližji Sovjetski zvezi kot pa Dunaj, ki bolj teži na Zahod. Max Jakobson .je dve leti deloval v varnostnem svetu, kjer se je izkazal kot spreten diplomat predvsem v iskanju sporazumnih kompromisov med Vzhodom in Zahodom. Po poreklu je Žid, vendar so arabske države pozitivno ocenile (tako kot tudi Izrael) njegovo delo ob priliki arabsko - izraelskega spora. V stekleni palači pa navajajo tu-ui druge možne kandidature: med glavnima kandidati za U Tantovega naslednika so, poleg že omenjenih dveh, še odposlanec OZN za Bližnji Vzhod Gunnar Jarring (Švedska), predsednik 25. generalne skupščine Edward Hambro (Norveška), komisar OZN za begunce Sadruddin Khan (Iran), veleposlanik Cejlona pri OZN Hamilton Shirley, singapurski ministrski predsednik Lee Kuan Yu, etiopski veleposlanik pri svetovni organizaciji Endalkachew Mak Onen, ganski predstavnik Robert Gardiner, bivši čilski predsednik Eduardo Frei in mehiški namestnik junanjega ministra Garcia Robles. Seveda pa bi v primeru, da bi velesile ne našle sporazuma, ostal glavni kandidat sam U Tant, za katerega je še nemogoče izključiti, da ne bi na »splošni poziv* vseh članic OZN sprejel novega petletnega mandata. Zlotov, ah milijardo ta pol več kot lani. V okviru tega načrta bo Poljska kupila v Sovjetski zvezi celotne tovarne za izdelavo hišnih delov. Zgradili bodo štiri tovarne, ki bodo od lete 1973 dalje omogočile izgradnjo 50.000 stanovanj letno več kot je bilo načrtovano. Hkrati pa bodo povečali tudi zmogljivost proizvodnje cementa. Glavni tajnik poljske partije Gie-rek je včeraj sprejel delegacijo 15 članov pristaniških ta ladjedelskdh delavcev te Gdanška, Gdipje ta šče-čtaa. Sestanka so se udeležili tudi predsednik vlade Jaroszevricz ta nekateri drugi voditelji partije ta člani vlade. Gierek je z delavci razpravljal o vzrokih, ki so privedli do tragičnih dogodkov v baltiških mostih preteklega decembra ta zagotovil, da bo novo partijsko In državno vodstvo dalo prednost vprašanjem, ki neposredno zanimajo delavce. Poljski časniki poročajo, da je bil v preteklih dneh v Varšavi sestanek visokih častnikov ta partijskih aktivistov poljske vojske. Na rijem so govorih o nalogah ta dejavnosti partije v vojski ta na političnem in ideološkem področju za utrditev vezi z ljudstvom, ljudsko oblastjo ta partijo. Politični opazovalci v Varšavi ugotavljajo, da so na sestanku baje govorili tudi o zadržanju vojske med krizo v balt-škdh mestih. Kot so sporočili očividci, se Je vojska izognila neposrednemu posegu proti demonstrantom. Uslužbenci mestnih prevozov v Gdansku so po vesteh zahodnih tiskovnih agencij tudi danes v dopoldanskih urah prekinili delo ta se sastaH z občinskimi upravitelji glede vprašanj, ki so jih postaviti včeraj. Popoldne so tramvaji in avtobusi redno vozili. Iste agencije poročajo, da so danes delavci v gdanskih ladjedelnicah ta drugih podjetjih volih nove staddkalne svete. Neredi na madridski univerzi MADRID, 20. — Madridska univerza je bila danes prizorišče neredov zaradi pobude dela študentov, da priredijo spominsko svečanost ob drugi obletnici smrti študenta Enrique.ja Ruana Casanova. Casanova je umrl zaradi padca i okna četrtega nadstropja policijske postaje v Madridu, kjer so ga zasliševali po aretaciji zaradi »nezakonitega delovanja*. Policija je takrat izjavila, da .je študent napravil samomor. Truplo Casanove, ki je bdi sin nekega španskega sodnika niso po smrti pokazali nobenemu članu družine, niti ne družinskemu zdravniku. Položaj je napet tudi na nekaterih drugih španskih univerzah in višjih šolah. Šolo za arhitekturo v Barceloni so danes zaprli zaradi nadaljevanja študentske stavke, ki traja že nekaj tednov. Po obsodbi Litvanca zaradi ugrabitve ietaia MOSKVA, 20. — Sodišče v kraju Vinjus v Litvi je obsodilo na smrt 34-letnega Simokaitisa, ki je skupaj s svojo ženo skušal s pištolo v pesti preusmeriti letalo proti Stockholmu. Poskus mu ni u-spel, ker mu je pilot iztrgal iz roke pištolo ter so ga nato skupaj z ženo zaprli. Opazovalci sedaj pričakujejo, da bo prišlo do nove razprave pred sodiščem druge stopnje in torej vrhovnim sodiščem Litva-nije, kot je to že bilo v primeru leningrajskega procesa. Včeraj je nekaj sto oseb demonstriralo pred sovjetskim predstavništvom v OZN v Nevv Yorku proti smrtni obsodbi. Manifestacijo je organiziral akcijski ameriško - litvanski odbor. Policija je aretirala dva demonstranta. TRŽAŠKI DNEVNIK SPONTANE DELEGACIJE PRI ODBORNIKU HREŠČAKU Občina naj Sergasu odvzame koncesijo in sprejme proge L, D, R, S, C v ACEGAT Stavka uslužbencev se nadaljuje - Za takojšen odvzem koncesije tudi občinski svetovalci KPI - Uslužbence SAP naj bi občina sprejela v službo in bi ohranili svoje delovno mesto - Stavka grafikov - Stavkokaz izzival sindikalista: sporočilo CISL Stavkovno gibanje uslužbencev avtobusnega podjetja SAP se nadaljuje, medtem ko ni nobenega znaka, da, ba gospodam, Vittorio Ser-gas, popuščal ali da bi krajevne in deželne oblasti nameravale kaj u-krepati, kot čedalje glasneje terjajo ne samo stavkajoči, temveč tudi prizadeto prebivalstvo, sindikati in nekatere stranke. Zahteva je samo ena in dovolj jasna: avtobusne proge zasebnega podjetja SAP, ki povezujejo Trst z gornjo okolico (v tržaški občini), naj sprejme občanska uprava v lastno režijo in jota preda ACEGAT, druge pa, ki povezujejo mesto z drugimi občinami (Dolina, Nabrežina) naj prevzame v lastno režijo deželna uprava, kot to zahtevajo manjše občane, ki ne zmorejo iz lastnega proračuna municipalizaca-je večjih prog. Posebno gre pri tem razmišljati, kakšen nesmisel bi bal, če bi se delavci tovarne Grandi Mbtori v Bo-ljunou vozdili na delo z avtobusi kakega zasebnika. Krajevna, se pravi deželna uprava, je dolžna skrbeti tudi za tako velike tokove potnikov, kar se bo uresničilo že v bližnji bodočnosti. Tega se zelo dobro zavedajo ljudje, M v nekaterih rajonih (Podilo-njer, Loojer, Magdalena, Kampa-nele, Rovte, Katinara, Bazovica, Trebče, Sv. Ana, Prosek, Kantove!, Križ itd.) sestavljajo kar spontane delegacije in odhajajo k pristojnim organom. Občinski odbornik za industrijske usluge, ki nadzoruje delo mundeipaldeiranega podjetja za javne prevoze, Dušan Hreščak, je včeraj sprejel že dve taki delegacija. Ljudje so mu obrazložili nastale težave in zahtevajo municipa-lizacijo podjetja SAP. Formalno so mundcipalizacijo avtobusnih prog L (Podton jer, Lori jer), D (Prosek, Križ, Devin), C Magdalena, Kampamele), R (Katinara, Rovte), S (Trstenik) zahtevali komunistični občinski svetovalci. Županu Spaccdniju so namreč vlo-jiili svetovalci Rossetti, Cuffaro in Crevatin zahtevo, v kateri se sklicujejo najprej na dejstvo, da je nad 3500 ljudi Iz prizadetih okrajev podpisalo peticijo, nato pa na sindikalni spor med uslužbenci in gospodarjem podjetja, ki noče spošto-vati sporazumno sprejetih obveznosti o uveljavitvi delovne pogodbe. Komunistični občinski svetovalci se nadalje sklicujejo na izjavo, ki ....................................-............................ DREVI IN V PETEK SEJE VODSTEV PSI Socialisti o položaju v deželi m imenovanju rajonskih konzidt Pokrajinski komite federacije bo razpravljal o imenovanju članov rajonskih konzult - PSI meni, da je trenutni položaj konzult prehodnega značaja jih je župan dal že večkrat in v katerih je zatrjeval, da teži njegova občinska uprava po odpravi zasebnih koncesijskih avtobusnih prog. Kaj predlagajo natančno komunistični občinski svetovalci? Občina naj prekliče koncesije gospodarju podjetja SAP Vittoriu Sergasu z izgovorom, da ne spoštuje delovne pogodbe, kar je tudi res. Delovne pogodbe veajajo kot zakoni, če pa koncesionar ne spoštuje zakonov, sme občina dane koncesije preikl-catd. Takoj nato naj se uredi prehod uslužbencev podjetja SAP v okvir občinske prevozne službe ACEGAT in obnovijo avtobusne proge. Danes bo 24-urna stavka zasebnih tiskarjev in uslužbencev v papirnici, M so jo enotno oklicale tri strokovne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavka je v okviru splošnega pritiska grafičnih delavcev za ob-novitev zapadle delovne pogodbe. CISL nam je poslala tiskovno sporočilo, ki zadeva stavko uradnikov zavarovalnih družb. Stavka je dobro uspela, vendar pa je prišlo do neljubega incidenta, ko je neki stavkokaz napadel delavce, ki so ga grajali. S pestjo je udaril v obraz nekega sindikalista CISL, ki je skušal pomirjevati. CISL meni, da je to primer navadnega izzivanja ljudi, M nasprotujejo sindikalnim nastopom za boljše življenjske pogoje delavcev in bi radi s takimi nasilji izzvali spore, ki bi negativno odjeknili v javnem mnenju. Za večji priliv turistov iz Prage na ronsko letališče Podpredsednik deželnega sveta in odbornik za turizem Moro je včeraj s predsednikom Konzorcija za Julijsko letališče prof. Ferrarijem odpotoval v Prago, kjer se bosta srečala s predstavniki češkoslovaške potovalno - turistične agencije »Dedek*. Glavna tema razgovorov, ki jih bodo razvili na praškem sestanku, se suče okoli sodelovanja med našo deželo in Češkoslovaško na področju letalskega turizma. Pred stavnika Furlanije - Julijske krajine pričakujeta, da se bo v letošnjem letu povečalo zlasti število čarterskih poletov med Prago in Ronka-mi, tako da se bo število prepelja- nih potnikov podvojilo v primerjavi z lanskim letom. Pred odhodom je odbornik Moro naglasil, da bodo v Pragi ne le obnovili ustrezno pogodbo iz leta 1970, ampak verjetno dosegli tudi tesnejšo povezavo med češkoslovaško in turističnimi plažami Furlanije - Julijske krajine. Deželna uprava namerava vzpostaviti tesnejše stike z zaledjem, tudi kar zadeva specifično področje letalskega turizma, ter so v tem pogledu v teku pogajanja za tesnejše sodelovanje tudi z Madžarsko, je zaključil odbornik Moro. • Jutri, 22. t. m. ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonoma 19 javno zborovanje, na katerem bo senator Paolo Šema govoril o temi: «Trst, rasmioa, ki peče«. Drevi se sestanejo vodilni organi socialistične stranke dvakrat. Prvič se bo sestal izvršni komite federacije v Trstu, drugič pa deželni izvršni komite. Na dnevnem redu obeh sej je politični položaj, na stal v deželni upravi, iz katere je izstopil odbornik za šport in zemljiške knjige, republikanec D Antoni, poleg tega pa še vprašanja »tez kih odborov« v Vidmu in Pordenonu, kjer se - predvsem v Vidmu — uveljavljalo sporazumi med k d in PSI, brez socialdemokratov in drugih zmernih sil. Glede nadomestitve odbornika D’Antonija, ki namerava vstopiti v deželno svetovalsko skupino PSD, izražajo nekateri Krogi v socialistič ni stranki mnenje, da ne gre krepiti socialdemokratskega predstavništva v deželnem odboru zaradi take izumetničene spremembe v raz merju sil med strankami. PSI bi v tem primeru raje videla, da bi no vi odbornik v deželni upravi bil de mokristjan. V petek zvečer e pokrajinski ko mite PSI sestane še enkrat.^ Tokrat bo na dnevnem redu vprašanje i-menovanja članov v rajonske kon-zulte. PSI ima v teh konzultah malo svetovalcev, točneje po enega v vsaki, kar pomeni, da ji ne bo mogoče organizirati posebnih oblik ♦neposrednega imenovanja«, kot so bile primerne volitve (pri KD) ali javni zbori volivcev (pri KPI). Krajevne svetovalce bc imenoval kar sam pokrajinski komite, ki bo pri teni upošteval mnenje krajevnih sekcij. Vsekakor pa poiidar.ja.io vodilni ljudje v pokrajinskem komiteju socialistične federacije, da je nastali potožaj le prehodnega značaja in da se bo PSI zavzemala, da bd se v bodoče pristopilo k oblikam bolj neposrednega imenovanja rajonskih konzult. Pokmike po ostavki odbornika D’Antonija V »zadevo D’Antond» v deželnem svetu, so se vključiti sinoči s svojo izjavo tudi posredno prizadeti, se pravi socialdemokrati. Deželni tajnik PSU prof. Luoio Lonza je namreč poslal tlaku sporočilo, v katerem ostro polemizira s sociatistič-nfan deželnim tajnikom OastAgMo-nejem. Ta naj bi namreč na neki aeji Izjavil, da Je »zadeva D’Antonl» povezam a poskusom PSU, da. spremeni v deželnem odlboru svoje predstavništvo prav s pridobitvijo D'Antonija v svojo skupino. Lonza odgovarja najprej, da je D’Antanl začel polemiko s svojo stranko (republikansko) že pred mezeči in da bd PSU lahko izkoristil nastali položaj že tedaj, morda tudi s prijateljskim razgovorom s PRI, do katere čutijo socialdemokrati neprikrito simpatijo. Kljub taj izjavi pa Lonza ugotavlja, da je predstavništvo sootali-stav v deželni vlada morda le preveliko, saj ima PSI podpredsednika in dva odbornika v sami deželni vladi, poteg tega pa podpredsednika deželnega sveta, PSU pa, M je znatno močnejši (tudi zato, ker PSI ni predložil svoje liste v videmskem okrožju na zadnjih deželnih volitvah, op. ur.) samo enega odbornika, Vsekakor, trdi Lonza, je sklep bivšega republikanca D’Antonija, da prestopi v socialdemokratske vrste, zgolj njegova osebna zadeva. O »zadevi D'Antoni« je razpravljal tudi deželni odbor krščanske demokracije, ki se je sestal pod predsed-stvam deželnega tajnika Tonuttija. V tiskovnem sporočilu omenja KD najprej, da se ni nikoli vmeša vala v notranje zadeve zavezniških strank, nato pa poudarja »pozitivno dejstvo«, da Je PRI obnovil svoje zaupanje levosredinski koaliciji in Beraantijevemu odboru tudi po D’Antomljevem odstopu. KD na dalje poudarja pomen »stabilnosti« levosredinske uprave tn nujnosti, da »se ne izpremend pomična slika deželne uprave«. Morda gre v tem stavku razumeti, da Je KD mnenja, da bi prazno odbomlško mesto ne smelo pripadati strankam, ki so na nasprotnih straneh «poditdčne tehtnice« in ki medsebojno polemizirajo. Ker PRI nima drugih zastopnikov v deželnem svetu in ker sta PSI in PSU na nasprotnih straneh in bd vsaka sprememba v prid ene ah druge stranke pomenila tudi spremembo političnega ravnotežja v odboru, lahko razumemo stališče KD kot kandidaturo, na) se deželno odbor-ndštvo za šport prisodi demokristjanu. Vendar pa tega KD nikjer izrečno ne omenja. Vsekakor bo o nadomestitvi ^Antonija v deželnem odboru razprav Ijel dežetal svet v sredo. PIANIST ALEKSANDER VODOPIVEC JUTRI ZVEČER V KUETURNEM DOMU Evropske poti tržaškega župana Pianist Aleksander Vodopivec, ki bo nastopil na solističnem koncertu jutri, 22. januarja, v mah dvorani Kulturnega doma. Izvajal bo sklad be Chopina, Marti nuja in Tajčeviča mnmn,.....................................................■■»■>■.. DELO DEŽELNIH ORGANOV Deželna izplačila so lani dosegla okoli 53 milijard Med dohodki in izdatki vzpostavljena ugodna vzporednost Sestanek dveh stalnih posvetovalnih komisij . torek se je pod vodstvom svetovalca Dal Masa sestala druga stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi odbornik za kmetijstvo Comelli, so sprejeli zakonski^ načrt o ustanovitvi deželnega središča za eksperimentiranje v kmetijstvu. Proti načrtu, za katerega je dal pobudo deželni odbor, in ki ga je orisal demokrščanski svetovalec De Biasio, so glasovali odborniki KPI in PSIUP. Kakor smo 2e omenili na tem mestu, bodo po tem zakonu odpravili sedanji poskusni1 postaji v Vidmu in Gorici ter prenesli njuno imetje in obveznosti na novo enotno deželno središče za izvajanje poskusov kmetijske narave. Središče bo delovalo v Vidmu, in bo razdeljeno na več operativnih odsekov. Enega izmed teh bodo postavili v Gorici. Novo središče bo po eni strani študijska ustanova, po drugi pa tudi center za razširjanje novih izkustev in dosežkov. V torek se je sestala tudi prva stalna posvetovalna komisija, in sicer pod vodstvom svetovalca Co-eiannija. Odborniki so izrekli svoja gledišča v zvezi z nekaterimi zakonskimi osnutki. Komisija se bo ponovno sestala danes, da bi pregledala dva zakonska načrta, ki se na našata na deželno osebje, in ki ju je osrednja vlada zavrnila s pripombami. Z obema zakonoma se bo v kratkem ponovno ukvarjal deželni svet. Podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci je včeraj sporočal deželnemu odborniku za finance Tripaniju, da je osrednja vlada pristala na predlog, da bi prispevala finančna sredstva za gradnjo novega otroškega vrtca v Tržiču. V ta namen so osrednji organi nakazali prispevek v višini 27 milijonov 200 tisoč lir. Deželni odbornik za finance Tri-pani je sinoči objavil začasne podatke o deželnih izplačilih, izvršenih v letu 1970. Čeprav se ustrezna bilanca praviloma zaključi 31. januarja, je odbornik povedal, da je skupna vrednost opravljenih izpla-~J dosegla 53 milijard lir. Vrednost opravljenih izplačil je znatno večja kakor v preteklih letih, kar priča o elastičnejšem poslovanju pristojnih organov pri deželni upravi. V letu 1966 je namreč skupna vrednost izplačil dosegla 13,6 milijarde, v letu 1967 23,5, v letu 1968 31,1 in v letu 1969 38,2 milijarde lir. Plačilni promet v letu 1970 je po vsem tem napredoval, v primerjavi z letom 1969, za okoli 40 odst. V te; zvezi je odbornik poudaril, da se izmed omenjenih 53 milijard 31 na- naša na račun zaostankov, ali z drugimi besedami, da gre za izplačila, za katera so deželni organi prevzeli ustrezne obveznosti v preteklih letih. Poleg tega velja pripomniti, da se je to pot prvič zgodilo, da se vrednost izdatkov skoraj povsem ujema z obsegom vknji-ženih dohodkov. Ritem izdatkov v okviru deželne uprave se je torej že v dobri meri uskladil z ritmom dohodkov in narobe. 1 milijon lir plen tatvine v jedilnici Preteklo noč so se neznani tatovi splazili v notranjost jedilnice št. 8 organizacije «Cooperativa re-fettori triestini* v Novem pristanišču, in izmaknili iz predala pisalne mize približno 1 milijon lir v bankovcih — izkupiček dveh dni. Kot je pojasni] 39-letni Giorgio Cussina iz Ul. del Ghirlandaio 4/2, ki ima v oskrbi jedilnico, so zli- kovci prišli v jedilnico skozi odprto okno ter se takoj napotili proti uradu, katerega vrata so bila tudi odprta. Na pisalni mizi so takoj zapazili šop ključev ter z njimi z lahkoto odprli predal ter izmaknili kovinsko skrinjico, v kateri je bil shranjen denar. Tržaški župan ing. Spaccdnd se bo prihodnji teden sestal z nekaterimi vidnejšimi osebnostmi na mednarodni ravni. Župan bo odpovotal iz našega mesta v petek zvečer, da bi naslednji dan prisostvoval odprtju skupščine Združenja jadranskih pristanišč v Benetkah. Skupščine se bo udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Cavezzall Glavna točka na dnevnem redu se nanaša na razpravo o vlogi in teži, hi naj ju ima Jadran-sko področje v okviru napovedane preosnove pomorskih zvez pretežnega državnega pomena in krovne družbe Fioniaire. Na skupščini bodo tudi obnovili vodstvo organizacije. Ing. Spacdnt bo naito nadaljeval pot v Mfflan, od koder se bo z letalom odpeljal v Munchen. V glavnem mestu Bavarške se namreč pripravljajo na to, da sprožijo nov načrt za preureditev mestnega prometa. Tržaški župan se bo tako lahko seznanil z izkustvi, M si jdh je s prvim načrtom naibrato tamkajšnja mestna skupnost. Kakor smo svoj čas že poročam na tem mestu, si je manjše odposlanstvo občinskih strokovnjakov pod županovim vodstvom tonske jeseni ogledate rezultate izboljševallnTh načrtov v nekaterih središčih na Nizozemskem ter v Parizu in Grenoblu. V Mtinchnu si bo inž. Spacdni ogledal Siemensove obrate, nato pa bo odpotoval v Hamburg, kjer se bo seznanil z najinavejšdml dosežki na področju elektronske prometne signalizacije. V četrtek, 28. januarja, bo ing. Spaccdnl v ZUrdchu, kjer se bo udeležil občnega zbora delegatov Sveta evropskih občin. Na skupščini, s katero bodo proštov® 20. obletnico ustanovitve mednarodne organizacije, bo župan nastopil kot član uradnega italijanskega odposlanstva. Nesreča Avstrijca v podjetju FIL-5NIA Včeraj ob 12.30 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 41-letnega avstrijskega državljana A-dolfa Hummerja, ki se je malo prej ponesrečil v notranjosti podjetja FIL - SNIA. Hummer je s svojega tovornjaka razkladal kamenje, ko mu je nerodno spodrsnilo tako, da se je zvrnil na kason prikolice tovornjaka in se pri tem ranil po levem ramenu. če ne bodo nastopile komplikacije, bo okreval v približno dveh tednih. iiiiiiiiiiiiuuiiitiiiiiiniiiiiiiiiiUHiiiiiuiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiimniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiii V OKVIRU MALOOBMEJNE TRGOVINSKE MENJAVE Določeni uvozni kontingenti za trimesečje januar-marec Rok za vlaganje prošenj zapade 13. februarja - Postopek za sodelovanje pri razdelitvi kontingentov neizpremenjen SINOČI V ROSSETTI JU Krasna predstava drame Gorkega «Na dnu» v Strehlerjevi režiji Sinoči je bila v Rossettiju, v o-kviru abonmajskih predstav tržaškega Stalnega gledališča, premiera mogočne drame M Gorkega «Na dnm v izvedbi «Gledališča akcije» ter v režiji Giorgia Streh lerja. O predstavi, na katero se bomo še povrnili, moramo reči le to, da je Strehler vložil vanjo ves svoj talent in izkušenost velikega gledališkega mojstra ter z nadrobno razčlenitvijo posameznih uprizoritvenih elementov pripravil res krasno in družbeno vseskozi angažirano predstavo. Žerjalov dokumentarec sinoči v škedenjskem društvo V dvoranici prosvetnega društva alvan Grbec-» v Skednju je sinoči škedenjski rojak Aljoša Žerjal prikazal izredno številnemu občinstvu svoj najnovejši filmski dokumentarec s potovanja po Sovjetski zvezi. Naš priznani filmski amater Žerjal je tudi s tem filmom, čeprav še ni — kot je sam dejal — popolnoma dokončan, ponovno potrdil, da je resnični mojster filmske kamere. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o filmu samem še poročali. Zunanjetrgovinski urad generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino sporoča, da .je bila veljavnost italijansko-ju-goslovanske pogodbe z dne 31. marca 1955 o krajevni blagovni menjavi med Trstom na eni ter Bujami, Koprom, Sežano in Novo Gorico na drugi strani, avtomatično podaljšana za eno leto od 15. januarja dalje.^ Za razdobje januar - marec 1971 bodo med zainteresirana podjetja po. razdelili naslednje blagovne kontingente: živa goveja živina za zakol 47.5 milijona lir, sveže meso 17,5 mil., soljeno in prekajeno meso 10 mil., sveže morske ribe. raki in mehkužci 34,25 mil. sir 5 mil., jajca 37.5 mil., sveže stročnice in povrtnina (razen sladkega in kislega zelja grenke pese in krompirja) 12,5 mil., sladko in kislo zelje, grenka pesa in krompir 12,5 mol., sveže sadje 12.5 mil., konservirano sadje in paradižnikov 20 mil., vino za proizvodnjo kisa 12,5 mil-, kemijski proizvodi 2,5 mil., preproge 5,0 mil., pohištvo in lesna galanterija 5,0 mil., navadno kon-sumno vino 45 mil., (vsi navedeni kontingenti so prosti carine), sveže nepredelano mleko 70 mil., (od tega 10 mil., prosto carine), sadni sokovi (razen agrumov) 6,25 mil. lir. Poleg tega bodo med podjetja razdelili naslednja letna kontingenta ter pri tem upoštevali ustrezne prošnje po časovnem zaporedju: grozdje za vinifikadjo 30 mil. lir, železnina 3 mil. (prosto carine). Podjetja, ici želijo biti sonudeleže-na pri razdelitvi omenjenih kontingentov, naj vložijo ustrezno prošnjo do 13. februarja 1971. Prošnje, id bi dospele po tem datumu, se bodo upoštevale le v primeru, da bi posamezni kontingenti ne bili še izčrpani. Za vlaganje prošenj in ustrezne dokumentacije velja običajni pošto pek. povrtnina 2,5 mil., . izlivu uinciijfiiiii cm iimijmu ux na- koncentrat 7,5 mil., ribje konserve OB POVRATKU ODBORNIKA MOCCHIJA IZ RIMA Minister Preti ne vztraja pri trošarinski «uravnilovki» Pred končnim sklepom pa želi proučiti napovedano spomenico tržaške prefekture Višje cene bi preusmerile jugoslovanske odjemalce v druga deželna središča Deželni odbornik Mocchi se je v Rimu sestal z ministrom Pretijem, kateremu je po nalogu podžupana in odbornika za finance Lonze prikazal težave, ki jih trgovini na drobno v tržaški pokrajini povzroča «u-ravnilovka«, ki jo je finančni minister za letošnje leto odredil glede določanja poprečne vrednostne osnove za razne vrste blaga, na katero se zaračunavajo trošarinake pristojbine. Odbornik Mocchi je ministru prikazal sedanje stanje v tržaški trgovini, ki se sicer polagoma rešuje iz dolgotrajne krize, a ki še vedno ne bi mogla prenesti kakršnega koli povečanja obdavčitve. Z uravnilovko pa bi se trošarinske pristojbine, in zato tudi cene v prodaji na drobno pri nekaterih blagovnih vrstah dvignile celo za 300 odet. v primerjavi z lanskim letom, prav številni pa so primeri, ko bd nov način določanja obdavčljive osnove pomenil povišek za 100 odst. Res je sicer, da bd pri nekaterih blagovnih vrstah nekaj pridobili v primerjavi z letom 1970, in sicer bi se to lahko zgodilo pri pralnih strojih, gramofonskih ploščah, cvetju in steklarskih izdelkih, mnogo bolj številne pa so blagovne vrste, pri katerih bi uravnilovka usodno pognala maloprodajne cene navzgor. Predstavnik občine je tudi prika zal ministru nujnost, da si Trst o-hrani svojstvo zanimivega tržišča za številne kupce iz sosedne Jugoslavije, za kar se še posebej zanima združenje trgovcev iz tržaške pokrajine. Minister Preti je obljubil, da bo zavzel ustrezno stališče do proble- ma, ko mu bo znana tudi vsebina spomenice, ki mu jo bo posredovala tržaška prefektura. Kakor smo za beležili pred dnevi, se spomenica \ bistvu zavzema za ohranitev »status quo», to je za dosedanji način določanja trošarinskih bremen na blago v maloprodaji. S tem se strinjajo vse občine iz tržaške pokrajine, ki so sodelovale pri sestavi spomenice. Ob svojem povratku v Trst, je odbornik Mocchi podrobno informiral prof. Lonzo o poteku razgovorov z ministrom Pretijem. Na osnovi teh razgovorov je možno sklepati, da bo v doglednem času ta nova težava v tržaški trgovini lahko odpravljena, kar je med drugim potrebno tudi zaradi čedalje hujše konkurence drugih središč v naši deželi, tudi v pogledu jugoslovanskih odjemalcev. Danes praznujeta srebrno poroko MARIJA OREL in DANILO BENČINA Prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo in želijo mnogo srečnih let. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar ob. vešča, da zaradi petkovega koncerta Glasbene matice v Kulturnem domu odpade gostovanje dramske skupine prosvetnega društva Tabor z Opčin, Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 21. Januarja NEŽA Sonce vzide ob 7,38 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 9,16 — Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 1126. Jutri, PETEK, 22. januarja VIKTOR Vreme včeraj •. najvišja temperatura 10,9, najnižja 8,4, ob 19. uri 10,9, zračni tlak 1002,9 rahlo pada, veter 9 km jugovzhodni, vlaga 88-odst., pa. davlne 11,5 mm., nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura mor-9,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. januarja 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. Umrli to: 78-letna Angelica Stupar 1. Lonza, 82-letnl Antonio Crlsman, KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO 1' K S T TEL. Ul Vlale XX Mettemhre 18/111 GLASBENA MATICA - TRST V petek, 22. januarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT 0NDINA OTTA-KLASINC — sopran ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir Na sporedu bodo arije italijanskih prediklasikov Bononcdnija, Scartottija, Sarrija, De Luca, JamelLija in samospevi slovenskih primorskih skladateljev Mirka, Poliča, Simonitija in Merkuja ter klavirske skladbe Chopina, Martinuja in Tajčeviča. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKU LJUDJE igra v štirih dejanjih Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: VLADIMIR RIJAVEC Režija: MARIO URŠIČ Igrajo: Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Lidija Kozlovičeva, Miranda Caharijeva, Rado Nakrst, Bogdana Braituževa, Mira Sardočema, Stane Starešinič, Silvij Kobal, Leli Nakrstova in Mira Lampe tova. V soboto, 23. jan. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 24. jan. ob 16. uri (ABONMA RED B — NED. POPOLDANSKI) v sredo, 27. januarja oh 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) v četrtek, 28. jan. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Gledaljšča VERDI V soboto »Traviataa V soboto ob 20.30 prva predstav* Verdijeve opere «Traviata» za red A v vseh prostorih. Opero bo dirigiral Giuseppe Pata-ne, vlogo Traviate bo pela Maria Chlara tenorist Ottavlo Garaventa bo Alfredo, baritonist Attilto D’Orazl pa Germond. V ostalih vlogah bodo na. stopili še Gigliola Caputi Bruna Ron. chini, Raimondo Botteghelli, Lucio Rolli, Mario Zerial, Vito Susca 1« Mario Sarti. Režija In Izvirna scena Luciano Damiani, koreografija Fernanda Suc-co, zborovodja Gaetano Riccitelli- Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic za parter in lože. prostori na galerijah in balkonih pa so razprodani. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK . iz Dolžne priredi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva v Dolini vokalni koncert Tržaškega okteta M ga vodi Ivan Sancin. Vljudno vabljeni 1 ion BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulice F. Filzi St 10 Tel 38101/38045 opravila vse bančne posle kupuie tujo valuto Razstave Umetnostna galerija »Torbandenal začenja svojo dejavnost v letu 1971 z dvema istočasnima razstavama: s popolno zbirko barvnih jedkanic »Tri-stan in Izolda« Salvatora Dalija, m pa s pregledom novejših študij o Krasu Marcella Mascherinlja, ki obsega risbe in pastele ter nekaj še neprl-kazanih skulptur v unikatih. Razstava bo odprta do 3. februarja. V središču za raziskave in audio -vlzivne poskuse v Ul. Franca 17 «L* Cappella« je odprta razstava »Oku-ženi ambient« s fotografsko dokumentacijo nekaterih aspektov propadanja urbanega in prirodnega ambienta V deželi. Nazionale 15.30 «4 per Cordoba«. Pa-navision. Technicolor. United Ar-tists, George Peppard. Eden 15.00 «Le coppie«, Monica Vittl, Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «La spina dorsale del diavolo«. Film Dina de Laurentisa. Technicolor. Panavision. Grattacielo 16.00 «Una prostituta >1 servizio del pubblico ed in regola con le leggi dello stato«. Giovanna Ralli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Andrče». Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16,00 «La moglie del prete«, Sotla Loren, Marcello Mastroiarm*-Technicolor. Alabarda 16.30 «Edipeon», Maga" Noel, Robert Land. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «La scuola deli* vergini«, Rene Gabzag, Ivan Do-kovcan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30, 19.00 , 22.00 «Borsalino». Alain Delon, Jean Paul Belmondo-Technicolor. Cristailo 16.30 «11 prete sposato«, RoS" sanna Podesta, Lando Buzzanca. re-chnicolor. Prepovedano mladini p°“ 18. letom. Capitol 16.30 Zadnja predstava ol> 21.45 «Waterloo», Rod Steiger, Chn-stoper Plurnmer. Režija Bondarču-ka. Technicolor. Moderno 16.00 «Darling«, Julie Christie, Dirk Bogard, Laurence Haf-wey. Crno.beli film. Prepovedano mladini pod 18 letom. Vittorio Veneto 16.00 «Airport«, Bur* Lancaster, Dean Martin, Jean S*-berg, Van Heflin. Technicolor. Ideale 16.00 «Gli amantt a colazione»' Marcello Mastroianni, Rita Tushin-gham. Technicolor. Zabavni film. Impero 16.30 «Un’estate con sentimen-to». Stefania Sandrelli. Technicol°r- Astra Danes Cineforum. Jutd 16.30 «Divorzio alPamericana«, De"* bie Reynolds. Dick Van Dick, J*’ Simons. Technicolor. Abbazia 16,00 «Igloo uno — 0P®jT zione Delgado«, Lloyd Brldges, M ria Gomez. Technicolor. Včera|tn|) odkupni devizni lečafi: Amerišk. dolat 620,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterlmg 1.4/5,- Švic. frank 142,— Franc trank 110,— Belfl frank 12,- Hol florint 172,— Nemška marka 170,— Avst Šiling 23 80 Dinar 42.— 59-Ietni Pietro Tensl, 87-letna Maria Grlsetti vd. Fornasaro, 71-Ietni Na-tale Petronlo, 83-letna Beatrlce Ier-nejclc vd. Iesurun. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(, ure/ AIl’Angelo d’Oro, Trg Goldont 8, Cipolla. Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc. cl, Ul Glnnastica 44, Mianl, Drev Mlramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. do t.3t) Dr. Gmelner, Ul. Giulla 14, Man zoni, Largo Sonnino 4, INAM Al Ue dro, Trg Oberdan 2, Al Gemelll, Ul Zorutti 19-C, y>., mala 111 jzl— KINO «|R1S» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni dramatični film: IL BUČO NELLA PARETE Igrajo: Alexsandra Stewart, Dieter Geassler in Tom Wan Beek. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zbor rdeče armade (z baletnim ansamblom) Izvaja nepozabne KALINKA POJ, VOJAK! TROJKA POGUMNI SO ČOLNARJI NA VOLGI POLJUŠKA POD HRASTOM In še vrsto drugih! •>o*o*o«o«oe»o»( o«ao« Naročniki! Bralci! Naročite se na FltlMOliSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naroč nino že sedaj! Kdor se na novo naroči n* PRIMORSKI DNEVNIK, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačan* vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 950 lir Darovi in prispevki Člani PD Slavko Škamperle — ____________________________Sj5 lir, Urdih Albert 2.000 lir, Sušte^j Ivan so darovali za šolo . spom*! v Cerknem: Kolerlč Antonija "a--. Marijan 1.000 lir, Kenda Lidija lir, Pegan Vito 1.000 lir, Kravos C, lenka liOOO lir, Škamperle Niko l-9? lir, Dovgan Marino 500 lir, Abrafl> lojz 2.000 lir, Barej Anka 1.000 Žvab Marija 1.000 lir, Nanut 4,.,, 1.000 lir, Antonija Vidonls 1.000 L Kolarič Pavla 1.000 ltr. Martelan« * žica 2,500 lir. ^ Nameato cvetja na grob Lt*Pi 2.000 lir za spomenik padlln> P* zanom na Opčinah. . Stanko Franovlč daruje 1.000 l|f šolo - spomenik NOB v Cerknem- Skerlavaja daruje Drago Škerlj, Po dolgi m mučni bolezni nas je za vedno zapustila naš* draga tern, mama in noma KJUDER por. GOMBAČ NINA Pogreb bo v petek, 22. januarja 1971 ob 15.45 te kapele glavne bolnišnice v cerkev na Katdnari. žalujoči soprog, gin, hčerka, snah* ln drugo sorodstvo Trst, Lonjer, 21. januarja 1971. Kmetom v deželi zajamčiti boljšo zdravstveno oskrbo ^I'8dstavnitei deželnega odbora, ki Upravlja dopolnilno blagajno za potovanje zdravstvene oskrbe in Pomoči delavcem s področja kmetstva, so se včeraj sestali z delnim odbornikom za kmetijstvo "Onielliijem. V odposlanstvu so bili • F. Foschi za deželno združenje kmetovalcev, C. Sabot za neposred-J.•obdelovalce, E. Passera za, san-mkaino organizacijo CISL ln L. uug za sindikalno organizacijo UiIL. Comelldju so predstav-, J® ^bora predočlli nekatere pro-»me, ki izhajajo iz pogodbenih Veaiogtj in finančnega poslova-ma blagajne, in sicer tako glede ^Ptavljanija zdravstvene oskrbe, *“'™r Uudi glede podeljevanja ne-oskrbe kmetijskim delav-Poudarili so potrebo, naj bi prispevala nekaj finančnih TT®*1®7 v blagajno, da bi kmečki ”7®^® lahko uživali zdravstveno r~®k°> ki bi bila v večji meri ka-doslej slična oskrbi, ki jo uži-_*Jo delavci, zaposleni na drugih Področjih. VPRAŠANJA TRŽAŠKIH OBČINSKIH SVETOVALCEV Za enoten poseg v Rimu o kontejnerskem prometu Vprašanje o tem je postavil republikanski svetovalec Fragiacomo Svetovalka Gerbčeva (KP1) o uličnih zadevah na področju Barkovelj Republikanski občinski svetovalec | oblastem, vladi in CIPE, naj bi Oliviero Fragiacomo je spet poslal županu inž. Spacdniju vprašanje v zvezi s perečimi težavami tržaškega gospodarstva. Tokrat omenja članek z dne 13. januarja t. 1., ki ga je objavil tržaški dnevnik v italijanskem jeziku. V tem članku se spet pogreva dvom, če je vlada skupno z odborom CIPE pripravljena kaj storiti za oživitev kontejnerskega prometa v tržaškem pristanišču. Fragiacomo omenja, da so kontejnerska pristanišča urejena že v Genovi, Livornu in Neaplju, pripravljajo pa se v Reggio Calabrii, Palermu in Cagliariju. Ni še znano, če namerava CIPE spodbuditi podobno ureditev takega terminala tudi v tržaškem pristanišču. Vsled tega pa zahteva republikanski svetovalec, naj župan predloži občinskemu svetu resolucijo. To resolucijo, namenjeno osrednjim rimskim bu,1UII|||„lll||m||||a|t|||M|||1|||I||||I|||I|nmitn|t|||1||||||||1||M||||I||)a|||||||)n||||||||I|||||||inllllml||||| POSREDOVANJE PRI DEŽELNI UPRAVI ZA RAZVOJ TURIZMA V MILJSKI OBČINI Deželni odbornik je zagotovil, da bo kmalu izdan dekret o ustanovitvi turistične ustanove tm/ ^ deželni odbornik za zem Enzo Moro sprejel miljske-turi zuPana Milla in odbornika za j.,,2®1*1 Donadela, ki sta mu oblimi- a vPrašanja, ki se tičejo tu-v ncnega razvoja v miljski občini ra,konzorcija za turistični mi,Vol obale. Kot je znano, je tudi kr>n a.občina članica omenjenega nacija, ki je bil ustanovljen . sko leto in v katerem so včla-? tudi pokrajina, tržaška obči-.. m devinsko - nabrežinska ob- kern kkljski župan in odbornik za tu-ka® sta deželnemu odborniku pri-nnJ“a nuJnost ustanovitve avto-jnne turistične in letoviščarske ni ln?LVe za miljsko občino. Dežel-tovii °rnik Moro jima j® zaS°‘ lt^T’ ^a zadevni dekret v krat-objavljen. Miljska občinska u- SODOBNA ILUSTRIRANA enciklopedija ::: ::: iii k*la je zadnja knjiga komunikacije IN JEZIK PREPLET MISLI IN DEJANJA ^njiga je prvi poskus, ^ bi v urejeni obliki Ustavili pregled celot-komuniciranja. Ka- 0 Nastane in se razvija Jezik? glasit e se čtmpre] v tofipaAiu ^ ~~ Ul. sv. Frančiška 20, H 61-792 prava je že pred leti, ko še ni bilo avtonomne dežele, vložila prošnjo za ustanovitev omenjene turistične ustanove in je svojo prošnjo, po enotnem sklepu občinskega sveta, utemeljila s potrebnimi podatki in opisom zgodovinskih in turističnih značilnosti, gostinstva^ in raznih pobud, ki privabljajo številne goste v miljsko občino. Po zapori ladjedelnice Sv. Roka in krizi v ladjedelnici ex Felszegi, zaradi {»manjkanja večjih industrijskih obratov, vidijo miljski občinski upravitelji v razvoju turizma vsaj nekaj možnosti za dohodke in zaposlitev domače delovne sile. Že pred leti je miljska občinska uprava dala pobudo za ustanovitev posebnega odbora, ki prireja miljski karneval, razne razstave, koncerte itd. Občina daja tudi svoj prispevek za razne prireditve, toda prišlo bi do večjih pobud za razvoj turizma, dobili bi večja sredstva in ugodnosti z ustanovitvijo avtonomne turistične in letoviščarske u-stanove. Turizem v miljski občini pa bi se prav gotovo močno razvil, saj imamo na Tržaškem zelo malo proste obale, če bi vojska zapustila svojo postojanko pri Lazaretu. Zato se miljska občinska u-prava že dolgo zavzema za derek-vizidjo objektov pri Lazaretu. ZAKLJUČENA DEBATA 0 LETOŠNJEM PRORAČUNU podrpla «večina strank, ki so v tržaškem občinskem sveto, ta pa bi moral, skupaj z drugimi krajevnimi ustanovami sprožiti v Rimu potrebno akrijo, da se stvari premaknejo z mrtve točke. Fragiacomo tudi tokrat obhaja logiko levosredinske večine, ko predlaga, naj bi poseg v Rimu bil «čimbolj enoten* in skupaj z drugimi krajevnimi upravami. Podobno resolucijo je predložil nekaj dni prej o ladjedelniških vprašanjih. Občinska svetovalka Jelka Grbec, je te dni vložila pristojnim odbornikom več vprašanj v zvezi z neurejenim položajem nekaterih področij, predvsem Ulice Pertsch, k je že nevarna za pešce, saj je ta ubca polna lukenj, kanalov in kamenja, da je prej podobna potoku, kot cesti za ljudi. Prav tako ni grezničnega odtoka iz hiš te majhne ulice, kar predstavlja veliko higiensko vprašanje. Odbornika Hreščaka je svetovalka Grbec vprašala, kdaj misli u-rediti razsvetljavo v tej ulici. Odbornika je opozorila, da je sploh razsvetljava na tem področju nesmiselno urejena. Na zgornji cesti za Trstenik je 17 svetilk, hiš pa le dvoje, medtem ko je v ulici Pertsch več družin, ki morajo domov v popolni temi. Svetovalka Grbec je naslovila pristojnemu odborniku Dušanu Hreščaku tudi vprašanje, čemu so bile v Zgornjih Barkovljah premaknjene postaje avtobusa št. 7. Postaje so namreč sedaj na nevarnih mestih, poleg tega pa moraio ljudje pešačiti z bremeni ali otroci več sto metrov do postaie. Jelka Grbec je od odbornika Hreščaka zahtevala, naj obnovijo stare postaie, ki so bile za tamkajšnje potnike udobnejše. Občinskega odbornika Verzo pa je Grbčeva prosila, naj da asfaltirati in urediti pločnik in cestišče na delu škedenjske ulice (Via di Servola). Številni problemi važni za slov. skupnost v ospredju debate v goriškem pokr. svetu 0 naših problemih so govorili Jarc (KPl), Semola (PSI) in Ferletičeva (SOZ) Zanimiva debata o številnih najrazličnejših problemih, ki zanimajo posoško prebivalstvo ■ Glasovanje o proračunu bo v torek Debata o letošnjem proračunu l razdeljevanju deželnega denarja, pokrajinske uprave se je v tora&JDemokristjan Cian je govoril o od- Dve aretaciji po sodnem nalogu Agenti komisariata javne varnosti iz Devina in z Opčin so včeraj aretirali in pospremili v koronejske zapore dve osebi. Agenti iz Devina so po sodnem nalogu aretirali 41 - letnega Alfia Bergamasca iz Sesljana št. 60, ki mora prestati 4 mesece zapora zaradi hudih opolzkih dejanj ter telesnega nasilja, tisti z Opčin pa 24-letnega Luigija Giarmanija iz Ul. Isidoro 3, ki bo moral odsedeti tri mesece zaradi kršitve čl. 80 cestnega zakonika. VČERAJ ZJUTRAJ PRED ODHODOM NA DELO Mlado ženo našel mrtvo v kopalnici stanovanja Zdravniki so ugotovili, da je mlada žena umrla naravne smrti Ko je včeraj zjutraj nekaj po 8. uri 34-letnd Claudio Massen iz Ul. Giulia 14 stopil v kopalnico, da bi poklical svojo ženo, 26-letno Di-no Bortolussi por. Masseni, je z grozo ugotovil, da je bila mrtva. Kljub vsemu je s pomočjo svoje matere, Paoline Collonni por. Bortolussi, nemudoma stopil do telefona in poklical bolničarje RK, ki so se z rešilnim avtom takoj pripeljali v omenjeno ulico. Vsa prizadevanja bolničarjev in dežurnega zdravnika RK, da bi obudili mlado žensko k življenju, pa so bila zaman. Ženska je, tako so ugotovili zdravniki, umrla naravne smrti, čeprav vzroki še niso znani. Mož Claudio je ves zbegan in od žalosti skrušen povedal karabinjerjem s postaje v Ul. Cologna, da se je žena vedno počutila dobro in sploh ni bolehala za ničemer. Včeraj zjutraj je, kot običajno, vstala, se oblekla in okrog 8. ure stopila v kopalnico. Ker pa je po- Video-kasete pri Comis - Tricot , ,— snema modne deffl-tere so potem ponovno J*® v Milanu obdskoval-P0Dw*htone razstave z vtdeo- registoaitorji AKAI. Gre za nov revolucionaren sistem predvajanja «pret-a-port«ri), prvič apliciran v Italiji. teklo že četrt ure, odkar se je šla umit in ker se je njen mož zbal, da bo zamudila na delo, jo je pozval, naj se hitreje napravi. Ker iz kopalnice ni bilo nobenega odziva, je v zli slutnji stopil s svojo materjo sam vanjo in z grozo zagledal na tleh ležečo ženo brez znakov življenja. Mlada Dina Masseni zapušča komaj 5-letnega sinčka Stefana. Avtomobilist podrl študentko in zbežal Včeraj opoldne je 25-letna univerzitetna študentka Nerina Picotta iz študentskega naselja v Trstu prečkala na prehodu za pešce Ul. Giulio, ko jo je pri poslopju št. 15 podrl neznan avtomobilist, ki je z vso naglico vozil proti mestnemu središču. Picottijeva, ki je pri nesreči dobila rahle brazgotine po levi nogi, si je kljub trenutnemu šoku utegnila zapomniti evidenčno tablico avtomobila, ki jo je podrl, in jo posredovala mestnim redarjem. Ti so ugotovili, da je vozilo, avto fiat 128 tržaške registracije, last 46-letnega Girolama Nobileja iz Ul. dei Valentinis 38/1. Mladenki so v bolnišnici dali le prvo pomoč ter jo odslovili s prognozo okrevanja v približno 5 dneh. Smučarski izlet SPD na Lokve Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 31. januarja avtobusni izlet na Lokve. Lahko se ga udeležijo vsi gojenci nedavnega smučarskega tečaja na Lažni, njihovi starši in drugi smučarji. Podrobnejša pojasnila dobijo na sedežu SPD Gorica, Ul. Malta 2, telefon 2495. Vpisovanje od ponedeljka do srede, 27. t. m. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so pridržali za 15 dni na zdravljenju v tržiški bolnišnici 12-letnega Ladislava Soldatiča iz Nabrežine, Kamnolom 25, ki se je ponesrečil na cesti in se ranil na desnem kolenu z verjetnim zlomom. Prvo pomoč s prognozo 7 dni pa so nudili 47-letnemu Ladislavu Devetaku iz Ronk, ki se je pri sekanju drv ranil na glavi. pozno ponoči zaključila. Manjkajo glasovalne izjave posameznih strank in glasovanje o proračunu. Iz govorov raznih svetovalcev je sicer razvidno, da bo glasovanje podobno onemu, ki smo ga beležili ob ustoličenju sedanje uprave: stranke leve sredine bodo glasovale za proračun, leva in desna opozicija pa bosta nasprotni. Malo verjetno je, da bi komunisti zavzeli drugačno stališče od običajnega. Zaključno glasovanje bo na ponovni seji, ki bo v torek. Na torkovi seji so govorili zastopniki vseh političnih strank V debati so se oglasili skoraj vsi svetovalci. Zanimivo je, da so trije svetovalci govorili precej obširno 0 splošnih in tudi o posameznih problemih slovenske narodnostne skupnosti: to so Jože Jarc (KPI), dr. Sergio Semola (PSI) in Marija Ferletič (SDZ). Komunist Jarc je obžaloval, da ni v proračunu niti besedice, ki bi zanimala ustanovitev dijaških menz v Gorici. V naše mesto prihaja vsak dan veliko dijakov s podeželja; tisti, ki imajo popoldanski pouk se morajo v opoldanskih urah potepati po raznih gostilnah. Jarc je omenil tudi problem nujnosti gradnje poslopja za slovenske šole v mestu. Pred leti, je dejal komunistični svetovalec, so se trije slovenski župani iz Doberdoba, Sovodenj in Števerjana, domenili, da bi bilo lahko zgraditi počitniški dom za slovenske starčke. Potrebno bi bilo obuditi to zajnisel in jo konkretizirati. Zavzel se je za povečanje turizma na Krasu in v Brdih ter omenil pri tem nujnost, da se ohranijo krajevne karakteristike. Jarc je tudi zahteval večjo pomoč iz javnih sredstev kulturnim ustanovam slovenske manjšine, priporočil je otvoritev slovenskega odseka goriškega muzeja. Ob zaključku je napovedal, da bodo komunisti zahtevali debato o zakonskem predlogu senatorja Seme in o resoluciji, ki so jo razni slovenski predstavniki poslali predsedniku vlade Colombu. Govoreč o problemih slovenske manjšine je socialist dr. Semola dejal, da je treba te probleme reševati skladno z drugimi, tako da bo celoten razvoj v naši pokrajini enoten in harmoničen. Odnosa med italijansko večino in slovensko manjšino, je dejal Semola, so se, po težkih trenutkih nerazumevanja, za katere je bila kriva sovražna politika fašistične vlade, izboljšali. To izboljšanje je prišlo do izraza v zadnjih letih, ko je prišlo do sodelovanja med socialisti in katoliki. Le stara in okostenela goriška desnica se zateka brlog zastarelega nacionalizma. »Socialisti se zavzemamo, da se sloyenski skupnosti priznajo vse tiste pravice, ki jih uživajo vsi drugi državljani v republiki. Socialisti menimo, da mora pokrajinska uprava podpreti zahteve vsebovane v resoluciji, ki so jo kvalificirani zastopniki slovenske manjšine poslali v decembru predsedniku vlade Colombu*, je dejal Se-moia. V svojem govoru se je še dotaknil nujnosti rešitve vseh problemov, ki tarejo slovensko šolo, dejal da je potrebno še bolj publi-cizirati delovanje Slovenskega gledališča iz Trsta na Goriškem. Svoj govor je dr. Semola zaključil z u-gotovitvijo, da je italijanska demokracija zrela da reši probleme slovenske manjšine: to svojo zrelost dokazuje prav v teh dneh, ko v rimskem parlamentu razpravljajo o problemih nemške manjšine v Južni Tirolski. Tudi svetovalka Ferletiče-va je svoj govor osredotočila v točke, ki zanimajo življenje Slovencev na Goriškem. Omenila je nujnost gradnje šolskega poslopja za slovenske šole v Ulici Čampi. Pri tem je dejala, da imajo v sedanjih šolskih poslopjih slovenski dijaki in učenci preozke prostore ter premalo sanitarnih naprav. Ferle-tičeva se je tudi zavzela za otvoritev šolske menze ter pri tem menila, da ' se lahko pokrajinska uprava domenila s prizadetimi občinami. Govorila je tudi o potrebi, da bi v gluhonemnici združili morebitne slovenske učence v en razred. V svojem govoru se je svetovalka SDZ zavzela za ustanovitev počitniške kolonije za slovenske otroke, dejala, da bi bilo prav da bi zavod za ljudske hiše svoje stavbe gradil tudi v manjših občinah in ne le v večjih, zahtevala, da bi prišlo števerjansko vodovodno o-mrežje v sklop Vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija. Kritizirala je dejstvo, da ima državna oblast premalo denarja za urejevanje rek, kar povzroča pogoste poplave, zlasti pri Sovodnjah. K debati so se prijavili tudi drugi svetovalci. Najprej je na dolgo govoril fašist Coschina, demokristjan Zorzut je protestira] proti nameravani gradnji nove državne ceste Krmin - Gorica, ki bi obšla Krmin, komunistka Marega je zahtevala poenotenje skrbnovarstvene službe, komunist Sabbadini je zahteval, da bi dežela dala več denarja občinam in pokrajinam. Precej debate je bilo okrog predloga soeialproletarca Poletta, ki je protestiral proti lokaciji nove tržiške bolnišnice. Komunist Marizza je govoril v glavnem o političnih formulah, na katerih slonijo uprave v raznih občinah na Goriškem, socialist Semola je zahteval večje pri- 1 stojnosti pokrajinske uprave pri nosih z opozicijo, liberalec Lugna-ni pa je govoril o proračunu. Debata je trajala skoraj pet ur. Rekli smo že, da bo ponovna seja v torek zvečer. Po dolgih letih bo torej proračun pokrajinske uprave sprejet v januarju. Kljub temu bo to prvi proračun, ki ga odobri večja krajevna uprava na Goriškem. Ob zaključku omenimo še primer človeške solidarnosti: vsi svetovalci so izrazili željo, da bi komunistični svetovalec Menichino, ki leži hudo bolan v goriški bolnišnici, kmalu okreval. Za tretjo učno moč na Vrhu V zvezi z njihovo zahtevo po še eni učni moči za šolo na Vrhu, o čemer smo pisali že prejšnji teden, je bila pretekli torek dopoldne delegacija mater otrok, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole na Vrhu, na obisku v uradu šolskega skrbnika v Gorici. V odsodnosti skrbnika dr. Simoncinija jih je sprejel njegov namestnik Del Vito. Žene so izjavile, da so prišle po od- govor na svoje pismo, ki so ga predložile šolskemu skrbniku ob svojem prvem obisku dne 13. t.m. G. Del Vito se je izgovarjal, da mora počakati še na privoljenje šolskega ravnatelja ter dodal, da je težava za pridobitev primerne sobe. Žene so mu zagotovile, da so tako sobo že našli in da ta izgovor ne more držati. Dodale so še, da pridejo v petek, 22. t.m. zopet na skrbništvo po odgovor. Pred odhodom so še napovedale, da ne bodo od prihodnjega ponedeljka več pošiljale svojih otrok v šolo, ako do tedaj ne bo zadeva s šolo na Vrhu zadovoljivo urejena, kar se tiče še tretje učne moči. Praznik mestnih stražnikov Mestni stražniki v Gorici so včeraj praznoval svojega patrona sv. Boštjana. Po cerkvenem obredu v stolnici so položili vence v Spominskem parku in pred ploščo padlim v veži goriškega županstva. Sveto nostim sta prisostvovala tudi odbornik Ciuffarin in glavni občinski tajnik dr. Palin. Zvečer so imeli v nekem gostišču Skupno večerjo, na katero so povabili tudi sedaj upokojene bivše mestne stranike. Gostovanje prosvetarjev z Opčin v Doberdobu iiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEZNAM GORIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV Zavezanci za občinski davek z osnovo nad pet milijonov lir Na prvem mestu je Natale ComoIIi z davčno osnovo 12 milijonov lir Kot smo že javili je M ta teden | vsota občinskih davkov, kd jih bo I mil. (745.000; zdravnik dr. Adriano na vpogled na županstvu v Gorici moral prizadeti plačati tekom leta Lipizer 6,3 milijona (807.000); pod- tudi seznam davčnih zavezancev za 1971; prvi obrok zapade v plačilo družinski in druge občinske davke dne 10. februarja. v Gorici. Na prvem mestu na tem seznamu je goriški koncesionar Fiata Natale Comom z 12 milijoni davčne osnove, ki mu sledi zdravnik prof. Salvatone Bamoheri s 9 m®jam. V naslednjem objavljamo seznam davkoplačevalcev iz Goriške občine z davčno osnovo od 5 milijonov lir navzgor. Prva številka, Je davčna os-nova po družinskih in drugih odbitkih, v oklepaju pa je navedena Prof. Salvatore Bamčberi 9 md'1'ijo-raov (467.000); imdustrijalec Kurt Brunschwedlier 6 mil. (745.000); gradbenik Remo Casešgrandi 8,2 mil. (1,2 mil.); zdravnik prof. Renato Cazzola 8,5 mil. (1.333.000); geometer Natale Comolll 12 mil. (2,4 mil.); trgovec Alfonso Cossi 5,35 mil. (016.000); posestnik Steno Doneti 5 mil. (552.000); koncesionar Paolo Gratton 5,5 milijona (645.000); trgovec Luigi Krainer b iiuiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiNiiui PRED POSVETOM TURISTIČNIH USTANOV Letošnje mednarodno tekmovanje folklornih skupin bo v avgustu Svojo udeležbo so že prijavili Jugoslovani, Nemci in Avstrijci V ponedeljek, 25. t.m. zvečer ob 21.15 bo na sedežu goriške Pro loco v gostišču Lantema d’oro v Grajskem naselju sestanek predsednikov raznih turističnih združenj in ustanov, ki so zainteresirane pri gospodarskem, kulturnem in turističnem razvoju Gorice. Predvideno je, da se bo tega posveta udeležil tudi podpredsednik deželnega odbora Al-do Moro. Ob tej priliki bodo predložili tudi program goriške Pro loco za delovanje raznih turističnih pobud v letošnjem letu. Med tem je Pro loco že določila datum za manifestacijo mednarodnega folklornega tekmovanja, ki bo letos trajalo tri dni, in sicer v petek 27., v soboto 28. in v nedeljo 29. avgusta. Že sedaj je najavljena številna in kvalitetna udeležba inozem skih folklornih skupin. Lanska prva taka manifestacija, ki se je odvijala septembra v Dolini Koma v Gorici, je doživela lep uspeh in odobravanje tudi od strani inozemskih udeležencev. Zato so za letošnjo prireditev že prispele prijave jugoslovanskih, nemških, švicarskih, avstrijskih skupin, ki so že gostovale v Gorici na takih prireditvah. Prišle so prijave tudi od strani nekaterih italijanskih folklornih skupin, ki lani zaradi posebnih razlogov ali zadržkov niso mogle sodelovati. Letošnja manifestacija bo torej precej obsežnejša in pisane narodne noše bodo kar tri dni iživljale mestne ulice. V nedeljo, 29. avgusta bo na programu tudi tradicionalna povorka folklornih skupin po mestnih ulicah, ki je lani lepo uspela ter si jo je ogledalo nad 30.000 ljudi. Odbor Pro loco nam ob tej priliki sporoča, da že dva meseca zaman čaka, da bi mu omogočili ponovno odpreti turistični informativni urad v Goriški pasaži, ki so ga morali lanskega novembra zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Predsednik dr. Pellis je imel v tem času več stikov in posredovanj, vendar doslej brez vidnega uspeha. Javna dela tržiskega konzorcija Upravni odbor konzorcija za industrijo v Tržiču ie na svoji zadnji seji sklenil sklicati občni zbor svojih članov, ki do 27. t. m. Ob tej priliki bodo predlagali odobri- tev javnih del, za katere namerava konzorcij zaprositi za deželni prispevek. Gre za skoro tri milijarde lir izdatkov. Med temi bodo potrošili poldrugo mihjardo za železniško povezavo Moščenic in Porto-rosega, 9 milijonov za navezavo na metanovod na Moščenicah in v Redipuglii ter 200 milijonov za razne električne napeljave. Dne 16. februarja pa bodo članom predložili v odobritev proračun konzorcija za leto 1971. DEŽURNI l-EKARNl V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Al Corso, Korzo Italija 89, tel. 24-43. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alla salute* dr. Fabris, Ulice Cosulich 117, tel. 72-480. jetnik Gaovammi Mattlrold 8 mil. (1,2 mil.); zdravnik dr. Alfrede Milano 5,5 mil. (645.000); zdravnik dr. Perrucoio Miitocco 5 mil. (552.000); ravnatelj Giusto Montema 6 milijonov (745.000); inž. Adolfo Perco 5,5 mil. (645.000); industrialec Lulgl Rizzi 8.3 mil. (1.279.000); industrialec Giordano Rizzatto 6,5 milijona (849.000); zdravnik dr. Rocco Roc-čo'8,5' tol; (l-.33r.000); zdravnik dr. Ennuo Soorrenitino 5 mil. (552.000); notar Bruno Staffuzza 6 milijonov (745.0001; zdravnik dr. Teodoro Stori 5,5 milijona (645.000); trgovec Aldo Tacchtoo 6,77 mil. (905.000); industrialec Mario Taoehdmo 6,65 milijona (882.000); zdravnik dr. A-dolfo Ugomari 5,5 mil. (645.000); trgovski prokurator Perruccfo Vit-tor 5,2 milijona (588.000). (Se nadaljuje) Umrl je Alojz Štekar z Jazbin Na domačem pokopališču na Jazbinah so včeraj popoldne ob veliki udeležbi domačinov in prijateljev pokopali 71-letnega Alojza Štekarja. Pokojnik je bil dolgo let kolon na cerkveni posesti in na zemlji barona Teuffenbacha. V zadnjih letih svojega življenja pa se je kolonstva osvobodil, odkupil zemljo in postal samostojen gospodar. Domačini so ga zelo čislali in spoštovali zaradi njegove poštenosti. Štiri leta je bi! tudi občinski svetovalec. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem gibanju, bil v prvih mesecih po 8. septembru nekaj časa tudi v partizanih, nato je o-stal zaradi bolezni doma in je partizanom vsestransko pomagal. V partizanih je padel tudi njegov sin Franc v borbi z Nemci na Humu. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Prizadeti družini izrekamo sožalje Primorskega dnevnika. ■llllllllllllll■ll■lllllllllllllllll,lllll„„„l, ............................... VESTI Z ONSTRAN MEJE Solkanski most bodo popravili Za prva dela bodo potrošili 2.5 milijona din V našem časniku smo že pisali o znamenitem solkanskem železniškem mostu, ki ga je načel zob časa. Strokovnjaki, ki so kakih sedem let o-pazovali naraščajoče razpoke na njem, so pred nedavnim sprožili alarm. Hitrost potniških in tovornih vlakov čezenj je bilo treba zmanjšati od 65 na 20 in v zadnjih mesecih celo 5 km na uro. Hkrati so železničarji sprožili veliko akcijo za zbiranje denarja za ohranitev mostu, kot pomembnega transportnega in tudi turističnega objekta. Menili so, da je njegovo popravilo stvar širšega pomena. Naj ponovimo nekatera dejstva o mostu. Most so zgradili v letih 1904 in 1906 iz ogromnih blokov kraške-ga kamna, ki so jih kopali na pod ročju Nabrežine. Od tedanjih tehničnih možnostih je veljal za eno največjih in najzahtevnejših gradenj na svetu. Z 219,5 metri dolžine ter osrednjim lokom, katerega razpon znaša kar 85 metrov, se je uvrstil na prvo mesto med tako grajenimi železniškimi mostovi v Evropi. Od njega je večji le še most čez reko Saaro v Nemčiji, vendar pelje po njem cesta. Most je doživel dve svetovni^ vojni. Med prvo je bil delno porušen, v drugi vojni pa so gs večkrat bombardirala zavezniška letala. Na po utrpel hujše neposred ne škode. Gotovo so zadnje razpoke posledica tudi omenjenih dejstev. Razpoke so se torej v zadnjih letih vse bolj širile in ogrožale varnost prometa. Po načrtih, ki so jih pripravili strokovnjaki železnice, bi bilo treba zagotoviti za popravilo mostu okoli šest milijonov novih dinarjev, žal železnica n! našla potrebnega razumevanja pri neposrednih zainteresiranih organizacijah za promet po soški progi. Kljub njenim hudim gospodarskim problemom se je naposled odločila, da iz svojih sredstev izloči okoli 2.500.000 dinarjev za prvo fazo popravil. S tem denarjem bodo do srede avgusta predvsem utrdili breg ter s tem u-blažili ali popolnoma onemogočili nadaljnje polzenje terena. Šele zatem bodo prišla glavna dela na mostu, to je krpanje razpok. Vsekakor ps je moč že zdaj predvideti, da bc most rešen nadaljnjega propadanja Dramska skupina p. d. ((Tabor* z Opčin pri Trstu je preteklo soboto že drugič gostovala v Doberdobu na povabilo domačega prosvetnega društva «Jezero». Prvič so se Openci predstavili z «Vdovo Roš. liriko« tokrat pa so prikazali Nuši-čevo komedijo ((Žalujoči ostali«. Tudi ob tem drugem gostovanju so napravili Openci v Doberdobu najiboljši vtis in kot ponavadi je bila dvoranica premajhna za vse, ki bi radi videM igro. Igralci so občinstvo navdušili in ob koncu so jih nagradili s podaljšanim ploskanjem. Kot je že običaj, so po predstavi imeli še družabno srečanje pri pogrnjenih mizah, kjer ni manjkalo tudi veselega petja ln je ta del srečanja trajal tja do polnoči, ko so se gostje in gostitelji razšli z željo, da bi se kaj kmalu .zopet sre-čaii in še nadalje krepili sodelovanje med obema društvoma Na naših slikah sta prizora iz dvorane v Doberdobu med predvajanjem Nušdčeve komedije ln pa z družabnega srečanja. Jutri v Gorici občinska seja Jutri v petek, 22. Ln. ob 18.30 bo ponovna seja občinskega sveta v Gorici. Kot je župan najavil že na zadnji seji, naj bi tokrat vso sejo posvetil debati o občinskem proračunu za 1971 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Slovenske balade in romance pripoveduje Stane Raztresen v nedeljo, 24. t.m. ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. VERDI: 17.15 «Interluddo», ameriški film v barvah, O. Werner in B. Ferris. CORSO: 17.00—15.00 «Monty Walsr. un uomo duro a morire«, L. Mar vin, J. Moreau. Kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO: 16.00: «11 ma gro, il grosso, il oretdno«, S. Lau rel in O. Hardy. VITTORIA: 17.15 «Zenabel», L. Love hj L. Stander. It. barvni film. mladini pod 14. letom prepove dan. CENTRALE: 16.30 ((Intrigo a Stoc colma«, Paul Newman ln Elke Sommer. V barvah. Ameriški film. Zadnja predstava ob 21.30. Tržič AZZURRO: 17.30 «La prima notte del dottor Danieli, industriale con il complesso del giocattolio« L. Buzzanca in K. Christine. Ci nemascope v barvah. EXCELSIOR: 16.00 ((Borsalino«, A lain Delan in Jean Paul Betanon do. V barvah. PRINCIPE: 17.30 «La notte deo morti vivemti«. Nova tiorica SOČA (Nova Gorica): «Krvava luna«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: ((Sanatorij za ženske«, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: ((Detektiv«, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE: «Vibaz Buridan«, franooekl barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. PRVACINA: ((Rako ukradeš mitijon dolarjev«, ameriški barvni mm — ob 19.30. T ud i v na 3 en ur e d n i 51 v > i upre j e/naruo prispevke . ; ro 1 o-:;poaenik v Cerkneu Ob 50-letnici Komunistične partije Italije V onih dneh v Livornu in v Julijski krajini Komunistična partija Italije slavi danes svoj 50. rojstni dan. Za gibanje, kakršno je KPI, ne moremo reči, da se je rodilo tega ali tistega dne, ker je nastanek tega in vsakega podobnega gibanja plod dolgih priprav, snovanj in dogajanj, toda na današnji dan pred 50 leti je po petdnevnih razpravah na kongresu Italijanske socialistična stranke v Livornu prišlo do razcepa, ko je delavski voditelj Bordiga pozval komunistične delegate, naj zapustijo kongres PSI, ki je bil v gledališču Goldoni in mu sledijo v gledališče San Carlo. Pokojni Ivan Regent je v svojih «Spominih» tako opisal dogodke na kongresu v Livornu ter njihov odmev v mših krajih. Strankin kongres je bil v Li- vornu od 15. do 21. januarja 1921. Komunistično Internacionalo je na tem kongresu zastopal bolgarski komunist Risto Kabakčev. Svoj pozdravni govor in zelo obsežno pismo izvršnega komiteja komunistične Internacionale je čital v francoskem jeziku. Ker mu francoščina ni šla gladko in ker je bilo treba pismo sproti prevajati v italijanščino, je kmalu vzel pismo v roke sodrug Serrati, ki je francosko pismo sproti prevajal v italijanščino. Pismo je bilo dolgo in v njem so bili jasno povedani predlogi izvršnega komiteja III. Internacionale, ki jih je bilo treba sprejeti ali pa odkloniti. Ves čas, od začetka pa do konca predzadnjega dne kongresa, so delegati diskutirali o vprašanju, ali naj sprejmejo predloge HI. Internacionale ali ne. Med predlogi so bili poleg drugih tudi tile: izključitev reformistov iz socialistične stranke in sprememba strankinega imena iz socialistične v komunistično, o čemer sem že pisal. Če se je morda dalo razpravljati o spremembi strankinega imena, pa ni bilo mogoče razpravljati o usodi reformistov v socialistični stranki. Namen III. Internacionale ni bil napačen. Hotela je v Italiji ustvariti homogeno revolucionarno stranko, kar Socialistična stranka Italije ni bila, in dokler je imela v svojih vrstah reformiste, tudi ni mogla biti. Stališče komunistične Internacionale je opravičevalo dejstvo, da je v Italiji vladala po vojni precejšnja brezposelnost, da je italijanski kapitalizem močno prizadel in izkoriščal industrijske in kmečke delavce, prav tako pa tudi malomeščanstvo, in da je vse to ustvarjalo v Italiji pogoje za revolucijo. Revolucionarno vrenje je bilo po vojni v nekaterih ključnih evropskih deželah zelo močno in bi nedvomno dobilo krepko spodbudo v socialistični revoluciji v Italiji. Začetek revolucije v Italiji je bil torej mednarodnega pomena in zato se ne smemo čuditi zahtevi komunistične Internacional?., .da .izključimo reformiste iz Socialistične stranke Italije, saj so same« zavirali revolucionarni razplet. Po petih dneh diskusije je kongres glasoval o treh resolucijah, in sicer o resoluciji komunistične frakcije, ki sta jo predložila Bordiga in Terracini, o resoluciji maksi-malistične frakcije, ki jo je zastopal predvsem Serrati, in o resoluciji reformistične frakcije, ki jo je zastopal predvsem Tura ti. Komunistična resolucija je dobila 58.783 glasov, maksimalistična resolucija 98.028 glasov, reformistična pa 14.695 glasov. Po izidu glasovanja je sodrug Bordiga 21. januarja izjavil, da komunistom, ker maksimalisti nočejo izključiti reformistov iz stranke, ne preostane nič drugega, kakor da zapustijo kongres, odnesejo s sabo rdečo zastavo in u-stanovijo komunistično stranko. Nato smo komunistični delegati zapustili gledališče Goldoni, kjer je kongres zasedal, in v sprevodu, pojoč Internacionalo, šli v gledališče San Marco, kjer je bil potem ustanovni kongres Komunistične stranke Italije. Na tem kongresu, ki mu je predsedoval zastopnik Internacionale Kabakčev, je bil izvoljen prvi Centralni odbor Komunistične stranke Italije. Vanj so bili izvoljeni: Bruno Fortichiari, Amadeo Bordiga, Luigi Repossi, France-sco Misiano, Nicola Bombacci, Antonio Gramsci, Luigi Polano, Um-berto Terracini, Egidio Gennari, Parodi, Lodovico Tarsia, Giuseppe Bellone, Ruggero Grieco in Cesare Sessa. Julijska krajina je oddala na kongresu Socialistične stranke Italije za komuniste 4462 glasov, za maksimaliste 3286 glasov, za reformiste pa 30 glasov. Komunističnih glasov bi moralo biti okrog tisoč več, toda fašisti in policisti so onemogočili priti na kongres nekaterim, predvsem istrskim delegatom, ki bi bili prav gotovo glasovali za komunistično resolucijo. Komunisti so menili, naj bi razdelili strankino premoženje, predvsem časopisje tako, da bi dobila časopise v vsaki pokrajini tista frakcija, ki je imela v tisti pokrajini večino. Komunistična frakcija je dobila večino samo v Delo m II Lavoratore v naše roke. Če upoštevamo, da so socialisti dobili svoje glasove skoraj izključno v italijanskih krajih Julijske krajine, lahko rečemo, da so bili komunistični glasovi Julijske krajine na kongresu Socialistične stranke Italije v Livornu večinoma slovenski in hrvatski. Do razkola v Socialistični stranki Italije je prišlo v trenutku, ko je bila potrebna v Italiji največja enotnost proletariata. Danes se večkrat sprašujem, ali je bilo res treba, da so se komunisti ločili od maksimalistov, ali ne bi bilo morda bolje, če bi ostali v socialistični stranki in se v njej borili za večino, za to, da bi uveljavili svoje zamisli, in ali ne bi bilo bolje, če bi maksimalisti glasovali za izključitev reformistov iz stranke in se pridružili komunistom. Položaj v Italiji tedaj ni bil več naklonjen kakršnemu koli revolucionarnemu gibanju, fašisti so bili že močni in so iz dneva v dan krepili svojo organizacijo. Napadi fašistov s pomočjo agrar-cev, kapitalistov, vojaštva in krone na delavsko gibanje so bili čedalje pogostejši in močnejši. Komunistična partija pa je bila nova in se je morala organizacijsko za boj proti fašistom in kapitalu šele usposobiti, dasi je bila ideološko neprimerno bolje pripravljena za ta boj kot socialist ena stranka. Če vse to premislimo, bi lahko prišli do zaključka, da so komunisti izbrali najtežje trenutke za ločitev od socialistične stranke. Vendar je bila ločitev neogibna, in naj danes sodim o tem kakor koli in na podlagi kakršnih koli dejstev, ki niso v prid razkolu, je bil razkol vendarle neogiben. Socialistična stranka Italije je imela za člane enotno izkaznico, toda izkaznica ni bila znak enotnosti. To je veljalo tudi za kraje stare Italije. V Julijski krajini se v slovenskem in hrvatskem delavskem gibanju ni skoraj nič spremenilo. Za slovenske in hrvatske socialistične sekcije je bilo po kongresu v Livornu čisto dovolj, da so na svojih- sedežih izobesile tablico «Komunistična stranka Italije*. Vse drugače je bilo v italijanskem delu Julijske krajine. Socialisti so tu le dobili nad tri tisoč glasov, ki pa so bili večinoma italijanski. Vendarle se je ogromna večina delavstva v italijanskih predelih Julijske krajine nagibala h komunistični stranki. Po kongresu v Livornu se ni zgodilo v slovenskih in hrvatskih socialističnih sekcijah nič takega, kar bi bilo omembe vrednega. Med italijanskimi sodrugi v Trstu, v Istri in na Goriškem pa je na-žalost prišlo do pretepov. Odnosi med nekdanjimi prijatelji in sodrugi niso bili dobri, med italijanskimi člani socialistične stranke in člani komunistične partije so se bili bojeviti boji, ki so se včasih spremenili v pretepe. Mene samega so socialisti dvakrat napadli s takim orožjem, proti kateremu se je bilo treba zares braniti. Med slovenskimi člani socialistične stranke in kasneje komunistične partije pa ni prišlo nikdar do pretepov in tudi ne do medsebojnih žalitev. Položaj v delavskem gibanju v Julijski krajini, predvsem v Trstu, je bil žalosten navzlic temu, da je dobila stranka na kongresu v Livornu večino. V komunistične vrste ni pristopil noben intelektualec, če izvzamem Tuntarja, Ga-sivodo, Srebrniča in nekatere učitelje. Pokrajinski odbor komunistične partije za Julijsko krajino, ki je bil izvoljen kmalu po livornskem kongresu, jii bil prav nič reprezentativen in tudi ne delaven. Predsedoval mu je Giuseppe Tuntar, tedanji ravnatelj okrajne bolniške blagajne v Gorici. Imel je srčno napako in je zato pogosto dobival injekcije morfija. Da bi si lajšal bolečine, je užival konjak in verjetno tudi druge žgane pijače. Zaradi bolezni in pijače je bil zelo razburljiv, nezaupljiv in nagnjen k naglim, nepremišljenim odločitvam. Ostali odborniki so bili: Giovanni Gasivoda, Antonio Juraga, Eliseo Glusich, Juritza, Klun in Srebrnič, ki se je v odboru edini priznaval za Slovenca. Razen Srebrniča ni bilo v odboru nobenega, ki bi bil sposoben trezno misliti. Ostali odborniki so bili le izvrševalci nalog, ki jih je dnevno pošiljal Bordiga. Kako zelo je bil odbor nesposoben, kaže njegovo ravnanje med volitvami delegatov za kongres delavskih konsumnih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo leta 1921 ali 1922. Čeprav žal nismo imeli med strankinimi člani sposobnih ljudi za vodstvo zadrug, ki so bile do tedaj v rokah socialistične stranke, je odbor sklenil napovedati boj socialistični upravi zadrug in predlagati za novo upravo člane komunistične partije. Ker je bila socialistična uprava zadrug dobra, ji ni bilo kaj očitati, zato pa so ji v volilnem boju očitali stvari, ki so bile smešne. Tako so ji na primer očitali, da odborniki na sejah pijejo kavo, da imajo v zadružnih skladiščih mačke itd. V položaju brez izhoda je odbor za volitve v zadruge za zadružni shod, ki je bil sklican na Greti, objavil v II La-voratoreu vabilo na shod s pozivom, naj pridejo ljudje na shod oboroženi, zaradi česar je policija dovolila ostati na shodu samo starejšim socialistom, vse komuniste pa je s shoda odstranila, poleg drugih tudi mene, ki bi moral na shodu govoriti. (Nadaljevanje na 6. strani) .V ; v “ mm Pilil M»-: ■a* k Tl.... Kakor smo včeraj obširneje poročali, je predsinočnjim v mali dvorani F 'turnega doma prvak puljskega hrvaškega gledališča Antun Kujavec \ obliki «gledališča enega igralca* prikazal Popriščina iz Gogoljevih «Blazneževih zapisov;. Večer je pripravil Slovenski klub. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih v krasotni izdaji Res uspešno srečanje med pisateljem in slikarjem Ideja izdajati najpomembnejša dela slovenskega slovstva v posebnih, originalno ilustriranih izdajah, ni nova. Nekaj takih lepih knjig že imamo na mših knjižnih policah, vendar jih je pravzaprav še razmeroma malo. Zato se je Cankarjeva založba odločila, da začne izdajati posebno, iilustrirano zbirko vrhunskih slovenskih literarnih stvaritev. Kot prvo knjigo te zbirke smo dobili Trdinove BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH, z ilustracijami Borisa Kobeta in uvodno besedo Emilijam Cevca ter v izbrani opremi Dušam Omahna. V pisanem zaščitnem kartonskem etuiju se skriva knjiga velikega jorimta. Vezam v grobo sivo platno, barvm podoba pisatelja Janeza Trdine m prvi strani, ki jo je prav tako prispeval isti slikar, ob-širm uvodm beseda, mto pa devetnajst izbranih bajk in povesti, ki jih je slikarsko pospremil Boris Kobe s celostranskimi barvnimi monotipijami v obliki panjskih končnic, vse to daje knjigi reprezentativni značaj. Vendar ne gre samo za reprezentativen, m zumj efekten zmčaj knjige, v kateri je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED NEDAVNIM JE IZRAEL ŠTEL TRI MILIJONE PREBIVALCEV Pomočjadovstva ia hi ja posojila omogoča/o Izraelu, da se razvija Zelo slikovita prispodoba o molzni kravi, ki so jo križali z žirafo Ko je bil Izrael pred 22 leti, 1948, tudi formalni ustanovljen, je to bila zelo siromašna dežela. Danes, po polnih 22 letih pa je to vojaško in gospodarsko najbolj močna država na Bližnjem vzhodu. Zasluga za to pa ne pripada le znani trgovski žilici Judov, njihovi marljivosti in požrtvovalnosti, ki jim je nihče ne zanika, pač pa predvsem ogromnemu dotoku denarja in sredstev, ki prihajajo z vsega sveta v novo domovino Judov. Od leta 1948 do konca lanskega leta je dobil Izrael v obliki daril nad štiri milijarde dolarjev, raznih "'posojil' bank in de- narnih zavodov, v katerih imajo glavno besedo Judje, pa je Izrael dobil okoli dve milijardi dolarjev. To velja samo za to, kar se točno ve, to se pravi, da je Izrael, ki šteje tri milijone prebivalcev, dobil iz tujine v obliki daril in posojil 6 milijard dolarjev, to se pravi 1,250.000 lir v naši valuti na prebivalca. K temu pa bi bilo treba dodati še razne pomoči in posojila, ki jih Izrael dobi iz raznih virov, kot na primer 500 milijonov dolarjev, ki jih je ameriški senat pred nedavnim namenil Izraelu v okviru ameriške vojaške pomoči tujini. ■»iiiniiiiiraiiiHinMiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiilliiiiiiiiMfiuuumiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniimiiiiiiiniiiiiiii ZA POMLADNO IN POLETNO SEZONO Nova oblačila v visoki modi V Sovjetski zvezi odpravljajo mini» krila V Rimu so pred nedavnim prikazali nove modele visoke mode za žensko in moškega. Seveda gre za poletno modo, za katero nekateri pravijo, da bo za leto 1971 značilen naziv «svobodna». Kar se tiče ženskih oblek, bodo te sicer izbrane vendar manj originalne za vsako ceno kot se je to dogajalo za preteklo sezono. V tem vračanju k tradiciji pa pomeni novost in odklon od splošne smeri uvedba kratkih hlač za elegantne priložnosti. Kratke hlače so sicer že znane, zato so dobile večerne elegantne hlače te vrste angleški naziv «shorts». «Shorts» naj bi bile elegantni del oblačil, seveda glede na proporcije in velikost. Take hlače so lahko za dnevne in večerne priložnosti, nekako nadomeščajo mini krila in krila na splošno. V ostalem slavi svoj triumf tradicija: to se kaže tudi v dolžini oblek, skoraj v vseh primerih se je ustavila nekoliko pod kolenom. Tudi barve so se vrnile k starim —• ovrednotili so bleščeče barve in že ustaljeno modro barvo. Uporabljajo vse že znane vrste blaga za večerne obleke, toda »chiffon* je še vedno najljubša tkanina za take modele. Nova italijanska visoka moda, ki se je postopoma, po uvidevnosti posameznih modnih ustvarjalcev, vračala k modi šestdesetih, petdesetih ali štiridesetih let, je tokrat pokazala svobodo v usmeritvi, kar je povzročilo, da je dobila prizvok novosti, brez kakršne koli določene podobnosti z nečim, kar je že bilo. To je verjetno največja značilnost najnovejših rimskih kolekcij. Če se za trenutek ustavimo še pri moški visoki modi, moramo ugotoviti, da je verjetno še bolj »svobodna* kot ženska. Predvsem Julijski krajini, zato sta prišla ....................................um.... tujih vplivov. Blagodejni vplivi gle- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes ne bo primeren dan za dela, ki zahtevajo natančnost. Skušajte svoja družinska vprašanja rešiti trezno in pravično. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite priložnost, ki se vam sedaj nudi. Skušajte bolje obvladati samega sebe. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Ne izgubljajte časa z brezpomembnimi podvigi. Ustvarili so se pogoji za uresničenje nekega družinskega načrta. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pravočasno boste zaslutili nevarnost, ki vam grozi s strani novih nasprotnikov. Vaši čustveni odnosi naj ne bodo površni. HOROSKOP LEV (od 23.7. do 22.8.) Lahko se odpoveste svojim običajnim navadam, vendar ne skušajte biti ekstravagantni. Prijetno srečanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Doživeli boste presenečenje in nekatere nenavadne spremembe. Prijeten večer v družbi prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte dosledno slediti svojemu programu. Nepredviden dogodek bo posegel v vaše čustveno življenje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte se v svojem delu otresti de srčnih zadev, STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen uspeh v dejavnosti. Razumevanje z ljubljeno osebo bo boljše kot doslej. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ostanite zvesti svojim poslovnim zaveznikom. Ugodne okoliščine za odpravo manjših sporov v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Storiti boste morali določene korake glede svojih sodelavcev. Če ljubite presenečenja, boste zadovoljni RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spodbudno poklicno vzdušje. Ne bojte se odgovornosti. Odveč bi bilo pripisovati prevelik pomen neki pripombi. so vsi modeli udobni, toda s poživljajočimi novostmi, ki jih bodo z veseljem sprejeli predvsem mladi. Nova je na primer uvedba srajce za vsako priložnost, ki je seveda krojena na poseben način, tako da ni treba nositi suknje. Toda, za priložnosti, ko je suknja obvezna, sledi ta že ustaljenim modelom in se nekoliko razlikuje od že ustaljenih modelov po drugačnem kroju. Nekatere suknje so opremljene s pasom, ki ga zavežemo, ovratniki so vseh vrst, blago pa je čim bolj preprosto tkano. Barve gredo od črne k rjavi, priljubljene pa so tudi pastelne barve, predvsem sinja. Medtem ko se v Italiji ubadajo z novo visoko modo, pa obžaluje v Sovjetski zvezi dnevnik »Socialističeskaja industrija* odpravo črnini* kril. časopis pravi, da se moda navadno spreminja vsakih pet do šest let: to naj bi bila tudi doba, ki so jo doslej preživela «mini» krila. Toda Francozinje, ki so jim sledile Angležinje in nato še Italijanke, so že sprejele novo dolžino kril in se odevajo v plašče, ki segajo do tal. Takim plaščem manjkajo le še vlečke, toda te bi bile nehigienske. Že v začetku tega stoletja je namreč neki strokovnjak na znanstvenem kongresu o ženskem oblačilu, ki se je vršil v Rimu, izjavil, da so mikroskopski pregledi vlečk pokazali, da se na njih nabira o-gromno število mikrobov. Sovjetski dnevnik nato poudarja, da se večina oseb strinja s trditvijo, da so dolge obleke grde, neelegantne in premalo ženske. Poleg tega pa tudi pravijo, da so «maxi» krila nepraktična. Vsaka moda, piše v članku, je dvakrat smešna: ko nastopi in ko je preživela. Seveda se nihče noče prenagliti, pa tudi ne ostajati med zadnjimi, ki sprejmejo novo modo. Medtem pa postajajo ženske živčne: nekatere nočejo opustiti «mini» kril, druge pa se v prehodni dobi odločijo za hlače. Toda, piše v časopisu, če pogledamo stvarnosti v oči, je »mini* moda preživela. Prav zaradi tega je najboljša rešitev, da si sovjetske ženske z raznimi pripomočki iz starih »mini* kril sešijejo nova «midi» krila. Pri tem daje sovjetski dnevnik nekaj nasvetov, kako se to stori. Ob koncu še poudarja, da tudi nekdanji mini plašči niso za v staro šaro: s hlačami lahko igrajo vlogo suknje in ženska je takoj obogatena z novim športnim kostimom. Dotok pomoči iz tujine je tolikšen, da so samo v lanskem letu zbrali iz raznih virov 700 milijonov dolarjev. V zvezi s tem je zelo razširjena med Izraelci šala, ki pravi naslednje. Izraelcem je uspelo križati kravo z žirafo. Nova krava z dolgim vratom se pase v tujini, molzejo jo pa v Izraelu. In kam gredo tolikšna sredstva? Ne glede na to, da Izraelci spreminjajo puščavo v plodna polja, kar veliko stane in ne glede na to, da jim vsi priznavajo sposobnost in marljivost, ki se kaže na primer v kibucih, kmečkih zadrugah na najvišji ravni, je znano, da največ sredstev požre vojska. Izrael je tista država, ki nosi svetovni rekord v višini vojaških stroškov, računano na prebivalca. Sicer pa gre kar 85 odst. vseh davčnih dohodkov v deželi za oboroževanje. Logično, da ti dohodki niso dovolj in se za vojsko in njeno vzdrževanje uporabljajo sredstva iz raznih virov iz inozemstva. Pred nedavnim je izraelski zunanji minister Aba Eban v zvezi s tem rekel naslednje: »Dokler bo judovstvo po svetu pripravljeno prenašati izraelske vojaške izdatke, bo Izrael mogel obstajati.* In kaže, da Judje ne mislijo v tem popustiti. Judovstvo ni bilo še nikoli v svoji zgodovini tako solidarno kot je sedaj. Leta 1967, v dneh šestdnevne vojne, so Judje po svetu v nekaj dneh zbrali za Izrael 370 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot leto prej. «Kadar začne teči izraelska kri, začne dotekati tudi denar,* je to komentiral eden vodilnih funkcionarjev ameriškega sionističnega gibanja. V Izraelu živi, kot smo rekli, tri milijone ljudi, trinajst milijonov Judov pa živi po vsem svetu. »Na Izrael kot državo je treba gledati kot na nekaj, kar je ustvarilo vse judovsko ljudstvo sveta,* se poudarja v tako imenovanem statutarnem zakonu, ki ureja odnose med izraelsko državo in sionističnim gibanjem. Neki izraelski časnikar, ki mu sedanja izraelska politika ni pogodu, se je v zvezi z dotokom denarja iz tujine ter v zvezi »s skrbjo*, ki jo kažejo sionisti do sedanjega Izraela, izrazil: »Za sioniste pomeni dajanje prostovoljnih prispevkov nekakšno odkupnino tistih Judov, ki ne izpolnjujejo svoje nacionalne dolžnosti, bi se naselili v Izraelu.* Izrael je sicer lepa dežela, ponekod močno razvita, drugod pa šele v razvoju, ki pa se ne more kosati z raznimi svetovnimi metropolami, koder so razpršeni Judje, tudi takšni finančni mogotci, ki raje odštejejo kak tisočak, kot da bi se preselili v »domovino* — Izrael. Nekateri Judje pa se »odkupujejo* tudi po smrti. Pravzaprav se skušajo odkupiti na smrtni postelji, ko zapustijo svoje premoženje ali del tega izraelski državi ali posameznim izraelskim u-stanovam. Največ denarja prihaja v Izrael iz ZDA, v katerih živi 6 milijonov Judov. Teh 45 odstotkov v tujini živečih Judov daje Izraelu 80 odst. denarnih prispevkov in posojil, kolikor jih Izrael dobi iz tujine. ZDA so dežela, v kateri je judovskim organizacijam uspelo dvigniti pomoč Izaelu »na raven nacionalne dolžnosti*. V 29. nadstropju nekega nebotičnika na Manhattanu je središče, osrednje vodstvo judovske organizacije v ZDA UIA, ki zbira prispevke za pomoč Judom. Ta organizacija organizira na leto do 20.000 prireditev, na katerih se zbirajo sredstva za Izrael. V Nevv Yorku, kjer živi dva milijona Judov, organizirajo na leto do 10.000 prireditev, mitingov in raznih nabiralnih akcij za pomoč Izraelu. Med tovrstne prireditve spadajo srečanja skromnih družbic predmestnih Judov kot tudi sprejemi v hotelu Hilton, kjer se je na primer lani zbralo 3000 premožnih Judov, ki so samo na tem plesu zbrali tri milijone dolarjev, to se pravi skoraj dve milijardi lir. Eden najvidnejših Judov, ki se potegujejo za pomoč Izraelu, je detroitski poslovni človek Max Fischer. Dolgo let je bil Fischer predsednik organizacije UJA, sedaj pa je na čelu »Sveta judovskih federacij*. Često ga Nixon pokliče na posvet, ko gre za probleme, ki se tičejo Judov. In Fischer trdi, da ni res, da Judje v ZDA in tudi drugod po svetu dajejo pomoč Izraelu pod pritiskom sionistične organizacije, ker da bi človek mogel pod tem pritiskom odšteti svojo vsoto enkrat in bi tega ne storil več. So pa v ZDA in drugod po svetu tudi Judje, ki ne soglašajo s sedanjo v pretežni meri sionistično judovsko organizacijo na svetu in ki so proti brezpogojnemu finančnemu podpiranju Izraela. To so Judje, ki so proti politiki Izraela, ker da «Izraelu in vsem, ki ga brezpogojno podpirajo, grozi velika nevarnost, da se jez med Izraelom in sosedi pa tudi ostalim svetom še bolj poglobi*. zml avtor podob najti umetniški kvaliteti teksta c- akovredno slikarsko upodobitev, opremljevalec knjige pa skladnost zumnje podobe knjige z njeno pisano in mslikano vsebino. Gre tudi za to, da daje knjiga Trdinovim bajkam tudi tisti pravi žlahtni zmčaj, ki ga lahko imajo le pristne umetniške stvaritve klasične domače književnosti. Pri sedanji izdaji izbranih Trdinovih bajk in povesti z motivi Gorjancev gre torej za vsestransko ubrano, dragoceno in res lepo knjigo, ki nam jo je Cankarjeva založba posredovala ob uspešnem sodelovanju vseh sodelujočih ustvarjalcev — soavtorjev, Emilijan Cevc ni samo umetnostni zgodovimr, ni samo estet, poznamo ga tudi kot literarnega u-stvarjalca. Zato je bil kot mlašč poklican, da taki izbrani knjigi napiše uvodno besedo. V njej je v poetični obliki mpisal o Trdinovem in Kobetovem deležu vse najlepše. Ozmčil je Trdinove bajke kot droben biser slovenske literature 19. stoletja, Kobetove podobe pa kot stvaritve, ki so umetniško ernko močno prelile čudežne usode jumkov in bitij z Gorjancev v barvne podobe. *Trdim bo ostal uganka svojega časa,i pravi Cevc. In potem nadaljuje: «Zatekali se bomo k njemu kot k dobrohotnemu kramlja-ču, ki nam zraven nataka zdaj težko, zdaj lahko vino. Izvoljeni slovenski domovini se je oddolžil na plemenit in prav svoj mčin in ji tudi s trdo besedo ni prizanesel. Hudomušno in zaljubljeno in jezno je obdeloval podgorske ljudi, Gorjance pa je spremenil v slovenski Olimp. Narod naj bi mšel v njegovem delu reči in vprašanja, ki ga mikajo, navdušujejo in strašijo: svojo zgodovino, svoje muke, svoje sovražnike, svojo vero in svoje praznoverje, svoje navade in razvade, značaj in življenje svoje in svojih prednikov. Vsega tega pa so polne tudi bajke in povesti o Gorjancih.* Mislili bi, piše naprej Cevc, da morajo Trdinove bajke dobesedno izzivati slikarje. Vendar jih je bilo malo, ki so jih te Trdinove stvaritve zamikale. Končno se je vendarle našel slikar, ki se je, gnan od zaljubljenosti v Trdinovo pero, ujel v deželo pod Gorjanci s prastarimi vezmi. Odbral je 19 bajk in jim skušal dati slikarsko podobo. Najprej je v tempemih podobah prikazal Trdinov svet, kraje pod in na Gorjancih. Ta svet je Kobe oživil z atmosferskim razpoloženjem, ki je uglašeno tudi vsebinsko. Krajine, ki so v knjigi uvrščene med uvodno besedilo, so lirične, sicer pa realistične. Slikar jih oživlja skoraj impresionistično, deloma pa spominjajo m Jakčeve pastele. Zato pa so ilustracije posameznih bajk izdelane v tehniki monotipij, na leseno podlago, ki jo je slikar odtisnil na papir. Slikar si je izbral zunanjo formo panjskih končnic, ker ie na častitljivem starem lesu še videti izprane ljudske štorije, ki so se mu zdele tipično trdinovske (kot je v intervjuju povedal slikar Boris Kobe). Trajnost štorij pa panjske končnice tako imenitno očitujejo. Zanimivo je, da je slikar sam izbral Trdinove bajke in povesti za to izdajo in svojo upodobitev s tem. Izbor je nastal z željo, je dejal Kobe, da se loti tistega teksta, ki je širši in ne le po okolju v svojem ožjem smislu dojemljiv. Slikarjev delež pri tej knjigi j* torej enakovreden pisateljeve** Oba umetnika sta našla v tej W gi skupno govorico. Drug dru0i dopolnjujeta. Trdina je po novih besedah «Poj to, kar k*' in meščan s pridom sliši*, pa je z meščansko skeptično k*"' viranostjo, toda s kmečko šef vostjo parafraziral učenikove j vesti in njihove moralizirajoče M' glase. Tako pravi Emilijan C®** in moramo mu dati prav. NifW*1 reč prezreti, da je Trdina ne s®*? pravljičar, da ne tke samo bCr z vsemi njihovimi značilnostf Trdina je v nekaterih teh sp*1* hudo aktualen, satiričen in ie2i' na vse tiste, ki nemškutarijo, f tujčujejo, tlačijo in izžemajo vensko ljudstvo; zlasti vihti fr bič nad dolenjskimi graščaki * vso jaro gospodo. To satiro, m°rl" nekoliko preneseno tudi na dašf nji čas, pa je čutiti tudi iz tovih ilustracij. Gre torej za izjemno lepo knjif z dragocenimi Trdinovimi bajkof in pisanimi Kobetovimi podobop ob njih, za vsestransko žlabk1 knjižni dar, ki nam ga je ob kf __ ljubo nadaljnjih takih publikacij- SL Bo- cu leta 1970 podarila založba c IZ UMETNOSTNIH GALERIJ TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 Pod farnim zvonom v Trebčah; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Radijska priredba. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Baročne skladbe; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 «20.900 lir za vaš spored*: 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Baletne skladbe; .12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 16.20 Pesmi tržaškega Krasa; 16.40 Gledališki utrinek; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.45 Operne skladbe; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 13.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Radijski četrtek; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.23 Oddaja za mladino; 18.15 Nove plošče; 18.45 ČETRTEK, 21. JANUARJA 1971 Ekonomska panorama; 19.30 Portret Raya Charlesa; 20.20 Poje Nicola Arigliano; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.10 Simf. koncert. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila: 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradi-mento; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Uspeli motivi; 20.10 Spored s Pip-pom Baudom; 22.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.25 Koncert; 16.05 Sodobna ital. glasba; 17.25 Strani albuma; 18.45 Radijska priredba; 21.30 Operna glasba. filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podobe in glasba; 9.00 Arhiv plošče; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.10 Mozart; 10 20 Klavirske skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba izven sporeda; 12.55 Vivaldi; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Giacomo Puccini: »Manon Lescaut*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 V ritmu koračnice; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 »Pesem iz mladih grl*; 14.30 Lacquaniti razstavljal v «Tergeste» V galeriji Tergeste je do P^J dvema dnevoma gostoval slikot Livorna Renato Lacguaniti, novitelj skupine «Atoma» in Z skupine «Zadnjih». to je sodoV ustvarjalcev likovnosti. KdM1. nam je osemintridesetletnega karja predstavil kot zelo delaje ga, kajti Lacguaniti je prešel preko raznih slogov predmetm slikanja v uspešno abstraktno Py dajanje in se sedaj spet vrače neke vrste novo predmetnost-K krat prikazane podobe so bof , vahno pestre, nekakšni ožji *zlr.j narave z veselo razgibanimi kami, ki ponekod spominjajo svetni slog ranega secesionizmO' . In vendar se pri podrobne?1 ogledu te navidezne rajske Pr, Ijičnosti, vsebina slik rozga/ kruti resničnosti dejstev zasmJ Ijanja in zoževanja življenje*" prostora prirode pod navalom Z sledic znanstvenega napredka, ‘ c finjeno zasnovana je bila n-Pr-ka s ptičjim gnezdom. « Bujnost barv je skladna s f lejdoskopsko bohotnostjo oblik, se z zagnano razvejanostjo 'rj, predajo po površini platen, k» J curljajoči gorski studenci. Vs® ustvarja prijetno svežino, ki 1 zuje, da slikar pri svojem nem ugotavljanju vseeno ne ® puje, marveč veruje v boljšo dočnost in rešitev nakazanih blod človeške dejavnosti. Otrok, ki se poln občudoMr pojavlja sredi žarečih ognjeni barv v prirodnem sožitju z kim metuljem, letečim galebom j drugače zaverovan v naravo- ‘ naše upanje, da bo novemu n>l% mu rodu vendarle uspelo vzp°^ viti načeto biološko ravnatežl1j. svetu in določiti meje. do kod L ko vanj posega robot namesto veka. MILKO BAM»)v '//////An wm\ Operetni zvoki; 15.30 Glasbeni ^ termezzo; 15.40 Ruske narp®® pesmi; 16.40 Poureti skladatelj®,' 17.10 Koncert po željah posl”*^ cev; 18.15 Iz kasetne produk®1’ RTV Ljubljana; 18.30 Z orkestf® Hugo Strasser; 18.45 Naši zn. stveniki pred mikrofonom; Lahko noč, otroci!; 19.15 Ans*JJ, bel Jožeta Privška; 20.00 kov večer domačih pesmi ia % pevov; 21.00 Literarni večer; Glasbeni nokturno; 22.15 Iz »Plj I. Stravinskega; 23.05 Liter«’’ nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 S ™ pevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 & keta o potrošnji; 13.30 Dnev'«1 ■ 14.00 Francoščina; 14.30 NeH’" . na; 17.00 Spored za najmlaJ5,s 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja \ otroke; 18.45 Sindikalne akt®7< nosti; 19.15 Kulturna oddaja; L*', športni dnevnik in kronike: Dnevnik; 21.00 Sindikalna na; 21.30 »Dedičato a un baf®J) no»; 22.40 Večerna glasba; Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischi«'’1' to; 22.15 Od obrtništva k stri ji. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 12.25 J 12.55 Slalom za ženske; 17.4() pojte z nami; 18.00 Risanka: Obzornik; 18.30 »Svet, v ka^Tj živimo* — film; 19.05 EnkraJ tednu; 19.20 »Vse življenje v dni* - ser. oddaja; 20.35 A-NA rodič: Kariera — iz cikla oglasi; 21.25 Kulturne diag<*f 22.05 Kara jan vam predeta vU8' si aj i NoeoMir ■lili TEDENSKI KOMENTAR V vseh amaterskih ligah vrsta zaostalih srečanj Položaj Vesne v 1. AL postaja kritičen fenjif teljeM o tejt ^ cM » w kar \ a!?al®rskih ligah so v nedeljo u"gra“ nekaj zaostalih tekem, osta-na bedo prihodnje nedeljo, toi™^ ie bilo napovedanih pet ie pa so le štiri, ker V."’ j r/a®°7rak srečanje Palmanova-Per-:čno I1 knU splošnega pretepa nre- S? v 18 „mm- d.p. Prt vodstvu >/i« te 7at 2 1:8‘ disciplinska komisija *S2 ma ^ registrirala obema moštvj-•vf« ( da 2 Vesna je računala, nepasreittrgala vsaj to^ko svoiemi1 ' «, tekmecu za izpad, Ar- ( ,1 S,' T°k » igrali po- ^ sTSl hli 80 demoralizirani in eh st inf 'arijOi maje vihti j aščrf' ro, f m to' iz J' S6 tairrt . uciiioi ajuzirani m Poln**? oS0 ropgli izogniti porazu-PORtaf8 Vesne na lestvici je take bodo kritičen, zlasti ker tkjpe> iz lige kar trt zadn.je SKUPINA «b» no kf< i M? rt e ob l >žba [ blikto SL* ital LESTVICA 7 5 1 6 7 0 6 5 3 13 12 5 6 2 15 6 Ti, . IZIDI Libertas - Mariano pai~°Vanni - Aouileia Atsenale - Vesna e n. Lf Us« Lremcaffč Manzanese Kortitudo Percoto p™ Kiumiceiio ijalmanova Audax pehale Torriana Libertas Mariano Vesna 1:1 0:0 prek. 2:1 3:1 13 13 14 13 13 13 13 14 13 14 13 13 14 14 13 14 26 14 5 5 3 4 6 3 17 12 14 14 3 8 2 12 10 4 6 4 14 16 2 9 2 10 10 3 6 5 11 14 3 6 4 4 4 5 13 16 14 14 3 5 6 11 16 2 5 6 8 15 2 4 7 2 3 9 prihodnje kolo Prn d izaostale tekme) Audax°ma?, ~ Aquileia Kiumiceho TT* • FortittaT ~ S’ Glovanm Pier d° ~ Mariano s ~ Arsenale y 2. AL 9 15 9 27 sre- do ! s0 ti.?, '&■ 0 men« , de!« preif čanji“' Uigrali le dve ■ak? mah PM'1C° lahko po teh tek ; v? njem fu,,,e imo na tn dele, v zgor-tnosk kar sTjr1 v presledku treh točk o bi Potegu e^’p' °d katerih se štiri 0fii t ka nj ,Ki.,za naslov zimskega prva-že v Sjt.ev o tem pa bo padla injoP sledku ^J10' Na sredini v pre' miz# ric. n« ?* same točke pet enajste- robti t* mo ske *ko PriC-Jf1®™ le tudi Prošenj*# °bstoi v Im se potegujejo za \ 2/' *®č iznaI®'. Zadnji dve bosta nam-1$ iz tega prvenstva: val? n.f SKUPINA «d» Ponchi __ S^A Ital« . Marco ~ Aurisina LESTVICA ihta« 0:0 0:0 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 7 3 2 6 4 2 4 7 1 5 5 2 15 9 15 4 16 13 6 3 5 4 3 17 11 5 4 3 16 12 3 6 3 3 6 3 3 5 4 4 3 5 4 3 5 1 6 5 1 6 5 0 4 8 10 7 8 8 12 9 15 18 7 15 7 12 7 16 2 16 9 I be' 9 s * i •ji fm feM'* iS* Aurisina rjuriaco g Uggesana “• Cancian ?°gliano S, Marco p?8,1”* afe* Glartzzo]e PRIHODNJE kolo gMrizzok0!18« Mkme> Ronchi J 7 S; Marco pa« Anna Aurisinarra - Sandra sa—“sss ^ ~ p'sr v *** lf *N» 3. AL so odigrali Med DonZa??ta*0 t-kmo in sicer ^magai;n tkiscom in Primorcem, com l-fl S°D bornačini s pičlim izi-•sl{ega ^„Ppglavitni vzrok treben-kovitostj aza t>či v skrajni neučin-?agreSiia naPadalcev. Obramba je '? domaAiJ10 samo napako, ki so bosegij pj' prisebno izkoristili in v bUhovo k ' k odločil srečanje SKUPINA «N» IZID Don Bosco — Primorec LESTVICA 1:0 CMM Sauro 8 7 1 0 23 4 15 Inter SS 8 6 1 1 13 3 13 Portuale 9 5 13 14 12 11 Audax 8 3 3 2 12 9 9 Union 9 4 14 5 11 9 Primorec 9 3 15 17 11 7 Vesna «B» 9 1 4 4 8 11 6 Don Bosco 9 2 1 5 10 14 6 Devin 8 0 5 4 9 17 5 Demacori 9 1 2 5 3 20 5 V skupdrn O je Primorje B na domačih tleh okusilo grenkobo poraza. V prvem polčasu so Prosečani celo vodili z golom prednosti, kar je bil razlog, da so v drugem nekoliko popustili (posebno obramba je bila negotova). Gostje so to izkoristili in dosegli dva gola, ter zmagali. Brežani so v lepem in napetem dvoboju z enajsterico Rodanese prišli do pomembne zmage. Njihovi nasprotniki so se pokazali kot solidno in uigrano moštvo. Edini gol, ki je odločal o izidu srečanja je padel v drugem delu igre po zaslugi Gra-honje, ki je izkoristil Visintinov predložek. Bazoviška Zarja je z visokim izidom odpravila enajsterico Bar Veneta, ki se je od samega začetka izkazala kot precej šibka. Kljub temu se je prvi polčas zaključil z enim samim golom prednosti za Ba-zovce, ki so komaj v drugi polovici igre popolnoma pregazili nasprotnike in jim nasuli še štiri gole. SKUPINA «0» IZIDI Esperia - — Libertas Pr. 1:2 Viani — Virtus 1:0 Primorje «B» — COOP 1:2 Breg — Roianese 1:0 Bar Veneto — Zarja 0:5 LESTVICA Zarja 8 7 1 0 18 3 15 Libertas Pr. 10 6 2 2 22 9 14 Breg 8 6 1 1 14 7 13 Roianese 9 5 1 3 13 8 11 Virtus 8 3 3 2 11 8 9 Viani 9 3 2 4 9 9 8 Esperia 8 3 1 3 12 12 7 COOP 8 2 2 4 10 15 6 Primorje «B» 9 1 4 4 12 20 6 Olimpija 9 1 2 6 7 17 4 Bar Veneto 8 0 16 5 25 1 PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme) Roianese — Zarja Breg - COOP Olimpija — Viani Virtus — Esperia Bar Veneto — Primorje «B» ' ital' :-,i j:A ,,,w$utsso.’. BERN, 20. — Bernarda Russija, svetovnega prvaka v spustu, so včeraj operirali zaradi ledvičnih kamnov. Švicarski smučar se .je že dalj časa pritoževal zaradi močnih bolečin v ledvicah in je bil zato prisiljen odpovedati se tekmovanju v slalomu v Saint Moritzu. * * * SAPPORO, 20. — Predolimpijskih tekmovanj v Sapporu na Japonskem se bo udeležilo vsaj 243 športnikov iz 16 držav. Do sedaj so se prijavile naslednje države: Avstrija, For-moza, Finska, Zah. Nemčija, Vzh. Nemčija, Anglija, Severna in Južna Koreja, Liechtenstein, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Španija, Švedska in Jugoslavija. Prireditelji so sporočili da Dričakuiejo še prijave Kanade, Češkoslovaške, Francije, Italije, Mongolije. Švice, ZDA in SZ. Tekmovanja v Sapporu bodo na sporedu od 7. do 14. februarja in bodo obsegala smučanje, hitrostno drsanje, umetnostno drsanje, hokej na ledu, biatlon, sankanje in bob. »OKU NA IBDU JESENICE, 20. - V tekmi veljavni za Alpski pokal je ekipa Jesenic, letošnji jugoslovanski prvak v hokeju na ledu, premagal moštvo Bolzana z 10:4. Zmaga Jesenic je dozorela komaj v tretji tretjini, saj je bil rezultat po drugem delu tekme 3:3. V zadnjem delu so gostje celo povedli s 4:3, nakar so se domačini prebudili in v šestih minutah dosegli sedem golov in tako dobesedno pregazili svoje nasprotnike. Naj omenimo še, da so Jesenice nastopile brez Felca, Žbontarja ter poškodovanega Smoleta. NOGOMET V zaostalih srečanjih nogometnega prvenstva C lige je v skupim A igrala Piacenza proti Alessandrii neodločeno 0:0, z enakim izidom pa se je končala tudi tekma Pro Pa-tria — Solbiatese. SMUČANJE Miehele Jaeot zopet prva SCHRUNS, 20. - Francozinja Mi-chale Jaeot je osvojila prvo mesto v smuku pred svojo rojakinjo Fran-coise Mačehi in Avstrijko Gertrud Drexel. Na lestvici za svetovni pokal je prav tako prva Miehele Ja-cot s 116 točkami, druga je Avstrijka Anne Marie ProeU z 86 točkami, tretja pa Francozinja Macchi-jeva s 85 točkami. Ekipno vodi Francija s 791 točkami pred Avstrijo 456, Italija pa je 5. s 93 točkami. V nedeljo je bi za naše košarkarske ekipe dokaj črn dan. Od šestih ekip, ki so nastopile na raznih prvenstvih, so vse ostale praznih rok. D LIGA Kljub temu da so borovci v nedeljo izgubili v Padovi proti Pro Pace, pa so še vedno prvi na lest vici zaradi boljšega količnika. Sicer pa je lestvica dokaj čudna, saj ima na primer predzadnja ekipa osem točk, na vrhu lestvice pa so kar tri ekipe. Prvenstvo je torej zelo izenačeno in še odprto vsaki možnosti. Borovci niso v najboljši formi. V iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiu KOŠARKA Pokal evropskih prvakov Zmaga Ignisa nad Slavijo Ignis je premagal praško Slavijo s 94:78 (49:36) v povratnem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Ignis je zmagal tudi v prvem srečanju v Pragi z 89:72. TEDENSKI KOMENTAR Kljub porazu v preteklem kolu borovci še vedno na prvem mestu V nedeljo bo na sporedu narašeajniški derbi Polet-Bor ODBOJKA TEDENSKI PREGLED BREŽANKE PO ZMAGI NAD BOROM KANDIDATKE ZA NAPREDOVANJE Borova šesterka je v soboto gostovala v Reggio Emilii in doživela drugi poraz v letošnjem prvenstvu «Plavi» so odšli na pot v prepričanju, da zmaga ne bo tako lahka in se bo treba zanjo krepko potruditi. In res: nasprotnik je bil zelo dober, morda še «boljše» je bilo njegovo občinstvo, ki se je pokazalo kot skrajno nešportno Slovenski odbojkarji so bili stalno pod pritiskom zafrkacij, ki so pa vplivale le delno. Mnogo bolj je u-činkovala izredna obramba nasprotnika, ki je «pobirab vse, tudi nemogoče žoge. V prvem setu so Borovci zaigrali na svoji običajni ravni in La Tor-re sploh ni prišel do izraza. V nadaljevanju tekme pa se je vedno bolj stopnjevala igra domačinov, ki so s to zmago postavili svojo kandidaturo za drugo mesto končne lestvice. V «plavih» vrstah se je nekaj zataknilo. Morda predolg odmor zaradi božičnih praznikov, morda pa je tudi to posledica poraza s Pe-trarco, po katerem niso videli borovci več možnosti za osvojitev prvega mesta. Prvenstvo pa še ni končano in prepričani smo, da bomo že v soboto pozdravili borovce kot zmagovalce. Libertas v tepi tolu ni nastopal, ker so se Portuaii odpovedali prvenstvu. Petrarca je zgubila drugi set prvenstva, kar predstavlja presenečenje. Izidi drugega povratnega kola: *La Torre — Bor 3:1 •Ferroni — Tombolini 3:1 •Petrarca — Unipol 3:1 •Čelana — Scaiola 3:0 LESTVICA Petrarca Bor La Torre Ferroni Unipol Scaiola Libertas Tombolini 11 10 10 10 9 9 9 8 33 26 24 20 18 10 10 11 2 9 12 19 15 23 24 22 PRIHODNJE KOLO: Tombolini — Čelana Ferroni — La Torre Libertas — Bor Scaiola — Petrarca * * • Brežanke so z zmago nad Borom postavile resno hipoteko na prvo mesto in s tem na nadaljnji potek prvenstva. Glede na dejstvo, da je OMA premagala ekipo iz Val-dagna, ostaja tako še samo ena o-vira za dolinska dekleta, to je Dop. Marzotto. Tekma med Brežankami in borovkami je bila ena najlepših ženskih tekem, kar smo jih lahko videli na naših igriščih. Izredna borbenost in požrtvovalnost na obeh straneh, pri Bregu pa še poleg tega velika uigranost in izkušenost. V skupini C pa so naše pred- stavnice obe tekmi zgubile z minimalno razliko. Zarja je gostovala v Reggio Emilii in je po slabem začetku končno vsilila nasprotniku svojo igro po dolgi in zagrizeni borbi. Zarjašice so se vrgle v igro z vso vnemo in jim je celo domače občinstvo ploskalo. V zadnjem setu pa se je napor obrestoval in domačinke so v začetnih potezah krepko povedle. Bazovke so še z nadaljnjimi močmi odgovorile in prisilile nasprotnice k obrambi. Bilo pa je prepozno in točki sta tako ostali v Reggio Emilii. Sokol je klonil ekipi Lido di Spina iz Ferrare, ki se je predstavila z zelo močno tolkačico, ki je — kot borovka Sonja Pernarčič — v seznamu kandidatk za sestavo državne reprezentance. Natalijeva, tako se namreč imenuje, tolče z obema rokama, kar je prava redkost. Njen zelo oster udarec je bil odločilen v zadnjem in petem setu nedeljskega srečanja s Sokolom. Nabrežinke so zaigrale bolje kot v Modeni in so kljubovale nasprotnicam do zadnjega. IZIDI B skupina Breg — *Bor 3:1 *OMA — Pritnavera Marzotto 3:2 C skupina *Galileo — Zarja 3:2 Lado Spina — *Sokol 3:2 *Lido Spina — Galileo 3:2 PRIHODNJE KOLO B skupina Ultravox — OMA Bor — Marzotto Primavera — Breg C skupina Zarja — Sokol MtaeHi — Galdileo Lido Spina — Coma * * * V soboto bi morala biti na stadionu zelo zanimiva tekma med Krasom in gasilsko vrsto DeH’Acqua iz Trevisa. Zaradi izredno spolzkega poda pa so odigrali le nekaj akcij im nato je moral sodnik ugotoviti, da sploh ni mogoče igrala in je prenesel tekmo za nedoločen čas. To bo lahko imelo za Kras še slabše posledice, kajti federacija lahko pripiše zmago nasprotnikom. Pred tekmo Krasa sta nastopili v prvenstvu D lige postavi Brega In goriške 01ympie. Odbojkarji so predvajali igro «na ledu», saj je bilo njihovo ravnotežje izredno negotovo. Breg je bil pri taki igri bolj oškodovan in Goričami so odnesli točki, čeprav z najmanjšo razliko, * * * V A ligi nadaljuje tržaški ligaš s porazi. Tudi v soboto je ARC Iir nea prepustila točki. Tržačani so gostovali v Ravenni in zgubili s 3:2. Ekipa ima na razpolago zelo talentirane odbojkarje, primanjkuje pa ji režiser. To vlogo je lani oprav- ljal Kovarnik, letos pa niso poskrbeli za ustrezno nadomestitev. IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA *Ruimi — Buscaglione 3:0 •Renana - Minelli 3:1 *Baby Brummel — Bovoli 3:0 •Pamind — Spem 3:0 ‘Casadio — ARC Linea 3:2 *Bumor - CUS Milan 3:1 LESTVICA Ruini in Panini 22 točk, Burnor 20, Renana in Casadio 16, Baby Brummel 12, ARC Linea in Minelli 10, Buscaglione in CUS Milam 6, Spem 4. Bovoli brez točke. * * * V nedeljo je ponovno stekla ženska A liga. Ekipi iz naše dežele nastopata z izmenično srečo. Medtem ko Casagrande prodira v sam vrh lestvice, pa se mora AGI potegovati za obstanek v ligi. IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA Fini — *Fari Palermo 3:1 •Mediterr. — La Torre b.b. 3:0 *CUS Parma — Confit 3:0 *Cogne — AGI 3:0 •Casagrande — Presolana 3:0 LESTVICA CUS Parma 20 točk, Fini 18, Co-gne in Casagrande 14, La Torre 9, Presolana, AGI, Confit 6, Fari Palermo 4, Catania 2 točki- PRIHODNJE KOLO F§ri Palermo - Cogne AGI — Fmi CUS Parma — Casagrande Presolana — La Torre Mediterraneo — Confit f. v. Padovi sta jih sicer sodnika oškodovala, vseeno oa so poraz pošteno zaslužili. Trenutno namreč preživljajo krizo, ki jim letos sicer ni usodna, ker so igralci bolj izkušeni. Lani bi namreč doživljali katastrofalne poraze (pomislimo le na prvi del prvenstva). Krizo pa je treba preboleti in upajmo, da bodo naši predstavniki zaigrali kot znajo že v nedeljo proti drugemu z Lestvice, to je proti ekipi Friu-lana Nastro Azzurro iz Vidma, ki .je plačala težke milijone, da bi že letos prestopila v C ligo. «Plavi» bodo proti Videmčanom igrali doma in resno računajo na zmago, kajti v Borovem taboru še vedno velja pravilo, da je treba nujno osvojili vse tekme na lastnih tleh. To nam je tudi potrdil Sirk, ki je bil v nedeljo v Padovi najboljši borovec: «Vsak spodrsljaj na domačih tleh», je rekel Sirk, V borbi za zadnje mesto pa so bili borovci poraženi na igrišču Ser-vplane. Naši predstavniki so nudili odpor domačinom le v prvem polčasu (17:19), nato pa so vidno po Pustili, kar so izkoristili nasprotniki, da so dosegli vrsto košev s protinapadi in tako tudi zasluženo zmagali Nedeljski izidi: Lloyd B - Don Bosco 68:50 Lloyd A - Ricreatori 53:46 Polet - Italsider 35:48 Servolana - Bor 52:39 Bor - Polet (11.30) Don Bosco - Italsider " Ričreatbii"!)!^ g-■ Servolana - Lloyd A NARAŠČAJNICE Poletove naraščajnice so v nedeljo gostovale v Tržiču. Igrale so proti najmočnejši ekipi tega prven- Tržiške košarkarice so bile tehnično in telesno boljše od naših predstavnic, ki pa so se močno potrudile, da bi zadržale razigrane domačinke, med katerimi je bila Bozzi.jeva nedosegljiva. Za to igralko, ki je tehnično izredno nadarjena, se poteguje že več ekip višjih lig, tudi iz A lige. Nedeljski izidi: Italcantieri - Polet 83:16 Počitek: Ricreatori. LESTVICA LESTVICA Lloyd A 8 8 0 638 325 Ricreatori 8 6 2 476 304 Lloyd B 9 6 3 493 455 Bon Bosco 8 4 4 396 399 Polet 9 3 6 347 370 Italsider 8 3 5 326 426 Servolana 7 2 5 295 392 Bor Prihodnje 8 kolo: 1 7 324 435 Italcantieri 6 Calza Bloch A 5 Calza Bloch B 6 Ricreatori 5 Polet 6 363 102 204 128 154 231 100 206 136 290 12 8 4 2 2 Prihodnje kolo: Ricreatori - Polet (8.00) Calza Bloch A - Italcantieri Počitek: Calza Bloch B MINIBASKET Naši najmlajši košarkarji so v nedeljo doživeli visok poraz proti Ricreatorijem. Kljub temu pa borovci niso popolnoma razočarali, kajti upoštevati moramo dve dejstvi; začeli so se ukvarjati s košarko šele pred mesecem, poleg tega pa igrajo v najtežji skupini tega prvenstva. Sicer pa .smo prepričani, da bodo prav kmalu dosegli tudi kako zmago. Le trenirati morajo, in to požrtvovalno. Nedeljska izida: Ricreatori - Bor 49:2 Inter 1904 - Servolana 31:16 Ricreatori Lloyd Inter 1904 Servolana Bor LESTVICA 2 2 1 1 1 1 2 0 2 0 105 38 31 27 18 13 16 16 87 87 Prihodnje kolo: Lloyd - Inter 1904 Servolana - Bor Počiva: Ricreatori. V petek, 29. januarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 13. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim re- dom .- 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. poročilo predsednika in blagajnika 3. diskusija 4. razrešnica staremu odboru 5. spremembe pravil 6. volitve 7. razno Odbor OBVESTILO ŠD Breg priredi v nedeljo, 24. januarja 1971, ob priliki občinskih mladinskih zimskih iger, avtobusni izlet v Sappado. Odhod avtobusa bo ob 5.30. Tekmovalci imajo brezplačno vožnjo. Prijave sprejemajo vaški zastopniki Kras v soboto ni mogel odigrati svoje prvenstvene odbojkarske tekme C lige. Zaradi spolzkih tal v dvorani stadiona «1. maj» v Trstu je sodnik namreč srečanje odgodil. Niti požrtvovalnost igralcev, ki so hoteli z brisanjem tal usposobiti igrišče za tekmo (na sliki) ni nič zalegla ' športno društvo Polet vabi svoje člane na 3. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 31. januarja 1971 ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Po občnem zboru bo družabni večer. Odbor " •:::!iiiHiSi;iiii!!;iih-j;;!;!,;;.,;i,i!ii;iii.lij-:,:;:;:;.,:;:;;;:;.. iHnHm»iH:inni!HiSiniiiniil«iiiniBffiigmi3BHiiimH:iSniiSiinnnnim8m:i;iSHi&^ ,1 m »nen % -'k 2.3*t 4 y U It U (£D 2. Rezija 1970 in še naprej Temi °b&^ske 86 nihče ni čudil, kdor količkaj pozna krajevne *tr^auskrvL!)Zmere' Enzo Lettig je bil desetletje župan na listi hjih stranke kot njen pristaš, pri predzad- 80sPodarsk 1964 1X1 •i® nast°Pil kot nosilec rezijanske domače <1edročju s Francijo. To pomeni, da določene gospodarske in politične sile težijo k razbitju enotnega bloka držav potroš-nic petroleja ter k navezovanju bilateralnih stikov s posameznimi državami, v tem primeru posebno z Alžirijo in Libijo. Na drugi strani pa je tudi Alžirija zainteresirana, da zaključi s Francijo bilateralni sporazum, ki bi zadeval vsa področja gospodarskega in drugega sodelovanja med obema državama. Alžirci gledajo z določenim nezaupanjem na teheransko srečanje med državami proizvajalkami petroleja (organizacija OPEP), ker se bojijo, da bi nekatere države te organizacije, konkretno fevdalne ali polfevdalne države tipa Iran, Saudova Arabiji, im Kuvvait utegnile pristati na ponudbo velikih petrolejskih družb ter s tem povzročiti občutno krizo v vrstah držav organizacije OPEP. V tem trenutku je postalo očitno, da petrolejska bitka dobiva vedno večji obseg. Ameriški predsednik Nixon se je dobro zavedal pomembnosti tega vprašanja, ko je pred dnevi poslal podtajnika Johna Ir-wina v Teheran. Ameriški diplomat se je tam pogovarjal s predstavniki iranskega petrolejskega gospodarstva ter je nato odšel v Saudovo Arabijo in potem še v Kuwait. Ir-win se je izognil Iraka, za katerega ve, da odločno stoji na stališču alžirske in libijske vlade. Ali bo sklep francoske vlade, da loči svoje stališče od stališča «sedr mih sestra* in drugih z njimi povezanimi petrolejskimi mogotci, še ni popolnoma jasno. Zdi se, da je francoska vlada podala to _ izjavo računajoč na določeno politično potrebo, da zadovolji vsaj začasna pričakovanja alžirske delegacije, da pridobi na času in počaka na rezultate teheranskih pogajanj. V Parizu se danes sprašujejo, kaj pravzaprav pomeni izjava francoske vlade. V nekaterih krogih menijo, da se lahko razlaga na dva nasprotna načina: Francija se je povezala z državami potroš ni čarni petroleja, ki se sedaj pogajajo v Teheranu, toda na drugi strani Francija meni, da morebitni rezultati teheranskih pogovorov ne bodo odločilno vplivali na njene bilateralne odnose z Alžirijo. To potrjuje, da je francosko stališče nekoliko dvoumno, čeprav je enotna fronta držav potrošnie petroleja dobila hud udarec. BELFAST, 20. - Nadaljujejo se neredi v Ulstru. Preteklo noč so skupine mladih spet napadle vojake in vojaška vozila. Policija je aretirala 15-letnega dečka, ki so ga zasačili, ko se je pripravljal, da vr že molotovko v vojaški tovornjak. Vojaki so izvedli vrsto preiskav, da bi zaplenili orožje ali eksploziv. Niso znani izidi preiskav. nfmiiiiiiiiimiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiui TRETJI DAN PROCESA PROH JUGOSLOVANSKIM MORNARJEM Sodišče bo morda šlo v London da zasliši filipinske mornarje Številne priče so potrdile, da je bilo življenje na ladji s panamsko registracijo neznosno LONDON, 20. — Opolnoči se je v Angliji začela prva vsedržavna stavka poštnih uslužbencev, ki se v zelo velikem številu danes niso predstavili na delo. Po podatkih, ki so jih javili predstavniki sindikatov, so se poštni uslužbenci udeležili stavke 100-od-stotno, samo nekaj telefonistk se je redno predstavilo na delovno mesto, pripomniti pa moramo, da skoraj polovica telefonistk ni včlanjena v sindikalno organizacijo. Skupno je v Angliji približno 50 tisoč telefonistk. Že sinoči so nekateri poštni u-službenci poskrbeli, da so zaprli in zapečatili vse poštne nabiralnike. Na ta način skušajo onemo-čiti, da bi se pošta nabirala v nabiralnik, ne da bi bila razdeljena, kar bi povzročilo poštarjem precejšnje težave ob prekinitvi stavke. Sinoči ob 22. uri so tudi zaprli poštni urad v Trafalgar VESTI IZ JUGOSLAVIJE London — Mlada trska poslanka Bernardette Devlin med zborovanjem proti prodajanju orožja Južnoafriškim dražavam NA DELO JE REDNO PRIŠLO SAMO NEKAJ TELEFONISTK GENOVA, 20. — Pred genovskim porotnim sodiščem se je včeraj na-nadaljevala obravnava proti tirem jugoslovanskim mornarjem, k« so obtoženi, da so predlani umorili na panamski ladji «Granefors» poveljnika Renata Giuricha, drugega častnika Filippa Magistra in mornar-, skega vajenca Angela Vecchia. Po zaslišanju obtožencev: Joška Glavičiča (prvi častnik), Ratka Ba-baca in Nedeljka Vukiča so porotniki poslušali danes pričevanje nekaterih oseb, ki pa niso bile na ladji, ko je prišlo do zločina. Pričevanja so bila zelo zanimiva, ker so si porotniki lahko ustvarili točno sliko življenjskih pogojev na ladjah s panamsko registracijo. Zelo pomemben za nadaljnji tek obravnave je brzojavka, ki jo je poslala iz Londona mednarodna policijska organizacija »Interpol*. V brzojavki je rečeno, da filipinski mornar Lucito Paloma ne mara priti v Genovo, da bi pričeval na sodišču. Porotno sodišče pa meni, da je pričevanje Paloma in drugih dveh njegovih tovarišev izredno pomembno za ugotovitev resnice. Bili so prav filipinski mornarji, ki so obtožili Jugoslovane, da so zagrešili umore. Prvi častnik Glavičič in njegova soobtoženca 80 vedno zahtevali soočenje s Filipinci, toda do sedaj brez uspeha. Zdi se, da trije Filipinci, ki so sedaj v Angliji, nočejo priti v Genovo, ker se bojijo, da bi zgubili službo. Ne izključuje se možnost, d* bi porotno sodišče sklenilo, da odpotuje v London, da bi tam zaslišalo Vi filipinske mor narje. Kot smo že omenili prej, je današnja obravnava zelo pomagala pri odkrivanju resnice glede življenjskih pogojev na ladjah s panamsko registracijo. Pred porotni ki je pričal med drugimi brat pokojnega poveljnika Giuricha. Zdi se, da je pomorska agencija »Ciur-lo» iz Genove skušala prikriti, kaj se je zgodilo v Mozambiškem prelivu. Giurich je tudi povedal, da se je njegov brat skušal znebiti načelnika strojnega oddelka Vita .Jenne. Ta je pozneje nastopil kot priča, toda je trdil, da je bil v dobrih odnosih z Giurichem. Na včerajšnji obravnavi se je pojavilo tudi vprašanje, kdo je bro dar, lastnik ladje »Granefors*. Zdi se, da je skoraj gotovo italijanski državljan, čeprav ne celo inž. Ciu-r-lo, kot so trdili bivši prvi častnik Mario Premuda in drugi. Sploh pa je bilo življenje na ladji prav peklensko. Pokojni Filippo Magistro je pisal ženi, da ni nikoli v svojem življenju naletel na tako slabo ladjo. Zdi se, da sta vladala strah in teror in da so se beli člani posadke bali Filipincev in Kitajcev. Ameriški polkovnik aretiran zaradi mamil SAJGON, 20. — Vojaški policijski organi so aretirali 46-letnega ameriškega polkovnika Geralda V. Kehrlija pod obtožbo, da je posredoval in uporabljal mamila ter da je nagovarjal druge na trgovanje. Polkovnik Kehrli je poveljeval oddelku «MAT» (vojaška služba za letalske prevoze) na letališču Tan Son Nhut v bližini Sajgona. Trdijo, da je njegov primer edinstven v zgodovini ameriškega posega v vojni v Vietnamu, ker do-sedaj še niso aretirali častnika s tako visokim činom. V onih dneh v Livornu enega novega ter našel prostor, v katerem bi mogli urediti tiskarno za oba lista. To je trajalo tako dolgo, da je bila komunistična stranka, kot sem že povedal, še med državnozborskimi volitvami 1921. leta brez lista. Nalogo ureditve tiskarne je novi odbor rešil zelo dobro, toda to je bila tudi edina naloga, ki jo je pokrajinski odbor rešil. Sestanki so bili čedalje redkejši, deloma zaradi fašističnih napadov, deloma zaradi neaktivnosti pokrajinskega odbora. Kar pa je bilo najbolj žalostno, je bilo to, da je zlasti med Italijani prenehala vsakršna ideološka in teoretska vzgoja proletariata. Prav tako pa je bilo tudi v vsotah slovenskih komunistov. Za delo med slovenskimi komunisti, točneje, za shode, za predavanja in za večje sestanke, sva bila na razpolago samo Jože Srebrnič in jaz. Srebrnič se je moral osredotočiti predvsem na Goriško, jaz pa na Trst, gorenji Kras, Kranjsko do Postojne in Istro. Vendar so bili najini obiski sekcijam po deželi nujno zelo redki. Organizacija in agitacija sta bili odvisni predvsem od okrožnic, ki smo jih pošiljali deloma iz Trsta, deloma iz Gorice ali bolje rečeno iz Solkana, kjer je Srebrnič stanoval, ter od lepega števila strankinih zaupnikov (aktivistov). (Nadaljevanje s 4. strani) Filmski igralec Steve McQueen, ki Je znan tudi kot dober avtomobilski dirkač, snema v Los Angele su z mlado nemško igralko Elgo Anderson, napet film ■ področja avtomobilskih dirk z naslovom «24 ur Le Mansa» ...............................n................................ PONUDBA CENTRA ZA DOKUMENTACIJO 0 NACISTIČNIH ZLOČINIH 50 tisoč dolarjev za dr. J. Mengeleja Nacistični krvnik se je po vojni zatekel v Paragvaj, oblasti pa ne priznavajo njegove navzočnosti TEL AVIV, 20. — Ravnatelj Cen-1 do sedal nobenega uspeha. Precej i i _j._j* __* MvAntUv.. n A^pruraloiii rhrnl fini- tra za dokumentacijo o nacističnih zločnih iz Haife Tuvia Friedman je med današnjo tiskovno konferenco v Tel Avivu sporočil, da je na razpolago vsakomur, ki bi nudil kak podatek o esesovcu dr. Josefu Men-geleju ali ki bi ga mogel identificirati, vsota 50.000 dolarjev (približno 30 milijonov lir). Mengele je po Martinu Bormanu najbolj zasledovani nacistični kriminalec, ki mu je pa do sedaj uspelo, da se je izognil vsaki preiskavi. Bil .je zdravnik v koncentracijskem taborišču v Ausch-witzu, kjer je mučil in povzročil smrt tisočev Judov in drugih jetnikov. Po vojni se .je dr. Mengele za tekel v Paragvaj, kjer po vsej verjetnosti živi še sedaj, čeprav niso paragvajske oblasti nikoli priznale njegove navzočnosti. Prav zaradi tega niso imela izraelska raziskovanja podatkov o Mengeleju .je zbral tajnik predsednika ZRN dr. Merkel, ki trdi, da je Mengele dobil paragvajsko državljanstvo. Živel naj bd točneje v zelo težko dostopnem področju ob paragvajsko - brazilsko -argentinski meji, kjer teče reka Parana: V tem predelu je nekaj manjših vasi, do katerih je možen dostop samo po reki in v katerih živijo samo Nemci, ki so kaj zakrivili med vojno. Ta predel so si izbrali, ker bd bilo sorazmerno lahko prekoračiti mejo v primeru, da bd se politične razmere spremenile. Od 250.000 nacističnih kriminalcev je bilo do sedaj sojenih samo 10.000, samo 500 od teh pa so obsodili na več kot tri leta zaporne kazni. Ko so leta 1960 v Argentini ujeli Adolfa Eichmanna, je mnogo bivših krvnikov postalo še bolj opreznih in je zelo težko odkriti, kje se skrivajo in pod kakšnim imenom. Dr. Friedman je javil tudi, da bo Center za zbiranje dokumentacije prihodnji torek poslal v Nemčijo delegacijo, ki bo s polno podporo izraelske vlade zahtevala, naj nemške industrije plačajo odškodnino bivšim .jetnikom, ki so med vo.jno delale zanje. Do sedaj so take odškodnine plačale samo nekatere nemške veleindustrije, kot so Tele-funken, Krupp, Siemens in I.G. Far-ben, mnoge druge — kot na primer Volksvvagen — pa še niso pristale na to. Delegacija bo zahtevala za 200.000 preživelih Judov, ki živijo sedaj v Evropi, Izraelu ali v Severni Ameriki, milijardo dolarjev. Do sedaj so Judje prejeli kot odškodnino za suženjsko delo v taboriščih štiri milijarde in 700 milijonov dolarjev. »Nacista so zaslužili z jetniki približno tisoč milijard in oropali deset milijonov Judov, od česar .je imel korist ves nemški narod,* J je zaključil dr. Friedman. Zaradi tako nespametnega vodenja propagande za zadružni občni zbor so seveda pri volitvah zmagali socialisti. S takim načinom vodenja agitacije za volitve se nisem mogel strinjati in sem se zato precej sporekel s člani volilnega odbora. Ker so socialisti izvedeli, da se ne strinjam z načinom komunistične volilne agitacije, so mi prišli grozit; zahtevali so, da moram podpisati že pripravljeno izjavo, v kateri je bilo zapisano, da se ne strinjam z načinom komunistične agitacije. Izjave seveda nisem hotel podpisati, rekel sem, da bom svoje poglede na to agitacijo že sam razčistil s komunistično partijo, ne bom pa jih s socialisti. Socialisti so me nato počakali pred bolniško blagajno in me nameravali pretepsti. Ko pa sem jim povedal, da bom telefoniral po zaščito komunistični mladini, so odšli. „V slovenskem delu Julijske krajine smo imeli to veliko srečo, da je stopil v komunistično par-tijo ves prejšnji socialistični srednji kader; tisti srednji kader, ki je npčno prispeval k razmahu socialistične misli in socialistične organizacije v slovenskih delih Julijske krajine, je ostal zvest partiji in mirno ter brez hrupa nadaljeval svoje delo. Hkrati moram priznati, da je bilo delo v komunistični partiji nedvomno težje kot v socialistični stranki. V Julijski krajini in po vsej Italiji so bili komunisti in njihove organizacije prava tarča fašistov. Kmalu po livornskem kongresu so fašisti zažgali tiskamo listov II La-voratore in Delo, tako da lista nista mogla izhajati dolge mesece, kajti nobena zasebna tiskarna ju ni hotela tiskati. Ena številka Dela je izšla v Gorici v tiskarni Pa-ternolli, leta 1921 v času državnozborskih volitev. Številki je bil dodan kot priloga volilni proglas partije, ki je bil prikrojen za Julijsko krajino. Za državnozborske volitve, ki so se bliiale, smo se pripravljali komunisti, še bolj pa mislim fašisti. Prvi pokrajinski odbor za Julijsko krajino se je moral po požigu tiskarne spraviti na delo, da bi iz rajbitin treh rotacijskih strojev sestavili vsaj Železnice zahtevajo povišek potniških in blagovnih tarif Nadaljuje se proces proti Božu Hrkaču - Potres pri Kninu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Skupnost jugoslovanskih železnic je danes pismeno zahtevala od zveznega izvršnega sveta, da dovoli zvišanje železniških potniških in blagovnih tarif za okrog 27 odstotkov — seveda od 1. januarja dalje — in da plača železnici škodo, ki jo bo utrpela do trenutka, ko bodo tarife povečane. V pismu zveznemu izvršnemu svetu skupščine se ugotavlja, da železnice ne morejo biti več orodje družbe, ki rešuje iz težav druge gospodarske veje. Z železničarji, je izjavil glavni ravnatelj skupnosti, jugoslovanska zveza ne more več postopati kot z drugorazredno delavsko kategorijo. Stališče železničarjev je podprlo tudi predsedništvo osrednjega odbora sindikata prometnih delavcev Jugoslavije. Tajnik skupščine opozarja, da železnice ne izvajajo pritiska na nikogar, temveč da se branijo pritiska, ki ga družba izvaja nad železnico. Gospodarski položaj železnic je tak, da se lahko vsak komaj kupljeni vagon zamenja z drugim šele po 77 letih, železniška podjetja dolgujejo raznim družbenim skladom 450 milijonov dinarjev. Letno plačajo eno milijardo in 200 milijonov raznih davkov in prispevkov družbeni skupnosti. «Tako stanje ni več vzdržno,* se dodaja in poudarja v pismu. Železniška podjetja zahtevajo, da se tudi na železnici, kot v drugih gospodarskih ve- Od včeraj vsedržavna stavko angleških poštnih uslužbencev Tekmovanje zasebnih podjetij v razdeljevanju pošte - Sindikalni tajnik je izjavil, da bo stavka lahko trajala v nedogled Square, ki edini navadno neprenehoma deluje. Do polnoči so uradniki lahko opravili v miru del in pospravili, nakar se je začela stavka. Redno delujejo samo avtomatične poštne službe, kot S® teleprinterji in telefoni. Pri m" narodnih telefonskih pozivih je velika odsotnost uslužbencev — kak®* smo že omenili, je samo nskaj & lefonistk redno v službi — povzročila precej zmede, ni pa zaradi tega Anglija popolnoma izolirana. Ponoči so potekali razgovori me® predstavniki sindikata in poštne a-prave, da bi se izognili stavki. D® sporazuma pa ni prišlo in pogajanje se je opolnoči prekinilo. Stranki se nista zmenili za drugo srečanje. Poštna uprava, ki jo podp1-ra vlada, je ponujala uslužbencem 8-odstotne poviške plač, sindikati Pa zahtevajo 20 odst. poviška. Pri P0" gajanjih je bil navzoč tudi minister za zaposlenost Robert Carr. Tajnik sindikata Tom Jackson J® ob zaključku sestanka izjavil, ®a se bo stavka lahko nadaljevala v nedogled. «Res je, da nimamo dovolj sredstev, da bi plačevali *" službencem odškodnino za neplačane delovne dneve, vendar a® poštni uslužbenci sami izrazili ljo, da bi s stavko nadaljevali, d®-kler ne bomo dosegli kakega uspeha. Ne smemo se ustrašiti vsak® težave in naj vlada ne upa prev®® na podporo javnega mnenja*. Sindikat, ki šteje približno 230.06° članov, je dovolil, oziroma sam °rJ ganiziral posebno službo centra* za prvo pomoč (policija, Rdeči kn* in gasilci), ki redno deluje. se, da ni bilo popolne udeležb® stavke samo v severnovzhodnenj predelu Anglije, kjer je bilo neka) poštnih uradov odprtih, čeprav Je bilo osebje zelo skrčeno. Začela se je seveda istočasno * stavko tekma privatnih podjetij, k* razdeljujejo pošto. Družbe zahtevajo za vsako pismo 10 šilingov (P** bližno 750 lir), razdelijo pa popre* no lahko tisoč pisem na dan. Vsa* londonski poštar raznese dnevno 9 krog 3000 pisem. Razdeljevanja P0" šte so se lotili tudi nekateri posamezniki. V središču Londona sta danes ponujala svojo pomoč dv® 24-letna mladeniča — Tim Ranča® in Paul Sparrow —, ki sta i&ŠP tavljala, da za dva šilinga na kuverto lahko razneseta tudi 10.06° pisem. Robert Perry — privatfj pilot — je zbiral pošto za celin®; vsakdo mu lahko zaupa pismo, *® ga bo pilot za plačilo 10 šilinfJ0’ dal na pošto v Franciji. S stavko grozijo tudi uslužbe® ci angleških železnic. Zahtevali ®® namreč poviške plače, železniš* uprava pa na njihove zahteve *. ni odgovorila. Zato so sindik* sklenili, da bo pritiodnji teden razen če ne pride do sporazuma »bela stavka*. Uslužbenci bodo sic®^ redno delali, ne bodo pa delali na* dur in izrednega dola, poleg bodo še začeli spoštovati vse b® norme, za katere predlagajo sp1®" membe v delovni pogodbi. POROČILO GVINEJSKEGA FINANČNEGA MINISTRA TOUREfl Zahodnonemški tehnik naredil samomor v gvinejskem zaporu Herman Seibold je bil baje med drugo svetovno vojno esesovec - Precejšnja zaskrbljenost v Nemčiji ABIDJAN (Slonokoščena obala), 20. — Radijska postaja iz Cona-kryja je že včeraj javila, da je Herman Seibold — eden od dveh zahodnonemških državljanov, ki so bili v gvinejskih zaporih od novembrskih neredov — v ječi naredil samomor. Pri vdoru je sodelovalo 126 oseb različnih narodnosti, med katerimi zahodni Nemci, Francozi, Libanonci in člani gvinejske vlade. Seiboldova žena, ki je morala zapustiti Gvinejo decembra, je popolnoma izključila možnost, da bi bil njen mož naredil samomor. Vest o Seiboldovi smrti je sporočil gvinejski finančni minister I-smael Toure, ki je tudi predsednik revolucionarnega odbora. Toure je tudi javil, da je bil Seibold med zadnjo svetovno vojno esesovec; tedaj naj bi se imenoval Bruno Kreitag. V zvezi z novembrskim vdorom so ga dolžili, da je bil skupaj z drugim Nemcem Adolfom Marxom »nemška peta kolona*, torej vohun. Finančni minister je sporočil tudi imena gvinejskih o-sebnosti, ki so jih obtožili protidr-žavnega delovanja. Posebno sodišče je nekatere obsodilo na smrt in zdi se, da so bile obsodbe že izvršene pred enim mesecem. Zahodnonemški poslanik v Gvineji še ni potrdil vesti, ki je pa povzročila precejšnjo zaskrbljenost in ogorčenje v ZRN. »Zvezna vlada ne more pasivno sprejemati,* je izjavil minister za gospodarsko sodelovanje Erhard Eppler, »da so zahodnonemški tehniki žrtve političnih manevrov.* MOSKVA, 20. — Zelo močni orkani so v zadnjih dneh prizadeli obširna sibirska področja in prekinili skoraj vse prometne in telefonske zveze. Mnogo krajev je še popolnoma izoliranih. Vesti o neurju je posredovala sovjetska tiskovna agencija Tass, ki je pa poudarila, da ni bilo kake posebne škode ali žrtev. jah, uvede tržni in gospodarski kriterij. * * * MARIBOR, 20. — Na začetku današnjega tretjega dne procesa Božu Hrkaču in ostalim obtoženim, je predsednik senata mariborskega sodišča Rado Javornik ugotovil, da je sodišče prejelo iz Beograda ves dokazni material, tako da se proces lahko normalno nadaljuje. Vseh e-najst prič, ki so jih danes dopoldne zaslišali, je pričalo bolj ali manj v korist obtoženih. * * * BEOGRAD, 20. — Sedem mrtvih, sedem pogrešanih, ki so se verjetno utopili, 28 težje in lažje poškodovanih, to so uradni podatki včerajšnje prometne nesreče, ko je iz do sedaj še neugotovljenih vzrokov avtobus ha progi Livno - Sarajevo na cesti med Jablanico in Mostarjem zletel v Neretvo. Od težko ponesrečenih sta včeraj v mostarski bolnišnici umrli dve osebi V avtobusu, ki so ga šele danes potegnili iz deroče reke, so našli trupla petih potnikov in dokumente ter prtljago sedmih pogrešanih. * * * BEOGRAD, 20. — Prebivalce Knina je danes vznemiril nov potresni sunek z jakostjo 3 do 4 stopnje, ki ni povzročil materialne škode. To je od začetka letošnjega leta deveti sunek na tem področju. Vse sunke, podobno kot današnjega, so najbolj občutili prebivalci v vaseh okrog planine Promina, kjer je epicenter potresa. B. B. Dvanajst vagonov uničilo pet tovornjakov ŽENEVA, 20. — Dvanajst želez niških vagonov, ki so stali v notranjosti neke tovarne blizu Basla, se je začelo nenadoma premikati ter drveti z rastočo naglico proti bližnji cesti, kjer je promet zelo živahen. Skoraj gotovo katastrofo je preprečil neki šofer, ki je pravočasno postavil svoj tovornjak na tir. Vagoni so se zaleteli v vozilo, iztirili in se prekucnili. Pri tem so poškodovali še štiri druge tovornjake, ki so jih delavci prav tedaj nakladali. Delavci so za las ušli smrti, škoda znaša več stoti-sočev švicarskih frankov. Buch«r bo še naprej poslanik v Braziliji RIO DE JANEIRO, 20. - Švi®®£ ski poslanik v Braziliji J. He®™ Bucher, ki se je te dni vrnil Rio de Janeiro je izjavil, d a ne bo odpovedal svojemu diP1% matskemu mestu v Braziliji, »d se bo sicer v Evropo, toda le tri tedne, da bi se odpočil. V svoji izjavi je Bucher poh® ril svojo hvaležnost brazilski v di, ki je rešila vprašanje njeg°® ga življenja na edino možni na® ' to je s tem, da je osvobodila m. zilskega političnega jetnika. Pri je brazilska vlada nastopala drugače kot urugvajska, ki še * daj okleva pri osvoboditvi P°}\i* nih jetnikov v zameno za nje angleškega veleposlanika **a sona. ___^ Na 50. mednarodni razstavi avtomobila v Bruslju, ki se Je pričela včeraj, zaključila pa se bo januarja, Je družba «Pininfarina* predstavila prototip vozila «qpider» alfa romeo 33