glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik april 1984, letnik XXXI
Naše
finančno poslovanje
ŠE TAKO VISOK DOHODEK V OZD DELAVCU NIC NE POMENI, CE JE DOHODEK SAMO NA PAPIRJU. REZULTAT DELAVČEVIH PRIZADEVANJ SE MORA IZKAZATI V DENARJU — LIKVIDNIH SREDSTVIH.
Likvidnost v celotni državi jc bila v preteklem letu kritična. Sredstva javnega obveščanja skoraj vsakodnevno poročajo, da gospodarstvo nima denarja za tekoče poravnavanje obveznosti in za izplačevanje osebnih dohodkov. Z letošnjim prvim januarjem je bilo predvideno, da organizacije, ki niso poravnale vseh svojih obveznosti, ne smejo izplačevati polnih osebnih dohodkov. Na zahtevo večine prezadolženih organizacij je bilo izvajanje tega predpisa preloženo za leto dni.
Lahko se pohvalimo, da je Stol tudi letos sposoben pravočasno plačati vse
račune in izplačati osebne dohodke v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom. To smo lahko dosegli le z izpolnjevanjem planskih nalog na področju prodaje, zlasti izvoza, tekočo izterjavo dolžnikov, disciplino na področju nabave in likvidacije dokumentov, pa tudi uspešnim sodelovanjem pri vzdrževanju likvidnosti z drugimi organizacijami združenega dela ter temeljnimi in internimi bankami. Zasluge ima tudi celotno kamniško gospodarstvo, ki s svojo likvidnostjo omogoča poslovni enoti Ljubljanske banke v Kamniku, da sproti izpolnjuje svoje obveznosti po odobrenih kreditih.
V prvem polletju lanskega leta smo imeli precej težav z likvidnostjo, tako da smo občasno morali najemati drage likvidnostne kredite in prodajati menice, če smo hoteli sproti izpolnjevati obveznosti in izplačevati osebne dohodke. Do poslabšanja likvidnosti je prišlo zlasti zaradi izpada izvoza, tako da nismo mogli koristiti poceni izvoznih kreditov. Pa tudi kupci so v prvem polletju izredno slabo plačevali, saj je neplačana realizacija koncem junija znašala kar 27,3 milijona dinarjev iz naslova domače prodaje in 77 milijonov dinarjev iz izvoza.
Zato je odbor posebne finančne službe že koncem 1982. leta ukrepal in drastično omejil nabavo materiala, blaga in storitev in jo uskladil z doseganjem priliva sredstev od realizaciie. Ker se istočasno z omejevanjem nabave niso dovolj zmanjšale zaloge slabše ido-čega materiala, je občasno sicer prihajalo do pomanjkanja nekaterih materia-
Delavcem v delovni organizaciji, upokojencem, vojakom, štipendistom in vsem zunanjim sodelavcem želimo prijetne prvomajske praznike.
nas*

—^ ^	
e	
:i:V :;\k:	' "	IrtiLk
Ko smo posneli betoniranje temeljev za veliki, novi silos za lesne odpadke, je deževalo. Fotoaparat je sicer stežka »pogledal« v izkopano jamo, vendar se na sliki kar dobro . v idlff kako se je delo opravljalo. Železna armatura je bila odlično napravljena, izredno močna pa je bila tudi betonska mešanica.
'£vnmem f|
lov, vendar je nabavni službi kljub temu uspelo zagotoviti neprekinjen proces proizvodnje.
V drugem polletju je prišlo do oživitve izvoza, pa tudi ukrepi proti slabim plačnikom so zalegli, tako da je neplačana realizacija koncem leta znašala 15,4 milijona dinarjev iz naslova domače prodaje. Kljub temu odbor posebne finančne službe ni v celoti sprostil nabave, ampak je nabavne količine vezal na sprotno doseganje realizacije. Občasno sproščene viške dinarskih in deviznih sredstev je zato finančna služba lahko donosno vlagala v interno banko Lesnine in v druge organizacije združenega dela. Na ta način in z doslednim zaračunavanjem obresti za prepozna plačila kupcev smo v celoti nadoknadili povišanje obrestne mere za prejete kredite.
Če ne bi izvažali, tudi ne bi mogli začeti z investicijo v tozdu Sedežno pohištvo. Ker je investicija izvozno usmerjena. smo prejeli zanjo mednarodni kredit 400.000 dolarjev in bančni kredit 70 milijonov dinarjev. Zaradi pričakovane udeležbe na deviznem prilivu pa ie Papirnica Količevo prispevala 60 milijonov dinarjev, tako da smo potrebovali le 2 milijona lastnih sredstev.
(Nadaljevanje na 2. str.)
NA 1. MAJ VEDNO POMISLIMO S PRIJETNIM OBČUTKOM. TEDAJ JE NEKAKO PRAVI ZAČETEK POMLADI, PROSTI DNEVI IN PROSLAVLJANJE NAŠIH DELOVNIH DOSEŽKOV.
PA TUDI MISEL, DA LAHKO NAPRAVIMO ŠE VELIKO VEČ!
BIL JE ZADNJI DELOVNI DAN PRED PRVIM MAJEM. DELAVCI SO V DELAVNICI OBESILI ZELENJE IN MALE ZASTAVICE. NISO GOVORILE LE BARVE NA ZASTAVICI IN ZELENE SMREKOVE VEJICE, IZ TEGA JE GOVORIL OBČUTEK, DA SVOJ PRAZNIK PRAZNUJEMO V SVOBODI.
DAN PRED PRAZNIKOM GREMO IZ TOVARNE IN DAN PO PRAZNIKU BOMO ZOPET PRIŠLI NA DELO: KAJ NI TUDI V TEM ZAGOTOVILO ZA VSAKDANJI KRUH; ZA NAŠE DRUŽINE, OTROKE?!
NA TOVARNIŠKIH DROGOVIH BODO VEČ DNI PLAPOLALE ZASTAVE, V SONCU, VETRU IN DEŽJU; VSAK NAŠ DAN.
KOT BI PONAZARJALE KRI, KI TEČE V NAŠIH ŽILAH, KOT BI PONAZARJALE NAŠE ŽIVLJENJE.
SKORAJ ŠTIRI DESETLEJA JE OD DNE, KO JE NA NAŠIH CESTAH ZADONELA PARTIZANSKA HARMONIKA. MLAJŠI SE TEGA NE MOREJO SPOMNITI, STAREJŠIM PA BO TA OBČUTEK ZA VEDNO OSTAL V PRSIH.
MISEL, DA JE NAŠA DOMOVINA SVOBODNA!
(Nadaljevanje s 1. str.)
Tudi v letošnjem letu se nadaljuje stanje visoke likvidnosti. Zal pa letos opažamo določene težave pri oskrbi z materialom, ker naši dobavitelji nimajo dovolj dinarskih in deviznih sredstev za nabavo surovin. Upamo, da bomo prav zato, ker smo nadpovprečno likvidni, dosegli pri dobaviteljih prednost pred drugimi kupci — slabšimi plačniki. Zaradi slabe likvidnosti zlasti ljubljanskih OZD pa ima letos občasne težave tudi poslovna enota Ljubljanske banke v Kamniku. Zgodilo se je že, da odobrenega kredita ni mogla pravočasno nakazati. Če ne bi lani resno pristopili k urejanju svojih problemov, bi zato tudi mi imeli hude težave. Tako pa lahko brez zapletov prebrodimo tudi te primere in z optimizmom gledamo na naše poslovanje v prihodnje.
Peter Jeglič
Težave s proizvodnimi materiali
Današnje gospodarstvo se ubada s številnimi težavami. Na več mestih nam manjka prave delavnosti, kar so pokazale raziskave in analize; zelo preprost človek pa to v vsakdanjem življenju tudi vidi. V delavnicah, servisih, trgovinah ... povsod bi se dalo več narediti. Vendar se nekako zanašamo na drugega; največji razlog, da ne delamo bolje, pa je gotovo v še kar znosnih življenjskih pogojih... (tako je videti).
Imamo veliko proizvajalnih sredstev. Med temi je dovolj sodobnih in gredo lahko v korak s proizvodnjami drugih držav. Imamo pa tudi zastarele stroje in naprave, ki bi jih morali že davno odpisati. S starim, počasnim, zrablje-nim in netočnim strojem bosta naša storilnost in kvaliteta slabi. Zadnje čase smo v Sloveniji in celi Jugoslaviji sami naredili veliko novih delovnih pripomočkov, ki nam v proizvodnji dobro služijo. Na tem področju je narejenih tudi veliko novih načrtov; naši delavci so usposobljeni za projektiranje in izdelavo najrazličnejših naprav. S tem delom bomo veliko prispevali k našemu boljšemu skupnemu gospodarjenju.
V tem sestavku pa ne nameravamo govoriti o naši delavnosti, ki jo moramo nujno popraviti in za katero vsi vemo, da bi jo lahko, niti o naši proizvodni opremljenosti, kateri ureditvi moramo v prihodnjih letih nameniti veliko skrb, temveč o problemih z nabavo proizvodnih materialov.
V enem izmed zadnjih Informatorjev je bilo objavljeno, da nam za proizvodnjo primanjkuje kovinskih pohištvenih cevi, skoraj vsak dan slišimo, da so problemi z nabavo iverk, lesa in drugega. Te zadeve bomo skušali našim delavcev na kratko pojasniti. Za pogovor smo zaprosili vodjo nabavnega oddelka tov. Danila Topolovca in vodjo navade lesnih tvoriv, ing. Miloša Pristova.
Najprej je odgovoril tov. Topolovec:
»Nikoli še ni bilo z nabavo materialov tako težko, kot letos. S pomanjkanjem pohištvenih kovinskih cevi 100 X 25 X 2 m/m, ki jih nujno potrebujemo za ogrodja modul pisalnih in konferenčnih miz, smo morali za 14 dni ustaviti proizvodnjo v Motniku. Delavci so morali iti na dopust, nekaj na rednega, pol-kmetje pa tudi na neplačanega.
Te cevi dobivamo iz Dervente, to tovarno pa s potrebnim hladno valjanim trakom oskrbuje železarna v Smederevu, delno pa tudi Hladna valjarna v Banjaluki, vendar je njihova pločevina premehka.
No, sedaj smo 34 ton teh cevi že dobili, kar pa za našo proizvodnjo ni veliko. V železarni v Derventi je bil tudi vodja oddelka kovinskega ogrodja, ki je še naknadno izbral 11 ton. Te cevi so po videzu nekoliko manj kvalitetne, uporabili jih bomo na mestih, ki se na izdelku ne vidijo.
OBVESTILO NAŠIM UPOKOJENCEM
Vsi upokojenci, ki želite letovati v naših počitniških kapacitetah, dobite prijavo in informacije v sobi 114/1 nove upravne zgradbe, pri tov. Koritnik Tatjani.
Program, ki je rezultat kooperacije z italijansko firmo MAGIS, po uporabnosti spominja na naš rex. Zaenkrat pa je prišlo le do izdelave sejemskih vzorcev.
Ok ^Dne&u 0(J> in Z. ma£ii
Zgodovina se piše sama, pišemo jo ljudje, pišejo jo dejanja časa. V zadnjih letih se vse manj oziramo nazaj, ker imamo preveč opraviti s trenutnim položajem. A vendar se je treba vsaj ob pomembnejših mejnikih ustavljati znova in znova ter jih vrednotiti glede zgodovinskega pomena. Narod brez zgodovine ni narod, človek brez preteklosti ne pomeni veliko, čas brez začetka je mrtev čas.
V naši polpretekli zgodovini nikakor ne moremo obiti dveh pomembnih temeljnih dejanj, brez katerih ne bi bilo današnje skupnosti, ne bi bilo velikanskega napredka, ne bi bilo vsega tega, kar imamo danes. Ta dva mejnika sta delavsko gibanje, ki se je začelo buditi pred desetletji prav ob
1.	maju, za Slovence pa je izrednega pomena tudi 27. april, ko se je komaj tri tedne po okupaciji fašistov zbrala v Vidmarjevi vili v Ljubljani vsa slovenska inteligenca in se z obširnim programom uprla potujčenju, razkosanju Slovenije in Jugoslavije, hlapčevanju pod tujim škornjem.
Čeprav so vsi ti dogodki — posebno za mlade — že tako oddaljeni, da jih prištevamo le še v svetlo tradicijo, v moška leta naših otroških začetkov, v učbenike za najmlajše, se zdi vsakemu poštenemu in zavednemu Slovencu in Jugoslovanu vredno vedno znova ustavljati ob tem. Ko so začeli delavci po vsem svetu ilegalno praznovati svoj delavski praznik, so se prebudili tudi naši predniki in tudi še zdaj živeči delavci ter so ponosno zahtevali svoje pravice. Spomnimo se samo dveh predvojnih ilegalnih praznovanj v Kamniški Bistrici in tudi drugod, vseh večjih in manjših stavk — tudi v naši tovarni —■ vsega tistega, kar je v desetletjih upora prineslo na dan zmago in oblast delavskemu razredu. In če k temu prištejemo še 27. april, dan ustanovitve OF, potem lahko s ponosom v srcu ugotavljamo, da smo Slovenci po svoji stoletni zgodovini hlapčevstva končno zadihali in se postavili po robu vsem izkoriščevalcem in napadalcem.
Narod brez prave samozavesti ne more obstajati, pravijo filozofi. Slovenci smo potrdili svojo močno samozavest prav ob delavskih praznikih, v revolucionarnem vrenju ob 1. maju, ob ustanovitvi OF ter v partizanskem boju in zmagi. Vse to pa ne more zbledeti ob kriznem trenutku, ki ga doživljamo v teh letih. Pravzaprav bi morali storiti prav nasprotno: Na temeljili preteklosti bi se morali še bolj zagristi v delo, v boj za svoj obstoj, v borbo za zmago nad silami, ki nam želijo slabo. Slovenski narod v okviru jugoslovanske skupnosti je v zgodovini že pokazal, kaj zmore, zato lahko tudi v današnjem trenutku gleda z optimizmom v prihodnost.
Zastave, mlaji, rdeči nageljni... vse to nas spominja na našo polpreteklost, hkrati pa tudi spodbuja v prihodnost. Revolucija traja naprej, ob koncu vojne je komaj stopila na svojo prvo stopničko; toda gorje tistemu, ki revolucije ne dokonča, ugotavljajo marksisti. Prepričani smo, da so prav prvomajski prazniki priložnost, da razmislimo tudi o tem in se po njih spočiti lotimo z vsem zanosom dela, največje človekove vrednote.
Stol za stolom zapušča našo tovarno. Pravzaprav so si vsi podobni — noga, sedež in naslon, pa vendar so si tako različni. 2936 ima zanimivo oblikovan hruškast sedež, okrasno pahljačo v naslonu in pokončni-ka, ki »podpirata« naslon.
Probleme smo imeli tudi s cevmi 0 22 X 2 mm, ki nam jih Derventa še dodatno dodeluje (krivi) za konferenčne in jedilniške stole. Problem je tudi s kvadratnimi cevmi.
Z nabavo tapetniškega blaga so tudi težave. Tekstilne tovarne imajo probleme s surovinami (vlakni). V Bosni je pogorela tovarna takih vlaken. Pomagati si morajo z nabavo iz uvoza, za kar pa je razumljivo, da rabijo devize. Vendar je zadnji čas ta zadeva le nekoliko boljša.
Z nabavo ostalih materialov je ner koliko boljše. Treba pa je reči, da dobavitelji ne drže besede, poslovna morala je preslaba.
Agis iz Ptuja nam že poldrugi mesec ne dobavlja zadnjih ploščic, ki drže naslon pri pisarniškem vrtiljaku. Zaradi tega dela nismo mogli zmontirati 4000 vrtiljakov. Te ploščice bomo odslej izdelovali sami. V našem kovinskem oddelku že delamo potrebno orodje. Nared bo pred prvim majem.
Kot problem pri nabavi in v proizvodnji moramo omeniti tudi hladno valjan trak za izdelavo podnožij za vrtiljake. Mera je 130 X 2 mm. Po mesecu čakanja smo ga slednjič le dobili z Jesenic. Ta material je že dva do tri mesece problematičen.
Vsa kovinska predelovalna industrija ima težave. Preveč izvaža, nam pa največ nudi drugorazredno kvaliteto. Odstopanja po predpisanih dimenzijah so premočna.
Dokler bo tolikšen poudarek na izvozu, bo šepala notranja predelava. Zaradi naštetega imamo v nabavnem oddelku kup problemov. Proizvodnji sku-
šamo zagotoviti materiale na način, da vsako stvar res pravočasno naročimo in se potem o tem naročilu z dobaviteljem še velikokrat pogovorimo.-«
Ing. Pristov je pojasnil nabavo lesnih tvoriv:
»Forsiranje izvoza in padanje vrednosti dinarja nasproti tujim valutam že tako pereče stanje na področju nabave zadostnih količin lesnih tvoriv za nemoteno obratovanje vedno bolj zaostruje.
Na področju nabave lesnih tvoriv se ta problematika z vso absurdnostjo prične pri začetnem členu reproverige, tj. pri nabavi osnovne surovine — bukove hlodovine, od gozdno gospodarskih organizacij. Težijo za tem, da si pridobijo izvozna dovoljenja za čim večje količine svojih proizvodov, saj si na ta način pridobijo potrebna devizna sredstva, pa tudi dinarski efekt je po njihovih trditvah mnogo ugodnejši.
Ni pa samo izvoz tisti, ki vpliva na deficitarnost lesne surovine jugoslovan-
skega tržišča, predvsem primarne žagarske, ki zopet hlodovino samo razžagajo v deske in kot take plasirajo izvoz. Gozdno surovinska območja se zaradi tega zapirajo v republiške in celo ozke industrijske bazene in občinske meje.
Tudi pri ostalih ključnih materialih je položaj podoben. Primarni predelovalci lesne industrije, kot žagarji, proizvajalci furnirja in raznih vrst plošč enako -stremijo po čim večjem izvozu svojih proizvodov. Za prodajo na notranjem trgu pa so delno prisotne zahteve za devizno participacijo. Stanje so je še bolj poslabšalo po lanskoletni decembrski zamrznitvi cen.
Tako skoraj ni možno dobiti na domačem tržišču žaganega lesa in bukovih elementov, enako je s hrastovim furnirjem.
Pomanjkanje surovine, kot posledice hude zime, pa tudi občasno pomanjka-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Med najbolj poznanimi Stolovimi inovatorji je Franc Mestek. Zanimivo je, da prav on v svojem delovnem okolju vedno predlaga kaj novega in to zamisel največkrat tudi sam napravi.
Franc nam je rad pokazal novi šabloni za vzdolžni in prečni prirez naslonov za kovinske jedilniške stole.
Delo z novo šablono je varno in zelo kvalitetno. Gornji furnir na konceh ni potrgan, naslon pa zaradi nove šablone tudi ne more biti zvit.
Nadaljna obdelava naslona je hitra. Rez vidia krožne žage je gladek, prejšnji rez tračne žage pa je bil grob.
Investicijsko delo toplotne postaje z razvodom
(Nadaljevanje s 3. str.)
nje mazuta in lepila, potrebnega pri proizvodnji ivernih plošč, posebno v letošnjem letu močno vpliva na redne dobave.
Velik proizvajalec ivernih plošč iz Hrvaške »Cesma« Bjelovar, ni zaradi pomanjkanja plina obratoval cele tri mesece, od decembra do marca. Slovenijales Ljubljana je hotel uvoziti 10.000 kub. metrov ivernih plošč iz Madžarske v obliki kompenzacije za stavbno pohištvo iz Glina Nazarje. Zaradi nerazumljivega odnosa zvezne administracije posel še do danes ni speljan.
Zaradi pomanjkanja ivernih plošč obratovanje v Stolu še ni bilo ustavljeno in to predvsem zaradi dobrih poslovnih odnosov z Glinom iz Nazarja, ki je naš glavni dobavitelj, pa tudi z Lesno Slovenj Gradec, ki nam dobavlja predvsem oplemenitene plošče v krem barvi. Z obema navedenima proizvajalcema imamo podpisane tudi Samoupravne sporazume o medsebojnih odnosih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka. V Poslovnem odboru sodelujejo tudi naši delegati.
Tudi z nabavo plošč vlaknenk, ki jih dobavlja Slovenijales, Lesonit Ilirska Bistrica, so občasne težave. Predvsem za lesomal, to je oplemeniteno lesonit ploščo, je potrebno združevati devizna sredstva, ker tovarna sredstva za oplemenitenje delno uvaža.
Tudi izvoz furnirjev domačih drevesnih vrst, predvsem hrastovega, je v zadnjem obdobju izredno povečan. Nujno bi bilo jugoslovanski finalni predelavi lesa zagotoviti potrebne surovine in repromateriale.
Če že ni možno prepovedati izvoza surovin, pa bi ga bilo potrebno vsaj omejiti.
Dogajajo se absurdi, da neka podjetja že uvažajo, npr.: bukov žagan les iz tujine, celo s konvertibilnega področja.
Ker je zaradi forsiranja izvoza izredno težko najti jesenovo hlodovino ali vsaj žagan les, smo bili prisiljeni odpovedati posel za izdelke iz tega lesa.
Določene vrste lesnih tvoriv tudi uvažamo in to predvsem furnirje in žagan les tropskih drevesnih vrst, katerih na jugoslovanskem tržišču v ustrezni kvaliteti ni dobiti. To so predvsem furnirji ameriškega oreha in anigre, pa žagan les drevesne vrste framire. Uvažamo le najnujnejše, ker je uvoz odvisen od razpoložljivih deviznih sredstev.-*
Ciril Sivec
KO OZELENI TRAVA PO TRAVNIKIH IN OKOLI HIŠ, KO ZACVE-TO ČEŠNJE, JABOLKA IN HRUŠKE, KO SE SONCE SPENJA Z ZEMLJO, JO GREJE IN OBUJA, TEDAJ SE TUDI V NAS ZGANE NOVO ŽIVLJENJE.
TA ČAS JE ČAS 1. MAJA, NAŠE SVOBODE, MIRU IN ZADOVOLJSTVA.
Če bolj natančno pogledamo, vidimo, da so določeni predeli v tovarni danes eno samo delovišče. »Najdaljše« delovišče ima nedvomno montažno podjetje »Zarja«, ki postavlja toplotno postajo z vsem razvodom. Vsa dela tečejo kontinuirano in nemoteno. Cel razvod cevi od novih sušilnic, ki so ob severni strani skladišča decimiranega lesa, je že postavljen. Delno poteka po strehi, delno po notranjosti grobega reza, nato pa preko že obstoječega nosilca do krivilnice in se konča ob SV steni krivilnice.
Cel razvod že ima dokončno obliko. Vse cevi so že tudi toplotno izolirane in imajo lep zunanji videz.
Postavljanje cevi je zahtevalo veliko natančnosti. Mislim predvsem na predpisane padce cevi, ki so nujni zaradi odzračevanja in odvodnjavanja. To pa pri teh gabaritih cevi niti ni bilo tako enostavno. Ker je večji del cevovoda viden, je bilo potrebno poleg funkcijskega namena paziti še na estetski videz.
Končna postaja in skupek dela ter križanja več delovnih skupin (naša gradbena skupina; SCT; Zarja cevaši; Zarja ključavničarji) je bilo v krivilnici. Tu poteka naša redna proizvodnja. Z vsemi zunanjimi, zgoraj navedenimi sodelavci, smo se dogovorili, da proizvodni a zaradi teh ne sme trpeti. Zdi se mi, da smo to v obojestransko zadovoljstvo povsem dosegli.
Tu je že postavljen podest toplotne postaje, stoji na SV steni krivilnice (proti kotlovnici). Narejen je že preboj strehe, skozi katerega bomo vstavili kas-kadni izmenjevalec; zaradi gabaritov, ker drugače ne gre. Nekaj ga bo še »gledalo« iz strehe ven, zato bo postavljena na strehi še manjša hišica, ki bo odprtino z inštalacijo zaščitila.
Največ dela pri vsem projektu toplotne postaje imajo Zarjini »cevaši«. Pripravljajo vse sklope, ki bodo postavljeni v celotnem kompleksu toplotne postaje.
Kot sem že omenil, se delo skupin križa. Delo, ki ga bodo opravili »na tleh«, bo pospešilo zaključno fazo izdelave. Najbolj težaven in tehnično težko izvedljiv bo priklop parnega priključka toplotne postaje na našo že obstoječo parno razvodje.
Vidimo, da je sedaj krivilnica veliko delovišče. Kmalu bo dobila svoj prvoten videz, s tem da bo obogatena za objekt, ki bo služil napredku tehnologije v naši tovarni.
Na koncu bi rad pohvalil še vse sodelujoče ljudi: Zarjine cevaše, ključavničarje, izolaterje, skupine SCT ter ne nazadnje naše fante gradbene skupine in viličariste, ki so večkrat priskočili na pomoč, da smo lahko razložili težke cevi in drugo.
S prizadevnostjo smo rešili težave v obojestransko zadovoljstvo.
Janez Kolesa
Kako v tozdu 1 potekajo dela pri gradnji investicijskih objektov
Sušilnica z nadstrešjem in toplotno
postajo
Gradbena dela pri navedenem objektu kasnijo. Glavni vzrok je bil pri dobavi krovne pločevine tip »krapina«, za zakasnitev okoli 50 dni. Sedaj se izvajajo krovska dela, ureja se teren (polaganje asfalta). Takoj za ureditvijo se bo opravilo polaganje tirov. To delo bo izvajalo Železniško gradbeno podjetje. Nato bo sledilo polaganje tlaka in asfaltiranje (notranjosti in tudi zunanje ureditve okoli sušilnic).
V zvezi z gradnjo sušilnice se v kri-vilnici za toplotno postajo postavlja jeklena konstrukcija, ki je necnbhodno potrebna za pogon novih sušilnic, vakuumske sušilnice in za štiri komore obstoječih sušilnic. Takoj za položitvijo tirov za sušilnice se bo pričela montaža novih sušilnic, ki jo izdeluje SOP Krško. Nove sušilnice bodo povezane z lopo II, v katero bomo vozili posušen les. V ta namen bo napravljen prehod.
Silos za žagovino
Gradbena dela pri izgradnji silosa se sedaj izvajajo v polnem razmahu. Na začetku del so nas pri nosilnosti tal spremljale težave, in pri delu ob visoki napetosti 20.000 V. Delni zastoj je bil zaradi povečanja prostornine silosa (za shranjevanje naših in tujih lesnih odpadkov). Dela so otežkočena, saj temelji segajo pod nosilno steno furnir-ne in žage.
Pri izkopu novih temeljev smo naleteli na mnogo temeljev od starih fur-nirskih sušilnic, ki so nekoč stale na tem mestu; prav tako je tu stal tudi mo-stovž (med staro furnimo in parilnico). Delo žage je za določen čas preusmerjeno, tako da delavci deske vračajo in jih s stranskim viličarjem vozijo do sortirnice.
Opremo za silos izdelujejo v strojnih obratih Gradisa in je že skoraj izdelana. Nov silos bo sedaj približno iste višine kot obstoječi. Stari silos bo še vedno služil za rezervoar odpadkov. Z izgradnjo silosa bomo zamenjali tudi vse do-trajane"ekshaustroske cevi (nad furnir-no, grobega reza, žage in delno stolar-ne).
Grobi rez — struženje
Pred kolektivnim dopustom bodo napravljeni temelji za filtriralo napravo Moldov (ob vzhodni strani grobega reza in za struženje ob južnem delu oddelka struženja).
Ko 'bo skladišče 10 izpraznjeno, bomo pričeli z izgradnjo temelja za drobilec, napravljena bo vstopna odprtina za odpadke, ki se bodo tu drobili iz drugih obratov. Za obratovanje novih sušilnic bo potrebno preurediti eno komoro sušilnic v grobem rezu. Služila bo za namestitev glavne stikalne plošče za nove objekte, napajala pa se bo iz novega transforfmatorja pri mizami.
Cevi za napeljavo kablov so položene.
DELAVEC, KI JE ZDRAV IN RAD DELA, JE LAHKO SREČEN. Z DELOM Sl BO USTVARIL ŠE VSE TISTO, KAR ŽELI. Z DELOM BODO TUDI DRUGI NJEMU USTVARILI TISTO, KAR Sl SAM NE MORE NAREDITI.
KO NA JUTRO 1. MAJA ZAPLAPOLAJO NAŠE ZASTAVE IN ZADONI NAŠA BUDNICA, NAM V PRSIH SRCE MOČNEJE ZABIJE. GOTOVO NI NAŠEGA ČLOVEKA, KI OB TEM NE BI IMEL TAKEGA OBČUTKA.
Del prostora sušilnice bo služil za naprave za daljinsko upravljanje sušilnic, del ostalega prostora pa za brusilni-co orodja.
Med kolektivnim dopustom bodo napravljeni tudi proboji nosilnih plošč v grobem rezu in napravljen jašek za tovorno dvigalo za prevoz materiala iz kleti v pritličje.
Andrej Glažar
DELAVEC V TOVARNI NIMA VELIKO PRAZNIKOV. VSAK DELOVNI DAN MORA BITI NA DELU, VSAK DAN MORA USTVARJATI.
ZATO PA JE DELAVSKI PRAZNIK TOLIKO LEPŠI. TO JE DAN, KO PRAZNUJEMO VSAKODNEVNI TRUD ZA LAŽJI IN LEPŠI DANAŠNJI IN JUTRIŠNJI DAN.
Sistem odprtih regalov DAISY, katerih izdelavo prav v tem času začenja tozd 2, je lepo, preprosto pohištvo. Kljub enostavnosti (regali so v šestih višinah, v orehu in hrastu v dveh barvah) pa bo proizvodnja zahtevala precej pazljivosti in dobrega odnosa do dela.
Vsi polizdelki morajo biti odlično izdelani, tako v strojnem kot v površinskem oddelku, prav tako pa mora biti opravljena tudi odprema.
Če pomnožimo polizdelke s furnirjema in barvami, dobimo petinsedemdeset različnih izdelkov. Na te bo potrebno v proizvodnji kar pošteno paziti.
Ploskovne polizdelke bo delal tozd 2, gornje, ogelne krivine, ki so iz masivnega lesa, pa tozd 1.
Uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja
Nastavitev mozničarke je natančno delo, čas pa je tudi dragocen. Za nove programe v tozdu 2 klasična iega vrtalnih glav ni vedno pogodu. Doslej so jih prestavljali z udarjanjem z utežjo, Ivan Osolnik pa je dal koristen predlog, da bi to nastavitev opravljali z enostavno napravico na vijak. — Nič novega, bo kdo rekel. Delo na tak način je hitro in točno. Škoda, ker nismo dela že vseskozi tako opravljali.
Na OOZK TOZD in DSODSP smo pod posebno točko dnevnega reda obravnavali inovacijsko dejavnost z namenom, da krepimo inovacijsko sposobnost, ki je eden od bistvenih pogojev za uspešno, učinkovito uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Po razpravi . simo zavzeli določena stališča in smernice:
1.	Takoj je treba pristopiti k dopolnitvi samoupravnega splošnega akta z Zakonom o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in inovacij.
Poslovni odbor DO Stol naj formira ustrezno skupino, kjer bodo poleg strokovnih delavcev tudi inovatorji. Osnutek predloga dati čimprej v javno razpravo.
2.	Bolj stimulirati vse koristne predloge in inovacije in s tem povečati materialno motiviranost poleg moralnega priznanja, čemur je posvetiti večjo pozornost.
3.	Bistvena in primarna je aktivnost in organizacija v neposrednih delovnih sredinah z inamendm spodbuditi predlaganje koristnih predlogov in inovacij. Zato naj bi v okviru tozda predlagali skupino — team ljudi (inovator, organizator dela, tehnolog), ki bi organizirano in kontinuirano sodelovali z delavci in spremljali možnosti za predlaganje ter nudili pomoč pri posredovanju predloga komisiji.
4.	Ko bomo ugotovili večje število predlogov, bomo razmislili tudi o umestnosti referenta za množično inovacijsko dejavnost, ki pa ga bo mogoče najti v »notranjih rezervah«.
Takoj je treba pristopiti k oblikovanju del in nalog, ki jo je predhodno množično vključiti v obstoječi delokrog za to strokovno usposobljenih in primernih ljudi za taka dela oz. opravila.
5.	Podpreti je treba iniciativo za organizacijo sekcije DIATI v Stolu in predlog za formiranje fonda te dejavnosti.
6.	Inovacijski dohodek naj se deli po ustreznih deležih na: inovatorje, sekcijo Dl AT strokovne delavce, ki delajo na pripravi in prenosu inovacij v proizvodnji ter na osebne dohodke delavcev in poslovni sklad tozda.
7.	V praksi je ugotovljeno, da so problemi pri sami pripravi predlogov, ko je ta povezan z določenim materialnim stroškom. To ne bi smelo biti ovira, konkretno pa je proučiti možnost uvedbe posebnega letnega naloga za porabo materiala za inovacije.
8.	Vsaj v letnem poročilu o poslovanju naj se posebej obravnavajo doseški v zvezi z inovacijami.
9.	Komisija za inventivno dejavnost naj še naprej deluje na nivoju DO, s tem da v tozdu posvetimo posebno pozornost predlaganim članom. Vsak tozd naj ima te svoje delegate.
10.	V pravilniku je treba določiti obliko povezovanja z drugimi tovrstnimi institucijami.
11.	Treba je dobro organizirano pristopiti k informiranju z namenom, da bi kar najširše seznanili delavce s postopki pri uveljavljanju inovacije. To naj pripravi komisija za pripravo osnutka pravilnika.
12.	Poskrbeti je treba, da bo inovacijska dejavnost prišla v programe dela in življenje sindikalne in mladinske organizacije.
13.	Od vseh poslovodnih in vodstvenih ljudi pa je treba pričakovati in doseči tako moralno odgovornost na svojem položaju, da bodo naklonjeni in se aktivno vključili v pospeševanje množične inovacijske dejavnosti.
To je nekaj osnovnih smernic za izboljšanje sedanjega stanja, saj s sedanjo inovacijsko dejavnostjo ne moremo biti povsem zadovoljni.
Pripravlja se tudi problemska konferenca ZK na nivoju sozda Uniles, kasneje pa tudi problemska konferenca ZK Slovenije, kjer se bo obravnavala problematika inovacijske dejavnosti.
Alojz Štros
»Dokler je človek mlad in lahko dela, mu ni nič hudega. Nikar ne mislite, da je nam upokojencem za vse!«
KO DELAVCI V DELAVNICI IZVEJO ZA NOVO INOVACIJO, SE NAJPREJ POZANIMAJO, KDO JO JE PREDLAGAL, NATO PA TO ZADEVO PUSTIJO OB STRANI — IZ DVEH RAZLOGOV: KAKO, DA SE NOVEGA NAČINA DELA NI SPOMNIL KDO DRUG IN KAR JE MORDA ŠE BOLJ POMEMBNO: NE GRE JIM V RAČUN, DA BO NJIHOV SODELAVEC DOBIL NEKAJ STOTAKOV.
NALOGA MOJSTROV JE, DA INOVACIJE REDNO UPORABLJAJO V TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH, NE PA, DA NANJE ŽE PO DRUGI ALI TRETJI SERIJI NEKAKO POZABIJO. KOT BI HOTELI REČI: ČE SMO PREJ TAKO DELALI, BOMO PA ŠE SEDAJ.
RADI SE POGOVARJAMO O NEPOTREBNEM, ČE NAS ZANIMA, TUDI O POTREBNEM. O INOVACIJAH PA TOLIKO, KOT SE MORAMO.
ZANIMIVO! SAJ JE INOVACIJA VENDAR NAŠE SKUPNO DOBRO IN DOBRA POT K BOLJŠEMU DELU.
INOVACIJA JE SKRAJŠANJE IN IZBOLJŠANJE DELA.
KO JE INOVACIJA UVELJAVLJENA, JE NAŠA DOLŽNOST, DA JO UPORABLJAMO, NE PA, DA PO STARI NAVADI DELAMO NA PREJŠNJI NAČIN, ČEŠ, KAJ BODO TIŠČALI PO NOVEM.
DRUŽINA, STANOVANJE, VSAKODNEVNO DELO, OTROŠKI VRTEC, TRGOVINA, TO JE NAŠ KRAJ, V KATEREM DELAMO, ŽIVIMO, URESNIČUJEMO SVOJE ZELJE IN NAČRTUJEMO JUTRIŠNJI DAN.
Novo v ljubljanskem Interieru
Koncert Kamniške godbe na Duplici
V prispevku predstavljamo več stvari, od tega, koliko smo v teh prvih mesecih prodali, pa do tega, kdo so predstavniki v naših samoupravnih organih.
Začnimo s temo, ki je standardna in jo poslušamo preko radia in televizije vsak dan, to je z gospodarjenjem. Prvi meseci niso slabi. Spodnji prikaz kaže, da je obseg realizacije v prvih treh mesecih letos za 360 odst. večji od prvih treh mesecev lanskega leta.
Ne bi bilo prav, če ne bi ob teh indeksih ugotovili, da so se močno povečale tudi cene. Ne gre pa vse na račun cen, tudi fizični obseg 'prodaje se je močno povečal, zlasti še na račun potrošniške mrzlice v prvih mesecih letošnjega leta. Kupci namreč pričakujejo nova velika povečanja cen in predvidene nakupe v okviru svoji planov opravljajo predčasno. Taka situacija bo v prihodnosti povzročila manjšo prodajo. To zmanjšanje prodaje, ki bo prisotno zaradi splošnega znižanja potrošnje, lahko preprečimo z dvigom kvalitete, z boljšo prodajo oziroma servisom.
hrbet dodatna obdelana plošča ali da je že obstoječa obdelana ali vsaj pobarvana. Na prospektu, ki ga dajemo našim bodočim kupcem, so elementi prikazani tako, kot da je hrbtišče že obdelano.
Čeprav smo majhen kolektiv, smo samoupravno in politično aktivni. Naša OOZK ima novega sekretarja, to je tov. Wagner Sonja, v IO OOS je delegat tov. Poglič Marko, v DS tozda nas zastopa tov. Ciuha Milena, v DS DO pa ja delegat tov. Urbas Elizabeta. Poleg navede-
nih so tudi ostali člani kolektiva vključeni v delo raznih komisij in odborov.
Sonja Zorn
OD DELA, KI NI DOBRO PRIPRAVLJENO IN PRAVILNO VODENO, NE MOREMO PRIČAKOVATI DOBRIH REZULTATOV.
GOTOVO PA OD DELA, PRI KATEREM SO ZAVZETI VSI DELAVCI!
Ta dan so se že ob 18. uri začeli pred Kulturnim domom zbirati mladi fantje, godbeniki Kamniške godbe. Nestrpno so pričakovali svoj nastop ob 20. uri. Zasedli so prostor na odru in se začeli ogrevati s svojimi instrumenti. Hoteli so se čimbolj pripraviti in pokazati sadove dolgoletnih naporov dupliškim krajanom.
Godba šteje 44 članov, krajanov naše občine. Najmlajši član je star 9 let, najstarejši pa 82 let. Vsi člani so amaterji in veliko svojega prostega časa žrtvujejo za obstoj godbe.
Koncert je vseboval pester spored: od klasične do ljudske glasbe. Glasbeniki so bili nemalo razočarani nad obiskom, saj je bilo nastopajočih skoraj več kot publike, kljub dobri obveščenosti. Fantje so zbrano sledili taktirki dirigenta in brez napak odigrali dokaj težak program. Nagrada za njihov trud pa je prišla na koncu koncerta, ko je sicer maloštevilna publika navdušeno pozdravila nastopajoče.
Zakaj je bilo tako malo publike?
Morda je bila kriva vstopnina (50 dinarjev) ali neznanje, kaj je sploh koncert, morda si krajani Duplice želijo višjo obliko kulture. Mogoče bi moral organizator namesto besede koncert uporabiti besedo »Veselica s srečolo-vom«, da bi bil obisk večji? Kdo bi vedel?
v 000 din
	Veleprodaja	Maloprodaja	Inženirinški posli	Skupaj
I.—III./83	19.954	1.546	1.744	23.244
I,—III./84	75.014	4.867	3.740	83.621
Index	377	315	215	360
Boljši rezultati so dali tudi boljše osebne dohodke, kar nam daje večje veselje do dela in obvezo do dela v naši tovarni.
Nedokončana obnova trgovine se bo, upamo, nadaljevala letos, saj stranke velikokrat pritegne sodobno urejen lokal. Hkrati je tudi počutje zaposlenih v takem lokalu veliko boljše. V kratkem bomo dobili nova svetila in tudi ostala obnovitvena dela so zelo nujna.
Posamezni primeri prodaje, žal, kažejo na to, da bomo kakšnega kupca še izgubili in ne pridobili. Dobava thone-tovih stolov, po katerih je naša tovarna znana in ki povrhu vsega še niso poceni, je kar pet mesecev. Mlada družina, ki potrebuje mizo in stole ob preselitvi v novo stanovanje, se bo po vsej verjetnosti odločila za nakup stolov v drugi trgovini. Koliko takih primerov je, ne vemo, ne gre pa zanemarjati nobenega kupca, pa čeprav je videti za našo tovarno v prvem trenutku nepomemben.
Tudi program Princip se dobro prodaja. V prospektu prikazan kot samostojen element (na drugi strani) je zelo lep, vendar hkrati nefunkcionalen. Veliko družin v stanovanjih z nizkimi elementi pregradi večji prostor v dva dela. Pri tem so ti naši elementi lepi z ene strani, z druge pa prav neokusni, saj je hrbet prirejen samo za postavitev ob steno. Tako ta element ni samostojen in izgubi svoj dvonamenski namen. Predlagamo, da se hrbtišče priredi tako, da se po želji -kupca lahko montira na
VELIKO NAŠIH DELAVCEV VENDAR PRAVILNO GLEDA NA NAŠE TEŽAVE IN PROBLEME IN SE PO SVOJIH NAJBOLJŠIH MOČEH TRUDI, DA BI JIH ODPRAVILI.
Na Duplici se bo še naprej govorilo, zakaj se nič ne dogaja, kljub skromnemu poizkusu Kamniške godbe, da bi vnesli v vsakdanjik vsaj delček kulture.
S pozdravi E. Kvartič
Tudi v Slcginem odpremnem skladišču se vidi, da njeni delavci poznajo red Vsak uskladiščen izdelek je mogoče hitro najti, do izdelka pa je tudi mogoče hitro priti.
Kaj pravi o včerajšnjem in današnjem Stolu ter o svojem delu Franc Štebe, vodja PE-4
S človekom, ki pozna Stol več kot štiri desetletja, se je res vredno pogovarjati. Če je to človek, ki se spominja stvari izpred desetletij, kot bi se zgodile včeraj, če- je bil v večdesetletno delo v Stolu vključen na vseh področjih, se tak pogovor še toliko bolj izplača narediti.
Franc Štebe, abratovodja žage, kot mu prenekateri Stolovec še danes po domače reče, večkratni predsednik centralnega delavskega sveta, predsednik in član neštetih drugih sapnoupravnih organov, človek, ki je Stolov delavec in njegov del, se je rad pogovoril za naše delavce.
Da pravo delo človeka ne uničuje, temveč mu daje pravi življenjski smisel, se danes vidi na Francu Štebetu. Kljub temu, da odhaja v pokoj, je poln življenjske moči, vedrine in optimizma.
S Francem sva bila za ta pogovor zmenjena skoraj leto dni. Rekla sva, da se pogovoriva zadnje tedne njegovega aktivnega dela v Stolu. Naš sogovornik je takole odgovoril na vprašanja:
Kako se spominjate nekdanjega Stola?
Takratni Stol se z današnjim ne more primerjati. Aprila, leta 1939, ko sem prišel sem delat, je bilo zaposlenih nekaj sto ljudi. Bil sem vesel, da sem bil sprejet, ker je bilo tedaj izredno težko dobiti delo.
Tedanji Stol je obsegal žago, parke-tarno, stolarno, furnimo in krivilnico ter oddelek vzdrževanja (kovinsko). Mizar -na je bila na mestu, kjer je sedaj strojna stolarna. To je bilo vse. Poleg obratov je bilo še skladišče žaganega lesa.
Kaj ste delali po prvem prihodu v Stol?
Začel sem na žagi. Prve tri mesece sem delal samo ponoči, razna pomožna dela. Dobro vem, kako težke so sveže bukove deske. Nato sem bil premeščen v krivilnico. Tudi tam sem opravljal več del (pomožna krivilniška dela).
V	tovarni sem ostal do oktobra 1941.
V	Stol sem se zopet vrnil 10. februarja 1947. Tedaj se je Stol imenoval Tovarna upognjenega pohištva Duplica (TUPD).
Na skladišče žaganega lesa sem šel skladat plohe.
Kako se spominjate začetkov samoupravljanja?
To je bilo leta 1950. Se dobro se spominjam 26. avgusta. Tedaj so imeli Stolov! delavci prvo sejo delavskega sveta.
Začetki so bili seveda težki. Vsi skupaj o samoupravljanju nismo veliko vedeli in si tudi nismo mogli predstavljati, ker je bilo vse novo.
-Bil sem član prvega delavskega sveta. Pred formiranjem tega najvišjega samoupravnega organa je stekla široka
akcija. Prvi delavski svet je zasedal za Bistrico, v barakah. Tedaj smo prevzeli tovarno v 'svoje roke. Slavnostni dogodek pa smo slavili na vrtu stare restavracije.
Prej je tovarno upravljala Generalna direkcija v Ljubljani. V tovarni je direkcijo zastopal delavec, ki smo mu rekli delegat.
V katerih letih se je Stol najbolj razvijal?
Nova mizama je bila zgrajena kmalu po vojni.
Nova krivilnica je bila zgrajena leta 1956, temperirniea leta 1960, nekako v istem obdobju tudi nova furnir,na, grobi rez je bil dograjen decembra 1962, nekako tedaj smo zgradili veliko skladišče ob stolarni.
Todz 2 je bil dograjen leta 1970.
Največ smo gradili v šestdesetih letih. Ne smemo pozabiti na PE-3, na površinsko obdelavo v stolarni, na novi oddelek struženja.
Stol je bil tik pred vojno, ko sem prišel sem delat, majhna tovarna, danes pa je to velika industrija raznovrstnega pohištva, od lesenega, oblazinjenega do kovinskega in plastike.
Kateri proizvodni programi so bili v preteklosti najbolj zanimivi?
Velika novost za Stol je bila uvedba kolonialnega pohištva za ameriško tržišče. Proizvajati smo ga pričeli leta 1965.
Prej smo vdliko sedežnega pohištva delali za Anglijo. V glavnem smo kmalu po vojni pričeli opuščati ročno krivljenje lesa.
Rex se je pojavil leta 1956, kar je bilo za nas in za svet zanimiva in komercialno zelo uspešna novost.
Pred zgraditvijo tozda 2 smo v matični -tovarni že proizvajali pisarniški S program, E program pa se je pričel delati v tozdu 2.
Kmalu po vojni smo v mizami delali spalnice za široko prodajo.
Sedanji modul program, pisalne in konferenčne mize, segmenti, omare in omarice so med najlepšimi in najbolj funkcionalnimi pisarniškimi elementi.
Kako je bila sprejeta odločitev, da se Stolovi obrati postavijo zunaj matične tovarne?
O postavitvi novih obratov zunaj matične tovarne je bilo veliko pogovorov. Najprej je obstajala varianta, da
hi novo tovarno ploskovnega pohištva postavili na levo stran Bistrice ali na teren, kjer je danes nogometno igrišče. Noben od teh predlogov ni bil dober. Zatem smo se odločili, da bi šli na polje ob Korenovi poti.
Cela matična tovarna meri nekako 16 hektarov. Na prostoru, kjer je sedaj tozd 2, smo rezervirali 33 ha, to je prostor za 6 obratov.
Ime Franca Štebeta je bilo v zadnjih desetletjih v Stolu neštetokrat izrečeno: kot vodje PE 4, poslovnega strokovnjaka, družbenopolitičnega in samoupravnega delavca, kot kulturnega spodbujevalca, kot odrskega igralca, govornika ob proslavah in družbenih prireditvah, kot strokovnjaka in prevajalca pri novih strojih, še posebej pa kot človeka, ki je bil vsakokrat sodelavcu tovariš in prijatelj.
Francu Štebetu smo Stoiovci veliko dolžni. Brez njega bi nam marsikaj manjkalo: pomislimo na sedanji trenutek, na leta in desetletja nazaj, pa si bomo pritrdili.
Zanimivo, kaj more en človek s preprostim, s poštenim in premišljenim odnosom in neizmernim znanjem dati sodelavcu, sokrajanu, tudi tistemu človeku z ulice, ki je včeraj postal naš človek, Stolovec ali Dupličan.
Vemo, da je ob tozdu 2 zgrajena tapetniška delavnica, poleg pa je tudi skladišče žaganega lesa.
V	času, ko smo se odločali za gradnjo tozda 2, je bil Stolov direktor Rudi Kremesec, tehnični direktor pa Peter Skušek.
Kakšen je današnji odnos delavcev do dela?
Boljši bi moral biti. Preveč govorimo o pravicah in premalo se zavedamo dolžnosti. Včasih smo rekli: najprej moramo narediti, potem bomo zaslužili, danes pa mislimo obratno. Pravice pa izvirajo iz dolžnosti, zato je treba prispevati.
Nasploh smo v Stolu zaslužili ve-viko denarja, vendar smo ga mnogo vgradili v zidove in premalo v tehnologijo.
Ali je naša tehnološka opremljenost zadovoljiva?
Tehnološka opremljenost ni zadovoljiva. Imamo zastarel strojni park in zato nismo konkurenčni. Veliko naših strojev je starih 20 let. Imamo pa tudi stroje, ki so tehnološko stari.
Za hitro prilagajanje proizvodnje imamo preveč razdrobljen proizvodni program. Bolj bi morali delati serijske programe.
Ali bodo mladi delavci dali toliko od sebe kot starejši?
Čas bo šel svojo pot. Tudi mladi bodo morali delati, če bodo hoteli doseči razvoj. Spoznali bodo, da je njihovo delo prav tako pomembno.
Danes in v prihodnje ne bo tolikšen poudarek na fizičnem delu, temveč na vedno večjem znanju, tehnološki opremljenosti in sposobnosti. S tem tli mišljeno, da bi morali ob posodobitvah v delavnicah mladi delavci zapuščati delovno organizacijo, ampak opravljati nove, koristnejše operacije in toliko in še več zaslužiti.
Kako gledate na življenje Dupliča-nov in okoličanov?
Na tako majhnem prostoru, kot sta Duplica in Bakovnik, je naseljeno izredno veliko število starejših in novih prebivalcev.
V	družbenem in tudi v družabnem življenju se udejstvuje premalo naših krajanov. Preveč jih po delu samozadovoljno ostaja doma, zaprti v svoj krog.
Kaj še menite na dejavnosti Stolo-vih delavcev po rednem delu?
Mislim, da se to vprašanje vendar izboljšuje. Na zborih krajanov in drugih javnih srečanjih se le vidijo novi obrazi.
V	Stol prihajajo novi ljudje iz drugih krajev. Po dobljenem delu in stanovanju se ti delavci počasi umirjajo in privajajo na naš, skupni način življenja. Kmalu so pred problemom, kam dati otroka v vrtec, kako urediti to in ono. Prične jih zanimati veliko stvari, na sestanke pridno prihajati z vprašanji.
Kaj bi pripomnili ob Stolovi 80-let-nici?
Človek je zadovoljen, da dela v delovni organizaciji, ki proslavlja tako
visok jubilej. Zadovoljen je tudi, da 'se stvari premikajo na bolje. Urediti moramo delovno disciplino in dati storilnosti večjo pozornost. Tako bodo ob tako visokem, spoštovanja vrednem jubileju tudi naši skupni rezultati boljši.
S kakšnimi občutki odhajate v pokoj?
Mislim, da sem dosegel, kar sem računal, da moram doseči. Ni pa enostavno prekiniti 4 desetletja dolgo delovno dobo v eni delovni organizaciji.
Na delo nisem nikoli hodil z nejevoljo in ne samo za denar. Vedno mi je šlo za razvoj, za nove stroje in naprave. Investicijska vlaganja me danes še prav tako zanimajo in me bodo tudi v prihodnje.
Kaj menite za današnji Stolov strokovni in upravni kader?
Strokovnjakov imamo dovolj, tudi ne moremo reči, da niso sposobni. Potrebno pa bo več poštenega sodelovanja; ne z očitki, češ, kaj boš ti, temveč odkrito, z istim skupnim ciljem.
Kaj bi moral Stol v prihodnjih letih poleg rednega dela še narediti?
Nabaviti mora čimveč novih, sodobnih strojev, uvajati sodobno tehnologijo. Veliko večjo skrb -mora namenjati porabi materialov, ker je minimalna. Poenotiti mora proizvodne programe in izbiri novih dati večjo skrb. To delo je dolgoročno.
Bolj se moramo ukvarjati z raziskavo trga in marketinga.
Kako je videti glede oskrbe Stola z lesom v prihodnjih letih?
Slabo. V sosednih republikah se pripravlja reorganizacija gozdnih gospodarstev. Od tam bomo dobili manj lesa. Za les se javljajo vedno novi in novi porabniki, gozdna površina in kvaliteta pa se ne povečuje.
Kakšen občutek imate, ko pridete v dupliški In terier?
Vedno bolj prazen je. Razstavljeni izdelki so sicer lepi in zanimivi.
Bolj si moramo prizadevati, da bomo naredili nove izdelke in jih čim-prej predstavili kupcu.
Kako se razumete s Stoiovimi upokojenci?
Skoraj vse poznam. Če se srečamo v tovarni ali izven, se vedno kaj pogovorimo. Če ne več, vsaj besedo ali dve. Dobro se razumelmo.
Ali boste v prihodnje še delovali v KS in na kulturnem področju?
Vsekakor. Ne živi se samo od kruha. Ko bom v pokoju, bom imel več časa tudi za to delo. Če je pametna družba, je tako delo sprostitev. Vedno sem bil zadovoljen, če sem to delo dobro opravil.
Na kulturnem področju želim, da bi imeti resne skupine. Ne tako, kot sedaj, ko smo naštudirali igro, pa so imeli člani skupine toliko opravkov, povrhu pa so bile še druge prepreke in smo v enem letu le enkrat igrali.
Kaj boste počeli doma, ko boste v pokoju?
Vedno so razna dela okoli hiše in v hiši. Vedno je treba kaj narediti, prenarediti. Skoraj vsako reč v hiši sam popravim. Televizije ravno ne, radio pa že.
Zelo rad imam tudi kolesarjenje. Če je primemo vreme, naredim ob nedeljah tudi 50 km. Nimam ravno najbolj športen »bicikel«, -teče pa prav dobro.
Kako ste zadovoljni z dupliškimi naselji in njihovo ureditvijo?
Smatram, da so naša naselja za udobnost preveč strnjena, skratka, pregosto je. Trgovina je premajhna, problem je z otroškim varstvom.
Vam je bilo kdaj žal, da ste delali v Stolu?
Ne! Na tovarno sem se navadil, čeprav niso bili vedno najboljši osebni dohodki. Privadil sem se na ljudi, na navade, na naše življenje. Bolj ko vse to spoznaš, manj problemov imaš pri delu.
S Francem Štebetom se je pogovoril Ciril Sivec.
Franc Štebe nam gotovo ne bo zameril, če napišemo šalo, ki smo jo pred nekaj leti slišali v Umagu, kjer je bil z družino na letnem dopustu.
Neki Stolovec ga je ob tej priložnosti vpraša!: »France, kdaj boste šli v pokoj? Mislim, da ste vsa leta po vojni v Stolu.«
Franc je malo pomislil, potem pa odgovoril:
»Tako je s to stvarjo. Tisti, ki so pričeli delati po vojni, že odhajajo v pokoj, tisti, ki smo začeli pred vojno, pa bomo še malo delali.«
Tapeciran sedež z naslonom z vstavljeno mrežo ter toge klasične oblike dajejo stolu 2097 rustikalni videz in zato ga ponujamo k mizi 7402 in stenski omari.
GIULIO GULIČ,
NAŠ ZASTOPNIK V TRSTU
Večini delavcev je gotovo znano, da ima Stol svojega zastopnika v Trstu.
Giulia Guliča večkrat vidimo v naši upravni stavbi. Večje število Stolovcev pa se je srečalo z njim ob predlanskem Ditovem obisku v severni Italiji, ki smo si ogledali manjšo, a izredno urejeno tovarno stolov.
Pisec tega sestavka je imel že več mesecev namero, da bi se z našim italijanskim zastopnikom natančneje pogovoril in ga tudi predstavil Stolovim delavcem. Čas pa je tekel dalje. Največkrat za pogovor ni bilo časa.
Pred nekaj tedni sva se zopet srečala in se tudi takoj domenila za pogovor. Giulio je bil v pogovoru zelo prijazen. Naravnost je tudi odgovoril na vsa vprašanja.
Naš sogovornik je sin slovenskih staršev, se pravi, da je zamejski Slovenec. Star je oseminštirideset let. Poleg splošne izobrazbe je opravil tudi trgovsko akademijo.
Giulio je član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega športnega društva v Trstu. Tudi nasploh je aktiven zamejski Slovenec, ki mu Slovenija zelo veliko pomeni.
Delo za Stol je pričel opravljati leta 1978. Prej tega zastopništva nismo imeli. Tudi sedaj še ni prodajni obseg na taki ravni, kot bi si mi in on želeli, vendar delo teče v dolgoročni smeri.
Giulio Gulič je naš edini direktni zastopnik v tujini. Druga prodaja teče preko posrednikov, npr. preko Lesnine.
Začetno delo našega zastopnika v Trstu je bilo zelo težko. Stol je res velika tovarna in znotraj naših meja zelo dobro poznana, za mejami pa se stanje precej spremeni. Giulio je zatrdil, da je večina kupcev ne pozna. Zaradi tega je moral kupce naših izdelkov iz dneva v dan iskati in jih išče še danes.
Dobro sodeluje z zamejskimi slovenskimi organizacijami. Te se zanimajo za naše izdelke. Njegov obseg dela pa je seveda še veliko širši. Prav po njegovi zaslugi smo navezali sodelovanje z italijansko firmo Magis, ki je na milan-
skem sejmu razstavljala naš ,L’ program. Magis je tudi zastopnik za naš ,L’.
Največji problem sodelovanja z italijanskimi in drugimi kupci našega pohištva je, kot je naš zastopnik povedal, premajhna poslovna doslednost. Zunanji kupec hoče imeti zares prvovrstne izdelke. Vsak izdelek mora biti vrhunske kvalitete in zelo lepe oblike. Poleg tega pa mora biti dobavljen ob točno dogovorjenem času. Če vsega tega ni, si zanj nezanimiv.
Bralcem Glasila, posebno pa delavcem v štolami v tozdu 1 je znano, da smo lani poleti za italijanske kupce po njihovem načrtu naredili večjo količino vrtnega pohištva. Kvaliteta ni ustrezala. S tem ni imela problem le tovarna, velike težave pa je imel tudi naš zastopnik.
Zelo pomembno je, da v bodoče do takih spodrsljajev ne pride več. Giulio je rekel, da bo italijanski kupec le enkrat kupil slabšo kvaliteto in si bo to za vedno zapomnil. Drugič bo šel kupit pohištvo k drugemu prodajalcu. Ne zanimajo ga nobeni izgovori in nobena opravičila.
Naš zastopnik ima kljub temu veliko zaupanje v Stol. Prepričan je, da smo sposobni narediti pohištvo vrhunskih kvalitet in se tudi držati domenjenih rokov. Manjka nam le boljša organizacija in večja odgovornost do opravljenega dela.
Jugoslaviji je potrebno pomagati. Posebno v tem času, ko je v velikih gospodarskih težavah. Jugoslovanske izdelke je treba predstaviti zunanjemu svetu.
Giulio je povedal, da so bili lani obiskovalci sejma prijetno presenečeni nad našim ,L’ programom. Za omenjeno pohištvo so se zanimali tudi Japonci. Vsi so bili prijetno presenečeni, ker je bila tudi površinska obdelava zelo dobra.
Naš zastopnik se dobro ,zaveda, da je sodelovanje s Stolom dolgoročnega pomena. Vsak naš delavec pa mora tudi vedeti, da je za prodor naših izdelkov kvaliteta res pomembna. Tega se bomo morali naučiti in nam bo moralo preiti v meso in kri, kot se temu reče.
V štirih ali petih letih, kolikor Giulio Gulič sodeluje s Stolom, je pokazal, da je sposoben prodajati naše izdelke zunaj Jugoslavije. Da pa bodo na tem področju večji uspehi, ni odvisno samo od njega, temveč veliko bolj od Stola. Tako so potrdili tudi naši delavci, s katerimi sem se pogovarjal, predno je nastal ta prispevek.
Giulia vidimo skoraj vsak teden v Stolu. Vedno prinaša nova sporočila, načrte in želje. Rekel je, da pravega zaslužka doslej ni imel, upa pa, da bo v prihodnje boljše. Njegovo prodajno področje je široko, prav tako so tudi programi, ki bi jih mogel prodati, za nas zanimivi. Potrebno je delati naprej in si prizadevati za čimprejšnje uspehe.
Zastopnik v Trstu Giulio Gulič je rekel, da je zadovoljen, ker dela za Stol. Volje do dela ima zares dovolj. Čeprav je zamejski Slovenec in mora v vsak posel zunaj naših meja vložiti več dela kot tamkajšnji predstavniki, zastopniki iin trgovci, je trdno prepričan, da bomo skupaj uspeili.
Ciril Sivec
ČE NEK DELAVEC NE NAPIŠE SESTAVKA ZA GLASILO, GA RADI OKREGAMO, ČE TAKEGA SESTAVKA NE NAPIŠE KDO OD VIŠJIH DELAVCEV, GA NE BOMO OKREGALI.
ZA SVOJE NEDELO PA JE ŠE BOLJ ODGOVOREN OD DELAVCA ZA STROJEM!
NI PRAV, KO SE NEKATERI DELAVCI NA VSE NAČINE OTEPAJO DELA. RADI BI, DA BI ČIM MANJ NAREDILI, DA BI BILE NJIHOVE DELOVNE OBVEZE ClM-MANJŠE.
OBSEG DELA JE ŠELE TEDAJ NORMALEN, KO GA DOBRO OPRAVLJAMO.
ZA VSAK POLIZDELEK JE POTREBNO PAZITI, DA JE PRAVILNO NAREJEN !N IMA USTREZNO KVALITETO.
V PROIZVODNJI PA SE DOGAJA, DA POLIZDELEK, NA KATEREM JE NAPAKA, DELAMO NAPREJ, VČASIH DO KONČNE OPERACIJE. ČEPRAV VEMO, DA BO NEUPORABEN.
ČE BI VSAKDO MISLIL, DA JE TEŽKO DELATI IN BI LE TOLIKO NAREDIL, KOLIKOR JE V TO PRISILJEN, BI LJUDEM ZARES MARSIČESA MANJKALO.
DELO PA ZA ČLOVEKA NI PRISILA, KI JO MORA OPRAVLJATI, ČE HOČE ŽIVETI, TEMVEČ ZADOVOLJSTVO, DA TUDI SAM S SVOJIM DELEŽEM PRISPEVA K SKUPNEMU NAPREDKU.
KAJ NI PRIJETNO DELAVCU, KI GRE RAD NA DELO, KI JE RAD V DELAVNICI ALI ZA PISALNO MIZO IN JE VSAK DAN PO KONČANEM DELU ZADOVOLJEN HA JE ZOPET NEKAJ DOBREGA IN KORISTNEGA NAPRAVIL!
DELO NI POVOD ZA SLABO VOLJO IN NEZADOVOLJSTVO, TEMVEČ PRIJETNO PREPRIČANJE, DA SO NAM DANI POGOJI ZA NAŠ SKUPNI RAZVOJ IN ZAGOTOVILO, DA BO TISTI, KI BO DELAL, LAHKO BOLJE ŽIVEL.
VELIKOKRAT SMO ZAPISALI, DA BOMO DOBRO DELALI IN VEČ NAREDILI, KO BO RES, KAR GOVORIMO IN PIŠEMO, BO VSEM BOLJE.
VČASIH JE UREDITEV MALE STVARI TAKO POMEMBNO DELO KOT UREDITEV VEČJIH. NAJVEČKRAT PA SE PRAV OB UREDITVI MALIH ZADEV VIDI, KOLIKO NAM JE DO OSNOVNEGA REDA IN UREJANJA VEČJIH.
NEKATERI NAŠI DELAVCI DAJEJO Z MOČNO NEPOSPRAVLJENIM DELOVNIM MESTOM, PA NAJ BO TO DELOVNO MESTO V PROIZVODNJI ALI UPRAVNI STAVBI, VEDETI DRUGIM DELAVCEM, DA IMAJO ZARES VELIKO DELA IN SO TAKO REKOČ VEDNO V DELU.
VENDAR TAKO STANJE NI NIKAKRŠEN DOKAZ ZA DOBRO DELO IN VELIK OBSEG.
JE PREDVSEM DEKORACIJA ZA SODELAVCE.
Glas mladih —
20. prireditev
Mini festival zabavne
glasbe na Duplici
Se enkrat in to že 20. so se mladi iz DO Stol Kamnik izkazali pri organizaciji prireditve GLAS MLADIH.
Širom po Sloveniji so potekale razne prireditve, kjer so se skušali uveljaviti mladi amaterski pevci, glasbeniki itd. Tudi Duplica ni ostala izjema.
Malo več kot pred dvajsetimi leti je bila organizirana prva prireditev POKAŽI, KAJ ZNAŠ, na kateri so nastopali mladi upi. Takratni začetki niso dali niti slutiti, da bo prireditev dobila tolikšno razsežnost. In vendar, ustvarjalnost in prizadevnost Stolovih mladincev je rodila uspešne sadove. Preko 400 nastopajočih se je razvrstilo v tem obdobju in najmanj še enkrat toliko tistih, ki niso uspešno opravili avdicije. V začetku so na tej prireditvi sodelovali pevci, recitatorji, ansambli, instrumentalisti itd. Vendar je razvoj na področju glasbene scene zahteval svoje. Tudi ta prireditev je pred leti spremenila svojo zunanjo podobo in se preimenovala v GLAS MLADIH. Od tedaj nastopajo izključno pevci in pevke zabavne glasbe.
Ker je pisec imel priložnost spremljati te prireditve vrsto let, lahko zapiše nekaj vtisov.
Nič koliko mladih hrepenečih obrazov se je pojavljalo na takih avdicijah, kjer se za prireditev sprejemajo nastopajoči. Najbolj zanimiva je napetost, ki narašča v garderobi, kjer čakajo na razglasitev rezultatov. Ko je znan zmagovalec, sledijo čestitke, veselje in tudi solze.
Še dobro se spominjam dogodka pred leti, ko je neka obupana mamica po avdiciji prišla k organizatorjem, češ da bo njena hči naredila konec s svojim življenjem, ker ni bila sprejeta na avdiciji.
No, kasneje se je izkazalo, da to paniko ne počne hči, ampak mati, ki je hotela iz svoje hčerke ustvariti pevsko zvezdo.
Kar veliko je bilo tistih, ki so gojili lažne upe, da je dovolj, da pridejo, zapojejo in uspejo. Le redki so v glasbeni sceni doživeli takšen uspeh. Na takšni Prireditvi, kot je GLAS MLADIH, pa beležimo le nekaj izjem, ki so kasneje uspešno prepevale po raznih ansamblih itd.
Pred tremi leti pa je GLAS MLADIH začel delovati v ciklusu radijskih oddaj KAR ZNAŠ, TO VELJAŠ. Čeprav je sodelovanje s kulturno zabavnim uredništvom radia Ljubljana sila uspešno, mnogi trdijo, da je sama prireditev izgubila na svojem šarmu.
Tudi letos na jubilejni prireditvi se je izkazalo lepo število mladih. Še več jih je bilo na avdiciji. Vendar, vstopnico za nastop je dobilo le 13 nastopajočih.
Občinstvo tudi to pot ni razočaralo. Dvorana je bila spet polna do zadnjega kotička in je burno pozdravljala svoje ljubljence.
In ob koncu so odločili, da sta zmagovalca kar dva; ansambel Labirint iz
Podgorja ter pevka Martina Juhant iz Duplice.
V drugem delu programa je obiskovalce »na noge spravil« Andrej Šifrer s svojim programom. Še posebno so na svoj račun prišli naj mlajši. Slišati smo tudi Duet Vilma in Regina Jerman, ki je svojo glasbeno pot in uspeh začel ravno na tej prireditvi, ter Nušo Kraj-šek, tudi eno izmed tistih, ki je začela svoje glasbene korake ravno v Duplici. Za njo pa je tudi zmaga na tekmovanju amaterskih pevcev Jugoslavije.
Reflektorji so ugasnili in za nami je še ena in to dvajseta prireditev GLAS MLADIH. Dvajset let ni malo. Ob tej organizaciji se je zamenjalo že nekaj generacij Stolovih mladincev in mladink, ki obljubljajo, da bodo še vztrajali naprej.
Mi pa jim zaželimo veliko uspeha!
Franc Pestotnik
»Petnajstega pridem prej na delo. Ta dan dobim denar in se zato malo bolj potrudim.«
»Veš, hčerka, ves dan sem delala, daj pa še ti malo. Boš videla, kako je, če si ves dan na nogah.«
»Včasih je bolje, da kake boljše ureditve, izboljšave dela in odnosov sploh ne predlagaš. Zameril se jim boš in vzeli te bodo na piko.«
»Malokdo je toliko za drugega, kot za sebe.«
Tovorno dvigalo za donašanje gradbenega materiala je lahko postaviti na mestu, kjer je prostora vsaj za silo.
Ob pričetku gradnje novega silosa za lesne odpadke, so imeli delavci resne probleme, kam postaviti kako dvigalo.
Spredaj na pot, kjer poteka transport vsega lesa in žage in še drug tovarniški transport, se dvigala ni smelo postaviti, na levi in desni strani je stavba (kotlovnica in žaga in turnima), edino mesto je bilo zadaj.
Na tem mestu je sedaj dvigalo postavljeno. Gradbeni material pa mora kljub temu nositi nad strehami, pod katerimi delajo delavci.
Koča na Kamniškem sedlu je lani dobila novo podobo. Od zunaj in od znotraj. Tudi Stol je zaslužen, da je to poleg Triglavskega doma na Kredarici prav gotovo najbolje urejena planinska stavba v naših gorah. Svetli prostori, v katerih diši po smrekovem lesu, so prijetno zatočišče vsem, ki priromajo dol s Planjave ali Brane ali pa jih priženejo kamniške oziroma savinjske sape iz dolin.
Zdaj na pomlad pa čaka, da spodaj Na pastircih zacveti teloh in bo spet vsa polna veselih ljudi. Z bližnjih in daljnjih vrhov, s Turske gore, Skute in Rink jo bodo iskala očesa utrujenih popotnikov in žejnim bo dala čaja iz hribje rese, ki jo vse polno rase v robeh pod Brano.
(tekst in foto: F. Stele, marca 1984)
Republiško smučarsko tekmovanje lovcev, lesarjev in gozdarjev
»Tako prepričljivo je govoril, da bi mu skoraj verjel!«
»Vse tri so bile v službi. Sedele so In se pogovarjale, kako v neki trgovini prodajalke nič ne delajo.
Nase niso pomislile«.
Če se dva človeka pogovarjata, je njun osnovni odnos vljudnost in poštenost.
Žal nekateri ljudje s sogovornikom eno govorijo, drugo pa mislijo. Za nameček se potem še ignorantsko vedejo.
»Veš, kadarkoli jih pogledam skozi okno v pisarno, so naslonjeni na stolih in se pogovarjajo. Ali imajo premalo dela ali pa jih je preveč?«
»Rad je rovaril z nekimi informacijami, vendar samo do določene meje: med ljudmi, ki jim je nekako zaupal in smatral za sebi enake. Med drugimi je s tem takoj odnehal.«
»Kaj, izplačilna lista je že na oglasni deski?
Če me to ne bo zanimalo, kaj me pa potem bo?«
»Šolal se je, da bi dal kai od sebe, sedaj pa sedi in vleče plačo.«
»Kam boš pa prišel, če boš odvisen od razpoloženja drugih. Delaj in živi, kot se počutiš.«
»Lanski dopust morate izkoristiti. Če imate pa delo, potem pa absolutno ne.«
»Ta tip je različne volje: Se smeji, govori, se drži, največkrat pa, ,naklada1. Saj rečem, obupen tip.«
»Kaj mi boste pripovedovali, kako naj delamo. Jaz sem vaš mojster. Tako bomo delali, kot bom rekel!«
»Preizkusno dobo je v redu končala, potem pa je mislila, da bo v tovarni napol brez dela.«
»Morate misliti, delati ni hotel!«
Če miadi dekleti štopata podnevi in v znanem kraju, to vendar ni nič posebnega. Toda, če dekle samo štopa in še na večer, se človek vpraša, kako je s tem? Ali se ji res tako mudi, da nima časa počakati na avtobus?
Ko se peljete na delo, boste velikokrat srečali ali prehiteli kolesarja brez luči. Pazite, da ga ne podrete!
Malo pred šesto se v naše mesto Kamnik kar vsipajo vrste vozil, prav takšna gneča je tudi iz mesta. Še dobro, da ni tedaj miličnikov, marsikak prekršek bi videli.
Po izpolnjeni petletki molka je bila Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana zaupana naloga in obveznost, da kot nosilec in organizator oživi in izvede ob sodelovanju lovcev, lesarjev in gozdarjev XXI. ZIMSKO LESARIADO — republiško smučarsko tekmovanje na snežnih terenih Soriške planine na Gorenjskem.
Tako kot v preteklih letih smo se tudi letos udeležili -lesariade v veslelamu in tekih.
Tako smo na lesariado poslali tekmovalke in tekmovalce, ki so v letošnji sezoni z dobrim delom in vestnostjo dokazali, da lahko nastopijo tudi na republiškem prvenstvu 24. 3. 1984 na Soriški planini.
Prijavili smo sedemnajst tekmovalcev, in sicer enajst v veleslalomu in šest v tekih.
Tekmovanje je potekalo v zelo lepem vremenu. Veleslalom se je odvijal na dveh progah. Na I. progi so nastopali moški II. in I. kategorije, na progi II. pa ženske IV., III., II., I. kategorije in starejši moški III. in IV. kategorije.
Tekači pa so imeli progo ob parkirnem prostoru, in sicer so ženske tekle en krog, moški pa dva kroga.
Skupno za obe disciplini je bilo prijavljenih 362 tekmovalcev. Startalo jih je 315, odstopilo 23, eden je bil diskvalificiran, uvrstilo pa se jih je 291.
Nekateri bodo morda pomislili, da tek na smučeh ni pravo smučanje ali vsaj zelo posebne vrste.
Vsakdo, ki ima rad to zvrst smučarske discipline, bo potrdi!, da je tudi tek na smučeh zelo rekreativen šport, obenem pa seveda »garaški«.
Dušan je z letošnjimi rezultati dokazal, da je dober tekač, saj je na Soriški planini zasedel 5. mesto.
Rezultati:
Veleslalom moški:
I.	kategorija:
I.	Košir Aleš — GG Bled, 2. Teraž Mirko — Lip Bled, 3. Modic Andrej KLI Logatec, 9. Kotnik Marko — Stol. Naš drugi tekmovalec Smidovnik je odstopil.
II.	kategorija:
1.	Lozttnan Milan — GG Kranj, 2. Šenberl Janez — GG Bled, 3. Grošelj Stanko — SGG Tolmin, 4. Klinar Andrej
—	GG Bled, 9. Spruk Franc — Stol. Naš drugi tekmovalec Zupin Jože je
odstopil.
III.	kategorija
1. Zupan Miha — Elan Begunje, 2. Srebre Ivan — Lesna Slovenj Gradec, 3. Lakota Peter — GG Bled, 19. Čater Jože — Stol.
IV.	kategorija:
1. Bohinc Janez — Elan Begunje, 2. Primožič Franc — GG Kranj, 3. Prekelj Franjo — GG Maribor, 9. Humar Stefan
—	Stol.
Veleslalom ženske:
I. kategorija:
I.	Praprotnik Marija — GG Bled, 2. Poznič Cvetka — Glin Nazarje, 3. Ristič Jelka — LIP Bled. 10. Suhovršnik Polona — Stol, 20. Repenšek Fani — Stol.
II.	kategorija:
1. Šifrer Ana — LIP Bled. 2. Ora-žem Milena — SOZD GLG Bled. 3. Tholževski Neva — GG Novo mesto, 19. Mušič Majda — Stol.
Naša Kovačič Helena ni startala.
III.	kategorija:
1.	Podlipec Amalija — Elan Begunje,
2.	Lakota Majda — Trigl. n. park Bled, 3. Veber Anica — LIP Bled, 5. Okorn Anica — Stol.
IV.	kategorija:
1. Bedrač Jadviga — Marles Maribor, 2. Humerca Marta — Trigl. narodni park Bled, Skrbinek Nada — LIP Slov. Konjice.
V tej kategoriji nismo imeli udeležbe.
Teki — moški:
I. kategorija:
I.	Zupan Tine — Elan Begunje. 2. Lapanja Mirko — LIP Bled, 3. Roboč Tomaž, 11. Virjant Franc — Stol.
II.	kategorija:
1. Ivančič Franci — GG Postojna, 2. Štirn Franc — GG Kranj, 3. Miklavčič Franc — GG Kranj, 5. Orehek Dušan
—	Stol.
III.	kategorija:
1. Kobilica Pavel — GG Bled, 2. Tepina Ludvik — Lesnina Ljubljana,
3.	Horvat Janez — Elan Begunje, 9. Lavrač Janez — Stol.
IV.	kategorija:
1. Repic Viktor — LIP Bled, 2. Ahac Boris — GG Bled, 3. Bajt Andrej — Novo! es.
V tej kategoriji nismo imeli zastopstva.
Tek — ženske:
I. kategorija:
I.	Jošt Metka — GG Kranj, 2. Kolar Irena — Lesnina Slovenj Gradec, 3. Ristič Jelka — LIP Bled, 7. Djani Blanka — Stol.
II.	kategorija:
1. Jan Urška — Lip Bled, 2. Vavpotič Olga — Elan Begunje, 3. Grom Boža — Liko Vrhnika.
Naša Anica Capuder ni štartala.
III.	kategorija:
1. Mencinger Cilka — LIP Bled, 2. Ristič Alenka — LIP Bled, 3. Lakota Majda — Trigl. narodni park Bled, 5. Lavrač Ana — Stol.
KDO NE MORE NAPRAVITI LEPŠE OBLIKE KOT NARAVA.
NA ZORANE BRAZDE, KI SO LANI OBRODILE KROMPIR ALI KAJ DRUGEGA, JE POZIMI PADEL SNEG. ZEMLJA JE TAKO MIROVALA IN POČIVALA ZA LETOŠNJO POMLAD, KO BODO ZOPET VZKLILI NOVI KALČKI IN PRIPRAVILI VSE POTREBNO ZA NOVE PLODOVE.
TUDI ZA NAS, KI DELAMO V TOVARNI. Z ZASLUŽKOM BOMO KUPILI PRIDELKE POLJ, KI SO DOVOLJ BOGATA, DA SE VSI PREŽIVIMO.
SLIKA NANDE LAH
ČLOVEK JE VESEL, KO VIDI MLADE DELAVCE, KI IMAJO PRAVI ODNOS DO
dela, ko jim gre za proizvodnjo.
IV.	kategorija:
je štartala samo ena tekmovalka, in sicer Bradač Jadviga — Marles Maribor.
Naši tekmovalci so se kar dobro odrezali v ostri konkurenci. Naj omenim samo nekaj imen našega smučanja, ki so še pred leti osvajali državna prvenstva, npr.: Lakota. Klinar, Primožič v veleslalomu in v tekih Županj, Lapanja in še drugi.
Naša ekipa je pasedla v veleslalomu 13. mesto. Zelo doibro pa so se odrezali naši tekači, saj so zasedli 3. mesto v zelo močni konkurenci in tako upravičili svoj nastop na XXI. zimski lesariadi na Soriški planini.
Tako so člani s mučarske sekcije svojo letošnjo sezono končali zelo dobro, saj je na vseh tekmovanjih, ,ki jih ni malo, nastopilo okoli 200 tekmovalcev.
Jože Zupin
Kratko poročilo mladincev tozda 2
Mladinci iz tozda 2 se srečujemo z raznimi težavami, seveda pa bi zaslužili tudi nekaj pohval, ki pa jih ni od nikoder. Moramo priznati, da se trudimo, kolikor se da, pa se nam na uspehu vseeno noče poznati. Posebno smo se potrudili ob dnevu žena in za ta dan vložili veliko truda.
Najprej, da smo vse skupaj sestavili in napisali, potem se naučili in z malo treme v kulturnem domu to tudi odigrali.
Najbolj zanimiva in pestra točka v programu je bila naša igrica, saj se je lahko vsak, ki jo je gledal, do solz nasmejal. Nastopali smo roče — Stane Bergant, imati — Eva Baš, hči — Diana Rutar, sin — Milan Šuštar, sosed — Miro Klemen, soseda — Zvonka Sitar.
Pesem, ki jo je napisala Diana Rutar, je recitirala Veronika Lavrič. Na odru se je izkazala kot dobra recita-torka.
Da smo vse to izpeljali tako, kot je bilo treba, se moramo zahvaliti predvsem tov. Štebetu, saj je v nas vložil veliko svojega dragocenega časa in truda. Omembe vredno je tudi to, da smo se spomnili tudi Prešernovega dne in na ta dan razstavili pred jedilnico nekaj knjig, tako da si jih je lahko vsak ogledal.
V	našem nadaljnjem programu je na vrsti prva čistilna akcija in sajenje dreves okoli naše tovarne. Čakamo samo še na priložnost, ki jo bo prineslo lepe vreme.
V	načrtu imamo časopis, ki naj ga bi napisali in dobivali Stolovi mladinci.
Toliko smo ilmeli mi, če pa imate še vi, kritiki, kaj ali pa mogoče hvalni-ki, pa z besedo na dan!
Sedaj pa še nekaj besed iz naše igrice:
Maja: Očka, očka, daj mi ,no, malo drobiža!
Oče: Ali misliš, da denar pobiram po tleh?
Maja: Daj no, vedno mi samo govoriš: Ali imisliš, da denar pobiram po
Dekle na sliki je delavka iz Sloqe. Nekako pol delovnega dne pri stroju, ostali čas pa počisti delavnico po glavnih hodnikih in tam, kjer delavci tega dela sami ne morejo opraviti.
tleh. Kje naj ga pa dobim. Praviš, naj rečem mami! Vedno iščeš samo izgovore.
Oče: Na, tu imaš 10 jurjev!
Maja: Ja, kaj naj pa s tem, dal je: komaj ...
S to igrico smo hoteli prikazati, kakšno je vsakdanje delo naših mater, in kako lepo se godi našim očetom.
O, MATI!
Odšel si brez pozdrava in besed, zakaj je nisi vsaj objel, saj ti najdražja je na svetu!
Objel bi jo,
in rekel bi besedi dve v slovo, a kaj, ko ljubim jo tako močno, da več ne znam podati ji roko.
Ti sploh ne veš, kako je to,
če mati ljubi te srčno, če ljubiš ti prav tako njo, takrat slovo je res težko!
Diana Rutar
Vsi želimo in vemo, da mladinci ne bomo ostali le pri tej igri, ampak se bomo izkazati tudi na drugih področjih, ker želimo napredovati in izbrisati slabo mnenje o nas, Stolovih mladincih.
Mladinci tozda 2
OBČUTEK, DA DELAVEC V TOVARNI DELA ZA DRUGEGA IN NE ZASE; JE ZMOTEN.
PRAVZAPRAV DELA ZA SVOJE IN NAŠE SKUPNO DOBRO. OB TEM JE LAHKO PONOSEN IN SREČEN.
IZGOVOR, DA ZA PRIPRAVO PRISPEVKA ZA GLASILO NI ČASA, JE V NAJVEČJIH PRIMERIH PRIVLEČEN ZA LASE.
PRISPEVKA SE RES NE DA NAPISATI ČEZ NOČ, ČE PA JE OD NAROČILA DO ODDAJE NEKAJ DNI IN NOČI, PA TO NE MORE BITI PROBLEM.
PRIJETNO JE PREPRIČANJE, DA SO NAŠE DELAVNICE IN PISARNE NAŠA SKUPNA ZADEVA, ZA KATERO SO SE NAŠI PREDNAMCI DESETLETJA PRIZADEVALI, DA DANES LAHKO DELAMO.
GOVORJENJE O SVOJEM DOBREM ODNOSU DO TOVARNE IN DELA; KAJ NI TO TAKO OBRABLJENA FRAZA, DA SE OB NJEJ NAMUZNE OTROK IZ OTROŠKEGA VRTCA.
TEK ZA ZDRAVJE
Dobro smo zakoračili v koledarsko pomlad, a zima kar noče odnehati. Snežne razmere na vseh slovenskih smučiščih so za ta letni čas več kot ugodne. Sezona smučanja se bo letos potegnila tudi v maj.
Čeprav še nismo pospravili zimske opreme, se že pripravljamo na druge oblike rekreacije. Tako bodo nekateri, ki so preko zime vztrajno delali v telovadnicah, trim kabinetih in drugih zaprtih prostorih, svojo aktivnost preselili na plan. Telovadnico ali trim kabinet bo zamenjala trim steza in druge aktivnosti v naravi. Tisti, ki pa so že celo zimo prebili zunaj na smučeh, pa bodo zamenjali samo rekvizite.
Seveda pa ne moremo smuči samo odložiti v kot in pozabiti nanje. Potrebno je primerno poskrbeti in pregledati, če niso nastale na njih poškodbe. Najbolje je, da jih damo v servis, kjer nam jih bo strokovnjak popravil in pripravil za novo sezono ali pa, da bodo pripravljene, če bomo hoteli oditi v kakšno visokogorsko smučišče, saj je letos snega dovolj.
V lepem in toplem vremeu bodo možnosti za rekreacijo dosti večje. Iz podstreh, kleti in garaž bomo privlekli na dan kolesa in se odpeljali na krajši ali daljši izlet.
Najprimernejša oblika rekreacije v tem letnem času sta hoja in tek po gozdu in travnikih. Med tekom, ki naj bo v začetku lahkoten in ne prenaporen, boste lahko opazovali tudi spremembe, ki nastajajo okoli nas. Če ste dober opazovalec, boste lahko opazili, kako hitro napreduje vegetacija. Razlike v tem času so vsakodnevne, potrebno je samo dobro opazovati naravo okoli sebe.
Znano je, kako vsakdanji napori in zahtevne službene dolžnosti psihično izčrpajo, da povzroča neprimerna prehrana in pomanjkanje telesne aktivnosti preveliko telesno težo, zvišan krvni pritisk, preobremenitev srca, obolenje ožilja in dihal. Povsem razumljivo je, da smo začeli iskati izhod iz kroga nezdravega življenja. Strokovnjaki so preko analiz ugotovili, da je posledica neštetih težav — premalo gibanja.
Ta ugotovitev ne preseneča, saj lahko ugotovimo, da se je človek v preteklosti dosti več gibal. Ob vplivu avtomatizacije in mehanizacije v poklicu in doma. pa so nam nekateri gibi postali tuji. Študij je nesporno dokazal in potrdil, da zaseda tek med športi, ki kre-
pijo srčno ožilni sistem, prvo mesto. Prav tako so tveganja (prehitre nenadne obremenitve, prekomerni napori, poškodbe, duševni stresi ipd.) pri teku v primerjavi z drugimi športnimi aktivnostmi, -minimalna.
Strokovnjaki so proglasili tek na smučeh, hojo in tek za najbolj koristno športno dejavnost, ki uspešno zmanjšuje možnosti nastanka infarkta.
Tek je idealna oblika telesne aktivnosti, ker aktivira resnično ves organizem. Pri tem pa omogoča človeku tudi uživanje naravnih lepot.
Poleg naštetih možnosti je ta disciplina dostopna vsem, saj zanjo ne potrebujemo dragih rekvizitov in oblačil. Potrebujemo samo lahko in udobno obutev ter trenirko.
Seveda pa ne smemo pozabiti na nekaj pravil:
1.	Preden se odločimo za katerokoli aktivnost, se posvetujmo z zdravnikom.
2.	Pred vsako aktivnostjo se je potrebno ogreti. Organizem ni pripravljen na napore, zato izvedemo nekaj vaj za segrevanje, dokler ne začutimo pospešen srčni utrip in hitreje zadihamo. Telo mora preplaviti prijeten občutek toplote. Šele sedaj lahko lahko začnemo z lahkotno aktivnostjo.
3.	Nikdar ne pretiravajmo, ker s pretiravanjem lahko škodujemo sebi.
4.	Naredite si program in ga dosledno izvajajte tako, da stopnjujete z obremenitvijo. Najbolj nevarno pa je, da želimo na hitro pridobiti dobro telesno pripravljenost in zato pretiravamo do skrajnosti. Posledice takega ravnanja so lahko usodne. Zato si mora vsak aktivnost obremeniti po svojih sposobnostih in se ne primerjati z drugimi, ki so od nas bolje telesno pripravljeni.
Jože Zupin
Knjige so mi velike prijateljice
Prve pravljice imi je mamica pripovedovala, ko sem bil star dve leti. Že takrat sem spoznal, da je v knjigah veliko lepega. Ko sem bil star pet let, sem mamico prosil, naj me nauči brati. Počasi sva se učila in čez kakšen mesec sem že prebral tenko slikanico. Potem sem počasi prebral tudi Zabavnik.
Najrajši berem vojaške knjige kot Bitka na Neretvi, Sutjeska -in fantastične kot Galaktika. Mamico sem celo prosil, naj mi za rojstni dan kupi zbirko Karla Maya. Lansko leto sem začel obiskovati tudi knjižnico.
Knjige so mi velike prijateljice, ker iz njih marsikaj zvem. Menim, da bom do konca življenja bral knjige in da se bom iz njih še veliko naučil.
Primož Pustotnik
»Takoj mu povej, če ne boš za to čez nekaj časa sam kriv.«
»Če nisem imel petsto telefonov, potem lažem!«
Naredil se je, da se mu za nekaj koristnega zares gre, sodelavci so ga pogledali in mu verjeli! Vsaj mislil je tako.
Na sestanku so se pogovarjali o nekaterih točkah po programu. Nikomur ni prišlo na misel, da je že skrajni čas, da bi govorili tudi o problemih v svoji delovni sredini in reševanju teh težav. Čas pa je tekel kot vedno ...
»Že petnajst let sem stara, pa ga še vedno ne morem pozabiti. Fejst je bil v ozkih kavbojkah.«
Stari agregat v tozdu 2 je bila prva večja in sodobnejša naprava za obdelovanje ploskovnega pohištva v Stolu. Že pred več leti ga je sicer zamenjala tako imenovana Posebno za dele pohištva, ki so furnirani le po dveh robeh.
Poleg dela na stroju je treba napravo skrbno čistiti, mazati in redno menjati rezila. Na stroju največ naredi tisti, ki dela z njim kot s svojo lastnino.
Delo, orodje, naprave in obdelovalni material je potrebno imeti rad. Med take vestne delavce prav gotovo spada Alojz Povšnar.
Površinsko obdelani polizdelki v tozdu 2 so pred montažo naloženi na palete in deponirani v velikih, odprtih kovinskih policah. Transport poteka z viličarjem.
Skladišče polizdelkov je med oddelkom površinske obdelave in montaže.
KADROVSKE SPREMEMBE ZA MAREC 1984
Delovno razmerje so sklenili:
V	tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
—	Cimerman Stanislav, NK delavec,
PE 7
—	Koren Anton, NK delavec, PE 8
—	Zobavnik Igor, NK delavec, PE 8
—	Rak Dušan, NK delavec, PE 7
—	Veršnik Tilka, NK delavka, PE 4
—	Peterka Vid, obdelov. lesa, PE 7
—	Solce Slavko, lesni tehnik, PE 7
—	Koprivec Andrej, NK delavec, PE 8
—	Markovič Marko, NK delavec PE 4
—	Korošec Franc, NK delavec, PE 8
V	tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO
—	Pohlin Marija, NK delavka
V	tozdu SLOGA MOSTE
—	Zupin Metod, obdelov. lesa
—	Plahuta Emilija, NK delavka, za do-
loč ČclS
—	Štebe Matjaž, NK delavec
—	Koprivšek Stanislava, NK delavka
V	tozdu TEHNIČNE STORITVE
—	Bajde Jernej, KV finomehanik
—	Rakef Franc, KV elektroinstalater
V	SKUPNIH SLUŽBAH
—	Gedrih Janko, dipl. pravnik
—	Joger Marko, ekonomski tehnik, pripravnik, za določen čas
Delovno razmerje so prenehali:
V	tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
—	Rak Ivana, NK delavka, PE 7
—	Spruk Frančiška, NK delavka, PE 7
—	Jontez Ivanka, PK stroj, mizar, PE
7,	upokojena
—	Turrnan Marija, PK stroj, mizar, PE
8,	upokojena
—	Zupin Veronika, NK delavka, PE 8
—	Škrijelj Daut, NK delavec, PE 4
—	Hacin Janez, PK polnojarmenist, PE 4, upokojen
—	Ivančič Frančiška, NK delavka, PE 7, upokojena
V	tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO
—	Vodlan Ivana, NK delavka
—	Sušnik Albina, PK roč. mizar, upokojena
V	tozdu KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
—	Grželj Ivanka, NK delavka, PE 5, upokojena
—	PLANINC Peter, PK stroj, delavec, PE 3, upokojen
V	tozdu SLOGA MOSTE
—	Keržič Janez, KV mizar, upokojen
—	Rojc Jože, NK delavec
V	tozdu TEHNIČNE STORITVE
—	Resnik Anton, KV čevljar
Oddelek za delovna razmerja
TAKO MIMOGREDE (NOVICE SO POBRANE IZ LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA, KOMENTAR NANJE PA JE NAPISAL MITJA REDJA)
Tržni inšpektorji so v skladiščih samo treh ljubljanskih veleblagovnic našli skoraj 700 izdelkov bele tehnike, našega proizvajalca iz Titovega Velenja. Ali trgovci čakajo na stare cene, ki so bile potrjene 19.12.1983?
SAJ NI POMEMBNO, ALI ČAKAJO NA NOVE ALI STARE CENE, V VSAKEM PRIMERU BODO VIŠJE.
V Crveni Zastavi so pričeli preizkušati menjalnik, ki ima dodatno peto stopnjo, tako ‘imenovano varčevalno. Z njo bi privarčevali do 15 % goriva.
PREDLAGAM, DA TUDI TOVARNA UTOK PRIČNE IZDELOVATI DENARNICE Z DODATNIM PREDALČKOM ZA VELIKE BANKOVCE.
Na Sarajevskem II. sodišču se ie pričel postopek proti prvemu Jugoslovanskemu tabloid časopisu AS. Objavil je fotografije desetih golih Sarajevčank, ki so se slikale ekskluzivno za nemško izdajo revije Playboy.
TOREJ SMO PRIŠLI TUDI PRI NAGICAH TAKO DALEČ, KOT PRI DRUGIH IZVOZNIH ARTIKLIH. KAR JE ZA IZVOZ, NE MOREŠ DOBITI NA DOMAČEM TRGU.
Naše srečanje na TV
»Srečanje« televizijska je oddaja, ki tja do pomladi traja.
Jeseni se bo obnovila, na ekran se spet vrnila.
Ko v mesecu zadnja bo sobota, v sobi že potrebna bo toplota. Razvedrilna oddaja te zvrsti je le edina, ki jo spremlja vsa družina.
Oba spola sta med nastopajočimi, kot gledalci so navzoči.
Večina jih je iz naše republike, pa tudi z Zamejci navezali smo stike.
Oddaja teče, se odvija, pri tem pomaga jim režija.
Strah nastopajočega je vprašanje, zato pot ga je oblil, prehitro je na gumb pritisnil, ker mislil je na Stil.
Vrstijo zmage se, porazi, vseeno veseli so obrazi.
Zadovoljni so, če jim »rata«, da odkrijejo številke iz kvadrata.
Pod njim nahaja se zaščitni znak.
Darila delovne organizacije vesel je
vsak.
Sleherni gledalec le dobro o srečanju
sodi,
ki uspešno ga Mito Trefalt vodi.
Frač Ravnikar
»Ja, veste, jaz nisem oče tega otroka. Kako naj pa bom, ko so pri tej ženski moški kar v vrsti stali.«
»Se pravi: ste stali! Zakaj pa niste stopili iz vrste?«
Slike našega novega sedežnega pohištva je za to številko posnel Stane Kočar.
»Sem mislil na njo, se žrl močno.
Je drugi jo vzel, kako sem vesel!:
Marsikak zakon je na videz v redu. Poglej zakonca na cesti, kako sta prijazna drug z drugim.
Doma se pa kregata kot cigana!
»Ni lepa, ne zala, pa je dobro dekle!
Le moja bo vedno; ne ženska za vse.«
»Veš, sinček, sedaj si še majhen, pa ne moreš reči r. Rečeš lahko le L« »Veš, mamica, ko bom velik, bom pa lahko lekel I.«
Spomini na letošnjo zimo
(tekst in foto: Franc Stele, marca 1984)
Daleč je še pomlad v gorah... Sever je zabetoniral stebre in strmaii Brane v mogočen bel obelisk. Kot bel cvet na modrem polju — se sliši bolj domače.
Gamse je težko slikati. Hitri so in dobro vohajo. Včasih, če si previden, pa jih lahko presenetiš. Kar na hitro se moraš prikazati med njimi... potem se tudi oni sami naredijo neumne, čeprav niso takšni in obnašajo se kot da jih nič ne briga okolica. V resnici pa pospešeno razmišljajo, kam bodo v naslednjem trenutku rinili.
Potem te zagrabi, da greš malo odbliže povohat stolpe in sneg v Brani. Modro polje neba se ti bliža in pot se ti postavlja pokonci.
Visoko v severnem pobočju Brane si že in Planjavo onstran ti hočejo vzeti megle z juga.
Dejanske potrebe, načrt! in zmogljivosti so ponekod še vedno potisnjeni vstran: Še vedno je večja moč avtoritete in posameznega gledanja, ki daje prednost tistim stvarem, ki se zdijo tem ljudem bolj pomembne.
»Nekateri mislijo, da sem čudak. Ležim na kavču, poslušam glasno glasbo, globoko razmišljam in uživam.«
»Čuden tip. Pravi, da mu gre za delo, na njegovem delu pa tega ni videti.«
V delavnicah smo že kar navajeni, da tedaj, ko vidimo nekaj slabo izdelanih polizdelkov, na ves glas zavpi-jemo: »Vse je ,škart’l« Drugi so tega že navajeni, informacijo sprejmejo z veliko rezervo in že kar vedo, da tega »škarta« ni tako veliko.
»Kako lepo je bilo včasih! Zadnje tri dni v tednu smo se pogovarjali, kam bomo šli za konec tedna, po nedelji smo imeli tri dni v mislih, kako lepo je bilo. Pa je bil zopet teden okoli.«
»Ne, nisem veliko pil. Mogoče kozarec ali dva.«
»Kako: mogoče, boš pa ja vedel, koliko si popil!«
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva Stol Kamnik. Glasilo ureiajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PE-STOTNIK in člani uredniškega odbora: Franc RAVNIKAR, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Danica KOČAR, Tone ŠIMENC In Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. Ust izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci Stola brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v
Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.