Političen list za slovenski narod. t• poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. :t Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. nri popoludne. 23. V Ljubljani, v soboto 28. januvarija 1893. Letnik: XXI. Slovenski liberalci in loža. XI. Tretji red. Tretji red je cerkvena ustanova, obstoječa čez 600 let. Znano je, kako ga ravno sedaj vladajoči sv. oče Leon XIII. ceni in priporoča kot važen pripomoček za reševanje socijalnega vprašanja. V okrožnici z dni 17. sept. 1882 govori papež o tretjem redu: „Hvalimo one, ki so že v III. redu, odobravamo njihovo gorečnost in želimo, da bi se III. red vedno bolj širil, da bi krščanski narodi s tisto vnemo in tako mnogoštevilno stopali vanj, kakor so to storili naši predniki za časa sv. očeta Frančiška". Nadalje opomioja sv. Oče posebno duhovnike, naj ne nehajo priporočati vernikom tretjega reda tako na leči, kakor pri drugih prilikah. V začetku lan- ! skega leta je sv. Oče znova pokazal svojo naklo- j njenost do III. reda, ker po smrti kardinala Si-meonija, ki je bil protektor serafinskih treh redov, je sv. Oče ta protektorat sam prevzel, kar velja za dokaz posebne ljubezni. Tako sv. Oče. Naši liberalci sodijo pa o tretjem redu vse drugače. Njihovo „katoličanstvo" jih nikakor ne zadržuje, da se stavijo v nasprotje s sv. Očetom. Ko sv. Oče tretji red blagoslavlja, ga oni psujejo, preklinjajo, njegove ude pa stavijo v očit°n zasmeh in jih pitajo s „tercijali in tercijalkami". Dni 28. aprila 1. 1891 je pisal „S!ov. Narod" : »Famozen aparat ta tretji red. Razsodnih ljudij ne vlove v ta red in ti z vrvjo čez pas prepasani ljudje III. reda nam ne bodo skvarili naših plesov." Torej vsi papeži in škofje, ki so priporočali III. red in so bili sami vaij vpisani; vsi kralji in cesarji, ki so nosili spo-korno obleko III. reda in takih je znanih 130, med njimi omenim Rudolfa Habsburškega in Leopolda I., vsi na stotine broječi svetniki III. reda (primeri se-rafinski martirologij): vsi so bili nerazsodni, torej po sodbi naših radikalnih nihilistov pravi tepci. Razsodni 60 pa le liberalci in njihovi bratje framasoni. Le ti so vzeli vso razsodnost v zakup! Nravnost. Framasoni niso prijatelji krščanske nravnosti. Z vso pravico pravi katekizem kadošev (L. T., II., 303): „Cisti gnosticizem je duša in mozek framasonstva." Znano je pa iz zgodovine, posebno iz spisov svetega Avguština, ki je bil nekaj časa j sam gnostik, kako so gnostiki nravnost teptali < z nogami. Značilna za framasonstvo je dalje izjava i laškega br. • . .Piccoli-ja": »Najboljše bodalo, s ' katerim zadenemo cerkev v srce, je korupcija; naša | glavna skrb mora biti obrnjena v to, da odtrgamo človeka od njegove družine in mu vzamemo nravnost." (L. T., II., 559.) Nič manj pomenljiv je pouk adopcijskega obreda o čistosti: „ Vedno devištvo ni le nobena krepost, ampak nravnost nasprotuje cel6 natorni postavi (str. 568). 8ploh vsi obredi framasonstva, govori pri njih in stvari, ki se takrat rabijo, oči-vidno kažejo, da je nemoralnost »duša in mozek" te družbe, njen temeljni kamen. O tem nas prepričujejo androgine lože, stebra J in B, plame-neča zvezda" s črko G v sredi, navzdol obrnjen j triko t s črko fenicijskega alfabeta, v 13. stopinji j Royal-Arch (kraljevi svod) itd. Posebno pa mora | nravni čut vsakega kristijana užaliti ostudna razlaga križa v stopinji: »Rožni križ" (ibid 234) in pa »clavis Symbolorum Secretorum", ; ki je podoben mravljišču, sestavljenemu iz najgrših ostudnosti in bogokletij. Z ozirom na praktično iz- j vršitev nemoralnih nazorov v loži, in na korupcijo I krščanskih narodov, katero je vzela loža v roko, j opozorim na izjavo Orly-jevo, ki je bila že prej \ navedena (L. T., II., 560) in pa na besede Taksi- i love: „Tudi še dandanes vidimo, da, kamor postavi i framasonstvo svojo nogo, ondi se začne pornogra- j lično slovstvo, nesramna umetnost, začno se hiše i nesramnosti." Tako framasonstvo. Kaj pa naši liberalci? Kdo pospešuje med Slovenci najbolj nemoralnost, kdo spodkopava pri nas krepost, čistost, steber, na kateri se opira narodova moč in značajnost? Kje so aposteljni proste ljubezni, t. j. razuzdanosti? Ali niso oni, ki so se v Ljub- ljani v potu svojega obraza, z vsemi mogočimi eo-fizmi trudili, da zgubi Ljubljana časten naslov »bela" in da postane »črna", ali niso oni, ki so že pred par leti hoteli naše glavno mesto »osrečiti" z moderno pridobitvijo »hiše nesramnosti" in se jim je v zadnjem času izpolnila ta vroča želja vsaj za nekaj tednov? Ali ne oni, ki oskrunjajo naše leposlovje z umazanimi pesnimi in povestmi, v katerih se Šopiri ljubezen, polna ljubosumja in pre-šestva, proizvodi, ki so tako pogubni deviški čistosti, kakor zakonski zvestobi? Da, oni kopljejo grob nravnosti, ki rujejo našemu narodu iz srca v govoru in pisavi krščanske pojme o lepem in grdem, o dovoljenem in prepovedanem, o čistosti in nečistosti. To so oni, ki taji prostost človeške volje, in zato zametujejo krščansko vodilo: »abstine et sustine", kroti svoje strasti in zatiraj hudo nagnjenje v sebi, namesto tega pa oznanjujejo nov evangelij o »neukrotljivi sili spolne ljubezni". Kakor framasonstvo samo priznava, da je nemoralnost njegov glavni steber, tako igra nemoralnost važno vlogo tudi v liberalizmu. Redki so slučaji, da bi ostal liberalizem v konkretnem slučaju dlje časa le v teoriji in bi ne rodil praktičnih posledic, ki imajo skoro vselej tudi nemoralno lice. O tej točki bi se dalo še mnogo govoriti, da pa stvar preveč ne naraste, omenim le še nekaterih posameznosti iz liberalne torbe v dokaz, kako sodijo naši liberalci o nravnosti. Kakor pravi loža, da je vedno devištvo nasprotno naravni postavi, enako je moniteur naših liberalcev zoper celibat. Dne 30. sept. je namreč pisal o celibatu, da je jeden poglavitnih uzrokov, »da se širi verski i n-diferentizem in vzbuja javna nejevolja". Svojo sodbo o nerazrušljivi zakonski zvestobi je na ža-lostno-značilen način izrekel o priliki, ko je pisal o Parnellu. Njegovo prešeštvo je naravnost opravičeval in zagovarjal t „nevkrotljivo silo spolne ljubezni". Kako natanko se je vjemal »Slov. Narod" pišoč v tem prešeštvu z ložo, ki govori v starem, sprejetem šotiškem obredu (L. T. II. 341): »Zakon je LISTEK. Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. F.) (Konec.) Njegovo pismo se je glasilo tako-le: Dragi starišil V bolnišnici sem — lepem laškem mestu Ve-roni. Toda nikarte se tega ne prestrašite, marveč veselite se! Tu je kraj spreobrnenja za-me, tu začnem, ko mi Bog povrne ljubo zdravje, novo življenje. Usmiljena sestra Marija pa, ki mi tako lju-beznjivo streže, ki piše pismo mesto mene, mi je v bridkosti najboljša tolažnica in svetovalka. Da pa izveste, kako sem dospel v ta kraj, hočem Vam ob kratkem povedati. Kaj več ustno, če Bog d&, da se še kedaj srečno snidemo, zakaj slišal sem o očetovi nesreči. — O, da bi jim Bog dal še ljubo zdravje! Kam da sem zašel na Štajerskem, že veste. Saj so oče izvedeli zadosti, da preveč, ko so me prišli iskat, kakor mi je povedal neki znanec, ki je tudi tukaj na vojski. Ne dolgo po očetovem odhodu so me vjeli, vtaknili v vojaško suknjo ter me poslali z drugimi vred na Laško. Cisto nič mi ni bilo za življenje — samo smrti sem si želel. Zelo sem se razvesel, ko sem čul začetkom maja, da se v kratkem spoprimemo s sovražnikom. Prostovoljno sem se oglasil, da sem bil postavljen na najnevarnejše mesto. Naloga nam je namreč bila, braniti sovražniku vas sv. Lucijo. Poskrili smo se za zi-dovje na pokopališču ter pričakovali sovražnika. Ko je uaznanil čuvaj s cerkvenega stolpa, da se bližajo Italijani, zavriskal sem veselja, kakor tudi nekateri drugi drzni moji tovariši. Na vseh straneh so začeli grometi topovi, da kmalu ni bilo videti solnca, če prav je plavalo v najlepšem svitu po jasnem nebu. Veselo smo streljali na bližajoče se sovražnike, katerih glavni namen je bil, prepoditi nas iz sv. Lucije. Zato so se valile od vseh stranij ogromne čete proti naši mali posadki. Zakaj nasprotnikov je bilo vsaj še enkrat toliko, kakor naših, in mi smo se morali braniti na vseh straneh. Kroglje so se vsipale kakor toča na nas ter nam žvižgale okrog ušes. Mnogo jih je padlo, le mene se ni hotela usmiliti nobena kroglja, če prav sem si zelo želel smrti. Dasiravno smo sipali neprenehoma svinčeno zrnje na sovražnika, drli so neustrašeni Pijemontezi kakor besni v ogenj ter nadomestovali padle vojake vedno z novimi četami. Kmalu smo se gledali iz očij v oči. Kakor levi smo se zakadili z nasajenimi bajoneti vanje ter jih srečno porinili uazaj. Ali ob tem se jim je posrečilo nas popolnoma obkoliti, da smo bili čisto ločeni od Radeckega vojske. Tedaj so začeli z nova streljati na nas. Zid je bil že ves razstreljen. Le nekoliko ga je bilo še celega in za tistim jih je bilo nekaj v zavetju. Kar pa prihrumi težka kroglja iz topa, razbije zid ter jih podsuje pod podrtijami. A zajedno udari tudi mene težek kamen, da se nezavesten zgrudim na tla. Kako je bilo dalje, ne vem. A zmagal je vendar Radecki. Zvečer, po končani bitki, so prišli vojaki, da so prenesli ranjence v bolnišnico. Pokopališče pri sv. Luciji je bilo menda kar pokrito z mrtveci in ranjenci. Tudi moje tovariše so izkopali izpod zida. Mnogo jih je zaspalo pod njim na veke — a jaz nisem bil smrtno poškodovan in sem se kmalu ! zopet zavedel. Drugo jutro nas je prišel sam Ra-j dečki obiskat. Sivolasi mož je hodil med nami ter I nas tolažil, kakor skrben oče svoje bolne otroke. R-vr... /> nerazrušljiva veriga, sužnost brez upanja oproščenja, brez ozira na ljubezen, katera drugim daje postave, sama jih pa ne pozna". Da je slovenski radikalizem istih nazorov o nravnosti kakor loža, prečitaj nekoliko povestij Emila Leona, ki so raztresene po obeh »Zvonih", odpri in poglej nekoliko strani »Brusa", ali pa pamilet drja. Nevesekdo z naslovom »4000". Gradiva ti ue bo z lepa zmanjkalo. Mimogrede naj še omenim čudnih moralnih ekstravagank v dijaškem listu »Vesna", ki morajo vsakega pravega rodoljuba napolniti z žalostjo in mu odpirajo kaj žalosten pogled v prihodnost. To je sad liberalnih nazorov v mladih srcih, onih liberalnih nazorov, ki se le prevečkrat v srednjih šolah s katedra dijakom vtepavajo v glavo. Vsaj pri nas je bilo tako. In kaj koristi še tako velika vednost, ako je srce sprideno. Nemoralna mladina in cvetje, ki ima že črva v sebi, sta si enaka. __ Državni zbor. Z Dunaja, 27. januvarija. Ministerstvo za bogočastje in uk. Danes se je pričela razprava o proračunu za uk in bogočastje. Prvi govornik je bil dunajski profesor S c h 1 e s i n g e r , ki je v dolgem govoru razpravljal svoje filozofične nazore, kar je podpredsednika Cblumeckega prisililo k opazki, da pri proračunu pač ne gre takih rtčij govoriti. Drugi govornik je bil opat Treninfels, ki je dokazoval potrebo verske šole; tretji bil je mo-ravski poslanec Svožil, ki je prijemal vlado za-stran neugodnih šolskih razmer na Moravskem, za njim pa je prišel na vrsto južno-tirolski poslanec Salvadori, ki je govoril proti nemškim šolam v južnih Tirolah. Za njim so vpisani še naslednji protigovorniki: Liechtenstein, Zallinger, Sokol, Adamek, Dotz, Masarjk in Hauk. Kot zagovorniki so še oglašeni: Sokolovski, Roszkowski, Byk, Four-nier in Habermann; na vrsto utegneta danes še priti Liechtenstein, ki hoče govoriti o znamenju sv. križa v dunajskih šolah in Sokolovski. Za kranjsko gimnazijo priporoča sicer poročevalec dr. B e e r , da se v proračun postavi poseben znesek za njeno zopetno ustanovitev, ali učni minister se je v budgetnem odseku izrekel nepovoljno ter samo obetal, da hoče v Kranju ustanoviti rokodelsko šolo. Treba bode torej še novih naporov, da se odstrani to nasprotstvo, predno pride do izvršitve referentovega predloga.__ 7*olkiciiJ preg-led. V Ljubljani, 28. januvarija. Nemški nacijonalci mej seboj še neso popolnoma jedini. Nekateri so za to, da se naj vsa Avstrija ponemči. V tem smislu je pisal neki li-berški list te dni. Drugi pa vendar priznavajo, da bi to tako hitro ne šlo, in bi bili zadovoljni, če le vlada jim pomaga ponemčiti vse Cehe, ki bivajo v nemškem delu češke dežele. Ti hočejo, da se Češka razdeli popolnoma v dva dela. V nemškem delu dežele naj bodo vse šole nemške, uraduje naj se izključno v nemščini. Skrbeti se mora, da se nemški kraji popolnoma čisti ohranijo, brez vsake češke primesi. V tem smislu govoril je te dni dr. Zdenko Scbflcker v Hebu. On je eel6 pripravljen, v čeških okrajih dovoliti češki notranji uradni jezik, da se le iz jednegi dela dežele izrine popolnoma češčina. Vsa politična uprava na Češkem naj se razdeli, je-dino namestnik utegne ostati še jeden sam. Ker je pa na Češkem prebivalstvo močno mešano in sploh ni mogoče sestaviti čisto nemških okrajev, bi na ta način na tisoče Cehov se izročilo brezpogojni ger-manizaoiji. Nemcev bi se pa dosti ne poslovanilo, ker v čeških okrajih, morda izvzemši Prago, ni dosti Nemcev. Z jedno besedo, Nemci bi si radi z razdelitvijo Češke osnovali pokrajino, kjer bi jedino nemščina imela pravico in bi posebno uradnikom ne bilo treba znati druzega jezika, kakor nemškega. Kak hrup bi pač nastal po nemških listih, ko bi Slovani se postavili na tako stališče in po slovanskih pokrajinah odrekli Nemcem vsake pravice, temveč zahtevali od njih, da se poslovanj ali pa pojdejo iz dežele. Ogersko. Kakor avstrijski Nemci hočejo jedino gospodovati, ravno tako hočejo tudi Madjari na Ogerskem. Najrajše bi videli, da bi se odpravilo vse, kar jih še veže na kako zvezo z Dnnajem. Madjarski listi se celo spodtikajo nad tem, da je kardinal Vaczary potoval na Dunaj, da je sprejel od cesarja kardinalski biret. Po mnenju madjarskih listov bi bil vladar v ta namen moral priti v Budimpešto. V zbornici poslancev so se pa mnogi poslanci izpodtikali nad žandarskimi emblemi, ki imajo iste barve, kakor emblemi skupne vojske. Po mnenju madjarskih šovinistov bi emblemi ogerske žandarmerije morali imeti ogerske barve. Vse je kazalo, da je večina tega mnenja. Ko je pa We-ekerle razložil, da bi potem hrvaški žandarski častniki imeli tudi posebne embleme, je pa večina se izrekla, da naj ostane vse pri starem, ker ne gre, da bi se vpeljala kaka stvar, ki bi kazala samostojnost Hrvatske. Tajni zakladi v francoski zbornici. Huda debata je bila v francoski zbornici o budgetu ministerstva notranjih stvarij iu tajnih zakladih. Govorilo se je o panamski aferi, črnjenju veleposlanikov po listih, o nevarnosti za republiko in drugih podobuih stvareh. Poslanec Millevoy je dokazoval, koliko škoduje Franciji, da nekateri tuji časnikarji hočejo zamotati veleposlanike v panamsko afero.,Stvar je tako zavijal, kakor bi tnji časnikarji bili vsega krivi, francoski pa čisto nedolžni, dasiravno dotična sumni-čenja prihajajo iz francoskih krogov in so tudi francoski listi objavljali take škandalozne stvari. Minister vnanjih stvarij je odgovarjal, da je vlada vse storila, da prepreči taka sumničenja in iztirala krive tuje časnikarje. Pri naslovu tajni zakladi je ministerski predsednik dokazoval, da so zakladi sedaj posebno potrebni, ker se začenja bojjproti republiki. Poslanec Deschanel je pozval Delahaye-a, da naj imenuje podkupljene poslance. Poslednji se je izgovarjal, da je naloga pravosodnega ministra, da izve njih imena. On pa določno lahko reče, da so bili 104 podkupljeni. Pravosodni minister je obžaloval, da ni zakjna, po katerem bi se kaznovala taka sumničenja. Jeden poslanec je očital vladi, da dela na to, da se ustavi preiskava proti obdolženim poslancem. Minister mu je odgovoril, da je sodišče popolnoma neodvisno, in bodo storilo, kakor ee mu bo zdelo, da je pravo. Tajni zakladi so se potem fspreli s 302 proti 182 glasovom. Bančni škandal v Italiji. To, da je zmanjkalo pri podružnici rimske banke v Napolju več milijdnov in da se je zasledilo sleparsko postopanje pri tej banki, ki je izdala mnogo več bankovcev, nego bi jih sm^la, je močno razburilo javno mnenje po Italiji, posebno ker se govori, da so podobne sleparije tudi pri druzih bankah. Govori se namreč, da so se banke močno zlorabile v politične aamene. Za volitve so morale dajati denarje. Tega ministerski predsednik sam v zbornici niti tajil ni, ali se je le izgovarjal, da so se denarji bankam povrnili. V zbornici se je sedaj stavil predlog, da bi posebna parlamentarna komisija preiskavala razmere pri bankah. Vlada se je izrekla proti temu predlogu, ker ga zmatra za nezaupnico. Vladno stališče se zaradi te zadeve že maje in ne se, če se bode obdržala, posebno, ker je pričakovati, da več vladnih pristašev pride zaradi sleparij pri bankah v sodnjo preiskavo. Socijalne stvari. Poljski delavci. V Nemcih je na kmetih še mnogo bolj trda za delavce, nego pri nas. Vse, kar leze in grede, se naseljuje po mestih — v tovarne, ali pa jo pobere črez morje v tujini iskat si denarja in ž njim — sreče. V kraljestvu poljskem pod rusko oblastjo je pa delaveev za poljska dela — preveč. Zato se sedaj prav resno namerava veliko število poljskih delavcev preseliti pod Prusa. Pruski zbor ima pri tem zadnjo besedo in zaradi žalostnih razmer na kmetih mu ne bode mogoče drugače ukreniti, nego da na stržaj odpre mejo in z veseljem sprejme poljske delavce. Koliko stane jeden deček? Na to vprašanje dobro odgovarja tale dogodba, vršivša se pred kratkim v čartkovskem okraju v Galiciji, kakor pripoveduje »Cervonaja Rusj". Pri nekem stroju je bil ubit dečko, ki je tam pomagal, po krivdi strojevodje. Kakor povsod, tako je tudi tukaj bila kmalu komisija na mestu. Očeta so vprašali, koliko ima škode, ker je sina izgubil. Oče pravi, da mu je sin pomagal doma in še sicer kaj zaslužil in h kratu so ga stali pogrebni stroški. Komisija je preračunala, da je dobil duhovnik za pogreb 50 kr. in da vsa druga izguba ne znaša nad 14 gld. Oče je dobil tedaj za ubitega sinka — 14 gld. 50 kr., komisija pa za svoj trud — 30 gld. Slovstvo. »Nebeški venec ali Vesela reč med štirimi poslednjimi." Tako se zove drobna knjižica 70 stranij, katero je »Slovencem za novo leto 1893 spisal kanonik dr. Iv. Križani č". Založilo je delce »Katoliško tiskovno društvo" v Mariboru. Natisnila ga je tamošnja tiskarna sv. Cirila, ki prodaja komad ali iztis po 18 kr. Poštnina znaša za posamezne izvode po 2 kr. Kdor si pa več iztisov naroči, pride mu poštnina še ceneje. Spisi tega marljivega gospoda pisatelja so ogromnemu številu udov družbe sv. Mohorja pre- (Dalje v prilogi.) Da, celo sovražnikom, katerih čete je prepodilo in poraibilo gromenje njegovih topov, bil je tako prijazen in dobrosrčen. Ko se toliko pozdravim, da bodem mogel hoditi, npam, da dobim odpust, ter se zopet vrnem domov — toda ne več stari Janez. — Puška me je zapeljala, puška me je tudi spokorila in spreobrnila. Upam, da mi je Bog odpustil, — da mi odpustite tudi Vi, dragi stariši! Na srečno svidenje! Vaš hvaležni in skesani sin Janez. Verona, maja 1848. Tako je pisal domov Gozdarjev sin. In ko je brala tožna Gozdarka sinovo pismo, jokala je in točila solze — veselja ob postelji svojega za smrt bolnega moža. Od silnega padca ni namreč nič več okreval, hiral iu hiral je, da so menili sosedje: Kar ugasnil bode, pa bo. Ko je oče čul sinovo pismo, vzradoval se je ter miren rekel: »O Bog, po pravici sva trpela s sinom! A sedaj upam, da me rešiš iz doline solz." Se tistega dne je pozvonilo za sveto obhajilo. Iz Doselja je pa hitelo staro in mlado s prižganimi svečami na razpotje h križu, kjer so čakali gospoda župnika, ki so šli previdit Gozdarja. Ko so po svetem opravilu pokazali častitljivemu dušnemu pastirja Janezovo pismo, pristavili so pre-bravši: »Kako nerazumljive so božje sodbe in neizvedljiva njegova pota." « Doseljani pa, ko so za nekaj dnij stražili mrliča pri Gozdarju, govorili so samo o vojski, o strašnem boju pri Sv. Luciji in pa o moči cesarske vojske, ki je tako nabrisala nemirnega Laha. Štiri leta so pretekla, odkar je bil Janez vojak. Vročega poletnega dne so na Gozdarjevem vrtu sušili seno. Gozdar je nekaj krog dreves privetaval, mlada Gozdarka je pa pridno Bukala grablje ter mešala ograbek sena. Tam pod košato jablano je pa sedela babica Mina ter pestovala veselega vnučka, ki je bil živ, da se je smejal kot grlica - smejačica. Brdka, mlada gospodinja nam ni neznana. Janez se je moral ženiti — mati so bili prestari za gospodinjstvo; mlade moči je bilo treba. Tedaj se je pa spomnil Rezike — svojega angelja varuha — katere podoba ga je otela obupa. Sklenil je, da mora biti tudi za naprej na njegovej strani in napravila sta se nekega dne s strijcem ter pripeljala nevesto. Rezika se ni branila iti z Janezom. Saj je med tem časom, ko je bil on na vojski, le predobro spoznala, zakaj »e ji je toliko smilil zapeljani mladenič, zakaj se je bala zanj ter večkrat vpletala ga celo v molitev; spoznala je, da ga srčno ljubi. A poleg tega si je pa tudi želela proč iz neprijetne šume, kjer ji je bilo pogosto občevati z dokaj neobtesanimi ljudmi ter poslušati šale, ki so vselej le bridko zadele dekletovo rahločutno srce. Želela si je toliko bolj na slovensko zemljo v domovje pokojne matere, katera ji je toliko lepega pripovedovala o krasni Gorenjski. Mihelj bi bil seveda imel hčer rajši doma. Toda prerad jo je imel, da bi bil odbil prošnjo snubačev, ko je zvedel hčerino željo. Izročil je svoj najdražji zaklad Janezu ter mu ob slovesu rekel: »Bog menda hoče, da je tako. Bog vaju torej obvaruj, pa srečna bodita. Saj bi še jaz šel doli na Kranjsko, pa sem tako uaLInvuru postal zadnji čas, da ne bom več dolgo. Prodal bom posestvo ter Priloga 23. štev.' »Slovenca" dn6 28. januvarija 1893. dobro zuani. Zato so Slovenci minula leta piav pridno segali tudi po onih njpgovih spisih, katere je prečasti gosp. kanonik priobčeval na svoje stroške. Kot posebno poljudnega p satelja se je pa izkazal v knjižicah, katere je izdajal štiri leta s&m o štirih poslednjih rečeh, j ,, B e 1 a žena" — bil je naslov spisu o smrti; »Tekel" onemu o sodbi. Lansko novoletno darilo peljalo nas je v duhu v „P e k e 1", da bi v resuici nikoli ne prišli v ta »strašen kraj trpljenja", letošnji spis nam pa od daleč kaže naš Očetov dom v nebesih. Razprava razdeljena je na 18 odstavkov, katerim je dodana za nameček prekrasna pesen Slomšekova: „Kje (Kde) sem doma." V njej nepozabni oče Slovencev odgovarja v šestih kiticah: »V nebesih sem doma!" Upajmo, da škof Slomšek res že dolgo vživa nebeško slavo ter prosi Boga za nas revne Slovence. Njegov vredni naslednik na prestolu knezoškofov lavantinskih rai-lostljivi knezoškof dr. Napotnik priporoča nam ta spis o nebesih z nastopnimi besedami: »V lični knjižici se krščanski nauk o nebesih tako umevno kakor mikavno in vabljivo razlaga. Obilnega blagoslova božjega je želeti vse priporočbe vrednemu delcu." Torej vzemi in beri! Liga + 44. „Argo", Zeitschrift fttr krainische Landeskunde. Izšla je tega lista prva številka letošnjega II, letnika, ki med drugim objavlja zanimiv životopis o kapelanu Jan. Avg. P u c h e r j u, iz n a j d i t e 1 j u f o t o g r a f i j e na steklo. O tem še obširneje spregovorimo v našem listu. Izmed manjših sestavkov omenimo spis »Die ersten Gar-nisonen der k. Armee in Krain"; »Ueber Volks-sagen"; »Ueber geographische Nomenclatur"; »Ein Fund tiirkischer und venetianischer Silbermiinzen bei Laibacb" itd. Cerkveni letopis. Španske cerkvene razmere. O španskih razmerah dobivamo po časnikih le malo poročil. In vendar je Španija za nas katoličane zanimiva v mnogih ozirih. Njena zgodovina, kulturni razvoj in napredek je tako spojen s katoliško vero, kakor nikjer drugje v Evropi. Španija je domovina verskih junakov, velikih svetnikov, učenih bogoslovcev in razsvetljenih nabožnih pisateljev. Nekdanja slava je sicer otemnela, sedanji rod se ne more več meriti z vrlimi predniki za časa Karola V. in Filipa II.; nekako zastal je za drugimi evropskimi narodi in ubožal zlasti po domačih razporih in političnih prevratih, ponavljajočih se do naših dnij. A neko svetinjo iz starih, boljših časov je vendar še ohranil španski narod v svoji celoti, — versko jedinost. Po pravici se ponaša s svojo »unitad catolica". Moderni, cerkvi sovražni duh močno veje tudi na oni strani Pirenej, osobito po višjih krogih, ter skuša z vso silo omajati in razrušiti močno trdnjavo katoliške jedinosti. Slikajoč sedanje domače razmere, je dejal španski duhovnik nekemu avstrijskemu potniku leta 1892 pomenljive besede: »Regina optima, gubernium pessimum!". Res se je že posrečilo cerkvenim sovražnikom leta 1876, vriniti v ustavo za katoliško Španijo ne- mirno čakal, da me poneso tja, kjer počiva draga ranjca. — N&, to le naj bo za enkrat, če mi kaj preostane, pa tudi ne odide," pristavil je še, ko je dal strijcu Janezovemu Rezikino doto. Tistega dne, ko so Gozdarjevi sušili seno, tre-tinil je Grence vaškemu čredniku. Prišel je zavračat kravo, ki je stegala svoj vrat na Gozdarjev vrt, postal tam za drenovim grmom ter pomenljivo kimajoč gledal srečno Gozdarjevo družino. Gotovo se je spomnil sekacijona in laške vojske, pa Gozdarjevega skrivača. V tem si je natlačil čedro in ukresal ogenj; na to je pomolil glavo čez plot in zavpil nad Jafiezom: „No, danes je pa ura, danes! Tako bo seno, kot orehova jedrca!" J, »Saj je bomo res lepo spravili," odvrne Gozdar. »Bog varuj nesreče!" Brence se je potem obrnil, počil z bičem, potegnil dim na globoko iz svoje pipe, ki bi mu bila kmalu ugasnila, ko je govoril z Gozdarjem, stresel nekoliko z glavo ter dejal poluglasno: „Pareci kdo, da se svet ne suče!" srečni paragraf: „libertad de cultos". Sicer je še precej omejena ta svoboda, ker drugovercem še ni dovoljeno, javno izvrševati verskih opravil. Toda pod sedanjim Sigastovira ministerstvom se je pripetilo pred kratkim nekaj, kar je spravilo vse zavedne Špauce po koncu. — Kaj ? — Angleški protestantje so sezidali v Madridu svoj tempelj in z ministerskim dovoljenjem so ga smeli javno slovesno otvoriti. Nevolja zaradi tega za Špauijo sramotnega dogodka je bila takoj splošna in še sedaj vrd po veem kraljestvu. Od vseh stranij prihajajo do vlade krepki ugovori zoper veliko žaljenje katoliškega prebivalstva in zoper neosnovano rušenje ustave: od prevzvišenih škofov — med njimi je prvi cerkveni dostojanstvenik Monescillo, kardinal in nadškof v Toledu, — od svetnih korporacij in posameznih odličnih oseb. — To niso le glasovi nekaterih gorečuikov, temveč slovesen izraz splošne narodove volje in globokega verskega prepričanja. „E1 clamor de E^panna" so ti protesti, kakor jih imenuje naš vir »L a se-mana catolica", v Madridu izhajajoč tednik. — Vspeh se je kmalu pokazal: vlada je prepovedala vsako javno izvrševanje bogočastja v novem svetišču. »Kaj takega je bilo pričakovati," — pravi imenovani list. — „Tempelj v španski prestolnici, posvečen verstvu, ki nas je stalo v 16. stoletju toliko krvi in uaporov, ne samo zato, da bi se ubranili sami te kuge, temveč, da bi rešili tudi Evropo njenih pogubnih nasledkov, — vse to je moralo pro-uzročiti močen odpor in občno gibanje nevolje. Vesela znamenje je to in tolažilno za nas. Priča nam, da je pri nas še krepka in živahna katoliška vera; v skupno falango se zbirajo vsi, ki plemenito in odkritosrčno žele ohraniti predrago zapuščino naših kristijanskih prednikov." Tudi taktiko na kratko označuje naš list, pišoč: »Škofje — kakor je naravno — stopajo na čelu tega gibanja in nam vsem kažejo pot, po kateri naj hodimo, kadar zahtevamo svoje pravice." Vidi se, da Leona XIII. okrožnica do španskih škofov ni ostala »glas vpijočega v puščavi". Katoliška Španija tudi vstaja. Vzbudila se je posebno po treh sijajnih katoliških shodih: v Madridu leta 1889, v Zaragori leta 1890, in leta 1892 v Sevilli, v prestolnici solnčne Andaluzije. p. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. januvarija. (Njega veličanstvo presvetli cesar) je daroval župni cerkvi v Komnu na Krasu lep mašni ornat in opravo za štiri levite. (Postni pastirski list mil. kueza in škofa la-vantinskega, dr. Mihaela Napotnika.) Milost, knez in škof lavantinski je objavil obširen postni list, ki naj se vernikom prebere v treh oddelkih. Razpravlja pa milostlj. nadpastir deveti člen apostolske vere: Verujemo v sveto katol. cerkev. V tej času in razmeram jako primerni razpravi pojasnjuje mil. knez in škof, da je cerkev božja, kar dokazuje nje ustanovitev in razširjate v, njeni trajni obstanek, njena edinost, njen vpliv na razvoj in omiko človeškega rodu in ker je katoliška in apostolska. — Temeljito sestavljen ter živahno in z izbrano besedo pripovedovan postni list, ki je zgovoren dokaz udanosti in ljubezni mil. kneza in škofa do katoliške cerkve in do Leona XIII., bode gotovo vspešno utrjeval tudi njemu podložne vernike v ljubezni in udanosti do katoliške cerkve, kar je katoličanom nujna potreba vzlasti v sedanjih, katoliški cerkvi toliko sovražnih časih. (Udanostno izjavo) poslala je prevzvišenemu gospodu knezoškofu nadalje občina Godovič na Notranjskem in pa vsa fara pri Sv. D u h u v V e-likem Trnu na Dolenjskem, pripadajoča občini v Krškem. Zadnja izjava nosi 142 podpisov, samih mož oženjenih in družinskih očetov. Slava! (Pogreb rajnega kanonika Uarna) vršil se bo jutri ob V|i> uri. Pred hišo bodo truplo blagoslovili prevzvišeni gospod knezoškof ter bodo na to v stolni cerkvi, kamor ee najprej prenese krsta, opravili cerkvene mrliške obrede. Iz stolne cerkve vodil bode žalni sprevod mil. gosp. stolni prošt dr. L. Klofutar. — Za vdeležbo omenimo, da se bodo po tem vsporedu še lahko vdeležili pogreba oni, ki se pripeljejo v Ljubljano s popoldaojim gorenjskim vlakom. (Oporoka kanonika Marna) kaže, da rajnega ni bila volja, si zakladov nabirati na zemlji. Zapuščina pokojnikova znaša okoli štiri tisoč goldinarjev. Spominjal se je v zadnji volji svojih sorodnikov in nekaterih dobrotnih naprav. Kar utegne ostati čez volila in pogrebne in druge troške, dobi »Katoliško tiskovno društvo", katero je napros 1, da izvrši njegov testament. (O rajncem kanonika Marnu) napisal je sinočni »Narod" lep nekrolog. Med drugim pravi: »Tu (v Ljubljani) je pokojnik deloval tiho in mirno, a z najlepšim vspehom, celih petintrideset let. — Vzgojil si je celo generacijo. Dijakom je bil ne samo izbo-ren učitelj in voditelj, ampak pravi očetovski prijatelj. . . . Slovensko književnost obogatil je pokojnik z mnogimi dobrimi spisi in monumentalnim »Jezičnikom", neizčrpnim virom za vsakega literarnega zgodovinarja. To je delo neumornega truda in obsežnega kritičnega preiskovanja, temelj književni zgodovini, s katerim si je pokojni učenjak zaslužil večno hvalo vsega naroda! Kakor kot kritik, pisatelj, učitelj in duhovnik bil je pokojnik tudi v soei-jalnem življenju blag in dobrosrčen, plemenitega mišljenja in radodarnih rSk, in veren sin majke Slave, zato mu kliče ves narod ob preranem grobu: »Vječnaja pamjat!" (Matica Slovenska.) Ožji odbor je imel včeraj zaradi predsednikovega pogreba kratek pogovor. Društvo je razposlalo smrtne liste na častne člane, na tukajšnje in vnanje odbornike, na poverjenike, na društva, s katerimi je Matica v književni zvezi in na tukajšnje društvenike, katere odbor vabi, da se prav mnogobrojno udeležb jutrašnjega pogreba. Odbor se udeleži pogreba korporativno in se zbere v ta namen ob 4. uri v mestni dvorani. (Knezonadškof olomuški.) Kakor poroča »01-miitzer Zeitung", bode dne 16. januvarija prekoni^ zovani novi nadškof posvečen dne 5. februvarija; teden kasneje ga slovesno umesti. V knezoškofijsko palačo se je preselil dne 25. januvarija. (Nadzorovanje šolske mladine pri božji službi.) Oziraje se na določila, katera je objavil lansko leto celovški škofijski list, je zaukazal nedavno c. kr. deželni šolski sret koroški vsemu učiteljstvu, da morajo skozi vse leto ob nedeljah in praznikih voditi katoliško šolsko mladino k božji službi, k sveti maši in pridigi ter jo tam nadzorovati. Kjer se pa šolska mladež ob nedeljah in zapovedanih praznikih ne more udeležiti farnega opravila, ste pa zato med tednom obligitno zaukazani dve šolski sv. maši. (Šola pogorela.) Z Golega: Naša šoliea, katero smo zgradili vlansko pomlad, nam je uničil dne 26. t. m. — ogenj. Varčevali smo pri zidanju ter pustili krog peči stari zid nadejaje se, da bode še opravljal svojo dolžnost. A skušnja združena z nesrečo je pokazala ter vnovič potrdila: da dvakrat zida, kdor ceno zida. Zid pri peči namreč ni bil brez lesenine. Vsled tega je stena jela tleti ter se je ogenj zanetil v streho. Sreča v nesreči je bila, da je jelo goreti po dnevu in ob mirnem vremenu. Drugače bi bila v nevarnosti cerkev in župnišče. (Zlata poroka.) C. kr. vpokojeni uradnik gosp. Mih. B o h i n e c in soproga Ana, starši konzistori-! jalnega svetnika čast. g. Žige Bohinca, praznujeta jutri v krogu svojih domačih zlato poroko, j Redka in lepa ta slavnost vršila se bo vsled boleh-nosti gospe z višjim privoljenjem v domačem stanovanju. — Preblagi rodbini na tej redki sreči iskreno čestitamo ! (Iz celovške škofije.) Mil. g. knezoškof Jožef so izdali letošnji postni pastirski list. V uvodu opozarjajo vernike na petdesetletnico škofovanja sv. očeta Leona XIII., ter jih opominjajo, naj molijo za sv. očeta in ga podpirajo z darovi otroške ljubezni. Predmet pastirskemu listu je premišljevanje bičanja našega Gospoda Jezusa Kristusa. (Iz Celovca.) Da i Slovan — in celo že koroški — stopa na dan, to našim narodnim nasprotnikom nikakor noče v glavo. Posebno razna slovenska društva jim delajo preglavico. Zato se vjedajo čez novo ustanovljeno obrtno društvo in društvo za zasebne uradnike v Celju. I zadnje jezikovne na-redbe za Celovec ne morejo še pozabiti in bridko tožijo, da ravno v onem „deutschtreuen Kiirnten, dessen slovenisch(??)-liberale Bevolkerung stets ge-gen die Bevormundung von jenseits der Karawan-ken (!) heriiber protestiert, slovensko gibanje čim bolj napreduje!! In tako tožarijo liberalni listi v jednomer, da bi morali že misliti, da Slovenci Nemce — žive deremo! A kakšue bo razmer« v isti n i ? 1 S kruto silo, kojo podpirajo vsi veljavne jši čiaitelji, se tlači, kjer le mogoče, slovensko gibanje, se ponemčuje z najhujšim pritiskom od zgoraj! In vendar lažejo liberalni »žurnalisti" na vsa usta, da se nemštvo zatira! Da, da bi se slovenščina tako »zatirala", kakor se »zatira" na Koroškem nemščina, Slovenci bi lahko bili — zadovoljni! (Novačenje na Kranjskem za leto 1893), in sicer za pehotni polk baron Kuhn št. 17, vršilo se bode po nastopnem redu in dnevih: Dne 1. marca v L j u b 1 j a n i; dnd 2 , 3. iu 4. marca v B a • dovljici; dn4 6., 7. in 8. marca v Kranju za sodni okraj Kranj in Tržič; dne 9 , 10. in 11. marca t Skofji Loki; dne 13., 14., 15. in 16. marca v Ljubljani za sodni okraj ljubljanska okolica; dn6 17. in 18. marea na Vrhniki; dne 20. in 21. marca v Kamniku; dn4 23. in 24. marca v L u k o v i c i za sodni okraj Brdo; dne 27., 28. in 29. marca v Litiji; dne 4. in 5. aprila v Višnjigori za sodni okraj Zatič.ua; due 7., 8., 10.. 11. iu 12. aprila v Novem Mestu; dnd 13. aprila v Metliki za sodni okraj Metlika; due 14. in 15. aprila v Črnomlju; dnd 17. iu 18. aprila v Kočevju; dne 19. in 20. aprila v B i b n i c i; dne 21. in 22. aprila v V e 1. L a š i č a h ; dn<$ 24., 25., 26., 27. in 28. aprila na Krškem za politiški okraj Krško. — Na Notranjskem vršilo se bode novačenje za kranjsko-primorski polk štev. 97: dne 5 in 6. aprila v Vipavi; dne 8., 10. in 11. aprila v Post o j i n i za sodaa okraja Senožeče in Postojina; dne 12. iu 13. aprila v Ilirski Bistrici; dnd 15. in 17. aprila v Ložu; dnd 19. in 20. aprila v Logatcu; dn6 22. in 24. aprila je konečno novačenje v Idriji, in 25. aprila odpotuje naborna komisija nazaj v Trst. (V Ajelu) zgorel je 20. t. m. senik nekega najemnika. Urna pomoč odvrnila je večjo škodo. (V Gorici.) 22. januvarija utrgala ee je uzda nekemu vozniku na Starem trgu. Neuzdan konj tekel je naravnost ob zid stolue cerkve. Ojesi ste bili močno poškodovani. Čudno, da se ni pripetilo kaj hujšega. (Načrt električne razsvetljave v Gorici) predložili so namestništvu. Po tem načrtu porajala bi električui tok gonilna moč Soče v Plaveh. Lepo, a za mesto Gorica drago podjetje, sloneče na dobič-kariji nekaternikov. (Čudna bolezen.) V Idriji leži prav veliko ljudij za neko čudno novo boleznijo. Zatečeno imajo lice, vrat, noge in roke. Nevarna pa je bolezen za tiste, pri katerih se otok ne prikaže — ker navadno umrjejo. (Za zgodovino udanostnih izjav.) Iz Horjula se nam poroča: Kdor pozni horjulsko občiuo, vsik-dar zvesto udano svojemu škofu, čudil se bo, kako je mogoče, da se tudi udanostna izjava te občine sumniči v liberalnih listih. Zato hočemo celo stvar razjasniti. Že meseca oktobra, ko so jele druge občine pošiljati škofu udanostne izjave, opomnil je neki občinski svetovalec župana, da bi bilo dobro, če bi tudi horjulska občina poslala udanostno izjavo. Župan je odgovoril, da si hoče reč premisliti. Čez nekaj tednov vpraša zopet neki svetovalec župana o tej reči. Župan, ki si še vedno ni premislil, je rekel, da hoče vprašati g. župnika. Pri prihodnji seji pa je izjavil, ne da bi gosp. župnika vprašal, kakor je obljubil, da on ni za izjavo, „ker bo to občini škodovalo v becirk". Bes je, da ni rekel, da se bo on zameril gosposki, pač pa navedene besede doslovno. Trikrat je bil opominjan, pa si vendar upa trobiti: »Ako bi bila vaša stvar poštena, bi je pač ne bilo treba na tihem pripravljati in z lažmi braniti." — Gospod župan! Dokažite nam le jedn« neresnico, potem pa le naprej s takimi zabav-ljicami! — Ko so občinski svetovalci videli, da je župan proti izjavi, zahtevali so od njega, naj skliče eejo. On je obljubil, da jo bo sklical v nedeljo, kakor navadno. Pa ni držal besede. Sklical je sejo v ponedeljek, ker je vedel, da bo Šel jeden svetovalec po vino, drugi bodo pa šli v Ljubljano na sejem. Zato so se svetovalci zbrali v nedeljo dopoldne v gostilni na Turnšah. Toda noben ni pokusil ne jedi ne pijače. Z namestnikom na čelu so sklenili udanostno izjavo in jo podpisali. Potem so šli k županu in so ga vprašali, še se bo podpisal, župan je odgovoril, da ne podpiše. — „Ce se ne podpišeš, nam moraš pa občinski pečat pritisniti!" — Župan je vzel pečat, ga pritisnil, potem ga pa jezno vrgel po mizi. Neki občinski odbornik je bil po opravilu za- držan. Zato je podpisal udanostuo izjavo popoldne in se odločno izrazil, da je kaj takega vedno pripravljen storit'. In gosp. župan trdi, da je pripravljen pred sodiščem dokazati, da smo podpise lovili. Župan pravi, da je namestuik prisiljen podpisal izjavo. Saj je ravno uameBtnik naganjal župana, naj pošlje občina izjavo. §§ 45., 49., 50., iz katerih nam hoče dokazati, da je bilo naše postopanie nepravilno, ker izjave ni pisal ni župan, ni njegov namestnik, poznamo tudi mi. Toda ni nam znano, da bi se občinski svetovalci pregrešili proti njim. Gosp. župan trdi, da ni bil zapeljan od nekega gospoda, »ker dotični gospod še vedel ni, da se je Vaše birališče razglasilo." Mogoče! Toda vsekako ne, po komu je postal g. župan takega mišljenja in sam župan tukaj. G. župniku, ki je bil v prvem dopisu surovo napaden, se sladki Pa saj včmo, kje smo. — Kmalu potem je bila občinska volitev. Župan je komaj dobil štiri volitveue zaupnike. Ko je spoznal, da ne bo voljen, je sam izjavil, da odstopi, ker noben zdnj ne mara. Pri volitvi niti za odbornika ui bit voljen, dobil je le štiri glasove, nasprotniki pa po 35. Tako so Horjulci jasno pokazali, kaj mislijo o udanostni izjavi, in da so in hočejo ostati verni katoliki. Kako prav in v smislu občine so ravnali oni občinski možje, ki so tudi iz Horjula poslali tako udanostno izjavo svojemu ljubljenemu škofu ! (Nesreča ali zločin.) 25. t. m., popoludne ob 5. uri, je v našem tunelu v Karlovec odhajajoči vlak raztrgal nekega Leopolda Krizsay-a, starega 45 let. Govori se, da si je sam poiskal smrt pod lokomotivo. Kmalu po odhodu vlakovem je našel njegovo zdrobljeno truplo železniški čuvaj. (Samomor.) V Volšbergu na Koroškem obesil se je dne 19. t. m. huzar S. Strasli, ki je še le malo časa služil pri vojakih. Pravijo, da se mu je vojaška služba zdela pretežavna in se je zbog tega obesil. (Plazovi na železnici.) V Hiefhu na državni železrtici so sneženi in zemeljski plazovi železnico zasuli skoro na 1 kilometer dolžine. Dne 25. t. m. je mnogo delavcev s Kranjskega tje odrinilo. * Društva. (»K onservativno obrtno društvo v Ljubljani) priredi zabavni večer svojim članom in prijateljem v Četrtek (Svečnica), dne 2. febr. t. I. v prostorih rokodelskega doma, Poljske ulice št. 10. Sodelovali bodo iz prijaznosti: Igralci in pevski zbor »Katoliškega rokodelskega društva". Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor; preč. gosp. stolni vikar in vrednik A. K a 1 a n. 3. Telovadski zbor. 4. Lovec. 5. Skriti zaklad, veseloigra v treh dejanjih, priredil prof. A. Kržič. 6. Liliputski pevci. 7. Šaljivi tercet s spremljevanjem glasovira. 8. Prosta zabava. Začetek ob polu šesti uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje prireditelj. (Društvo „ P r a v n i k ".) Dne 26. t. m. je imelo društvo »Pravnik" svoj občni zbor. Znanstvenemu temu društvu je prelep namen, vtrditi izda-vanje strokovnega lista »Slovenski Pravnik" in vre-ditev prepotrebae slovenske pravne terminologije. — V obojnem oziru je po poročilu društvenega predsednika dr. Fr. Papeža društvo prav krepko napredovalo. Ker je dr. Papež izjavil, da vsled mnogih drugih poslov ne more vsprejeti načelništva, bili so v odbor izvoljeni: dr. Ferjančič, predsednik; J. Gogola, dr. Krisper, M. Zamida, dr. Babnik, dr. Milčinski, dr. Pire, dr. V. Supan, B. Trnovec, dr. Hrašovec, dr. Majaron, dr. Zupanec, dr. Munda. (Ljubljanski tiskarji) imajo svoje redno celoletno občno zborovanje v soboto dne 28. januvarija 1893. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Knježnem dvorcu. Dnevui red: 1. Citanje zapisnika polletnega občnega zbora. 2. Društvena poročila. 3. Poročilo odborovo. 4. Polaganje računa a) blagajnika podpornega odseka, b) blagajnika izobraževalnega odseka. 5. Poročilo preglednikov ra-čuuov. 6. Volitev odbora. 7. Volitev preglednikov računov. 8. Določitev nagrade blagajnikoma. 9. Volitev upravitelja blagajmce za potnino. 10. Kaki predlogi in interpelacije. (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu) vabi najuljudniše na veselico v proslavo ustanovitve podružnice na drugi dan svečana 1893 v prostorih »tolminske čitalnice" s sledečim sporedom; 1. Nagovor odbornice gospe Josipine Vrtovec; 2. »Pevčeva molitev", moški zbor, A. Nedvčd; 3. »Rabeljsko jezero", S. Gregorčič, de-klamuje gospica Marija Gianola; 4. »Gorska cvetlica", mešan zbor, I. Liharnar; 5. »Srce je odkrila", veseloigra v enem dejanji, I. Ameriški, predstavljajo: Prgovec, umirovljeni stotnik, gospod Andrej Vrtovec, Pavlinka, njega vnuka, grspica Marija Gianola, Urša, gospodinja, gospa lika Devetakova, Lazar, višji gozdar, gospod Josip Pagon, Kanvlo, njegov sin, gospod Oskar Gabršček: 6. »Ljubav", mešan zbor, H. Volarič; 7. „Kje dom je moj", ženski zbor, I. Skroup, priredil pevovodja gospod Andrej Vogrifi; 8. Prosta zabava s prijaznim sodelovanjem septeta tolminskih diletantov in pevskega zbora bralnega društva v Tolminu. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. na osebo. — Ker je čisti dohodek namenjen šolski družbi sv. Cirila in Metoda sprejemajo se hvaležno blagovoljni darovi. Telegrami. Dunaj, 27. januvarija. Povodom rojstnega dne nemškega cesarja je danes pri dvornem obedu cesar napil na zdravje nemškega cesarja. Dunaj, 28. januvarija. Pri posvetovanju o učnem budgetu v zbornici poslancev je odgovarjal danes minister baron Gautsrfh včerajšnjim govornikom. Naglasa! je, da razdelitev otr&k po veroizpovedanjih nasprotuje zakonu in stališču tolerance. On se trdno drži tega, da se mora ohraniti pouk klasičnih jezikov. Dunaj, 28. januvarija. „Wiener Zeitung" objavlja podelitev zlatega križa za zasluge okrajnemu nadzorniku v Črnomlju, Jerši-novcu. Dunaj, 28. januvarija. Na postaji državne železnice Simmering sta trčila budim-peštanski osobni vlak in delavski vlak. Dva delavca težko in devetnajst lahko poškodovanih. Trst, 27. januvarija. Največje tukajšnje trgovine s kavo so sklenile s sodelovanjem društva tukajšnjih kavnih interesentov osnovati tovarno za luščenje kave, kot konkurenčno podjetje tovarni, katera se tukaj v kratkem osnuje s pomočjo tukajšnje podružnice angleške banke. Budimpešta, 28. januvarija. Podjetje tokodskega premogovnika konstatuje, da je pred dvema dnevoma bil nastal ogenj, katerega žrtva je devetnajst delavcev v jamah. Danes se je vsajca nevarnost odstranila. Delo se je zopet začelo. Kaj je zakrivilo ogenj, ni jasno. Neresnica je pa novica raznih listov, da že v jami več tednov gori. Halle ob Saali, 27. januvarija. Poslednjih 24 ur sta v Nietlebnu dva zbolela za kolero, umrl pa nobeden. Umrli so: 2(i. januvarija. Elizabeta Zeglar, delavčeva vdova, 70 let, Karolinška zemlja 8, marasmus. Tujci. 25. januvarija. Pri Malldu: Pfeiffenberger; Handl, Kaun, Wahlemi, Tiirfl, Oberbauer, trgovci; Grenzer, potovalec, z Dunaja. — Dietrich, trgovec, iz Heba. — Miller, trgovec, iz Trsta. — Giitzl, trgovec, iz Bleda. — Mosser iz Trbiža. — Harke iz Mon&kovega. — llofbauer iz Lembach-a. — Heller, črkostavee, iz Ljubljane. Pri Slonu: Albon; Waller in Gavrilovie, trgovca, n Petrinje. — Eisler iz Budimpešte. — Moline, zasebnih, z rodbino, iz Tržiča. — Hafner iz Zagorja. — Vilman. župnik, iz Kolovrata. Pri Juinem kolodvoru: Pogačar, župan, iz Breznice. — Zupan, trgovec z lesom, z Dovjega. — Lossa, potovalec, iz Darde. — Ravnikar, trgovec, s soprogo; Kambik., blagajniča-rica, iz Zagreba. Pri bavarskem dvoru: Balogh, trgovec s sadjem, iz Pečuha. — Jaklitsch, zasebnik, iz Nemške Loke . — Hajdič, zasebnik, iz Moravč. Vremensko sporočil o. C M Q Cas Stanje Ve ter Vreme > S <- ■S 3 -a opazovanja zrnkoiocra T mm toplomera' po Celziju ■g« 5 27 7. u. zjut. 2. n. poj>. 9. a. zveo. 738 2 737'7 739-8 -5-0 06 0-4 brozv. si. szap. si. vzli. megla jasno o) blačno ooo Srednja temperatura —1'3°, za 0*1° pod normalom Tržne cene t Ljubljani dne 28. januvarija. Pieni"». m. st. Rež, Ječmen, „ Oves, » Ajda. „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, hktl. Grah, , Fižol, Maslo, Mast, Špeh svež, kgr. Fis: povoi«„ kgr. . 8urovo io»tow » Jajoe, j&Ano, „ Mleko, liter- . . . . Goveje 'a.jso, k, ?r. . Telečje „ J Svinjska " „ . BSr;.: .: : GokU ..... Seno. J (jo kgr. - . Slma. » » . Rrc&tar da, 4 kub.mtr. n, • jhka, » ir Zalivala. Velečastiti gosp. Žiga Boli i ne c, konzistorjalni svetnik, je daroval marijaniškim sirotam 25 gld. ob priliki, ko obhajajo njegovi stariši svojo zlato poroko. Bog povrni darovalcu stotero in daj blagim starišem včakati še demantne poroke. Dasi gotovo želi darovalec, naj bi bilo to skrito, vendar smo zahvalo naznanili kot vzgled ljubezni do starišev in do bližjega. Dr A Jarc. Svoj« bogato zalogo raznovrstnih voz priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu tvrdka Franc Šiška, k o v a zanesiiiy° delujoči telefone 72 10-3 metodi in najnižji ceni Josip Rebek ključavničar v Iijubljanl. 111 StreleVO-de posamična dela so vedno v zalogi. Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5*50, 6'—, 7'— 8'—, 9'—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapedrar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. ~Wm 537 50—12 Ad štev. 23 897. 35 3-3 Razpis službe vratarja pri mestni klavnici. Pri mestni klavnici popolniti je začasno službo z letno plačo 300 gld., prostim stanovanjem in službinsko obleko. Kdor bode prosil za to službo, dokazi, da ni star nad 35 M, da |e trdnega zdravia iu glede vedeuia na dobrem fjlasu, razun tega d» da zu& dobro pisati iu račuuati Tako opremljene prošnie ie vlagati ). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenoga drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom pre-obl čeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči -en — Ako s« torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroo na peresih, je pač n-umestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice. slain-niče itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. 4* ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. domača, narodna tvrdka bodi preča-t. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje iimnio, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt sp»(la|o6ega dela j/op- Ceniki s podobami zastonj in franko — Hitra in poitena posirežba, nizke cone 036 60 "152 ,f,f,f,f 4 f+i-i"f i f*'H"f LiimmiiiHimni^...i.i...^.......ijim,uj.,)ii.iiiu,mjui..iLijiijiijj;j .......... Svoji k svojim! o > n m vX 5V F^liiii® najboljše gjf iu najcenejšo fiebelno-voščene sveče priporoča Oroslav Dolenec (2 io-9) v T^jul>ljaiii. * = i < l £ ! M. Z 3 i HBBBMBi IUUFOAS 71 UPAŠ ""I...................""'.............................IIIIIIIIIIIIIIMIIHU.......Illllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll"!!1?!!"^ ^BtRUH-MaMa^Hrit«« Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreinrjeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadno kave. Ta kava daje to nednse/.no prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okuanejlo, pri tem pa Se zdravejšo in redllnejio kavo. — Neprekosljlva kot dodaja, navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno izogibaj. — '/» kilo 26 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v l>«lil> zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. V priprosta in fina, izvršena v vseh slogih, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku v LJubljani, sv. Petra oesta 27. 267 52-40 je ozdravljiva in sicer tako, da se več ne povrača; na tisoče jih dokazuje ta čudovit vspeh znanostij. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošiljajo: ,.Office Sanitas", Pariš 30. Faubourg Montmartre. 62 6-2 Sargove !flv^,'ll,ske speci jalitete. Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarj, rabijo jih Nje veločastva cesarica in drugi članl'Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra. pl. Zeissl," dvo ni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljieah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycobtastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska crema, — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toalelno Lysol-glict!riti milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—2 IT i T OhOVT zdravstvenooblastveno pre-■■■ $ skusena zob :a creme. F. A. Sarg-a »in «& comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaja. Dobiva se v vseh leknrtinh in purfumerijah. PodfosfornaBto-kisii apneno - železni sirup prireja lekarnlčar Julij Herbabny na Dunajl. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prsni sirnp raztaplja slez, upokojuje kaie^j, pomanjšuje pflt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. Cer.a steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, vt-č za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) se mTT^^AKTTi? Sva 1*1 In t Svarimo Pr,,d P°- S^^T^^Šill naredbami, ki se pojavlja • pod jednakimi ali podob nimi imeni, a so vendarpoavojl jjjCi sestavi in svojem učinku popolnoma različne od na^ga origi- _____nalnega 22 let obstoječega pod- '■žjjuliuc feftbabnv'»ien"!'.v, fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj se tor"j vsel-j izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo o eno, niti z druziml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-7 83 6-4 Osrednja razpošiijalnica za provincijn: na Dunaju, lekarna ,,zur Barmherzigkelt" JULIJA HEKBAB-OTT-Ja, Neubau. Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarnie.irjL. V.Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trrikočz')-. W. Jfayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Knpfer-sehmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant Mizzam, lekarničar. F. Pr dam. M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: W. Thurnwald. P. Birnbacher, .1. Ko-metter, A. Egger v Noveramestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vi-tu: A. Reichel; na Trbi u : A. Siegl: v Trstu: E Zanetti. A. Sr.t-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku . F. Sc-holz, dr. E. Kumpf; v Crnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst; v VVolfsbergu : J. Huth. r q J. N. POTOČNIK, krojaSki moj.ifer, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulln-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanji duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—26 Zlata kolajna. Bruselj 1892. Najboljše sredstvo za ielodeej katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je Mtira za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar pri „angelju(< v Ljubljani na dunajski 5 12-1 Cesti Cena 1 stekl. 10 novcev. (1) - 50-6 Izdelovatelj razpošilja to tink-_____ turo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zaltojeek z 12 steklenic stane gld. 1-36; s 24 gld. 2 60; s 36 gld. 3 84 : s 44 gld. 4-26; 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5-26; 110 stekl. gld. 10-30. Poštnino pliu-a. vedno naročnia. Albin AJičin, trgovina z železjem -— Gledališke ulice št. 8 v Ljubljani prodaja po jako znižanih cenah žčlezje, kmetiško orodje, kuhinjsko opravo,štedilna ognjišča 65 6-6 in vse v njegovo stroko spadajoče blago. Halifaks drsalke 1 gld. Svoji k svojim| Podpisanec uljudno priporoča svoje pristne ^ ieMa^fetit®® raSu, * ošebito pa mMemm ali woMem mi&© lastnega izdelka, bodisi za cerkev, pogrebe ali dom, vzlasti za bližajočo se Svečnico. — Odličnim spoštovanjem ^ Valentin Plelian, medar in svečar, JJj 'i 3-2 na 8V petra cesti št. 63 v Ljubljani. Dunajska 1> o r z Daš 28. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 98 gld. 80 kr. Brebrna renta 5%, 16% davka .... 98 , 35 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....116 „ 35 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 . 25 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 999 « — . Kred tne akcije, 160 gld........322 „ 20 . London, 10 funtov stri..............120 . 81 Napoleondor |20 fr.)..............9 „ 62 . j Cesarski cekini ................5 . 68 „ Nemških mark 100 . . '>9 „ 25 , Dni 27. januvarija. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864 , 100 gld. /a*tavna pismaavstr.osr. tem. kred. lmnke 4 % Zastavna pisma „ , .. „ .41,* Kreditne srečke. lOo gld. ... ■ St. Genois srečke 40 gld 114 gld. 101 „ 147 163 195 «7 HO 193 «7 35 45 50 50 50 80 75 75 a. Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ Rudolfove srečka, 10 gld.......25 » Salmove srečke, 40 gld........67 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........74 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2857 . Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 „ Papirni rubelj....................' » Laških lir 100..........— * 75 75 50 50 22 List ,Mercur4. Zanesljiva informaolja o stalno , obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni bretplačno. Celotna naročnina i poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60. 99 Menjarnična delniška družba 1HEBC1JB Vfollzeile it. 10 Dunaj, Mariihilferstrisii 74 B. Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja j pri najpopolnejši varnosti iinloženili {f lavnic Izdajatelj in odgovorni vrednik - Dr. Ivan lanaiii. Ti«* ..K*"- iS k' I Uiiblmrn.