GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE
Leto III. Štev. 13
Gospodarsko stanje slovenskih rudnikov in delitev čistega dohodka
Na pobudo podkomisije za rudarstvo pri republiški komisiji za izvajanje navodil pri delitvi čistega dohodka, se je vršil 16. julija 1962 v Velenju sestanek predstavnikov vseh slovenskih premogovnikov. Poročilo samo, kot tudi poznejša razprava, je jasno nakazala gospodarsko stanje, v katerem je danes slovensko premo-garstvo. Iz poročila, ki ga je sestavila podkomisija za rudarstvo, v katerem je zajela 8 rudnikov rjavega premoga in rudnik lignita Velenje, povzemamo zaradi aktualnosti nekaj značilnosti.
Osnovni vzrok za težko gospodarsko stanje slovenskih premogovnikov je v nizki akumulativ-nosti. Leta 1961 sta dva rudnika rjavega premoga zaključila s poslovno izgubo, za ostale pa lahko rečemo, da so se gibali na meji rentabilnosti, saj so ustvarjali za lastne sklade največ do 6 % ustvarjenega čistega dohodka. To pomeni, da so rudniki rjavega premoga ustvarjali čisti dohodek le za pokrivanje sredstev za osebne dohodke.
Sredstva, ki so jih ustvarili rudniki za osebne dohodke, niso zadoščala za boljšo in pravičnejšo politiko nagrajevanja po delu. Povprečni zaslužek v slovenskih premogovnikih je bil v letu 1961
29.488 din. Najnižji je bil 20.710 dinarjev v Krmelju in najvišji 33.849 din v Velenju. Povprečni zaslužek se je v letu 1961 v odnosu na leto 1960 zvišal za 4,6 % (Velenje 8,2%). Najnižji zaslužki v premogovnikih pa so bili od 9.386 do 16.089 din za zunanje delavce in od 18.330 do 24.201 din za jamske delavce.
Zaradi takšnega relativno nizkega povprečnega osebnega dohodka glede na težino in nevarnost jamskega dela, je bilo že v letu 1961 opaziti izredno močno fluktuacijo zaposlenih, letos pa prihaja že do odliva delovne sile v premogarstvu, ko odhajajočih delavcev ni več mogoče nadomestiti s prilivom novih. Omenimo naj še nekaj kritičnih pojavov, katerih vzrok so nizki osebni dohodki:
1.	Odliv mlajše delovne sile iz premogarstva.
2.	Preplačevanje delavcev — profesionistov (električarji, ključavničarji, strugarji, šoferji itd.) ostalih podjetij v območju komune ali tudi v širšem območju.
3.	Nizko doseganje osebnih dohodkov delavcev v premogovnikih v primerjavi s podjetji, ki so navezana na premog, kot osnovno surovino (termoeelektrarne, metalurška, kemična in kovinska industrija).
V zvezi z izredno fluktuacijo pa se pojavljajo še interni problemi rudnikov, in to predvsem:
a)	onemogočeno je kontinuirati strokovno izobraževanje;
b)	zmanjšuje se varnost pri delu zaradi nestalnosti delavcev na določenih delovnih mestih;
c)	slabo vpliva na utrjevanje delavskega samoupravljanja in delovanje ekonomskih enot.
Rešitve za takšno stanje v premogarstvu ni mogoče več iskati samo v odkrivanju notranjih rezerv, temveč je potrebno spremeniti zunanje faktorje, ki vplivajo na takšno stanje. Pri tem so mišljene predvsem administrativno določene najvišje prodajne cene za posamezne vrste premoga. Tako določene cene že več let niso vsklajene s povečanjem cen proizvodov, ki jih rudarstvo uporablja v svoji proizvodnji. Zaradi te-
III.
redna seja upravnega odbora
3. redna seja UO je bila dne 15. 6. 1962. Na dnevnem redu je bilo poleg pregleda sklepov zadnje seje, poročilo o pritožbah zoper razporeditvene odločbe ter poročilo kadrovske in komercialne službe RLV.
Pri prvi točki dnevnega reda, pri pregledu sklepov zadnje seje, je upravni odbor v zvezi s sklepom prejšnje seje obravnaval ukrepe za sanacijo stanja v zahodnem obratu, to je spremembo organizacijske sheme, s katero naj bi dosegli boljše pogoje in zlasti boljšo in številnejšo zasedbo tehničnega osebja v tem obratu. V skladu z načelom, da je jama-zahod jama, v kateri se še vršijo odpiralna in raziskovalna dela, je bila vključena v celoti v študijski oddelek. Vodja
(Nadaljevanje na strani 2)
ga nastaja negativna razlika v stroških za proizvodnjo premoga na eni, in prodajnimi cenami pre moga na drugi strani, ki vsako leto manjša akumulativnost rudnikov in sredstva lastnih skladov. Različni gospodarski ukrepi in olajšave v plačilu družbenih obveznosti, ki so nujne ravno zaradi tega disproporca, ki ga ustvarjajo plafonirane cene, so dejanska vsakoletna sanacija rudnikov. Takšno stanje v premogovnikih onemogoča le-tem, da bi ustvarili toliko sredstev čistega dohodka, s katerimi bi lahko regulirali politiko osebnih dohodkov in ustvarjali lastne sklade vsaj v višini, ki bi zadovoljevala nujne potrebe po izgradnji družbenega standarda in enostavne reprodukcije rudnikov.
Pri takšnem gospodarskem stanju ni mogoče izvajati vseh tistih meril in navodil glede delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki jih zahteva »Navodilo za izvajanje načel in splošnih meril pri delitvi čistega dohodka«. Zaradi tega tudi republiška komisija meni, da tako vpliva plafoniranih cen kot tudi vpliva instrumentov ni mogoče smatrati kot zunanji vpliv in ga kot takega izločati iz ustvarjenega čistega dohodka, ampak da takšna odstopanja priznajo v čisti dohodek in s tem tudi delno v rudarstvu za osebne dohodke.
ijjiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiii
| V DANAŠNJI ŠTEVILKI
i	0 Nekaj problemov v obratu
|	EFE
|	0 Nepravilno delo ima lahko
1	težke posledice
|	0 Rudarji ise bodo šolali
=	0 Prišel je naš čas
|	0 Obravnave disciplinske
=	komisije
=	0 Vtse napake moramo iin-
=	tenzivno reševati
|	0 Rezultati poslovanja eko-
§	nomskih eniot v prvem pol-
|	letju 1962
=	0 IV. iredna seja upravnega
S	odbora
1	0 Pred sprejemom učencev
|	na IRŠ
=	0 Ureditev stadiona
§	0 Tovarišema v spomin
|	0 Po Sovjetski zvezi
|	0 Nekaj napotkov pri reše-
E	vanju utopljenca
1	0 Tako je treba nadaljevati
=	0 Nove 'knjige
=	0 Avto-moto društvo
1	0 Šport
=	0 Personalne vasiti
{§	0 Zgodovina rudnika —
=	mesta Velenja
I	0 Skozi vihar
Tako smo tudi letos praznovali nas rudarski praznik — 3. julij. Med raznimi političnimi predstavniki je bil navzoč tudi tov. Franc Leskošek-Luka. Proslava je potekala v prijetnem prazničnem vzdušju. (Foto Petrej)
problematiki obrata EFE
Obrat EFE Šoštanj fcot posebna ekonomska enota pri rudniku lignita Velenje narekuje s svojo proizvodno specifičnostjo tudi specifične pogoje gospodarjenja, ki jih nikakor ne 'moremo istovetili s prilikami ter prozvodnimi oz. obratovalnimi pogoji ostalih ekonomskih enot rudnika.
Ze sama novost proizvodnje elektrofiltrskih izdelkov, ki so bili do nedavna terenu docela nepoznani, vključno is proizvodnim procesom brez potrebnih dolgoletnih izkušenj, zahtevata, da o-brat EFE vedno obravnavamo drugače kot moreibiti ostalle obrite. Tudi iiz komercialnega stališča ne smemo mimo dejstva, dfe imamo pri plasmanu opraviti z gradbenim materialom, o katerem je tržišče poleg vedno ostrejši konkurence ter pojavljajoče
se nasičenosti z drugim gradbenim materialom razmeroma malo informirano, še manj pa poučeno o določenih prednostih EFE materiala. Z zadovoljstvom pa vendarle ugotavljamo, da so si maši izdelki že v letošnjem letu uitrli pot na široko tržišče. To zaradi boljše kvalitete izdelkov in temelj itešega obravnavanja tržišča.
Na žalost ipa že v zadnjih dveh mesecih ugotavljamo, da ne moremo realizirati vseh naročil, oz. da se ne moremo držati dogovorjenih dobavnih rokov in količin do kupcev. Kakor planirane tako tudi proizvedene količine zidakov v znatni meri me zadoščajo za kritje naročil. Razumljivo je, da zaradi tega prihaja do pogostih urgenc in negodovanj kupcev, kar bo za naprej za nas nedvomno slaba reklama ter vo-
lil. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
študijskega oddelka je obenem tudi vodja ekonomske enote ja-ma-zahod. Upravni odbor je predlog spremembe organizacijske sheme sprejel in imenoval za vodjo razvojnega oddelka ing. Kirn Jožeta, ter v skladu z novo organizacijsko razporeditvijo za vodjo proizvodnje Cirila Greben-ška, za vodjo vrtanja ing. Alojza Diaccija, kot samostojna inženirja v študijskem biroju tega oddelka ing. Zagoričnik Štefana in ing. Selevšek Janeza, medtem ko je vodja strojno-elektro službe (jamske mehanizacije) v ja-mi-zahod ostal tov. Hudomal Emil.
Nadalje je UO obravnaval pritožbe zoper razporeditvene odločbe, ki so bile izdane po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Skupno so obravnavali 43 pritožb, ki so bile po vsebini ali pritožbe zoper nepravilno razporeditev na delovno mesto, ali zoper prenizko vrednotenje tega delovanega mesta, v primerjavi z drugimi delovnimi mesti, ali pa pritožbe, ki bi jih bilo šteti kot prošnje za višje osebne dohodke.
8 pritožb je bilo rešenih v okviru sedanjega pravilnika o delitvi osebnega dohodka, zlasti z uporabo čl. 31., glede 13 pritožb je UO menil, da bi jih bilo treba zavrniti, ostale pritožbe pa je dal komisiji za izvajanje načel o delitvi čistega in osebnega dohodka glede na predvideno spremembo tabele vrednotenja delovnih mest v zvezi z izvajanjem teh načel.
Nadalje je UO obravnaval poročilo kadrovske službe. Poročal je tov. Tekavc Jože. V njem je bil pregled bivanja zaposlenih, problematika izobraževanja, problematika staleža bolnih, stanovanjska problematika, letovanja in problematika nagrajevanja. Posebej pa je bilo še poročilo o problematiki fluktuacije. Uprav-
da na mlin konkurenci, ki je že sedaj z besedičenjem zelo 'aktivna. Odgovor na vprašanje, kako izkoristiti trenutne prodajne možnosti, je ikaj kratek in se glasi: »Izkoristimo naše proste zmogljivosti v obratu«, o katerih menda povisod igovore. Zato je nujino v obdobju največje sezone uvesti III. delovno izmeno z minimalnim številom najema dodatne delovne sile. O uvedbi tretje izmene že dalj časa govorimo,
vendar nam le-rte dosilej še ni uspelo uvesti. Zato je tudi proizvodnja ostala le na maksimalnih možnostih dveh delovnih izmen. Drži, da je bilo v zadnjih dneh sprejetih na podlagi soglasja s kadrovsko službo 8 novih oseb, vendar so te praktično le nadomestilo ostalim osmim osebam, ki so v bolniškem oz. porodniškem sta-ležu. Na podlagi dosedanjih izkušenj menim, da je treba v letni sezoni obratovati s tremi delovnimi izmenami, medtem ko je z variabilnim delom delovne sile treba (Skleniti ustrezne pogodbe. V kolikor bi v obratu montirali naprave, ki bi zagotovile povečano in renitabilnejšo proizvodnjo brez povečanja delovne sile, je pa stvar toliko bolj pozitivna. Trenutno je pa vendarle treba rešiti tako, da bo brez odlašanja zagotovljena povečana proizvodnja in to po najkrajši poti.
D. Z.
Nepravilno delo ima lahko težke posledice
ni odbor je v zvezi s tem poročilom, ki ga je vzel na znanje in odobril, sprejel naslednje sklepe:
1.	Nadaljujemo s forsiranimi ukrepi za izvedbo tečajev za kvalifikacijo.
2.	Stanarina v samskih stanovanjih bo 2.000 din.
3.	Vsa rezervirana stanovanja, ki jih ima RLV, naj razdelijo med prosilce, tako, da sme ostati rezervirano le eno stanovanje.
4.	Pri spremembah o vrednotenju delovnih mest, naj komisija v sodelovanju z obratovod-ji in vodji služb analizira razpone med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci in jih ustrezno uredi.
Nadalje so obravnavali izčrpno poročilo komercialne službe RLV vodje tov. Turk Martina, Obravnavala je problematiko prodaje premoga, prodajo izdelkov EFE ter nabavne službe, tako pri uvozu kot na domačem trgu. Upravni odbor je to poročilo odobril in sprejel v zvezi s tem naslednje sklepe:
1.	Sindikalna organizacija RLV se zadolži, da med člani kolektiva tolmači situacijo glede zmanjšanega izkoriščanja letnih dopustov v mesecu juliju in avgustu, kar je potrebno glede na povečan obseg proizvodnje v teh mesecih.
2.	Devizna sredstva, ki jih ima na razpolago RLV, naj prvenstveno uporabljamo za nabavo varnostnih naprav.
3.	Komisijsko prodajo rabljenega starega materiala članom kolektiva RLV naj nadaljujemo.
Pod točko razno pa je upravni odbor sklenil, v kakšnem obsegu se naj uporabljajo sredstva pri praznovanju rudarskega praznika, to je pri obdarovanju upokojencev, pri izletu na Kozjak s prevozi do Pake in pogostitvijo rudarske godbe in pevcev in z obdarovanjem bolnikov, ki se nahajajo v bolnicah, ali so že dlje bolni.
Dne 8. 6. 1962 sta tovariš Mak Franc in tov. Kordiš Alojz, tesarska partija, tesarila v EF kanalu 91. etg. Pri svojem delu sta morala izropati dotrajane lesene stoj-ke. Za ropanje sta se pa poslužila dvoverižnega smernega transporterja. Zaradi kratke dolžine smernega transporterja se ta ni takoj ustavil, ko je izdrl stojko, tako da je potegnil verigo, s katero sta stojko priklenila pod transporter. Pri obračanju transporterja nazaj se je izdrta stojka vprla v prečnik transporterja in v drugo stojko ter istočasno poškodovala kabel
4x2,5 v dolžini 14 m. Zaradi poškodbe na kablu je čelo F imelo 65 minut zastoja.
Ropanje stojk v jami (na čelih in v smernih kanalih) s pomočjo transporterjev je najstrožje prepovedano, zato bosta morala omenjena tovariša poravnati škodo na kablu v znesku 4.282 din. Zaradi malomarnega odnosa pri delu kakor tudi ogrožanja varnosti v jami pa sta poleg tega tov. Mrak Franc in tov. Kordiš Alojz kaznovana še denarno v višini 5 % enomesečnega zaslužka.	G.
Ing. Ambrožič Jože
Po objavi odprtega pisma o »Gradivu za javno razpravo o problemih verifikacije-«, smo razpravljali tudi na našem rudniku o potrebah po šolanju v poklicnih rudarskih šolah in smo o tem poudaril naslednje misli in utemeljitve:
Za delo pod zemljo je za pridobivanje koristne substance potrebno določeno znanje, inteligenca in refleks. Rudarski strokovnjaki vedo, da je zato na delovnih mestih v jami najbolje zaposliti samostojne in iznajdljive rudarje, ki bodo z dobro organiziranim delom dosegli večji uspeh v proizvodnji, pa tudi pripomogli k ekonomičnosti podjetja. Prepričani smo, da je nepravilno mnenje, da mora biti rudar predvsem močan in zdrav človek in da se podzemnega dela lahko sam priuči po predpisih in navadah, ki jih vidi v rudniku.
Rudarsko podzemno delo je odvisno od prirodnih prilik. Te so najrazličnejše:
Pojava pritiska zahteva n. pr. pravilno postavljanje podporja. Šolan rudar bo znal postaviti pod-porje tako, da bo čim dlje vzdržalo in kljubovalo pritisku. Od sposobnega in šolanega rudarja je odvisno ustvarjanje dobrih delovnih pogojev, takih, kjer ne bo visoke temperature na deloviščih, kjer bo s pravilnim podgrajeva-njem in odkopavanjem dosegel enakomerno, oziroma tako posedanje stropa, ki bo pripomogel k
Rudarji
doseganju čim večjega učinka.
Zaradi tesnih jamskih prostorov, zaradi vedno premikajočih delov transporterja, vozičkov in nakopnine, zaradi odstreljevanja, temnih prostorov, pritiska, nevarnih jamskih plinov itd. je potrebna posebna tehnika dela in gibanja v jami, in v zvezi s tem, poznavanje jamskih varnostnih predpisov, ki tvorijo poseben pravilnik. Dokazano je, da so se mnogokrat prav šolani rudarji znašli, ko je grozila nevarnost.
Rudar si mora izoblikovati svoje delovišče. To mora biti tako, da je vedno v vsakem času primerno za nadaljevanje dela v določenem ciklusu. Kolikokrat je zaradi izpremenjenih prilik prav posebno potrebno rudarju pomisliti, kaj bo storil, da se bo delo zopet vrnilo čimprej v ciklus. Ce pri tem primerjamo dela na tekočem traku v moderni tovarni, kjer so sicer potrebni sposobni delavci, vidimo, da se delovišče tam ne spreminja. Prav tako stalno nespremenljivo urejeno delovišče je na razpolago delavcem v večini strok.
Vsak rudar mora biti razen tega seznanjen z osnovami geologije, tehnologije, nauka o elektriki, strojništva, hidrogeologije itd.
Nadalje si ne moremo danes zamisliti rudarja, ki bi ne pozna) osnov gospodarske zakonodaje, delovanja zakonov in instrumentov ekonomike, saj se mora udej-stvovati kot član samoupravnih
Prišel je naš čas
Deponija se prazni. Spominjam se, kako zaskrbljenih obrazov smo se rudarji vračali z dela vsakokrat, ko smo se ozrli na deponijski prostor. Ogromen hrib deponije je rasel, vsaka tona odložena na ta prostor, je pomenila skrb več. Vsi dobri tovariši, ki jim je drag rudarski poklic, so odhajali na dopust, da so s tem pripomogli k skupnosti našega kolektiva. Verjetno so bili to tisti, ki so vedno pripravljeni nekaj žrtvovati.
Kakor smo upali, da se bo položaj v dobi regresa za široko potrošnjo premoga izboljšal, se je naša želja izpolnila. Torej prišel je naš čas. Sedaj moramo poiskati vse rezerve in se vreči na delo. Izboljšamo lahko finančni položaj sebi in skupnosti. Pri tistih tovariših, ki pojedo malico v petih aH največ v petnajstih minutah, tu ni rezerve, ampak je rezerva pri tistih, ki kadar se bliža ura njihove izmene, se ne morejo odločiti, ali bi šli na »šiht« ali k zdravniku. Nadalje bi bilo treba tudi bolj paziti na tiste ljudi, ki še niso rudarji ter so pripravljeni vedno na brezdelje, če jih kdo ne opazuje. To so večinoma mlajši, oziroma tisti tovariši, ki niso vezani na akordne postavke.
Precejšnjo rezervo bi našli tudi pri praktikantih. Kolikor mi je znano, štipendira rudnik Velenje okrog 90 ljudi na srednje tehnični
šoli, oziroma na univerzi. Ne vem pa, koliko jih je sedaj na praksi. Ti ljudje so mladi in zdravi. Ce gredo na udarniško delo na avto-strado, opravljajo tam včasih zelo naporno fizično delo. Zakaj bi potem ne delali tukaj? Ne mislim podcenjevati dela, oziroma udeležbe na izgradnji avtoceste, ker je to potrebno, vendar sem si tu dovolil napisati tak primer. Prav pa bi bilo, da bi praktikan-te nagrajevali po delu, kar mora nujno voditi do uspehov. Mislim, da je to umestno tudi z drugega stališča. Marsikateri izmed teh se še ni spoznal s fizičnim delom in
Dne 26. 6. 1962 je disciplinska komisija RLV imela več obravnav s sledečimi hujšimi delovnimi prekrški delavcev in uslužbencev RLV in izrekla take kazni:
Zupan Rudi, oddelkovodja v ekonomski enoti zahod, je bil kriv, ker dne 30. 4. 1962, ko je bil določen za dežurnega nadzornika, ni te službe v redu vršil, ampak je delovno mesto predčasno zapustil in odšel domov, poleg tega pa je še dvema delavcema, ki ju je zaradi vinjenosti
ko takšni ljudje nastopijo službo kot strokovnjaki, ne znajo ceniti dela. Zato se pred starejšimi rudarji večkrat osmešijo ter tako izgubijo naklonjenost in zaupanje podrejenih.
Naslednja rezerva je delo ob nedeljah na prvi tretjini. Tu bodo pokazali rudarji svoj odnos do kolektiva kot celote. Ne po-slušajmo tistih nergačev, ki jim nikdar ni nič po volji. S tem bomo rešili finančni položaj sebi in skupnosti.
Prepričan sem, da bodo vsi dobri tovariši sodelovali.
Sevšek Alojz
poslal domov, pisal neupravičeno dnino. Disciplinska komisija ga je kaznovala z odstavitvijo s položaja za 3 mesece.
Tašler Jože, stražar na zunanjem obratu, je dne 17. 2. 1962 prišel na svoje delovno mesto vinjen ter se je nadrejenemu Mar-kan Francu z nožem uprl, ko ga je ta pozval, naj delovno mesto zapusti. Kaznovan je bil s strogim javnim ukorom.
Kotnik Adolf, nekvalificiran kopač v jami — vzhod, je kršil predpise o varnosti s tem, da se je dne 17. 5. 1962 vozil po transportnem traku, čeprav je vedel, da je to prepovedano. Kljub pozivu, da naj vožnjo prekine, jo je nadaljeval. Nato je tov. Cevzarju dal netočne podatke s tem, da je lažno navedel drugo ime in priimek. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 5 % enomesečnega neto osebnega dohodka.
Vrabič Avgust, strelec in Polak Ferdo, vodja čela, nista kot odgovorna delavca pravilno izvajala HTV predpisov, zaradi česar se je lažje poškodoval rudar Pregovnik Franc, ki je samovoljno v nasprotju s HTV predpisi, hodil po zaprti smerni progi, na kateri je bilo na zadelki odbitih nekaj deščic in je itakio prišel v neposredno bližino eksplozije. Spoznana sta bila kriva, da Vrabič Avgust ni kot strelec pred streljanjem prekontroliral vseh dohodov k de-lovišču in postavil stražo pred zaprto smerno progo oz. prekontroliral zadelko, kot bi bil dolžan. Tudi ni pravilno polnil vrtine. Polak Ferdo pa kot vodja čela ni kontroliral gibanja svojega moštva in razdelkov na smerni progi ter sta bila kaznovana: Vrabič Avgust z denarno kaznijo 10 % enomesečnega osebnega neto dohodka, Polak Ferdo pa z opominom.
Lubej Helena in Veble Milan sta bila obtožena nerednega poslovanja pri prodaji blokov za malice in pri vodenju skupne blagajne, Veble Milan pa še, da je neupravičeno kupil dva bloka za malico. Kaznovana sta bila: Lubej Helena z opominom, Veble Milan pa z ukorom.
Vse napake je potrebno pravočasno in intenzivno reševati
Na zadnji seji izvršnega odbora sindikata, ki je bila 10. julija, so temeljito obdelali problematiko proizvodnje v II. polletju in določili naloge vseh sbujektivnih sil v podjetju, ki jih bodo imele pri realizaciji plana proizvodnje.
Pri tem so tudi ugotovili, da sklepi in problematika, ki jo obravnava izvršni odbor sindikata, vedno ne pridejo pravočasno do neposrednih proizvajavcev. Ravno v tem času pa bo nujno potrebno individualno obravnavanje vseh ekonomsko-proizvodnih in drugih problemov. Množični sindikalni sestanki so več ali manj sredstvo za obveščanje članov kolektiva, ne pa forum, kjer bi proizvajavci s konkretnimi predlogi neposredno sodelovali pri reševanju problemov proizvodnje in gospodarjenja. Ravno v zadnjem času se je pokazalo, da na takšnih sestankih ni mogoče obravnavati ožjih problemov, ki se dnevno pojavljajo v tem ali onem oddelku. Zato so se na seji dogovorili, da bodo ubrali drugo pot. Prešli bodo na drugo obliko dela tako, da bo ekonomsko-proizvodne probleme in notranje odnose reševalo čim več članov kolektiva na samem delovnem mestu.
Na seji izvršnega odbora našega sindikata so podrobno razpravljali tudi o realizaciji plana proizvodnje in o planiranju premoga na tržišču. V bodoče bo potrebno operativne plane bolj situacij sko določevati in pravočasno obravnavati. Za sestavljanje planov je potrebno zaintereserati vse člane kolektiva in jim z razumljivimi številkami prikazati, kaj hočemo doseči.
Po temeljiti obravnavi so člani izvršnega odbora sprejeli naslednje sklepe:
1.	Finančno je potrebno prikazati problem fluktuacije članom kolektiva, da bodo lahko sami vplivali na znižanje odhajajočih. Zato je potrebno izvršiti analizo.
2.	V EE naj takoj pričnejo ukrepati glede boleznin. Sindikalne podružnice naj individualno obravnavajo tiste člane kolektiva, ki večkrat in dalj časa bolujejo.
3.	Operativne plane naj pravočasno izdelajo. Najbolje je začeti izdelovati tromesečne plane.
Dofusujte v NAŠ
LIST
se bodo
organov. Sedaj se pomanjkljiva ekonomska izobrazba pri poglobljenem delavskem samoupravljanju kaže kot občutna pomanjkljivost. Prav in bolje pa bo delavec — samoupravljavec lahko sodeloval v delavskih svetih, če bo šolan.
V naših rudnikih je konec klasičnega načina za pridobivanje koristne snovi. Prehajamo na višjo stopnjo mehanizacije. Ce so do sedaj bili naši rudniki mehanizirani v smislu prevoza in izvoza blizu 100%, bodo v bližnji prihodnosti tudi v smislu kakršnega koli pridobivanja in podpiranja. Ti dve fazi, zlasti zadnja, še nista pri nas mehanizirani. Rudarska stroka bo pri tem napredovala, rudar bo rešen težkega fizičnega dela, kar si vsi želimo. Potrebovali pa bomo še vedno rudarja, izvežbanega v raznih smereh za upravljanje in vzdrževanje kompliciranih strojev.
Glede na vse zgoraj navedeno, smo prepričani, da je v rudarski stroki potrebno izobraževanje v šoli za široki profil rudarja in usmerjevanjem v poklicna rudarska dela. Šolanje naj bi trajalo tri leta. Vpis na šolo naj bo mogoč samo za absolvente osemletke. Šolanje naj bi končali z osemnajstim letom starosti, ko je možna zaposlitev pri rudarskem podzemnem delu. Po končanem šolanju se mora rudar še posebej usposobiti pod vodstvom šolanih inštruktorjev za opravljanje dela
šolali
na posameznih delovnih mestih. Ta usposobitev se opravi s praktičnim delom na delovišču in dopolnilno teoretsko izobrazbo. Taka specializacija je potrebna zaradi povečanja varnosti pri delu. Rudarja plačujemo po doseženem učinku in sposobnostih do maksimalnega zneska, ki znaša 100 %.
V prehodnem obdobju je možno izobraževanje za rudarsko stroko v šolah za odrasle. V njih si lahko pridobijo potrebno znanje delavci, ki že delajo na podzemnem delu, pa še nimajo poklicne izobrazbe. Seveda bo tudi za šolanje odraslih potrebna popolna osemletka. Kdor ne bo imel dokončane osemletke, mu bo omogočeno napraviti poseben dopolnilni izpit.
Pri šolanju v poklicni šoli kot tudi pri šolanju v poklicni šoli za odrasle, bomo poudarjali predvsem praktični pouk na delovnem mestu.
Poudarjamo pa, da dokončnih načrtov za šolanje in izobraževanje delavcev zaenkrat še nimamo.
Prav tako še niso dokončno izdelani načrti za šolanje tehnikov. Brez dvoma bo tudi tu poudarek na praktičnem pouku, teoretično znanje pa poglobljeno, tako da bo absolvent te šole glavna vez med inženirjem in delavcem.
Na ta način bo rudarska stroka priznana kot ostale. Rudarji bodo imeli svoj poklic, ki bodo zanj izučeni, priučenih rudarjev pa ne bo več.
Obravnave disciplinske komisije RLV
Rezultati poslovanja ekonomskih enot
V PRVEM POLLETJU 1962
Enako kot v letu 1961 smo. v letu 1962 izvedli decentralizacijo na RLV po ekonomskih in tudi obračunskih enotah.
Tako je v letu 1962 vključen v samostojno ekonomsko enoto tudi zunanji obrat, ki je v letu 19G1 bil pomožna enota.
Poslovanje ekonomskih enot je potekalo po gospodarskih planih, finančnih planih in delovnih načrtih ekonomskih enot in je v pr-
Plan za leto 1962 Doseženo do 30. 6. Izpolnitev z
1962
vem polletju 1962 rezultat poslovanja ugoden. Tako je na RLV kot celoti izpolnjen polletni plan po količini s 101,6%, finančni plan pa z 99,6 %.
Če pa primerjamo celoletni plan, ugotavljamo, da ta ni izpolnjen do polovice in tudi finančna realizacija ni dosežena v višini ene polovice letnega plana.
Doseženi rezulati v proizvodnji premoga so naslednji:
2,500.000 ton 1,211.000 ton 48,4 %
Finančna realizacija vseh ekonomskih enot:
Plan za leto 1962 Dosegli do 30. 6. 1962 Izpolnitev z
Poslovni stroški: Plan za leto 1962 Doseženo do 30. 6. 1962 Izpolnitev z
Osebni dohodki: Plan za leto 1962 Dosegli do 30. 6. 1962 Izpolnitev z
Iz prikazanih rezultatov vseh ekonomskih enot vidimo, da je sicer polletni plan izpolnjen, polovica letnega plana pa ni izpolnjena. Vendar ob teh podatkih ugotavljamo, da je izpolnitev popolnoma v soglasju. Finančni plan ne
6.985,075.000 din 3.248,021.168 din 46,5 %
4.449,888.000 din 1.989,251.254 din 44,7 %
2.254,351.000 din 1.077,637.744 din 47,8 %
Jama vzhod:
Proizvodnja Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Doseženi rezultati v tej ekonomski enoti so zadovoljivi, posebno, če upoštevamo dejstvo, da v mejama zapad:
Proizvodnja Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Proizvodnja v tej ekonomski enoti zaradi pojavov višje sile ni izpolnjena in je CDS sklenil kri-
\
Klasirnica:
Proizvodnja Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Realizacija in količinska izvršitev te ekonomske enote je v celoti
Elektro-strojni obrat: Proizvodnja — ef. ure Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Usluge te ekonomske enote so kljub preseženim ef. uram v fin. realizaciji pod planom, kar je rezultat zmanjšanja naročil za nova dela in s tem izpad na materialu,
Avtopark:
Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Zunanji obrat: Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Gradbeni obrat:
Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
»EFE«, Šoštanj
Proizvodnja Interna realizacija Poslovni stroški Osebni dohodki
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 %
366,633.000 193,080.851 53,0 214,716.000 113,753.013 53,0 129,313.000 60,209.704 46,5
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 %
906,813.000 736,885.000 169,928.000
289,292.021 32,0 206,309.547 28,0 73,565.865 43,3
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962
10,150.000 133,800.000 96,606.000 25,270.000
/n
3,840.203 38,C 56,362.078 42,0 39,779.839 41,C 11,682.725 46,2
presega količinskega in so poslovni stroški nižji od realizacije. Analogno temu pa je tudi dosežen znesek osebnih dohodkov v soglasju z izpolnitvijo plana.
Oglejmo si rezultate po posameznih ekonomskih enotah:
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 % 2,100.000	1,053.020 50,1
3.284,515.000 1.646,057.744 50,1 1.939,954.000 967,185.709 49,0 1.166,717.000 572,818.243 49,1
secu marcu in aprilu zaradi deponije proizvodnja ni bila izkoriščena v polnem obsegu.
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 % 400.000	157.980 39,5
900,798.000 407,522.734 40,5 475,878.000 219,414.419 46,0 367,866.000 168,021.825 45,7
ti v prvih 5 mesecih izkazano izgubo in zato količinsko izpolnitev ne dosega finančno priznane realizacije.
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 % 2,500.000	1,211.000 48,4
728,806.000 359,608.991 49,0 545,074.000 264,792.717 48,0 105,528.000 52,848.193 50,1
vezana na proizvodnjo obeh ekonomskih enot osnovne dejavnosti.
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 % 403.903	231.946 57,0
499,365.000 211,911.411 42,0 334,815.000 125,992.915 38,0 113,319.000 55,223.056 48,7
kar se v največji masi kaže v realizaciji mehanične delavnice, ki tudi v prvem pollletju ob internih cenah kaže negativni rezultat.
Plan 1962 Doseženo 30. 6. 1962 % 164,345.000 84,187.338 51,0 105,960.000 52,025.013 49,0 37,949.000 18,199.650 48,0
DOSEŽENI OSEBNI DOHODKI S 30. 6. 1962 NA 1 DNINO
/	Dosežena vrednost točke	Planirana dnina	Dosežena dnina	% na plan
Jama vzhod	1,667	1.525	1.581	103,7
Jama zahod	1,640	1.502	1.502	100,0
Klasirnica	1,650	1.230	1.285	104,4
El. strojni	1,659	1.203	1.337	111,1
Avtopark	1,650	1.438	1.378	95,8
Zunanji obrat	1,695	883	940	106,4
Gradbeni obrat	1,720	1.026	1.079	105,2
EFE, Šoštanj	1,610	842	844	100,3
Splošna uprava	1,690	1.868	1.830	97,2
POVPREČNO RLV:	1,669	1.363	1.431	105,0
Doseženi rezultati
poslovanja po ekonomskih 1962 pa so naslednji:
enotah do 30. 6.
	Rezervni sklad	Nerazporejeni
	os. dohodkov EE	presežek EE
Jama vzhod	7,083.960	6,067.602
Jama zapad	1,885.974	—
Klasirnica	849.377	2,366.982
El. strojni	1,335.483	3,038.709
Avtopark	1,706.442	1,233.965
Zunanji obrat	708.929	6,388.574
Gradbeni obrat	5,649.047	3,757.359
Splošna uprava	1,039.790	2,620.731
EFE Šoštanj	17.722	51.504
SKUPAJ :	20,241.280	25,422.418
Iz tega je razvidno, da EE RLV dosegajo pozitivni uspeh in sredstva, s katerimi samostojno razpolagajo, ob vsem pa ugotavljamo, da se poslovanje z interesom
za boljše gospodarjenje izplača in je nujno, da se v tak način gospodarjenja še poglobimo oziroma vključimo čim več proizvajavcev.
Sodelovanje z zdravstveno službo bo rodilo uspeh
Letos je stalež bolnih v našem kolektivu precej nad normalnim povprečjem in je že kar resen problem. Dnevno je v bolniškem staležu od 230 do 290 delavcev. V marcu, ko je razsajala epidemija gripe, je dnevni stalei prekoračil celo število 300.
Za rudarstvo je od ZSZ priznan kot normalen stalež v višini 6 % zaposlenih, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju v rudarstvu, kjer je v normalnih razmerah približno 7 % zaposlenih v bolniškem stanju, kar bi pri nas bilo 217 bolnih dnevno v povpreč-
ju. Ker pa je dejansko povprečje znašalo v prvem polletju 273 bolnih dnevno, je bilo nad nor-malo povprečno po 56 bolnikov.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je to za kolektiv izredno velika izguba, ki se pokaže na dveh straneh. Prvič so tu veliki izdatki za zdravljenje — oskrbnina, prispevek za SZ in dodatni prispevek (lani je moral RLV doplačati kot dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje, ker smo prekoračili dovoljenih 6 % bolnih, znesek 25,188.994 din) še (Nadaljevanje na strani 5)
PRED SPREJEMOM
UČENCEV NA IRŠ
V popolnosti se zavedamo težkega in napornega dela, ki ga opravlja rudar v jami. Ne pozabi j a jmo pa tudi tega, da bi bilo rudarjevo delo še težje in naporne j še, če bi še vedno delali primitivno, kat je bilo to v še ne pozabljeni preteklosti. Mehanizacija v rudniku pomeni danes, življenje rudnika, zato ne za-ničujmo nekoga, ki se odloči, da postane kovinar. Vsak mlad človek, ki se odloči za kovinarja se v polni meri zaveda, da sta rudar in kovinar neločljivo povezana in, da je delo njihovih rok potrebno drug drugemu.
Pomislimo samo na plavžarje, kako težko bi bilo njih delo brez premoga in si skoraj ne moremo zamisliti rudarstva ibrez jekla in tehničnih pridobitev kovinar,stva.
Smatram pa, da je najvažnejše eno. Ni toliko pomembna smer, ki si jo mlad človek začrta v življenje, kot da na tej poti opravlja vestno in požrtvovalno vse naloge v življenju.
Da pa je človek kos prebresiti vse zapreke in s svojim delom doprinesti čim več samemu sebi in skupnosti, si mora pač izbrati tak poklic, za katerega je inajbolj sposoben.
Da pa bomo dosegli to, da bomo usmerili mlade ljudi, ki prihajajo iz šolskih klopi na delo-višča in delavnice res na pravo pot, potem bomo morali pretehtati vse možnosti in zavzeti taka stališča, ki ibodo v korist predvsem sprejetemu učencu ali učenki.
Ni dovolj, če nekdo vztraja pri tem, da se izuči tega ali onega poklica, pri tem pa ne izpolnjuje vseh zahtev, ki so za to potrebne. Zavedati ise maramo dejstva, kakor starši, tako itudi odgovorni ljudje na IRŠ, da če dovolimo, da se učenec ali učenka odloči za poklic, ki ni primeren iz kakršnihkoli razlogov, da s tem o-škodujemo najprej prizadetega učenca ali učenko in (kolektiv. Učenčevo oškodovanje se kaže v tem, da mora po enem ali dveh letih spremeniti poklic, ker postane hiba večja in tako zamujenih let ne moremo več nadoknaditi.
4. redna seja upravnega odbora je bila dne 23. 6. 1962 in je bilo na dnevnem redu: pregled sklepov zadnje seje, poročilo finančne in splošne službe RLV ter prošnje in pritožbe.
Pri prvi točki dnevnega reda je UO dopolnil sklep prejšnje seje o praznovanju rudarskega praznika s tem, da je odobril za člane kolektiva RLV, ki se bodo udeležili izleta na Kozjak, brezplačno malico in pijačo v znesku 500 din.
O računsko-finančni službi je poročal vodja tov. Vrečko Karel, pri čemer je obravnaval gibanje dohodka podjetja in korekcije, ki so potrebne glede na navodila o delitvi čistega dohodka, zlasti korekcije finančnega plana RLV. Po izčrpni in obšir-
Kolektiv pa je oškodovan za kvalificiranega delavca, na katerega je računal.
Zato ne bi bilo napačno, če že sami starši otrok, ki jih 'pripravljajo na poklic, malo premislijo in svetujejo, ker smatram, da so predvsem starši tisti, ki so se dolžni zanimati za to, kako bo njihov otrok uspeval v življenju.
ni diskusiji je UO sprejel predlagano korekcijo finančnega plana, ki jo je obravnaval tudi centralni delavski svet.
Tov. Pristovšek Franc je poročal o splošni službi, v kateri se je dotaknil nekaterih problemov pravne in administrativne službe, tiskanja časopisa Rudar, delavskega kluba in gibanja u-pravno-prodajne režije v prvih petih mesecih letošnjega leta. Po poročilu, ki ga je UO odobril, je sprejel sklepe in sicer napotek, da posveti vso skrb za čim hitrejše reševanje zemljiško -knjižnjih in odškodninskih zahtev in forsira nastavitev strokovno usposobljenega sekretarja samoupravnih organov RLV, nadalje glede ustreznejših delovnih
Ni dovolj, če oče ali mati napotita svojega otroka v poklic. Zadovoljni smo šele takrart, kadar vidimo, da uspeh naših prizadevanj ni zastonj. Izkušnje so pokazale, da ni malo primerov, ko se starši za uspeh svojih otrok na IRŠ bore malo zainima j o in pridejo na šolo šele takrat, ko je največkrat že pozno. Zavedati se moramo tega, da so poleg vzgojiteljev in mojstrov predvsem odgovorni za uspeh učenca tudi starši in le iti morajo pokazati več razumevanja za sodelovanje z vzgojitelji in mojstri na soli.
prostorov strojepisnice, glede delavskega kluba pa je UO menil, da naj bo v sedanji obliki, kot sestavni del RLV s tem, da ga uredijo v skladu z zakonitimi predpisi registracije.
Nadalje je UO obravnaval poročilo komisije za prošnje in pritožbe in po njenih predlogih sprejel vrsto sklepov, s katerimi je ugodil ali pa je zavrnil razne prošnje posameznikov, družbenih organizacij, društev, šol, hišnih svetov itd. Predvsem je pomemben sklep o dodelitvi dotacije planinskemu društvu Velenje, za dograditev planinskega doma na Kozjaku, ki služi tudi članom kolektiva RLV za rekreacijo in o kolektivni članarini STVD in ND Partizan Rudar Velenje.
Popolnoma zgrešeno bi bile misliti, če se nahajamo v kraju, kjer je rudarstvo na višku, da morajo zato biti vsi .rudarji. Mi vsi smo prepričani, da so vse veje gospodarstva tesno povezane in tako potrebne druga drugi. Na kraju pa, naj si bo to rudar, kovinar ali kar koli, vsi vidimo pred sabo isti cilj in vsi gremo istemu cilju nasproti. Uispeti moramo v življenju in talko dati sebi to, kar nam je potrebno za življenje. Skupnosti pa vsaj delno povrniti to, kar za nais daje med našo učno dobo. Povše Josip
Sodelovanje z zdravstveno službo bo rodilo uspehe
(Nadaljevanje s strani 4)
večja pa je izguba zaradi izpada proizvodnje. Če bi bilo teh 56 delavcev, ki so v bolniškem staležu nad normalo na delu, bi dnevno nakopali 336 ton premoga ali letno 102.480 ton, kar pomeni vrednost 180,000.000 dinarjev. V letošnjem polletju smo torej že i-meli izgube nad 90,000.000 dinarjev.
V četrtek, 12. julija so se sestali na upravi RLV vsi zdravniki in zobni zdravniki iz ZD Velenje s predstavniki RLV in so razpravljali o tem problemu. Zdravstveni delavci so z razumevanjem obljubili sodelovanje pri naporih RLV za znižanje staleža bolnih do normalnega stanja. Med drugim so se dogovorili, da se takim osebam, ki bodo prišle k zdravniku, pa jih zdravnik ne bo sprejel v stalež bolnih, ne bo priznal tisti dan za bolniški. Ta ukrep je upravičen, ker je ambulanta odprta dopoldan in popoldan tako, da ima vsakdo možnost, iti k zdravniku takrat, ko je prost, če ni tako bolan, da je obisk pri zdravniku potreben takoj. Tudi stacionar — to je bolniška soba v Šaleški 18/a bodo upravljali bolj smotrno, kakor doslej. Zdravniki bodo napotili v stacionar vsakega bolnika, ki nima svojcev, da bi ga negovali, če je potreben mirovanja, ne glede na to, kje stanuje in kje se hrani.
Zdravniki bodo tudi večkrat na njihovih delovnih mestih v jami in v zunanjih obratih, da bodo čimbolj spoznali, v kakšnih pogojih delajo njihovi klienti. Več skrbi bo potrebno posvetiti tudi tistim članom kolektiva, ki poskušajo izkoristiti pravice iz socialnega zavarovanja. Teh zares ni mnogo, vendar so še taki, ki bi radi živeli na račun ostalih. Vse drugače bo potrebno obravnavati take, ki ob" nedeljah ve-seljačijo do onemoglosti, v ponedeljek napravijo neopravičen izostanek, v torek pa gredo k zdravniku z močno revmo pri svojih 19 letih starosti in si iz-poslujejo nekaj dni bolniške. Primer Alojza P. iz jame vzhod, ki si je to privoščil 25. junija letos, ni osamljen. Tui zdravstvena služba bo pomagala odkrivati take primere in uspehi bodo večji. Od članov kolektiva samih pa je največ odvisno, ali bomo dopustili, da bi bil zaradi takih in podobnih primerov kolektiv oškodovan za težke milijone, precej pa bo to občutil tudi vsak član kolektiva pri svojih osebnih prejemkih.	-al.
UREDITEV STADIONA
DRŽAVNA ATLETSKA REPREZENTANCA BO TRENIRALA V VELENJU
V začetku avgusta 1962 pride v Velenje državna atletska reprezentanca na enomesečni trening. Trening bo trajal vse do pričet-ka evropskega prvenstva v Beogradu. Za uspešen trening pa je potrebno obnoviti vsa tekališča, naprave za skok in mete.
STVD Partizan — Rudar je organiziral odbor, ki skrbi za ureditev stadiona. Delamo dopoldan in popoldan udarniško, ker pač društvo nima toliko finančnih sredstev za obnovitev športnih naprav. Delati smo pričeli 28. maja, vendar zaradi izredno slabega vremena tekališča še nismo končali.
Doslej^ smo uredili sledeče naprave:
1.	Stezo za skok v daljino in troskok smo razširili od 0,80 do 1,25 m. Prav tako smo podaljšali od 38 na 43 m. Jamo za doskok smo povečali od 6 na 7,5 m in ponovno ogradili.
2.	Stezo za skok s palico smo razširili od 2 m na 2,5 in podaljšali od 40 m na 45 m. Steza na nasprotni strani je odpadla. Leš smo odstranili in odnesli na razširjeni prostor za met krogle, stezo pa smo zaprli z rušami. Na novo smo uredili tudi doskočišče, ki je obloženo z rušami 1 m visoko.
3.	Betonski okrogli plato premera 2,50 m za met diska je končan.
4.	Jama za STEEPLECHASE je zabetonirana.
5.	Tekališče za met kopja je razširjeno in podaljšano za 4 m izven atletske steze. Potrebno jo je še višinsko regulirati.
6.	Elipsasti plato za skok v višino je podaljšan za 4 m in razširjen za 1,50 m ter grobo višinsko zreguliran. Ker sta bili dve jami za doskok, smo eno zasuli in pokrili z rušami. Mivko smo prestavili v sedanjo jamo ter obložili z rušami.
7.	Plato za met krogle smo razširili za 10 m, prav tako je narejen betonski krog premera 2,135 m.
8.	Plato za met kladiva je izkopan, potrebno ga je še zabeto-niratL
9.	Na novo smo prečistili 15 m drenaže.
10.	Glavna atletska steza je posneta in ves rdeč leš presejan skozi 8 mm mrežo tako, da smo odstranili travo in grobi leš. Fini leš se sedaj razprostira na stezo in vse platoje v debelini 5 cm tako, da je uvaljana debelina 3 cm. Od 4.200 m! površine imamo ca. 1.500 ms popolnoma gotovih. Potrebno je še izvršiti 2.800 m®, nakar bi bila glavna dela končana. Nato bomo izvršili še ponovno valjanje, beljenje robnikov, markiranje stez, vzi-dave raznih detajlov in stadion bo pripravljen za nastop atletov.
Pri vseh delih je bilo opravljenih dosedaj že 2.248 udarniških ur. Največ zaslug pri tem ima industrijska rudarska šola.
IV.
REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA
Dtafi Iva*!
Usoda je hotela, da si omahnil sredi svojega plodnega in naprednega življenja. Kruto in nenadoma te je iztrgala iz naše velenjske rudarske družine.
Velenjski rudarji sočustvujejo s tvojimi starši in svojci. Njihova bol je tudi naša bol, ker nisi bil samo njihov, marveč tudi naš.
Pozimi leta 1960 si postal član našega kolektiva. Rad si stopil v naš rudarski stan. Vedno si bil naš dober in zvest tovariš. Vselej
Klopčič Ivan
si krepko zgrabil za delo. Rad si delal in veroval v napredek in rast našega kolektiva. Res, kaj kmalu si postal naš dober in discipliniran tovariš. Zato smo te vsi imeli radi in te visoko cenili. Videli in spoznali smo v tebi človeka in sodelavca, ki hoče biti in
Velenjskemu rudarju
Kdo vidi ga pod zemljo, kjer težko dela noč in dan kjer znoj v potokih ga obliva, da pride premog ven na plan.
Svetlo sonce mu ne sije v temnem rovu pod zemljo, le svetilka razsvetljuje pri delu trdo mu temo.
Nihče se toliko ne trudi, pri svojem delu kot rudar, v smradu, prahu in vročini, da prisluži svoj denar.
Res je težko delo v jami, nevarno in polno muk, toda po končanem »šihtu«, pozabljen je prestani trud.
Čaka ga prijazen dom, kjer prebiva sreča, ne muči več ga strah in skrb, kot nedavno, prošla leta.
Le naj širi se Velenje sončno mesto, srečni kraj, tu lepše danes je življenje, kakor bilo je nekdaj.
Klopčič Ivan
Tovariš Klopčič je ves svoj prosti čas posvetil knjigarn. Nenehno jih je prebiral in se uril poleg materinskega jezika še v dveh ■drugih francoščini in angleščini, ki ju ije tudi obvladal. Med drugim je pisal tudi pesmi, od katerih smo priobčili v našem glasilu pesem »Velenjskemu rudarju«.
ostati rudar, ki hoče in si želi, da mu postane rudarsko Velenje nov in trajen kraj življenja in delovanja.
Usoda pa je sklenila drugače. Za vedno si zapustil naše vrste. Boleče je odjeknila med tvojimi tovariši rudarji kruta novica, da je površinska voda terjala tvoje življenje, tvoje mlade in zdrave sile.
V črnini naših jam si delal in ustvarjal. Bili smo pravi in iskre-
Tavatis ftaut!
Globoko nas je presunila tragična vest, ko smo zvedeli, da si se za vedno poslovil od nas, od našega skupnega dela in naših skupnih prizadevanj. Dobro se zavedamo, da bomo brez tebe pri našem delu občutili vrzel, da ob nas ne bo več vedrega tovariša, ki je bil vedno pripravljen pomagati, svetovati in z neprecenljivim delovnim elanom vzpodbujati slehernega izmed nas. Tvoja dobra volja in nenehne želje, da bi čim več ustvaril, so vedno obrodile dvojni sad. S tem, ko si sam neumorno delal, si vzpodbujal tudi nas, da smo te posnemali. Pri tem pa nikoli nisi pozabil na svoje mlajše sodelavce, da jim ne bi s svojimi izkušnjami olajšal delo.
Vedno si bil pripravljen svetovati in prenašati znanje na tiste, ki so bili tega potrebni. To so vse neprecenljive vrline, zaradi katerih smo se z največjo bolečino poslovili od tebe.
Naše boleče slovo niso bili samo spomini na delo in skupne napore. Ob tem slovesu smo se te tudi spominjali kot doslednega borca za dosego najnaprednejših pravic delovnega človeka. Bil si med tistimi, ki so se vedno zavzemali za osvoboditev izkoriščanja človeka po človeku in si zaradi teh naprednih idej bil in ostal do zadnjega dne življenja dosledni predstavnik delavskega razreda.
Tvoji najožji sodelavci, ne moremo ob teh težkih trenutkih izreči vseh tistih dobrih vrlin, ki
ŠILC FRANC Sile Franc nekaj dni pred smrtjo s svojim najmlajšim otrokom.
ni tovariši. Vemo, koga smo Izgubili. Vemo pa tudi, kaj je Izgubil tvoj oče, tvoja mati in tvoj brat. Bil si jim trdna in močna opora. Izražamo jim svoje globoko sožalje!
Sleherno slovo je težko, najtežje pa ono, za katerega veš, da je poslednje. Takrat so besede slovesa krhke in mehke, zato pa tem bolj Iskrene. Zato pa, dragi naš tovariš Ivan, srečno, in večna ti slava!
si jih imel in zaradi katerih smo te cenili kot dobrega delovnega tovariša. Naše bolečine so težje od izrečenih besed. Verjemi, tovariš Franc, da je kljub skromnim besedam naše spoštovanje do tebe in tvojega neutrudnega dela večje, kot ti ga lahko tu izkažemo. Na delovnem mestu, ki je ostalo po tvoji nenadni smrti prazno, in povsod tam, kjer si se nahajal, bodo za teboj ostali spomini.
Pri vsem tem pa dobro vemo, da je tudi med najdražjimi — ženo in nedoraslimi otroki — nastala nepogrešljiva vrzel. Kot si ljubil delo v našem delovnem kolektivu, tako si tudi ves ostali prosti čas posvetil družini. Zato je tvoja izguba za tvoje najdražje neizrekljivo boleča.
katerega izguba nam je prizadejala težko bolečino. Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, vsem ki sočustvujete z nami, se najiskrenej-še zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi za vso prizadevnost zdravnikoma dr. Fijavžu in dr. Zarga-ju, ki sta storila vse, da bi ga ohranila pri življenju. Prav tako se zahvaljujemo sosedom, daro-vavcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našega ljubega moža in očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Njegovim delovnim tovarišem, sindikalnemu pododboru Klasir-
Upravi rudnika in rudarjem iz Velenja!
Zdi se nam neverjetno, da našega ljubljenega Ivana ne bo več iz Velenja.
Srečnega se je počutil v vašem lepem mestu in vedno je prišel vesel in zadovoljen domov.
Nekaj napotkov
Vsako življenje posameznika ni dragoceno samo za njegove svojce, temveč je prav tako dragoceno tudi za podjetje, v katerem dela, za družbo, v kateri živi in jo gradi s svojimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi. Vsako življenje je za nas dragoceno in zato je naša dolžnost, da ga znamo ohraniti in rešiti v raznih nevarnih okoliščinah. — Eno takšnih okolij je tudi voda in naj bo to reka, jezero ali morje. Nevarna je voda le toliko časa, dokler nismo ipopolnoma spoznali njenih
Klopčič Ivan se je rodil leta 1928 v Franciji, kamor so njegovi starši odpotovali za kruhom — za boljšim in srečnejšim življenjem. Po okupaciji so se zvesti svoji domovini vrnili v Jugoslavijo in se nastanili v Vačeh pri Litiji. Leta 1960 je prišel Ivan v naš rudnik in tam neumorno in vestno delal do prerane smrti, ki jo je terjalo Velenjsko jezero.
Besede naj bodo le skromna zahvala za vse tisto, kar si v svoji življenjski dobi prispeval za naše skupne napore.
Naj ti bo lahka slovenska zemlja, v kateri bo odslej naprej počivalo tvoje utrujeno telo.
Sile Franc se je rodil leta 1910 v Vranovičah pri Novem mestu. Ze kot 17-letnega fanta ga je pot zanesla v naše kraje, kjer je delal v rudniku od leta 1927 do okupacije. Pridružil se je naprednemu delavskemu gibanju in po svojih močeh doprinesel k zmagi nad sovražnikom. Po vojni je nadaljeval delo v velejenskem rudniku in neumorno delal, dokler ga ni zavratna bolezen iztrgala iz našega kolektiva.
Ženi in otrokom izražamo globoko sočustvovanje!
niče — izvoz, skratka vsemu kolektivu RLV, vam, ki ste pokazali razumevanje in nam ob težkih trenutkih stali na strani, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se tudi tovarišem, ki so se pri odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovili od našega moža in očeta. Tudi velenjski rudarski godbi se prav lepo zahvaljujemo.
Težko nam je s temi skromnimi besedami izraziti vso zahvalo, ki jo čutimo do vas. Za vso dobroto, skrb in sočustvovanje vam bo vedno hvaležna
družina Šile
Zdaj ga ni več. Tragična smrt nam ga je iztrgala v vodi, v vodi, ki jo je tako ljubil.
Vsem, ki so hoteli rešiti njegovo mlado življenje, najlepša hvala. Zlasti pa se zahvaljujemo upravi rudnika v Velenju, ki nam je ob težki uri tako nesebično pomagala in vsem rudarjem, ki so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat, najlepša hvala!
Neutolažljivi starši in brat z družino — Klopčičevi iz Vač.
nrl- REŠEVANJU Pil UTOPLJENCA
lastnosti in nevarnosti in obvladali tehniko plavanja. Prvi predpogoj, da se ne utopimo, je vsekakor znanje plavanja. To je tudi glavni faktor pri reševanju predvsem samega sebe, kakor tudi drugega.
Predno preidemo na samo reševanje utopljenca, se je potrebno seznaniti s tem, kako pomagati samemu sebi v raznih okoliščinah in kako pomagati onemoglemu tovarišu.
(Nadaljevanje na 7. strani)
ZAHVALA ' Umrl nam je oče, skrbnik in mož
Šile Franc
Potovali smo z vlakom in prebili na njem vsega skupaj 154 ur. Ker odpade pretežni del poti po Sovjetski zvezi, tu pa smo se vozili v nadvse udobnih vlakih s spianimi ikupeji, zato večdnevno bivanje na vlaku ne prizadene potniku posebnega napora. Gas smo preganjali na različne načine. V kupeju, kjer je bilo moje ležišče, smo s tovariši zbijali šale, vmes pa smo si po malem močili grla z domačim branidy-jem itn staro slivovko. Naj povem, da beseda »domači« v tujini mnogo pomeni. Predvsem velja to za »kapljico«, ki nam je pomagala, da smo enakomerno miganje vlaka in ropotanje koles, zadevajočih se ob jeklene tirnice, lažje prenašali. Ob sovjetskem pivu, kvaru, maliftovem soku, in vodki, 'ki smo jih imeli na razpolago, bi bilo potovanje prav gotovo težavnejše. To so vse pijače, ki po kvaliteti dokaj slabo omočijo razvajeno grlo jugoslovanskega potnika. Zdaj me boste tudi lažje razumeli, zakaj nam je beseda »domači« toliko pomenila.
Pasoše so nam prvič pregledali naši obmejni organi, ki so prišli na vlak v Siuibotici ter se pelljali z nami vse do jugoslovansko— madžarske meje. Začudili smo se, ko niti nismo opazili, kdaj smo prestopili našo mejo. Vsul smo namreč z napetostjo in težkim notranjim občutkom, pričakovali trenutek, ko bomo resnično v tuji deželi. Mislili smo, da bo to
lahko opaziti, ker smo pričakovali temeljit pregled naše prtljage, kakor tudi vlaka, s katerim smo se vozili!. Saj smo vendar prestopili mejo dveh dežel! Šele v Kelebeji smo vedeli, da se že nekaj časa vozimo po madžarskem ozemlju, ko so njihovi obmejni organi vljudno prosili za pasoše. V trenutku smo se zavedali, da smo positali pravi potniki po tujem. Pozabili smo na vse tisto, kar smo do sedaj vseskozi nestrpno pričakovali. Občutki napetosti; -da smo se dalj časa lo-
čili od domače grude, so brez sledu izginili.
BEŽNI SPREHOD PO BUDIMPEŠTI IN SPET SMO NA VLAKU
Čeprav smo se rano zjutraj pripeljali v Budimpešto, je bilo mesto poilno ljudi. Imeli ismo ravno toliko časa, da smo se najbolj »korajžni« iz naše skupine spustili po ulicah neznanega mesta. Na prehodni vizi je bilo namreč napisano opozorilo, da moramo vsi potniki ki smo prehodni, odpotovati po najhitrejši poti naprej, torej v deželo, kamor smo namenjeni. Ce pa nimamo takojšnje zveze, ne .smemo zapustiti perona železniške postaje. Priznam, bil sem med tistimi, ki nismo upoštevali teh navodil. Zavedal sem se namreč, da je to redka priložnost, ko bom lahko hodil po rblaku madžarske pre-stokriče in pasel oči po njenem jutranjem vrvežu.
Pred odhodom v mesto sem na železniški postaji v menjalnioi zamenjal 500 dinarjev za 12 fo-rintov in 24 filerjev. Za ta denar sem potem kupil 10 kosov kruha, 2 mali čaši piva in 16 cigaret. Ostal mi je še forinit in 5 filerjev. Uslužbenec v menjalnici oni je takoj pojasnil, da zamenjuje samo zlato valuto — USA dolar, nemške marke, naš dinar, in drugo. Rublje, lene, zlote in ostale valute iz socialističnega tabora pa ne menjajo. Na moje ponov-
no vprašanje, mi je odgovoril, da rublji nimajo zlato podlago. Zadovoljil sem se z enostavno obrazložitvijo in odšel v mesto.
Budimpešta z 1,150.000 prebivalci je največje industrijsko središče in hkrati v vseh pogledih vodilno in glavno mesto Madžarske. Mesto se razprostira na obeh obalah Donave. Na desni je starejši Budim, na levi pa mlajša Pešta. Čeprav je mesto lepo grajeno, ne nudi s svojim zunanjim efektom videza milijonskega mesta. Cestni promet je Slabo razvit,
v glavnem s tramvaji. Teh je toliko, da smo se jim na uličnih prehodih komaj izmikali. Pred vsako zaprto prodajalno mesa so bile že v zgodnjih jutranjih urah dolge vrste ljudi. To nas je ne-
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
I. POMOČ SAMEMU SEBI. Kakor sem že v uvodu omenil, je najvažnejše pri pomoči samemu sebi znanje plavanja. Vendar se tudi dobremu plavavcu primeri, da onemore. Ce se to zgodi daleč od obale, na jezeru ali morju, mora vedeti, kako si lahko odpočije in nadaljuje pot. — Telo je v vodi, po Arhimedovem zakonu, za toliko lažje, kolikor tehta po njem izpodrinjena voda. Razen tega vpliva na vzgon v vodi tudi specifična teža predmeta oziroma telesa. Ce imamo to pred očmi, je strah odveč. Telo se torej ne more popolnoma potopiti. Polna pljuča zraka pa celo omogočajo, da telo plava na vodi, brez dodatnih gibov z rokami in nogami. Ker je nemogoče, da bi neprestano imeli polna pljuča zraka, moramo vskladiti dihanje tako, da je vdah čim hitrejši in globok, a izdah počasnejši, oziroma zadrževanje zraka v pljučih daljše. Ta način dihanja uporabimo pri prostem ležanju hrbtno v vodi, tako, da so vsi deli telesa (tudi glava) v vodi, le obraz, predvsem usta in nos naj bodo nad vodno gladino. Pri tem je priporočljivo, da se noge razmaknejo in roke razširijo. Ce pri tem še na lahno gibljemo z dlanmi, bo počivanje ■onemoglega več kot sigurno. Po krajšem počitku mirno nadaljujemo s plavanjem.
Tudi dobremu plavavcu se lahko zgodi, da ga zajame tok hitre gorske reke z mnogimi podvodnimi skalami. Prva skrb naj mu bo, da nepoškodovan pride do najbližjega brega. Normalno plavanje tu ni primerno. Gibanje z rokami je neprestano poševno naprej pod seboj kot bi tipali. To pa zaradi tega, da otipamo vsako skalo, jo preskočimo ali obidemo. Bili so primeri, da so ostre skale poškodovale plavavca. S temi gibi rok zavarujemo predvsem trup pred morebitnimi poškodbami. Da ne bi prišlo do poškodb na kolenih ni priporočljivo pri plavanju upogibati kolena. Plavamo torej z iztegnjenimi nogami in le z minimalnim gibanjem nog v kolčnem sklepu.
koliko presenetilo, ker smo med potjo skozi okno videli precej krmilnih rastlin in mnogo obsežnih travnikov iin pašnikov, na katerih je bilo dosti svinj, konj in goveda.	(Prihodnjič dalje)
Pri kopanju v neznanem jezeru, pri plavanju po nepoznanem predelu se lahko zgodi, da zaideš med ovijalke. V tem primeru mnoge obide strah pred neznanim. Mislijo takoj na strupene kače ali kaj stičnega. Utapljajo se predvsem zaradi strahu. V tem primeru ostanimo mirni, obrni-mo se na hrbet, odvijmo ovijal-ko z dela telesa, katerega je ovi-la in se vrnimo po isti poti, od koder smo prišli. Nikakor ne nadaljujmo poti, ker teren pred nami je po vsej verjetnosti vedno bolj posejan z ovijalkami.
Za kopavce so zelo nevarne tudi mirne reke z vrtinci. Ce smo zašli na takšen predel, je nujno, da plavamo čimbolj' vodoravno. Pri tem načinu plavanja je manjša možnost, da nas vrtinec potegne na dno. Tudi tu moramo biti po-popolnoma mirni in prisebni. Ako nas kljub temu vrtinec potegne pod vodo, se nikar takoj ne ote-pajmo, temveč z razširjenimi nogami počakajmo, da dosežemo dno. Ko začutimo dno pod nogami se z vso močjo odrinimo poševno navzgor iz območja vrtinca. Ker so vrtinci lahko tudi posledica odprtin v rečnem dnu, je nujno, da so noge razširjene in pripravljene za odriv.
Pri padcu z ladje naj bo prva skrb, da se čimbolj odmaknemo od ladijskega trupa. To predvsem iz dveh razlogov: da nas ne potegne ladijski vijak v svoj tok in da nas z ladje lažje vidijo in na ladjo slišijo naše vpitje. Zgodi se pa, da nas z ladje niso opazili in smo ostali v morju. V tem primeru si moramo pomagati s plavanjem na sledeče načine: Ce je kopno na obzorju, bomo plavali v smeri kopnega, ter predhodno odložili le najnujnejšo obleko, ki nas ovira (suknjič, čevlji). Ce ne vidimo kopnega, je nujno, da si zapomnimo smer, v kateri je ladja odplula, se nato vležemo na hrbet, slečemo vse, kar bi nas pri plavanju oviralo, in upamo, da nas bodo na ladji pogrešili in iskali v smer, od koder so prišli.
Nadaljevanje prihodnjič!
Marjan Pistotnik
Ljuban Naraiks
PO SOVJETSKI ZVEZI
S skupino Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije sem bil meseca junija v Sovjetski zvezi. Tu smo bili gostje biroja za mednarodno mladinsko izmenjavo »Sputnik«. Po programu, ki so ga predvideli gostitelji, smo bili v tem času v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Na poti skozi Madžarsko pa smo se za nekaj časa ustavili tudi v Budimpešti.
Nova kongresna palača v Kremi ju, V njej je bil XXII. kongres KP Sovjetske zveze
Nekaj napotkov pri
Tako je treba nadaljevati
»Mladinski oder Svobode Velenje vas vabi na igrico!« so letaki, ki so jih napisali mladinci sami. In začuda! V nedeljo popoldne je bila dvorana kulturnega doma podobna škatlici vžigalic. Kako presenečenje in veselo iznenade-nje za tiste, ki so se pod vodstvom starejših in izkušenih amaterjev pripravljali na svojo prvo in veliko predstavo.
Oči stoterih so se uprle v oder, ki je čakal nastopajoče še neurejen, da celo razmetan. Konfe-rencier je znal povezati mlado publiko z odrom. Toda igravci z vlogami so prihajali iz dvorane na oder in ustvarili še intimnejše vzdušje. Oder je bil v trenutku pospravljen in že se je spremenil v pravljičen gozd, da so zastrme-le otrokove oči in samo še hrepeneče čakale, vile, škrate in vse tiste, ki bi jih radi videli ter jih poznajo iz pravljic. Nad drobnimi otroškimi glavicami je plavala rahla glasba, in pravljica za otroke se je pričela. Niti konferen-cier, niti direktor Zgaga je z domiselnimi vložki nista mogla zadržati. Sneguljčica je bila tu, tista priljubljena deklica, ki z njo čuti in jo ljubi tisoč otroških src.
Nato še Trnjulčica, vile ... V zastrti svetlobi reflektorjev sem opazoval živo mladež, .ki je na cesti vedno tako živa. Tu je resna, disciplinirana, se nasmeji, odgovarja napovedovavcu, sočustvuje s Sneguljčico. Rad bi objel vseh sto skuštranih glavic in srečnih obrazkov in jim želel, da bi jih še in še videl v dvorani, kjer postaja pravljica pesem, kjer postaja pravljica vzgoja, alfa in ornega vsega. Cas je hitro mineval in tudi vremenoslovec se je že pojavil na odru. Tako je pač treba. Ce dan zaide za goro, je treba opozoriti na naslednji dan, na toplo julijsko sonce, šumenje hladne vode in na vse mogoče igre ob njej, ki jih poznajo samo otroci.
Reflektorji so se združili v magični mavrici in poslednji prizor je bil kot sončni zahod, ob katerem samo vzdihnemo in nato še pripomnimo: »Jutri bo zopet lepo vreme!■» Zal nam je dneva, ki se ne povrne več in tako je bilo žal otrokom dogajanja, ki je za-tonilo za kulise. Pot s čela mladih igravcev, ki so nastopili, je počasi gineval. Velika predstava — in popolen uspeh. Njihovi obrazi so še vedno žareli. Reflektorji pa so ugasnili. Režiserjev o-braz je postal kot jutranje sonce. Direktor Zgaga in konferencier sta se spogledovala in njune ustne so šepetale: »Kaj takega moramo še nuditi naši mladeži!«
Dvorana je po odhodu otrok onemela. Pusta in prazna, čeprav čudovita v svoji arhitektonski u-reditvi, je ostala.
Mladinski oder s tridesetimi slušatelji je sredi vročega julija častno izpolnil nalogo. Ob tem sem pomislil na dekleta, ki so hodila na vaje od vseh krajev šoš-tanjske občine. Prihajala so in želela, da uspejo. Vedo, da ni lahko plesati po odrskih deskah. Toda nekje je veliki slovenski genij napisal: »Modrec ve: Danes sem pal, jutri bom plesal po ledu!«
Tega se nedvomno zaveda ansambel mladinskega odra v Velenju. Težavno je bilo rojstvo mladega teatra. Toda volja in velika želja velenjskih amaterjev, igravcev, je bila nepremagljiva. To v času, ko vsa druga gledališča Slovenije že počivajo.
Prepričani smo, da bodo mladi in vsega lepega željni igravci, v jeseni nadaljevali delo. Saj to dokazuje tudi njihova vnema, ki
je lahkotno premagovala kilometre, mraz in veter.
Še vedno sedim v dvorani. Luči ni več in vil ni več. Sanje pravljic živijo dalje. Živijo v meni, živijo stotero v srcih otrok. Z njimi je povezano veselje, nežna lira ubranosti, ljubezen — lep velik šopek, ki je v rasti mladega rodu skoraj nepogrešljiv zaklad ...
Menda ni še potrebno posebej omenjati kreatorjev velikega dogodka. France)c Korun, Hinko Dermol, Avgust Jeriha, Milan Lukman — in mogoče sem še koga izpustil, naj mi oprosti...
Večer je bil nepozaben, mogoče tudi moderniziran, saj je združeval prav vse: humor, nekaj diktatičnih bodic, pravljico — skratka vse, kar si otroško srce zaželi.
Zato želimo tudi mi, da bi tako delo postalo stalna oblika prijetnega in zdravega izživljanja velenjske mladine, ki je dobra in jo je zato treba hraniti le z dobrim!	-KO
psaŠiA
v
Pišejo gojenci IRS
ORGANIZACIJ.
Globoko pod zemljo t tesnih rovih velenjskega rudnika je izmena rudarjev. Razlegali so se pozdravi veselih rudarjev. Nihče ni kazal utrujenosti. Med mnogimi, ki <so prihajali na de-lovišče je bil tudi mlad rudar Janez. Vedno je bil nasmejan m dobre volje. Ob vsaki priliki je pomagal delovnim tovarišem z nasveti in podobno. Na njihovem delovišču so ga vsi dobro poznali.
Ko je Janez pred nekaj leti prišel kot novopečeni kopač, so ga vsi zasmehovali. Janeza je to precej bolelo, a tega ni pokazal. S svojim delom je kmalu dokazal koliko velja. Vsi so ga vzljubili in mu vse zaupali. Zaupali so mu tudi na nedavnih volitvah v delavsiki svet.
Na delovišču so zaropotali stroji. Premog je tekel kot živ po transportnih napravah na beli dan. Janez se je zatopil v delo. Kmalu je slekel suknjo in si z njo Obrisal potne srage z lica. Minile so ure, Janez pa je vrtal, lomil, sekal in podgrajeval nezavarovani strop, ki je venomer prežal nad njim, da ga pokoplje. Janez je vajen vseh nevarnosti, ki čakajo rudarja v popolni temi, globoko pod zemljo. V teh nekaj letih se je docela seznanil
s pravim rudarskim življenjem. Mnogokaterega je nadkrilil v vseh rudarskih veščinah.
Minile so njegove delovne ure globoko pod zemljo. Pobrajl je orodje in -skrbno izračunal 'količino premoga, ki ga je izkopal. Z veseljem je ugotovil, da je danes s tovariši dosegel nov delovni uspeh. S pogledom je še enkrat preletel delovišče. Skupno s tovariši je odšel. Kletka je prispela iz globine in rudarji so izstopili. Pozdravilo jih je toplo majsko sonce. Odšli so se okopati in preobleči. V množici skrit je Janez vstopil na rudniški avtobus. Doma ga je čakalo toplo kosilo. Po obedu je prijel v roke časopis »Rudar« in ga list za listom prebral. Ni minila ura, ko je odložil časopis. Zopet ise je odpravljal zdoma. Zena ga je začudeno pogledala. »Kaj misliš vedno okrog postopati in me zanemarjati? Domov prideš le spat in kadar si lačen!« ga ;e okregala. Janez se je nasmehnil. Povedal ji je, da danes delavec ni samo delavec, temveč upravljavec obenem. Človek, iki se v naši družbi izmika postranskemu delu, to je delu v družbenih organizacijah in podolbno, ni vreden, da je med nami. Ni mu bilo treba več pregovarjati, razumela ga je. Pove-
dal ji je, da gre danes na izredno važno sejo centralnega delavskega sveta, na kateri bodo najboljši med delavci odločali o važnih zadevah našega podjetja. S pozdravom je odšel in tiho zaprl vrata za seboj. Med potjo je nehote odprl skripte, ki jih je dobil nekaj dni prej, da jih temeljito predela. Res jih je mnogokrat prebral in veliko ur premi e val njihovo vsebino. Nekaj ga je vendarle neprestano zbadalo. Odprl je stran, na kateri je bil trn. ki ga je zbadal. Papir je bil tu že precej zguljen in črke so postale motne, kar je ibil dokaz, da je precej brodil po vsebini. Ponovno je bral besedo za besedo, počasi in preudarno.
»Otežkočena je gradnja -našega giganta, Energo-ikemičnega (kombinata. Težave imamo pri nakupu velikih generatorjev .. Da. težko bo vskladiti vse zadeve v red. ki bodo zagotovile sigurno gradnjo našega velikega otroka — naš objekt, ki bo steber nadaljnjega razvoja šaleške doline in prebivavcev v njej. Kombinat bo rešil slabo stanje našega podjetja na tržišču. Rešil bo nas rudarje, s tem pa dodal velik del k razvoju slovenske industrije. Ko bo zamisel velikih mož uresničena, bo premog stelkel po ceveh. v druga industrijska središča po domovini in celo preko meja. Takrat bomo postali konkurenti marsikomu in s tem doprinesli naši družbi nova sredstva za nove gradnje, za nove uspehe.
Iz takšnega razmišljanja ga je predramil pozdrav tovarišev, ki so čakali pred sejno dvorano na pričetek.
Kmalu so pričeli z zasedanjem. Predmet obravnave je bil težak. Treba je bilo zavestno sodelovati. Janezu se je poznala izmu-čenost in utrujenost na obrazu. S silo je držal odprte oči. Nadlegoval ga je spanec, toda zavest v njem je Ibila močnejša. Premagal je spanec in utrujenost. Zavedal se je svoje odgovorne naloge. Minile so ure odločanja in delavski svet se je razšel. S trdnejšimi upi je Janez prišel domov. Vesel, da bo jutri tovarišem razložil mnogoObetajoče stvari, ki so jih sklenili na seji, ni niti slišal žene, ko ga je grajala zaradi kasnega povratka. Res, bil je že pozen. iNi še nameraval počivati, Kljub prigovarjanju žene. da je za danes dovolj pohajkoval, je odhitel na sestanek ZK. Opravičil se je sekretarju in pri-sedel. Sestanek je bil pomemben za proizvajalce današnjih dni. Skupno so pregledovali širšo gospodarsko dejavnost naše domovine. Iskali so vzroke zaostanka naše industrije za industrijo tujih dežel. Precej takšnih vzrokov so odkrili. Da bi bilo vise v cilju napredka, so tudi sklenili, da bodo po politični strani vplivali na zavest onih, ki zavirajo naš razvoj.
Pozna je bila ura, ko je Janez legel k počitku. Niti v .postelji ni bil z mislimi nikjer drugje, kot med tovariši v borbi za lepše življenje, za naš napredek.
Marhat Albin absolvent III. letnika IRS
Gasivsko slavje v Velenju
Veš'kaj je novega?
Drrrrr... je prekinila nočno tišino ura. Drejče se je še malo pretegnil v postelji, malo zaze-hal, nato se pa skobacal pokonci. Imel je namreč zjutraj »Silit«. Pogledal je po postelji, kjer je spala njegova žena Ančka. Ko je videl, da trdno spi, je na tiho odprl sobna vrata in si sam pripravil zajtrk. Neslišno je odšel na svoje delovno mesto.
Ko se je Ančka prebudila, je bilo sonce že precej visoko. Pogledala je po postelji ter opazila, da je mož že odšel. Spomnila se je da ima ta teden zjutraj »šiht«. Odšla je v kuhinjo ter opazila, da si je mož sam pripravil zajtrk. Končno je že bolj pametno tako, saj se ne izplača vstajati tako rano, ko pa lahko mož to mimogrede opravi. Ančka ima itak čez glavo drugega dela.
Zvonec se je oglasil. Ančka si je hitro ogrnila jutranjo haljo ter šla odpirat vrata.
»Dober dan, Ančka«, jo pozdravi soseda Franca.
»Dober dan!« Si le prišla malo pogledat! Oprosti, veš sem šele vstala, imam pa še vse narobe.
»Oh, kaj bi, saj jaz nimam nič bolje. Ali veš Ančka, kaj je novega?« je pristavila Franca kar v eni sapi.
»Kaj?«
»Veš, Tito je bil v Velenju. Sedaj so pa zaprli vodilne in še nekaj drugih. Pravijo, da imajo veliko masla na glavi.«
»Saj sem vedela, da bo enkrat nekaj takega«, odvrne Ančka.
»Kje si pa to zvedela?«
»Veš, bila sem ravno na trgu, pa sem slišala, ko je pravila Neža, da je Micka slišala, ko je Treza pripovedovala, da so se Francka in Urška pogovarjale, Marička je pa slišala in mi je povedala pa je rekla, da ne smem nikjer povedati. Samo tebi povem} da boš tiho.«
»O, to pa to, jaz ne bom nikomur pravila, pa če mi nohte vlečejo iz prstov.«
Potem je Franca nadaljevala: »Pravijo, da so našli pri nekaterih veliko denarja pa so jim vse pobrali in avtomobile vzeli. Vidiš, potem ni čudno, če delavci nič ne zaslužijo. Veš, da je naš nekaj večjega v jami, pa zasluži komaj 40.000 din. Ne morem si kupiti niti ene obleke, že štirinajst dni nisem imela nobene nove.«
»Da, težko je živeti«, ji je pritrdila Ančka. »Nekateri si lahko kupujejo vse, kar jim srce poželi, mi smo pa tako ubogi. Veš, tako si želim »nylon« plašč, veš, takega, kot ga ima Johana. Ta,
Velenje je v nedeljo, 14. julija, praznovalo dve pomembni obletnici. Gasivsko druištvo mesto Velenje je praznovalo 65-iletnico obstoja gasivskega društva, industrijsko društvo gasivcev rudnika lignita pa 3-letnico delovanja.
iS programom ismio začeli v nedeljo ob deveti ori dopoldne. Čudovit je 'bil pogled ;na pet sto u-niiiformiranih gasivcev, ki so napolnili ulice lepega mesta. Industrijsko gasivsko društvo je že na predvečer praznika položilo vence na grob padlih borcev. Na svečani seji se je pregledalo dosedanje uspelšnio delo. Po paradi je bila na slavnostnem prostoru podelitev republiških odlikovanj nad dvajset prizadevnim in požrtvovalnim gasivcem. Naj omenim imena nekaterih, ki so dolga leta bili zgled drugim gasivcem.
Ti so: Skarja Franc, Melanšek Franc, Kričej Franc in drugi.
Podelitev nagrad je bila povezana s programom. Na njem so sodelovali pionirji in oktet gasivskega 'društva Galberike ter rudniška godba iz Velenja. Na spominsko ploščo smo položili venec padlim borcem.
Po programu je bil za Velenij-oane privlačen praktičen prikaz, kako gasiti s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Naj omenim še, da so pri tem sodelovala najboljša gasivska društva iiz Slovenije.
Po veliki prireditvi, ki je privabila v Velenje ljudi od vseh strani Slovenije je bilo na prostoru pri gasivskem domu ljudsko rajanje. Kljub dežju je prizadevnim velenjskim gasivcem uspelo, da je bila prireditev nepozabna.
-Ivo-
ki ga imam mi nič več ne ugaja. Pa vse bi še šlo, ko bi ne bilo vedno dolgčas. Veš, včasih mi je tako dolgčas, da ne vem, kam bi se dala.«
Še dolgo sta tako govorili, ko se nenadoma odpro vrata in v sobo stopi — Drejče.
»Ojoj!«, je vzkliknila Ančka, »kaj si že doma? Kaj je že toliko ura?«
Šele tedaj je pogledala na uro in bilo je pol treh popoldne. Hitro je poljubila moža na usta ter tako onemogočila pot vsem tistim besedam, ki bi jo utegnile zadeti,
Velenje bi bilo lahko lepše...
Brez dvoma: Velenje je lepo! Mnogo truda in denarnih sredstev je bilo vloženih za njegovo ureditev. Številni turisti in izletniki iz bratskih republik in iz tujine dajejo vse priznanje mestu in njegovim graditeljem. Vendar pa nekateri opažajo še mnoge neurejene stvari, ki so tudi nam vsem poznane. Naj opozorimo na nekatere najbolj vidne »lepote« tudi mi.
Če se napotimo iz Šoštanja v Velenje, pridemo mimo vzorno urejenega Novega jaška na Clinškov klanec. Pred nami je Velenje. Toda, že v začetku smo razočarani. Opazimo dve leseni hišici. Vprašamo mimoidoče, čigave so te zapuščene stavbe. Povedo nam, da so to rudniške SS hiše, katerih gospodar je neznan. Na poti proti centru se ustavimo v novem parku. Na številnih klopeh, ki so izpostavljene pekočemu soncu, ni nikogar. Iščemo senco za oddih. Toda prostrane zelenice in pota so skoraj brez dreves in tudi ne ravno lepo železno ogrodje imenovano — »pergole« je brez zelenja. Lep bazen med rožnimi gredicami je brez vodometa, osamljen ter čuden spomenik je za nas uganka, ker ne vemo, kaj pomeni. Pravijo, da je to simbol življenja in tehnike ali »spomenik padlim Japoncem«. Neokusni glasbeni paviljon, ki je baje zgrajen po načr-
tu nekega dunajskega arhitekta, ni izrazit. Ob maloštevilnih koncertih in ostalih prireditvah ostaja ploščad pred njim prazna. Ob bližnjem jezeru ni nikogar, ko-talkarsko igrišče je nedovršeno in kot kaže, ne bomo kmalu dočakali njegove otvoritve. Vprašamo se, čemu toliko dela in stroškov, Jcer park in ostalo ne služi svojemu namenu.
Pa poglejmo še malo v naselje. Balkoni so še vedno neurejeni, ponekod prenatrpani z rožami, drugod prazni, betonski zabojčki za cvetlice so obešeni na notranji strani balkonskih ograj, večkrat s slabim cvetjem ali brez njega, na stolpnicah pa je njihovo število vsekakor premajhno. Ker to ceste do hiš tako nerodno speljane, hodijo ljudje preko zelenic in delajo škodo. Pametno bi bilo, da napravijo potne stezice s peskom, ki bi bile zelenicam lep izgled, odpadle pa bi razne prepo-vedne table. Na nekaterih mestih smo opazili še bodečo žico, ki tudi ni nasadom v okras. Posebno lepi so betonski mejniki z železnimi čepki. Namen teh je bil, da ljudje ne bi sekali oglov. Doseženo pa je ravno obratno, tako, da se jih ljudje izogibajo navznoter ter povzročajo še večjo škodo. Nujno je, da se ti kamni odstranijo, na njihovo mesto pa naj postavijo oz. posadijo cvetne grme
ali pa naj jih zaokrožijo in tlakujejo s ploščicami.
Kje so arhitekti in urbanisti, ki so bili za ureditev Velenja pohvaljeni in nagrajeni in kje je turistično olepševalno društvo? Z malo dobre volje bi bilo lahko Velenje še lepše kot je. Vprašamo se tudi, čigava je bila zamisel in izvršitev grobega in neprimernega tlaka pred tržnico. Ko smo šli tja, smo se najprej spotaknili na kamnih, potem pa še na češnjah, ki so bile po 136 din in to slabe in ne v zadostnih količinah, do-čim jih je v Ljubljani dovolj po 100 din.
Televizijske antene na strehah so poglavje zase. Nobene estetike in enotnosti. Nosilne palice vseh mogočih oblik in velikosti, bolj podobne fižolovkam, kot moderni tehnični napravi.
Po Velenju smo tudi iskali spomenik NOB ali revoluciji, ki ga ima že vsaka vas. Pri nas pa 17 let po osvoboditvi še ni določen prostor, kjer naj bi stal.
Se je mnogo neurejenega v Velenju, pa prepustimo besedo še drugim bravcem, oziroma dopisnikom. Naloga nas vseh naj bo, da po svojih močeh in zmožnostih prispevamo k temu, da uredimo naše mesto tako, kot si ga želimo.
T. F.
ker ni pripravila kosila in pospravila stanovanja.
Franca pa je hitro zapustila sosedo ter si mislila: »Da, ta je dobro opravila s svojim možem. Kako bom kaj jaz?« Njen mož je imel namreč tudi zjutraj službo.
Tinče
Na cesti, pred zaklenjenimi vrati
Za nedeljo, 8. julija ob deseti uri, je Kovinsko podjetje »Chro-mmetal«, ki ima svoje prostore v Starem Velenju, vabilo roditelje in varuhe vajencev svojega podjetja na roditeljski sestanek.
Pet minut čez deseto uro nas je stalo na cesti pred stavbo »Chrommetala« deset ljudi (to je večina povabljenih), ki smo prišli celo iz oddaljenih Skal, Bevč, Št. IIja, da bi se z vodstvom podjetja pogovorili o svojih otrocih, ki so tu zaposleni kot vajenci. Stali smo in potrpežljivo čakali, da se bo pojavil nekdo iz podjetja, nam odprl vrata in nas povabil v sejno sobo, kjer naj bi se vršil sestanek.
Po polurnem čakanju smo postali nemirni. Starejša mamica ni mogla več stati na vročini, gospodinje so godrnjale, da bi morale doma pripravljati kosilo. Naslednjih deset minut smo razočarani in jezni kritizirali malomaren odnos vodstva podjetja do staršev, ki smo jim zaupali v uk in vzgojo svoje otroke. Dvajset minut pred enajsto smo se razšli, ne da bi se nam kdorkoli opravičil ali pojasnil, čemu roditeljskega sestanka ni bilo.
Mnogokrat slišimo tožbe, da je udeležba na roditeljskih sestankih slaba. Toda ljudje, ki so jih po vabilu pustili brez opravičila zastonj čakati pred zaklenjenimi vrati, verjetno prihodnjič zaradi nezaupanja res ne bodo več pripravljeni sodelovati.
Oštir Marina
Nove knjige pri Mladinski knjigi Velenje
NOCl IN VIHARJI: Knjiga je delo treh avtorjev, Marjana Ker-šiča-Belaea, Cirila Debeljaka-Cica in Antetja Mahkote, naših znanih alpinistov in udeležencev prve slovenske odprave, ki je v letu 1960 dosegla v Garhvalski Himalaji dvoje, doslej še neosvojenih vrhov Trisula II, visokega 6690 metrov in Trisula III, visokega 6270 m. Glavni del knjige je napisal prvi avtor, znan po liričnih opisih svojih doživetij iz gomiš-kega življenja v Planinskem vest-niku, s pronicljivim občutkom za opazovanje sveta in človeka v njem, pa naj živi kjerkoli, na do-lgem potovanju po morjih do Indije, v indijskih velemestih Bambaya in Delhija, revnih gar-hvalskih vasicah ob reki Kail Gange ali v tesno odmerjenih, višinskih taboriščih, kjer sta nad peščico pogumnih mož gospodovala mraz samotnih noči in neizprosni viharji z neurji in snežnimi meteži. Napeto zgodbo, ki, se začenja z godovino te odprave nadaljuje s potovanjem preko prostrane Indije v osrčje garti-valske Himalaje. Tu Ciril De.be-ljak in Ante Mahkota z dramatičnimi opisi doživljajev dopolnjujeta prve skupine odprave »•Predhodnice« in postavljanja baznih in višinskih taborišč, vse do končnega osvajanja obeh vrhov, s katerimi so bili poplačani več kot šest tednov tajajoči pohodi po divji dolini reke Kail Gange, preko bidalgwarskega ledenika in labirinta ledenih sera-kov južnega Sedla. V teh opisih je polno pretresljive in monumen-talne lirike gorskega sveta, redkobesednih dialogov dn meditacij, ki se včasih razraščajo v opazo-
vanje besneče narave, prirodnih lepot in njenih neizprosnih zakonov, ter človeške moči in slabosti. To so doslej še neobjavljeni, originalni zapiski dnevnikov, ki jih pestrijo številne slike, zemljevidi in točno risane smeri vzponov in taborišč.
MLADI MESEC: Po zamisli pisateljice tvorijo kroniko slovenske meščanske družine Ravnovih štirje romani, vendar tako, da predstavlja vsako delo zase zaključeno celoto. Zgodbe posameznih o-seb pa se prepletajo, segajo naprej in se hkrati vračajo v pre-tefklost. Zato bi lahko rekli, da je roman Hiša večera nadaljevanje Mladega meseca ali obratno, zakaj v Mladem mesecu, ki opisuje mladost Juliusa, starega očeta Marine Ravnove, v drugi polovici prejšnjega stoletja, se srečamo tudi z Marino in njenim sinom, petnajst let po drugi vojni. Iz vasi so se Ravnovi preselili v mesto, toda, ko so izgubili vse, kar so dosegli, so se jim začeli spomini vračati v staro vas, kjer se jim je zdelo, da so doživljali edino zadovoljstvo, srečo ,in mir.
Pred nami vstane podoba stare vasi in brezikrbnega Juliusa, ki ga je njegov boter trgovec določil za svojega naslednika in ga dal šolati. Roman se pričenja z zgodbo njegove mlade ljubezni do lepe, nesrečno poročene inže-nirijeve žene Diane Lanthieri, ki je vasi po rodu in miselnosti tuja in vnaša v mirno vaško življenje najprej spotiko in zavist, nato tragedijo. Ob nji preživi Julius prezgodaj svojo mladost v burni, edini ljubezni svojega življenja. Juliusa, njegovo nevesto in poznejšo ženo Francko in gospo Lan-
„ „ frizerske
v^ene za usluge
V ceniku za frizerske usluge te močno preseneča pestrost iteh u-alug. Pove namreč, da te frizerski in brivski salon v Cankarjevi uL lahko v vsakem pogledu res zadovolji, pa naj bi bil še tako »lepotilno razvajen«. Tako je tudi prav. Sedaj res ni treba v Celje ali kam drugam zato, da bi prihranil razliko v cenah. Pravijo, da promet raste. Seveda raste, bržčas prav zaradi tega. Ce k temu dodaš še vljuidno in hitrio postrežbo, pestrost vseh mogočih uslug, ki jih opravijo na sodoben in moderen način, in res visoko strokovno traven tako ženske kot moške delovne isile, potem res ni pretirano, če (trdiš, da ima ta 'salon vse predpogoje, ki so potrebni, da rad stopiš v ,ta salon in se mirno »podvržeš« 'kakršnikoli »lepotilini obdelavi« od nog do glave. Personal ni prav nič v zadregi, če hočeš »hardi« ali »dindi« frizuro. Izvor teh izrazov mi sicer ni znan, sta pa frizuri kar čedni in ju imajo naši mladci in mladinke že močno
v čislih. Nevšečnosti za tiste, ki trpijo zaradi kurjih očes, tudi ne bo več ... Skratka, poglej objavljeni cenik in prepričal se boš, da so usluge res pestre!
Obrtnio komunalni center Velenje
CENIK ZA ŽENSKI ODDELEK
din
Striženje	100
Striženje »dindi«	150
Hladna trajna	1.100
Barvanje s pranjem in vodno ondulacijo	1.200
Barvanje dorastka s pranjem in vodno	800
Beljenje, celo s pranjem 700 Beljenje dorastka s pranjem 400 Reflex barvni	500
Reflex navadni	400
Pranje glave	100—150
Masiranje lasišoa	100
Vodna oodulacija	180
Česanje	50
Česanje z lakom	100
Barvanje obrvi in trepalnic 150 Manikiranje	150
Pediikiranje	300
thieri spremlja cela vrsta zanimivo orisanih človeških likov, tragičnih in tudi smešnih postav iz preteklosti, kakor se tudi v sami napeto napisani zgodbi meša med dramatične prizore smeh — poteza, ki je značilna za avtorico z intenzivnim občutkom za dvojino podobo življenja.
ZATON BIZANCA: Walterjev »Zaton Bizanca« je slikovita pripoved o zaključnih poglavjih bizantinske zgodovine, in o sami turški zasedbi Bizanca, ki je imela daljnosežne posledice za vso evropsko zgodovino.
Gerard Walter, pisec številnih knjig, je ugleden francoski zgodovinar. Vendar pa ta njegov prikaz zadnjih dvesto let Bizanca ni zgodovina v suhoparnem šolskem smislu. Avtor mojstrsko razporeja snov in njegov jezik je barvit, kdaj celo oikriljen s humorjem. V živih barvah prikazuje mnoge bitke in poraze, hkrati pa tudi splošne razmere v bledečem Bi-zancu in razna socialna gibanja, ki so od znotraj majala temelje stare države. Bravec je priča neštetim krvavim prizorom, osvajalskim napadom od zunaj pa tudi brezkončnim notranjim zdraham, despotskemu nasilju, spletkam in večnim zarotam, skratka, vsemu tistemu, kar pojem »bi-zantizem« pomeni negativnega. Toda kljub tej posebni bizantinski barvi ima prikazano dogajanje vendar občečloveški značaj in zbuja asociacije na mnoga poznejša in novejša dogajanja v svetu.
Zares razgibana in pomembna zgodovinska snov, znanstvena zvestoba dejstvom in hkrati prijeten barvit slog — to so odlike te (knjige, ki je zanimiva za vsakogar.
Manikiranje z lakom	200
Preparat boljši	80
Preparat navadni	40
Mazanje las	20
Obloge	100
CENIK ZA MOŠKI ODDELEK
din 100 250 70 100 120 500 70 600 30 50
Striženje Hardy striženje Britje
Masaža lasišča Pranje glave Barvanje Barvanje brk Trajna Britje vratu Oblikovanje
KINO
od 28. 7. do 30. 7. — SEDMO SIN-BADOVO POTOVANJE — a-meriški barvni film od 1. 8. do 2. 8. — LJEBEZEN POPOLDAN — ameriški film od 4. 8. do 6. >8. — PRODAJALKA VIJOLIC — froncosko-španski film
od 7. 8. do 8. ■8. — KRIŽARJI
poljski film od 9. 8. do 10. 8. — KAPO
jugoslovansko-italij anski film od 11. 8. do 13. 8. — ANDALUZIJSKA LJUBEZEN — argentinski film od 15. 8. do 17. 8. — PLES V
DEŽJU — domači film od 18. 8. do 20. 8. — ZENA IN NJENA IGRAČKA — francoski barvni film
Vesti
PREKLIC
Ing. arh. Cerar Marjan in Cerar Zorislava, stanujoča v Velenju, Šaleška cesta 16, zaposlena pri RLV, preklicujeva veljavnost izgubljenih kart za deputatni premog.
PREKLIC
Zaje Ivan, stanujoč v Hrastov-cu št. 44 pri Velenju, zaposlen pri RLV, preklicujem veljavnost izgubljenega plačilnega kartončka za dviganje plač — matična štev. 120.
PREKLIC
Stimulak Jaže, stanujoč v Kaju-hovi ulici št. 6, Velenje, zaposlen pri RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka (za dviganje plače) matična štev. 140.
IZGUBLJENI KLJUČI
V nedeljo, 1. junija so bili v Kidričevi ulici izgubljeni ključi. Prosimo najditelja,' da jih odda pri »Zavodu za zaposlovanje delavcev«, Šaleška cesta 18, IV. nadstropje.
IZGUBLJENA DENARNICA
21. julija je bila med 11. in 14. uro na poti iz centra Novega Velenja do vrtnarije na Koroški cesti izgubljena denarnica z manjšo vsoto denarja, osebno izikaz-1 nioo z reg. štev. 47953 in odrez-kom od denarne nakaznice z zneskom 4.400 din, ter tremi srečkami jug. loterije. Lepo prosim najditelja, da vrne na naslov Te-kavec Friderik, Velenje, Koroška 64.
OSKRBNIK ZA PASKI KOZJAK
Planinsko društvo Vele nje sprejme v službo oskrbnika za planinski dom na Paškem Kozjaku. Zaželeni so predvsem upokojenci (mož in žena), ki imajo veselje do te službe. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Prijave sprejema tajnica planinskega društva tov. Kališnik Ida, direkcija — pre-pisni oddelek.
PD VELENJE


Obvestilo
Skrb za člane društva
Na sejah upravnega odbora Avto moto društva Velenje smo pogosto razpravljali o problemu društvenih prostorov zlasti delavnice, kjer naj bi omogočili članom društva, da si sami odpravljajo razne okvare na .motornih vozilih. Z hitro odlčitvijo smo pričeli z gradnjo in zgradili objekt, kjer je prostor za gara-žiranje društvenih vozil, delavnico ter štiri individualne garaže, ki smo jih dali v najem. Društvene prostore smo zgradili kar v rekordnem času glede na nepreskrbljena finančna sredstva. Po načrtu je vrednost objekta preko 2.000.000 diin. Stvarni stroški pa so znašali le desetino zneska, ker je delo bilo v glavnem opravljeno s prostxwoljnim delom. Posamezni gradbeni material pa smo dobili brezplačno od gospodarskih organizacij. Pohvalo zaslužijo mladinci Industrijsko rudarske šole, ki so opravili preko 500 udarniških ur. Za njihovo požrtvovalnost pa smo se odločili, da bomo po končanih počitnicah vršili šoferski tečaj, kjer jih bomo naučili prometne predpise, moto-roznanstvo in tehniko vožnje. Nato pa bodo opravili izpit za kategorijo A in mladinci mlajši pod 18 let za mopedis.ta. Vse to bomo opravili brezplačno. Z razvojem Velenja iin porastjo standarda je število motornih vozil .naraslo preko 800 z okoilico vred. Ta številka nam pove, da je potreba po gradnji modernega servisa zelo potrebna. Za naše člane smo z izgradnjo tega objekta delno rešili vprašanje odpravljanja raznih okvar na vozilih, saj bomo nudili naslednje usluge.
Pranje motornih vozil bo omogočeno v vsakem času. Kdor pa bo hotel, da mu opere delavec servisa, pa samo v dedoivnem času. Omogočeno je podmazan je vozila. Izgrajen je bil most, kjer si lahko voznik ogleda vozilo od spodaj. Karoserijo bo mogoče premazati s ipsebnirn premazom, ki bo onemogočila nadaljnjo ok-sidaciijo. Naprava iza polnjenje akumulatorjev bo koristno služila zlasti tistim, ki .premalo skrbijo za redno vzdrževanje akumulatorja. Menjava olja v stroju, diferencialu in drugod bo možno opraviti, ne da bi si delal nepotrebnih stroškov v Celju in drugod. Poleg tega pa je v delavnici na razpolago orodje, ki se ga lahiko poslužujejo člani društva. Ali ni bolje, da se z rednim pregledom odstranjujejo razne male okvare kot pa, da nastane večja posledica, tei terja večje materialne izdatke. Ce se bo delavnica dobro obnesla, bomo preskrbeli
mehanika, ki bo poleg (praktičnega dela nudil tudi pomoč z raznimi nasveti ipd. Člani društva i-majo 50 °/o popust.
Članom naše organizacije pa še nudimo druge bonitete npr. tehnično pomoč na cesti prvega reda. Pogosto srečate rumeni »SPAČEK« ali motor s prikolico. To so vozila Avto moto zveze Slovenije, ki nudijo brezplačno pomoč vsakemu članu naše organizacije, ki ima poravnano članarino. Pri plačilu članarine prejme član 8 kuponov. Od teh so 4 namenjeni za pomoč na cesti. Marsikdo bo rekel, da raivno ob tistem času, ko potrebuješ pomoč, ne bo rumenega vozila. V ta namen so zelo pogosto Ob cesti vgrajeni telefonski aparati, ki se jih lahiko poslužite in pokličete pomoč.
Dva kupona pa sta namenjena za pravno pomoč, kjer zveza nudi pomoč v slučaju pravdnega spora v slučaju terjatve do DOZ-a in podobno. Poleg tega sta še dva kupona, s katerima lahko zahtevate brezplačne usluge od matičnega društva. Te usluge so po društvih različne.
Avto moto zveza Jugoslavije želi, da bodo člani naše organizacije imeli na svojih potovanjih širom po državi kar najboljše u-godnosti pri vseh društvih, kjer že imajo v ta namen zgrajene objekte.
Predpogoj vsakega člana pri iskanju pomoči pa je, da ima člansko izkaznico s poravnano članarino, 'ki znaša mesečno:
za voznika avtomobilista 100 din za motorista	70 din
za mopedista	50 din
brez vozila	30 din
Vabimo vse lastnike motornih vozil, ki še niso stopili iv našo organizacijo, da to store čimprej. Prijavite se lahiko rajonskemu poverjeniku ali v servisni delavnici, kjer je dežurna služba (začasno) vsak dan od 15.—19. ure ali pa v društveni pisarni vsak četrtek od 16. ure dalje. Za vsa pojasnila glede opravljanja šoferskih izpitov in podobno se obračajte na nas.
Odbor AMD
S sodelovanjem AMD Velenje, organizira Turistična agencija IZLETNIK dvodnevni izlet — kondicijsko vožnjo po visokogorskih cestah.
AVSTRIJSKE KOROŠKE IN TIROLSKE z osebnimi avtomobili v prvi polovici septembra.
Program:
1.	dan: Odhod iz Velenja ob 5.00 uri iz parkirnega prostora pri holetu Paka. Smer: Dravograd, državna meja, Vič, Velikovec — postanek, Celovec, Gospa sveta — ogled vojvodskega prestola in od tam povratek v Celovec — daljši postanek. Nadaljevanje poti po severni strani Vrbskega jezera preko Poreč in Vrbe — postanek, in nato naprej skozi Spittal ob Dravi do idilične vasice Heiligenblut pod Grossglocknerjem. Večerja in prenočišče.
2.	dan: Po zajtrku odhod na najvišjo točko gorskega prelaza Edel-weiss Spitze (2577 m — 14 %), kjer bo daljši postanek. Izletnikom se bo nudil prelep razgled na številne vrhove z ledeniki, ki segajo v skupini Visokih Tur nad tri tisoč metrov visoko (Grossglockner 3789 m). Povratek skozi Heiligenblut, Lienz — postanek, in nato po Dravski dolini do Zgornjega Dravograda in preko prelaza Gail-bergsattel (982 m — 12 °/o) do Koče in naprej po dolini Gline preko Hermagorja in Podkorena v Jugo-
slavijo. Po krajšem postanku v Kranjski gori ali na Bledu povratek preko Kranja, Kamnika in Črnivca v Velenje, s prihodom v večernih urah.
Dolžina celotne trase je ca. 650 kilometrov, od tega ca. 450 km po inozemstvu.
Cena izleta je 4.800 din. V ceni je vračunana večerja, prenočišče in ^.ajtrk v Avstriji, zavarovanje avtomobila, nabava avstrijskega vizuma ter stroški vodstva in organizacije potovanja.
Vsak udeleženec si lahko nabavi 130 AS, za kar plača 3800 dinarjev.
Nabava potnega lista stane pa 3.800 din.
Vsak mora pri prijavi predložiti:
1.	izpolnjeno vprašalno polo;
2.	dve fotografiji 4x6,5;
3.	potrdilo, da ste član AMD (samo za voznike);
4.	akontacija 3800 din.
Izlet bo potekel pod vodstvom našega vodiča. Poleg vodiča vam bo na razpolago tudi mehanik AMD za eventuelna popravila.
Prijave sprejema poslovalnica IZLETNIK Velenje, Šaleška 14-d in poslovalnica Celje, Titov trg, najkasneje do zoključnega števila prijav.
Pohitite s prijavami, saj boste na tem potovanju navdušeni nad lepotami obiskanih krajev.
Avto-moto servis v Velenju za člane društva
(foto Petrej)
Sindikalno tekmovanje
Pred dnevi so nas obiskali tovariši iz Hoč pri Mariboru. Člani kolektiva LITOS iz omenjenega kraja so se pomerili v prijateljskem srečanju z našimi strelci.
Zaradi slabega vremena je bilo tekmovanje izvedeno v mali dvorani kulturnega doma. Ekipi sta se predstavili v naslednjih postavah in poedinci so dosegli naslednje rezultate:
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, da so uradni prostori izvršnega odbora sindikata rudnika lignita Velenje v Šaleški cesti 18/IV. nad. Uradne ure so vsak dan dopoldne, vsako sredo od 15. do 17. ure.	Sindikalna podružnica RLV
LITOS HOČE
1.	Gojčič Ivan	131 krogov
2.	Cucek Ivan	155 krogov
3.	Gradišnik Ivan	141 krogov
4.	Hauptman Franc	150 krogov
5.	Cerne Štefan	94 krogov Skupaj	671 krogov
RUDAR VELENJE Hriberšek Jože	169 krogov
Zalar Julius	175 krogov
Jehart Viktor	154 krogov
Javornik Tone	154 krogov
Balažek Ignac	159 krogov
Skupaj	811 krogov
Za učinkovito zmago so naši strelci prejeli lep prehodni pokal in vabilo na povratno prijateljsko srečanje, ki naj bi se izvedlo ob priliki otvoritve njihovega planinskega doma na Pohorju.
Želimo zbliževanje s kolektivi in še več podobnih srečanj.
Tone Javornik

ŠPORTNO TEKMOVANJE
V	počastitev Dneva mladosti in 70-letnice rojstva maršala Tita, je izvršni odbor sindikata RLV organiziral med sindikalnimi podružnicami ekonomskih enot množično športno tekmovanje iz naslednjih disciplin s
Nogomet, odbojka, streljanje, šah, kegljanje in namizni tenis. Kot najuspešnejša ekonomska e-nota tega tekmovanja je bila ja-ma-vzhod, ki je dosegla več prvih mest ter osvojila 4 prehodne pokale in sicer:
V	nogometu, odbojki, kegljanju in namiznem tenisu.
Prvo mesto v streljanju in šahu je osvojila ekonomska enota ja-ma-zahod in s tem osvojila 2 prehodna pokala.
Iz tega tekmovanja je razvidno, da je bilo precejšnje zanima-
nje, saj se je tekmovanja udeležilo 464 članov kolektiva. Na se-mo nastopajoči, ampak tudi publika iz posameznih ekonomskih enot je z veseljem spremljala tekmovanje. Menim, da bi bilo treba športno vzdušje v našem podjetju še krepiti. V jeseni nas čaka še večja športna razgibanost, kajti tekmovanje bo po liga sistemu. Da bi bili rezultati tega tekmovanja zadovoljivi, smatramo, da imajo pri tem poglavitno vlogo športni referenti, ki so določeni po ekonomskih enotah. Torej športni referenti, potrudite se!
Tone Javornik
	
	
» « m H	
	
	
JE&iaf	
	
■ta* ^^»Mp8^^ "gm	
birir JBfc* Jg	
	^^^PPSr ' jVV
Streljanje je že v Velenju od nekdaj zelo priljubljen šport. Na sliki sindikalno tekmovanje v tej disciplini	(Foto Petrej)
DELO PLAVAVNEGA KLUBA VELENJE
liki trobojev tako, da ima vsak klub eno tekmovanje doma, dve pa zunaj. Vsak klub lahko tekmuje z dvema tekmovavcema v eni disciplini. Štirje klubi, ki v vseh treh trobojih zberejo največ točk, dobijo pravico da sodelujejo v finalnem tekmovanju. Klub, ki zbere v finalnem delu tekmovanja največ točk, prejme naslov republiškega prvaka in pokal Plavalne zveze Slovenije.
Naš klub je imel prvo kolo tega tekmovanja 7. julija v Krškem. Ker v juniju in začetku julija nismo mogli trenirati, nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. Ker pa da skupek točk z vseh
Plavanje:
Ko se začne sezona za kopanje, se začne tudi intenzivno delo plavalnega kluba, odnosno plavav-cev. Ker razpolagamo le z dvema mesecema sezone, moramo v tem času trdo delati, če hočemo doseči dobre rezultate. Tedaj opravimo trening in vsa prvenstvena in prijateljska srečanja doma in zunaj. Teh pa po programu ni malo, tako da ni proste nedelje v tem času. Posebno smo prizadeti, če ni vreme naklonjeno. Primer je bil junija, ko nismo mogli skoraj nič trenirati, da bi bili pripravljeni za julij, ko se začne tekmovanje.
Uspehi lanske sezone so za naš mladi klub pohvale vredni, saj smo sodelovali na vseh tekmovanjih, čeravno smo se borili s finančnimi težavami. Pri plavanju smo poleg conskega pionirskega in mladinskega republiškega prvenstva največ uspehov dosegli na republiškem pionirskem prvenstvu, kjer smo dosegli med dvanajstimi ekipami peto mesto in poleg drugih in tretjih mest imamo republiškega pionirskega prvaka tov. Matijeviča Luka na 100 m prsno (čas 1.30 min).
Letošnja sezona je za nas še posebno važna, ker nastopamo v slovenski plavalni ligi. Tu sodeluje 12 klubov, ki so razdeljeni na 4 skupine (zaradi manjših finančnih izdatkov posameznih klubov). Te skupine so:
1.	skupina:
PK Triglav iz Kranja PK Ilirija iz Ljubljane PK Prešeren iz Radovljice
2.	skupina:
PK Ljubljana iz Ljubljane PK Partizan iz Renč PK Kamnik iz Kamnika
3.	skupina:
PK Celuloza iz Krškega PK Neptun iz Celja PK Rudar iz Velenja
4.	skupina:
PK Fužinar iz Raven na Koroškem
PK Dravograd iz Dravograda PK Mežica iz Mežice
Moštva, ki že nastopajo v zveznih ligah, imajo v tem prvenstvu ekipo. Tekmovanje poteka v ob-.
tekmovanj najboljšega, so še možnosti, da zamujeno nadoknadimo.
Pri nas najbolj pogrešamo pla-vavke v klubu. Vse zapuščajo plavalni šport in ga tako slabijo. Posebno se je to pokazalo v Krškem, kjer nismo mogli popolniti niti vseh disciplin pri ženskah. Posebno pereče je še vedno neresno treniranje nekaterih plavavcev in plavavk. V Velenju imamo mnogo plavavk, dobrih, pa nočejo več tekmovati, čeprav so sedaj največje možnosti za dosego dobrih rezultatov. Enako se bori klub letos s težavo zaradi prostorov. Lani smo imeli vsaj barako, ki je bila za silo dobra, letos so jo brez kakršnihkoli pojasnil in nadomestil enostavno podrli. Tako moramo sedaj gostujočim plavavcem za preoblačenje pokazati samo golo travo okoli jezera. Zaradi vseh takih pomanjkljivosti je tudi v Velenju začelo upadati zanimanje za plavalni šport. Potrebno bo nekaj storiti za prihodnjo sezono, da pridobimo plavavce kakor tudi goste, ki se pripeljejo kopat, pa se ne morejo kje obleči.
VVaterpolo:
Poleg plavanja naš plavalni klub igra waterpolo. Res smo še mladi in neizurjeni v tej panogi, pa vendar smo se lani borili prvič tudi v republiškem merilu. Udeležili smo se članskega mladinskega republiškega tekmovanja. Člansko tekmovanje se deli v dva kola. Prvo kolo je bilo v Celju in smo se ga udeležili, drugo kolo pa
je bilo v Ljubljani, ki se ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo udeležili. Pri mladinskem prvenstvu v Krškem smo dosegli 6. mesto v Sloveniji. Zaradi neizkušenosti nekaterih igralcev in prvega nastopa tudi nismo pričakovali kakega večjega uspeha. Pri vseh teh tekmovanjih pa so dobili naši igravci mnogo dragocenih praktičnih izkušenj, ki jih bodo lahko letos pri nadaljnjem tekmovanju izkoristili.
Kot glavno točko letošnjega tekmovanja v waterpolo igri v republiškem merilu prištevamo slovensko mladinsko prvenstvo, ki bo od 6. do 8. avgusta v Velenju. Organizacijsko izvedbo tekmovanja je prevzel naš klub. Upamo, da bomo tudi doma lahko videli kvalitetne igre, ker se bo potegovalo 6 moštev, med njimi tudi naše, za mladinskega prvaka. Tekmovanje bo dopoldan in popoldan, ker igra vsaka ekipa z vsakim. Ljubitelji waterpola bodo zadovoljni, če bodo zasledovali celotni turnir.
Ob vsej organizaciji tega tekmovanja je zopet pereč problem slačenja. Kaj pa če je deževno vreme? Tekme še igrajo, kje pa bo garderoba? Ravno tako je težko dobiti v Velenju primerna prenočišča za te mlade ljudi. Res imamo hotel, toda klubi niso tako finančno močni, da bi lahko za tri noči plačali do 15 članski ekipi po 900 din nočnino. Kje sta še hrana in ostalo? V drugih krajih imajo verjetno to tako, da namestijo ekipe v internat ali podobno, kjer je mnogo ceneje. Tako smo lani v Krškem plačali nočnino samo 250 din. V Velenju bi bilo lahko takih in podobnih stanovanj več. Toda vsak se boji dragih uslug.
Čeprav bodo problemi, upamo, da bomo z vztrajnim delom tudi te premagali in tekmovanje pripravili kar najbolj uspešno, da bodo zadovoljni nastopajoči kakor tudi vsi gledavci. Obenem obveščamo vse mladince, ki se zanimajo za šport, da stopijo v naše vrste, ker voda — sonce —: zrak dajejo telesu zdravje.
Strozak Andrej
OBVESTILO FOTO-KLUBA VELENJE
V izložbenem oknu samskega doma oziroma »Radio-servisa« so razstavljene slike s proslave rudarskega praznika. Če morda želite kakšen posnetek, ga lahko dobite pri foto-klubu Velenje. Naročila sprejemata vrata na direkciji in vrata na novem jašku.
Sindikalno tekmovanje v nogometu. Posnetek kaže nekaj trenutkov pred razburljivo tekmo klasirnica in jama-zahod. (Foto Petrej)


V MESECU JUNIJU IN JULIJU SO BILI SPREJETI PRI RLV
NASLEDNJI:
V jamo:
Kos Franc, kopač; Kropej Ivan, nakladalec; Ocepek Jože, ključavničar; Bizjak Rafael, kval. vir-tavec; Mikša Edvard, kval. kopač Sevšek Jože, kvalif. ikopač; Zamuda Ivan, kvalif. električar; Zohar Alojz, kvalif. koipač; Ura-bencl Valentin, nekvalif. kopač; Turk Ivan nekvalif. kopač; Ter-bovšek Otmar ikvalif. kopač; Ša-lamion Mirko, kvalif. kopač; Ste-bernak Anofcon, nekvallif. kopač; Ravnjak Anton, kvalif. kopač; Ravnikar Martin, kvalif. kopač; Podjavoršek Alojz, kvalif. kopač; Pisanec Alojz, nekvalif. kopač; Pogorevc Mirko, kvalif. električar; Perovec Vilibalt, kvalif. kopač; Pušnik Franc, kvalif. kopač; Pušnik Ivan, kvalif. električar; Medved Maks, kvalif. kopač; Metelko Rudolf, nekvalif. kopač; Melanšek Jože, istrojnii tehnik; Lesjak Janez, kvalif. kopač; Les-jak Herman, kvalif. kopač; Kot-
nik Jože, kvalif. kopač; Katič Ivan, kvalif. kopač; Koren Jože, kvalif. kopač; Kolar Franc, nekvalif. kopač; Koradej Stanko, nekvalif. kopač; Korelc Franc, kvalif. kopač; Knez Franc, kvalif. ključavničar; Kugovnič Ivan, kvalif. ključavničar; Kos Valter, kvalif. Ikopač; Ježovnik Ferdinand, kvalif. kopač; Jezemik Ivan, kvalif. kopač; Hrovait Ivan kvalif. ključavničar; Cadej Adolf, kvalif. kopač; Cerkovnik Ivan, kvaflif. kopač; Borov,nik Alojz, kvalif. ključavničar; Boček Franc, kvaliif. kopač; Meh Martin, polkvalif. vrtevec; Kitak Franc, polkvalif. vrtavec; Pinta-rič Ivan, ikvalif. ključavničar; Kališnik Jože, nekvalif. (kopač; Konec Stankio, nekvalif. kopač.
V IRS:
Medved Franc, ključavničar; Ogritz Jože, kvalif. kopač; Ven-gust Alojz, kvalif. kopač; Tajnikar Janez, kvalif. kopač; Tum-
šek Jože, kvalif. kopač; Strahov-nik Ivan, kvall. strugair; Rat Franc, kvalif. ikopač; Petek Ivan, kvalif. kopač; Majdak Kari, ikvalif. sitrugar; Mlinaric Konrad, kvalif. kopač; Lipar Feliks, kvalif. kopač; Kovač Rafael, kvalif. ko-kopač; Kandolf Jože, ikvalif. kopač; Jan Edvard, kvalif. električar; Jazbec Rudolf, kvalif. kopač; Hojam Ludvik, kvalif. kopač; Gošnjak Jože, kvalif. kopač; Golčar Ivan, krvalif. ikopač; Fek-ner Franc, ikvalif. kopač; Bizjak Kari, kvalif. kopač; Blatnik Štefan, ikvalif. kopač; Aristovmiik Ivan, kvalif. kopač; Marhat Albin, kvalif. orodjar.
Zunanji obrat:
Marzel Jože, delavec; Kranjc Ivan, nekvalif. delavec; Deber-šek Venčaslav, nekvalif. delavec.
V	»EFE« Šoštanj
Malek Ana, (delavka; Romih Ivan, nekvalif. delavec; Goršek Karolina, delavka; Tomic Ivanka, nekvalif. delavka; Naraks Marija, nekvalif. delavka.
Direkcija:
Kožuh Martina, uslužbenka; Bizjak Martin, kvalif. natakar — del. klub; Risek Vjekoslav, komercialist.
V	avtopark:
Zavasnik Ivan, avtomehanik; Kores Anton, kvalif. avtomehanik.
Elektrostrojni obrat:
Mastnak Alojz, nekvalif. delavec; Sevčnikar Ivan, ikvalif. električar.
IZ PODJETJA SO V MESECU JUNIJU ODŠLI:
Vidmajer Franc, samovoljno; Simon Pavel, samovoljno; Horvat Vinko, samovoljno; Oblak Edvard, samovoljno; Pečečnik Franc, samovoljno; Potočnik Florjan, samovoljno; Kranjc Ivan, poizktušnja; Mihalič Fra-njo, samovoljno; Ograjenšek Marija, sporazumno; Bovha Franc, sporazumno; Bašnec Anton, samovoljno; Hudarin Fanči, na lastno željo; Ilovšek Janko, samovoljno; Ošlovnik Anton, samovoljno; Ocvirk Jakob, samovoljno; Pušnik Jože, samovoljno; Podvršnik Henrik, samovoljno; Šmon Jože, na lasrtno željo; Vog-rinc Silvester, sporazumno; Pogorevc Štefan, na lastno željo; Petek Stanko, na lastno željo; Medič Huesin, samovoljno; Bric-man Ivan, na lastno željo; • Ble-šič Vinko, samovoljno; Šinkovec Silvo, samovoljno; Sušeč Ivan, samovoljno; Viišček Ivica, na lastno željo.
V pokoj sta odšla:
Reher Ludvik, mizar in Žerjav Rudolf, kvalif. kopač.
Umrla sta:
Klopčič Ivan, kopač; Sile Franc tehtalec premoga.
Preteklost Šaleške doline
1. Preteklost doline
Šaleška dolina se imenuje svet med skrajnimi vzhodnimi odrastki Savinjskih Alp in predgorjem j Karavank. Ime ima po gradu Ša-leku, kjer je tudi njen začetek. Tu se soseska potoka Paike razširi v dolinsko dno s smerjo severozahod — jugovzhod, dolgo približno 8 km in široko približno 2 km.
Vse ozemlje današnje širne celjske pqlkrajime se je oblikovalo milijone in milijone let. V starem in srednjem velku zemeljske zgodovine jo je zalivalo morje. Šele ob prehodu zemeljskega srednjega veka v novi ivek so se med velikimi premiki v zemeljski notra-njosti dvignila iz morja slemena naših gora. Hkraiti z gubami pa so se porajali tudi udori in teko so nastale kotline med gorami, med temi tudi Paska koitlina. Ta je bila v zvezi z veliko Panonsko kotlino in napolnjevalo jo je Panonsko morje, teko da je bila samo zaliv tega morja. Ko pa je morje deloma usahnilo, se je prekinila zveza med posameznimi zalivi in nastalo je Šaleško jezero.
V morske zalive in jezera so se izlivale reke in jih ob bregovih zasipale. Imele so mnogo vode, kajti tedaj je bilo pri nas toplo podnebje z obilnimi padavinami. Iz gradiva, iki so ga reke odlagale, se je pozneje izoblikovalo gričevje.
ivvdslŽr^as ttgrJkjb
obležala pod vodo in zato niso strohnela. Ob poznejšem hitrejšem pogrezanju tal pa je odmrlo rastlinje prekrila apnena glina. Preprečila je dostop zraka pa tudi vode in s tem posušila pooigle-nitev drevesnih in drugih ostankov. Iz mjih polagoma nastale šotne plasti so se pod vplivom dolgotrajnega tlaka izpreminjale v bogate premogovne sklade tudi v Paški kotlini — šaleški dolini.
Marsikje je skozi razpoke v zemlji privrela na dan žareča lava, ki je v zraku sfcrepenela in se pretvorila v vulkansko kamenje. Iz takšnega kamenja — andezita je zgrajen tudi naš »ognjenik« Smrekovec nad Paško kotlino, sledove tega gradiva pa srečujemo skoraj v vsej celjisiki kotlini.
Na mnogih mestih so bile razpoke tako močne, da se niti do danes niso popolnoma zadelale. Tu prihajajo na dan topli oziroma rudniški vrelci (Topolščica, Dobrna, Rogaška Slatina i. dr.).
Prej navedene velike preobrazbe (površine zemlje so se dogajale v tercialni dobi. Tej je sledila ledena doba, ki itvoiri prehod v sedanjost. Iz voda gorskih ledeni-
kov so nastale prehodnice današnjih rek in potokov, ki so nosile s seboj velikanske količine proda ter z njim zasipale in zravnale dno današnje kotline. Po presten-ku ledene dobe so si upadle vode skozi prod zgradile nove, ožje struge, toda prod.im pesek so še dalje prinašale s seboj.
šaleška dolina danes tudi že 'po svoji zunanji podobi spominja na jezero, kise je nekoč odtekalo v vzhodni, pozneje v jugozahodni smeri.
Oglejmo si sestavo zemeljskih plasti, kakršno je pokazala ena izmed poizkusniih vrtin pri Druž-mirju! Pri vrtanju so v globini 800 m zadeli na sivi in zelenkasti peščenjak, nad njim pa so sledile plasti peščenjaka s prodom, sivi-ca, peščeni lapor z vložki mastne in navadne sivice, pa zopet bolj ali manj čista glina, na katero pritiskajo do 100 in čez 100 m debeli skladi lignite, nato pa se vrstijo različno debele plasti laporja z vložki proda in peska, peščena glina, sivica in pesek različne kakovosti.
(Prihodnjič dalje)
IZ ZBIRKE ZGODOVINSKE DOKUMENTACIJE LIGNITA VELENJE
Začeli smo s priobčevanjem zgodovine našega rudnika z namenom, da bi seznanili kolektiv z nastankom in razvojem rudnika in z njim vzporedno tudi mesta Velenja, to je od takrat, ko je Šaleško dolino v davnini prekrivalo Panonsko morje pa do današnjih dni, ko je iz skritega rudnega bogastva nastalo eno najlepših in najsodobnejših mest v naši državi.
Ledena doba, ki tvori uvod v zemeljsko sedanjost, je pričetek človeške zgodovine. To hladno dobo, trajajočo mnoga desettisočle-tja, so trikrat prekinile toplejše periode. V poslednji izmed teh so v celjski pokrajini že živeli ljudje. Ker pa jim doline še niso nudile možnosti varnega življenja, je tedanji človek raje prebival v planinah, stanoval v podzemeljskih jamah, lovil divjačino lin se oblačil v njene kože. Izmed takšnih jam omenjamo Mornovo zijalko pri Šoštanju in Spehovko nad Hudo luknjo.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
(Nadaljevanje)
Lojze je odgovoril: »Ljudje že od nekdaj sovražijo Italijane. O partizanih in osvobodilni foorhi se slišijo dobri komentarji. Tudi literaturo ljudje radi čitajo. Z literaturo nam je precej uspelo odvrniti ljudi od čitanja okupatorskih časopisov, ker jim ne verjamejo, zato pa je čedalje večje povpraševanje po naši literaturi. Govorili smo že z nekaterimi krneti, ki so pripravljeni dati hrano za partizane, nekateri pa imajo še vedno strah in se boje, da ne bi prišlo na sled Italijanom.«
Florjan je vprašal: »V kakšni obliki se pri vas pojavlja sovražnik in kdo so glavni sovražniki OF?« Jože mu je odgovoril: »Naš največji sovražnik je župnik Hren, ki s prižnice poziva ljudi v borbo proti OF in župan Rudolf, ki celo javno poziva občane, da naj prijavijo oblastem vsakega, ki bi sodeloval z OF.«
Fric se je zanimal za organizacijsko delo sovražnika. Vprašal je: »Ali vzpostavlja sovražnik kake organizacije na vašem terenu?« Pepe mu je odgovoril: »O tem sploh nimamo pojma, da bi začel sovražnik z organizacijskim delom.«
Fric mu je odgovoril: »Ne delajte si utvar, da sovražnik organizacijsko miruje. Bodite prepričani, da se temeljito pripravlja proti nam. Ce ne bomo sovražnika zasledovali, na vsakem koraku, nam zna biti v kratkem času zelo nevaren tako, da nam celo onemogoči vsako naše nadaljnje delo.«
Lojze je odgovoril: »Veš tovariš Fric, mi smo politično prešibki, da bi znali ocenjevati sovražnika in ga onemogočiti v delu. Župnik Hren bo imel vedno možnost, da se bo boril proti nam, ker mu ljudje verjamejo bolj kot pa nam. Istotako bo župan Rudolf imel ljudi na svoji strani, saj ima vendar oblast v rokah.«
»Res je«, mu je odgovoril Fric. "Ce boste vi pravilno pristopili k ljudem, pravilno pojasnjevali našo borbo, bodite prepričani, da bodo šli ljudje za vami. Saj ste sami omenili, da ljudje sovražijo okupatorja in se pozitivno izražajo o- OF in o partizanih. To se pravi, da imate železo vroče, treba ga je samo kovati. Meni se zdi, da ste še vedno preozki z de- • lom med ljudmi. Bolj v širino morate iti in pritegniti ljudi okrog sebe, da ne boste sami, ampak, da vas bo čedalje več. Danes štirje jutri deset, pojutrišnjem dvajset itd. Preko zime moramo navezati na sebe vse ljudi, da bodo šli masovno v partizane, oziroma v borbo proti okupatorju. Poglejmo, kako delajo drugi kraji, ki žive pod težjimi pogoji kot vi tu na Blokah. Vzemimo primer Ljubljane, ki je celotna zasedena po okupatorju, pa vkljub temu večina Ljubljančanov aktivno sodeluje z OF in se redno vrše sestanki po ulicah. Tudi v vaši vasi lahko skličete masovni sestanek in iz svoje srede izvolite odbor OF.«
»Mene skrbi, če bodo ljudje hoteli sprejeti funkcije,« se je oglasil Jože.
TEKAVEC JOŽE
»Pa pojdite vi v odbor,« ga je zavrnil Florjan,« in začnite aktivno z delom. S svojim vzgledom boste pritegnili še ostale.« Fric je prekinil razgovor in dejal: »Sedaj se moramo še eno stvar pogovoriti, ki je zelo važna in zaradi katere sva pravzaprav prišla v Ravnik.«
Vsi so utihnili in napeli ušesa, Fric pa je nadaljeval: »Mi moramo z vašo pomočjo vzpostaviti zvezo z Ljubljano in od vas preko Velikih Lašč s Kočevjem. Zato potrebujemo dva tovariša, eden bo šel v Ljubljano, eden v Velike Lašče. Seveda, to važno nalogo bosite morali vi opraviti, zato se kar sami pogovorite, kam ho kateri šel.« Nastala je tišina in vsi štirje so se začeli spogledovati.
Prvi se je oglasil Pepe in dejal: »Jaz grem v Velike Lašče, če vam je prav.«
»Kdo ho šel pa v Ljubljano?« je vprašali Lojze.
»Bom šel pa jaz«, se je oglasil Jože. »Ti Lojze imaš pa itak dovolj skrbi za tovariša.«
»Kdaj je itrelba kreniti na -pot,« je vprašal Pepe.
Fric je 'odgovoril: »Jaz mislim, da morata oba oditi jutri zjutraj. Danes popoldan bova s Florjanom naredila poročilo za Ljubljano in obvestilo za Velike Lašče oziroma Kočevje. S itemi pismi bosta odšla na pot. Pisma bodo morala biti itemeljiito skrita, da jih ne najdejo pri vama, če vaju slučajno osebno pregledajo, kajti dobiti jih ne sme nihče.
(Nadaljevanje prih.)
VELENJE-mesto na lignitu
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Sele ko je ledena doba minila in je nastopilo sedanje vodno stanje, se je človek številneje pojavil tudi v dolinah. Tu je trebil goščavo, si urejal polja in izbiral pašnike za živino. Nič pa ne vemo, kateremu plemenu so pripadali prebivalci našega ozemlja v tem obdobju.
Zgodovinska tema nad celjsko pokrajino se prične dvigati šele v dobi tretjega tisočletja pred današnjim časom, ko je mlajša kamena doba preko bakrene in bronaste dobe že prešla v železno. Tedaj so Iliri imeli tu že večja naselja, a so jih Kelti nadvladali in deloma pritisnili proti jugovzhodu. Ob širjenju obdelovalne zemlje in uporabi boljšega orodja je rastla gospodarska in kulturna raven, delitev dela pa je povzročala vse večje premoženjske razlike med ljudmi.
Približno ob začetku našega štetja so tu zagospodovali Rimljani. Ob rastoči trgovini pod zaščito vojske so naselja povezovali z novimi odličnimi cestami. Ena teh je iz Celja vodila tudi na Koroško in na njej je bil kraj »Upellae« označen kot prva pošta za Celjem. Po tehtno doikumetiranem mne-
nju Jaroslava Šašla je bila to današnja Stara vas pri Velenju. (Šaleška dolinaije pripadala rimšiki provinci »Noricum« z upravnim središčem v Celju.
Selitev narodov so razmajali sužnjeposestniški rimski državi zadale smrtni udarec. Šele prihod slovanskih plemen je v celjski pokrajini zaključil njeno najtour-nejšo dobo.. Vendar je bila politična samostojnost slovenskih plemen dovolj kratkotrajna. Karan-tanija je padla pod firakovslko — nemško oblast. Tuja svetna in cerkvena gospoda je zasužnjila našega kmeta in le redki so bili še svobodni kmetje (npr. tudi okrog Velenja).
Gospostvo vladarjev Habsibur-žanov v slovenskih deželah se je začasno zrahljalo ob rastoči moči Celjskih grofov in knezov, ki so si priborili posestva z gradovi tudi v Šaleški dolini, a so zgodaj izumrli.
Večje izkoriščanje in kruto ravnanje s ikmeti-tlačani, pogosti vpadi Turkov iin še diruge nadloge so izzvale upore. Tak je upoir proti fevdalcem leta 1635 zajel tudi vso Šaleško dolino, kjer so kmetje zrušili v prah ali pa zažgali
Uspeh naSih modelarjev v Ljubljani
Tudi letos je bil v Ljubljani 10. junija 1962 republiški zlet letalskega podmladka, ki so se ga udeležili tudi naši modelarji. Dosežen je bil prav lep uspeh, če računamo na prvi nastop v republiškem merilu. Od osemnajstih ekip iz vse Slovenije je naš klub bil četrti. Med posamezniki pa tudi nismo bili slabi, saj je Cepin Franc dosegel z modelom kategorije P-50 b tretje mesto s 166 točkami.
Tudi ostali rezultati niso bili slabi, ker so bili doseženi štirje maksimumi 120 sekund. Ako pogledamo posamezne rezultate, so sledeči:
Rebernik	A-2	342	točk
Kovač	A-2	261	točk
Povh	A-l	218	točk
Pečečnik	A-l	209	točk
Glinšek	A-l	127	točk
Ostrovršnik		85	točk
Za začetek so	to odlični		rezul-
vrsto plemiških gradov. Tedaj so cesarski graničarji pri Šoštanju razbili četo oboroženih kmetov.
Doba prosvetljenstva je prinesla kmetom neko olajšanje in večji razmah obrti. Zaživele so prve javne šole, k je vanje deloma prodrl tudi slovenski jezik. V začetku 19. stoletja zaznamujemo tudi piri nas nastajanje industrije. Po slovenskih deželah avstrijskega cesarstva so stekle prve železnice, kar je povzročilo razvoj rudarstva najprej v Zasavju. Ob rastočem kapitalu in novi bur-žoaziji se je porajal tudi naš delavski razred, prihajajoč s kmečke grude.
Leto 1848 je osvobodilo tlačana, ki pa je v novih pogojih zapadal v vse večjo gospodarsko krizo in izgubljal zemljo. Delavec je mnogo delal, a malo zaslužil. Šele polagoma se je pričel zavedati, kako mu le zmaga v razredni borbi more izboljšati položaj. Tisoči naših ljudi so si iskali kruha v tujini. Pritisk nemškega imperializma na našo zemljo je postajal vse težji.
Tu pa smo že dospeli do dobe, ki je Šaleški dolini prinesla začetke rudarstva.
(Prihodnjič dalje)
tati in mislim, da smo za tako kratek čas, kar obstaja naš klub, registrirali svoj obstoj v Šaleški dolini. Izkušnje nam govorijo, da je za izdelavo letalskega modela potrebno precej truda in finančnih sredstev. Prepričani pa smo. da smo s skromno finančno pomočjo, ki smo jo dobili, dosegli odličen uspeh in ga tako opravičili.
Vse za plavo nebo!
Mirnik Tone
ZAHVALA
Sindikalni podružnici RLV se najtopleje zahvaljujem za prejeto darilo.
Hršak Ana
V.
&
Zakaj je taka gneča za žago? Kaj ne ibi mogli 'dati vsakemu svoje žoge?!
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Zargaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušter-šič, Ivan Drev im Vinko šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja "-Celjski tisk«, Celje — cena 20 din.