192 ■ Proteus 85/4 • December 2022 193Astronomi uspešno napovedali superbolid • Naše neboNaše nebo • Astronomi uspešno napovedali superbolid Astronomi uspešno napovedali superbolid Mirko Kokole Utrinki oziroma meteorji so med najbolj priljubljenimi nebesnimi dogodki. Večina utrinkov, ki jih vidimo, ima magnitude, pri- merljive z magnitudami zvezd na nebu, se pravi, so približno tako svetli kot zvezde. Občasno pa lahko vidimo tudi svetlejše me- teorje, ki jih pravimo bolidi. Ti lahko do- sežejo tudi magnitudo Lune in zelo redko celo Sonca. Kdaj bomo takšen superbolid videli, je skoraj nemogoče napovedati. A je kljub vsemu astronomom do sedaj to uspe- lo kar sedemkrat. Nazadnje v noči s 13. na 14. februar oziroma skoraj natanko deset let po superbolidu, ki se je zasvetil nad ruskim mestom Čeljabinsk leta 2013 in je bil za ne- kaj trenutkov svetlejši od Sonca. Meteor vidimo, ko v Zemljino ozračje vsto- pi delec iz vesolja. Delec se zaradi gravita- cijske sile pospešuje, pri tem pride do trenja med delcem in ozračjem, zaradi česar se de- lec in obdajajoči zrak vedno bolj segrevata. Ko se okoliški zrak segreje do dovolj visoke temperature, začne delec svetiti in takrat vi- dimo utrinek. Zaradi različne sestave lahko meteorji za seboj puščajo sledi. Meteorji, ki so sestavljeni pretežno iz ledu, za seboj pu- ščajo svetle sledi, meteorji iz kamna ali ko- vin pa puščajo temne dimne sledi, ki ponoči niso vidne. Temno dimno sled lahko vidi- mo le podnevi. Meteorji svetijo in za seboj puščajo sledi v različnih barvah. Večina je belih, vidimo lahko tudi modre, zelene in oranžne. Večji delci lahko zaradi pritiska močno stisnjenega zraka pred njim in zaradi temperaturnih napetosti tudi eksplodirajo. Če je taka eksplozija dovolj močna, jo lahko tudi slišimo. Zelo redko pride tudi do tako velikih eksplozij, da jih zaznajo celo seizmo- loški merilniki. Večino meteorjev povzroči- jo delci, ki imajo mase le nekaj gramov. Ti delci popolnoma izgorijo v ozračju in ne do- sežejo Zemljinega površja. Pri večjih delcih pa obstaja verjetnost, da preživijo potovanje do Zemljinega površja. Ko delec doseže Ze- mljino površje, ga imenujemo meteorit. Ker se v Zemljini bližini gibajo tudi večji objekti oziroma majhni asteroidi, obstaja verjetnost, da kateri od teh pade na Zemlji- no površje. Večji tak dogodek se je zgodil pred le malo več kot sto leti, ko je leta 1908 na Tungusko padel manjši asteroid oziroma komet premera okoli 65 metrov in za seboj pustil velik krater in uničenje, kar pa se je Največji meteorit, ki je nastal ob padcu asteroida 2023 CX1, tehta sto gramov. Našli so ga člani društva Vigie-ciel in FRIPON iz Normandije na severu Francije. Foto: Vigie-ciel/ FRIPON. obsežni znanstveni opus obsega znanstvene in strokovne monografije, znanstvene prevo- de, kataloge razstav, samostojne razstave in dokumentarne oddaje. Večina njenih sloven- skih znanstvenih in strokovnih monografij je dvojezičnih ali z obširnimi slovensko-an- gleškimi povzetki, s čimer avtorica še doda- tno odpira slovensko medicinsko humanisti- ko svetu. Njeno življenjsko delo je obsežna znanstvena knjižna zbirka v štirih delih z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, kakršne pri nas še ni bilo. Gre za bogato ilustrirano in z osupljivim naborom virov podprto sintezo zgodovine medicine. V zbirki predstavlja ljudsko in znanstveno medicino, zdravstvene razmere in zdravništvo, razvoj sistemov zdravstve- nega varstva in zakonodaje ter javnega in bolnišničnega zdravstva. Izjemno zahtevna vsebina je smiselno zaokrožena v štirih knji- gah na 2.500 straneh s 6.500 fotografijami ali drugimi slikovnimi viri, ki zrcalijo av- toričino dolgoletno temeljito, potrpežljivo in vztrajno raziskovalno delo na področju zgo- dovine in napredka slovenskega zdravstva in medicine. Dr. Zvonka Zupanič Slavec je vzgajala mnoge generacije prihodnjih zdravnikov v smeri humanizacije medicine, za kate- ro si je tudi oseb- no prizadevala in jo živela kot svoje poslanstvo na raz- ličnih ravneh. Med študent i je ze lo priljubljena zaradi sistematičnosti in privlačnosti svojih predavanj kot tu- di zaradi številnih dodatnih dejavno- sti, kot so vodenje študijskih ekskurzij po medicinski Lju- bljani, Sloveniji in Dunaju, ter pionir- sko delo z uvedbo študentskih koncertov Medicinske fakultete. Njene priljubljene ekskurzije na Dunaj so postale tradicionalne. Na zgodovinski poti po medicinskem Dunaju, kjer se je dve sto- letji in pol razvijala vrhunska medicina svo- jega časa, ki je bila tudi naša, slovenska me- dicina, prof. Zupanič Slavčeva vsakokratno generacijo študentov na svojstven način nav- dihuje in uči, kako postaviti jasen okvir na- daljnje poti. Študenti Medicinske fakultete so ji za njena prizadevanja podelili priznanje Valentine Kobe in jo večkrat tudi nominira- li za najboljšega pedagoga na fakulteti. Ko se je pred leti odzvala na povabilo k sodelovanju pri reviji Proteus, smo vedeli, da smo pridobili odlično in prizadevno so- delavko, poznano po tem, da z neizmerno energijo in predanostjo popularizira svojo stroko s poljudnimi, strokovnimi in znan- stvenimi knjižnimi objavami, radijskimi in televizijskimi oddajami, prispevki v časopis- ju in javnimi nastopi. Svojemu poslanstvu se kot članica uredniškega odbora ni izneveri- la, temveč ga je nadgradila z vključevanjem svojih študentov kot piscev odličnih polju- dnostrokovnih člankov, ki so bralcem Pro- teusa razkrili do tedaj manj poznana obzorja medicine in njej bližnjih tematik. 194 ■ Proteus 85/4 • December 2022 195Astronomi uspešno napovedali superbolid • Naše neboNaše nebo • Astronomi uspešno napovedali superbolid zgodilo na srečo na zelo redko poseljene- mu območju Zemlje. Ob trku se je sprosti- la energija, ki je bila kar tisočkrat večja od atomske bombe, ki je uničila Hirošimo ob koncu druge svetovne vojne. Drugi malo manj dramatični dogodek se je zgodil leta 2013, ko je nad Rusijo v bližini mesta Čeljabinsk v Zemljino ozračje vstopil dvajset metrov velik objekt. Ta je povzro- čil izjemno svetel meteor, ki ga imenujemo tudi superbolid. Čeljabinski superbolid je povzročil predvsem veliko panike ter posre- dno tudi poškodoval približno tisoč ljudi. Čeljabinški superbolid pa je imel tudi nekaj zelo pozitivnih posledic, saj nas je vse spo- mnil, da nismo popolnoma varni. Zato so znanstveniki in amaterski astronomi vložili kar nekaj svojega časa in energije, da so po- stavili sistem, ki išče Zemlji bližnje objekte ter jim po odkritju tudi sledi. Večji objekti so nam danes verjetno vsi poznani. Manjše objekte pa večinoma zaznamo šele, ko pa- dejo na Zemljo in jih vidimo kot utrinke oziroma meteorje. Zelo redko nam uspe zaznati objekt, še preden vstopi v ozračje. Le tako bi lahko predvideli, kje bi se zgodil njihov vstop. Do sedaj nam je to uspelo le sedemkrat. Nedavno v noči s 13. na 14. februar, ko je madžarski astronom Krisztián Sárneczky na observatoriju Piszkéstető Station zaznal hi- tro gibajoči se objekt z magnitudo 19,4 in ga poimenoval Sar2667. Odkritje objekta so le nekaj ur potem, ko so ga prvič zaznali, potrdili tudi v višnjanskem observatoriju v Istri na Hrvaškem. Po potrjenem odkritju je dobil tudi uradno oznako 2023 CX1. Da- nes imamo dobro vzpostavljene sisteme za hitro preračunavanje orbit, kot sta na pri- mer evropski NEODyS-2 in ameriški Sen- try, ki avtomatsko predvidita, ali bo objekt zadel Zemljo. Takoj je bilo jasno, da bo v Zemljino ozračje vstopil le sedem ur po od- kritju. Evropska vesoljska agencija, je preko družbenih medijev opozorila na dogodek in tako je mnogim uspelo videti ta superbolid, ki se je zasvetil nad Rokavskim prelivom. Mnogi so ga uspeli tudi posneti. Francoska organizacija FRIPON (Fireball Recovery and InterPlanetary Observation Network, Mreža za ponovno odkrivanje bolidov in medplanetna opazovanja«) ima postavlje- no gosto mrežo kamer ter radijskih spre- jemnikov, ki avtomatsko opazujejo svetle meteorje ali bolide in nato tudi avtomatsko preračunajo, kje na Zemljinem površju bi se lahko nahajali njihovi ostanki. Zato je članom FRIPON in amaterskega društva Vigie-ciel uspelo že v enem dnevu najti kar osem meteoritov. Največji najdeni meteorit je tehtal kar sto gramov, dva sta imela tri- indvajset gramov, ostali pa le nekaj gramov, kar je velik uspeh. Nedavni uspeh tako profesionalnih kot amaterskih astronomov je izjemen in nam kaže, da le nismo zaman vzpostavili opazo- valne in obveščevalne mreže za zaznavanje objektov, ki bi lahko padli na Zemljo. Tako smo lahko mirni, da se dogodek, kot se je zgodil v Tunguski, ne bo zgodil nepredvi- deno. Ker pomeni, da lahko s tem bistveno omilimo posledice. Poleg tega se je poka- zalo, da smo sedaj zmožni dokaj dobro na- povedati, kje iskati meteorite in jih potem tudi uspešno najti. Posnetek superbolida, ki ga je povzročil asteroid 2023 CX. Odkrili so ga le sedem ur prej. Foto: Wikipedia. 194 ■ Proteus 85/4 • December 2022 195Astronomi uspešno napovedali superbolid • Naše neboNaše nebo • Astronomi uspešno napovedali superbolid zgodilo na srečo na zelo redko poseljene- mu območju Zemlje. Ob trku se je sprosti- la energija, ki je bila kar tisočkrat večja od atomske bombe, ki je uničila Hirošimo ob koncu druge svetovne vojne. Drugi malo manj dramatični dogodek se je zgodil leta 2013, ko je nad Rusijo v bližini mesta Čeljabinsk v Zemljino ozračje vstopil dvajset metrov velik objekt. Ta je povzro- čil izjemno svetel meteor, ki ga imenujemo tudi superbolid. Čeljabinski superbolid je povzročil predvsem veliko panike ter posre- dno tudi poškodoval približno tisoč ljudi. Čeljabinški superbolid pa je imel tudi nekaj zelo pozitivnih posledic, saj nas je vse spo- mnil, da nismo popolnoma varni. Zato so znanstveniki in amaterski astronomi vložili kar nekaj svojega časa in energije, da so po- stavili sistem, ki išče Zemlji bližnje objekte ter jim po odkritju tudi sledi. Večji objekti so nam danes verjetno vsi poznani. Manjše objekte pa večinoma zaznamo šele, ko pa- dejo na Zemljo in jih vidimo kot utrinke oziroma meteorje. Zelo redko nam uspe zaznati objekt, še preden vstopi v ozračje. Le tako bi lahko predvideli, kje bi se zgodil njihov vstop. Do sedaj nam je to uspelo le sedemkrat. Nedavno v noči s 13. na 14. februar, ko je madžarski astronom Krisztián Sárneczky na observatoriju Piszkéstető Station zaznal hi- tro gibajoči se objekt z magnitudo 19,4 in ga poimenoval Sar2667. Odkritje objekta so le nekaj ur potem, ko so ga prvič zaznali, potrdili tudi v višnjanskem observatoriju v Istri na Hrvaškem. Po potrjenem odkritju je dobil tudi uradno oznako 2023 CX1. Da- nes imamo dobro vzpostavljene sisteme za hitro preračunavanje orbit, kot sta na pri- mer evropski NEODyS-2 in ameriški Sen- try, ki avtomatsko predvidita, ali bo objekt zadel Zemljo. Takoj je bilo jasno, da bo v Zemljino ozračje vstopil le sedem ur po od- kritju. Evropska vesoljska agencija, je preko družbenih medijev opozorila na dogodek in tako je mnogim uspelo videti ta superbolid, ki se je zasvetil nad Rokavskim prelivom. Mnogi so ga uspeli tudi posneti. Francoska organizacija FRIPON (Fireball Recovery and InterPlanetary Observation Network, Mreža za ponovno odkrivanje bolidov in medplanetna opazovanja«) ima postavlje- no gosto mrežo kamer ter radijskih spre- jemnikov, ki avtomatsko opazujejo svetle meteorje ali bolide in nato tudi avtomatsko preračunajo, kje na Zemljinem površju bi se lahko nahajali njihovi ostanki. Zato je članom FRIPON in amaterskega društva Vigie-ciel uspelo že v enem dnevu najti kar osem meteoritov. Največji najdeni meteorit je tehtal kar sto gramov, dva sta imela tri- indvajset gramov, ostali pa le nekaj gramov, kar je velik uspeh. Nedavni uspeh tako profesionalnih kot amaterskih astronomov je izjemen in nam kaže, da le nismo zaman vzpostavili opazo- valne in obveščevalne mreže za zaznavanje objektov, ki bi lahko padli na Zemljo. Tako smo lahko mirni, da se dogodek, kot se je zgodil v Tunguski, ne bo zgodil nepredvi- deno. Ker pomeni, da lahko s tem bistveno omilimo posledice. Poleg tega se je poka- zalo, da smo sedaj zmožni dokaj dobro na- povedati, kje iskati meteorite in jih potem tudi uspešno najti. Posnetek superbolida, ki ga je povzročil asteroid 2023 CX. Odkrili so ga le sedem ur prej. Foto: Wikipedia. Nebo v marcu. Datum: 15. 3. 2023. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana.