Veliko demokracij — malo demokratov!
2.	ZAHODNA DEMOKRACIJA
Nasproti sistemu in načinu vladanja, Irot smo si ga ogledali v naši zadnji številki, pa stoji tista demokracija, ki nam je poznana pod imenom zahodna demokracija.
Gotovo bi bilo napačno misliti, da je ta demokracija popolnoma idealna in res tako izvedena, kot si jo v idealu predstavljamo. 'Tudi ta demokracija je le kopija one stare grške demokracije, ki jo poznamo iz zgodovine in o kateri moremo trditi, da je bila res tako idealna kot takratni stari Grki; Vendar je neprimerno bližja tej resnični de= teokraciji kot vzhodna in nam je zato kot »ekak cilj, za katerim stremimo.
Jasno je, da ideja sama še ni vse. Nikjer ni rečeno, da vlada demokracija tam, kjer o Ji jej pišejo in govore, četudi je to na zapa= du. K ideji in miselnosti je treba predvsem poštenih in dobro Vzgojenih ljudi, ki v svojem sosedu Vidijo enakovrednega sočloveka, ki ima do Vseh dobrin isto pravico kot oni sami. De, teokratično načelo ima v življenju le toliko praktično vrednost, kolikor so ljudje, ki. v demokraciji žive in vladajo, pošteni in do, fari.
Zahodna demokracija se od vzhodne bd-Stveno razlikuje. V zahodni demokraciji je Upoštevano dejstvo, da je človek družabno bitje in da se mora zaradi tega podrediti gotovim zakonom, ki mu niso vedno naj, ljubši, na drugi strani pa gre stremljenje Za tem, da je tudi posamezniku zajamčen svobodni razvoj, v kolikor ta ne gre na &kodo občeveljavnšh zakonov, predvsem pa, da uživa vsak svobodo mišljenja in izražanja. Zahodna demokracija ne po, uniformiranega mišljenja in skupnih kotlov. V njej sicer niso tuji dobičkarji in siromašne?,', vendar v tem ne zadene toliko krivda sistema kot takega, temveč ljudi, ki sistem vodijo in urejajo. Pri tem pa je posameznikom in po njih vsej skupnosti dana ^točnost, da se taki lažidemckrati odstrani, Jo in da prevzamejo vodstvo ljudje, ki so demokrati tudi do drugih in ne samo do Sebe.
Ima pa zahodna, demokracija pred vzho, dno to veliko prednost,, da v najslabšem slučaju tlačijo ljudi le posamezni velekapi-talisti in ne državni kapital, proti kateremu bimajo posamezne plasti narodov nikake Možnosti obrambe. Dandanes se veliko piše stavkah delavcev v Ameriki in Angliji, pot vzrok temu navajajo komunistični listi ^koriščevanje ljudskih množic po kapitalu ler druge vzroke. Toda če primerjamo Položaj delavcev v Ameriki z delav, stvora v vzhodnoevropskih. državah, vidimo, ^ stavkajo v Ameriki tudi takrat, kadar tam živi jenski pogoji vsaj za 50% boljši kot v vzhodnoevropskih državah, dočim v ffžavah pod vzhodno, »demokracijo« niti takrat ne smejo stavkati, ko jih silijo k ^Prostovoljnemu« brezplačnemu ga, ^ju.
. Največje dobro zahodne demokracije pa ^e osebna svoboda mišljenja in j1, e 1 o v a n -i a. Tu. ni tajnih, agentov, ki bi na vsak korak sledili in opazovali vsako t'-öjo kretnjo. Tu tudi ni ljudskih sodišč, obsojala vladajočemu režimu neljube Tu volilni rezultat* sicer ra kažejo zmag vladnih strank, zato pa lahko l^ukdo voli to. kar hoče, oziroma kar se zdi najboljše.
Zahodna demokracija, ne pozna vlad brez ^Pozicije, zato so tu tudi zakoni boljši in PbJlagojeni širšim slojem ljudstva kot v «hodni »demokraciji«. Razen tega je opo. prija izredno zdrav pojav zahodnega demokratičnega sistema. Kot se človek sam ne gktee pri svojem-,delu do popolnosti nadzi-tako se tudi ne more vlada, v kateri sc (Nadaljevanje na strani 2.)

1c®|fM§€ odpove Ziljski dolini
ozemlfe fi Is B —	in cvsfjijsksj odpoilncsivo 7 Londona
V pon«-d&!).ek so prediožii tajništvu sveta zunanjih ministrov v Lancaster Kouse v Loinlonu jugoslovansko spomenico glede koroške meje. V tej spomenici js jugoslovanska vlada zman jšala svoje zahteve po avstrijskem ozeml ju za okrog 600 kvadratnih kilometrov (pribl. 49.009 prebivalcev). Vse ostale zahteve so ostale neizpremenjene. Te zahteve so: plačilo reparacij v višini 150 milj. dolarjev in prepustitev vsega avstrijskega premoženja v Jugoslaviji jug. državi.
Jugoslavija utemeljuje svoje sedanje zahteve z dejstvi:	'
1.	da je področje, ki ga zahteva še dane« y pretežni večini slovensko;
2.	da je bilo nasilno germanizirano že pod avstroogersko monarhijo, posebno pa še pod prvo avstrijsko republiko;
3.	da so Avstrijci doprinesli velik delež k zločinom in škodi, ki so jo storili v Jugo, slavij! nacisti;
4.	da so sedanje avstrijske oblasti Slovencem še bolj sovražne, kakor pa so bile pred priključitvijo leta 1938 in da je treba v bo, dočnosti računati s še večjimi preganjanji;
5.	da spada omenjeno področje gospodar, sko k Jugoslaviji in je zaradi odcepitve močno trpelo.
Jugoslovanske zahteve so samo žel ja slo, venskega naroda po izvedbi narodnega osvobojen ja. Temu odgovarjajoče izjavlja spomenica, da vztraja jugoslovanska vlada načelno pri že predloženih zahtevah, z ozirom na upravičeno zahtevo slovenskega na, roda po njegovi popolni osvoboditvi in narodni združitvi. Ker pa želi Jugoslavija utr, diti mir in sodelovanje tudi na škodo žrtev in doprinesti k skorajšnji sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo, je pripravljena odpovedati se Ziljski dolin: in delu mesta Be, Ijaka, ki leži južno od. Drave in njegovi, okolici ter delu ozemlja na vzhodnem Koroškem severno od Lahuda.
Jugoslovansko odposlanstvo pod vodstvom Aleša Beblerja je podalo svoje sta, lišče v sredo dopoldne pred posebnimi poverjeniki ustmeno. Za jugoslovanskim od. poslanstvom je govorilo avstrijsko odposlanstvo pod vodstvom dr. Karla Gruberja. Avstrijskemu odposlanstvu se je priključil tudi koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig.
leadH js praziiMi iretae parske knüNäe Smfm
Grmeča Hladna kriza v FramW
SOCIJALISTI PROTI PODAL ŠANJU VOJAŠKE OBVEZNOSTI Vhula treh strank, ki jo vodi Robert Schmnan, je zašla zaradi ponovne odklonitve predlogov ljudske stranke za podaljšanje vojaške obveznosti od 12 na 18 mesecev s strani izvršnega odbora socijalisttcns stranke v novo krizo.
Vladna koalicija MRP., radikalcev in so, ---------------------------------
cijalistov je izročena zaradi svojih notranjih trenj, 92 gaulističnim odposlancem, ki morejo njeno ogroženo večino v parlamentu vsak čas izpodkopati in izzvati novo vladno krizo.
MRP. in socijalisti katere zastopa v vladi sedem ministrov, se ne strinjajo glede fi, nanciranja šolstva v rudarskih pokrajinah.
Tretja skupina koalicije, radikalci, grozijo 7. izstopom iz vlade, če jim ne bodo vrnili provincialnih časopisov, katere so po osvo, boditvi prevzele skupine osvobodilnega gibanja.
Največjo težkočo pa predstavlja vprašanje, kako zmanjšati življenjske izdatke, za katere se nekomunistične sindikalne organi, zacije ne zavzemajo direktno, pa vendar lahko s pritiskom navadnih članov to do, sežejo. Vlada upa vzdržati s pomočjo raznih ukrepov do žetve, ki bo po vsem pričakovanju dobro izpadla in- omogočila zmanjš .nje življenjskih stroškov.
Na tisoče ljudi, ki so se deloma zbrati že na predvečer pred dvor, cem in po okrašenih ulicah,, je v ponedeljek dne 26. t- m. vzklikalo svoji vladarski dvojici Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabe, ta sta se okrog enajstih .pripeljala iz Bucking-ham-palrče v odprti kočiji, ki jo je vleklo šest belih konjev in se napotila v katedralo Sv. Pavla, kjer sta pri, sostvovala zahvalni slu, žbi božji na dan njihove srebrne poroke.
Z njimi se je peljala .tudi princesa Margareta, medtem ko sta se princesa Elisaheta in vojvoda Edinburški pe, Ijala za njimi v dru, gem vozu. Pred njimi je jahala četa telesne straže v slavnostnih uniformah. 41 topovskih strelov v Hyde-parku in v starem gra, du je naznanilo Don, dončanom, ki niso mogli prisostvovati sprevodu, da. se peljeta kralj in kraljica v katedralo.
Zvečer sta'se kralj Jurij in kraljica EIL sa-bet-a peljala v avtu skozi Londonj med, tem, ko je bil njun dvorec z ž-arometi sla, vnostno razsvetljen. Ob priliki srebrne poroke angleškega vladarja so bile izdane tudi posebne znamke.
Komunistična partija poražena tudi v južni Nemčiji
V nedelje, 25. aprila so bile v ameriški coni Bavarske in Hessen« občinske volitve, ki niso prinesle napram volitvam v letu 1947 nobenih važnejših sprememb. Po mnenju političnih opazovalcev sc je pri teh občinskih volitvah jasno pokazala cepitev med levičarskimi in desničarskimi strankami Nemčije.
Na podlagi, predhodnih cenitev je bilo oddanih v katoliški Bavarski 49 odstotkov glasov za krščanske socijaliste. Izid voHtev je prinesel težak poraz komunistom, ki so izgubili do 40 odstotkov svojih pripadnikov.
Volitev se je udeležilo 87 odstotkov, 15 odstotkov glasov je bilo neveljavnih. Soci-
j:Jni demokrati so mogii dobiti 20?«o komu-
nisti pa samo 2,6% glasov, 18% glasov je odpadio na begunsko stranko, ki jo sestav, Ijajo Sudetski Nemci, Nemci iz Madžarske in inozemski Nemci.
V Hessenu so bili socijalni demokrati na jmočnejša stranka, dočim so padli komu, nisti na četrto mesto. V gotovih okrožjih je odnos med .glaaovi socijalnih demokratov in komunistov 5 proti 1. V Hessenu je glasovalo 64 odstotkov volilnih upravičence^«

'o zemeljski oblil
Italija se je odločila
VELIKA BRITANIJA
Ovojna kriza v britanski delavski stranki, ki je nastala- zaradi brzojavke Nenniju in zaradi napovedane udeležbe 240 delavskih poslancev pri panevropskem kongresu v Haagu, kateremu bo predsedoval Winston Churchill, grozi dobiti večji razmah.
V zadevi glede brzojavke majhne skupine poslancev britanske delavske stranke Nen= niju pred volitvami, v kateri so mu želeli uspeh (Nenni tvori levičarsko, s komunisti zvezano krilo ital. socijalistov), računajo s tem, da ho sklenil predsednik stranke vsaj izključitev povzročitelja te brzojavke, radikalno levičarskega poslanca delavske stran3 ke, Platt Millsa.
Ta zadeva postaja iz dneva v dan bolj skrivnostna. Nekateri izmed 36 poslancev, katerih podpisi so bili na tej brzojavki, trdijo, da oni za to niso vedeli ali pa, da so jim izvabili podpis z zvijačo. Ostali pa klju= bovalno izjavljajo svoje zadržanje. V spodnji zbornici je Herbert Morrison napovedal učinkovite ukrepe v tej zadevi.
Predsednik stranke je zaradi tega v tes žavnem položaju, ker bi v sluča ju ostre ob= sodbe komunistično usmerjenih »levičarskih upornikov« zahteval velik del stranke rav, no tako ostro obsodbo »desničarskih upornikov, predvsem onih, ki se hočejo na vsak način udeležiti panevropskega kongresa v Haagu. To kaže, da je britanska delavska stranka zavzela ostrejšo smer proti pan= evropskemu kongresu, ker je dosedaj sicer bila proti uradni udeležbi, toda je vkljub temu še dovolila zasebno udeležbo svojih članov.
Tretja težkoča, v kateri se nahaja predsednik britanske delavske stranke, pa, je v tem, da so prišli na sled zvezi, ki jo je imelo 57 delavskih odposlancev z inozemstvom pod imenom »Demokratična in splošna po= ročila«. Ta poročila so raznečavali med drugim tudi v zapadni Nemčiji. To dopisništvo je, milo rečeno, izredno radikalno levičar» sko in stalno kritizira vladno politiko.
NEMČIJA
Sovjetska taktika v Nemčiji, kot jo izva= iaio po dnevu teatralnega odhoda, maršala Sokolovskega iz Zavezniškega nadzorstvenega sveta (20. marca) je resnično zanimiva.
Sovjeti so dejansko napravili konec vse» mu. kar je še ostalo od nemške enotnosti; kajti Svet je bi! zunanji videz onega dela potsdamskega protokola, ki je predvideval ohranitev nemške enotnosti. Svet je (ali na: je bil) edini organ, ki lahko izdaja od» ločbe in zakonodajna dejanja za celo Nemčijo. Če Svet ne funkeijonira — ali vsaj na videz ne deluje — se smatra brez na» daljnega Nemčijo za razdeljeno. Odhod maršala Sokplovskega pa dejansko prepre» čine, da bi se Svet znova sestal.
Sovjeti hočejo na ta način ukiniti štiri» stransko nadzorstvo nad Nemčijo — potem •ko so že itak zmanjšali to nadzorstvo na ničlo.
Ko bodo zahodni zavezniki nadomestili, kot je to njihova dolžnost, bistvene dele šti-ristranskega aparata z ustanovami, ki bodo dejansko lahko poslovale v zahodnih treh conah, jih bodo Sovjeti silno obtoževali, »da uničujejo nemško enotnost.«
Prišlo bo do novega poizkusa podžiganja nemškega nacijonalizma proti Zahodni Evropi. Dejansko gre za nov pojav politike, ki jo je inspirirala Raoallska pogodba leta 1922 in prvi Stalinovi čeprav neuspeli, po» izkusi za sklenitev sporazuma s Hitlerjem 1933-34.
To je najvidnejši cilj. Bolj prikriti in neposredni cilj pa je prisiliti zahodne zaveznike k umiku iz Berlina in Dunaja in one, raogočiti v teh mestih bivanje britanskih, francoskih in ameriških čet.
Sovjeti hočejo to doseči ne toliko zaradi kake posebne prednosti, ki bi jo s tem pridobili, da bi imeli izključno nadzorstvo nad obema prestolnicama, kot zaredi njihove vztraine in goreče želje po senzacijonalni politični zmagi nad zahodnimi zavezniki: s tem bi dokazali svetu silo Sovjetske zveze, ki bi brez strela prisilila Veliko Britanijo, Združene države in Francijo k vojaškemu umiku.	(LPS-AIS)
SOVJETSKA ZVEZA
Odbor ameriške reprezentančne zbornice za zunajo pomoč je poročal, da je celotna industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi sedaj ravno tako visoka, kakor je bila pred vojno, njena zmožnost za proizvodnjo orožja je pa večja kakor je bila pred vojno. Vkljub temu pa je sovjetska industrijska proizvodnja še vedno manjša kakor ameriška.
AVSTRIJA
Narodna skupščina je sprejela v četrtek
po kratki debati zakon o amnestiji za manj obremenjene nacijonalsocijaliste enoglasno.
Ko bo stopil v veljavo, bo okrog 500.000 manj obremenjenih avstrijskih državljanov postalo zopet enakopravnih, ker predvideva amnestija predčasno ukinitev vseh kazni.
Kakor poročajo iz Švice, se je šiling ponovno utrdil v bančnem prometu v Zürichu. Razmerje je 8.10 do 8.60 švicarskih frankov za 100 šilingov.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Zvezni sodnik Goldsborough je izdal 21. aprila sodnijsko prepoved stavk za ameriške rudarje za 80 dni. Iz raznih premogovnikov prihajajo poročila, da so rudarji zopet pri» čeli z delom, ker jim je poslal sindikalni vodja Lewis tozadeven poziv.
Za posebnega, opolnomočenca pri Marshallovem načrtu za Evropo so imenovali ameriškega ministra za trgovino Avreila Harrimana.
JUGOSLAVIJA
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je pričel prejšnji teden v Ljubljani pred Armadnim vojaškim sodiščem nov proces proti skupini 15 oseb in to skoraj samih vodilnih komunistov v jugoslovanskem jav» nem oziroma gospodarskem življenju z ing. Diehlom Brankom in ing. Ozvaldom Stane» tom na čelu.
Obsojeni so bili: ing. Diehl Branko, ing. Ozvald Stane, ing. Barle Karel, ravnatelj * Pufler Janko, Presterl Martin (avstr, drž.), ing. Kranjc Boris, ing. Stepišnik Milan, prof. Ličen Vladimir, Gaser Pavel (ital. drž. iz Inomosta), Hahn Hildegarde (avstr, drž.) in Juranič Oskar: na smrt za ustrelitvijo; univ. prof. Košir Mirko na 20 let (prisilnega dela z odvzemom prostosti), Djorič Petar na 15 let, Drviševič Ramo na 16 let, Benegalia Jože na 18 let.
Za česa nemške zasedbe je bila večina ob» toženih zaprta po Gestapu več let v Da» chau-u. Nekateri od njih so bili člani komunistične partije že pred vojno. Presterl je bil dalj časa urednik komunističnega lista »Wahrheit« v Gradcu; ing. Diehl je hil gla» vni gospodarski inšpektor pri kontrolni ko» misiji LR Slovenije; Juranič je bil tajnik zunanjega ministrstva itd.
Vse obtožence, razen Benegalia, je sodišče obdolžilo, da so postali v Dachau-u (ne» kateri že v zaporih doma) izraziti gestapovski agenti in so v tem svojstvu izvrševali oziroma bili sokrivi največjih in najgroz-nejših zločinov nad antifašisti na poizkus» nih postajah v taborišču; dalje, da so kot gestapovski agenti prišli po zlomu Nemčije na vodilna in celo zelo odgovorna mesta v novi jugoslovanski državi, kjer so vršili zlorabe, sabotaže in namerna škodljivstva v državnem gospodarstvu ter opravljali vo= hunsko službo. Sodišče je pri obrazložitvi obsodbe izjavilo, da je bilo treba pri večini obtožencev upoštevati kot obteiilno okol-nost, da jim je skupna .»skrajna moralna pokvarjenost, licemerstvo, zavedno škodo» vanje novi Jugoslaviji in popolna nacionalna izkoreninjenost.« Zato so se najtežje pregrešili proti zakonu o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi
ITALIJA
Razkol v prokomunistični socijalistični stranki Pietra Nenija se je sedaj jasno po» kazal. Narodni izvršni odbor pod Nenijem in »uporniška skupina« pod Romito sta se pričeli pripravljati za deljene seje, pri kate» rih hočejo razpravljati o svojih delovnih načrtih.
Italijanska vlada jc dobila sporočilo o gibanjih neznanih oboroženih tolp v gorovju okrog Modene. V vsej Italiji vlada na splošno mir, dasiravno se še vedno do-rajajO po» samezni napadi na vojaška skladišča, odkritja skritega orožja itd.
Da bi dosegla boljše življenjske pogoje, je zahtevala delavska zveza agrarno reformo, podržavljanje glavnih industrij in reformo soeijalnega zavarovanja.
Namestnik italijanskega ministrskega predsednika, Pacciardi, je predlagal svoj odstop, ker je dobila republikanska stranka, kateri pripada, pri volitvah premalo manda» tov. De Gasperi ostavke ni sprejel.
FRANCOSKA
Francoska vlada je izkoristila parlamentarne počitnice za gospodarsko obnovo in za borbo proti inflaciji. Francoska proizvodnja se veča in znaki obnove so nesporni. Premogovna proizvodnja je dosegla rekord. Francija bo dobila iz Porurja podvojeno ko» ličino koksa za svoje jeklarne. Tako bodo mogle pričeti z delom tovarne, ki so doslej počivale. Izboljšanje pa je opažati tudi po» leg težke industrije v proizvodnji cementa, umetne svile, bombaža in v kmetijstvu. Leto« ba Francija uporabila tri petine Marsh alove pomoči za nabavo živil in surovin. Se.humsn dobro ve, da dvig proizvodnje sam po sebi še ne bo mogel stabilizirati franco»
Z izvolitvijo de Gasparijeve vlade je italijanski narod v svoji večini jasno odgovo» ril na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno. Množina strank in strančic, nasprotujoči si interesi v notranjih zadevah dežele in še razni drugi činitelji niso mogli bistveno spremeniti izida, ki so ga volilci predvide» vali prav tako jasno kakor tuji opazovalci, ki so po vsem svetu napeto sledili poteku dogodkov v Italiji. V ozadju italijanskih volitev je stal vedno globlji razkol V Evropi ; volilno kampanjo je še podžgal preobrat na Češkoslovaškem in zadnji dogodki v Nemčiji. Italija, ki še trpi vsled vojnih udarcev, ni bila sama zmožna storiti nekaj, kar bi odpravilo nesoglasja. Toda njeni volilci so lahko svobodno volili, pa naj so od» dali svoje glasove v notranjosti dežele ali pa v obmorskih krajih, bodisi na jugu ali severu, vzhodu ali zapadu; naj so simpatizi» rali s zapadnimi narodi, ki vidijo napredek v tem, da črpajo iz starih skušenj in izročil ter razvijajo podedovano kulturo in svobodo. katero toliko opevajo italijanske pe= srni in legende, ali pa so sledili klicu nove revolucionarne družbe, ki ne upošteva svo» bode posameznika.
Tri četrtine vseh volilcev je glasovalo ali za krščansko demokratsko stranko z ministrskim predsednikom De Gasperijem na čelu, ali »Ljudsko fronto«, ki vključuje komuniste in njihove socijalistične zaveznike. Vse druge neštevilne stranke so žele pri zadnjih volitvah slabe uspehe. V boju med dvema glavnima tekmecema, je de Gasperi prekosil komuniste in krščanski demokrati so zadobili večino v vladi.
Volilni izid je izraz zaupanja v vlado, ki
skega gospodarstva in ustvariti pogojev za ' mimo politično sožitje med delodajalci in delavci.
Veliko bo odvisno tudi od finančnega po» ložaja. Schuman je močan v tem, da zna spretno držati ravnotežje med nasprotujočimi si težnjami v koalicijski vladi, istočasno pa zna pridobiti svoje ministre za odlo» čno in inicijativno delo. Njegov socialistični notranji minister drži krepko na vajetih ko» muniste, njegov finančni minister Mayer, ki trmasto zastopa liberalno-gospodarsko smer, pa je z omejitvijo kontrole nad cenami vlil poguma svobodni podjetnosti in sku» ša doseči čim večje izboljšanje v proizvod» nji. Če bo mogel Schuman s svojimi ministri uspešno vztrajati na tej poti, se bo četrta republika kljub veliki negotovosti lah» ko še uveljavila. (»Times«, London)
PALESTINA
V	nedeljo je napadlo več tisoč Judov arabsko mesto Jaffa. Napad je vodila judovska teroristična organizacija Irgun Zwei Leumi. Kakor so poročali, so nastopile v boju britanske čete, ki so z močnim topni» škim ognjem napad ustavile. Arabsko pre» bivalstvo evakuirajo iz Jaffe po morski poti v Gazo in druga južnejša mesta. Cesta med Jeruzalemom in Jaffo je žc od nedelje prekinjena, Arabske žrtve znašajo več kot 100 oseb.
V	Palestini imajo britanske čete še vedno zasedeno važno letališče na bližnjem vzho» du, Lydda. Letališče leži 15 kilometrov oddaljeno od palestinske obale. Arabci in Ju» dje zbirajo v bližini tega letališča čete, da bi ga mogji zasesti, čim bi britanske čete odšle.
Arabci.,še vedno bežijo iz pretežno judovskih krajev. V zadnjih petih dneh je pribe» žalo v Libanon okoli 12.000 oseb.
Poročila iz Kaira pravijo, da imajo pripravljene v Kairu edinice arabske legije v trsnsjordanski vojski, da bodo lahko nasto» pile v Palestini po ukinitvi britanskega mandata,, da so vsa poročila o sklepu Velike Britanije, češ da bo ukinila svoj mandat nad Palestino predčasno, neresnična.
Iz Damaska so poročali, da so transjor» danske čete zasedle ras Jeriho v Palestini, ki je 8 km oddaljena od transjordanske meje. Kralj Transjordanije, Abdulah, je izjavil v Amanu, glavnem mestu Transjorda» nije, da hi bila edina rešitev palestinskega • vprašanja vojna. Abdulah je predlagal Judom, naj se spoprijaznijo s položajem in postanejo državljani arabske države. Če bi njegovega nasveta ne upoštevali, bi vkora» kale njegove čete v Palestino. Sirske in libanonske čete bi se bojevale pod njegovim poveljstvom. Egiptske čete pa bi zasedle Palestino z juga.
Arabci so' izjavili, da bodo oklicali Pale» stino po ukinitvi britanskega mandata za neodvisno državo, če se ZN ne bodo zedinili glede začasne uprave.
FINSKA
Ustavodajni odbor finskega parlamenta je priporoča parlamentu, naj ratificira po» godbo o medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo.
je upravljala notranje posle države v težkih okoliščinah zadnjih let. De Gasperi, katere» ga je za časa volitev močno podpirala cer» kev, se je zavzel za deželo, da bi se opomogla od posledic vojne in razdiralnega fašističnega gospodstva in to brez drastičnih reform totalitarne levice. Njegovi sorojaki so mu pritrdili. Na vsak način pa je treba pripomniti, da je število volilcev navdajala misel, da bo njihova obubožana dežela s takšno vlado, ki je usmerjena proti zapadu, soudeležena pri širokogrudnem načrtu za obnovo Evrope, katerega pa komunisti trdovratno odklanjajo. Toda de Gasperi bo moral uporabiti vso energijo in zmožnost, če bo hotel rešiti naloge obnove in podviga, ki sedaj čakajo nanj. Ne bo se smel vdajati iluzijam, da je njegova stranka dokončno dobila bitko.	,
Zadnja taktika krščanskih demokratov je, da se ne nameravajo boriti proti komu» nistom, temveč da bodo razdrli podlago za komunistični pohod s tem, da bodo z uspe» hom vodili svojo konstruktivno politiko. Sedaj bodo. morali v dejanjih pokazati, ali so zmožni voditi narod in to bo težja in daljša naloga, kakor pa, je bilo doseči zmago pri volitvah. Volilci so izjavili to, kar je bilo mnenje tudi vseh drugih prijateljev Italije in sicer, da je de Gasperi vodil državo dve leti v desničarski smeri, ni pa bilo zaželenega napredka. Morda boodo sedaj Saragatovi socijalisti lahko prispevali sve» žih energij. Vsekakor se nadejajo vsi pošteni Evropejci, da bo tako pomlajena vlada osnovala socijalni sistem ter privedla Italijo do nekdanjega blagostanja in ugle» dnega položaja v svetu. »The Times«
Neidaijevosile konferenci v Bogoti
Odposlanci 21 držav zahodne poloble so na svojem zasedanju devete mednarodne konference ameriških držav razpravljali o besedilu resolucije, ki obsoja komunizem. Po obnovitvi dela,, ki je bilo prekinjeno zaradi nedavnih- neredov v Bogoti, katere so povzročili komunisti, soglašajo vsi odposlanci s tem, da je potrebna resolucija v tem smislu, niso se pa se zedinili giede njenega besedila. Razpravljali so o predlogu, ki so ga predložile Združene države, Brazi» lija, Čile in Peru. Ta predlog označuje komunizem za »napadalno orodje z imperiali» stičnim ciljem« in zahteva skupno akcijo proti komunizmu. Predstavniki nekaterih držav pa so povdarili, da komunizem ni edina nevarnost za demokracijo na zahodni polobli, ampak da obstojajo nevarnosti tu» di s strani f ašizma "in nevarnosti, ki jih povzročajo gospodarske težkoče.
Veliko demsfkracij - malo demokratov!
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mišljenja o vladanju kolikor toliko enotna. K temu nadzorstvu pripomore o p o z i c i» j a, ki že zgolj s strankarskega prestiža budno zasleduje vse ukrepe vlade. Tako se po moči opozicije meri moč vlade in njen način vladanja, čim bolje razume vlada na» rod, kateremu na čelu stoji, tem manj je med narodom nezadovoljnežev, ki bi se zbirali v opoziciji proti njej. če pa vlada ne zna prisluhniti volji in želji onih, ki so jo na oblast postavili, je naravno, da ji bo ljudstvo pri prvih volitvah obrnilo hrbet in oddalo svoj glas za koga drugega. Opozici-kratično vladanje večinske stranke, ki je na kratično vladanje večinske stranke ki je na oblasti, če bi ta vladna stranka poskušala opozicijo zatreti, potem je razumljivo, da o demokraciji ni več govora.
V zahodni demokraciji se vlada po načelu, ki ga je nek demokrat izrazil takole: »Jaz sem proti vašemu mišljenju, vendar se bom boril in če treba tudi umrl zato, da boste mogli svobodno in neovirano braniti svoje prepričanje.« Na podlagi tega načela razumemo, da morejo v zahodni demokraciji obstajati celo stranke, ki hočejo s pomočjo rc» volueije priti na oblast in tako zatreti svo» bodno izražanje volje in mišljenja posameznikov.
Kako pa si predstavljajo oblastniki opozicijo v vzhodni »demokraciji«, vsi pre» dobro vemo. Opozicijo dovoljujejo le takrat, če se je ta pripravna predati vodstvu KP, to se pravi, če postane slepo orodje v rokah najbolj diktatorskega režima, kar jih po» zna zgodovina človeštva.
Nesmiselno je torej, da sploh govorimo o nekaki »vzhodni« demokraciji (ki naj bi bila celo »ljudska«) in se s tem poslužujemo izražanja modemih politikov, ki se jim zdi
ta izraz primernejši kot pa komunistična diktatura. Kot ni na svetu dveh resnic, tako tudi ne moreta biti
dv e različni demokraciji !
Gor.
Melkmj mi§Si
in vir szeđsčcv zes zivlteszie
Duhovni obraz sodobnega človeka je močno izmaličen. Zato ni čudno, da naletimo v tej dobi tudi na izmaličeno pojmovanje in na izmaličeno prakso dela. Od oboževa= n ja dela do preklinjanja dela, od gesla .»pravica do dela« do vse večji obseg zavzemajočega prisilnega dela.
Marksistom je delo edini vir vrednosti. Nacionalni socijalisti so trdili, da je delo podlaga za denar, podlaga valute. Armade sužnjev rastejo in se večajo iz dneva v dan.
Na drugi strani seveda še niso izumrli pristaši načela: dolce far niente — prijetno je lenariti: troti, ki si vedno prizadevajo živeti na račun drugih.
' Delo je božja zapoved in vir sredstev' za življenje. Osebnim sposobnostim in nagnje* njem odgovarjajoče delo napolnjuje odraslega človeka z enakim notranjim zadovoljstvom, kot igra otroka.
Dolžnost dela za vsakogar ne sledi samo iz dejstva, da nam delo oziroma uspeh dela prinaša sredstva za življenje, marveč predvsem iz dejstva, da se človek rodi kot sku= pek možnosti v okviru katerih mora tekom življenja izgraditi svojo osebnost. Tega pa ne more doseči brez dela, in sicer brez trdega, vztrajnega, smotrnega in doslednega dela.
Ker pa je človek telesno-duševno.duhov-no bitje, more svojo osebnost skladno vzgO; jiti le, če goji v pravilnem sorazmerju vse svoje sposobnosti. Idealni človek ni grmada mišic, pa tudi ne popolnoma poduhovljen človek, kateremu zaradi zanemarjenja telesa zmanjka moči prav v trenutku, ko bi mogel družbi s svojim delom koristiti. »Zdrav duh v zdravem telesu« je tudi krs ščanski ideal, dokler ne postane sicer dobro geslo krinka za pretirano enostransko gojitev telesa na škodo duha.
Če bo hotel veljati novi družbeni red za krščanskega, bo moral rešiti tudi vpraša* nje pretirane delitve dela v enostransko ročno delo in enostransko umsko delo. Dotlej pa si mora vsak sam prizadevati, da bo to vsiljeno enostransko delo zase odpravil. Kdor mora večji del življenja opravljati ročna dela, naj svoj prosti čas izkoristi za gojitev duhovnega življenja. Obratno pa naj oni, ki dela večino dneva za pisadno mizo, razgiblje v prostem času svoje telo.
Ker je človek bistveno družno bitje, se mu sicer nikdar ne bo posrečilo, da bi se omejil samo nase, toda tako v izbiri dela kakor v uporabi odnosov dela lahko močno greši proti sočloveku. To pa ni dovoljeno, ker krši naravni red. Družba ima pravico take izrodke onemogočiti.
Katoličanom večkrat očitajo, da zaradi poudarka posmrtnega življenja zanemarja* jo tuzemsko življenje. Brez ozira na to, da dandanes le prevelik odstotek katoličanov precenjuje zemske dobrine in se bolj malo meni za duhovne, je očitek sam po sebi neutemeljen. Komur ni delo samo oziroma Uspeh dela končni namen in smisel življe* n.ja, bo priznal, da je hlapčevanje delu enako suženjstvo kot hla.pčevanje državi ali
kateri koli delni dobrini. Vsakdanja izkušnja pa tudi dokazuje, da tudi nepretrgana zaposlitev ne prinaša ljudem sreče in zado* voljstva. Še več: celo uspeh dela je pri onih večji, ki najdejo vsak dan vsaj nekaj trenutkov časa, da pregledajo svoj delovni dan, smotrno urede delovni načrt in zvečer pregledajo, koliko .so ta’ načrt tudi izvedli, koliko ne ih zakaj ne ter po teh izkušnjah uravnavajo svoje bodoče delo.
Za kristjana pa pomeni vsakodnevna po= svetitev dela Bogu zagotovilo, da se donos dela ne bo pokazal samo v naravnih dobrotah, v pridelkih, v plači, marveč, da bo dobilo še tako neznatno opravilo večnostno vrednost, ker je delo za kristjana češčenje Boga z izpolnjevanjem Njegove volje. Vsa* ko delo, ki ne nasprotuje božji zamisli, je naše sodelovanje z Bogom pri ohranjevanju sveta. Zato ne sme biti pri delu ničesar, kar bi Boga in njegov blagoslov odganjalo.
Komaj tri leta je minulo, odkar je umrl veliki voditelj Združenih držav Franklin Delano Roosevelt, in že postaja njegovo ime legendarno. Mnogo let pa bo še prešlo pre-dno bo zgodovina pričala o njem. Zgodovinarji ga bodo najbrže različno opisovali.
Medtem pa ustvarja ameriški narod, ki ni nikdar dovoljeval sodbe samo takozva* nim najmodrejšim, skupno z onimi narodi, katerim je bilo Rooseveltovo ime za časa vojne simbol upanja, legendo, ki bo kot spomenik temu velikemu državniku vedno ži= vela v njihovem duhu.
Spomenice članov njegove vlade in vseh onih, ki so mu bili blizu, številni neuradni življenjepisi, številni zahvalni govori ob njegovi smrti, vse to ustvarja poljudno Rooseveltovo sliko, ki upodablja neminljivo veličino tega moža.
Dvanajst let
Ko je veliki pokojnik prevzel svoje vodilno mesto v mesecu marcu 1933. leta, je bilo življenje v Ameriki na zelo nizki stopnji. Banke so bile zaprte, trgovina in promet sta zastala in kar je najhuje, četrtina de* lovnega ljudstva je bila brez vsakega zaslužka. A ko je zaslužni mož po uspeha pol* nem delovanju dvanajstih let umrl, je bila ameriška industrija mogočno razvita v vseh deželah Združenih držav. Ameriške armade so povsod, prodirale. Na tem novem kontinentu je vladalo blagostanje in ameriški način življenja je nosil vizijo zmage nad totalitarnimi metodami v Evropi in Aziji. V govoru, ki ga je napisal na dan svoje smrti, je predsednik dejal:	»Edino zapreko do
uresničenja naših ciljev v bodočnosti bi mogli tvoriti naši današnji dvomi...«
Bilo bi neumestno, če bi skušali trditi, da je imel Roosevelt s tem, da je vodil Zdru-
Vsako delo' je bolj ali manj veren odraz človekove osebnosti.
Ideje rimskega zasebnega prava z izrazitim poudarkom pravic stvarne lastnine brez odgovarjajočih dolžnosti so bile tako močne, da so še sedaj v veljavi; znatne izgube pre* moženja zaradi vojne in njej sledeče selitve milijonov beguncev pa so pripomogle, da stara načela izgubljajo to svojo veljavo. Tako se v zasebnem gospodarstvu kot v zakonodaji polagoma bolj in bolj uveljavljajo pravice dela kot osebnega proizvajalnega činitelja (uvajanje minimalnih mezd, družinskih mezd, udeležba delavcev pri dobi* čku itd.). Upati je, da bo končno le izginilo iz knjig in razpravljanja neplodno pre* rekanje o menjalno pravični razdelitvi donosa med vse tri proizvajalne činitelje: med delo, zemljo in kapital.
Rešitev tega vprašanja moremo v našem družbenem redu, kjer je lastnina poedinih
Franklin Delano Roosevelt
žene države od njihovih temnih dob pa do napredka in podviga, sam zasluge za vsta* jenje Amerike. Njegov pomen v zgodovini je povečala tudi veličina dogodkov, pri katerih pa je on vsekakor vršil važno vlogo.
Roosevelt' ni nikdar dvomil v to, da bo zavzel v ameriški zgodovini častno mesto ter je pred svojo smrtjo zgradil in opremil knjižnico za svoje časopise, katero je nato poklonil svojemu narodu. Vedel je, da se nobenega predsednika ne ocenjuje po mne* nju sodobnikov. Saj so starega preporodi-telja Lincolna celo življenje nazivali za »pava«, »Ilinojsko zver«, »burkeža« itd.,- a po smrti je postal »Veliki osvoboditelj« in njegovo ime je označeno z rdečimi črkami v ameriškem koledarju.
Predvečer zmage
Roosevelt se je kot poslovni človek mnogo bavil in boril z upravniki trgovine in prometa v lastnih deželah; v mednarodnih poslih pa je postal voditelj velikega naro* da, združenega y . zmagujočem boju. s sovražniki Amerike in svetovnega miru. Vsled tega ni čudno, če danes krožijo legende o njem, saj je bil že čas, v katerem je on živel in deloval, velik in dramatičen.
Seveda bodo oni, ki proučujejo svetovno politiko, našli mnogo gradiva za svoje kritiziranje. Mogli bi n,ajti pogreške v tem, da je Amerika podpisala nevtralnost leta 1936, dalje bi mogli grajati počasnost, s katero se je Amerika leta 1939 in 1940 zopet pričela ponovno oboroževati, a povrh vsega še najbolj nepravilno ocenjevanje ruske sile in namenov v Teheranu in Jalti. Toda Roosevelt je umrl na predvečer zmage, zatorej naj bi neminljiva veličina tega moža in njegove politike očuvala v legendi o Roosevel-
Fted tiemi leti je umil
Veliki osvoboditelj“
jrantunsfd [jrefiof)
ZA SUEZOM:
Po odprtju Sueškega prekopa 7. novem* bra 1869. leta je Lesseps postal nedvomno Najslavnejši mož v Evropi. Ime moža, ki je s svojim drznim podvigom zvezal Sredozemlje z Rdečim morjem, je bilo na ustih vsakogar. Njegova borba z epidemijami, pešče-Nimi viharji in drugimi katastrofami so Primerjali časopisi z najdrznejšimi in naj-hspelejšimi podvigi v človeški zgodovini.
Lesseps sc je takrat poročil. Njegova zena Madelaine je bila trideset let mlajša. Kljub temu je bil zakon srečen.
Po velikanskem uspehu s Sueškim pre* kopom, se je ves svet oziral za novim, sli* «niro. podvigom in ta naj bi bil Panamski Prekop, že osiveli Lesseps jc po desetih le-rih mirnega zakonskega življenja prejel pismo, v katerem so mu ponudili gradnjo Panamskega prekopa. »Ali ne misliš, da so ti Ponudili le radi tega, ker si s Sueškim po* stal slaven?«, ga je vprašala žena.
»Mogoče. — Morda se jim hoče res le mo* 3ega imena,« je pomislil, »toda prevzel bom kljub temu. Odkloniti že radi svoje domo-IVine Francije ne morem.«
Lesseps prevzame gradnjo Panamskega prekopa
IS. maja leta 1879. so francoski časopisi y posebnih izdajah sporočili, da je Lesseps
in f/o n ec J2essepstnte slave
prevzel gradnjo Panamskega prekopa, če se je graditelj Sueza zavzel za to podjetje, bo tudi izvršeno. Navdušenje je prevzelo tudi množice. Pred palačo .»Panamske družbe« v Parizu so se zbirale množice in med prepevanjem domovinskih pesmi zahtevale, naj jim Lesseps govori. Govoril jim je, jih pozval na soudeležbo pri »Panamski delniški družbi« in ljudstvo je šlo za njim. S 300 milijoni frankov je mogel Lesseps pričeti svoje delo. Stodva tisoč malih vlagateljev je zaupalo skoraj vse svoje imetje, uspeh dolgoletnih štedenj, Panamski družbi in si seveda obetalo ogromen dobiček.
Pozimi 1879. leta se je Lesseps odpeljal v Panamo in pričel z deli. Ogromen kapital je imel pri roki in začel je s peklenskim tempom.
Prekop se je zajedel v celino. Iz zelenega pekla v naročju pragozda pa se je usoda dvignila proti velikemu Lessepsu. Bilijoni majhnih, komaj vidnih živih bitij so prekri* žali račune strogemu matematiku in grad* beniku. Bili so komarji moskitos-nosilci in prenašalci rumene mrzlice, tropske malari* je, Uničili so slavo graditelja Sueškega prekopa, uničili na desettisoče življenskih eksi* stene, zahtevali tisoče in tisoče mrtvih in povzročili največji finančni bankrot, kar jih je prejšnje stoletje poznalo.
Človeška volja ni zadostovala
Lesseps je dal zgraditi prostorne barake in delavci so bili deležni ugodnosti, kakršnih pri Sueškem prekopu niso imeli. Takrat pa so zdravniki kaj malo vedeli o boleznih tistih krajev. Okna niso imela gostih mrež in đe'settisoči spečih so bili izpostavljeni pi* kom drobnih komarjev. — In še večje napake so zagrešili. Bolniške postelje so po* stavili v nizke kadi, napolnjene z vodo, da bi mravlje ne mogle do bolnikov. Te kadi pa so moskitom nudile najidealnejša gnezda.
Delavci so umirali v stotinah in tisočih. Priha jali pa so novi prav tako v stotinah in tisočih, ker so plače bile fantastično velike. Ogromen kapital se je z leti izčrpal, dela so obtičala na pol poti, toda Lesseps je bil prepričan, da bo zmagal. In tudi zaupanje je žel večje kot pred tridesetimi leti. Nov kapital je dotekel, novi tisoči delavcev so se prijavljali. Prekop je za vsako ceno tre* ba dograditi.
Mali vlagatelji pa so postajali nestrpni, francoska vlada je vsled prekopa morala prestati že vrsto težkih kriz. Časopisi so pričeli priobčevati pretresljiva poročila očividcev o strašnih razmerah v Panamskem pragozdu. Banke so pričele postajati ne* zaupljive.
Lesseps pa ni popustil. Odpotoval je v Evropo in kljub visoki starosti postal — agitator. Govoril je v parlamentih, govoril na shodih, prepričeval ljudi na ulici, delavce v pristaniščih, jim vlival zaupanje na končni uspeh. Romal je iz Pariza v London, iz Londona v Brüssel, iz Brüssla v Rouen. Ni zaman. Novi nTlricri ro se zbrali in novi tisoči delavcev so se javili.
proizvajalnih činiteljev pretežno ločena, iS1' kati v duhu sledečih načel:
1.	Kdorkoli opravlja kako delo, ki je nes posredno ali posredno potrebno za obstoj družbe, ima pravico do toliko dohodkov, dal bo mogel kot človek svoje opravilo še na-t prej vršiti. Kot enoto je treba vzeti druži» no, ne pa posameznika.
2.	Podrobnejše stopnjevanje dohodkov V tem splošnem okviru se izvrši po načelu večje ali manjše storitve. Kdor dela več in boljše, bo več zaslužil.
3.	Zemlji in kapitalu kot stvarnima čini* teljema se prizna delež na donosu (donos je to, kar presega stroške zopetne nabave), toda izplača se šele, ko je zagotovljena izpolnitev upravičenih zahtev dela. Človek je namreč več kot stvar.
Taka rešitev danes perečih vprašanj odgovarja tudi Kristusovi ugotovitvi: »De* lavec je vreden svojega plačila,« kot tudi Pavlovemu opominu: »Kdor ne dela, naj ne je« (: mišljeni so'seveda samo za delo spot sobni), upošteva pa tudi v zadostni meri za» konitosti gospodarskega življenja.
D r e š.
tu sliko velikega mednarodnjaka, ki je vzpodbudil zaostalo in izolirano državo k delovanju in ki je pokazal Ameriki, kako lahko izrabi svoj položaj na svetu v obče dobro.	si
Danes je Amerika po zaslugi Roosevelte*» vega predsedstva postala ne samo svetovnal velesila, temveč je zmožna izvesti tudi ši* rokogruden načrt za obnovo Evrope. M or dal bo Franklin Roosevelt s svojim vzgledom! navdahnil Ameriko, da ho ostala velesila s< takšnimi ideali, ki bodo ohranili njena izročila, zajamčili osebno svobodo in federak no vlado ter preprečili vsako vojno.
»The Observer«
Žsipan Körner — faslni median Dunaja
Dunajski župan, general v pokoju dr. Theodor Körner je dopolnil prejšnjo sobo* to svoje 75. leto. Dunajski mestni svet je nekaj dni prej sklenil, da mu podeli častno meščanstvo mesta Dunaja.
Theodor Körner, najstarejši župan tega mesta od njegovega nastanka, je bil med prvo svetovno vojno kot šef generalnega štaba soške armade stalno na fronti. Po svojem delovanju kot vodja urada v vojnem ministrstvu in kot organizator republikanske vojaške sile ,je bil general Körner leta 1920 upokojen.
Leta 1925 ga je socijalno demokratska stranka postavila kot zastopnika mesta Dunaja v zvezni skupščini, kjer je ostal do leta 1934. Ko je za tem Theodor Kömer preživel leto dni v zaporu, je postal zaseb* nik. Posvetil se je učenju ruščine, obenem je študiral ruske razmere.
Dne 13. aprila 1945 starega župana Seitza še niso mogli najti, a dolgoletni podžupan. Emmerling je bil bolan. Vsled tega so pred* lagali Körnerja. Njegova osebnost in njegovo jezikovno znanje sta mu omogočila, da je prevzel težke posle župana. Izkazalo se je, da so izbrali pravega moža.
Tako je postala župan mesta Dunaja naj* bolj znana osebnost v tem mestu, kjer ga vsakdo spoštuje.
In r ačunska napaka je pogu» bila vse
Zdaj je šlo zares. Novi brigade človeških' rok so se vrgle na izkopavanje in dosegli so verigo Kordiljerskega gorstva. Do Tihega oceana ni bilo več daleč. Le gorovje je bilo treba še prebiti. Zadnji napor. — Takrat pa se je pokazalo, da je razlika v višini vo-* dne gladine dokaj višja, kot je Lesseps bil izračunal. Hotel je izkopati prekop bez za» tvornic in v ta namen bi bil moral gorovje odkopati v globini osemdesetih metrov. Za to pa bi bila potrebna spet dolga leta kopanja, tisoči mrtvih in nove ogromne vsote denarja.
Takrat je Lesseps odnehal. Panamska delniška družba je proglasila konkurz. De» settisoči malih vlagateljev so izgubili svoje imetje in francoska vlada je graditelja Panamskega prekopa postavila pred so* dišče. Treba je bilo narodu naliti čistega vina in rešiti prestiž države. Lesseps je bil bolan in prestar, da bi mogel priti pred so» dišče. Napori so tudi njegovo zdravje izpodkopali. Narod ga je preklinjal in čašo* piši smešili in pomilovali.
Njegov sin Karl je dobil šest let ječe.
Nekaj let zatem pa so Amerikanci Panamski prekop dovršili. Franciji so nlačali 40 milijonov dolarjev odškodnine. Predno pa so se lotili del, so poslali v Panamsko ožino svoje »Moskito=brigade«, ki so tamo-šnjo pokrajino takorekoe preplavile z zme* sjo petroleja, asfaltnega olja in karbolne kisline. Opravili so svoje delo tako temeljito, da so ti kraji še danes med najbolj zdravimi tropičnimi predeli sploh. Potem je dolar prekop v miru dovršil in 3. avgusta 1914. leta je prva ladja preplula Panamsko ožino

VRNITEV "Sva,tavča.
Jelovo brdo! Ravno pod Blegašem tiči ta vasica. Tu sem preživel otroška leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Zato me vse sili nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo, do= kler me bodo nosile noge.
Mehki spomini so me objemali, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Stari naš Blegaš je začel kazati svoj obraz, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik; izza njega se tako radi privlečejo črni objaki.
Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegaš, če me morda še pozna, A pri potu sta že sedela dva. čepela sta v resju, podobna kupu nes sreče, kakor dva omlačena snopa.
Mož je pokazal z roko na Blegaš. j Lep je,« je obrnil k meni svoj izmučeni obraz, »in če je bil človek šestnajst let notri, se ga komaj nagleda.« Zagledal se je v goro. Začelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. E>olgi zapor mu je razoral lica in izpadli so mu tudi lasje.
Nekdaj je govorilo naše gorovje le o tem, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi njivice, ki je bila last beračeva ,pa je hotel bogatin po njej vlačiti les iz svojega gozda. Končno je zmagal v pravdi kočar. Bogatin je besnel. Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegašu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kslar do smrti ponesrečil.
Zopet je ječal: »Lemoj, šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Koprivnika, ne Mladega in ne Starega vrha.« Iztegnil je koščeno roko: »Viš, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdig= nil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deže5 valo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem dotaknil! Njegov brat je pričal. Skrit za grmom je hotel videti, kako. sem Kalarja pograbil in ge. potisnil čez rob. Krivico mi je storil, in šestnajst let mi je ukradel!«
Dotlej Šimnova žena Luca ni bila spregovorila. Imela je jokajoč, stepen glas. »Toliko sem vekala,« je zastokala in njene oči so bile v resnici podobne studencu, kadar izgubi v poletju vodo, »toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, nobeden me ni vzel na delo. Dobro leto po tem je umrla Speliea — od stra» danja! Toliko sem vekala.« Pri nas ljudje ne jokajo, pri nas vse »veka«, tako otrok v zibeli kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca vekala, ko so ji moža vzeli in ko je umrlo otroče. Pa tudi brez vekanja. bi bü človek tej ženski verjel, da je toliko trpela pod božjim soncem. V teku tega trpljenja se je je opil jela bolezen, da je s suhim obrazom migala neprestano sem in tja, prav kakor bi hotela sproti zanikati, kar je govorila. Vse to jo je delalo smešno, ali ravno ta smešnost je nehote poviševala vtis žalosti, v toliki meri prisojene materi Luci.
»Tako je umrla tudi Špelica. Pa še trus žice mi niso hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci nismo imeli nobene pravice!
-— Zjutraj je umrla in povem vam, da od stradanja! Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desak, da bi jo bila spravila, kakor se človeku spodobi. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo vo5 žili travo, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jablanovih vejic sem položila k njej, da je šla v cvetju od doma. Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb in nedolžen otrok, ko nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!«
Nekaj časa je vzdihovala, nato je še dostavila:
»Ali brez pogrebcev moja špelica- ni ostala. Ko jo pripeljem pod Malenškim vr= hom do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pred seboj, pa ti jo primaha tam dol kosmat in rjav zajček. Kak streljaj od mene je skočil na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota je sedel, prav čudno je Aiahal z ušesi in si mel z no= žico kuštravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse' to je izginil v bukovje, a povem ti, še trikrat je živel prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj preštela tisto noč!« Še mnogo mi je potem potožila Luca. »Zdaj imam moža,« je dodala tiho, »doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke, ni drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje.«
Obmolknila je in me kimaje gledala. Vs? = ka črta na upalem obrazu je trepetala, do^ kler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi jima kaj posodil. Res smo nato pri Posev-čniku na Malenškem vrhu nakupili moke in drugih stvari. Pri odhodu je trgovec ome-
nil, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo danes domov. Pa smo vendar od= rinili.
Približali smo se prvim hišam. Slišali smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli kole in vile. Razlegal se je krik: »Živ ne pride v vas! če je oni pod zemljo, naj gre ta za njim!« V prvi vrsti je divjal Kalar, v rokah je imel zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, še celo otročaji so tiščali količe v slabotnih rokah.
Ta dva sta obstala in od groze skoraj okamenela. »Moli, Luca!« je zaječal Šimen. Krčevito je tiščal vrečico z živežem k sebi, snel črni slamnik z glave, z desnico pa za= čel delati velike križe čez potno čelo. Oglasila se je molitev o Kristusovem trpljenju; stepen; glas kimajoče Luče je presegel vpitje množice. Razoglav sem korakal za onima, ko sta v silnih stiskah iskala pomoči
Mati je imela zvrhan pehar suhih hru-šek. Ali ta pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v veliki omari, če se spomnim nanjo, se mi zdi večja od marsikatere' srednje visoke hiše.
Sama sva bila v izbi s sestro Lino. Pogledala me je z zamišljenimi očmi in rekla: »Ko bi zdajle imela tisti pehar!«
»Ko bi ga!« sem vzdihnil.
»Zakaj bi ga pač ne imela?« je rekla tiše, kakor vendan.
»Saj je omara zaklenjena, ključ imajo pa mati!«
Pomislila je. »Pa bi ga vendar lahko imela, tudi brez ključa!«
Spreletelo me je čudno kakor strah pred grehom. Hkrati pa me je sladko ščegetalo ob misli na zvrhani pehar. Skočil sem z Za. pečka ter šel preiskovat omaro. Stala je počez v kotu in ni bila tesno prislonjena ob zid, tako da bi človek, če bi se .»napravil majhnega«, zlezel zanjo: s težavo res, ali zlezel bi. Jaz pa sem bil droban, da sem ko. maj razločil svojo senco.
Sestra je ostala na zapečku ter gledala s sklonjeno glavo in stisnjenimi ustnicami, z rokami, uprtimi ob kolena.
»Zlezi z-ad!« je svetovala tiho. »Napravi se majhnega in se splazi hrbtoma!«
Tako sem storil in bil sem v temi. Spreletel me je občutek, da sem strahotno sam.
»Potrpi malo, da izpregledaš!« je svetovala dalje. A še preden se mi je oko privadilo mraku, je strahoma šepnila: »Beži!«
V trenotku sem stal mrzel in trepetajoč sredi izbe. Nekdo je hodil s težkimi koraki po veži, nazadnje je zakašljal in šel.
»Zdaj pa naredi brž, kar misliš! Zdaj je že, kar je! Zlezi zad; tam na oni strani, kjer je pehar, je en žebelj odnehal: potegni ga ; ven pa odsloni desko!«
Storil sem brez misli in volje vse, kakor je ukazala, če bi mi v tistem hipu rekla: »Pojdi na cesto in skoči pod voz!« — bi bil šel ter skočil.
Odslonil sem desko, otipal pehar, zgrabil pest hrušk in jih stlačil v žep; nato še eno in še tretjo, tako da sem imel oba žepa. pol. na. Ko sem desko spet prislonil in se izvil izza omare, sem bil zasopel in potan. šla sva s sestro za hišo, legla sva v travo kraj plota ter jedla. Ali nisva se spogledala ves čas in tud? smejala se nisva.
Damjan Kalfov:	fv
Tinček se je spet zbudil kot ponavadi, udaril mamico dvakrat z ročico, zlezel iz. pod odeje in začel vekati.
Mamica iztegne vsa zaspana roko ,ga vza. me v naročje in se popravi v postelji.
»Tiho bodi, moj mali! Ni-na, na-na, a.n= gelček moj, nima nama ni-na na-na.« Toda Tinček ni hotel razumeti, kakor nikdar. Neprestano in vse glasneje joče.
Zbudi se oče.
,»Ne, tega ne morem več prenašati! To ni nobeno spanje! Uh, kakšno življenje!«
Tudi on iztegne roko, prižge nočno svetilko in pogleda, na uro.
»Glej!« zavpije jezno, »spet dve in dvajset minut! Točno dve in dvajset minut!«
Tinček pa. joče, dere se kot prašiček, obe. šen za zadnje noge.
Da bi ga pomirila, mu da mamica malo mleka. Tinček pa odrine stekleničico, da se razlije po mamini spalni srajci.
»Uh, boljše bi bilo, da se ni rodil! To vrešče!«
»Daj, trkaj po posteljnici, pa bo zaspal!« reče mamica.
pri Njem, ki je nekdaj trpel za solzni naš svet. Že smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegašem je zatonilo sonce in senca je le= gala po krajini. Kakor jok je bilo slišati Luče skrhani glas: »Ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, ki je za nas križan bil.« Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani in krvavo prebičani Odre: senik s svojim križem pred nami. In ta dva sta nosila križ z Njim!
Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj koli: čev odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so izginjali. Zadnji je odstopil še Kalar, vile je treščil na tlak pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Ona dva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči m še iz dalje Se je čul jokajoči glas Luče: »Ki je za nas križan bil.« Tako sem prišel tisti večer na. Jelovo brdo.
Tako sva se gostila dan za dnem pod ve= čer, ko so se drugi podili po mesarjevih kladah, ko je bila mati pri sosedi, oče pa v krčmi. Občutek greha se je bil skoraj popolnoma izgubil; že sva se smejala in govorila nebrzdano o svojem skritem početju.
Nekoč, v nedeljo po veliki maši. je mati odklenila omaro in se čudoma začudila: »Sama ne vem, kaj bi to bilo! Saj je bil vrh s n pehar, da so doli drčale, zdaj je pa že kar do roba usehnil! Miši jih pač ne jedo, saj ni nobena oglodana!«
Držala je pehar z obema rokama in se ozrla po nas vseh. Drugi so strmeli z veliki: mi očmi in odprtimi usti, sestra Lina je gledala v tla in podrsavala z nogo, meni je šel mraz od lic do nog in spet nazaj, počasi in težko. Zdelo'se mi je, da se izba maje in da je mati zelo velika.
»Kdor je storil, povej sam!«
Molčali smo. Vseh nas je bilo strah, ne strah grožnje, palice še manj, temveč ne* česa neizrekljivega, daljnega, silnega.
Izpregovorila je sama sestra Lina: »Ta je bil!« in pokazala s prstom name.
Mati je postavila pehar na mizo. V lastni omotici sem čisto videl, da je prebledela. Vprašala, je še: »Kdo je kriv?«
»Janez!« je rekla sestra Lina in' mi gledala. naravnost v obraz.
»Kako si naredil, še to povej!« je ukazala mati.
Noge so se mi tresle tako močno, da nisem mogel vstati. Odgovoril pa sem raz= ločno, da sem čudoma poslušal svoj glas: »Zlezel sem zad, .potegnil žebelj ven, odšlo: nil desko in otipal pehar. Že od torka vselej pod večer.«
Tedaj se je zgodilo nekaj, kar me še ob spominu prešine z neznano grozo. Mati me ni udarila, tudi Žale besede ni rekla: sedla je na klop, skrila obraz v dlani in zajokala, da so tekle solze izza belih prstov.
Sestra Lina je bila. natihoma smuknila iz izbe. Jaz edini sem jo videl kljub omotici in od bolečine slepim očem. Šel sem za njo, počasi, ker so mi bile noge zelo težke. Napotil sem se naravnost za hišo; tam se je bila skrila pod jasminov grm za plotom. Rdeča nedeljska ruta jo je izdala. Prišel sem do nje, jo zgrabil za dolgo kito ter jo vlačil za seboj po vrtu. Ves čas ni kriknila, še zavzdihnila ne.
tiran
,»Ej, nepridipravček, sinček Tinček, sin= ček Tinček, reci: ata — mama, ata — mama! Daj, reci: ata, mama! ...«
Nič. Niti »ata-mama«. Tinček je znal samo eno: dreti se, kolikor se more —■" in se je drl, drl na vse pretege.
Iz drugega koša se oglasi Matijček: »Ma—mama!«
Jezen in zaspan zazdeba kot starec: »Spet me je zbudil' Tinček! Oh, ta Tinček! Ma— mama!«
In seže z roko pod zglavje, da vidi, če ima tam še svojo knjiga s podobami.
Mamica vstane s postelje in ujčka Tin= čka po sobi: »Aja—tu—tu—ja!...«
Ne pomaga nič. Niti to ujčkanje.
V spalnici pri sosedu se prižge luč. Oče skoči, zapre okno in spusti zaveso.
»Boš videla, da nas bodo policijsko izgnali s tega kraja. Boš videla! Tako lepe, tako čiste so noči, in niti enkrat ne moremo spati pri odprtem oknu!«
Mamica se zopet vleže in se dela, kakor da spi. r
Ivan Cankar-.
fmške iiFmšfie
»U—u—u!« joka. »U—u! Ugasi svetilkr* in udarjaj po postelji,« reče možu. »Tudi ti, Matijček, pomagaj! U—u—u!«
Kakor sinoči in kakor vsako noč že mesec sem, je ata začel z desnim kazalcem tipkati po posteljnici. »Tik—tik—tok . ..«
Zdaj se je zbudil psiček in zalaja: »Hov, hov, hov!«
In vsa spalnica se je spremenila v malo menažerijo. Vsi so bili zaposleni in vsak je hotel kar najbolj vestno vršiti svojo nalogo. Tinček pa je kričal še bolj, tako, kakor da koljejo prašička. Mamica je zaprla oči in jokala, kolikor je mogla žalostno. Očetov upognjen kazalec se je spremenil v avto* matsko kladivce, ki je vedno glasneje pri: bijalo svoj »Tok! tok! tok!« na rob postelje. Kar pa se tiče psička, je lajal in bevskal kakor pravi buldog. Najprej je začel le polahno, potem pa se je razvnel tako, da je pozabil, zakaj je začel lajati: lajal je in bevskal kar tako, brez smisla . ..
Tinček utihne za hip, potem pa spet v jok. Toda zdaj že s prestanki.
»Tiše, tiše tolči! Prestanite!« pravi mamica in zaplaka.
Najprej utihne oče, potem Matijček, na= zadnje psiček.
»Tiho! Tiho!«
Tinček zaspi.
Oče vstane, vzdigne potiho zaveso in odpre okno. V hipu je bila soba polna dL šečega vonja po španskem bezgu. V spalnici pri sosedu ni bilo več luči. Cisto oddaleč, tam nekje s periferije mesta, se je čul komaj slišen žvig tovarniške sirene ...
Zjutraj prileze Tinček k očetu in se mu. vsede na vzglavje.
»Ma—ma, ta—ta, ma.—ma, ta—ta, mama, ta—ta!«
.»Primi ateka za nos! Primi ga za nos!«
Tiho previdno prime Tinček z dvema prstoma ateka za nos ...
Ata odpre oči.
»Ej, ta živalca mala! Čakaj, te bom že nabil, prav gotovo, boš videl.«
»Poljubi ateka, poljubi ateka! Ej, tako, tako! Poljubi me, Tinček! In zdaj jaz tebe!«
Veselo gleda Tinček, kaže svetle zobčke in nastavi svoja polna rdeča ličeca.
»Povej, Tinček, povej, kako ti je ime?«
.»Te=ne!«
»Kako? kako?«
»Tesne!«
»Oh, ti mali derač ti! Ti nepridiprav! Daj sem lice, daj, da ga pojem, da ga ugriznem, ta Učka, te ročice, tebe vsega, Tinček, moj sinček!...«
*
Toda drugo noč se je zgodilo, kar se ni še nikoli pred tem.
Oče se spet zbudi sredi najlepšega sna. Prižge luč. Točno: dve in dvajset minut. ..
»Moj Bog, reši me že tega, vzemi me!« je tožila mamica, vsa zaspana, vsa obupana^ Uboga, podobna je bila že pravi senci.
Nič ne pomaga. Niti mamičino jokanje, njti očetovo tipkanje, čeprav je tolkel z obema kazalcema, niti pomoč Matijekova, niti bevskanje psičkovo. Tinček se je drl na vse načine, ostro, da je šlo kar skozi ušesa, in brez prenehanja.
Kakor da je preboden s tisoč kopji, zakriči oče ko nor:
,»To je že od sile! Saj nisi človek!«
Malo je manjkalo, da ni zagrabil Tinčka in ga vrgel skozi okno, ali vsaj treščil ob tla.
»Tiran si, Tinček! Pravi tiran! Ne pa človek!«
Mamica zajoče, zdaj pa ne več skrivaj, temveč glasno, solze ji kar vro.
»Vse nas bo uničil do smrti. Ubil boš nas, nepridiprav!« je rekel oče.
Mamica se jokajoč nagne k njemu:
»Nikar, atek, nikar tako. Bolje je, da greš v salon!«
»To ni več življenje, to ni življenje. Najbolje bi bilo, da grem kam daleč odtod!«
In vzame odejo ter gre v salon, kjer mirno zaspi — bogve kdaj.
*
Pozno zjutraj se mamica in Tinček, bos in v sami srajčici, ustavita pred vrati sa* Iona.
.»Potrkaj, Tinček! Potrkaj !Atek je tam notri, atek! Potrkaj s prstkom!«
Tinček Skrči svoj prstek in začne trkati na vrata:
»Ta—ta . .. Te—ne! ... ta—ta! Te—ne!«
Vrata se hitro odpro.
»Le počakaj, Tinček. Zdaj bom pa jaz tebi tata—tene! tata—tene! A sinoč? A sinoč? Nisi priden, Tinček! Nisi priden! Ca* kaj, zdaj ti bom že dal tata—tene! ta—ta tene!« ...
In ves vesel — kakor da se ni nič zgodilo — je atek zagrabil malega Tinčka, svojega malega tirančka, poljublja ga po ličkih, p° nožicah, postavi si ga kot jezdeca za vrat, in začne korakati v predsobi po taktu zna» ne melodije, ki jo žvižga:
»Tinček ni dober, tara-ri-ri-rum! Tinček sinček — tara=riri:fum, tsra-riri-rum, moj sinček Tinček, hop!«
lemmiim
T>ne 2. oktobra 1047 je minilo 760 let, Odkar je krščanstvo izgubilo Jeruzalem, Tega dne, 2. oktobra 1187, je mesto odprlo vrata egiptovskem sultanu Saladinu in je ■— razen kratkega presledka v letu 1244 — ostalo nenehoma v oblasti mohamedaneev. , 2e v pradavnih časih je bil Jeruzalem močna trdnjava. Kralj David je leta 1006 pred Kr. zavzel mesto z zvijačo in silo. Leta 586 pred Kr. je Nabukadnezar opustošil Je.-mzalem. Spet so ga pozidali, a nova doba bede in nadlog se je začela pod vlado iz Si-
rije in Egipta.. Nato so prišla leta krvavih državljanskih bojev v mestu samem, dokler niso Jeruzalema zavzeli Rimljani. Ko je vladal Herod, se je Jeruzalem razcvetel in postal mogočen. Toda — iznova so ga zadele nesreče. Leta 70 po Kr. je rimski vojskovodja Tit, poznejši cesar, spremenil me=
RdeČerjavi madeži, ki kazijo človeški obraz ,niso vedno materina znamenja (Mut= termale). Včasih so tudi pojavna oblika tu= berkuloznega bacila, ki ga imenujemo »Lu= pus vulgaris« ali kožno tuberkulozo. Ta kožna bolezen lahko vodi ob nepravilnem postopanju do strašnih posledic, tako da človeku odmro trepalnice, ustnice' in celo nos.
Zdravniška veda je šele pred kratkim dosegla zadovoljive uspehe v zdravljenju kožne tuberkuloze. — Bolezen se pojavi najprej v obliki majnih prozornih ranic, ki pa niso boleče, če ne pričnemo takoj s po= trebnim zdravljenjem, se bolezen razširja tudi na druga mesta in sicer v obliki iz= puščajev, majnih čirov itd.
Včasih se »lupus« na kakšnemu delu oh» raza zaceli, a izbruhne zopet na drugem mestu. Na srečo pri tej bolezni nalezljivost ni tako velika, čeprav umre mnogo bo!n:= kov, katere je napadla ta bolezen, tudi za navadno jetiko, oboli pri drugih samo koža.
še približno pred petdesetimi leti so imeli enoten način (metodo) zdravljenja in sicer so te bolezenske pojave na koži enostavno izžgali s kako jedko snovjo ali pa obolela mesta odstranili z operacijo. Prvi pravi na* predek je obstajal v tem, da so uvedli obses vanje in rentgensko terapijo ,toda pošto* pek je bil dolgotrajen in ne vedno uspešen, hov.
Nato so sledila odlična odkritja na tem polju, ki jih je dosegal profesor M. J. Charpy na univerzi mosta Nancy na Fran* coskem. V spoznanju, da gotovi sestavni deli kože pod vplivom svetlobe proizvajajo vitamin »D« in da vsebuje ribje olje (ki ga že dolgo uporabljajo pri gotovih pojavih tuberkuloze) takozvani «sončni vitamin«, je pričel leta 1940 dajati svojim bolnikom velike količine zdravila «Calciferol« (sinte* tič ni vitamin »D«.)
Ne glede na poizkuse francoskega zdrav* Pika so se odločili britanski zdravniki dr. Geoffrey Barrow Dowling in William Pros* Ser Thomas na dermatološkem oddelku boL Pico Sv. Tomaža v Londonu, da poizkusijo s podobno metodo zdravljenja. Tudi oni so hili presenečeni nad uspehi. Do konca leta 1945 je bilo od 39 slučajev 18 ozdravljenih, devet jih je pokazalo naglo zdravljenje in )e pet manjše zboljšanje. Pri nekaterih bol* Pikih, ki so bili navzoči pri zborovanju zdravnikov kraljevskega dermatološkega društva, sploh ni bilo mogoče ugotoviti kakšnih sledov lupusa.
V eni izmed zadnjih izdaj strokovnega Kata »Britanski zdravniški obzornik« poro* čajo dr. Dowling, dr. Suzette Gauvain in dr. Donald Edward Macrae o zdravljenju v 44 slučajih.
sto v eno samo pogorišče. Ko so ga vnovič pozidali, je postal Jeruzalem središče rimske kolonije. Leta 637 so Jeruzalem dodelili arabski svetovni državi. Leta 969 so masto odstopili egiptovskim Fatinidom, ki so ga morali leta 1077 predati Seldžukom iz rodu Ortokinedov. To so bili tisti Seldžuki, ki so zaradi svojih vpadov v Evropo izzvali križarske vojne. Dne 15. julija 1099 je Gottfried Bouillonski zavzel Jeruzalem. Gott* frieda so izvolili za vladarja nove krščanske države. Ko je vladal njegov brat in na-
slednik Boudwin L, je kraljestvo v 12. stoletju živelo v najlepšem razvoju in se je si* jajno razcvelo. Boudwinu I. je sledil njegov nečak. Boudwin II., ki je utrdil moč države z mečem.
Ko je umrl Boudwin II. in mu je sledil njegov brat, so mohamedanci vnovič vdrli
Začetkom leta 1945 so zdravili s caleife* rolom 37 oseb ,a le v sedmih slučajih ni bi* lo povoljnih uspehov. Tudi pri kostni jetiki je zdravljenje s ealciferolom v 70 slučaj:h pokazalo vzpodbudljive uspehe.
, čeprav povzroča prekomerno uživanje calciferola včasih glavobol, zaprtje, žejo, utrujenost in je to zdravljenje najbolj us* pešno v slučajih, kjer je potrebna le majh* na količina tega zdravila, je ta metoda ven* darle velikega pomena.
Na kakšen način zamore calciferol zdra*
Papir in celuloid sta podlaga kinematografske industrije Hollywoods, če bi zmanjkalo pisanega materijala in filma, bi to carstvo, polno sijaja, izginilo kot Atlantis.
Poklicni bralci z veliko izkušenostjo pro* učujejo knjige, rokopise, revije in časopise ter iščejo motivov in gesel,' ki bi odgovarjali potrebam kinematografske industrije. Vso literarno proizvodnjo sveta proučujejo libretisti Hollywooda v izvirnem jeziku. Vse filmske tvrdke vzdržujejo v Hollywoodu centralni urad ter v New Yorku in Londonu pomožne urade, nadaljnje agencije pa so ustanovili v vseh glavnih prestolicah sveta. Postopek je vedno isti: pomožni uradi in agencije pošiljajo centralnemu uradu v Hollywoodu poročila v obliki izvlečkov.
Ta: poročila nato natančno pregledajo in proučijo iz vidika njihove prikladnosti za razne filmske umetnike, njihove obširnosti in tesnosti v pogledu obravnavanja pred* meta itd. Kinematografska tvrdka prouči vsako leto okoli 2Ö tisoč motivov in predmetov, iz katerega števila pa izbere za svojo proizvodnjo od 20 do 50.
Filmske tvrdke imajo razven velikega števila bralcev nameščenih tudi določeno število izkušenih pisateljev, katerih nalog je iznajti in izdelati nove zgodbe, pri čemur pa morajo vedno upoštevati omejitve, ki jih nalaga cenzura, možnost političnih in verskih "odmevov in druge činitelje.
Vsaka važnejša filmska tvrdka razpolaga z določenim številom »zvezd«, ki so vezane s pogodbo na tvrdko, in pisec filmskega motiva mora računati z njihovimi posebnostmi, z njihovimi lastnostmi, sposobnostmi in ceiejitvaani.
Odkar je kinematografija postala indu»
v državo in dnevi krščanskega kraljestva so šli h koncu. Saladin, zavojevalec Jeruzalema, (2. oktobra 1187), bi brez dvoma ne bil tako izlahka zmagal, če bi mu ne bile razne razprtije in nesloga oblegancev olajšale obleganja. Daši so se kristjani hrabro borili, vendar niso bili kos velikanskemu navalu Turkov. Vsi izmučeni od lakote in žeje in napol zadušeni zaradi hudega dima, ki se je valil proti njim iz gozdičev, katere so mohamendanci zažgali, so morali slednjič mesto predati.
Dne 20. septembra 1187 so se moslemini utaborili pred Jeruzalemom, ki so vanj po* begnili vsi tisti kristjani, ki so bili toliko srečni, da so ušli Sovražnikom. Ubežnikov je bilo okrog 100.000, vendar je bilo med njimi le malo vojščakov. Navzlic temu so pod vodstvom hrabrega viteza Baliana od* bili številne Ssladinove naskoke. Ko so slednjič obleganci sklenili, da izroče mesto, so Baliana poslali k Saladinu, naj izprosi, da smejo kristjani oditi iz mesta. Salsdin je to dovolil s pogojem, da mora plačati vsak moški deset zlatnikov, vsaka ženska pet in vsak otrok dva zlatnika. Za reveže, ki jih je bilo 18.000 v mestu, je Balian iz svojega plačal 30.000 zlatnikov. S temi pogoji je odprl Jeruzalem dne 2. oktobra 1187 muslimanom svoja vrata. Tistega dne, ko so odšli kristjani iz mesta, se, je Saladin usedel kraj ceste na prekrasen prestol, da bi videl sprevod kristjanov. Plemenito se je vedel; priklonil se jim je in je številnim kristjanom spregledal odkupnino.
Tako se je končalo krščansko kraljestvo v Jeruzalemu. Odtlej ni bilo v Jeruzalemu —- razen kratkega presledka — nikoli več krščanskih vladarjev. Naslov »kralj Jeruzalema« so do konca svetovne vojne imeli habsburški cesarji. Svetovna vojna je izbrisala še ta. ostanek.
Zdaj je Sveta dežela Spet vsa v nemirih. Ves svet poroča o nasprotovanju zoper razdelitev Palestine. Malo mest na svetu ima tako burno preteklost ko Jeruzalem.
viti lupus, ostane skrivnost. Nima nobene* ga neposrednega vpliva na bacile tuberku* lože ,niti ne more preprečiti navadne jetike na pljučih.
»Britanski zdravniški obzornik« soglaša s svojimi sodelavci v naziranju, da vsebuje calciferol močne snovi za zdravljenje celic, ki se pod njegovim vplivom pojačajo in raz* širijo ter same izvržejo obolela mesta na koži, ki jih je povzročil lupus.
To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da se mnogo hitreje in' laže zacelijo rane pri plastičnih operacijah v onih slučajih lupu* sa, kjer se je bolnik že poprej zdravil s cal* ciferolom.
strija, so razne tvrdke vedno skušale utrditi svojo gospodarsko pozicijo s tem, da so vzgojile slovite umetnike in jih namestile z dolgoročnimi pogodbami.
Vse tvrdke se zavedajo, da zahtevajo določeni obravnavani predmeti umetnike s posebnimi lastnostmi, če naj kak film dobro uspe. Ako nima kaka tvrdka v posebnih primerih na razpolago za dotično vlogo primernega umetnika, si ga lahko izposodi proti plačilu v denarju ali proti zamenjavi z drugim umetnikom od druge tvrdke.
Le redkokdaj pride kak umetnik nenadno do filmske slave, kajti občinstvo zelb redko kdaj samo odkrije umetnika, ki je do ta* krat, še bil neznan. Naravno je, da pomagajo filmske tvrdke umetniku do stave s skrbno pripravljeno propagando.
S to propagando začnejo, ko odkrijejo razni pomočniki umetnika, katerega dosedanje skromne vloge v filmu odkrivajo njegov talent. Nato izberejo predmet in vlogo, v kateri igralec lahko pokaže svoje posebne zmožnosti. Začne se nato z obširno reklam* no propagando, ki se vrši včasih več kot eno leto preje, predno se kak film razdeli.
Nato nastane vprašanje: ali bo uspelo novemu zvezdniku obdržati svoj sijaj, ali pa bo zopet v kratkem zatemnel? Na to vprašanje je težko odgovoriti. .
Kot je že marsikdo pripomnil, je kinematografska industrija edina industrija sveta, ki ne more računati z neko določeno gotovostjo s tem, kar ima. Umetnik, ki se umakne iz filma ali ki izgubi svoj talent, pomeni veliko ali malo izgubo za svojo filmsko tvrdko.
Umetnik je poosebljenje 3t«pitala ffhn*
skega carstva in iz tega se lahko vidi, kako bežno in minljivo je carstvo Hollywooda.
NEMA1
Najbližji sosed Zemlji je izmed nebesnih teles Luna ali Mesec. Od nas je oddaljen
384.000	km, kar se nam, ki smo vajeni računati z milijoni, ne zdi posebno veliko. Če bi se vozili z vlakom, ki vozi s hitrostjo kot n. pr. vlak od Celovca do Beljaka, hi se pe* Ijaii samo eno leto in štiri mesece. Mnogo preje bi prišli z najnovejšimi moderno opremljenimi letali, če- prej pa z raketami.
Daljava do Meseca torej ni tako velika zapreka. Ko drugih ne bi bilo, bi imele prav gotovo že vse večje evropske, države svoje kolonije tam. Toda mesec je še nedosegljiv. Nekateri učenjaki sicer trdijo, da bo mogo* če že v najkrajšem času priti tja gori, ker je znanje o radijskih raketah že zelo veli* ko, a tako hitro menda le ne bo šlo. Vozilo hi moralo leteti namreč s hitrostjo 40.090 kilometrov- na uro vsaj toliko Časa, dokler ne bi prišlo iz območja zemlje.
Taka hitrost je potrebna zato, da pride vozilo iz območja zemeljske privlačnosti, sicer bi sc mu zgodilo tako kakor kamnu, ki ga vržeš v zrak in pade zopet na tla. Polet na Mesec je zaenkrat še nemogoč, ker nimamo nobenega vozila, ki bi vozilo s takšno hitrostjo.
Precej pa nam je Mesec znan iz opazova* nja. V nekaterih zvezdam ah imajo ogromne daljnoglede, s katerimi lahko opazijo vsako posebnost na njem. Opazili bi, lahko mesta, vasi in celo posamezne hiše, a takih zanimivosti na luni ni. Daljnogled nam ka* že tamkajšnje pokrajine kolikor mogoče natančno; a Mesec rodimo vedno samo z ene strani, kajti nam kaže vedno isto polo* vico.
Meseca ne pokriva na nobenem koncu niti najmanjša meglica ali oblaček. Iz tega sklepamo z gotovostjo, da na njem ni ozra* č ja. To potrjujejo tudi hitri in nenadni pre* hodi iz dneva v noč brez zarje in brez mra-čenja. Počasne prehode, kot jih poznamo na zemlji, povzroča ravno ozračje, v katerem se sončna svetloba razbije in razlije. Iz istega razloga je na zemlji tudi v senci gora precej, svetlobe, dočim so na Mesecu sence planin popolnoma črne in ostre.
Iz tega torej že sklepamo, da na Mesecu tudi življenja ni. Že v redkejšem zraku v višini 8800 m, kolikor je visoko Himalajsko pogorje, človeka duši, kaj šele v brez* zračnem prostoru.
Ker zraka ni, tudi vode ne more biti; če bi bila, bi takoj izpuhtela. Zato si oglejm« tale fizični pojav, da bomo lažje razumeli-
Znano je, da zavre voda pri lOO* C. To pa drži samo v nižini, na gorah pa vodr mnogo prej zavre. Kaj je temu vzrok? Vzrok je v tem, da je v višini zrak redkejši zato pa tudi ne pritiska s tako silo na ze* mljo kot v nižini.
Zamislimo si, da stoji pred nami lonee vode, pod njim pa gori ogenj. V vodi je pravi vrvež, silno majhni vodni delci ali molekule se podijo sem ter tja po posodi. Ko voda zavre, je to vrvenje tako močno, da se gladina vode ne more več upirati, zato začne voda izparivati.
Zakaj pa niso molekuke že prej prodrlo površine vode? Zato, ker je bil nad povr šjem zračni pritisk, ki je silno močan. Ta je zadrževal, da niso vodni delci takoj prodrl1 površine. In ta zračni pritisk pa je v nižim' močnejši kot v višini, oziroma bolje rečeno, gostejši zrak v nižini ima večji pritisk ka* kor redkejši v višini, če pa zraka sploh ne bi bilo, bi voda takoj zavrela in izparela.
Prav to bi se zgodilo na Mesecu, kjer zraka sploh ni. Brez vode pa zopet ni ži* vljenja.
Oglejmo si še drug pojav, ki onemogoča življenje na Mesecu. Ker to nebesno telo nima zračnega ogrinjala, je izpostavljen ves dan silno vročemu soncu. In dan traja na mesecu štirina jst dni. 7,a dolgim dnevom pride prav tako dolga noč. Vsa v dnevu na* brana vročina se takoj izgubi v medzvezdni prostor, ker ni zračnega ogrinjala, ki bi to toploto zadržalo. Zato vlada ponoči silen mraz.	i
Lahko bi torej rekli, da na Mesecu ni življenja, ker ni nobenega faktorja, ki bi življenje omogočal. ■ Toda poglejmo še nek drug pojav:
Ko se začne na Mesecu dan, začenjajo temni madeži na dnu nekih votlin (ki izgle» dajo tako, kot žrela ugaslih ognjenikov), spreminjati barvo; včasih postanejo zelen* kasti. Iz tega sklepajo zvezdoslovci, da je na. Mesecu vendarle nekaj življenja. V teh votlinah je najbrže še nekaj razredčenega zraka, toliko, da uspeva še kak lišaj, ki do. bro prenaša sušo. In ti lišaji najbrže spre* minjajo barvo.
Iz vsega tega, kar smo povedali, sklepamo: če je na Mesecu kako življenje, je sil* no skromno.
V sveti deželi divjajo boji med Arabci in Judi. Slika kaže v bojih uničen . auto.
- 1 1 “i w—«.»I» I “ I »1*1 I I * . -l'Tl.l -».I I i -l»! 1» .JI -11 1 ~ —--I.". - — - - ,
VIT/\>0 IX
„d“ u h$u pn&ši kmu tušetkuAm
gj^Za naše gospodarje Krompir ali repica
(NEKAJ NAVODIL O RAVNANJU IN SAJENJU)
Ni skoraj kmetijske rastline, ki bi bila tako velikega pomena, kot je krompir. Saj je krompir temelj naše prehrane zlasti v današnjih časih. Odkar je pred približno 200 leti prišel krompir v Evropo, ni bilo več tako izrazite lakote kot v prejšnjih letih.
POMEN KROMPIRJA
Krompir ni le velikega pomena za prehrano, izrednega pomena je tudi za krmo svinj. Saj si pitanje svinj brez krompirja komaj moremo zamisliti. V bodoče pa bo gotovo narasla važnost krompirja tudi kot krma za govejo živino.
V	rednih razmerah ima krompir tudi ve= liko važnost kot surovina, iz katere prido* bivajo alkohol, škrob, krompirjev sladkor, razne pudingove praške in še celo vrsto raznih drugih izdelkov.
V	zadnjih letih so začeli uporabljati krompirjeve, zel za izdelavo papirja.
Četudi danes cenimo krompir, pač zaradi izrednih razmer, predvsem kot ljudsko hrano, bo gotovo kmalu spet prišel čas, ko bo krompir izredno važen za industrijo. Zato je tudi gotovo, da se pridelava krompirja v bodoče ne bo zmanjšala, ampak bolj gotovo še razširila.
Krompir tudi izboljšuje zemljo in daje na enem hektarju površine več pridelkov in več čistega dohodka kot pa na pr. žito. Razen tega je tehnika obdelovanja krorm pirjevih nasadov že toliko napredovala, da je pri tem potrebnega čim manj dragocene* ga ročnega dela.
V KAKŠNO ZEMLJO ?
Krompir posebno dobro uspeva na lahki zemlji in ne prenaša preveč vlažnega podnebja. V takih ugodnih razmerah daje krompir tudi največje pridelke in ga najmanj napadajo razne bolezni.
Toda tudi na težki zemlji daje krompir še dobre pridelke, le vedno je treba pri tem misliti na to, da zahteva krompir rahlo, godno zemljo. Zato je treba težko zemljo, ako hočemo v njo saditi krompir, v jeseni globoko preorati in jo pustiti ležati v surovi brazdi. V vigredi nato tako njivo povlečemo in plitvo preorjemo. Rahlo ze= mljo tudi v vigredi še lahko preorjemo in istočasno pognojimo z dobro vležanim gno* jem.
Krompir sadimo lahko za vsakim sadežem, tudi uspevajo za njim dobro vsi sadeži in to tem bolj, čim manj zapleveljena je bila krompirjeva njiva.
IN SEME?
Vsak kmetovalec bi moral vedeti, da pri istem delu zelo znatno vpliva na množino pridelka dobro seme, prava sorta in primerno gnojenje.
Še danes dobimo kmete, ki sadijo isto seme osem, deset in tudi še več let, ko je ven* dar jasno, da bi bil pridelek za 50% in tudi za 100% večji, če hi menjali seme vsako tretje ali četrto leto. Danes se pač nobeden kmet ne more izgovarjati, da ne more dobi* ti dobrega semenskega krompirja, le malo skrbi in časa si je treba vzeti za to.
GNOJENJE
Krompir more dajati velike pridelke samo takrat, ako je v zemlji zadosti hranilnih snovi. Podlago temu daje seveda dobro vležan hlevski gnoj. Ta po mora dobiti dopolnilo v raznih vrstah umetnih gnojil.
V	vigredi trosimo na še ne povlečeno njivo mešanico okrog 300 kg Tomasove moke ali superfosfata in okrog 200 kg ka = lijeve soli na en hektar in nato njivo po= branamo. Kalijevo gnojilo moremo trositi tudi še pozneje, ko krompir okopavamo. Na to moramo misliti zlasti letos, ker je zaenkrat kalijeva gnojila težko dobiti, bodo pa mogoče še pravočasno tekom meseca maja prispela iz Amerike. Neposredno pred sajenjem krompirja trosimo še okrog 150 kilogramov apneno-amonijevega solitra na 1 ha površine. Tudi del tega gnojila moremo trositi, ko je krompir že iz zemlje.
KDAJ SADITI?
Najugodnejši čas za sajenje krompirja tudi na težki zemlji je od srede meseca aprila, pa skoraj do konca maja. Da se na* mreč krompir hitro in dobro ter cnakomer* no razvija, potrebuje primerno toploto v zemlji in ta je od 8 do 10° C. Že star kmečki pregovor pravi: »Če me sadiš v marcu, se ti smejim (ker delaš neumnosti); če me sadiš v aprilu, pridem, kadar hočem; če me sadiš v maju, pridem takoj.« — Če sadimo boli pozno, se tako izognemo tudi vsem nevarnostim pozne slane.
Za seme so najboljši mali, zdravi, celi gomolji. Da zmanjšamo nevarnost okuženja z raznimi glivičnim: boleznimi, je vedno bolj priporoči Uvo saditi cele. nerazrezane gomo* Jje. Pri nas »ečiuoma če režejo za seme veli*
ke gomolje, to pa povzroča večkrat, da se seme (del gomolja) posuši in ne kali, da nadalje seme zgnije in nastanejo tako v vrsti praznine. Ako že hočemo rezati gomolje za seme, jih režemo po dolžini in nekaj dni pred sajenjem, nato pa seme spravimo v suhem hladnem prostoru, da se na* rezana površina prevleče s skorjo. Moremo tudi rezati gomolje na njivi in jih nato ta* koj sadimo.
KAKO SADITI?
Sadimo v ravnih vrstah in v vrsti v enaki razdalji gomolj od gomolja.. To je mogoče tudi tam, kjer sadimo krompir pod motiko. Imeti pa moramo zato seveda posebno pripravo, s katero potegnemo na nji* vi ravne črte. Razdalja med vrstami naj bo 60 centimetrov, med gomolji v vrstah pa 30 centimetrov.
Sadimo tako, da pride gomolj vedno v rahlo zemljo. Zato ne polagamo gomoljev, ako sadimo v brazdo za plugom, na dno brazde, torej na trdo zemljo, ampak na stran brazde, v rahlo zemljo. Na rahli ze= mlji naj pride gomolj približno 10 do 20 centimetrov, na težki zemlji pa 5—7 cm globoko v zemljo. Zaradi lažjega poznejšega obdelovanja krompirišča je važno, da sadimo gomolje na isti njivi čim bolj enakomerno, vse v isti globini.
KO KROMPIR VZKALI IN RASTE
rasw»
Koristno je, ako njivo z rahlo zemljo po sajenju krompirja prevlečemo z valjem. Nato pa je najvažnejše pravočasno začeti z zatiranjem plevela. Zato je najbolje, ako njivo 8 do 10 dni po sajenju krompirja po* branamo. Zato so dobre vse kratkozobe bra* ne, ali pa obrnemo navadno njivsko ali travniško brano narobe in z njo njivo prevlečemo. S tem uničimo mnogo plevela in zemlja ostane rahla;. Škoda, ki jo napravimo, ako z brananjem izrujemo tu in tam kako krompirjevo rastlino, je manjša kot pa je korist brananja.
Ko se prikažejo krompirjevi vršički iz zemlje, je treba njivo plitvo okopati z mo* tiko ali še boljše z okopalnikom. Kmalu na*
»Vsak berač svojo malho hvali,« pravi že star pregovor. Vedno je bilo tako, da je vsaka država' hvalila pred vsem svojo ureditev. Še posebej pa je danes tako, da vsak sistem sebe postavlja nad vse. Zato more pri tem hvalisanju enega in drugega: sistema, ki danes obvladata svet, navaden zemljan le težko dobiti pravo sliko, kako je prav za.prav življenje v enem in kakšno pod drugim sistemom.
Večinoma primerjajo oba sistema, ki da* nes vladata v Združenih ameriških državah in pa. v Sovjetski zvezi, tako, da primerja* jo višino delavskih plač. Vendar pa je izredno težko primerjati samo številčno rubelj z dolarjem.
Vrata bUjja	^ 2-a a a w NU“ Ti13 «r. | mn		Z H M -ssg N 3- » ur. Iran		Uh 3 o.A*
Rženi kruh i kfj	1	8	—	_	_
Pšenični kruh i ks;	2	34	—	15	10
Popolnoma beli kruh i kg	—	—	—	l7	—
Siadko v kockah	i kg	5	39	—	13	25
Telečje meso la i kg	11	34	1	L	9
Masto i kg	23	34	1	47	13
Jedilno olje 11	10	7	—	41	l5
Ribe H 1 kg	4	22	1	21	3
Mleko 1 1	1	8	—	9	S
Jajca (12 komadov)	4	57	_	39	8
Čaj 1 kg	24	10	1	27	16
Kava 1 kg	3l	3	__	5°	36
Pivo 1 steklenica	2	5l	—	7	24
Vodka oz. Whisky 1 1	41	S8	2	47	15
Vžigalice 1 škatljica	—	5	—	1 4	20
Poaletno milo 1 kos	1	3?	_	0	16
Cigarete 20 konadov	2	4	—	9	14
Ženska obleka (bombaž)	3i	5l	2	22	l4
,,	„ (volna)	M2	—	12	54	l9
Moška obleka (polvolna)	178	—	28	4	6
Čevlji (moški)	to4	30	7	l5	l5
(ženski)	lo?	30	5	3*	l9
Zato je bolj pravilna in bolj točna ona primerjava, ki pove, kaj more delavec za ta rubelj oziroma za ta dolar kupiti. •
Najbolj točna pa bo gotovo ona primerjava, ki pove, koliko časa mora delavec de* lati v Združenih državah in koliko časa v
to pa njivo ponovno pobranamo, seveda v smeri vrst, in brana je sedaj pravilno obr* njena (z zobci v zemljo). Krompirjevi gr-mušlji so sedaj že 10—15 cm visoki. Branamo lahko ob vsakem času, vendar le na suhi njivi, ne takrat, ko krompir ravno po* ganja in ne pozneje, ko so rastline že 20 ■centimetrov visoke.
Dvakrat pobranano je boljše, bolj učin* kovito, hitreje in ceneje kot pa enkrat z roko okopano!
Končno krompir še osipamo. To delo mora biti izvršeno pravočasno, ne prepozno, ko začnejo grmušlji že1 pokrivati zemljo.
Vsa ta posamezna dela opravimo v razdobjih 8 do 10 dni. Marsikdo bo seveda z nezaupanjem bral o brananju mladih krom-pirišč, toda vse to je preizkušeno, gotovo koristno in zelo olajša delo pri zatiranju plevela.
Nato večkrat pregledamo krompirišče in
Pred približno tristo leti, torej okrog leta 1640, je živelo na svetu okrog 400 milijo* nov ljudi. To število je naraslo do danes na približno dve milijardi ljudi. Nasprotno od stalnega zviševanja števila prebivalstva pa se je v zadnjih letih vedno bolj zmanjševa* la površina obdelane zemeljske površine. Kot posledice tega so se morale seveda nuj* no pojaviti težkoče v prehrani.
Strokovnjaki cenijo, da danes na svetu ni več kot 1,6 milijarde hektarjev njivske površine. Na vsakega prebivalca pride to* rej manj kot 0,8 ha obdelane površine. Ra* čuna pa se, da bi bilo pri sedanjem načinu obdelovanja zemlje potrebno vsaj 1 ha obdelane površine za zadostno prehrano vsakega prebivalca na zemlji.
Pri tem pa število prebivalstva; še vedno narašča in strokovnjaki računajo — ako vzamejo za podlago današnje naraščanje prebivalstva —, da bo prebivalstvo na* raščalo še malo preko števila 3 milijard. Nato pa število prebivalstva ne bo več na* raščalo, če se seveda ne bodo razmere bi* stveno spremenile. Da se bo moglo preživeti vse prebivalstvo, je zato nujno najpreje pridobiti novo plodno zemljo, razen tega pa je treba povečati pridelke na sedanji njiv* ski površini.
Pri društvu narodov je organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ta organi*
Sovjetski zvezi, da more s tem zaslužkom kupiti določeno količino živil.
Tovarniški delavec zasluži danes pov* prečno na uro v Sovjetski zvezi 4 rublja in 41 kopejk, v Združenih državah pa 1 dolar in 24 centov.
Za primerjavo vzamemo cene, kakor so danes v trgovinah v Združenih državah in kakor so na drugi strani uradno določene v Sovjetski zvezi. Seveda je razlika že v tem, da v Sovjetski zvezi ne more iti delavec enostavno v trgovino in tam kupiti toliko in toliko takega in onega blaga po uradnih cenah. To blago dobi po uradnih cenah le na, nakaznice, ali pa le v določeni količini. Povprečni državljan pa mora kupiti po znatno višji ceni. Razen tega je tudi kakovost blaga v primeri z blagom v Združenih državah mnogo slabša.. Zato je življenjski standard sovjetskega delavca v resnici še mnogo nižji kot pa to kaže preglednica.
Ako to preglednico pregledamo in primerjamo številke, ni treba prav nobene propagande, da razumemo delavca iz Zdru* Ženih držav, ki si prav nič ne želi »delav* skega« režima in sistema, ki velja v Sovjetski zvezi, ampak želi še naprej živeti, pod »kapitalističnim« režimom, ki velja, v Združenih državah.
Gotovo je, da je Sovjetski zvezi prizadejala svetovna vojna velikansko vojno škodo, ki jo ni mogoče kar na enkrat popraviti. Amerika pa po vojni ni bila prizadeta. Go* tovo je tudi, da mora delavec v Sovjetski zvezi živeti slabše, ker petletni »plan« predvideva velike investicije v strojih,, šele nato pridejo na vrsto dnevne življenjske po* trebščine.
Toda velike investicije, mogoče še večje kot v Sovjetski zvezi, so tudi v Združenih državah, na zato ni bilo treba delavcu delati po nižji plači in preko delavnega, česa.
Na manjše plače in na večjo potrebo dela za določeno količino živil ali za en par čevljev vpliva gotovo sistem sam, ki je okoren, birokratski, počasen in ga je treba na vse strani stalno kontrolirati, pa; je še korupcija neizogibna.
Toda tako je vsako totalitarno državno gospodarstvo, ni treba hoditi niti v Sovjet* sko zvezo oziroma v države, ki ta sistem prevzemajo. Zgled imamo pri nas v polpre*
teklom času. ko je vladal neomejeno in nekontrolirano v naših krsj'h rjovi fašizem.
bolne ter zaostale grmušlje pri tem ođstra* nimo, ker ne bi dali sadu, so pa stalna no* varnost, da okužijo še zdrave sosedne rasfr line. To delo je zlasti važno na njivah in onih delih njiv, kjer hočemo pridelati seme za prihodnje leto. Saj je zdravo se* me poleg dobre sorte' glav ad predpogoj dobrih pridelkov krompirja.
Pri takih pregledih krompirišč tudi od* stranimo posamezne visoko narasle plevel* ne rastline, da ne zasejejo semena in zaple* velijo njive. Pri takih pregledih tudi opazujemo, če se ni mogoče kje pojavil krompirjev hrošč.
Dobri krompirjevi pridelki so pravi blagoslov za vsako kmečko gospodarstvo in. jeseni največje veselje in plačilo za delo in skrb. Ta blagoslov, to veselje in to plačilo pa si moramo pripraviti sedaj, v mesecu maju in juniju.
zacija, pri kateri je včlanjenih 55 držav, pri kateri pa Sovjetska zveza ne sodeluje, ima nalogo zboljšati življensko raven (stan* dard) vsega prebivalstva na svetu in poiz* kuša zato povečati tudi pridelke kmetijstva na celem svetu.
Temelj zboljšanja prehrane pa ni samo v povečani proizvodnji krušnega žita, am= pak tudi v povečani proizvodnji drugih naj* važnejših vrst hrane.
Tako poizkušajo angleške oblasti v vzhodnih predelih Afrike predvsem zvišati pridelovanje zemeljskih orehov, ki so ena glavnih surovin za pridobivanje jedilnega olja.
Tudi francoske oblasti poizkušajo, kako bi izboljšale čimprej danes še zelo zaostalo obdelovanje zemlje v deželah Afrike, ki so v francoski posesti.
Poleg tega imenovana organizacija pri Združenih narodih z raznimi poizkusi križa* nja pri koruzi poizkuša doseči večje prideL ke koruze; nadalje podpira ta organizacija tudi ustanovitev postaj za umetno oploje* vanje plemenskih živali ter končno podpira zavode za izdelovanje raznih cepiv in seru* m o v.
V Baguio na Filipinih je ta organizacija priredila tečaje za pridelovanje riža in za ribarstvo, da. bi pomagala s tem izboljšati prehrano prebivalstva v Aziji in na Dalj* nem Vzhodu.
Dne 19. aprila se je pričela konferenca r Terezopolisu v bližini Rio de Janeiro, kjer bodo proučevali vprašanje gozdarstva in preskrbe z gozdnimi proizvodi v deželah la* tinske Amerike. Namen te konference je ugotoviti, kako izkoristiti gozdne zaklade v dosedaj še skoraj nedostopnih in zato po* polnoma neizrabljenih gozdovih Južne Arne* rike.
imiiMiiMiiiiHiitmiiimiiiminmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiii
VfiŽMOS
Pocenitev umetnih gnojil
Deželna vlada je dala za' pocenitev umet* nih gnojil na razpolago znesek 500.000 šilingov.
S tem zneskom bo omogočeno znižati ceno apneno-amonijevem solitru na 40 šilin* gov in superfosfatu na 20 šilingov za 100 kilogramov. Za kalijeva gnojila, ki jih pa tako skoraj ni mogoče dobiti, to znižanje cene ne velja.
Kmetovalci morejo dobiti po tej ceni za vsak hektar njivske površine po 50 kg vsakega od obeh omenjenih gnojil, toda posamezni kmetovalec more dobiti največ 500 kilogramov apnerioamonijevega dušika in največ 300 kg superfosfata.
Kmetovalci, ki imajo manj kot en hektar njivske površine, morejo dobiti po tej zni* Žani ceni po 50 kg od vsakega umetnega gnojila.
Občinski uradi bodo dostavili pristojni skladiščni zadrugi seznam vseh upravičencev za umetna gnojila s točno navedbo, koliko njivske površine ima vsak kmetovalec.
Umetna gnojila je po tej znižani ceni mogoče dobiti takoj, treba pa je skladiščni za* drugi n a j k a s n e j e d o 10. maja sporočiti, ali namerava umetno gnojilo vzeti. Kdor do 10. maja umetnega gnojila ne vzame in tudi- zadrugi ne sporoči, da bo umetno gnojilo vzel, izgubi pravico na nakup umetnih gnojil po znižani ceni.
Opozarjamo vse kmetovalce na gornjo ugodnsst nakupa umetnih gnojil in pripo* roča mo, naj nikdo ne opusti te ugodne pri-liüe.
Umetna gnojila se po gornji ceni gotovo izplačajo in jih je še vedno čas trošiti, ker jih dajemo tudi lahko kot naglavno gnojilo. Le na ozimna žita bo letos že prepozno tro* siti umetna 'gnojila, ni pa še prepozno za okopavine kakor peso, repico, koruzo, ni prepozno- za zelen lavo in za vrtove in vi prepozno za travnike.
Delavec v USA in delavec v Sovjetski zvezi
Zakaf svet gladuje?
ŽIIIPCAJE
Cenjeni bralci »Koroške kronike« se bo= do gotovo začudeno zavzeli: »Izpod doma= če lipe«, pa Žihpolje! In vendar!
Da ne boste mislili, da je slovenska beseda in pesem na Žihpolju že zamrla, vas v duhu povabimo pod »domačo lipo«, ki na Žihpolju še vedno zeleni in cveti, kakor nekdaj našim prednikom.
Kakor drugod, je tudi pri nas v zimskem česu potekalo življenje mirno, spremljano z obilnejšim (zimskim) počitkom. Ob dolgih zimskih večerih nam je mineval čas pri to= pli krušni peči z domačim kramljanjem ter s pridnim prebiranjem »Koroške kronike«. Cim pa je nastopila pomlad, so zaživeli tudi Žihpoljčani, kar je posebno opaziti med kandidati za zakonski stan. Med drugimi si je zakonsko življenje izvolila tudi Ana Ogris, podomače »Tičeva Nani« iz Polčje vasi. Za spremljevalca v skupnem življenju, si je izbrala, po značaju zelo umirjenega, po vojnem ujetništvu pa tudi težko preizs kušenega ženina Egidija Lučovnik.
Tičeva Nani je bila nevesta, kakor jih je zelo malo v današnjem času. Kot zaročenka je ostala zvesta svojemu izvoljene* mu ves čas njegovega ujetništva vse dotlej, ko sta si pred oltarjem podala prstana v znamenje medsebojne, dosmrtne zvestobe., Razumljivo! Saj Nani izhaja iz daleč na* okoli poznane, narodno zpvedne in zato tudi globoko verne Učeve hiše!
S ponosom in s hvaležnostjo pripominja* mo. da je- bila nevesta tudi vneta in požrtvovalna cerkvena- pevka. Kolikokrat je sama žrtvovala pot, čas, telesno utrujenost, a s svojo duševno, dekliško vedrino je znala pridobiti še dinge pevce, da so prišli sku= pno z njo k pevskim vajam. Upamo, da- bo Nani ostala, v kolikor ji bo seveda dopu* ščal zakonski stan, še zanaprej zvesta cerkvenemu zboru; da je mož ne bo o-viral, marveč še vzpodbujal in vnemal k cerkvenemu petju.
Naj nam bo tudi ob tej priliki dovoljeno javnosti sporočiti lepo, vsega priznanja vredno plat Učeve hiše. Njena domačnost, gostoljubnost je tako vsem znana; toda manj znano je ljudem, koliko dobrega, je izkazala, koliko kosov kruha je odrezala ta hiša ves čas, zlasti še med vojno. Pregovor : »Kadar daje desnica, naj ne ve tvoja levi* ca«, se dobesedno uresničuje v tej hiši. Ko= liko ljudi je bilo deležnih dejanske ljubezni do bližnjega po tej res krščanski družini, ve le Bog. Pač — delno tudi različni obdaro-vanci, reveži, vojaki, izseljenci in to tudi he oziraje se na narodnost.
Poročno slavje je bilo na nevestinem domu, kjer so za; dober tek marljivo skrbele skrbne kuharice, za do-bro kapljico po ustre* žljivosti in dobrosrčnosti znani sosed, za dobro voljo cerkveni pevci, za dobro preba* vo pa navdušeni plesalci ob poskočnih zvokih vaške harmonike.
Za poročno slovesnost in svatbo smo se tudi seveda skrbno pripravili. Cerkveni
pevci s pesmimi za poročno mašo, kakor tudi s slovenskimi narodnimi pesmimi ter zdravicami, s katerimi so svatovsko razpoloženje vse pohvale vredno dvigali in po* življali. Pa tudi Dolčja vas sama je bila kar po koncu. Pridna dekleta so spletla, vence. Gospodarji so pripravili vozove, jih bogato okrasili. Vse je bilo kar najbolj »Židane volje« in slovesno razpoloženo, tako da so še konji bili nekam ponosni, ko so vozili vesele svate z belo. nevesto. Skratka: ker je bila prava domača »ohcet«, je bilo res »luštno.!« Želimo si še več takih svatb, samo poleg iskrene zahvale bi se drznili po* prositi nevestino sestro, naj z omožitvijo še malo počaka, da se ne bodo shrambe spra* znile in da tudi sicer pridemo malo do sape.
Pa kakor nikjer ni neskaljenega vese» Ija, tako tudi v Učevi družini. Nevestinega mlajšega brata, Han zija, še namreč vedno pogrešamo. Težko pričakujejo njegov povratek domači, pogrešajo ga zelo cerkveni pevci, pa tudi vsa žihpoljaka fara, saj je bil res »fant od fare« ter splošno priljubljen.
Mladoporočencema želimo mnogo zado* voljnih in srečnih dni ter obilo sreče in bo* žjega blagoslova.
ŠMARJETA V ROŽU
Odkar smo pokopali dec. p. 1. Mlinarjevega očeta na Kočuhi, nam je Bog prizana» šal z obiski smrti cele tri mesece. Tem ža= lostneje pa se je oglasil zvonček v slovo Vinku Veračnik, ki se je smrtno ponesrečil ob vožnji hlodov iz strmega Zavrha. Po 20 mesečnem skupnem življenju je jokala mlada vdova ob zgodnjem grobu skrbnega moža ; doma pa čaka sinček zastonj, da se vrne oče. Pripravljal je družini nov dom, a. Bog mu je prihranil delo in skrb ter ga poklical v večni dom. — 10 dni pozneje je Bog po* klical v večnost staro Irhovo mater Magda» leno Wernig iz Kočuhe v 83. letu njene starosti. Bila je doma iz Slov. Plajberka, odkoder so prihiteli sorodniki, da spremijo ra* jno na zadnji poti. —- In zopet 10 dni in smrt je rešila Piselčcvo Marijo Varh, por. Peter, večletnega mučen ištva pljučne tu* berkuloze, katere kal je prinesla iz presta-lega življenja, v zloglasnih’ taboriščih Auschwitz in Ravensbrück, kjer je stalno gle* dala smrti v oči in že stala v vrsti žrtev za »Gaskammer«. V 35. letu ji je Vstali od» vzel križ trpljenja in jo poklical k sebi v večno življenje. Ob svoji materi, katero smo pokopali pred 4 meseci, počiva v domači zemlji, kamor se je vrnila iz grozne tujine. — 9. t. m. nas je nepričakovano zapustila 77-letna Permanova Mica, Marija Scheinig. Podlegla je pljučnici in srčni hibi. — In zo* pet je segla smrt v faro in poklicala nam znanega čebrovega Antona Korenjak pred večnega Boga po plačilo za svoja dobra de» la, opravljena z -vernim srcem in dobrim namenom »Vse v večjo’ čast božjo«. Bil je dolgoletni farni cerkveni ključar in se z vnemo zavzemal za korist farne cerkve; do* mačijo pa, katero je zapustil svojim nečakom (saj se je odpovedal svoji družini), je vodil v strahu božjem in želel je, da bi' ta
duh vere in delavnosti ostal v nji. V velikem številu smo ga spremili 22. t. m. k za» dnjem počitku. Domači moški zbor mu je zapel v slovo žalostinko na domu in ob grobu.
Naj vsi v miru počivajo! Ostalim izreka* mo iskreno sožalje!
PLIBERK
23. IV. sta obhajala jubilej srebrne poroke Ridl Jože in Marija, p. d. Šmonovi oče in mati iz Nončevasi na prav poseben način, ki more biti za zgled tudi drugim, kako je mogoče take in podobne družinske praznike združiti s cerkveno slovestnostjo. V fari smo imeli v zadnjih dveh letih že večkrat nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa, po navadi v farni cerkvi, a tudi že na podružni* cah v Dobu, šmarjeti in št. Jurju. Za svojo 25 letnico poroke pa so Šmonovi starši ure» dili vse potrebno, da je bilo v noči od 22. na 23. IV. nočno češčenje v prijazni cerkvi Matere božje v Nonči vasi, kjer so Šmonovi oče ključar in mežnar obenem.
Na ta način sta slavljenca najlepše obhajala 251etnieo svoje poroke. Sama sta. tudi pridno vabila ljudi iz okoliških vasi k češčenju in je bila udeležba res častna. Tu» di otroci so se svoje molitvene ure udele* žili v lepem številu. Še posebej so povzdignili slovesnost češčenja Vidrinci in Doblja-ni, ki so lepo ubrano peli evharistične in Marijine pesmi pri svojih molitvenih urah, kakor tudi pri sv. mašah. Najbclj goreča sta bila pač slavljenca sama, ki sta celo noč prečula v molitvi. »Če sem zmogel pred 25 leti ob poroki celo noč prečuti, jo bom zrno*
gel tudi danes«, je rekel slavljenec zvečer in je besedo držal.
Oba se še spominjata besed, ki jih je go» vorila neka deklica slavljenki ob poroki: »Ko se spremenil bo poročni venec v trnjev venec, spomni se Marije!«’ In res ni manjkalo trnja v zakonu, kot ga ne manjka nobeni družini. Oba pa sta iskala in našla moč v veri in pri Mariji. Večkrat v tednu je sv. maša v Nonči vasi in skoro gotovo so tedaj v cerkvi trije iz družine: oče, mati in sin ministrant. Kmetija je velika in vendar jih to ne ovira, da ne bi prišli zjutraj k sv. maši, ki se daruje na oltarju pod veliko po» dobo slavne nonške Matere božje. Najhujši udarec za družino je bila vest, da je padel med vojno najstarejši sin Jozej. Ta trn naj» bolj peče in boli in se rana še ni zacelila, a zdravilo bosta našla pri Mariji, ki je tolažnica v žalosti.
Vsi znanci slavljencema čestitamo in želimo, da ju Bog ohrani še dolgo zdrava in zadovoljna. Evharistični Zveličar, ki sta mu ob svojem jubileju izkazala toliko časti, naj ju spremlja s svojim blagoslovom v družini.
Sori Marjana, iz Drevešje vasi, ki je bila dolgo let v službi v Šmarjeti pri Jurjevih, tako da jo imenujemo kar Jur jeva Marjana, je odpovedala službo pri Jurjevih in se 26. aprila poročila z uslužbencem pri tuk. hra» nilnici Avgustom Potočnikom. Že v predpu* stu se je poročil najmlajši Jurjev sin Jernej s šteslnovo Milko. Takrat se je Marijani tako dopadlo, da se je tudi sama odločila, da hoče biti kmalu nevesta. Mi smo pa tudi vsake ohceti veseli, je vsaj prilika, da se naplešemo. Novoporočencem naj veljajo naše čestitke!
Koncert slovenske pesmi
40. OBLETNICA SPZ
V soboto popoldne je bila v celovškem gledališču slovesna proslava 40. obletnice obstoja Slovenske prosvetne zveze — dolgoletne osrednje kulturne organizacije koro» ških Slovencev. Proslavi so prisostvovali tudi zastopniki Jugoslavije in Sovjetske zveze, zastopniki avstrijske komunistične partije in zastopstva slovenskih organiza» cij, ki priznavajo OF kot središčno politično organizacijo koroških Slovencev. Pre» senetilo je, da pri proslavi ni bila,navzoča koroška duhovščina, ki je skozi vsa leta vo* dila prosvetno delo koroških Slovencev. Obiskovalci so pogrešali tudi dolgoletnega predsednika SPZ profesorja dr. Tisehlerja in še več drugih odličnih sodelavcev iz polpretekle dobe.
Za začetek proslave so združeni pevski zbori zapeli pesmi: »Slava Slovencem« in »Nmau čriez izaro«, ki sta prav lepo izzve» neli. Zbor je vodil g. Zdravko Hartman.
Po recitaciji Župančičeve »Kovaške« je sledil slavnostni govor urednika »Sloven* skega vestnika«, g. dr. Francija Zwittra, ki je podal v kratkih obrisih zgodovino SPZ in poudaril, da so pri kulturnem delu tudi po štiridesetih letih obstoja Prosvetne zveze ostale iste težave.
Nato se je pričelo tekmovanje posame-
znih pevskih zborov za pokal Slovenske prosvetne zveze.
Glede izvedbe naj pripomnimo, da so se nekateri zbori dosti potrudili; nekateri pa so se lotili pesmi, ki so bile za njih prete* žke, in zato izvedba ni uspela. Pri skupnem nastopu kakor txidi pri nekaterih zborih so bili prvi tenorji in drugi basi vkljub dokaj močni zasedbi prešibki. Opaziti je bilo tudi pomanjkljivost v enotnosti in izvežbanosti vodstva oziromš. pevovodij.
Ocenjevalna komisija je prisodila pokal SPZ Smrtnikovim sestram, drugo mesto je zasedel mešani zbor iz št. lija pod ved» stvom g. Kemjaka, tretjega pa moški zbor iz Pliberka pod vodstvom g. Hartmana.
Ob zaključku so se predstavili še tamburaši iz Škofič in združeni pevski zbori, ki so zaključili proslavo 40. obletnice SPZ z neko »vseslovansko« pesmijo o Stalinu in Titu, tako da je bil zaključek žal bolj podo» ben političnemu zborovanju kot kulturni proslavi.
Človeku se zdi skoro neverjetno, da ne bi bilo mogoče izvesti kulturne prireditve brez vsakršne primesi politike. Razumemo, da hočejo ljudje izraziti tudi svoja politična stremljenja in čustva, a to naj store na po» liričnih zborovanjih in ne na kulturnih prireditvah !
MAUSER KARELt
KOMAN
7.
(Nadaljevanje)
»Mislite, stric, da sem se že tako postaral, da me morate vikati?«
.»Gospod si. Nisi kar tako.«
Gornik je pred hišo. Kar verjeti ne more.
-»O—o, Klemen. Pa da nisi nič pisal, po* štalenc. S sanmi bi te prišel čakat na ko» lodvor.«
Zdaj so že vsi na vratih. Gornikovca je &ar zmedena. Sama ne ve, kaj bi.
Klemen v duhovski obleki. Kakor da je že kaplan. Kar ne more verjeti.
Gornik še k mari nima več dela, ki ga je °pravljal. Zdaj mora v hišo, da se nagleda Klemena.
Gornikovca bi bila rada hkrati v kuhinji
v hiši. Klemen je tako brhek, da bi ga kar gledala. Samo smeje se. In kako^ lepo Sovori. človek bi ga kar naprej poslušal.
»Pridigar boš nič kako dober,« se smeje Gornik. »Jezik ti teče.«
Gornikovca pa še do besede .ne pride. Kakor da se je za deset let pomladila, tako Ja frka iz hiše v kuhinjo in iz kuhinje v hišo.
Danes je v Gomfkovi hiši pratznük. Druga
^eta za samo veliko noč ni bilo tako.
Do praznikov se je Klemen držal doma, čeprav so ga gore vsako jutro sproti vabile. Smuči so čakale na podstrešju. Toda župnik ga je vpregel v delo.
Ko je šel Klemen prvič v župnišče, je z župnijskega dvorišča gledal v Jelkino okno. Tudi novo učiteljico je videl. Starejša, pusta ženska s strogim obrazom. Klemen se je moral nehote spomniti Jelke in njenega veselega smeha. Otrokom je gotovo žal po njej.
Dalje ni hotel misliti. Med preteklostjo in sedanjostjo je težka zavesa. Počemu bi jo odgrinjal?
Po Novem letu mu je župnik sam sveto» val, naj se nekoliko razvedri. Ko pride v semenišče bodo duhovne vaje. Prav, da se pošteno odpočije in si nabere zdravja. Po» treboval ga bo.
Klemen si vseskozi ni dal miru. Prosil je pri ljudeh za staro obleko, za otroško pe= rilo, za moko in sadje.
Gornikovca j« samo gledala.
»Kam boš le vse to dal ?«
»če bi bilo desetkrat več, mama, bi bilo še premalo. Ljudje so reveži.«
Gornikovci ni šlo v pamet, da v mestu nekateri ljudje žive v barakah in da nima» jo kaj obleči.
Župnik Vencel pa so dali sto dinarjev. Z zgubano roko so udarili Klemena po rami.
»Apramiš, fant, dobro si se zaletel! Vedel sem, da se boš znašel.«
Klemen je vsak večer povasoval v mislih pri Jakopinu in Mohorju, pri Sernjarskiju in pri Ogrizu. Popestoval je otroke, potolažil ženske in se v duhu ogibal kepam, ki so jih za šalo metali nanj barakarski otroci.
Klemen je bil s srcem pri beračiji.
Ko j po Novem letu je odrinil s smučmi na Stol. Mati niso upali kaj reči. Dan je bil lep, čeprav mrzel. Klemen se je spustil pro» ti Zasipu, utonil v Piškovco in odšel čez brv proti Žirovnici. Med smrekami, ki so bile zasnežene, je ždela tišina kakor otrok, ki se gre skrivalnice. Klemen je od časa do časa postal in prisluhnil. Od nikoder no» benega glasu. Sama tišina, globoka kot morje. Še sinice ni bilo v zasneženih grmih.
V Žirovnico je prišel skoraj potän. Breg je strm in se vleče. Skoz vas je zdrknil do Most in pod mostom na Mlinarja. Odpel je smuči in se peš zagnal v hrib.
Pred njim zasnežen gozd. Bela svoboda ga je omamljala» Nekaj smučin je pričalo, da so tod šli ljudje, toda sedaj ni bilo gla» su od njih. Samo četvero smučin, ki so šle vštric.
Začela se je gora
Počasi je šlo navkreber. Klemenu se ni mudilo. Na ozki poti se mu je zazdelo, da roma proti večnosti. S snegom obložene smreke so negibne strmele kvišku in redke zajčje sledi so se zgubljale v goščavo. Kle» menu je bilo, kakor da je narava oledenela v najbolj burnem veselju in da je prvi, ki stopa v zakleto kraljestvo gozda.
Hodil je počasi in se neprenehoma oziral okoli sebe. Mimo vse, kakor ponoči v semenišču.
Klemenove misli so se počasi začele zbi» rati. Samota je bila kakor starec s culo spo» minov. Klemen se mu ni mogel ogniti.
Do Valvazorjeve koče se je pošteno ogrel. Zveselil se je ob pogledu na hišo, če, prav v začetku ni kanil vstopiti. Zaželel si je toplega čaja z rumom.
Sedel je v kot. Na mizi, ravno pred njim
je ležala vpisna knjiga. Nikdar se ni vpi» sal vanjo. Zdelo se mu je neumno.
Preden mu je natakarica prinesla naročeni čaj, je vendar malomarno listal po knjigi. Na zadnji popisani strani je nekaj dlje obstal. Reven Maks, datum in neumna pripomba. Nato so se vrstila imena.
Potlej so Klemenu zardela lica.
Jelka Robežnik. Na robu je pripisala: Ko človek vse izgubi, mu nič ne ostane.
Koj za njo je bil podpisan Lojze Breznik, učitelj. Klemenove ustnice so se stisnile.
Natakarica je prinesla čaj. Plačal je in zamahnil z roko, ko mu je hotela vrniti drobiž.
Njene zahvale ni slišal.
Počasi je pil in strmel v črke. Pisava je Jelkina. Dobro je poznal njen podpis.
Kakor z zgubljenega sveta je prišla v Klemena grenka misel.
»Hitro je pozabila na vse.«
Ustrašil se je je in segel po svinčniku.
Klemen Gornik. Potlej je za hip premi* šljeval. Nato je zapisal z drobnimi črkami na robu:
Kdor je vse zgubii, je vse našel. Srečen tisti, ki ima malo potreb.
Nato je zaprl knjigo in jo porinil od se* be. Koj nato je odšel, pred vrati pripel smu» či in počasi krenil naprej. Zaželel si je glad* ke ravnine, po kateri bi se mogel spustiti in poleteti skozi jasno jutro kakor ptica.
Prišel je na prašno mesto. Ustavil se je. Pod njim breg, nekaj smrek, ki so strmele iz beline, pod bregom gozd in tam spodaj dolina, v kateri so živeli ljudje. Klemen je oprt na palice strmel predse. Jelkina pripomba v knjigi ga je neprijetno zadela. Ni se je nadejal, toda razumel jo je.
SOBOTA, 1. maja:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 2. maja:
7.30 Jutranja glasba.
19.00	Poročila.
19.20 Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 3. maja:
7.15	Zgodovinsko predavanje.
17.10	Poročila.
TOREK, 4. maja:
7.15	Naše telo in njegova nega. 17.1Q Poročila.
SREDA, 5. maja:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 6. maja/:
7.15	Zvočni tednik.
17.10	Poročila.
18.00	Polurna oddaja.
19.15	Pouk slovenščino za nemško govoreče.
PETEK, 7. maja:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
Cerkvene oznanilo
Naprošeni objavljamo:
Služba božja za Slovence in Hrvate v ob= močju mesta Celovca se vrši ob nedeljah in zapovedanih praznikih v sledečem redu:
1.	od y29 h v slovenski cerkvi, Priester-hausgasse, služba božja za vse Slovence in Hrvate, ki stanujejo v mestu. Pred sv. mašo prilika za spoved v slov. in hrvat. jeziku.
2.	ob 10 h v Waidmannsdorfu Lager B, hrvatska služba božja.
3.	ob lih v Waidmannsdorfu Lager C, hrvatska služba božja.
V mesecu maju se bodo vršile v slovem ski cerkvi v Priesterhausgasse slovenske Šmarnice vsak dan od %8h zvečer.
Duhovnijski urad za vse katoliške begun= ce iz Slovenije in Hrvatske, odnosno iz Ju= goslavije, ki stanujejo na področju Celovca, se točasno nahaja v Waidmannsdorfu Lager C. Zato naj se vsi omenjeni beguncu katoliki v verskih in cerkvenih zadevah
Ni smel misliti. Zagnal se je' po strmini, sneg pod smučmi je švistnil in potem je šlo gori, doli — v Klemena je planila blazna volja, da se izdivja. V nevarnih ovinkih je preskušal svojo spretnost in ugajalo mu je, kako se je pri zavojih prašilo spod smuči.
Razgrel se je, misel na Jelkmo pripombo je zginila nekam v ozadje, videl je samo še krasno jutro in razvožen breg.
Sredi razigranosti ga je ustavil vrisk, ki se je odtrgal nekje nad njim. Sledil mu je ženski smeh.
Klemen je počakal pod bregom.. Izza smrečja je privozil fant, zavil z ostrim za= vojem na levo in se spustil proti Klemenu.
Klemen je začel riniti v breg. Ni mu bilo do govorjenja z neznanim človekom. Samo mimogrede, ko je švignil mimo njega, ga je pogledal. Dolg, suh obraz, kratke brčice in vodenosive oči, ki so ležale globoko pod čelom.
Ko j za njim je privozilo dekle v modrem dresu. Klemen je takoj videl, da ne bo izs vozila ovinka. Sredi brega je še opazil, kako se je zaprašil sneg. Fant spodaj se je usta* vil ir, se obrnil. Začel je lesti za Klemenom v breg.
Dekle se je med tem že samo pobralo, to5 da Klemen je videl,' da se prijemlje za koleno.
»Si se udarila, Jelka?« je zaklical glas za Klemenom.
Klemen se je zdrznil. Čutil je, kako so se mu potresle noge. Z očmi se je zavrtal v dekle, ki se je rahlo sklanjalo naprej, tako da so se ji bogati lasje usuli z ramen na prsi.
Da je ni takoj spoznal! Že na dnu brega bi se obrnil in zavil v drugo smer. Zdaj se ni mogel ganiti. Fant za njim ga je prehL
obračajo na naslov: Duhovnijski urad (Seelsorgeamt), Waidmannsdorf, Lager C, Klagenflirt.
Omenjeni urad obvešča vse begunce, da morejo dobiti pri tem naslovu tudi krstne liste, odnosno potrdila o rojstvu in krstu, v kolikor jih še nimajo ali pa jih od doma ne morejo dobiti. Vsaka oseba, ki želi dvigniti na omenjenem uradu tako potrdilo, mora s seboj pripeljati dve verodostojni priči, ki s svojim podpisom jamčita za točnost nave= denih podatkov prosilca. Prosilec naj ima s seboj tudi morebitne druge listine, iz katerih so razvidni podatki o rojstvu' in krstu.
Po posredovanju Narodnega delegata pa= peške misije za begunce iz Jugoslavije se je posrečilo doseči, da se morejo odslej tudi v angleški coni Avstrije poročati begunci in sploh inozemci. Deželni vladi na Štajer= skem in Koroškem sta pristali na to, da se inozemcem, ki se želijo poročiti, pa nimajo predpisanih dokumentov, more podeliti spregled listin (rojstnega in samskega lista) pa tudi ženitnega dovoljenja (Ehe= fähigkeitszeugnis). Spregled listin podelju= jejo na posebno prošnjo zaročencev pristoj-
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 gorska veriga južno od Drave; 7 pogorje na severu Koroške; 16 žensko krstno ime; 17 moško krstno ime; 18 izraz za prihodnjost; 19 očka; 20 začetnici imena in priimka »goriškega slav= čka«; 23 moško krstno ime; 25 izvirno ime za mesto Kairo; 28 debela palica; 29 upanje; 31 del noge; 34 prijeten vonj; 36 stara dolžinska enota; 37 vrsta telesne po5 škodbe; 38 gora v Karavankah ; 41 kožna bolezen; 42 prva in 25. črka v abecedi; 43 osebni zaimek; 44 pritrdilnica;• 45 nikalnL ca; 46 velelnik glagola tekati; 47 kratice mednarodne organizacije za razseljene ose-
tel, ga ošinil z vodenosivim pogledom in se obrnil k ponesrečenki. Pokleknil ji je k nos gam in ji pričel odpenjati smuči.
Dekle se je vzravnalo, se z desno roko oprlo na fantovo ramo in gledalo po bregu.
Klemen je kakor vkopan strmel v njene oči, ki so rasle in rasle, dokler se ni iz de= kleta utrgal vesel vzklik, ki je obrnil tudi fantovo glavo.
»Klemen!«
Zdaj šele se je Klemen prav zavedel. Z vso silo je potisnil nemir vase in se prema= knil z mesta.
»Dober dan, Jelka. Da smo se tako srečali.«
Mučil se jc, da je govoril mirno, skoraj brezbarvno. Jelkin spremljevalec se je vzdignil in Jelka je stopila na sneg.
Ponudila je roko Klemenu.
»Pozdravljen, Klemen!«
Klemen je čutil, kako se ji tresejo prsti. Ujela sta se z očmi. Klemen se je takoj obrnil k spremljevalcu.
»Lojze Breznik, kolega,« je skoraj dah= nila Jelka. Klemenu ni ušlo, da ji je ne« rodno. Ponudil je predstavljenemu roko.
»Klemen Gornik. — Čast mi je, vas spo= znati.«	I
Breznik je bil prisiljeno prijazen. Kle= men je takoj začutil, da bi Jelka s svojo veselostjo rada zakrila Breznikovo vljudno hladnost.
»Zanimivo, v kakšnem položaju smo se srečali, kaj?« Suho se je zasmejala in se prestopila na udarjeno nogo.
»Mislila sem, da bo huje. Tako nerodno sem padla.«
Breznik je z Jelkinimi smučmi izgubljeno strmel predse. Stal je ob Klemenu in Jelki kakor nekdo, ki se je po sili vrinil med izbrano družbo.
ni civilni uradi (Standesämter) proti raz« odetni prisegi (Eidesstaatliche Erklärung) zaročencev in prič, spreglede ženitnega do« voljenja pa daje predsednik Višjega deželnega sodišča (Oberlandesgerichtspräsident) v Grazu za obe deželi t. j. Štajersko in Ko« roško. Spreglede od krstnega in samskega lista podeljujejo tudi pristojni Škofijski or« dinarijati na prošnjo zaročencev, vloženo potom pristojnih župnijskih uradov in si« cer pravtako na podlagi razodetne prisege (Manifestationseid) zaročencev in prič.
Ker je v Avstriji predpisana civilna po« roka, se mora ista izvršiti pred cerkveno. Zaročenci naj se zato obrnejo hkrati na pri, stojni civilni urad (Standesamt) in na župnijski urad. Tam bodo dobili vsa potrebna navodila in po potrebi tudi spregled listin. Za spreglede zakonskih zadržkov so pristoj« ne deželne vlade in škofijski ordinarijati.
Duhovnijski uradi taborišč pri poročnih zadevah samih ne poslujejo, vsakomur pa dajejo vsa tozadevna pojasnila. Zaročenci, ki so doslej opravili samo cerkveno poroko, naj urede tudi pred civilnim uradom vse potrebno, da bo tako njih zakon polnovelja« ven tudi pred državo.
be; 48 deli hiše; 49 pogumen človek; 51 kratica dobrodelne organizacije; 53 nemško ime za Podjuno; 54 znamka motornih koles; 55 gora, pod katero spi kralj Matjaž; 57 voditelj, vzgojitelj; 59 žensko ime; 60 plin, sestavina' zraka; 62 kletarska pripra« va; 64 nemško«francoska mejna pokrajina; 65 kratica neke poročevalske agencije; 66 krajši izraz za avtomobilsko gumo; 69 vode, ki se stekajo v isto reko; 70 neplačilo; 75 površinska enota; 76 umetnost (latinski); 78 delo človeškega telesa; 80 kratica za »tega leta«; 81 rudninsko pogorje na vzhodnem Koroškem; 85 prebiva« lec Jugoslavije; 88 dva enaka soglasnika;
Jelka je čutila Lojzetov nemir in rada bi zgradila most med obema, ki sta si stala nasproti.
»Pojdimo skupaj do koče!«
Jelkine oči so prosile.
Klemenovi prsti so se trdo oklepali palic.
»Do opoldne mislim še smučati. Tako lep dan je in sneg kakor nalašč.«
Jelkine oči so še povesile.
»Težko boš hodila,« je hrknil Lojze.
»Težko, toda do koče bom že prišla.«
Jelkin pogled je očital.
Klemen se je po sili nasmehnil, dvignil pslico in se zasukal.
»Na svidenje in dobro južinajta!«
Potlej se je pognal po strmini. Vedel je, da Jelka gleda za njim in da ji je težko. V ozkem loku je zavil za smrečje in se prepu« stil položni strmini. Nalahno so drsele smu« či, dokler se strmina ni ustavila na ravnici. Nato se je obrnil in se počasi poganjal na, zaj. Jelke in Brežnika ni hotel srečati. Za« maknil se je v gozd, ko ju je videl prihajati. Jelka je visela na Lojzetovi roki in močno šepala. Nista govorila.
Jelkini lasje so blesteli v soncu, kakor da so posuti s srebrnim prahom.
Klemen je ostal sam. Okrog in okrog tišina in bela samota. Zrak je bil rezan kakor ostrina kruhovega noža. Svetloba, ki se je odbijala od snega, je jemala vid.
Klemen je zaprl oči. Oprt na palici je bil podoben zablodelemu potniku, ki je zmrznil sredi gluhe, mrzle samote.
Potlej je nenadoma rinil kvišku in za« vriskal. Fantovsko, prav kakor včasih na vasi. Vrisk je kakor škrjanec planil v zrak in zletel čez smreke.
Klemen je prepričan, da ga je Jelka čula in razumela. Morda tudi Breznik.
MA1DI OGLASI
iiiminuniimiiiimtiiuiiimumummimmmiimnumMiiiiiiniiitnBt
POŠTEN SLOVENEC z ženo in 12,letnim sinčkom bi prevzel planšarstvo s 100 do 200 ovcami. Ponudbe na upravo »Koroške kronike«.
'"""^^VRTNARSKA DRUŽINA
išče hišno pomočnico, Jugoslovanko, veščo kuhanja in vseh gospodinjskih del. Nastop takoj.
JORDAN MARINO, vrtnarstvo Feldkirchen, Kärnten
Ana Cesini, Ciudadela Charcas 442 F. Co., provincia Buenos Aires, Argentina, poizveduje za svojim nečakom LAVRENČIČ MILANOM.
Imenovani je star 21 let. Pred voj, no je živel v Mariboru. Nato je bil iz« gnan in je bival do leta 1945 v Zagrebu. Leta 1945 je izginil.
Če kdo pozna imenovanega Lavrenčiča Milana, prosimo da sporoči nje« gov naslov upravi »Koroške kronike«. Poštni stroški se povrnejo.
89 zahod, zapad; 90 kratica za »prejšnji«; 92 prirodno hranivo; 95 nizko ležeča pokrac jina; 96 reka, ki teče skozi Rim; 99 mesto v Palestini; 100 gora nad Ziljsko dolino; 101 eden izmed vrhov Dobraškega masiva.
Navpično: 2 površinska enota; 3 vodna žival; 4 prvi človek; 5 naselje; 6 gor« ska veriga nad Ziljsko dolino; 7 moško krstno ime; 8 tuje žensko ime; 9 gora v Karavankah; 10 drugo ime za Št. Urško goro nad Gosposvetskim poljem; 11 kazal» ni zaimek; 12 lesena stavba; 13 egiptovsko božanstvo; 14 gora nad Borovljami, znana pod svojih pripovedkah; 15 nasprot« je od mlad; 20 začimba; 21 okrajni upra» vnik, poveljnik; 22 samo eden; 24 oblika blaga, pas; 26 izraz pri smehu; 27 konec očehaša; 28 gora v Karavankah; 30 celina:; 32 igralna karta; 33 v’ morje segajoči deli celine; 35 južnoazijska država; 36 cula, zavoj; 37 del človeškega telesa; 38 kosilo, obed; 39 mesto v Istri; 40 gospodinjska priprava; 46 veznik; 48 kis; 50 Ibsenova drama; 52 vranji glas; 56 nauk o morali; 58 pevska nota, nižaj; 61 gora v Karnijskih Alpah; 62 kratica za »na pomoč«; 63 veznik; 65 kratice imen. in priimka škofa Slomška; 67 zelo natančen rokodelec; 69 številka neznanka; 71 skrajni del kopnine; 72 ženski glas; 73 izraz ob bolečini: 74 kar je javno, kar vsak ve; 75 kot pri 63 navp.; 77 kratica za »slovenski narod«;'79 kemi« čni element, strup; 81 neko število; 82 re« zultat, razvoj; 83 poveljniška skupina, skupina izbranih; 84 kot pri 82 navp.; 86 gora nad Podrožico; 87, oblika ženskega osebne, ga zaimka; 88 kratica za »tega tedna«; 91 merilka časa; 93 kratica’ akademskega na« slova; 94 prvi izraz pri štetju; 96 prislov kraja; 97 označka za kemično prvino; 98 igralna karta; 99 izraz pri smehu.
Okrog ene se je spustil nazaj proti koči. Z neko tesnobo, toda z zagrizeno voljo, ds pokaže Jelki, kako misli. Pripravljen je bil na borbo, naravnost željan, da bi ga Jelka izzvala.
Pred kočo je otrkai smuči in jih zanesel v vežo. Nato je vstopil v sobo. Breznik in Jelka sta sedela pri peči.
Klemen je oba preletel z enim pogledom. Jelkina roka je ležala na vpisni knjigi.
Prebrala je, kar sem zapisal — je' obšlo Klemena.
»Prosim,« je pokazal Brežnik z roko po leg sebe.
Klemen se je usedel in spet naročil č?
»Menda boš južinal,« se je skušala znaf' Jelka.
»Ni mi do kosila. Ne jem rad pod tir streho.«
Klemenov glas je odločen.
Jelka je nemima. Ne more najti poti sebe. Klemen se boji samo tega, da se ne b pogovor ustavil, zataknil. Skoraj prav po sili se nasmeje.
»Saj veš, česa smo navajeni kmetje. Žgancev in kaše. Tega pa tod nimajo.«
»Tak si kakor včasih,« se našobi Jelka. Dobro ji de, ko vidi, da bi ji Klemen rad po, magal iz zadrege.
»Kri se ne zvrže rada. Posebno Gomi’" va ne. Smo nač gorjanci.«
Zdaj tudi Brežnik najde svojo besedo.
»Trdi ste ljudje tod. Štajerci smo nr' kejši.«
Klemen čuti, da ga hoče usekati.
»Morda. Smo pač sond gora. Dobrega držimo, slabega se težko iznebimo. Me' se pa brž vsega oprimejo.«
( Dalje prihodnjič.)
ZA NEDELJSKO POPOLDN
Ksimsik&s „G©?© na
E
c
1	H!üll I2				3	|1 1		5	, i		s i m			7 I8 1« I9				10	e I“ I"			13		m	mm	
	U |15 |!||!16							mm		n		i			o	IS		m” i			mp f21				m
1 m	i	t	22	m	23 j I «N!			24	O		ÜÜ		25		26		r	27 m			mr			m	
	29			30				J||||j31 j 32 j 33						mr i i				i35 m			36		i m		
37 1 k			1		®	§Ül’3ä 1 j39 1								40 IHi®41						m	42	m		43	
44		m	45	mr i							m	47 1 1 ITI 1 1								mr			50		k
1	51	52	m	53			m		54	|a		mmrn i mr								58	a				m
1	59	| J			<p|60 | mrm			Gl		mm			62	|t				63	mn \ i n						
65	c	> !H		m m				66	a	r mr								r9 müp						71	72
		ir5			74	Si75			m	76		77	m	m		mr i			|79		m		mr		
	m	**1 | j 82				331		UM I" la 1 i								m	m		85		83 Um		87	m	
UP 1 IUP II95 M l						i i nrt m ■■r											m m			92 1		93	i	94	m
						i^i \m iir i r71« i r mr														1» 1 1 1 IH					
niiiMr						ir i i m°i									6		|t			i mmmm					
„Koroška kronika" izhaja vsak petek. — list izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo Usta je v Celovcu. Völker markter Ring 25/1 Telefon 365!/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopis: se ne vračajo, — Tisk: Tiskarna „Carinthia*.