Leto LXXL *t. 114 LfrAtfr—, JiltU H. —tja 1W Cena Din i.~ Izhaja vsak dan popokine. izvzemft nedelje in praznike __ Inserati do 80 petit UBEDNIMTVO IN tTPRAVNI&TVO Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljttbljaji^ka c, vrst a Din 2. do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3, većji inserati petit urULJAMA Knaflim nlW u-* * telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva u&ca 1, teiefbn St. 6St vrsta T>ui 4.—. Pof»* po etosom, inseratiu davek posebej. — »Slovenski Narod« "tDLiAflA, tvMMijrrvm unem mv. o podružnica uprave: Kocenova ni. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Oto kolodvoru m. velja mes^no v Jiuroal&vin Din 12— za inozemstvo Din 25.— Rukopisi se ne vracajo. Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 20*351 Reševanfe španskega problema: Sporazum med Parizom in Londonom o Spaniji Francija pristaše aa zopetM »▼eđt« toatrafe aa ipaaski tmtlt, p#4 pogolcm, da se takoj izvede umik tu jili prostovolfeer iz ftpaal}e Pariz, 21. maja. Vse pariiko čmsopis-je poui: - pomemboost in veliko važnost r^_ .opov. ki jih je imel fran-coski pravofiodni minister Paul Rey-naud vćeraj v Londonu z angle&kim zunanjim ministrom lordom Hal faxocn in kolommimm ministrom Mac Donal-dom. Pariiki listi ptieja, da je med Londonom in Parizom doaeien najpo-polnejši sporazum giede spanskega vp rasan ja. in di bo ta sporazum pri-šel do izraza na |wihiwlnji ni sestanku odbora zs ne^-mesavanje, ki bo sklican prihodu je dni. Predstavnik franooake vlade je izjavil angleJlri vladi, da se strm ja z uvedbo nadzorstv* na suho-zemski franeosko-ipanski meji. toda pod pogojem. da se nadzorstvo uvede tuđi rta |mrt»tfil»ki meji ter dalje, da se sprejme sklep o čun prejinjem umi kn tujih prostovoljcev iz špamje. in sicer na podlaci sorarmesrne enakostt Po mnenju pariaadh političrah krogov so ta dokaz dobre volje od strani fran- ooske vlade z zadovoljstvom sprejeli tuđi v Londonu, kjer računajo na sko« rajšnje največje koristi v tem oziru, da bo nastopil konec vseh nevamih manevTOv. London 21. maja. Francosko-angle-ški sporazum vsebujc sledeće odredbe: Komisije za umik tujih prostovolj-cev iz Spanije se morajo organizirati v roku 15 dni m takoj odriniti v Spa-nijo. Francija bo vzpostavila nadzor-stvo na Pirenejih, če se istočasno uvede pomorsko nadzorstvo kakor tuđi nadzorstvo na portugalski meji. Pomorski opazovaJci bodo imeli pravico izvrševati svojo dolžnost v vseh špan skih pristaniščih, kakor tuđi na lad-}m!tu ki pripadajo tištim državam. ki se ne vmesavajo v španske vojne. Ce v roku 30 dni po vzpostavitvi nadzor-stva ne bo nikakega u spe ha pri umiku prostovoljcev iz Spanije. bo Francija spet odprla svoje me je. Po doseženem aTigleško-francoskem sporazumu bodo prostovoljoi v Špani-ji razdeljeni v štiri kategorije in sicer letalce, mornarje, suhozemske vojake in tehnično osebje. Za izvršitev tega sporazuma je potreben pristanek obeh vojujočih se strank v Spaniji. O vsebini angleško-francoskega nacrta so obvestili druge države ter v londonskih diplomatskih krogih ugo-tavljajo, da so prvi vtisi tega spora* zuma zadovoljivi. Prevladuje pa tuđi prepričanje, da ta sporazum glede španskih prostovoljcev postavlja Franci jo pred resna strateška vprašanja, o katerih more raspravljati samo ona. Pariz, 21. maja. Zunanji minister Bonnet je včeraj popoJdne sprejel an-gleskega veleposlanika sira Erica Phip-sa, s katerim sta obravnavala položaj, ki je nastal zaradi zastoja v pogaja-njih med Francijo in Italijo. Francoski pooblašceni krogi so sno-či poudarjali, da ni prišlo do nikaksne spremembe v položaju. Opozarjajo na to, da je Blondel izrocil grofu Cianu prediog o nacrtu razgovorov in po tem nacrtu bi se naj nato razgovori tuđi nadaljevali. Tekom razgovorov z Blon-delom je Ciano dostavil neke pripom-be, ki pa so bile takšne, da bi postavile na kocko uspeh pogajanj in je zato grof Ciano omenil, da bo predložil še druge predloge. In od tedaj se položaj ni spremenil, ražen v tem oziru, da je imel Mussolini svoj znani govor v G eno vi. O sestanku med lordom Perthom in grofom Cianom izjavljajo tukaj, da je lord Perth obiskal grofa Ciana na željo svoje vlade in da franeoska vlada ni prav nič posegla v priprave za ta sestanek. Fraticoska vlada ima svojega odpravnika poslov v Rimu in samo preko njega se more pogajati z zast apocssnma, Afirejc^j« pa hi izzralo razočaranje pri laetitA naoujska-Trih pristašzh. Vsekakor snMtrajo v pcaakih krogih tato poatopaoje « »krajno značd-do 2a pohnko in taktško suetetstih Nenv cev ki pa obenci kaac. k«kšnj ao prav zm. prav diji, ki jA aariaduje Henlem. Praga, 21. maja. AA. Vodarvo Henlemo t Mdetsko-nemSce »trmnkje je odbilo po-gajassja z vUdo giede manjfanaaega statuta vse dodej. dokler se na oaenrfju. kjer žive Nauci, ne vzpostavi red ra mir in do-kl.-r se ne zajamčijo uatatme pravice svo-bodć misti. svobode taaka in svobode rbo-ro^anj in icutankor. Pri ten se akbcujejo oa snonade. ka so ae aki »o včeraj opokine zopet de-monstrw»H pr«d »NemSkrm domom«. ■wen-dar p« j* je poticija mzgnskL Snoči >c »opet priSo do prot-'n temaictb demonstracrij pred »Nem.škim ti »Nemske-mu donvu«. Redarji *i orožziađci oddelki »o pozno v noć sfražili postopje. M«r^rfe«t»-cije po -uticah so trajale še poor*> v noć. Pri »poyadHi ie bik) ranjen* okerii 30 oeeb. Praga. 21. maja. AA. Havas. »Narodna poiitiiLa« poffoča.. da bo dianes ali joitiri Heo-le«n otnskal Hštlerj« v ObensailzbeT^u. Obilaske vditve v CSR Praga. 21 maja. AA. V nedeljo se začno v CSR občin&ke volitvc. V meartih bodo v nedeijo dne 22. t. m.. po vaaeh pa dne 29 t til London, 21. maja. z. Govor, ki ga je imed v6e?raj predasednik če&koelova&ke vlade o resitvi manjg±nakega pnotoiema. v CSR je naprava v londonaklJi krogih na> boljK vti«. ^limese pi*ejo. ra-zuma. Bližnje ofočinske volitv« iniđrjD ie-po priliko, da na obeh s(traiw* pokaSejo voljo za afnrazud. Zbiranje nemskih čet na meji? Anglija je zahtevala v BerUjui pojasaila o pretnifcanjii ttemške vofske ob 2sL nae}i S^.- :i, 21 maja, AA. AntfesJc- veleposlanik >lt Nevflc Hondcnon je ^o-^kal v zu-TLanjetn iniii'litni državne^a pod tajnica ! van We»zackerja In ga opgapail na to. da se sirijo vesti, da odhajajo oom&e čete na češkoskrvaoko mejo in je zahtevoi s tem ▼ zvezi p(JJ—ii Ja. Von Wr—iii ir« je takoj govori! x vflhovDB po^BijBKom oenkscih Čet ^eoaaaioai ^on Kcrtciotn. ki mu je rz-jarriU da ae trenutno oemie čete ne prc-mikajo ▼ csrodm oblici. Ta pojaonila ao takoj podali amfltafremn TriffMnianl n Neniški vojaaln ki«o0 txj«Tliaio. da je to giban ie neinikih čet D«kaj ob »čajnoga, ker v tem času oemake čete aapajčajo svoje vojtašmee in odbajajo t tatMriiCa. V teh ta-borisčih opmviiaio naao čete deia^, ki so predpšsar^a v dobi mara. Ta oipmxG\rmDym. in te u0o#ov«tve pa mc tuđi s£rmjajo % ataiiiftgui tujA vo^i opa-zovsJcev. ki maiijo. da bi bilo za tbrrmnje čet ob oeaknsiovalu meji potrebno irreati priprmve t mnogo »rši obMu kot pa ob času. ko je bila Avvtnja pcikljuoenA- Spio-šoo prevladuje preprićacije. da ao odnosaji med Nemajo in CSR reani m da bi v««ko vznemH->enje ▼ ivea • puatopapjem s «u-detskini] X«avi. tahko poslalo nrvacno. ker bi xzzvak> inhuuu t NumčijL Pi—ije ocm-Scega tirica je ▼ zadn^di 24 urah postaio prooej ooavejie, kakor da bi ae nrimiHnn jav- no nmenje pripravijato na ^wlm mano i moŽTK»t. i #Co/n. 21. maja. AA. Rcutor. Reoterjcv dopisnik je prepcrtovaJ nemSco me)o od Kolna do TrJerja ki tid ndcjes* opszil nđcaik-šno mobilizacijo čet aii pa kakžno i?.redno zbivanje vojadtv«. Patrijarh Miron v Varšavi \axtavA, 21. maja AA. DNB: Sno« ob 10-30 je priael v VarSavo na uzadni dbUk predaedDik rumiaiafee vlade patrljarti Ml-ron. Xa postaji ao ga pogdiavMI piothml-nik vlade SkladOccrvski, pomoćnik zunanjfr-ga. ministra Sembek, va#jl uradnfki auna^ njega mjnjat'gtvjc Aef protokola, Oanl ru-munskega veleparianiitva, vttje pravoslavno dLtbovništvo Da odu z utetropott-tom rHooi^jem ^n aaMtopoiki im Uf humItIIi in vojađkih oblasti. V spresnatvu patri^krna Mirotia ao me-tropotit Viaarksi apolnomo6«oi mini*** Broou in drug* ugteđ&ie oaebnotL Mislite ti teh otath mi CMD Vod ja ntadiarskili nacistov pod policijskim nadzorstvotn Nova vlada fliilif mliimn odločno stopa na prste Bu&mpeita, 2*1. maja, AA. Ttatajiije ao-dtoče je voeaiaj 6b90u^ ki jo je gibanje izdado oktobra lonokega leta ki ki DO6d naaiov »Smemice madžarske Trarodno-»ociabstjčoe sunu^oe«. Btošuto je podfpisal narodni pooianec Baiog. ki rti rooge4 biti obsajein zavadi poeAaineke knoniitete. SzaJ&sy je ražen tega posta vi jesn pod podhctjsko nad-»w»tvo. Polufftadtni list »Pesrter Uoyd« doznava iz aanesdjivega viTa, da se TMHneia.'va Szalasv iHnadcrrirta iz poArtičnega živijenjia samo za tot&o časa. doklor bo pod posebnim poB-cijskim nad^orstvom. Ko pa bo to nadzor-»tvo prenehado, se bo jx>novno ztačel bavrfci s poirtiko v tnadžairaki narodmo-sociaiisftičaii fftnadJci, ki jo v poslanski zbornici sedaj predartavija. poelamec Hubay. »Pester Llovd.1« pa pripominja, da je delavnost najeikstrom-nejših elomjemtov precej popustila, odkar ^e pr»el rta viado Imredy im da je verjetno, da. bo p*riisk> do razcepa v vrsrtaih miadžaT-ske nairodjno-socialistične stranice, v kameri ena frakcija namerava pripraviti revolucio-natrno gibam je, d>nijga pa, ki ji pripadata Huibay in sam Szajliasv, hoče nasprotno de-I lati v mejah zokonjtjosti. Z vojsko nad mehiske upornike Cardenas hoče za vsako ceno ostati gospodar poloiafa in grozi upornikom z najbujšimi re-prrsaHjami Meocico, 21. maja. r. Ker je zavzel upor-nldki pokret generala SedUle *e selo ae-varen obseg^, je predsednik Cardenaa odre-dil proti njemu vojni pohod. V državo St. Louis, kjer se skriva general SediDe s svo-jimi pristadi v težko dostopnih planln&kih predelih, je bilo dosedaj poslanih te 25.000 vojakov z najmodemejšo opremo. Nad uporniiko ozemlje so krenile tudl tri eaka-drile vojnih letal, ki so najprvo metale letake, v katerih poziva Cardenas upornike k pokordeini, obljubljajoč jim popotoo svobodo, če ae udajo v tren đneh. Po ix-teku te^a roka bo naatopil breaobairno proti vsetn, ki so se dvignili zoper državno oblast. LetaJci so te ugotovili, kje je slavni stan trporniakegB. generala Sedille in ga sedaj stalno nadzirajo, Del upornikov je svojega voditelja ie zapustO, ostaH pa se se niao ođločili. General SedHla skuša na vse načine okrepiti svojo vojsko, vendar pa je njegov polo aj zek> oteikoćen, ker je vojaStvo zasedlo vse dohode in ga, je prav za prav že zafiek> oblegati. Cardenas je v daljži izj&vi tnje petrolejske družbe ob-tje aacoo z ruajemcxm kredifta. Pa tuđi sama dirzaraaa blagajnja i-n samoupravne blagajne so navezane na kredriit. Vsa investicijska delawoođt javnih korporacij in države je odviaoa od po»oji»l. Oržava navaidno nijema posojđla pri svojih dj-žavniii za.vodnih, saimoupva^e pa pri dirugih, pa rudi pri samoupravnih hma-mihiicaih. A ttudti zasebno gospodarstvo more dobiti stredstva za krvie&ticije voctjnooia le s krediitom. Ves cenen kredit pa so na-vadno že i^črpatle dn-žava in saimoupnsvue edinice. Zasebna inicia'tiva potem zastane. Posebno potreboije krediite ixidftBSrt3ri|ja, kri. mora mvesrtirati v podjetje vedno novsa sredstva., da os>taine podjetje tehniono na visini. Ce so ti krediti, ki jih dobi indnjstri-ja, dragi, potem so primeroma diragi tacH proizvodi industrije in pronehajo biiti aato konkorrenčnL Podoben položaj je pri trgovini. Vsiaik trgovec je navezan na knedit. Ce je ta kredvt dra-g. potean trgovec ne more dati blaga po isti ceni kot njegov kx>n-kurenrt; ki diela s cenejšim kreditom. Tako se vidi na vsakem koraku, da je cenem kredit pogoj uspešruega napredka gospoda r-stva. Največje važnosti j« zato, da so krediti cenena. Vse pa kaže, da se pri nas na tako knediirtmo polrtiiko ne polaga posebna važnost. Zlasti niih'če ne misli na to, kako bi se omogočil malim in sredmjim trgovcem, ki so dejarii&ki posredinBki med prodoceoti im konsuTneoti, cenen kredirt. Posebno važno pa je to vprašanje sedaj, ko so tipgavoi izgubili zarada likvidacije kmečiklh doigav veli'k del srvojih terjatev pri kmetiih. N0h terjaitve so z^airntrzn/ilc, sami pa moirajo do pičtce natain-čno poravnati vse svoje oi>vea-nosti. A kaiko naj to store, če j-hn je cenen kred'bt ned»oatx>pen? Danes je v naši državi denar zaradi visoke obrestne mere Narodne banke predrag. Trgovec se prav za prav ne bi snaal danes kredita niti poslužiti, pa čeprav bt mu bil na razpolago, ker mora danes de-lati s tako nizkim bruto-zaslužkom, da nikakor ne more kriti s tem zaslužkom visokih obesti. Ce se vseeno posluži tako dragega kredita, potem je navadno tođi konec njegovega podjetja. V trgovskih krogih je iz vseh teii raz-logov že ponovno prodrla misel, da bi se moral ustanoviti za trgovce podoben privilegiran denarni zavod, kakor so Privilegirana agrarna banka, Zanatska banka itd. Enako ugodno kakor Zanatska za obrtnike, bi mogla delovati privilegirana tr-govska banka za trgovce. Tuđi industri-alci so že postavili podobno zahtevo. Ce so te zahteve v resnici upravičene m pri-poročljive, o tem nočemo zaenkrat raz-pravljati, na vsak način pa te zahteve dokazu j ej o, da je naša kreditna politika slaba in da trpi vsa zasebna iniciativa zaradi predragih kreditov. Drugo sredstvo, ki se predlaga za zbolj-šanje kreditnih razmer, je prediog, da bi Narodna banka znižala svojo obrestno mero. S tem bi se pomagalo vsemu našemu gospodarstvu. Denarni zavodi bi na ta način prišli do cenejšega denarja ter bi ga mogli tuđi ceneje oddajati dalje, cenen denar pa bi kakor ceneno blago hitro na-šel kupčev, to je interesentov iz vrst gospodarskih krogov, ki bi se tega cenene-ga denarja poslužili m z njim oživili svoja podjetja. Ponovno se je v naši javnosti tuđi že opozarjalo, da je obrestna mera naše Narodne banke mnogo previsoka, ker ima-jo skoraj v vseh drugih državah nižjo obrestno mero. Prav te dni so ođločilni činitelji na Ceškoslovaškem naglašafi, kako je nizka obrestna mera češkoslovaške Narodne banke blasodejno vplivala na vse narodno gospodarstvo in delavnost. Zato je treba, da se tuđi pri nas obrestna mera Narodne banke zniža. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker je napetost med debetno in kreditno obrestno mero pri nas izredno visoka. Vlagatelji dobe za svoj denar zelo nizke obresti, dolžniki pa moraj o plačevati pretirano visoke obresti. Tako se dela škoda prav za prav na dve strani. EJden glavnih razlogov, če ne priđe do oživljenja v poslovanju denanrih za-vodov, je tuđi v tem, ker je obrestna mera previsoka in se ne morejo kreditni posli razviti. Zato treba ponovno ponoviti zahtevo po znižanju obrestne mere. čitajte širite naroeajte i »Slovenski Narod«! Sorzna poročila. Csrih, 21. marja. Beograd 10.—, PMz 12.24125. London 21.74, New York 437.605, Bruselj 73.65, Mflan 2a01, Ainsterckam 942^0 Berlm 175.80, EHmaj 43.—, Pr^a «« Jtar- 0BVQt vS&aUf UHCSpDOBIA )HyfiX Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«. sobota. 21. maja 1938. Stev 114 Ali Ljubljani ni treba zelene površine? y*wla clfc mi C>l#vcu ta pođi K#fađfc#M ^ ▼ara§Mi# pljuča nesla! Ljubljana. 21 tnaja Večja mesta potrebuj«Jo parice in neza-ziđano, »lerv povrtino prav tako, kakor ceste; zelena mestoa povritaa je potrebna predvserr. iz z zelo potrebno povezati prav zdaj. ko parcelirajo zeleno površine pod Rožnikom in ko se mestno zidovie zajeda v golovški gozd Pred leti je bila sezidana ob Hradeckega vaši in poti. kl drži od železniškega prelaza na Go-lovec, lepa vĐa. Ta vila stoji še v resnici ob Hradeckega cesti. Pot ob nji pa drfc na Golovec in ob tej poti zdaj zidajo že tretjo in četrtc hiao. Iz pod na staja široka cesta, ki )o zdaj kanalizj rajo Na cesti je zaposlenih r,krog 30 delavcev. Naredili bodo široko, zložno cesto do križišća čest na Golovcu v doLžini okrog 700 m. Ob novi oe«ti je parcelirana zelena livada do sa-mega golovškega gozdu Zato zdaj nasta-ja \-prašanje. kje je prav za prav meja med zaščitenim in nezašfite?nim ozetn-ljem Lahko je reci. da je sam gozd meja, toda gozd se lahko skrci ter umakne navalu znestnega zidovja Ne pravimo, da je nesreća, ker se je mestno zidovie približalo golov§kemu gozdu. toda naglasiti moramo, da bi še ne-kaj korakov naprej pomenilo generalni napad na zašciteno ozemlje. Treba jo tore j potegniti oštro crto, do kam se srne Sinti mesto, da ne bo nobenega slepomi-šenja Bolje je, če ie navržete pol kilometra za parcelacije, kakor da bi popu-šćali postopnn po metrih zdaj več zdaj manj. To bi bilo potrebno tuđi zato, da bi bile enkraj za vselej prepredene spekulacije z zetnljisci na meji zaAĆiteneia ozetn-Ija. Nekateri na^i zdravniki se zavzemajo, da bi bilo solnčno golovško pebočje do-loćerjo za stanovanjsko ćetrt. Solnce. do-ber zrak suh teren v resnici govore za to zamisel. Iz zdravstvenih razlogov v interesu v^ega mesta pa je tuđi potrebno strogo ir* dol očno za va rovati zeleno površino, ki ne srne biti uručena zdai in ne pozneje Nobena nesreća bi ne bila. če bi pozi dal i Golovec v nekih določenih mejah, toda te meje bi morale ostati večne, kaj-ti sicer bi se krasni Golovec spremenil v obupno puščavo. kakršno si lahko ogledate na Brdu nad Vrhovci. Na Brdu so bili še pred leti gaji. njive in travniki, kjer se zdaj v ameriškem tempu širi ža-1 ost no kolibarsko naselje, ki nima zdrave vode in nobene kanalizacije, ne pravih čest in niti ne več zdravega zraka. Pod Rožnikom še ne zidajo. a morda bodo začeli že letos. Rožnik saro je še bolj ocrožen kakor Golovec in še tvvlj 6ra-gocen za Ljubijano. ker je že spojen z mestnm. Morda je že prepozno opO7arjati če resiti, ker je že skoraj vse zazidano, na to. Rožniškejza vznožja ni več mogo-Kdo bi se potem takem čudil. če priđe kmalu na vrsto Se pobočie?! NUiče se tuđi ni čudi!, ko sn pred leti zidali sredi rož-niškega gozda Zanimati bi se morali tuđi za izsekavanje v rožniSkih gozdovih. da se ne bodo na lepem pokazale golicave, kjer je bil gozd že njega dni. Mešćani, varujte pljnča svojega mesta! Odgovornost pada na vse za sleherao ugrabljeno ped mestne zelene površne N o k o I % t v o X« jubilejni vsesokolski zlet v Pragi Uradsio porocilo zletnega odbora — &e neka} zatđmi* vosti o zletu Izubijana, 19 maja. Predsednsitvo COS in zletnega odbora X. vsesokoJalB«0B xleta sporoća Hazburljivi politični dogodki zadnjih tednm7 se po%*zrociii pri iMkalanti tuko-vesmeiiii, da so s skrbjo sprsŠevali, ali ni movda zaradi dogodkov v polititoem svetu ogrodPen X Jubilejni vseaokolski zlet. Na te nestvarne in neutemeljene skrbi od-ločno odr no: X. jnfcflejr .^sok«t«ki tlrt b» v Prafi p« določ^u*-m poredc kakor %M. ir doiocil Prav --■—"*: te«a, ker so bile v zadnjih tednih - *ne ragmerejflco napete. nra. lesma csibh^' m ohpc COS v ten.--i >e bo vršila na iestih vzor-nih gnsčin Praflceg* Sokoai im Letni. ki spada jo med najbot^s« v rrprthHH Telcesn ss t>ocio najbrže udesczua iwfi ftiA)BaiawsaB^ ska solEOiska druCtva. ___ Spomtn Mi arevtfevjtB Mmu9v\ Ob prililci X TOeseko&fttega išeta bodo tađele-rsnei zlera \**iumt počastili ipomin na preziđeata OcvakasSlailB. firrt hoAo po-Č3.>til*. nje^^v fpoiDzil uocsHKfiCi !▼- MVjv* nješclsklh I0er. sotolata ii spomir. 3 s praporom na eeln. ld g* je poda- ?fvti prvi previđeni Vsaka delegac: na njefjflv grob venec Počastit*- nrfih »lalaT in teater. Na prvi gLv - "ii dan 3 ju lija počasti so-kolstvo 5-•-—.:n umrlih sokolskih delavcer na Olšar >-m pokopali*fu, pri kolumba-riju v Ty "veiti domu in na đrugfh kra-jrit Pra'-t^.-:o se pokloni abkolstvo i?ti dan na grobu neznanega vojaka kamor bo položilo venec. Spominske svečanosti se ude-leži častna sokoL-ka četa s praporom. Froslavm Jana Hosa je irv*r$čena v zlet-ni spored ir, bo izvršena skupno z odborom za Husovo proslavo dne 5. julija zve-čer Nad 2» mOUooov Kl bodo vkliub znatnim pcpustom iztržile od udelež«i«cv zleta češke s'.ovaJke zeleznice. K tej vso-ti pa moramo priSteti še voznino. ki jo bodo plačali tisoči inozemskih gostov. Prvi amerifti Sokoli so že prispeti 4. t. m. v Prago. Sicer to ni bila oficijelna delegacija- vendar so drage brate iz Amerike pozdravili na Wilsonovem kolodvoru zastopniki zletnega odbora, pred kolodvorom pa tisoČi občin&tvm. Večina došlih airw»HaH>> gostov 5« odpotovala pred zle-lom ie na svoje domove, na kar se bodo LdelefOi zietnih svečanosti. ltasl tM ađimvnttov-Sokolov iz Prage in fJmftr^ se je doslej prijavilo za zdravstveno aiuibo oa ztetu. Njim bo pomagalo še okxog 300 naedicincev in številno strežnn Karei Hrdlička in 9estra dr Trin^lerova UKB^^ittBtotot^B iaM^0BttB kl bo v okviru CBataaV(l0VHB^h3fa BMaHQHMBDaKT CUfl.1 OfcTO^ 4A^aaa% ^bH^aa^^^B^^^^^^sa^aaV^aW ava^B^asa^B^aJatf^B^^MV f4sl^a^ JI^bTbTbf .JaaBBB^aaiBBM^^P^Ba^aVa^BaHfm BaS^BCaU^PdSCJVv^T* t V44U J^_ nekaj stotin nenoških dijakov državnih srednjih Sol. pa tuđi poljski, madjarski m rusinski srednješolci iz Ceškoslovaške repubLke. Koncert sokolskih godb. Dne 21. t m. prireoe sokolske godbe mon&tre-koncert na zimskem stadionu na Stvanici. Sodelo-valo bo 250 godben.kov. ki bode poleg ne-smrtnega Sukovega pohoda ^>V novo živ-ljenje^ izvajali š€ skladbe Smetane, Dvo-falca. Kričke m dragih Naše radio-poslu-šaice opoaarjamo na ta koncert- Nači mfdnarodni tfkmovalci v Pra#i. Pred dnevi so odpotovali v Prago. kjer bodo *Jriirir* veJtoaii s če^kr>siovašlcimi in poljskima Sokoli in bol carskim: Junaki. nali Sokoli in to bratje Pnmožić. Pristov. Vulnčevic, Kujundžić. Vadnav. Skrbinšek. ^THiaiii. Tmjr*' Farte m Budja. Vrsto bo vodil naft olftBBjajaki prvak br. Leon ^tu-kelj. OalDooeaa izbirna tekrna. katere se bo iMf^f^jil tuđi br Gregorka, bo okrog J0 jum|a v Pragi. 2eUmo našim bratom, da bi vat vaje najboU** uvežbal; in dosegli pri tekaai fittni mesta NaBn pri|avlje»ceiii Vat ki bv p. svojo udeležbo za X. vaaaotDOfeati zl "rag — ćlani. članice in fkaraJCaj — mc-rajo breapocojno naj-kasneje do 1. Janija položiti v pisami s\*oje^a društva zneske \ gotovini in to: teftavadai* caaaatv« po din SB6.—, netdfrvađećc članstvo po din 341.—. narattaf po «Bn 234.— . V aornjih zneskih je zapnpadena vožnia od obmejoe postaje Kotoriba do Prage in nazaj. itroiki vizuma. zletn: znaki in za-varcnalnina. Vozovnico do Kotoribe, ki staoe <±in 38.— si mora nabaviti vsak izletnik sam. Prijave so definitivno rakljarene in od-poslane ilctm pisami v BeoVrad. zato je popolnoma isključeno, da bi se event. naknadne prijave upoitevalr. Kdor izmed doslej prijavljenih ne bo vplačal do 1. juni ja gornjega zae^a. bo crtan iz seznama in 5e zleta ne bo moirel udeležiti. Nadalje se ponovno opozarja prijavljeno članstvo in naraščaj. da mora i meti vsak udeleženec zleta brezpogojn« slav-nostni kroj. Pregled slavnostnih krojev bo na župnem zletu v Ljubljani dne 12 junija t. 1.. ki je za vse udeležen^* pra-škega zleta strogo obvezen Narodne nose ne bodo dovotjene. Zđrmvo? Med^-'jš'. v. ni odbor ljubljanskih sokolskih društev * Vaem načelniftvoni in prednjaškim »borom ljubljanskih sokolskih drattev. Danes 21. maja ob 20. bo v mali dvorani na Taboru obvezni sestanek župnega stro-| kovnega odbora načelnižtev in prednjaških ' zborov v*seh ljubljanskih sokolskih dru-i štev (vključno dru5tvi Ježića in St. Vid 1 nad Ljubijano). Dnevni red: župni zlet in • vsesokolski zlet v Prag: Vabimo prednja-■ štvo, da se ga udeleii — Zdravo! Pfao«l-| n»tvo sok. iape LJablJaaa. Peiizlei moške ia ženske daće mfc 1 ij»Mj^»»irii- sokolskih drmštev bo v četr- - . • . ■ •*• ■ tek 26 t. nv popoidne Odhodi oddelkov iz I Ljubljane od 12.15 ure naprej. StarSi dece se pozivaja, da sa .pridružio izletu, ki ae bo vrSil v ie neznano smer. faaial adaek Sakatake ta»w Ljubljana obveJča Članstvo, da bo jahanje Jutri v nedeljo ob 7.15 in ne ob 9, kakor je bilo objavljeno! Ureditev oseknega prometa Ljubljana. 21. ma^a čedalje bolj se kale potreba po ureditvi oaebnega. prometa sredi mesta. To vpra-šanje Je delj časa proučujejo na policiji in gT^dbenem uradu. Zdaj so prešli k ureditvi sami. Naoprej bodo uredili osebni promet na Marijinem trgu, kjer so v^eraj začeli za-Črtavati cestne prehode z belo barvo. Delo je ustanovilo deievno vreme.* čim se bo vre-me isboljSalo, bodo označili vse cestne prehode in smeri prometa. Glavno načelo pri ureditvi osebnega prometa na živahnih prometnih križiščih je. da določe čim krajše prehode za pešce ter pravilno usmerijo osebni promet, da se lahko ravija čim hitreje ter da ne ovira vozneffa prometa. P*rehodi morajo biti označeni, ker pešec sajn ne more ugibati, kje je v prometnem pogledu najprlmer-nejSe križati eesto in ker ljudje ne bodn nikdar tako disciplinirani, da hi se podredili sami od sebe zahtevaTn prometa- Ljub-] jančani so Še posebno na grla su kot nedi-f^-iplinirsmi pHfci ^n -z njimi bodo Imeli naši prometni r^darii Še mnogo dela. preden jim bodo vcepili prometno rJiscipliTio. Kjer ne bodo mogli pravilno usmeriti osebnega. prometa s samimi belimi Crtam i. se bodo morali posluževati §e drugih sred-stev. Prehode "bodo morda tuđi označevaH z tetolji. kakor v (iru^ih me^tih ali pa bodo Ljubijančane učili prometne discipli«« nekaj časa prometni redar}! — Če ne zlena 7>a z^rrda. Osebni promet bodo seveda uredili tuđi na drugih živahnih prometnih križiščih in cestah. ne Ie na Marijinem trgu in sicer na AjđovSčini, pred pošto, na Tvrševi, Alek sandrovi cesti itd. Seveda ured i te v prometa ne b© uvedena čez noč. Post opno bodo navajali meSčane na pra\nlno križance čest in hojo na hodnikih. Ljubijančani. ki hočejo veljati za velemeščane, se bodo morali s tem »prijazni ti. Materinski dan v Litiji Litici, 18. maja V nedeljo amo hnett na naši ijndsto soli prierčen praznik hva.ležnosrt-i — mate-rtnskl odelej podobne javne prireditve v vec^ dvorani. Uvodno beeedo je apre^ovorila učiteljica, ga. Iva Župančičeva ki je prikazala življenje nade kmetiiSke in delavske matere, kako ae tnu/ii iai žrtvuje za dobrobit svoje dece in družir^e. (3b koncu je prikazala Se đlovensiko mater v na5i literatu:*L med drugim v d'rfJb. Cankarja in Zofke Kveđmv^ opo2r>rtla. pjpje tuxii na mat-r KasteUco. ld >> je izađesal zdaj v Liti#. đtajiujofti pftsa&erj %. Vte.dtmir Levstik v svojem uspelcgn »Gadjem. gneadn«. NadalJB^ pirogram, 30 izpopolTiili naža Tirladl detelsrofltorji. pervci isi igrraleL Rred-rsaftan" so 12 tačlc, Jd slave matere in dru-žtee. Občinfltvo > bilo polno pohvale nad le-po akademijo, aaj se je uperilo o uspeš-nem delu na na«i soli. Friređitev pa je do-kazaia. da poavečs. naže ueiteljstvo vso pozornost tuđi vzgejni srtranl pouka. Ob slofatem sodelovanju doma. in sole. borno vz^rfli tak rod, na katei^eea borno vsi pr^oeni. Le po tej poti naprej: Utopističtie odrsko delo Vian«»or. 20. m-na Svoi Vetana.ri.1 .laniiovića >Sreda d. 4-t. ki mu i» ^i«iih RUR-. Razlika jp v T*m. <\& #* pri C&oku ohlikuir o m u^tvanaio z.i-r; TObot.i. defrm ert moPl^tična misel pri >Stp*| d *1.- v dnie^o ■rni°r: Am«iški mi-!-i»rrJp»r AfBfor. krali jeicl-a. ho:e pohoii^ati !tuđi. « težko hol^riT>o v >rcu. V:er ;e ni^rov v.« TMfcte.1 v vojn.:. ki sra ie mor^biti jbilo ravno nj^rn-o ietklo. Astor «v radi teca o*i-lofc.. d.i ' i»^**r.ov; posebno naeelV'ino >$re^a. A. 4.«. k^r z/.viio izbrani pod k»t*»rih sp ^nti vn^mp «rre ta ' A^orjevo vnulenio S4pio k' ima nafW;šo Astoripv©-^abeloV r omia^barni ra>ni-h tei^'rtih in mi-^c^*niri vrlrn v vs*-{ rrasflh^i. Ta 5^rtjevrs'ni in ^i^ovifi >in^rkontfre-rjlslni ^pektakeU na odru se konca r ra*Vroiem te' Astorjev? zamisli, ker i« Noveško čvbHf>df>!mhje ffločnej-.^ od ekfpprimentov As*orjf*veg-a sistema. V mariborskih kulturnih kro^;h je bilo sa to urvrizork^v velik© zanimanje. GKvi.nliska uprava ;e mnoco irtvovaia. da w»' velika iluzi'ia le«n eksotirncea odrskesra dela č:m boli prlHiža občjisrvu. Režiser Mila,n Kosu-.. ki je ob TPi priiiki ^bhaial laletnico svo-i^ffa usp^^eca delovania na torižr.u odrske un\etno»ti, ie zrežiral >Sre z razkofeno, slikovito srenerijo. ki je da-ia-la oelotni uprizoritvi močne poudarke. Kost umi. sremični pripomočki. razne medicinsko eiksnerimentalne pripr:we iz Amtopjeve^a poboli&evaloeca sistema, nadalje druci pri-pomo^ki učinkoviteoa odrsk«za prifkaza. v^e i« bilo novo. vse je bilo z srlobokim smislom sa okus tor dramatične efekte postavi',eno na pravo meero. Režiser Milan Kosjč ie žel 6 to afvoio zamisli jo popoln uspeh Xovc^t za naže mar:bori d«xlal vloŽke oriflrinatotih' bosanskih eevd3- link. S tem je biJa učinkovitost tega >inter- j kontinentalnejja 5pektafcla-t, ki se z^tlju&uje v uredništvu amenfikejta dnevnika, toatoo pova&diKhje-na. Pri četrkovi preunieri je aodedovai e par izjenuuni vee m*ribor«k» ^ledrti&ki ao»«,mbL V ospredju delaTtia ao bili slasti 0r««i©v miJiarder Astor Stesla Bračke Rasb«fgerje-ve, balkajica R. >akrsta ter E. Verdonika, naKialje KosifeT deteiktiiv BU, P. Kotičct prerijski krčmar. A«srforjeva E. Kraljere in dr. Jaog D. Košute. Vsi so fcvoi posel velike opravili, tako da je poizkus z uprizorHviiO tesra utotpističneea. oidrskesra đela povsem U6»pe4. —u Pohorski Semmering Mafibor. 20. maja Srwti juni ja boxlo otvorili na Pohorju Poštar ski dom. Obsegal bo 16 «*b, v kat-erih bo prostora za 30 do 85 nostelj. Om^cjeni dom bo aamenien predvsem nošt.nim urad-nikom iti u-službenoem za. letorvanje in more-biti tuđi za zdravljenje. S temn doanom ee je pomnožilo žtevilo stavb, ki so zr&sile na Fo-borju ob Mariborski koči in Pohorakem domu. Ta pohorski :>Sem!merin?« se ie priče! >icer razvijati že prad dovršeno :ivtojnoto.l-sko oesto na Pohorju. veodar pa je podnen za posr^ežrno sradnk) hiš.\c. in weekendskih doniov momo dvii€ pol^tn-p hi^ire. Slična težnja pa se poraja tudii na vrhu pri Senjorjevem domu. Tamkai fte je najmreč že pričala iiradnja vp»čte wf.ekondske vile znajiecra mariborske<:;i vel^industrrjca ^t. •!. Hutterjja in se bo preko poletja uredila toda ploktTfčna ceoitrala, ki bo oskrbovala Semjor-iev dom, Hutterjevo v^o in dru^e stavbe, ki bodo sfedile, z etekt.ri&no razsvetljavo. S lemi ST.idnj&mi in uredit\^mn[ ho investiranih okoli 2 milijona dinarjev. 5 teini širokopotesznimi imciativami, ki se pOTaiaj© v zadnjem ra-sni, ae otvarjaio obrne jneimu tujskemu prometu nove roožnosr,L Vrh Pohorja se poraja -novo živliemjje, usfcvaa*-ia in množi ee naš >Semmeriirhp<:. Vnh Pohor-ia Da prodira tuđi £e elektrika. Poleg Po-horskeera doma. pftrranona Lobnica ter Počit-rriSkeca doma kralti(*e Marije na Pohorju bodo :mr-Ii ^edaj tuđi pri 5>enTorievem domu ??voi)0 elekrra.mo. N"a.<^elipino?.tT»i razvitek Po-horja enopa s tem v novo razvopio fa»o. Iz Celfa —c Regrulacija Vo^lajne, Sušnioe in Koprivnica. ProračaiJi za nadalje van je regulacije Vogrlajne od žele^niškega. Tnostu za kemično tovairno p«roti \Vestnovi tovarni znaša 8S8.OOO din. Ker je obljubila tvrdfka Wesrtern kot g-lavni interesent samo pri-spevek v znpsku 25.000 dan. bo občtna opustila reg-ulaejo v tem odeeiai ter bo porabila razpoložljivi denar za Krc«io« na Kreikovi cesrti poleg elektrarne Pokojninskermi zavodu po 285 din kvadratni meter Po-le^ 'tega bo Po-kojninski 2a\od znižal mesrtni obftini ob-restuo mero za posojila za 1 odstotek, pn-i čemer si bo občina pfrihraniila, okrog- 40 tisoč din na leto. Stranke ae raora^o 1-julija i2seliti iz pcslopja, ki ga. bo nato občina podrla v lastni režijL Tam bo Po-kojninski zavod zgradal modftrno posk>prje s stanovanji in loikali. —c >"°v šferopitai avtomobil šbo fetloe nabavila občina. V to »vrho je cSovoljen kredit v znesku do 260.000 din. Občina. bo tuđi kupila ^tar tovorni avtomphil za tefe-. ni^nl ođdetek in Skropilni atmoj csa tea-tran za makadamiziranje hodnikov za pe-šce in ulice. —c De1av»k<>i stattovanjHCe haiioe (na* merava graditi občina. Za poskužaaoo bo s^-zićlala tako hišico v Novi vast —c 3iodernizacija Vodnikove ulice. Pro- račuci za ureditev in tla.kovaxije Vođni3«>-ve ulice znaša S53.415 dio, Občina bo morala priapevati otkrog 400.000 (fin, osta-aek pa banska uprava in sreaki cestm odbor. Ulico bodo pri niši g. Gradta razši-rili in o glavnih mestnib. ulioaii- 2Jbi-rališče* za povorko bo ob 15- na dvorišću mestne narodne sole. SokolMvu riaikJOTrje-no obćinvstvo pozivamo, da Se udeleđS jav-nesra r as topa v čim večjem števihi. ^-c V c^ljs^frn jfledaliSća bo vprizarila Tju/oljan.ska etramta. v torek 2A. t. m. ob 2O. pkvarkinovo rfrsumo ^Izpit za žarvljeiije«. Predstava je izven abozunaja. —c N«delj»l«i sport Klitb slovenrfdii ko-Usarjev* v Celju bo priredil v nedeljo 22. n^ala otvoritveno klubsko dirko na progi C€]j?e__VTa.nsko^—št. Peter v Sav. dolini. Start bo ote 14. pred Glazijo v Celju, cilj okrog 15.30 v št. Petru, Ob 16.30 se bo pricela na celjski Gla^iii finarna pfrven-stvena nog-ometna tekma med SK Celjean in SK Kranjem. Za tekmo. ki bo gotovo zelo živahna in napeta ,vlada v Celju veliko ranim an je. __c rjmrla je v ćetrtek na Sp. HudLnji št. 1 pri Celju v 69. letu starosti ugledna. g-ostilnićarka in posestnica ga. Marija Brenkovičeva, vdova Vobnerjeva, soproga gostUniča-rja % Mihe Brenkovi^a. V nae-stem zavetišču'v Medlogu je unaorla v pe-tek S21etna m-rstna reva Marija Hriber-škova, v celjski bolnici pa dveletna delav-čeva hčerka Marija Gorenakova iz Cerovca pri št. Juriju ob juž. žel. __c Pri podiranju hiže s*e je smrtno po- nesrečil. Ko so v Četrteik dopoldue pođl-rali staro nišo. posestaika Martinka Mast-naka na Turnem pri Slivnici, se je nena-dno zrušilo zidovje in traanovje na 291et-nega ,pri Mastnaku zapoaleaiega delavca Jakoba Križnika in ga pokopalo pod »-boj. Križniku je raztrgalo čreva, dobil pa je tuđi nude poškodbe na glavi in si zto-| mil levo nogo. Prepeljali so ga v oerjrtco l "iotolctj, kjer pa je takoj po prevoocu izdai-nll. —c Vt&v iMipnitrUc^i Pod milrhii koaoi-cem v Lokah pri Moabrju je acM poaast- nBt napa^iel 4OieinegB, poaestbflca Lako I>obnika iz Dobovelj pri Mozirja, z roOoo ter ga. motano poSkođoval po gSafVl in levi rokl Dobnflc se zdravi v ceijafcl hotatcL —c Br«tpla^na zdravni&ka ppeitfc»va. Krajevna protituberkuloaia 13,8a v Ceflju sporofia doclatno k svojemu raBfcrlaeu o kontrolni zdravniški preasikavi vaeigB. pire-bivalotva, da izvršnrje protitiliberikukHsni dispanzer v CJLju breasplačne ptredskave vstak đopoldan od 8. do 10., poleg te^ra pa še na račun lige tuđi vaak torek in petek od 14. do 15. Ker je v papoldjanjakih urah velik naval in da se ote.5&a dek> in oroogo-či natanona preiskava poaameza-tih oseb. naj se prebivatetvo poslužuje protituber-kuloznega dispanzerja v Celju tuđi v do-poldanflfclh urah. —c N««no lekiarnfi&ko siaibo iacna od so-bote 21. t_ Tn. do vštetegs, pe!3ca 27. t, nv. chrorna le?karna >Pri Mariji poma-srai« na Glavneau trgii. KOLEDAR DANES: Sobota, ZL maja katon<^ani: Fe- liks (Srećko) JTJTRI: Nedelja, 22. maja katoiidani: Emil Boza DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Većna prevara KINO UNION: Orkan KJNO SLOGA: Sirote z Montmartra KINO MOSTE: »Behi žena maliaradže« in »Ranjeno srce-: KINO ŠIŠKA: Charlie Chan v šangrhaju NARODNA GALERIJA ob£ni zbor ob 17. v društvenih prostorih FTLOZOFSKO DRUŠTVO: predavanje prof. dr. Evgrena Spektorskega *Arthtir Schopenhauer ob 150-let. njegovegs. roj-stva< ob 1S. v mineraloški predavalnjci na univerzi PBIBEDITVE V NEOELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED PRODUKCIJA OTROŠKEGA GLASBE-NEGA VRTCA GLASBENE MATICE ob 11. dop. v TTubadovi pev^ci dvorani BANOVINSKO DRUŠTVO DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV občrd zbor oto 8^0 v fraDSšksmski dvorani IJEDNA SKUPŠCTNA GLAVNE UPRAVE UDRUŽENJA DIPLOMIRANIH TEHNIKOV ob 9. na tehnički srednji soli DEŽURNELEKABNE DANES IN JUTRI: Mr. Sužnik, Marijin trg" 5. Kurart, Gosposvetska cesta 10, Bofainec ded., Cesta 29. oktobra 31. Upcpglji\*ost naših fffrtikm* je čudovita. Vsskemu tujcu se do tal priklonimo. v$a-kerr.u mehko posteljemo, čeprav bi kaj toliko vse te z*stroko**njake«: nadomestili z enakovrednimi ali pa še mnogo holfšimi svojrmi močmi. Menda nas teži prokletstvo malega naroda, povećano še z našim prisrf-nim $lo\*ensfcim klečeplazenjem. pox*efiče\>a-njem vwe<*a tujegia žn omaJovaževanjem te-ga. kar imamo sami. Med nami žive ljudje, ki bi jfh iz vsake druge države iz&iali ali pa jim vsaj pristrigH peroff, če bi biti tako ' predrmi* kakor so pri nas. Mi fih pa pustimo lep& pri mfra. se ldanjamo se pm* ker «o fujci in ker je to v naši krvi. Nekemu gospodu med nami ne kaže zaprositi za naše državijanstvo. ker ima svoje posebne račzme: Nič ga ne mofi, da /e pri nas zashzžH že težke miHjctne m da fih še vedno shzži na škodo d-omačinotv. Skriva se lepo za svojim imenom, sedi na meh-kem In živi mterntno na račun naše hlap-cevske potrpežffivosti, naše neođločnosii. Ljnđje ne vedo. da ni naš đržavtjan* sam pa seveda tega ne obesa niti na nafmanjši zvotl, ker rmz ne kaže. Mi bi ne mog/e naše oblasti n&Čeii vpraša&ja hi fih <šrž&vt}a-nov pri nas? Kaj jim res .ne borno nikoH pristrigti perofi? Morali bi to stortti vsaj tam, kjer so kljtmi narpnočnefSi in peređi najdaijše. Kaj če bi odkopaii kje na pođstrešju kr-ščartsk&ga »Golema«:, mu -vdihrriti žbAjenje in ga poslali proći t><*o7 našim pijavkam. da bi jih strl v prah? Nzrnastu da se razbur-jamo in demonstriramo proti žiđovskernu »Golemu*, bi storili mnogo pametnej$e in koristnerjSe delo» Če bi s tako rađ&zasfrto metlo pometli med »eboj, odstranili smeti in tujo navi ako z naše zemlje. Med nami je precej tak ih gpspodov. ki bi jhn kršćanski »Golem« polomi! rebra, jez to bi b&o mijno potrebno. * Gospod zgrednik* Ker v av&jem s&arsiaem razmotrivanju niste mogli tegpioviri, zakaj se je film »Golem« nekaierim ljubljanskim meščznom tako hudo zameril* da so ga nasilno spravili s sporeda* morda ne bdste kadi. če Vam jaz povem .r»in z - - -ih besrdah poaknrU v imenu zavc-o ^ - pokojnika poadarjajoć. da ae 15 i-ir. — alib n velikih ma turan tk klanja - : ~:m ipnmiau V krmamem v sre? =*z±yt>ć*m govoru je apregvvori] pokojn:x ^ »!*>*o v imenu slovenskih fcnji-JeviTikov pisale!) g. Fran Govekar ki je ocerv: -w}kojntkovo delo na literarnem in ku : - -i pnlpj naglasuiot. da je bil po-S~ar--- — jairc I4e| ia idealov ćloraCanstva irt ? -■ --***ra književnik, poln evatev in miš . . - najBetaejAe barve in vsebin«r nver.ka r«skaBtao blajra đotenjika duša. saniav ^metnik. a obenem revolucionar«! uporaik proti la±i tn krivici neufrnan. ne-nstrašen borec za reanico. pravico in lepoto ZakljucU je z fceljo. naj poćiva pokojno v domaći (trudi sa katere avobodo lepoto :rt kulturo je toliko deJoval. toliko Tistvar:: se toliko boril in pretrpel. Ivan tovari pobratim, zbogom m nasvidenje pri P--*enio- pri Jurćiču in Cankarju pa Žofki. Tretji *» rorejpovor:! pokojniku r slovo preds^dir^k Jć" Kaje dr. Egtm Stare. Govori] 1<=> p dr. Lahovrn đehi aa polju hratake^a rbližanja is aodelovanja obeh narodev. njegovo nđejatvovanje r dati Pragi in zlasti v JC liri od prrrrata dalje. Zaključi! je. naj iz pokojnikov* gorede donnninske lju-heajii. ix njejTOve srtne krvi v^klije v »mi-sfti nie^ovfh telja. »eme ie lepie ie »\-et-2*»jde in Sr siarvnej** brvV»rtK*»t- naJe^T* na-rocla. Ju|roala.\-ije. bratskoara čeAkoalova-Akfjsra naroda m i*aefra slovmnatv-a. VojaJka enrfba je zaJgTmla ftaJno kormć-irico, nato se je pm, irpred TVarodRefra doma Tazrril veliča rf*r *a!ni irr>revorf N"o«f!Blapor mu*. Na pokopalisću pri Sv Kri±u se je pri -»dprtem srrobu od pnkoinika poslovi! pred-v^dnik Vodnikove dru*be ravnatelj Rasto Pu!«to«lem!!kek. ki je bil njegov tovari* in •otrpin v tezkih časih medvojne irttema-rije. V klenem rovoru je orisal pokojnikovo Življenje v avntrijskih kasematah in koncentracijskih taboriščih in njepovo ne-zlomi-jivo voljo in trdno vero v lepšo in Vili*o borloćnost vseh Slovanov ter njeg-ovo čvrsto prepričan je o razpadu A\rstrije. Iz koncentrarijskeea tanoriSča, 1e mora! na fronto kjer era ie drobec gr^nat^ težko ra-nU ž.f ea ie objema' dih smrti ^ njegova \ era v živlienje in v vstajenje slovanstva V premapala materito. ni^srove telesne moči so se jele vračati In kmalu je okreval Ko se je vnrl v domovino ie nadalieva1 •vole delo ^*e«t !»vo1iTn idealom tngronkv venstva in slovanstva kot vzpoliteli mla-•iine. kot piša teli in novinar Govornik je *e ocrta\ pokojnikove zaslupe za Vodnikovo družbo in zaključil z željo, da n»5 po takern. žrtev in trpljenja polnem. za narod Trashitnem rn pln-rinem zivlienju počiva v miru in nai mu bo lahka domača gruda* V imenu zvestih wriiatelie\* se je poslovi! akademski slikar g\ Mirko Subic. v imenu TK>koiniko\ih učenk pa ie izrekla zahvalo in zadnii pozdrav os»mosolka z liceia pdč Vida Hocevarie\*a zag-otavlja v>Č. da jim bodo niesr>%n čisti ideali ostali tuđi naj-svetejSi m napioblii. V delu za narod ir Hnbexen «V> ju poslovan ske domovine in v r\*e^tobi »lovanstv* bodo vedno izpolnie-\*ale njegove nalope in naročila ter tako živele niepoveTnn jepominir Nato ie vrjrla v rrob kr^sen *or>ek rdečih in bp^h tu!i-panov. Qin^**T!a *e j«> razsla mnotira po-CT**bcev -r brid k i w»v««ti. rtu smo izjtrabili *n#rx rm*ih najT'^iin sinov. ' tuaorja., čeAkegm piatea, v feaji, bVbbbo m*~ dri, o«aato aeleni in ecri karvi, da i^gia dajo kaJcor skrbno gojen vrt pridnefjm alo-venske^a dekleta. poln najlepsega cvetja. Pa b> nekaj. Videla sem tuđi popoino kolekcijo obiek za plažo. Same čudovite, moderne, obenem pa tuđi aelo praktične in cenene stvarce. ki Si jih doslej niamo mopie nabaviti v konfekcijaki trgovinL Fo> dite ai pofjledat vse te lepe »tvari, mnogo ljubezni. dela in rafinirane«^, okusa je ▼ njih. za Vas in Va£o lepoto ao pripravljane. Ali naj ie kaj pristavim? Menda ni treba drugega. kot da g. Pmuli-nu v imenu vseh zavednih Slovenk krepko stisnem roko: >Tako ie prmv — Ie tako naprej-«, m na »korajsnje »viđenje. Nafta parola je: Paulin. ftelenbura;ova ulica! Inea Akd|a monopolskih deiavcev Ljubljana. 21. maja Delavstvo tobačne tovarne je Se poaebno priaadeto po narasčajoci draginji. Pomi-sliti je treba, da delavci zaslužijo po 19.80 din na dan ter da žive v kudi bedi. ie vso povojno dobo si prisadevajo. da bi si izboljsali žak.»«tne sociame razmere — zaman. E>ofllei so se morali zadovoljiti vae-lej Ie s tolaibami in obljubami. Delavski Tiastopniki so ?»e obrnili fte na vsa pristojna me?ta. Nc^teto proseni ao že naslovili na upravo monopolov. na vodstvo tovarne. na finančno ministrstvo, na slovenske ministre itd. Med tem narasča draginja in delavstvo resno skrbi, kako se naj pretolče skozi življenje. UpaJo je da bodo njes;ove prošnje upostevali. ko zadnje čs.se pogrosto čita o naraSčanju dohodlcov. V torek ob 11. je delavstvo prenehalo delati ter odalo korporativno aa prosit ravnateljstvo, naj ukrene vae potrebno, da bo uprava upostevala upravičene delavske za-hteve ter izdala novi plači Ini pravilnik, ki bi bile po njem dnevnice nekoliko poveča-ne. Ravnateljstvo je pokazalo v«e razume-vanje za delavske zahteve ter ukrenilo va* potrebno, da bi bila zadeva čim prej reiena v prilog delavstva. Tretji dan po tej akciji so se pojavili med delavstvom neki čudni elementi, disidenti JSZ. Delili so pred tovarno letake s podlo vsebino. č*i da je pri tej akciji *o za, đek> temnih elementov! Ponovno je treba n&g-lajsiti. da. je pri akci^ aodek»rak> vse delax-stvo in ljwdje. ki ao poneje delili tT. NISTE iE VTDfXL SI MORATE B&tZPOGOJNO OGLEDATI r E N O >f F V A L N I VELEFILM »THE HTTtRICANT:« — Dorothv Iamoar in John HaJI IJuLn v nedeljo oo 10.30 jri i * t i profr a m I «b f!ob o-k © znižanih cenah! I »^■■^^■^^■■■■■aaaBBBJBBBBBBBBBJBBBBBBBBBaBB^BaaBBBJSaaBBBBBBBaaaB Orkan Samo se prav kratek čas na sporedu v Ljubljani! Predstave danes o*> 16.. 19.15 in 21.15, jutri (v nedeljo* ob 15.. 17., 19. in 21. Kino Union telefon 22-21 Gogoljera »ženitev« na našem odru Velezibavna simbolaa ruska komedija je aajla ▼ atven prevodu lepo ttprizoritev Ljubljana. 21 maja Sredi februana 18» je umri NikoUj pogoi;. pole« Pufldna, Turcenjerm, Doato-iev>kega. Goncarova m Tolstega eden iz-med naJT,-ecj:h :n najpomembnejsih ru-5k.:- r-.- = -eljev Već generacij ruskih knji-žev~ -:- je stalo pod Gogoljev.m vplivom in še danes marstkak ruski pnpovednik ali dramatik ne more zatajiti, da mu je Gogol; rr^h'mi; patron V prvi polovici Gogo':;-- ptodovitesa življenja ko je bn vel..-. etnik še realist. OBter kritik. sirupen poemehijivec. satirik in ironik listvaritelj Revizorj-a«. )e r**~+m)9 ».^4. >2en:tev« navidez burka toda v istini simb-!- >i}e\a komedija, saj «o jo po starem pre\odu uprizorili že ranoci nafi odn in gf^ttoli mur tuđi iz\r?tno pr*ri«ravr> Htidol—ti »ulluw na Iro^jansld pozornici, predstavo, ki je tako kmalu ne pozabimo Zdaj smo dobili nov prerod Jos Vidmarja, ki je dofavel snoči svario krrtno predstavo. ^ l>aanl je po »voti naturi, tempera-HiesBtu. fjDvorici in cisto svojski igri pač Tnjbrtjš* sJovemki Podkallonn: ta neod- ločni. zmemvD nanm^ w premi^ljajoci fn koner^r -^ranopelno pobeajJi Jsniii ta poštar- ^-n,ec ki bi se rad otarfL ime! rad etrr- i v hiiL a se nipnglfd venćarie 2OC" n-k h doUnosti iz«Tube pnvajene s^-obode ter prav iz objema nevesle. tik pred porrvko. uteče skozi okno v svojo j >obiemov3činf>« . D«, takoj smo se spoaa-nili fa~ ra Oblomovca. Iri prav tako »no c^ * premUlia. deLa sklepe in Jih zairh?*a>-a kakor Podkaljonn. in njeajov enersTčm pr jatel) Kockarjov nma |e spom-mi i:o>a. pn;atei]a Oblomova. Go^rt: T** O«ocaTw sta torej uatvarila vsak po m»^ i«ti rtadkf tip naodne ruske lenobe. - • oćnogti. letarcšcnesa fikno-firania ^ radrfuje io onemo»yrfa — bnaek =■ - ^ njime dobe in prav do strane z, .--.-<=. -*:* pred dvajaetimi leti Danes ?? i«t\-ar.l ta živi i^fifo** a pre-pričev a - «'.-nje narave, *-ctk> iifrotoriti, kako in • kaj. Takorekoc prjeti »enzarjo aa rep. Zdaj pa L.jtibljafl<*anke. rosl-uh. Modne reati v rmsnikih čitate? Da Seveda.. Saj to >e vendar aunoumrvne. Pot^m v«rte. čm. hnrtn letotnje poletje »elo moderne obieke t roc«o deTunimi narodn:mi vegeninatni ? Da No torej: Lani je vojvoduija Windaorska. ki jo je muhaata oaoda sa h pec posadila na prest oi modnih diktatorjev izbrala. in * tem v modernim »vetu lansirala modo okrmaja po vaoreta dalmatmskili narodnih vezenin. Toda će bi bila vojvodin ja rtdeia na*e gr>-renjske nageljčke. ne dvomimo. da bi se bila odloćila žanje. Saj pravi jo. da ima aelo dober okui Potem bi morda tuđi me Slovenke, ki amo tako rade. včaaih kar prerade moderno oblećene. sposiale reanič-nost pregovora: Ne iznoaojaj si pri soaadu, kar imaJ ttm doma. Pr: nas poleti rade nosimo obieke. okra-aene z vezeninami Toda te veaenine nika-kor niao narodne si: relo domaće, motivi an većinom* pnaneti po modnih tu malih in w> takorekoč internacijcmalni. Meaanica vaakovrstnih motivov od švicarsko tirolskih do »domaćih« dalmatinskih in hrva-Kk:h In nikakor noćemo rarumeti. da tak-sne obieke in tuđi me v takanih oblekah smo vpe prej kakor pa lepe. Zlasti neinim bkmdinkam temnobarvni. tetki preoblote-ao učinkujoči motivi naših južnih krajev ne priatojajo. In zato ao se nas spomnili pri Paulin-u. Pravijo. da hočejo. naj bi tuđi me Slovenke enkrat nekaj »lansirale« na modnem polju. In povrhu ie nekaj pristno domačejra m r%a lepega. Zato so vse dolge simske mesece verle pridne roke naših vejnlj rdeee naglj^ke m zelen roamarin in vse nestete narodne motive, ki jih je s toli kano skrb-noatjo tn Ijubeznijo sbral sirom Slovenije nai pmc Sic. In tako je nastalo okrog 40 raxlieaih »autuey na irtf hio lahkih, pralnih letaJce, so btli prej se poaebno vrofti. flamn po sebi se razume, da je njihov naatop sfl-no tkodoval delavski akciji ter vzbtMtO msđ delavstvom sploftno of^orcenje. Slovenski skladatelji Ljtafr>Jana. 31. naaja Pod tem naslovom je prirađH wsl kor»e-rvatorrj v Ljo>WJsjii V pirodukcijo .»vojfih gojencev v veliki dvorani FTMiar monirtv družbe Izvajaoe sn btle akteđbe AdajTEčA. FV>erRterja. Gre^orca, dr. Kre-ka. LAjovica. Osterca. Pavćic*. Raivnflca, Rožanca. Sivica in dr Svare, tako da je prikazala, produkcija na doanojen, Ćetprav Ie Mrokopoteaen natin, priaBadevaiije na-šdtt skladate!jev na polju aamoapeva ter rnartrumenfalne gla^^be od Poer»torjsi do Grogorca. ki se je \-«č«raj prvie pred«tavil kot skladatelj kot tekoće invencije ter pro 2ome. a »vokovno socn« fakture. M. Prin^ićeva je. prav lepo odigrala iK-bor »Pređudijev na p^Hi tonih« L.. M. ftker janca, kratkih irtstniktivnih del, klavir-flkim skladbatri JankA R^nmika pa so da* li Trtnikova. kn .ie rar^ajala tudS G«rt»če-v« »Rnmaaro«. Deinaar Zlatko ihkrati z dr. KnBkovtmi ■•rirHTta^itni.i pnkaaaia za LA^ovic^vo »Sanjarijo«, ftvićevo >KoTaćnico< in OBterče-▼im >Tranqxrinomrj'i mnoaj»o pro*no«ti za virretj^ v tri raabćne sloe^. Zorka Bra-daAeva pa )e kratila Gregoroevo > Introdukcijom in fuiro tor »Nocturno« m tako pripomog'la. mlađemu avtorju do lepoga, uapeha. Gojenei oddelka za aolope-tj* so uspeftno prikazali sa.THĐ«peve Lajovica, dr. Kraka.. Pavč&a. Romanca, dr. S^rs>re m Orterca zlaiiti Rakov«r. ki je pokAzal velik n»preIInterm«z»D ronoa»tiqiie« (Marsa). Prfkaaom čmBke m poljak« g^adbe ae je ta*r> prrikljjfifl št anormji gtovcnalci ve6er. ki p bH rea akitjoo pnpravljec. Te produkcije puineuMjo broe dvoma prvi korak us aaa.rtnj«L In te v4«daJa v *ea*a*4 «po-nsdov prejtajsn let. vcmđar je v dojvolj KnaAam ofatflci. Zato bi bilo bolje poavečati v bodoce take vecerre enevnti ali v^cim av-txJFjKm aa^saja navoda šd >tljot ni posebno zaan ▼ ^rrši javnosti, ker je SiveJ vedno gkmaBou ter se posvečarl Ie .m»jomu poictienem« JeSo, kvai r«m botj je prfljisbl)eitnp i-n nersurpljrv*1 kmete. kair na bil« pnsehmo hvaležoa nailoi;a ter je zahte-vafta mnosro tiiimozat-ajevanja in ]xwrt.voval-m*ni. A. Korr«er «« >e T***^**^1"! ^'oje-mu po-klie-n-Amu detlu z vso ljirher»niK> in velikim r.n«nj*>im. \arpi«al je ludi Studijo o konjski smrkavoKf.i. To delo je zhudiilo med zinanstve-nAi prersejšojo po>7X>rnortt in še vedno r^luži n« ve*terin^iv»kih f.ukultftAh kot Of»ora za «tudnj. V zas*>.h»nem življenju iiiiva juhilant veliko priTj-uHjftnost po s\'oji krriineniti 7in;LČ^jno^Ti. Juhilei obhaja v kro*ru družine. Poročen jo s Kftpck* kranjskeca v^letrgmnca Kri«per>a. Rodilo s& niti j#» troj*» orrok. ki so»' v*si pre-p-krMjeni. .Tuhil»nt« želimo !e»p večer življenja.. Kongres slascičarjev in medičarjev Ljubljana. 21 maja Tretjti kongres 9lasćii6arskin i-n midičar-aloh mojstPOv* Saveza kraljevlTie Jugoslavije bo letoa od 7. do 9. juffrija v Ljubljani. Po kongr-^mfe v Beogradu in Zagret>u se Mđaj marljivo pripiraVljaJo Slovemaki sla.-Wi£arjL da prirede ćaro doatojnejše tretji kongres. Oni dan je bil sestanek ćlanstv-o v hotelu š-tnrkelj v Ljubi jami, kateTega ao se udfeležili v ae>k> lepem Šftevilu Izvo-HH so prireditveni odbor z raznimi odseki. Za letoanjl kongres vUuia veliko zanimanje! Doacdarj je že mnogt> prijav od artiakih tn hrvatskih moj*trov, kar ča sklepati, da bo tretji vaedrzavrri kongres lepa, manifestacija skupne organizacije vav#i sLa*ii6ar»k±h in medičainskih moj-strov kraljeA-itie Jugoslavije. PieUvsein bo tT«tji kongTee pouda.ril zahtevo, da * ne anve već prililigirati stanu škodljivih elementov, karteri izvon zakona po mili volji poseg^ajo v deloterog «la*ćw5arjev. Zahteval bo pa tuđi točno zacrtano rnejo med stanovi, katesi si ho-■^Sejo stopom a prisvojiti iadetavo predme-toA*, katere »me po zakonu izdek>vati 1« mojster sla*ćrr*ar. odnosno medičar. Stla-Kičaraki in medićantki mo|9tri hoćejo m swo*> skuprx> organizacijo postavitli ob-rambni zid, da si zaAčitijo svoje po zaJco-nu pnanane pravice. Posebno pa hočejo poudartti na kotigTeau. da se pri noveliza-čiji aaJcona \-seekoei upo*tevajo predlogi, portairi abornici 2a TOl v Ljubljani, katere Je adrutenk »lasfičarjev in medičarjev na svojib sejah odobrilo. Prireditelji kongresa so »e potrudila, da bo kotigt ca ftim bolje pripravljen. Poset-Bfkotn konf^eaa pa bo daoa prilika, da, ai , og-ledajo velesej^-m in v skupoiii izleta naj5epše kraje Sdovenije. Pričatoovati Je. da se bo veliko število pripadffiflco\- J*a-ščičanake in mrdičarske stroice udeležilo kongreaa in da bo tretji kongTes prčka-šal pr\a dva. Popravek Glede na članek, priobčen v št. 102 z dne 7. t. m. pod naslovom »Se enkrat va-ška Putifarka«, smo prejeli naslednji popravek: »Ni res. da je v kričeco afero, ki je dobila zadnje dni tak obseg, da se o nje.i ne razpravlja samo v kraju dogodka Št. Petru in našem mestu. temveč že po vsej širni naši okolici, zapletena tuđi Marija žena obrtnika I.; res pa v predmetno afero, ki ima zgolj lokalen značaj, ni zapletena žena obrtnika I. Marija ter da so vesti, da je v kričečo afero zapletena tuđi Marija žena obrtnika I., popolnoma ne-resnične in izmišljene. Res pa je tuđi. dri je Božidar Segula imel latentno tuberkulozo.« Dve nesreći Cerkil>e na (.ioronjukeiii *^). maj.i T oet^tefle poix>Wne t*e je rw Spodnj^ni B*ff»rVti pri C-ertkljiah f>hf>etiia «=inrrtna n^sJ*«1 ca. Ko se je vraća 1 ^ polja 40ietni Ahcn Anton, po domaoe Doninikov. \y. Vo(V>lj z mmn^otn Požarom, ki vozi hlodf v Kranj. se je nenadoina v najhuj^eni dini [»ojnvil •v*Otno*>fl. fci je sicer dal siirr>al. a hitrom i flgvoJa, ni niogwi naerakrart zina-n,nšati. Alioin Antcc. ki je bil majo napluden. je v hipn: nuenletiosti odskočni v strati in talko pa<-U-\ •pod aarto. V moČuenn eun-ku j?a je \Tii\r* par BOBtrov visoko.n:ito f>a ie obležail s prv-biiBo totenja — mrtev. iateca dtK* p«xj*i večeru ko so se vrn-Čsft detevci. zarpoel^emi pri klecanju kanunov na cerict^iinskeim jx;4co|*ali^ču. 'p pridrvc! neznan motooikliet po cesti iz I^oniftne Ko-lioc prori Cerklja-m. Xa <^tre>iii oviniku /^ Loorkalcrin doanom in Ciasilsikip.n ]p n<^nmdoma uhrai nar>req. tako Dr< biti najboljše obiska-na. Več o vnrizoritvi prinaša zadnja šte-vilka p-ledališkeg-a lista, ki g-a izdaja uprava tukajšnjeera sokolskepra g:ledališča ob vsaki premijeri, če ugrotavljamo. da je zaključna predstava šesta ođerska prire-ditev. ki jo je naštudiral sokolski oder v tekoći sezoni, moramo priznati, da je bilo sokolsko srledališče letos res marljivo in je napravilo več kot svojo dolžnost na polju narodne prosvete. Komedija >Drd*fcaiaa iflMiaifc *r*šh. ki iw*i» mtrale * mmmmmkvm. OAdeftek za da«fce ▼ uprarre sa dotorbe satftnf^* o»twt*vfca čk-na 40 satena io toflk* 4 pr*v£nlka k eieau -& zafc«» % »rjfjmtriih đaviA k dotočajo kdai mara i^lmttLt družba • todeftan ▼ ino-zenacFivn piaea'i prida** ino od svojega fw*4o-'»»j* ▼ aaii dhrfavi. To veli* sa aalo pogoste prime-re. ko utajo inoeeroaka podova v naši državi »tab>f pftrrve****. da apravtjajo mu. pole. tak« QiriBt«niB. aatap Uas*. prr. vj.i'1 ia iiao> liaafe irtgg^. pqwe"*or*n>e pri nakur«j ' ** v**4i tskih priaverib ie trebe ni^.i; "»r»o. Kcr »*• aa aajfaja, v rak.r. ; ~ Tf#aaa bodo šarale da^čn^ oftla»ii v bodove nnafhnn paziti aa •ietmmn e aaiicrr'h i w< sklf-nrm^ i tadi ifrih To paneni anatno podoŠiiCT hraae ia tadi risa. Pobijanje ven bo Tcijalo od 1. faaifa* gnalilaifM ji in re-etn^r-a-erp pa reac labko rvišak> ta-ti takoj. — Maiarai *UkJ aa arajri Bcacrad — D»-brovaii Pribodaji leden astea aprejeaMti motorne Tlak*- za «slKotinio fakinko oa p»o-ei Reo>?r»*i — Dvtaomrk. kie«- kodo wn4i % ■:. !»• aitioatic ttl ia auaiattteo 15 k*>' ro^ptažiia aiiraat ie aufaai okroc ^ Vaiaia a Fnagrada do Dv-brovBiik^ ^ -» skralfeala 7 # 9 vr. 1» boda varili mgjT4orn: rldkL MOšKIf A ZA 2DRAVLJENJE to^oLJv.iH SLABOSTI SEKSUALNE IM POTENCE tar aa •jatiije *po4ae V1HA-GE pilule 39 pikrt Dta §4. 1«9 ptlul Din 217. 389 piMl Đfn 560. Gltrvi depo: Fana. Ibrai. LafttnlattBB VR-VTT. ________________Reg ? br »SJ^rr — las**»fci a'faural ' Dafcrai-aik«. V Du-b«WTak je- ur ^^: -♦- k ofoamet priredi za binkafta? pranje nasTe^Jnle Irfe*«: 1> t Tr» in Bcnetkc 2| v Horico- U.i-ne m Tru. *} v Trst, Opati M» in Reko. 4| aa Plixri&« >xera ta Crlkv^alco. 5> na Jetersk c Lak.^ah. dopolnitev pravilnika o tireditvi prometa 2 de\i7airi in valutaoni, odlr^čbo o postaji za kontrolo sođov na Jeseni eah, te^aj franeoskega franka in po-prsvek v objavi finanćnega zakona za le-to 1938-39 — l"^e paaogit tadastrliBlKe ia ohrt«»*ke V^všKv^aa^e l»«Ot» Taatopawe» na letošojean poaaJadaBftMKem veteaejam od 4. do 13 Jtt-sija_ P»?eor.€ 1 mtaai pa bo tvodk> pohi-štvo .đaije n'toinakiH. mvtobuai in motorna koi^aa. tflkaai. ftenska aoma«m obrt, prcT~ - in ST3?e aretoVBO znane uriljubtjene par- ' fuane - ' ik bo manjkaJo ttidl raaao- i vratnih ctićnfh tsdeBcor. Tako bo la-tošrTi -. ^v *r v Ljubljani aopet TJ»»*iwiv in žir Z naunenom, dft o%lSf^ v^leapjeia. laiiko Tsakrlo ođpotnjc *e 30. maja ▼ LJuto-ljaso JaAfeo na. tuđi kadarlcoli do 13. juni-Ja, vrafo pa se kadartoB med 4. in 18 jofijesn. Ce na oricede tadi lotos akaksniio r j^r?r^in-stvo. PgfeOTpali boxk> x »Habmom. ki odpei> 3. imiiia b C«t|a ¥ LjuUjaBO odkoder bodo oćpo&rvaJi proti Goroojaki. Po Koronkem se bodo voaili podn«rri. da ai bodo labko ocle-daJa iapo ^ao*e«KJu> zemljo. V Kemaii «e t Vfia šs mhm 1*9* i»A O«la«iH •*• k«d» k«di ▼ 6m ai aa Hanaja Bkakardli bo trmtaM do 12. iiMiiia- 7—m\—je »* nfro *• ¥oNk# i« TMrtii * —a te m 4 d» 6 lio«. Taiar. Manje ct»ft aflV'nttoaaliBa ^"^^^•W» a^BaVo^P aBl OTHH ^b^bI^NVM JH«P"C» -\IiTv0 — Tadi »olgimki trfvvri *»e udelc-že kongresa v LjuMjani. B^ograj?ki trjpovci se imeli v 6etrtck rveCer *ejo v zvezi s kongresom tr^ovcev iz vse države, ki bo 11 m 12. junoa v Ljubljani. Fredsednik Zveze trgovskih zdniženj iz BeogTada Nedeijko Savić je poz\-ai beograjske trgovce naj aodclujejo pri pnpravah za kongres in ■prejem bolsjarskih trsovcev. ki se udeleže kongresa v Ljubljani. Trgovci iz Beograda ia *ae Srbije naj bodo v čim veCjem Ste-vUu zastopajii na kongresu. Bola^arski trgovci ae pr*pe!je>f. \ Beoprau ~ posebnim vlakom najbrž 9 un ja V Bro^radu osta-ncjo cn flan kot ^oa^^e be^ier^^Mh trgov-cev. potem ae pa ođpelj^jo akup&j z njimi v LJabljano. — Pol<*taj na^ih hran;*nic. Jutri bo v Splitu 7. redni letn: ob^ni zbor Hranilnic kraljevine Jugoslavije, na katerem se bodo ontraniaTraJa »ia p^j pCa i praAmija rraSih Tis«uiflnlc. V»e fw*anihi€ vk>gre v Jugoslaviji »o narasle lani za 1099 m:lijonov na 11.770 mil:jonov din. Vra^unane 90 tuđi vloge na tekoće račune pn Državni hipotekarni banki. To je po podatkih Zveae hranilnic. Po TKKtelkin Jfarodr»e hauke so pta na.raale vse hranitae vk>ye pr: bankah in hranilnicah «S 11.022 ob kcnrrj !anskegra leti na 11 551 rnilijoBov ob koncu marca 193S. ali za 329.AOOOOO dfem. — Kvsfereaca ra^aatHjev Hi«::ea^kik sa-vad«*. Včeraj iA .iai.es. zltoru^ejO v I Dubrovniku vsi ravnaieiji Hiirian^kih zavodom. Kon terenci aaedftcduie načelnik miingtrstva u sodatea palilfto dr. Stevan Ivaciir V ivt-zri • to kaafermro »e mudi v Dubro\-niku ^udr woč ftafalacov ki bodo im-eli te e«t ▼ RcfreciKn^m. — Sta*t>no g-tianj«' }. zadnja leta pre-oej Mrmkmo Za.t>o ar j^ ludi znamo razvilo stJKvbarBtvo. Razlika med načini zi-'ian|a pped 9S leti in zdaj >e prav aeroan- j na tuii pri na* .rtprav ne živimo v aane-rffkam tempu. Zadjita leta je na&e stav-ImmiHou oapr^^kvvalo sia&ti v temn. da ae Je aaflelo poeluSe—att fvijptnAfret *m«tnega liaiiMi vui. Ifoog; pri naa S ne poanejo tanca modernega. a^tavtmefpa ?ra-dlfa« zato era tuna. iio-el I Skm i4t| >. -~ 45. Vhod i* Pr^rnove itti S <*e! Pri arii«T\i «e plača samo din *30 za ko]. polfii list- o^ali me*** za vooiio pa ii-ti-fcaaiic u do 3 VI. Priiavite «e fim preje. '$teze *t,*» * vrt ■***ofra »tanovana tz^ledA->> kaitjur omr«-a: p»oart>jrr z^vateroa Ie proaeaafa.'o pofcrifct-vo brez vwakih okraskrnv To tuđi ri prav. Dar^nes ml tu^ein to-vajne, zlasti 8t«lrbWT.p. toliko knmt ter bJcrati prirodnih prectme ^? m nad nnnnalo. K sren >c i*rcn^i'r» <1*^f»v;iti t«ko da rv n^varTKVeti Ttrf.je povotinii- — Vrenie Vrenu-nsiu1. naroved pravi. Ma r« ot>l;;"no. nf^taTKfvilTK^ vr^nie. od ?$& 1 do f««i dei. Vfersi i« deževalvi ^ko^aj po ?*ch kralh n;^*' držarf*. Naf^e^ paiav'r.n «.rm> m»Hi v LiTiWj.ini šn j*o rna^al** fV> d'ivi 47.B rr«m Niivi*'..i 1tni;><>r»!ura je aia5-«ia v Saraiev;i ?3. v B(M>uradu '2*2. v Splitu 20. v Zacrf4>u 16. v >Lirtx>ni H.4, v Ljubi pyi: 13.6. liavi ie kana1 t»fironieT<:r v Ljubljen" 711.3. If'rnpeTatiiRi te ina^ala 13. 1 — 5a»«Jcno truplo '!*»plter1 Hotirem so na5!i ]jj«i>e oni d.n •ruplo mi>?T«eflrn utopijenra, v katoreni so na po-i!a«r dokumentov. ki iih ie ^mH j.ri «ehi. spoinali ie del; čari Sv. Jakob pj v Savo. V f»nrt k Sel zaradi nf'OzdravHHe ho-lezni. Boita «0 poVoraH n.i pokoo^'li-^'i v Hoti*u. — Tat\ine ableke ^ r«>dnrilji. V hi^o Si-!wnr. Knvra v Podur^lfi pri Crni w vrirli oni dao tr*k» neznanci in (x}nFsi!i rjavx> -%port-i%o obleko. novo s'nkapto obl^ko no^"rš«ik dva klobuka, dva p.ira c«niil: # p4-?-no»n xvr>'\ Sv Vnhi — Dvc smrtni obs«dhi. Fred okrožuim sO-diačem v Baniaiuk je bila v-frai končana ♦>braviiava proti raztoinrfiOfn Gjorciu Sqvi-lia, MShajiu Tomirj i-n Branku Tom i ču. 7 a obr»vnavT jt* vk»«iak> v^iko zanimanje. foxia fk»top v čo&no 'ivora-no )€ bil f>me>en. U>or-2je SoviH «1 Mihajlo Tomic *ta bila oh^OTena n« -smrt na v«i«iih ml*KJo4etn; Hr»nkr> Tcv-mir p« na 14 let robije. — Rekord v gladovanju. Ze lani }e Kruno Ivamšević v N^vem Sadu gladoval 52 dni iD sbujšal ta čas za 34 kg Ljetos pa hofie zopet gladovati in sicer 30 do 35 dni S tem hoće urediti srvoj krvni pritisk Ko je Je! gladovati Uni je tehtal 102 kg. po giadovaĐju pa 68 in krvni pritisk je bil nonnalen Zdaj fehta zopet 106 kg in ima krvni prilisk 160. — Ljubljana — AerodfOm — Studenac — Polje — tog. KsielJ THk\* avt«tm*na *veaa. Odkođ tt Ljubljane ob T-30. 930, | I li!M, 14.^0. 17^0 lij 20.00. — Odhod 12 I Zf'.*£a^1Ja ob 8- 10- 12 ' 15- 18 ' ^ 20.30. L»jMf»fts% — Ik^lak — Vel. Laftfcr — ^«-I ^^ vaa m- snui trg — Tr^tH vo» avtoljuj I ofe nedCijaii tn praznikili ob 6. uri zjutraj I iz Ljtitrf^ane. Povratek v Ljubijano o*> 20. Avtopodjetje Pe^nikaj, telefon 49^28. I Iz Ljubljane ' — H 2ivi!ski tri)? ie bil d-ines k!juh dež^u dobro založen in obiskan. Ceme zelenjave m «ftvia t cenej^i ?rah, :n sicer ]>o 4 do 6 din k^. Med no\'o&tnii ao se vedno precei 'iraue rre&nje od 16 do 18 din ka. r*rtTo senxa<*ik> je vzbudilo na ^adnem tren ?n»dj€. ki ie i>ri&pelo t«a na^ trg iz Arcem-fin« Kljuh doleernii prevozu n* niti poletno ■Irauo. zla«>ri ^e. ker ie zHo le>po. in encea* e.a (»rodamio ^io 40 din k«. Danes so bilp na tre. sardeliw. ki p«o iLh proda iali >e renejf kakor včeraj, jk> M din ksz- Na nekaterih tržnih prostora ie bilo rf:tTie« ropet fudovHo Mato Posebno tna^t.no ie bilo na peruUjui^keui trtiu in ined rrž,n:mii lopoma na Pocačarievom tr^u. Tako je vs»ij blatci na na^m trsjii ]HX*eT!i. —Ij PreSeniov spomenik kot skladišče. Neda\mo je bila odkupljena Prešernova rojstna hiSa. kar je zopet opozorilo javnost na našega pesnika velikana. V Ljubljani pa stoji njeg-ov spomenik, na katerem vsak dan lahko vidiS jerbase. ko§axe in razno prtljalo, ki se odlag'a na njegovo vznožje. menda namestu cvetja ali kaj? Tuđi imajo na spomeniku ondotni po3tre2-o»m«ali. o-«*tav1iaK> nov«*em novo znam^ni^ iz pod-pe-rr>eni*>i -sbiio. da po1«jw^ikj ka^ men na prostfm ni pop**#irK> odporen, to «e pravi, da ni nafprim^rnr^i za kispar-skn d^ia. ki so repostfavfje'T*;* vremenskim sr>'ivom. tki t*» to re«. t=p je v L.FuMjani že dovoli »^kar^lo pri {*amfm krarrpwm tspome-r?itni prrd ma?i«tratom. Ta fpom^n^ so ni-o-rafi že r«»nieMito roT»ra"vitii. ro-prav ^toji šrl*» ne*rni W vn "letuvli so ga majcaiK s posehnitr. Hjem. rfn ni pocrvin^ kaminf! razjedala vodfl, SV*»r Ie pa podp^*5ki kaimf-n kpIo rvdporen '-*-- f*1 pokril. :fi iTidciafr" oći\%ino iz podpeScepa kani-mi m ki «0 Ae dnnes rike Franc, 81 let, \wpravitelj hiž. Avanzo Manja, roj Gaber, 85 let. vdova mixarja> Bukovac Frar.dika, 53 let, afruž-kinja. WoJf Ignracii. 44 let, poljski dni-□ar, Karž^č Josip. TS let., delavec drž. žel. v p.. JtfeserT*. c*i Artialii?. roj. Lenas^i, 57 1.-i.. Žena m!inarT?i. Kokol An?ft!a. :*oj. \Vk, 32 let, Ž2T.3 dflovodje. Porenta Marija roj. 3\xjak, rtf. Ra\*nahr:b. ž. »lv.ž. fin. tfiT. v. p.. Slnvi-k Anteni^a.. roj l^an-rcrr^^, 70 let. vc!ova odvetriika. Ploiwe»»3 Kst!. 74 let. javni retar, dr. L?!.h Ivan. 57 \rt, p.rofwsrr žonrke realn . gimnazije, Ma-^"ja Ve\'k. toj. Okom. T6 let. užtorartea, ^Tpkar Pranr, 50 let detektiv v p. Verov-šrK P-iiđclf, upokojen e<* tc^ba^Vne tovH.rne In poses+rsik. ^tepanja v*is. Hoffmann Marija, roj. Va!a.!*d. 41 let. ž'na mestnesra cVlavcr. Pe^iik Frančiška. 54 let, postre-rnJca. V iju^MPTrsJki Txrlnič. Po-:$e pri Ljubi;-«'M, Pieatiorii .\r.ibr^ž. 62 let. t rgcV5?ki pot ni'ćc __lj Pešce »pozariamo, da Ho rnestna ob- či-sa ljubK-vnskr*. zaradi meditve \'€*>t-nc:oiTi^n omn^il1^ na T>orp. r*ri |>re^od\i «Vv. raste, uli-re ;tn inje naj T>ešt»" hoiMo i^kliuČno samo !"T> tiim o7ir»fl-rVr.ih nrehPt 000-wr"amo r'****e. na i ho*1te. Na Tioni^-^ovju .:e prisr«3«! ho« po o-7^rp*li na fiove prometna uroifcilve. od +€yla.j rlalie l»o t»a vsalc prt^topek kaznovan. u— Pedagoško društvo bo imelo v po-nedeljek 23. t. m. ob 6 popoldne v preda-valnici m.neraloškega instituta na univer-zi svoje redno predavanje. Predaval bo gosp. prof. Venčeslav Copič o tem,: »Zi\-Ijenjski milje našega šolskega otroka«. Predavatelj nam bo v svojem predavanju pokaza!, kako zelo sta danes napredek in vzgoja vsakega otroka zavisna od življenj-skega miljeja. v katerem živi otrok. Zato bo predavanje zanimivo za vsakega. ki ima opravka z vz^ojo otrok in tuđi za Ft.ar=e. Vstnp prost —li Film »Orkan? ie dosegel tuđi v Ljubljani senzarion;ilen u^peh! Da ucaja film ^rfarTirane- tndi Liublianranom, dokazuje te-korden po^et. Tehnifno pofx>Vnej§eaa m lep-ieiia fllnia * pn»km>Tiimi fotografski mi po-snetki najlepših krajev z rahomimi i^.ilct med ka te rimi vrHuja le-pa Dorothv Lamour in sta^Ti John HaiU največie o+^udovanj*.'. Lrubliann 5p n\ vide-la. V tem tifi tuđi uspen feca filma! Kliuh v^lik^mTi UHpehu to kino Tnion filtra nr- ho mojjel ver dolrrn imoti na eporeiu. ker je dot>rfa uprava že brzojavna v-pra^anja, kako dolijo iza mi^li v Ljub-liani že oixirzati, ker eakajo oanj že SpiiL Osijek Skoplie itd. Ljuliljančani. ki nocejo zamuditi edinstvenegfi filma ^Orkane naj torej pohite ter t^i ga ocrl<*dak> lane^ in /utri. 5>amo dva drreva sta. 7>e sigurna! T>a se onx>-2oSi v teij dveK doeh otflM filma eim vecii množici bo jutri dopoidne ob 10.30 uri predstava ob zniiudiib oenaii. Treta bo tcwej po- I NOTI Vi Vgčna pre^mra srca, stranpota, povratek, novo jivljenj^l I Hetftrlefc G#M«e — Marta v. Taanady — Paul Ricbter I v krasnem filmu ! Večiia prevara «mkji^ UATirA «1,44 DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri in JUTRI J^11*** WAIIVA ** **• (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. ort! Uite4:i in eii film ogledati čimpreje. NavaJ na blagajno je še vedoo velik; za4o prlporoča-mo občiiii»tvu. da si preskrbi stopnice v pred.prodaii. —li K rlankm u pooblasi-enih iskalcih ra_ dijskih niotenj. Danes teden &iuo priobčidi 6lan€ik >Pcoblaščeni iskaici nidij^kib motejiji ki so v njem naštete za odpiravljađ3}e nadij-^kih nioteni po po^tni direkciji pooblai^ene tvrdk^. Iz ^eznaaia u*h tvrdk ie pa pomo- —Ij Združenje mesarjev in klobasicarjev v Ljubljani obve-sča c-senjeno obč-inistvo, dii bodo ntesnice in rue«3»rsko stoinit^e ob ne-deliah In praznik ih odprte samo do 9. uie zjutraj v ča^u od 22. L ni. do 30. septenv-tJ-a t. L — lj Srajre, kravate — Karničnik. Nebo- tirDik. —lj Obieke kemi^no čisti, parno lika SIMENC, Kolodvorska ol. 8. —lj Zveza za tujski promet v Sloveniji opozarja. da. bodo na razpolago od 22. maja t 1. dalje točni sporedi z vsemi navodili za poseben vlak in avtobusne vožnje na vsesokoLski ziet v Prago. Sporede (Jvi^ni-te v biljetarnicah F^utnika. toma izpaidla tvruka I vam tk>tjatai. elekt^^)-tehniono podjetie. Kontrrertni tvg. 10. —lj »Sirote z Montmartra« v kinu SlOgi — dokument visoke fiirrueke annetnosti. KaJMaterneile« — »Sirot^ z Mantrnartra« višek fraaiicoske fi!mske limetnosti. Nih6e ne bo mogrel te-m uoporekati; zato se je uprava kina. Sloge prav lahko odloćila, da je napisala v svojem inseratu, da povrne \-«topnino v«a-komur, Kdor bi s tem filmom ne bil zadovoljen, kdor bi mogel oa?*protno dokaza^-1 ti, kogar bi ta film -veC đa si bo ogle-đaln film -Maternel'e •: v"-: najve^jedri Stervilu. Naj n* bo o5eta in matere v Ljubljani, ki si filma ne bi ogledala. Vsbopnina v kiou Slogl je najnižja od vst^h ljTjbljanakih premierskih kineinato-gtrafov, 2ato ni nobenega izgovora, da si filma Ljubljanjčani ne bi mog-li oglexiati. __li Pogreb štepaniskega pose^tnika Mihe Bokavška bo jutri oh 1530 v štepanji vaši. Pokojni i^ bil tuđi vnot Sckol in «iasilec. Na. rTnlona Wrieeherjb 15. Vstop-nife v pisami ?ax nt nonii"m~. —lj Raz»tava *lik Ežda rKTŽaja v Ja- kopi^evem panljonu ^e zaikrjiifti v ne\:o vodi zbOTOvodja Avsenek. Pevski zboT priredi pod njeg"ovJm vodstvem samo^tojen koncert v petek, dn- 27. t. m. v veliki filhar-mordčoi dvorani. Na koncert že danes opazarjamo —lj Naši malčki, ki obiskujejo g-lasbeni otrodki vrtec, bodo peli in pripovedovali svojim staršem in drugim posetnikom to. Icar so se naudili tekom letošnj.e zime v Glasbeni Matici, jutri v nedeljo dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldnc o Hubadovi dvorani." Na-gtop t«h mlaj*li junakov bo izredno priarčen, zato najlepde vabimo starš^ in vse. ki se zanimajo za tovrstni pouk, ki se goji pri nas drug"o leto. Spored se Johi v knjigami Glastene Matice. u— Pravoslavno oerkveno pevsko društvo v Ljubljani lx> proslavilo 24. maja -vojo j>tmo slavo sv. CiTila in M«lo*la. Pri lej prililci ho •4iup-ni o-bed za ijoste in druSiv^ne čian-e. rprava društva pooiva vse «\roje ckme, da £# po možriostd vei odzovHjo temu pozivu vn d^p 24. maja. prid«jo v pravođavi^ cerkev ob 10. k ^v. maši. nato pa z ffosti na skiip-tk> koB-i-o. Vsa- ro>t. —lj V društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo predaval v petek, dne 27. t. m. točno ob 18. uri v seminarski dvoraaii jurkiične fakultete g. prof. dr. Ve«ber o teani >Pra-\o in norme*. Vab-Ijeni vsi, ki s^ zanimajo- —lj Sokolska župa Ljubljana ima v svoji pisarni na Taboru dva dežnika, ki ata bila oddana o priliki U. obrajnbnegn zbora na telovadišču Ljfubljanskega Sokola v Tivoliju. Last^ika naj se zglasita v župni pLaojni. — T©kma naoške *n ž/sitsKe đece vseih Ijutoljanskiii aoikolsiciti družtev se vrrši v ned-eljo dae 22. t. m. ob 10- uri na letnem tvlovadiS6u Sokolskega društva Ljubljana (Trvoti). V stučaiu slabega vremena ae vrši tefcma za mo^te oddelKe v te4ova isteia času. —li Po^kuŠen \4(hd v oerk«v Sv. Kri*toJa. V četrt-ek ponoei ie skušal nekdo vlomiti v zakrištijo cerkve pri Sv. KriFtoln. Z okna je odetraiul že nekai šip, pa ni prišei v oerkev, ker je bal se pravioČaano prepoden. —ti Spet dve. ukradeni kolegi. Izpa-ed Be-lanbčeve delavnice v 6;^k: je tat odooijftl 1006 din vredno koto. zqa«»k.e ^Peu^eotc, la^T arvtoličarja Airtona Rotarja z Je^oe. Drugo kalo pa je bik> ukradeno iz veže go-stiflue Kajfež na Gosposvetoiki oeeti in sicer trgovskemu jjo^oj^jj joeijpa §t«rmxi. dturmo-vx> kok> ie znanike >Pneh< in vredmo 5U0 ddnaj*iev. v —lj Promenaden koncert. Turistiaii oettx>r za Ljutdjano prired,i ob lopem vremeom dr€^ vi ob 18. v >Zveedi< pđ"omenadni koracert. Igrala bo jiodba Narodne^a žetezaiearekega srlasbeaiega dru#t*va »^5o«a: pod vodstvom kapelnika g. SvetJ« Hdrbčata. —U Vojask« ^odlKi pod upravo kaipelsika Hereoera priredi ob lepezu vren>«ff«i jutri proin*Mi;i Ini komcert v p;Lrku Zvezde oi> ti-30 do 12.30. —ij Sokolt»ki film t s«ko4skem ^vbm ▼ di-ški. V ponedeljedc ob 18.30 tonn© videft aa platani sok.^skecta kina v tifeki okiog 2.080 metrov dolffi Hini našega Sofcotektiga save3W. Opozarjamo na ta Film zlaeti fsokotetMo m njemu naklonjeno obnnđtvo. —lj V počastitev spomina nota.rja Kwla Pleiweis3a ie oniiizje v kiuvarni Evropi *hf*~ lo za dTiacSko kuhinjo Domovme (KK) ditu I^iremi hvala! Iz Maribora — Na Glavnem trgru je sedaj deio v polnem teku. Regulacija trga vidno napreduje. Včeraj so delavci pričeli z gradnjo nove avtobusne postaje. Novi del Glavnega trga bo namenjen avtobusnemu prometu, ki bo brezhibno urejeh. — Sijajno zađoščenje je dosegel »Dali-bor« tuđi na svetovnih odrih zlasti pa v Berlinu in na Dunaju, dasi je bil ob krstni predstavi 16. maja 1868. v Pragi za moj-stra in njegovo delo žaijivo hladno spre-jet. Potem je bila ta edinstvena češka 1 tragična opera skozi 20 let oklevetana kot j Wagnerjeva imitacija. Sele leta 1887 je ta j isti »Dalibor- dobil v novem Narodnem I gledališču v Pragi svoje prvo častno priznanje kot opera svetovne vrednote. Je to ! veličastna zgod-ovinska narodna češka ' glasba. Višek zadoščenja je doživel »E>ali-\ bor« sele sedaj ob svoji 70 letnici na Du-j riaju in Pragi. Repriza v Mariboru bo i drevi. ; — Z zidarskegu odra je padel sedem me-t*$>v visoko 31 letni zidar Andrej Pšen*6-nik y Laznici pri Limbušu. Pri padcu ad je P^nićnik zltsmil - desno roko in levo nogo tei< pretrese! možgane. N^varno po-' škodovane^ moža ^o prepeljali v rriari-borsko bolnico. ___Premalo TAzurnevstnjaL kaž£jo naši gospodje za mai-^borsko javno razsvetljavo. Tujci, ki pri&ejo v Maribor, se ponoći čudijo, da je s^jcer tako lepo mesio zelo pominjklj vo ra^vetljeno. So neka-tere mestne ulice, v k^terih je za ljudi ponoči nevarno hodltl. — Vlom v — prazno tthreajno. V noći na petek so došle j še neKslerleni vlo-trilci vdrli v pisarne KmeČke hranilnire in posojilnice v Konjicah. Lotili so se velike železne blagajne, ki so jo popolnoma razbili. Toda na vso smolo nišo .viomilci v blagajni našli niti dinarja. — Gledališče. Drevi bo ponovitev češke tragične opere >Dalibor« za red B. V nedeljo zvečer bo zadnja vprizoritev Par-move operete ^Nećake Znižane cone — Zopet đeževno vreme. Po nekaj le-pih. solnčnih dneh so se zopet odprle nebeske zatvornice. Nastopilo ie deževno vreme. Pritožujejo se prodajalke na trgu, delavci na polju, zidarji in pa prvi ko-palci. ki so že pridno zahajali na Mariborski otok. — Drzna žepna tatvina na trgu. Včeraj dopoldne je neznani žepar prerezal tr-govskemu potniku Ivanu Sabatiću iz Mostara žep na suknji in mu ukradel listni-co, v kateri je bilo 2450 dinarjev. Tatvino je Sabatić prijavil policiji v Mariboru. — Prošnja na vsa šolska vodstva, inda-strijce, obrtnike »denarne zavode, žup* nijske, občinske in državne urade ter ostale pridobitne kroge. Da bo možno zaključiti : PTL teden«, se Protituberkulozrra liga v Mariboru obraća z vljudno prošnjo na vsa šolska vodstva srednjih in osnovnih sol, ki so prejela nabiralne list-ke, da blagovolijo čimpreje zaključiti šol-ske zbirke. IzkupiČek naj se nakaze po vposlani čekovni položnici ček. št. 11.615, eventuelni ostanek dinarskih listkov pa je poslati pristojnemu sreskemu načel-stvu Maribor levi, odnosno Maribor desni breg na naslov »Prosvjetni razdelek«. Ce-njeni gg. industrijci, obrtniki. trgovci. zdra^Tiiki, odvetniki. lekarnarji. denar-ni zavodi, občinski, župnijski. javni in državni uradi ter ostali pridobitni krogi. ki so prejeli pismene prošnje, da organizira-30 v lastnem delokrogu nabiranje pri-spevkov. se vljudno naprošajo, da blagovolijo zaključiti v prihodnjih dneh toza-devne nabiralne akcije. Upamo, da se bo našemu klicu odzval rleherni s primer-nim prispevkom vsaj v visini zneska za krit je manipulativnih stroškov naše vljud-ne prošnje. Po prejemu zaključkov nabi-ralnih akcij, bo Protituberkulozna liga v Mariboru podala javnosti celotno poroci-lo o poteku in uspehu letošnjega PTL tedna. V Savo le skočila Kr&nj, 31. naaia V Trbojah pri Smiledniku Te živela 45-letna beračica Mariann Norn^kova. Wl\sl je > «59 let, octitar je ua£e najrečje a!ov«an*ko goopodAtvko pocijetj« in aajv«c »e preoi^ovno pođjetje v naći državi — Trbuveljrtca pramogokopoa odarstva. a^ ne dajo preeenitt vdflie pa so bfle zutuge teg*. pođjetja xa nafto iržavo skuti v prvih W tfh po prevratu, ko .10 bile vse nače ž*:l«fr-niee a industrija navezane ako raj ickljud-110 na dobave iz trboveljakih rudnikov, k?r je bHa premogovna industrija v Juimh trajih. naSe tfwli ta-fcrat * trtvnreljskl kotlini Na Vodah, Kjer je cSsces« trlavna ruđntfica {Marna, ftota in rodnima r*"*taTnrae*ja, » ImrjM svoja po-aestva. kmetje *v«fK Kralj. Polak. F*>rte in Mastnak. v ftafejtasei Brinovee. na La-koti 30 jrospo*Jarf!i S'leznik Lrtj*tT»%r. EDoem in Raca, ?»"m KreCe. Ki*rn:k, Kmer ia !-■—■p»jr na Limfeef-tra pa powc str: Tam na nadtaeraAi knpfh Do- brr ž# kjer so 1i«g,nain stroji teko- pal: r fe ogromne nittfJiK premo- ta ■- >*aiije somumtt v oreaoth* j-fc: "--*ftwjnr, Jaflaw. tnrtan] In na^- vfla aeier.a po-lja eve- toči :~. _._ _ :. .zeti kl vodD-.itđe njive, po!z>€ zia^ega klasja. Nlbće «d poaeotni- ic t-v- - amta da iW« in ckJajo na zerr -ateto an osjivoni tšfoM čr- v*^ - ^nesa mJBjanle denar^. NTh^ ^ Jatfl, aa boda mtrraK ▼ in- ter ^k aapredka teftso&e in go- ^o-^r- aA rfej lafmfiti otoJo zo- ia^stva -đucirali okrog 9?>.OOO ton premoga letno. Toda te koncem decembra 1872 je bilo na zborovan>_i detnSčarJf-v te družbe sfclemj^-no. da se rudnik proda. ObCnegra ^bora. ki je bil v Ljubljani, so 9e udciežili za. družbo >Vodestollner Gevverkscliaft« dgToiCflrji Peter in Ivan Koefrer, Joief Krrspff". Alojz Prašnilcar. Jožef Kosl?r. Ivan in Kamilo Baumgartner in Karl Painer Najucodnej-Sa pooudnica je bila dimajsKa banćna ?k.u-pina >W:ener Barkveiein«. ki je kiT-pila ! trfeorelja^': ru^kiOc za l^iOOeo av. eoldmar jev. ToJa W:eaer BankveTein rukopna družba Tci fe 9 poprodbo od 24. marca 1S73 pre\-zela rudnik w mmjo ladL Pogodbo so takrat podpisali za \r«ner Bankverein direktor Jo^p pl Mitscha tn prokurist Henrik Scnoller. za Trboveljsko premogokopne družbo pa Franc pl Hop-fen. Louis pL Pajatti-Anđeli in Maka pL S^cžiar9chmidt tn ko > začetkom juMJ«. L 1873 bit i^VTSen Betnl^knjižni prepfci radarska poeesti je postala Trboveljaka pre-mogokopna družba lastnica trboveSJakega rudnika. Razvof rudnika pod bovo upravo Pod novo upravo se je začel rudnđt našlo razvijati in napreeknatt. Družba je začela z vse mi sred-stvi posr>e?;e\*ati pro-^ukajc iu je oadoroešćaia zastarele teh-nićne naprave z modernejšimi priponiočki. Drtavci ao 3e rekrutirali \"ećinoma iz oko-lJakih kmetorv Ki so ae polapoma navodili aa težJco jamsko aeJo. Spoč^tka je tuđi zek> prlmaa^anaraio profiesioualiđEtov, zia-rt^ za nove s*trojne naprave, ki jih |e družba namedčaJa zdaj tu. zdai tam. že prva teta je bila zgrajena nova m«tiani^o 1411 iMljmn ptenogovna s«epa racija, ki je itraMeto ptouauga 2sek> ztx>ljsala, poiagro-ma pa vafca nuUafcB pri Tri>o%ijali proti tlru^tniku "PfMTaPl 9WHpD đKAflDBBBO BBSBbO OOWt3SflBB =np± je id tatoj aa geto te at fejrta lg ^aawai wtu ^g^ao^a v Trkovljah stekJamo. katarm je zaičoia ieta IltS oar*tova£L Cksvđo |t Mte mlrij let ptiiifji «Rra- y*ii mvi ceata ^ 2a^0Fj^ in SsviH^^fco đoSno. ae Titm^ rađMflka K^Kitt -«tckfaRBka iiHlu^trKja r trtwwn IJAi TrrThai 1» ai mo-gba. aetttoo isavijatl k«r »9 bili stroaki čela v areoia* 19 jfcofetja ^radttJ jošaa zeicrr^ ea Doaa^—Trat. Je aatate BiladB. in^-:t:i« t doUnt pvocvitafti, fltaMti poCeau k» - - Jtdbaa jbe^mica atatei od|»> Ustajiovitev TPD Leta 1S^7 je pre-zela trbove!jski rudnik dražba >VofJest^:.ae: Gkrwc: "cj^-haft*. SS je f)Mi praraag poapeacao pfMobi- da« ^ vaaMfce. Poiag ba^rov je na poboć-fk te Ka*ab kar tnrpniflio na stotine pri-Mh deiavcer. lu so odk^pavaii in spravljah crni điaznaat k o. kaicor nekoć tam na fronti, ko je iz stoterih topovskih žrel bmhaio sovražtvo; naši priikii minerji sn 2a±gah aito. dvesto min hkrati. ki so ra^-ruft-fc ^«<-oT»iae «klft<1p prefnoga m jih zra- bljale tako, da Je fcilo naaeuu pospešri oclkcpavanje. V zadnjih letih pa ie tetenka spravila na ođkop? zadnjo novopt. tresalne dr^e. to ao ogsrom-ni po 5O in §e već m dolgi jekleaii žlebo-\*i, kl ph sunkovito premiks^o moćni mo-torji Rudar ji na odkopih naXLa>dajo pre-mog na te tresabie dree. ki preinog av-tomatiCiko spravi ja jo v vozičk^ v prograli. Kdor *e ni vide! ali »lt^al o^in^ujo^efra ro-pota teh pndobivainife strojev v tearmih janu?kih rovth. ta pač ne more itneti pra-ve^a pojma o težkem pokliču današnjega poidiceesra rudar ja Stari rudar ji so svetili v jamah Se z na-vadnimi le^fr^irbaimi na olje Razumijl-vo, da je bilo to zek> opasno, z>asti tam. kjar se razvijajo ekarplozivni plini. V starih ca-ffTh se je tuđi v na§:h jamah pripetilo ne-kaj huclih jamskih nesreć. ko je ete?p*od3-ral t reska vi plin O teh nesrr^cali priča jo ?tevilni ^pomeniki na tukajšnjem pokopa-llšču. Mr.cgo teti nesreč pa je pretprečril napredek tehnike, zlasti. ko so bfle pred 20 Mi uvedene na rudniku benciti^ke var-nosrtne sveti Ike. na katerih nevarnoSt to ^ojav t:esk&veg"a pliiia. lahko vsak rudar Kam ugotovi. Pred tremi desetletji so rudarji za vsaX odJcoparti in izvoženi vozicek prsnoga mo-r&h apraviti w>ziček gramoza na ođkop, ki a> ga potetn z k>i>atami zasuli. To je bilo fcežko in zainudno dek>. ki so ae ga pa »tari rudarji tako navadili, da «> novo metodo zalivanja odKopov potom veAaab oe-vorvodov, ki so napeljani iz dneva navipiJ-no v ja.mo. spočetkouna ie nenbdl aprejefli. Tekom let pa 90 rudar ji osvojili tuđi to novo metodo, s kat ero s»e vsi odkopri v jami hitro in trdno zasujejo. Velika pridobitev na tehničnem in go~ spodarskeim polju je bila za rudnik tuđi pzeur-.ditev prevoza iz obeb jam skozi novi fraht III in aepr&o. rov do nove at-pa-racije. ki je bila. tafcrat ^gvajena ob Savi. Stara separacija od Trboveljšćici je bila takrat opušten*, her ni već odga«var|ada napredku in zvi^ani prroditkciji nidnilca, zlasti pa, ker »g je s tem odvozna pot od obth jajnskih obratov skozi šaht HI in savski rov do nove separaclje znatno skrajšala te 9e je tuđi Vcvatiteta premoga vsled modemeg-a pranja in gepariranja znatno zboljšala. Mehanizacija rudničkih dbratov. ki je bila Izvršena zlasti v zadnjem1 deeetl-ciju. je vplivala zlasti na zapoalitev ilelavcev in najneščencev. Dočim se je stalež deJav-cev in aamešCeaacev v zadlnjem desetle^u zmža] skoro za. polovico, je produkcija Ife-neznatno na>zado\*ala Xa zniianje staleža delavcev in n&meičencev Je vplivala si-cer tuđi rudarsl^a in gospodarska kriza zadnjih 10 let, vendar pa ie uspeh mehanizacije v našem rudarstvu vsestransko zadovoVPv. Po preobratu so ioseg"li trbo-veljski rudniici tako stopa jo vsestran^ke-ga razmaiia, da jih lahko prištevaino ne Ie med največje, marveč tudi med tehnlč-no najbolje opremljene io socialno najpo-polneje urejene prejnog^ovnike v Jugosla.-vijL Socijalne prilike v rudniku Sporedno s tehničnim na^redkom rudnika in naraščanjem števila zapo»Ien€gti đelavstva se ae raesvijale tuđi aociakie raz-mere v revirjnh. Xz pr\*otnih majhnih hi-šic 80 ae jele dvig-ati tekom deaetlćtij mo-goene delavBke kolonaje na Teresaji, rta, ICjivi. za Ceeto im rraposled vzoma Ingf. Panerjeva kolonija. V zadkijesm desetletju 90 bile zgrajesne mo-ierne stanovanjske hi-še na vzhodnem akrežju. mnogo starih hiS pa je bilo preurejenih, aM pa so bile porušene. Na obratili so bile zgrajene ko-palniee in uffnrv-almce. da se delavstvo po končanem delu lahko očisrt.i in preobleć?. v kratkem pa bodo dovršene še velike 18 družinske hiše na Terezi ji, katerih dogra-ditev je bila radi nas topa jočr krize pred leti ustavijena. S tem se bodo gtanovanj-ske in higijen-ske prilike, ki so že dan^es vseskozd ugodne, še zboljSale. Ne sin orno pa prezreti tudi vsestramgkega napređka v pogledu zdravstvene službe. 2e pred 60 l^ti je bila zgrajena prva nwlniška bolnica, ki jo je leta 1926 nadomestila nova velika bolnica bratovske skladnice, ki je opremljena z vsemi najnovejšimi pripo-močki zdj-avniške vede, v upravnem. so-cialnem im gospodarskem pog-ledu pa je gotrrvo ena najbolje urejenih bolnic v naši državi Razumljivo je. da je prišlo v zadnjih desetletjih na rudnirku tudi do vecjih in mazijeih socialmh pretresljajev. Spoeetka s^ rudarsko delavartvo ni mnogo menalo za strokovne pokrete. Većina rudniškega dela vstva v prvih deseti et jih ob ratovanja rudnika tudi ni bila navezana zgorj na za-s^užek pri rudniku, kakar je tu še danes v JTJžnih rudnikih naše države. Stari naši rudarji so bili većinama km tski sinovi in pcpestniki. ki so hodili na delo v rudnik, doma pa so imeli h'apce za kmečko delo. Ko pa je družba začela graditi tudi F3.m-srke biše in v vecji meri tudi družin^k^ stanovanja, se je začela med rudarskim delavstvom dvisrsti stano^-s/ka zavest in v na«Iednjih desetletjih je bil na rudniku že moćan kadcr poklieni/h rudar jev. S stanovao zavestjo pa sP je začela vnaSati v rudarske vrste tudi razredna borba, ki je pred 50 l^ti začela v rudniku pogan ja ti prve klice Med delavstvom se je začelo živahno strofcovno gribanje. ki se je kmahi 3premenik> v organizii^an pokret, ki je že v prvem d^eeetletju stopi] v aJ«!ijo, vendar broz večjega u?peha. Prvo večje naezđno gibanje pa je rudarsko delavstvo začelo meaeca septembra 1906, ko je zahtevalo zviSanje mezd radi porasta dJragtoJe. Oi-banje so tafcrat vodfK rurfarjl GrađSSefc, Sentjurc in Dolindek, 2a rudaMko đelav-stvo pa se je živo zavzemal tsjtfi stani de-lavflki veteran Melhijor č»bal iz Zagorja. Stavka je trajaJa od 1. do 16. ofctCbra 1906 in je hAa. končana z detenm uapetoom Na rudnik je prdo tafcrat vojaćtvo fci ae ztaMJ stari rudarji ^Kaosunfihov« Se dobro apocoinjajo. 2e leta 1906 pa Je JeiaTgtfo MopUo v dftiigo atartoo, ki Je trajala. 16 dhi, vendar pa (kJmtftiu, ki >e aafatevaio aboljsanje meađ hi deiovnfc y Mfc, tmfi to-Icrat ni dooeta. tMtMft(X (JŠbets$t (■> lođBI ^^'IMV^I KUMO M&SMOJKKA. MMI y %moL m»mr 4Mi - Kriminalno filmsko veledeio CkarfieChMi vSangliaju Waner Oland kot slavni detektiv v opijskih špiljah. V dopolniio nov ^vofc«! tednik, barvrana šaloigra HONOLULU in risanka DODO Prep5?xfia po vsej priliki radi teg-a, ker 9o vodje' »tavkujocega delavstva voditi borbo na dV^ strani, zlasti pa, ker so stavili pretirane iirJiteve. Med zadzijo i*uda.i\^ko krizo so sledile še nekatere maaij&e sta^kovne akcije, ki pa so bile bree večjlh posLedic likvidirane. V splešnem pa se v zadnjilf letito. vsa mezdna gibanja in »ociaini spori Jiziravnavajo na miren naćfo tako v zadovoljstvo delavstva kakor družbe in v prosj^eh našega na-rodnegra gospodarstva. S svo^rn razsod-nkn in takti6nim nastopom so sedanji voditelji rudarakeg^a deiavstva dosegli,, da so mezdne in djetoviie prilike delavstva v tr-boivedjirfali rudnJteiJi najugjcKlnejše jjamied vseii rudrtfltov v naši državi. Uprava podjetja Oo pa*eobrata je ianela družba svoj se-dež na Dunajiu, odkoder je po svojem ge-neratnem ravnateljstvu upravljala trbo-vel^ke rud&uke. Prvi vodiim predetavniki družbe so bili pL Pasetti-Ajageli (po ka-terfm ae še danes tnaenu^e rudarska na-selbina na Pasetju), Prauc pl. Hopfen (po katerem ao imenovah znan© janisko Hopfen -obzorje) in dr, Heiozibe.rg'er. tem pa 50 sledili dr. Stamni. Viljem Linizeo-, La-peyriere, dr. Rešf, Mojsisovics. Hoevel. Ka-rafiat in diragi. Dolga. leta pred precbratom in še prva povojna lete sta vodila družbo rudarski svetnik inž. Flanzinger tn generalni ravnatelj Bellak. TX>lga. pa je tudi vrsta mdarskih strokovnjako^r, ki so kot tehnični ravnatelji ^pra^jali trbovelj-ski rudnik. Prvi ravnatelj je bil Eihelter. ki ga je trboveljaka družba prevzela kot rarvnatfHlja od lfkvidlraiie družbe :>Vode-stoHfner GJevrerkschaft«. Njemu so sledili ravnatelji Hertle. Wriesrrjk in Terpotitz. nato pa je bal imenovan ravnatelj inž. Frieđl, ki pa je kmalu Timrl in ga. je nadom stil ravnatelj Tentschert, temu pa je sledil ravnatelj Draseh. Dolg^o vrsto let pred preobratom. med vojno in Še prvo leto po vojni je vodil rudnik ravnatelj inž Heimich, ki je postal nato tehnični rav-i.atelj d/ružbe v Ljubljani. V pnreni doset-letjn po preobratu je upravlja! rudnik ravnatelj inž. Pauer, nato par let inž. L«o-skot. sedaj pa že tre-tje leto vodi rudnik 2-avnatelj ini. Biskupski Po prevratu je dnužba ustanovila v Ljubljani svojo reprezertanco in kmahi je prenesla tudi sedež g-eaieralnegra ravnateljstva v LjubljaJio. Družba, v kat ero so med tem prišli tudi ju«:oslovenski im frain-ooski delni^aj-ji, je imenovala ^en^ralnim ravnateljem g. Skufbca Riharda. njegovim naonestnfkcj«n pa g. inž. Julliarda Antona, Z vehko itvidevncistjo in širokogrudnastjo so se reževali dos/lej vsi pereci gospodarski in sociatni problemi in jP zlasti velika zaslu-g-a vodilnih predfita\Tiikov družbe, da *k> ta**> rudarafeo delavstvo in naimeščen-stvo kakor podjet je samo preboleli brez o*>6utnejših pTetreshjajev zadnjo težko rudarsko krizo, ko je Sto za bitnP interese sHoven^ieg'a rudarstva ki g-o^podarstva. Trbove*j^a preanogoteopni družbi in vsem njesnom vodSbiim piredsta-vinijkom želimo ob tem posrteardanean jačMejn še mnogo uspe-bov za proovlt tega največjeg-a našeg'a gt>-.gpodar^Dega poćOetja, ki se naj tudi v bo-đote razvija m napreduje do največjeg-a gospodatrsJcega, teturiCaiega im aocialnega, razmaha v korkat nso&ega delovnega ljud- Istva, na napređefe našega, narodaiegra go-4>ođaask«a m dobeo drifcave. — ž. F. pftrva ott&Mtststk iaoib^te^ SOMERSET MAUGHAM: Carjeva ovca j^T ekaj ne d^N ia da ni urtvarjen za Hotel je uživati življenje. Dcpuščal ni nobeneg* ugovora. Svoji trgovini in svoji ženi je obrniJ hrbet. Imel je rtekaj denarja in prežive] je dve srečni leti po velikih mestlh Evrope Njegova družina je dobivala tu pa tam vesti o tem. kaj počenja in bila je silno ogorčena nad njegovim početjem. Imel je mnogo sebnih čarov in nobe-nih 021 rov Se svoj živ dan nisem srečal fV.veka. ki bi mu bilo tako težko odreći posojilo Tmel je redne dohodke od svojih znan-cev in z vsakim se je takoj sprijateljil. Većino denarja za svoje razkošno življenje je pa dobival od Georga Pri njem se n: potrudil. da bi vplival nanj z oseb-nimi čari. Georg je twl spoštovan mož. Ko se je slednjič prepričal. da njegovega brata rilcoli ne bo srefala pamet je napravrl knž ćezetij Tedaj je pa jel Tom z naj-mirnejSo vestjo tzsiljevati od njega de-nar. Spoštovanemu advokatu je bilo na Tioč neprijetno videti lastnega brata, čije, kamor je sam navadno hoddl, ali pa srećati ga za volanom taksija, stojećega pred vhodom njegovega lastnega kluba. Tom je trdil. da je povsem dostojen poklič, će streže človek v baru ali šo-fira takR. Ce bi mu pa dal Georg nekaj sto funtov tako za rodbinsko čast, bi bil pa brž pripravljen opustiti te pokliče. In Georg je plačal. Nekoć bi bil Tom malone prišel v jećo. Georg je bi] ves iz sebe. Moral je urediti to sramotno zade\o. Zares. Tom je pretiraval. Mož. ki ga je bil Tom osleparil in ki se je pisal CrorLshaw. se je pa hotel osvetiti. Bil je odlocen predložiti to zadevo sodišču. E>ejal je, da mora biti Tom kaznovan. Georg je imel s tem mnogo sitnosti in moral mu je Kama? iti usta s petimi stotaki. Nikoli ga nisem vi del tako besnega kakor tišti hip. ko je zvedel, da sta se Tom in Cronshaw skupa i odpeljala v ' Monte Carlo takoj. čim sta dobila de-nar. Preživela sta tam v veseljačenju Dvajset let je sta^jal Tom na konjskih dirkah in kvartal, ime! je ljubavno razmerje z najlepsimi dekieti, pieeai je, jedel vT najeJegantnejšah restavracijah in se brezhitocno oblačil- Bil je zelo zabaven druža.bn<9c. Tuđi če ste vedeli, da je to mož, ki se preživ-lja na čuden način, ste se v njegovi družbi dobro zabavalL Tom Ramsav je poznal vsakogar in vsakdo je po-znal Toma Ramsava. Mogli ste 9e z njim ne strinjati. niste pa mogli sovražiti ga. Ubogi Georg, samo leto dni starejši od svojega ničvrednega brata, je bil kakor da mu je že šestdeset let. Njegovo življenje je bilo pa vzorno. Tolažil se je, da se stara, ker tudi Tomu lezejo na pleća leta. Mel si je roke, češ: Tomu je šio to gladko, dokler je bil mlad in lep. Toda Tom je samo eno leto mlajši od mene. Čez štiri leta mu bo petdeset. Potem se mu pa življenje ne bo zdelo već tako lahko. Jaz pa, ko bo meni petdeset, bom imel prihranjenih trideset tisoč funtov. 2e petindvajset let govorim, da bo Tom locočal siaiba Borno videfi, kako im bo to ugajaio, Bomo videfi, kaj je botje, de-lati a£ lemdiarritL ia veste, kaj se je zjgodaio adaj? — je vprašal Georg. Bfi sean ptripravljen na najfhujše. Ge-OTg je govoril s težavo. — Ne marete tajiti, da sem bil vse življenje marljiv, pošten, vesten in so-liden. — TV> je res. — Prav tako ne moroto tajiti, da je bil Tom len, nedostojen, vihrav in zaprav-1 jiv fatot. Če bi bila na svetu pravičnost, bi moral že davno sedeti v arotišnici. — Tudi to je res. Georgu je zalila kri obraz. — Nekaj tednov je tega, ko se je Tom zaročil s tako staro žensko, da bi mu lahko bila mati. Danes je umrla in mu zapustila vse svoje premoženje: pol md-lijona funtov, jahto, hižo v Londonu in hišo na kmetih. Georg Ramsay je udaril s peetjo po min. — Td pa ca. fwr, pravim vaaa, to sd £av. Om^MfcaL streia, "W m fćori S*r*« »j 1» i. w > i... .. »» j ;< .a k% sj u%* »ooola, .i*, maja 19«>&. _______ - jte■>■ pristojnim sođisča v \jom AagolMB. kuBflr apad* Hol-lywood. je ngotovUa, d* »o advufcatnvi po-datki točni. Tudt Jackie aam »©vinarjem tega ni taji! Z-iaj mi je 23 let. je dejal. nedavno acm mm poroćil in *e*e potem se je pokazalo đa ao se Zakrviti moji tivijenj-skl naćrtL prftacoden: hocatf u premofte-nju. Zdaj Svtai «1 tef^a. kar aaatatttm kot filmski i^ralec m acer eden izrr>«d slabn plaćanih, v mno*ic. hoHvOToodakih ^gralcev — Tođa ćnjte. — je pri pomni 1 nekđo - -*aj ste vaadar aekoć kot dadete; otro* Jarictc C-ooga* ia ajrgov o*e — Recit* raje, — je odgovorcl Jackie, da sta moj oće in mati kaairala zame okrog- 250.000 dolarjev. Toda od tega žal ni ostala mu prebita para. Na vpralaaje. ali je bik> re* m^ ko je za*lužil mnogo d^naria. ni ime! v ±ezm nikoli \~*t kakor 3 do 4 dolarje te-densko. Hazen tega je dobil. ko je doraSčai. avto, opremo za okrog 300 dolarjev in za-varovalno polico. \ redno sedaj okrop 7.000 dolarjev. Toda zava rova Inih prispevkov ne more već plaćevati. Vae drugo je pa ostalo pri materi, ki se j** po oćetovi smrti dnigic cinožr^ Arthur Bernsten je uredil njegove ::.r.-*~<*xi me. Jackie Cooean zdaj dol±i mater ;n -^*«a. da sta mu premoAenje po-neveri! ^ zaprmrlja. oćim njegov denar na kor. - - - ritah in da mu nihče denarja niti pc? - ■ -. ta pravda tuđi pravni&ko zanimi". -- % ne tako UMWt»»»im. kaJcor bi človek -!i!. SodtiUe fco manio odgovoriti ra -r-^ifcante. komu |n1|iai1ii »ienar. k; sra s!::ži 4 do 6 leten dećek. da-!i mo-rejo starci 9\-obodno raspolagati z njim aU pa ima o>r*>k. ko dorasle, pravico 2&hte-vaH oH 5--- ^v obračun. Ko ;.= " - :• Coogan dorastel. ni bfl v«4 robr^cJ^ei v Hon?rw-oo«T^e7H^t" 2 nastopi v varijetejih in ka-H-?rh TnAi a*p*h je bil «»t—**—* Obcin-«=*--o ^akifoce na Jackiea CoogSBa takefra, >?kor z\ je pomalo iz filma, bistroumne-fpt dečrTs 5 p*->tepu*k:mi nagnenji in ne-?t«*timT ^nlnnrEtiTn^ don^isleki. je bfk> frto-1-ok« nz.'varari-i ko ie zagledalo nekolfk© okr»m<*£ra. p^*»«-*» velikeira. mla^HriCa Ja-rk'e se *» vrnii v Hollywood. toda sa*el 1e v rr!T7*>i?r« pr>i-preVnih talentov. Daja-li f^ mi' epizo-Jne vlojjie % podpovpreciirmi ho-Tt--»rari: in nfhće ni alutil. da je od teh ne-7^nesIttvOi in piclih dooodkov ođviasa nje* r'~>va srerta eksUtenca. Vat at> mfatOI, da mu je oće zagotovfi brezskrtmo bodoflnogt- Aele ko s=e je porocil in ko je priJel z ženo "r t^-ž-^k srrrrotn: aolotej. k«r mu *aat: ni ho-tdo -—'-^ t: prcnalenja. £ei da sama nima r-č. ■■' - -• vse 1a»t njenega dmgepa mota Bem^rir::? se je zapela za zadevo zani-irati tndi javnost. V?» pa ka±e da je prtšel Coogmn i svojo tožbo pitpoano In da »e bori za nekaj. kar je najmanj ^^ p^I^i-^-p le izgubljeno. Toda fcjnen&ka javnoat ve. da je dolžna nekaj otrokom. Ć3jih roditelji zrtvujejo otroSka leta. svojih otrok zisluiku in posredno se-veda tuđi zabavi obemstva. Zato zahteva strog zakon za zaAćJto otrok kl že aluzijo denar. slasti pa za zascito ćudežnih otrok v HoHy"w potratno v Bever1ey HfLe v \jom Angeleau v krasni vili z velikim parkom in primernim Stevilom shizlnčadi. Od vseg*a ima Jackie doslej 40.000 dolarjev in njegova sreća je. da je bilo poskrbljeno. da •e tega denmrja v banki nihće ne more dotaknit: Za malega Anpleža Freddie Bartholo-mewa je bila njegova teta resnični boj. Teta MIlicent ga je namreč vzgajala in pred tremi leti ga je odpeljala v Holljr^ood, kjer se je predstavi! » filmom David Cop-perfield-. V Holljnvoodu so bili navdušeni, Fredd:e je dobil LSO dolar ja v tPdrnsko. njegova teta pa 100 dolarjev kot njegov ma-naier. Teta mu je denar naložila in ž:vela je z njim od svojih dohodkov. 2a katere je morala itak biti hvalcžna njemu. Teza ve so nastale, ko je dobil Freddie več in ko je slednjić teta porjpisa]a zanj dolgro-ro^no pogodbo na 1.100 dolarjev tedensko. To je dogodek. ki ga jo že treba izrabiti za reklamo v tisku. Posledira tesra je bila. da 50 pnspeli v Hollywood KrecHj^v: st.irfi. ki za otrokn nikoli n;5»o skrtv^li. N^onkrat «"» ga pa vzljubili videć. da bi rnogli n.T njrj;f>v ra^im dobro živeti. Prišli 50 in zahtevali sr\*r>j delež Iz te zahteve je n??t^la to?-ba. k**r ie teta branila rvojej^a vnr:>v;inc3. «wi;«("•<» ^ prisodilo 10*% staršrm. 10- r ra ^estnm, ražen tega je bito pa tr«^ba plnčati davke in «tro*ke. a kar je ostalo mora biti pod naizorstvom. Tn ostalo j*» Ini i od zaslužka 38.000 or»1arjov Frrddhi ce'^i 3n dolarjev SVvlišće ie rronln proces obnoviti in reSiti de^ka dolznn?t; >*-. b-, v^ihževal starce in 5e5tr*». TcKla Fr° : ^r^ pla^^ti 67.0^0 dolarjev davkov ki po v trm ("x?u tako pq-rafii 15OOO dolarjev advokatom. 5.000 dn-]arj*n- grr pa za rropajrando in za razne druge stroške. Od pravljenih dohodkov mu je ostalo samo 18.000 in to je zdaj njegovo premoženje. Shirley Temple Dobro preakrbijena }e vsaj zaenkrat sfra-Žestna Shiriey Temple. Ona dobi po pogodbi za vaak film 125.000 dolarjev in ima pogodbeno zagotovljene Stiri filme na leto. Njeni starii. ki dobiva jo od Foxove družbe 500 dolarjev tedensko, da skrbe za malo zv*zdo, pa nalagajo v banko vse. kar za-pl'jzi sama. Xjen obe je bil sam banćni ttpr^rtk fw ma obovo jposjpooa^^o z dssjsjs^ jem. Naiozil ga je v dobrih papirjih. Raacn tega je pm svojo htferko zavaroval. tako, da bo dobla lepe zneske. ko bo slara 20. 30. 40 in 50 let. Ražen tega ima zagotov-ljeno dosmrtno rento tn oče je ukrenil vse potrebno, da je ne bo mogel pripraviti ob premoienje noben lovec bogate dote. Deaaa Purblsfva Tuđi E>eana I>urbinova ima naloženega precej denarja v sirotinskem fondu, a Mi-chel Roonev. ki je zacel svojo kariero pre-cej pozno. pa zasluzi adaj. ko mu je 17 js£, *S0 dolarjev oMcnsko tn 9xv^. sjononsvo s svojo materjo. ne bo imel skrbi c svojo bodočnostjo. će se no zp:odi kaj izrednega kakor v primeru Jackie Coogajia. Amerika nima rada dramatičnih zaključkov niti v filmih. kaj sele v življenju. Se zdaj se noće sprijazniti z bridko usodo svojega Kida in odlocno odklanja vsako misel, da bi se pripetilo kaj podobnega njegovim naslednikom. V Kaliforniji pravijo. da bo-do problem resili sami, če ni dovolj nujen za vso Ameriko. Besedo ima zdaj kalifor-nijski parlament. Kongres dvojčkov in trojčkov Pifa«lssst te tetompmietk ▼ rhir^f — ZdmžcnJ«, ki iteje Sloveč« Dtonnove petorčke Cuden kongres bodo imeli letos poleti v Chieasru Iz v?eh Zedinjenih držav. pa tuđi iz Kanade in Mehike se zbero dvoj-čki. trnjćki in mnrda tuđi slavne Dion-nov*e petorčke To pa ne bo prvi kongres te vrste. V Amenki imaio že od leta 1931 narodno združenje dvojčkov in tro.ičkov. ki se od leta do leta bol.i razvija To ni navadnn združonje. Ono prekaša običajne or^ni/acije in društva v prvi vrsti s čudnim načinom članstva Poedini ćlani nišo optbe. temveč skupine, po dva, Irije, štirje ali colo pel. kakor jo 10 z Dionno-vimi petorćki. En gia* imajo torej dvoj-čki. nn glas trojčki ali četvorčki. čc sp kje po.iavijo. kar je pa zelo rrdko. Titrli slavnim p^ti»rč5-aiT! pripada samo en glas. T-nni ce je o tem ra7-pr3\ljalo na 6. let-nrm k^n^rrsti. ki je bil 23 in 29 avgupta v Fr.-ri Wa>-ne v državi Indiana. Letop bo to urejeno via facti. Vse bo odvisno od tega. ali se udeleže kongresa tuđi slavne petorčke ali ne. Sodeč po lanskem kongresu bo letošnji kongres velika svečanost. Združenje šteje namreč 2800 skupin-skih članov dvojčkov. trojčkov itd. Od teh se je lani udeležila komaj polovica kongresa, letos se jih je pa prijavilo že 2.500 parov odnosno skupin po trije. Chicago se pridno pripravlja na ta kongres Vsi dvojčki. trojčki itd. pojdejo v svečanem sprevodu po mostu, potem se pa zbero na slavnostnem banketu. Sledile bodo lekme. na katerih bodn zmagali kakor lani dvojčki odnosno trojčki. ki so si na.ibolj ah najmanj podobni, dalje naj-mlajši in naj^tarejSi. dvojčki. ki so pri-speli iz najbolj oddaijenega kraja in kon-čno rodbine, ki imaio nrviveč dvojčkov ali trnjčkov. Lani je bil nnimlajši par na kongresu šestmesečni. najstarejši na 81-letni. Sam je tiskal vozne listke i'::>n^oska želrzniška poicijn je aretirala rtu !;^n 65-Ietnega Georga Sibrrta. ki je o.škoiioval po lastnr>m priznanju železniško unra\o za 50.000 frankov. V njrprovih že-> h s«» na#li mnngo voznih li?tkov v vse knjr Francije. JAot jih j tako razburjeno. da je dobila policija strog nalos. na.i napne vse sile in izsledi morilca Policija je sklonila nastaviti mu past. Več prcobiečon h policistov se poti-ka zdaj po okrajih. kjer se radi skrivajo zločinci. Policija upa. da se bo zagonetni morilec izdal sam s tom. da bo napadel tega ali onega preoblečenega detektiva. Milijonarka pod pogojem Miss Elisabeth Arminella Burro^-s Sif-tonova iz Montreala v Kanadi je podedo-vala po svojem očetu. kanadskem milijo-narju. ki je umri pred 10 leti. en milijon dolarjev pod pogojem, da bo prebivala v Kanadi. Milijon dolarjev je lepo premoženje. Toda Siftonova bi jih rada tuđi uživala in zdelo se ji je, da v Kanadi ni najprimernejši kraj za to. Toda po dedi-šćini hrepene tuđi drugi sorodniki in oče je določil nekakšen nadzorni odbor, ki lahko izjavi, da je njegova hči izgubila pravico do dediščine. Ta odbor je hotel to že i/javiti zaradi izleta mlade milijonar-ke v Evropo. kamor se je bila napotila. da proslavi svojo polnoletnost. Siftonova se je pa obrnila na kanadsko sodišče. ki je odločilo, da je pripis oporo-ke veljaven. Po vzklicu se je pečal zdaj s to zadevo pravni odbor državnega sveta v Londonu, ki je tuđi odločil, da omeji-tev v oporoki velja. če prav ni posebno pametna. Sifton je bil advokat in baje je že stara navada advokatov, da napišejo oporoke z raznimi omejitvami in pogoji. Pravni odbor je pa obenem odločil, da lahko Siftonova kljub temu od časa do časa zapusti Kanade. Po njegovem mne-nju pomeni živeti v Kanadi imeti tam stalno bivališče. Siftonova je prosila, naj sodišče odloči, da ne izgubi pravice do dediščine, dokler bo imela stalno bivališče v Kanadi in dokler ne bo nad 11 mesecev ostala izven kanadskih meja. To se je pa zdelo pravnemu odboru državnega sveta preveč. in ji je dovolil samo dva meseca počitnic vsako leto. V šOLI Učitelj: No. Jurček, povej nam, četa pred 50 leti ni bilo na svetu. Jurček: Telefona, elektrike, aeroplana... Učitelj: No in česa se ne? — Mene tuđi ne, g-oepod učitelj. Nedelja, 32. maj« S.00: Nedeijo zjutraj vetala bom .. - (kon-oeian in ni-esiov orke-fftcT reT .ložek in Jezek. — '2'J.00: Na.f>ovedi, poro&la. — 22.15: Za dobro \x>ljo (ptlo^če). Ponedeljek. 28. maja 1*2,00: N'aši operni p^vei \evke iplo^čc). — 12.4o: [»oroi-ila. - 13.00: Napovedi. — 13.20: V cuhn dunaisk'h moj^trov ■r.ulijski orkost^r) — 14.00: Napovedi. - 1S.O<): /drav stverua i:r<»: Prva i>omoč pri poJ-ko li>ah 7^-radi naparrov vz zraka (sj. dr. Lndi^ln- Kl'iir) — 1S.20: Ne ka i narodnih (plošče). -- l"'-»0: Narodno blai:o z UoreTJNe- bot.i^nik^:. Torek, 24. maja 11.00: Aol&ka ura: Letalstvo v službi prometa in znanosti — raz^ioNor z uče.nci Mirn-slav Zor). — 12.00: Rusi i^rajo plošop). — 12.45: PoroSik. — lo.OO: Napovedi. — lo.'iO: Vermi Straus^ (iAtirje fantjec). — 18.40: Kako vpli-va narava na obleko in prehnino sredo?>eni-ck:,h narodo\^ (2. dx. Valtpr Bohinec). — 19.00: Napovedi, poroouta. — 19.30: Nac. ura: Alokea ^antič — o prrtiki TOle^nice rojftKa (Siniža Korviič, knjiL). — 19.50: ZaJ-«avni zvočni tedniJc. — 20.00: Zvoki z jtura 'plo-5oe). — 20.15: B5. maja 12.00: Musorr»ski: Slilke z raz^t^ve. sirf. suiha cpftošče, sinf. onkceter iz Bostona, dir. S. Kusev^v^di. — 1S.00: Mlaiiin^ka ura: Glazbeno ohlikoslovjp. (2. dr. Anton Dolmar). — 18.40: I'mfM.no**-ni spomeniki na Dolenjskem (?. Jože Gresro-rič). — 19.(X): Napovedi. porocila. — 19.30: Nar. ura: Tri faz.e v razvoju zuiffrelv;kes;i sledali.^ca (Marko Fotoz, knjiž.) Zajrreb. — 19.50: Šahovski kotiček. _ 20.00: Koncert zbora .NGilasbene Maticec. — 20.45: Josip Kaydn: Godalni kvartet v D—duni op. Cl No. 5. — 21.00: Naetop tamhura^kp^a šer»-teta. — 22.00: Napovedi. porocMu. — 2*2.15: Veeeli č^fci pevd m sodo i fplt^r^). Četrtek, 26. maja 9.00: Napovedi. porodila. — 9.15: \>$re (VI. Ku-ret.). — 17.30: Radijski orkes^er. vtme* poie g. MHroeđav M-ese^mel. pri kvalirju g. profesor Mia.rja.Ti Lipnvs^k.' — 10.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Narkmalna ura: Predavanje Satneisa Sokdla krarj. Jugroala-vije. — 19.50: Preno«: mainiške pobožoo^tri lz r.rnov-ske oertove. — 20.50: 90 minut zabave (Brn-ta Golohfl in radi jaki oiTkest€>r). — 22.00: Napovedi, poročitbL. — 25.15: Plogmi zv<^i losoe). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: CeSka. TiaTodma fin umetna clasha fradrirjski orkestar). — 14.00: Napov-edi. — 15.00: Zemtska ura: Dom brez somca (era. CiriLn Vrađko). — 18.20: M-hert Roueeeil: Pajkcvva potedina (plosže). — 18.4O: Francoščrna (2. drr. Stanko Leben). — 19.00: Na povedi, poroci la. — 19.30: Nac ura: Samoettain Krka m rtj^ov ponien v zszo-dovini pravoslavT>iih Srhov v Dalmaciji (Mi4 k>š Pa renta). — 19.50: Zanimivostl _»' 30.00: Pea-ski koncert zbora vTabor- — 21.00: Pe-pter koncert radftjske^a OTkeptrra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: AnsleSke, pio- flflalokaf, ~ ">-»» otok gobaoceo In tak mož. prav tak. kakor ga je bila naslikala njena damiiljija. jo je bil prestregei v on em palo lovem mejecu v svoje krepke rolae na nukualufski cesti. Izo jo je preganjal domaćin Napaka je bila samo v tem. da je bil to Jack-potepuh in da je položi 1 svojo pipo z ene strani tzst na drugo, ko ji je takrat dejal: — Povejte mi. drago dete. zakaj zdaj ne spite in žalcaj vas pusti o£ka bečati opoldne po cestah?... — Po-jdiva torej k Berggriefovemu domu. — je dejala Pamela zamilljefio Sketchu To ni bilo rečeno brez misli. Hotela je vedeti. kako lepo bo. ko bo stal mož. ki si ga je bila pri-ferala v oknu Berggriefovega doma v otroških le-tih, ko bo ada} stal na Istem mestu kraj nje. Sketch je vso pot godmjal. Najprej je valil krivdo na Ntkio. ki za nobeno ceno ni hotela hoditi zdaj ob njegovi levi no^i. kakor je vedno hodila, temveč je trmasto vtikala svoj gobec med njega m Pamelo. —Ljubosumna je, — je dejal. Iz njegovega glasu ■^ speneie pnm strune jesc — Pa vendar ne name. — se je zasmejala Pamela in pogledala v stran. — Seveda. Ona je ljubosumna na v^sako žensko, ki hodi z menoj. — jo je zavrnil Sketch. Ugriznila se je v ustnico. — Ali ste hodili žie z mnogimi ženskami? — je ^ražaJa in se izognila njegovemu pogledu. — Kaj mislite, da hridi jo ženske vaše vrste s potep'ohi"* — je vprašal porogljivo. — No. kaj mora biti ženska moje vrste? — Menda srne tuđi potepuh imeti svoj oleus. — jo je zavrnil znova. Obmolknila je. — Toda rada bi vedela. če ste hodili z mnogimi Senskami. predno ste postali potepuh? Sketch je zri topo predse. Potem se je pa sklo-nil in pobožal zamišljeno svojo psico po glavi. — Ne. — je odgovoril tiho, — samo z eno... — Nesrečna ljubezen? Sketch ji je pogleda! resno v oči. Iz njenega vpra sanja je zvenelo roganje. Takega Pamela še ni videla. Lahko bi rekli, da je ležala na energičnih potezah njegovega obraza otožnost. To ni bil več Sketch-potepuh. ki mu ni bilo nič sveto, za kate-rega so imele vrednost samo zvezde in atole. — No, — ne — je dejal počasi ... umrla je. Pamela je zadrhtela in mu sočutno pogledala v oči. Toda videla je zopet samo oster profil moža z napnej štrlečo brado, gredočega odločno naprej. — Oprostite, Jack, — nisem se hotela dotakniti te va^e skeleče rane ... — je zaJepetala. Naglo se je obrnil in ji pogledal v obraz. Dala bi bila tišti hip ne vem kaj za to. da bi bila mogla ustaviti solze v očeh. Potem se je pa naglo obrnila in odhitela nazaj. Dohitel jo je v desetih korakih in jo krepko prijel za rako. Zatisnila je oči. kajti to je bilo tako pri-jetno, da je mislila, da ji bo počilo srce. Z obema rok ama jo je prijel za glavo in jo potegnil k sebi. Čutil je vonj njenih las in njeno toplo dihanje. Kar je priskočila Nikie, se pririnila med nju in se postavila na zadnje noge zroč svojemu gospo-darju v oči. Izpustila je Pamelo. Videla je. kako se je zamišljeno ozrl na svojo raztrgano obleko in čevlje, ki so mu bili ob straneh razpokali. — Prav imaš, dekle... je dejal tiho svoji psići. Njegov glas je zvenel tu je, hripavo in prihajal je od nekod iz daljave. Car je bil minil, toda Pamela je še vedno drhte-la po vsem telesu. Tako blizu ji ni bil še noben moški. Nekoč — morda — toda to je bilo v Angli-ji in fantič, ki si je bil to dovolil. je odletel na drugi konec vrta. kjer je pravil svojim tovarišćm, kako krepke roke ima ta otgčanka. — Nadaljujva torej pot, do opoldne imava še dolgo pot pred seboj mar ne? — je dejal veselo. To je bil Se zopet stari, brezskrbni Sketch. Zaihtela je. Najraje bi bila padla na pesek in plakala, dolgo plakala. Toda premagala se je. — skomignila z r a meni in odšla molče za njim. < Sketch ves čas ni izpregovoril niti besede ražen trenutka, ko je robantil, da ima v pipi samo vlažfcn tobak. Potem se mu je pa nekako zapletla med nogo Nikie, spodtaknil 9e je ob njo in jo z dlanjo rahlo udaril. Nikie se je ustavila in ga začuđeno pogledala. Kaj takega njen gospodar še nikoli ni bil storil. — Pustite jo, saj ni ona kriva, da ste neroda, — je dejal a Pamela in pobožala psico po glavi. Nikie se je stisnila k njenim nogam in očitajoče pogledala svojega gospodari sl — Pravim vam, da jo boste pokvarili, — je za-godrnjal Sketch. — Pretepati je ne pustim? — Res mora biti tepen! — Tako bi se do smrti prepirala, — je dejal a bojevito. Zdelo se je, da je te besede preslišal. — 2e zdaj vas ima raje kakor mene. — Dejali ste, da zna izražati vaša čustva. — Da, — je odgovoril razdraženo, — toda doka-žem vam. da bo mene vedno ubogal. 6eprav ji za-povem, da vas ugrizne tako... ... mene ne bo ugriznila! Sketch je obstal, se ozrl na svojo psico in za-škripal z zobmi. Nikie je stilnila rep med noge in zalajala. Umikala se je nazaj, dokler ni prišla do Pamelinega krila. Tam se je ustavila in še enkrat srdito zalajala. Potem je pa pokazala svoje oštre zobe. Toda ne Pameli. Sketchu. Sketch je presenećeno obstal. Dvigml je levicr> in se v zadregi popradral za nfeBniu Sfc* 114______________________________________»SCOTglf Kl MAKODc, rt^S.i^m Bt—p7 ^H 1 nagrada 5.ooo- |-® 2 nagrada " 3.00C- *%Šm *\ nagrada <2.ooo- H^ a nagrada loo - M Kr«i«----------——^ ■■■ ■& ^BF ^»v ^A^^B^^BBB^B^B^^BBFV5^B^^KJGEt!lfB^BlBB^E2RR3HHK> c/l£K^fl!lnaH^B^B^B^BBW^^BB^BBI ■ 119 L^ J l^_g 1 rtpKfTTTT^npv-^-i-iai . • -:-^f^S»^^^^H HBBBBBBB^\~^H ^^^ ^V ^BM V ^^V BL ^^^ ■RA^Bl ^^^^kŠK^3^^9£IB9S^^^ laa^' ^ \. ^1 j^jflK^S^BBBjBB^B^B^B^B^B^V B^B^B^Bft ^^B ^BJ B ^B' Bl ^ .M^^^^^b9B9 El^E*llSl%9BuN9PuB&r ^^ -' ^cCu^'aUIRrSB^BI^B^B^B^BV ^B^B^B^^^^b\ ^B^B^BlBBB^B^B^B^BJBBHPB^BBSF^^'ft^B^H^^J^'H-i ^fe vSnEDB^B^B^B^B^V ^ mrzlo I 25do30l. Sfrr 8____________________________________________________»SLOVENSKI N ARO Dc. ■oteta, n. naja 193b. Stev 114 Iz Zagorja — Fiwm tfcu je 2 z-agorsx.e postaje za šefa posta ;ah£ća Ivmnjkovci g Fr-irsjo Hrvatski Po osmi letlh Jnllni rji v kraju se poslav!ja ljubeznjiv bi poatre£ij:v urednik, ki ga bo maraikdo pogi cJal. Na oovem slnžbenem mestu telimo njemu in gospe smogo zadovoljstva. Namestu odiSlega prometnika g Latinica Je priAel z Rakeka g. Bogomir Lapa^ie. — Praater* matertnskega dne z izbranim programom priredi -lanes cb 6. popol-đne podmla-iek RK me4^aruike Aoie in sicer to pot v Sekaiakem doma. Vabimo v»e ob-č nstvos da a* pralav« odete*: Vstopnine ni .za kritj* lUuMw se bodo pobirali le prosiovotjni prisperkL — Cfciaitev «MHka na topli*tei 4oti. Pred kratkim Je bilo ofeveftčeno upravi te] j-stvo toplUke iole. da mora i prihodnjim šolsktm letom nJdniti te en razred tako. da bo nastala •e»*J-axredn:c* Odlok se I utemeljuje m tem. ker je v zadnjem razredu T?remak> u£«icev. Ifi aflM> na tein me-stu re povela:i svoje nam je Mmrrt. da nikakor ne gTe, da ae v korist razairitve meščanske Sole v preveliki meri utesnjuje ljudsko solo. kjer bo še vedno prejemala velika već.na topliške mladine svojo vzgo-jo. toda radi krčenja razredov ne već v tem obsegu kaker v nekdanji osemrazred-nici Ce je to v interesu najfiirših plasti, o tem naj razmisli vsak sam. Drugo leto dobimo nemara petrazrednico. Mnenja smo, cta je v okoliflu topli&ke Sole večje stevilo otrok kot v okoliAu zagorske In bi bilo edino umestno. ako bi vsak okoliš nekoliko žrtvovaJ poslopja za mešcansko Solo. kl vendar samo za časno gostuje pod streho topliške 5oJe ? — Zatirmnje fcapaaovega belina. Te đni so dobiie sole in obćina nalog, da poude prebivalatvo. kako je treba zatirati kapu-■tovega belina. kj je lani napravi] toliko škode na zelju Zdai je treba loviti in pobijati metulje uni^evati bube in jajfieca. ki jih znese samica na spodnji del listov raznih kapusnic. posebno zelja, v obliki majnnili rumenih kupćkov. TtKli škroplje-. nj« s tobaftnim izvlečkom je ujspešno. V ! 100 litrih vode se razstopi en kilogram 1 soli in dodene 2 do 3 litre izvlečka. Za manja« vrtove Je vaeti aorazmerno manj. Ta mesanica ae obnese tuđi pri zatiranju listnih usic in drugega vrtnega mroeaa. — Cim vec n&ročnikov na cSlovenski Narodi, tem već zanimivega gradiva iz domaćega kraja vam bo prmasal ta časopis. Marsikdo bi se bil morda te narocil na list. aaj so se razmere že nekoliko izboljsale. pa se ne more odlociti. Ne od-laaajte, ampak zgiaaite ae pri Mirku Je-sinu, vplačajte 12 dinarjev in takoj boste prejeli časopis, ki ga boete l&hko čitali pri. jetno doma. NI FOVEDAIaA. Gospod pokliče shdHdajo, da W Jo t>ieKtr ptinipmrioe penic lUl oa leeoejt P K »: S H K K S« P»tri cesta 1« a2U! ^-taje 'ezrnjr ^av«-s pen ta -r,- >nogrmmo* . dne 22. t. nx vat v 2advor h G. Jeriliu. Tam priredi Ddavslto £la«t»no đrofttvo celo-dnevno najrradno kef^Jasje in ob 19. uri pevaki koncert. Povrat ek z avtobuaom. Na »vi-aenje . 1502 ■MH^MSi. .,^niiw i ZA BRLN4E etoftnje sezone lSćem odjemalce. Kolićina na tone. kvaliteta la. Pismene ponudbe z označbo cene na Matija Horak. Stubi^ka ; 14. Zagreb. 1499 Beseda 50 par lavek posebej. Najmanjći zneaete •> U\n SOBNO OPREMO r mehkega leaa: trodelna omara, postelji z mrežo, mizica, 2 stola, noćni omarici, vse dobro ohranjeno m de nova zofa, — takoj prodam za 1700 din. — Oglea do S zjutraj: Svabićeva ■ 15. vrata 29. 1492 j V juni ju se preselimo sa Miklo&ićevo cesto. S Ljubi jo no ^ j samo prodaja I I___ ». ■ iprvovrstnih I I koles .■ InaumannJ rabljeni: cevl-te kupim in prodajam. — Klavzer, Vo*njakova 4. 1474 zAGLVI ODPADKJ oukovl hraatovi. smrekovi. auni te zapanje po najnižjib cenah ae dobi pri Lavrenčič A Co., Ljubljana, Vo&njakova ul. 16. 1483 VINO partija 2 — 3 vagooe, največ rizlinga, nekaj crnine minulih let. med tem zrelo vino za bu-teljke. proda v zidanici na Trakl gori vinogradnik Franc SekU. Novo meato Najmanj po 10 faL 1506 JEDILN1CO (kredenca, miza, stoli) in klavir zaradi selitve ugodno prodam. Plačuje se latiko vt mesečnih jbrokih. Na ogled v Gregorči-čevi ulici 17b I. 1504 MOTORNO KOLO jDIAMANT« lepo. skoraj novo, prodam ali zamenjam za špe-cerijo, manufakturo ali suh trd rezan les. — Blažir. trgovana. Zelena jama. 1509 ORIGINALNO PRIKOLICO za Harley 1200 cm' 1928 — prodamo. UNTTAS. Celovška c. 90a. 1515 NOVA H1ŠA 3stanovanjska, na prodaj. Letni donos 23.000. Bežigrad, Lin-hartova ul. 16. Gjura. 1505 BUFET S KLHINJO ! v Zagrebu, 70 stalnih gostov, takoj prodam zaradi smrtne ga ! primera, Prevzem inventarja brez odstopnine. — Vprasati: Zagreb. DraSkovićeva 44, Bufet. 1507 Enosobno stanovanje event. s kabinetom ali manjSe I dvosobno išče zelo mirna, snaž- ; na in ves dan odsotna stranka fdve osebi). Plaćnik zanesljiv in toćen. Vselitev: julij ali av- ^ust. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »čistoste 1495 SOBO prost vhod, takoj oddam za din 120.— Mestni trg 13/H. 1514 TRGOVrEC isce prime rne službe kjerkoli. — Ponudbe na upravo >Slov. rfaroda« pod »Trgovecc. 1485 DAMA Čedne postave, ne nad 40 let stara, ki v zakonu ni zadovoljna, naj posije svoj polni naslov in sliko na upravo Slovenskega Naroda pod >Maj«. 1498 MLADO DEKLE ki si Želi ljubezni in ne misli, da je samo zakon njena pod-laga, naj se oglasi na upravo >Slov. Naroda« pod šifro >Mla- dost in življenje«. _____1^5 LOCENEC srednjih let, dobro situiran s stalno službo, trg. izobražen, želi znanje z gospodično, vdovo ali ločenko z nekaj premo-ženja, ali ki poseduje kako obrt. Zenitev ni izključena. Samo resne, neanonimne, do 30 let stare naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Narodac pod »Novo življenjec. 1508 NATAKABICA do 24 let, čedne postave in ki bi pomagala tuđi pri hišnih de-lih, dobi službo na Gorenjskem. Lahko je vdova ali locenka — brez otrok. — Ponudbe s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod >Gorenjsko«. 1498 Jo-tp Zup^eiC - Za »Narouno Uttir»K Frmn Jeraa - Za upravo In iMeratni đel Usta Oton Christof - Vrt v LJublJam