I  r   i b u
Študentski časopis        Letnik XXXI             Številka 13/14,12. januar 1982       Cena 10 din
,#PRONUNCIAMIENTO"V VARŠAVH
Razglasitev izrednega stanja na Poljskem predstavlja dejansko državni udar. Medtem ko so vsi govorili o procesu družbene obnove, je politična stvarnost predstavljala globoko družbeno krizo, iz katere ni bilo izhoda, saj so se vse sile znašle v nekakšni pat poziciji. Popolna medsebojna blokada dejansko nasprotujočih si strani se je lahko razrešila ali v konfliktu ali z nastopom vojske. Vojska predstavlja del državnega uradništva. V situaciji, ko je civilna birokracija abdicirala, obnovitveno gibanje pa ni moglo tako zaradi subjetivnih kot objektivnih faktorjev prevzeti oblasti, je vojska preostala edina, ki je še zmogla politično intervenirati.
Državni udar je vzpostavil kvalitativno novo obliko oblasti v vzhodni Evropi. Cinično lahko rečemo, da je treba občudovati profesionalizem, saj je nekaj povsem drugega udar v kaki nerazviti (tako v gospodarskem kot političnem procesu) državi, kjer državljani itak ne participirajo v političnem procesu — in komaj kaj bolj v gospodarskem — nekaj povsem drugega pa je državni udar v gospodarsko razviti državi, kjer obstajajo stranke, sindikati in druge oblike organiziranja državljanov.
Ta tekst predstavlja avtorizirano diskusijo na tribuni o Poljski na
Filozofski fakulteti dne 17. 12. 1981
O stanju, kot je bilo na Poljskem od poletja 1980 do 13. decembra 1981, bi težko rekli, da je predstavljalo proces obnove ali demokratizacije. Polom transmisijskih organizacij — sindikatov, mladinske in študentske organizacije — in nastanek neodvisnih, novih organizacij, javno delovanje KOR, osamosvojitev Demokratske in Kmečke stranke iz Ijudske fronte, dostop sindikata ,,Solidarnost" in Cerkve do sredstev obveščanja in ves ostaii proces družbene obnove je pomenil veliko demokratično inicičjtivo. Toda nastal je kot koncesija države in Poljske združene delavske partije. Poljska partija je tako 1956. kot 1970. leta uspela ponuditi program samoupravljanja, demokratizacije in gcspodarskih reform in tako kanalizirati revolto. Toda dvakrat prevarani delavski razred se je v svojem tretjem uporu poleti 1980. leta opredeiil za ideologijo sindikalizma in za svoj avtonomni nastop. Partija se je na Poljskem zgodovinsko blamirala, postala je partija Države-delodajalca in kot taka nastopala proti delavcem, ki jih niti zastopati več ni mogla. Partija kot prostor političnega dogajanja je tako postala partija, katere baza se je zožila na državni in gospodarski upravni aparat.
Toda politika poljske partije ni premogla več niti dobrega birokratskega programa, saj je to ,,contradictio in adiecto." Nesposobnost, nepotizem, korupcionaške afere, zadolževanje v tujini, nerealni programi in zadušitev karkšnekoli kritikedoma- to ¦e bil dejanski Gierekov program. Lahko bi se reklo, da je bil M. Szcepanski resnični obraz Gierekove vladavine.
Politika poljske partije pod vodstvom S. Kanie pa je bila stalno iaviranje med koncesijami obnovitvenemu gibanju in poskusi olokade kakršnih koli sprememb. Toda edina posledica tega je bila ta, da je partija zgubljala še zadnja tla pod nogami,na drugi strani pa demokratične pridobitve niso zaradi takega stališča partije bile sprejete   s  strani   vseh   družbenih   in  političnih  sil,  ampak  so
3EJA
JNIVERZITETNEGA
3VETA
Od zadnje, 11. seje univerzitetnega sveta Univerze Edvarda Kardelja, je ninilo dobrih štirinajst dni, za premnoge delegate iz vrst študentov pa že /ečnost od njihove zadnje navzočnosti na seji univerzitetnega sveta. V Tribu-ii 8/9, izšla je 26. novembra, vam pričujoča tabela jasno pove, da študentje ielegati z redkimi izjemami pojmujejo svojo udeležbo na sejah univerzitet-iega sveta kot turistični izlet in pravtako tudi poročevalec Dela. Temu se je »oblematika meduniverzitetnega sodelovanja z mednarodno eksotičnim oriokusom načrtovanih stikov z univerzami neuvrščenih držav in iz daljne <itajske zdela osrednja točka dnevnega reda in to v letu stabilizacijskih muk.
Na zadnji seji univerzitetnega sveta je bila prisotna slaba polovica študen-ov delegatov, ki je z vztrajnim molkom potrjevala svojo neposredno nav--očnost vobliki pasivnega opazovalca.
Obsežni dnevni red pa ni vseboval samo problematike meduniverzitetnega odelovanja. Priprave na vpis v študijskem tetu 1982/83 in rezultati vpisa v Judijskem letu 1981/82, problematika informativnih glasil Univerze, osnu-ek programa in osnutek finančnega načrta Univerze za leto 1982 soglavne očke dnevnega reda, pa vendar za novinarja osrednjega informativnega glasi-a nepomembne.
Iz ust študentov delegatov ni bilo slišati pripomb na osnutke programa in inančnega načrta Univerze. Posvetovanja z delegatsko bazo ni in tudi ne bo, e kaj zato, si poreče molčeči delegat. Pa vendar bi bHa obravnava krepko »trebna v času, ko je za financiranje dejavnosti Univerze v letu 1982 zago-ovljenih le 58 % potrebnih finančnih sredstev in je univerzitetni svet sprejel klep o začasnem financiranju dejavnosti Univerze v obdobju januar—marec 982.
Problem informiranja na Univerzi in o njej je preobsežen, da bi ga bilo noč zajeti sarno z obravnavo informativnih glasil Univerze (Objave, Letno oročilo, Seznam predavanj in Vestnik). Kljub novi vlogi Vestnika, ki naj bi dslej izhajal mesečno in v nekoliko večji nakladi, ter predlaganim kadro-skim okrepitvam v uredniškem sestavu. pa spremembe ne prinašajo učin-ovitejšega informiranja družbe o delu Univerze. Majhna naklada Vestnika 800 izvodov) bo sicer našla pot v arhive raznih institucij, ne bo pa prinesla ktualnih novic o delu in problemih Univerze Edvarda Kardelja. Na področ-u informiranja na Univerzi se tako ločeno naprezajo univerzitetna glasila, ribuna in RŠ. Slednja dva skušata z uvajanjem skupnega uredništva za iniverzo preseči vsakodnevni molk o delu na fakultetah in Univerzi sami. ako krvavo potrebna finančna sredstva za uresničitev ažurnega intormi-anja pa ostajajo v žepih posameznih visokošolskih delovnih organizacij, ker b vedno ni prišlo do poenotenega nastopa s strahi izvajalcev informativnih lejavnosti.
V razpravah o programu dela pa se ocena vsebine vedno bolj umika /praSanjem finančne narave, skupni interesi pa vse bolj bledo sevajo in plane-arno osamljene visokošolske organizacije se otepajo večjih finančnih pris-»vkov.
pomenile koncesijo, ki jo je bilo vedno znova treba potrjevati. Stavke niso bile plod zarote kontrarevolucionarjev, ampak prav nepopustljivosti državno-partijske birokracije. Sindikat ,,Solidarnost" je predstavlja! avtentične težnje poljskega delavskega razreda. Zahteve po spoštovanju osnovnih svoboščin samo kažejo, kako je ,,realni socializem" na političnem področju padel pod nivo meščanske demokracije, ne pomenijo in niso pomenile pa zahteve po restavraciji kapitalizma. Prej po temeljiti spremembi odnosovv okviru državnega gospodarskega sektorja.
Ali je sindikat ,,Solidarnost" želel prevzeti oblast ali ne, je povsem sholastično vprašanje. Logika njegovega nastanka in delovanja ga je opredelila ne le kot sindikalno, ampak tudi kot družbeno gibanje. Sindikat ,,Solidarnost" je pomenil s svojim desetmilijonskim članstvom politično silo, njegova ustanovitev so bile volitve, na katerih so se Poljaki opredelili. Geslo ,,samoupravna republika" je bil program, ki so se pod njega lahko podpisale tako zmerne kot radikalne struje, tako centralistične kot samoupravne. Prav poizkus organiziranja krščansko-demokratske stranke, ki se ga je lotil general Jaruzelski še pred 13. decembrom kaže, kaj je hotela poljska vlada — namreč doseči razcep v obnovitvenem gibanju, ki se je sicer naslanjalo na tradicionalno katoličanstvo, vendar le-to ni bilo dominantno kot idejna sila.
Walesa in zmerno, sindikalistično krilo v ,,Solidarnosti" ni opazilo nečesa bolj pomembnega, namreč procesa konsolidacije državne oblasti. Odstopitev S. Kanie in vse večja koncentracija oblasti v rokah obrambnega ministra generala Jaruzelskega, ustanovitev operativnih vojaških enot, vse večji vpliv vojske in končno uspešni obračun s študenti gasilske akademije v Varšavi — vse to je že bil ,,plazeči se" državni udar, rekonstrukcija vlade, v kateri je bilo že pred 13. decembrom vse več uniformiranih ministrov, pa je pomenila že dejansko vojaško vlado.
RAZPIS
AKCUE ,,NAJBOUŠE GLASILO V ZSMS 1982"
I. IZHODIŠČA IN NAMEN
Celovit in enoten sistr .¦ informiranja, redne, pravočasne, resnične ter na vsebinski in obiikovni način dostopne informacije so bistveni pogoji za odločanje in ustvarjalno vključevanje delovnih Ijudi in občanov v samo-upravno življenje. Izhodišče informativnega sistema v Zvezi socialistične mladine Slovenije je informiranje mladih v njihovih osnovnih sredinah, v katerih ima glasiio kot ena najbolj razširjenih informativnih oblik velik po-men pri izgrajevanju informativne zavesti in kulture med mladimi. Tekmo-vanje ,,Najboljše glasilo v ZSMS 1982" razpisujemo z namenom, da bi v glasila vnesli več kritičnosti, angažiranosti, večsmernosti in uporabnosti informacij, kar smo si mladi zastavili že na X. kongresu ZSMS.
II.POGOJI
V tekmovanje se lahko vključijo vsa glasila, ki jih izdajajo:
1.  mladi v OO ZSMS (osnovne, srednje, višje in visoke šole, KS, DO)
2.  kolektivni člani ZSMS
3.  v delovnih organizacijah, kjer se ijiladi s kritičnimi prispevki redno javlja-jo v tovarniških glasilih.
Za republiško priznanje ,,Najboljše glasilo v ZSMS 1982'' lahko glasilo predlaga:
1.  občinska žirija, ustanovljena v okviru COP OK ZSMS
2.  uredništvo glasila, če v občini ne poteka občinsko tekmovanje, oziroma občinska žirija ni ustanovljena.
Glasilo mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.  da uspešno opravlje *.voje informativno in vzgojno poslanstvo,
2.  kritično, ustvarjalno, angažirano obravnava odnose v osnovni in širši sre-dini mladih in zajema vsa področja dela,
3.  prispeva k čimbolj dograjenim samoupravnimodnosom
4.  uporablja čimveč novinarskih zvrsti, originalnih pristopov, je pestro, zani-mivo
5.  krepi lep slovenski jezik, razumljiv bralcem
6.  izide vsaj tri-krat v obdobju september 81 — maj 82 z največjim razhna-kom 3 mesecev
III. OBVEZNOSTI
Prediagatelj rnora COP RK ZSMS do 25. aprila 1982 posredovati:
1.  lastno oceno o glasilu
2.  vse številkeglasila
3.  vse podatke o glasilu:
a)  člani uredniškega odbora (število, naloge)
b)  pogoji in način dela uredniškega odbora (pri tovarniških glasilih opis dela mladinske redakcije oziroma dopisnikov)
c)  mentorji (predvsem pri šolskih glasilih!)
d)  ime, priimek in naslov glavnega urednika.
Ta proces, namreč nadomestitev civilne birokracije z vojaško v času družbene krize in skrajne polarizacije inkompatibilnih političnih konceptov, je že pred 13. decembrom pripeljal vojsko v središče političnega dogajanja.
Represivni ukrepi 13. decembra pomenijo vzpostavitei diktature in čeprav je ta nova kvaliteta v ,,realnem socializmu' oziroma tudi njegov poraz, ta ,,nova kvaliteta" pomeni predvsenr poraz delavskega, obnovitvenega gibanja.
Treba pa je reči, da so nekatere teze v ,,pronunciamentu" ki g« je prebral general Jaruzelski, zanimive. Marksizmu se ni odpovedalž samo ,,Solidarnost" ampak tudi general, saj je govoril predvsem c ,,biološkem obstoju poljskega naroda", kar zveni fašistoidno. To ps je tipična militaristična ideologija. Medtem ko je vojaški svei narodne rešitve dal zapreti in obtožiti vrsto bivših partijskrt funkcionarjev in se je s tem distanciral od politike PZDP prec 1980. letom, je sindikatu prepovedal delovanje, ne pa sindikat sarr in si je s tem pustil odprte roke. Ker pa general Jaruzelski že drž funkcijo partijskega voditelja, bo partija — očiščena in verjetnc reorganizirana — v času ,,izrednega stanja" privesek vojaškegj aparata in ne obratno.
In ko je Jaruzelski omenil ,,rdeče, ki mislijo drugače", je iz t« parafraze na R. Luxemburg zavel cinizem oblastništva.
IV.
Toliko o Poljski.
Pri nas gre v tem trenutku za naš odnos do Poljske. Teza, češ da je vojaški udar notranja poljska zadeva in da naj Poljaki rešujejo svoje probleme sami, je lepa. Zveni kot svarilo pred zunanjo intervencijo, ki pa ni trenutno aktualna in ki ves čas poljske krize ni predstavljala več kot navadno grožnjo. Toda ta teza nas ne sme odvezati naše solidarnosti s poljskim delavskim razredom, še manj pa sme biti implicitna podpora represiji, diktaturi in poskusom obnove — ne Poljske, pač pa ,,realnega socializma" na Poljskem.
MLADEN SVARC
RAZPIS AKCIJE ,,MLADI NOVINAR 1982"
I. IZHODIŠČA IN NAMEN
Načrtno idejnopolitično usposabljanje mladih za delo v družbenem siste-mu informiranja in njihovo sistematično usmerjanje je za celovit in enoten sistem informiranja ter zavestno odločanje deiovnih Ijudi in občanov nujno potrebno. Omogočiti in zagotoviti je treba kontinuirano delo mladih na področju obveščanja in propagande v osnovnih organizacijah ZSMS, krajev-nih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah, občinskih konferencah ZSMS, lokalnih in osrednjih uredništvih, novinarskih hišah. Pri tem je pomembna vloga mlariih dopisnikov, ki kritično ocenjujejo delo in odnose v mladinski organizaciji kot tudi v drugih sredinah.
Že Ustava SFRJ in Ustava SRS ter ostali zakoni s področja informiranja ter sistematskega urejanja obveščanja, kongresni dokumenti ZSMS oprede-Ijujejo informiranje kot nujen predpogoj za nemoteno funkcioniranje dele-gatskega sistema. Tu pa imajo mladi novinarji nenadomestljivo vlogo, sploh pa v predkongresnem obdobju, ko moramo vsa dogajanja med mladimi še podrobneje spoznati, kritično in, poglobljeno analizirati, da lahko z vsemi močmi pripomoremo k hitrejšemu razvoju na§e samoupravne socialistične družbe. Tekmovanje ,,Mladi novinar 1982" ima tako kvantitativni kot kvali-tativni pomen: vključiti v druž. sistem informiranja čimveč mladih in z njihovim usposabljanjem zagotoviti kvalitetno »nformacijo.
II.POGOJI
V akciji ,,Mladi novinar 1982" lahko sodelujejo vsi člani ZSMS, ki jih pr6dlagajo:
1.  žirije OK ZSMS
2.  00 ZSMS v vseh sredinah
3.  Uredništva glasil, občinskih.. iokalnih, osrednjih medijev če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.  da je njihovo delo priponnoglo k razvoju samoupravnih odnosov v njihovi sredini, boljši organiziranosti in delovanju informativnega sistema ZSMS
2.  da delajo na področju informiranja kot:
a)  dopisniki
b)  mentorsko
c)  organizacijsko
d)  kot novinarji
3.  da na področju informiranja kontinuirano delajo vsaj dve leti.
4.  da imajo v sredstvih javnega obveščanja v obdobju september 81 — aprit 82objavljenih pet prispevkov
III.OBVEZNOSTI
Prediagatelj nrKira Centru za obveščanje in propagando pri RK ZSMS do 30. aprila 1982 posredovati v predlogu za republiško priznanje naslednje podatke:
1.  Priimek in ime kandidata ter njegove osebne podatke (rojstni podatki, naslov . ..)
2.  Obrazložitev predloya
3.  Izrezke prispevkov  (objavljenih) ali opise radijskih oddaj z navedenim časom predvajanja
4.  Opis kandidatovega dela na področju informi-anja
PREDSEDSTVU SFRJ, BEOGRAD, PREDSEDSTVU SR SRBUE, BG, PREDSEDSTVU SAP KOSOVO, PRIŠTINA
Natisnili smo magnetogram oddaje RŠ, ki je v okrnjeni obliki mvzela neposredno dogajanje na FSPN—ju, na okrogli mizi o (osovu. Izbor izbora izgublja na svoji avtentični dokumentarnosti in izbiralec mu vedno vtisne svoj pečat, pečat soavtorstva. Temu se tudi Tribuna ni mogla in ni poskušala izogniti. Svoje so dodali tudi diskutanti s svojimi avtorizacijskimi posegi v tekst. Tako nismo izpustili samo že izpuščenega v oddaji Radija Študent, ampak tudi tiste dele dogajanja, za katere smo menili, da pešajo na argumentativnosti, resničnosti trditev, kakor tudi tiste, ki so nosili pečat ,,ad hominem" napadov.
Okrogla miza ni mogla preseči nivoja kritičnosti vsakodnevne politične izjave in detovanja, ostala je na površini in vsaj tu pokazala z razpetjem svojih jader, kam in od kod piha veter. Peticija kot povod ni doživela popolne kritike, niti take kritike, ki bi jo umestila na pravo mesto v dogodkih, reakcijah, ki so sledile stanju na Kosovu. Ostala je povod za odkrivanje vzrokov, povodci, ki so vodili vzroke, pa tudi komaj označeni v svoji pojavni obliki, nkakor pa ne v svojem bistvu.
Tako so udeieženci okroglc mize utišali diskutante, ki so s svojim poizkusom ahatize politične ekonomije Kosova in Jugoslavije hoteli pokazati na pogoje za nastale konflikte na Kosovu. Bistvo dogodkov se nikakor ne skriva za liki in osebami, kot so Bakali, Hoxha in zaprti demonstrantje, nikakor tudi ne v sodnih procesih, do bistva vodi le analiza, ki ne more izkijučiti critike pofitične ekonomije, kritike delovanja političnega sistema la Kosovu in kritike reakcij na vzplamteli revolt.
Vzdu$je okrogle mize pa je prineslo preveč vročine ,prepovedane" informacije. Publika si je tešila žejo po javnem »olitičnem nastopanju in potrebo po krvavem amfiteatru tolitičnega obračuna, pa čeprav le v obliki bodrenja in duhovitih ntetvencij. Animacija pa je vedno le animacija. Marioneta le marioneta.
Ocena in uvod v okroglo mizo ne rnore ostati enostransko lodjetje. Okrogla miza je razočarala v nekritičnem odnosu do same tebe. Izdivjala se je s svojo vztrajnostjo, ki jo omogočajo družbena asprotja, pa čeprav tokrat le neinformiranost, peticija in sodni rocesi. Vendar je prinesla pobudo za akcije, ki ne smejo ostati na »apirju. Dinamizirala je nakopičeno energijo vseh tistih, ki so želeli avno predstaviti svoje mnenje o družbeni stvarnosti. Kot pojav je ritika klasičnih oblik delovanja družbenopolitičnih organizacij, in 0 ZSMS FSPN ter RŠ gre zahvaia, da sta s to okroglo mizo ačela monotonijo političnega javnega delovanja. Okrogla miza je gleden primer nekonformističnega delovanja, čeprav s irimanjkljajem samokritičnosti.
Kritika sistema informiranja ni posegla po skritih mehanizmih elovanja in zakoreninjenih razmerjih sil znotraj ustvarjalcev in eproducentov informacij. Oplazila je le obrobne - primere. ovrstnega cilja pa ni mogoče doseči samo z enkratno akcijo azgaljevanja protislovij. Vloga, ki so jo odigrala osrednja nformativna glasila v primeru punka, in sicer v luči namerno roizvedenega ,,aktualnega domačega punk neonacizma", okazuje, da politična manipulacija z informacijami ni izjema, mpak v obliki nedolžnega lova na kuloarske zanimivosti kar ravilo. Politično ali nepolitično? Nepolitičnost takega stališča in bjave vse prepogosto dobi politieno razsežnost v odzivu na bjavo. Tu pa političnosti ni mogoče več zanikati.
Odsotnost informacij o dogodkih na Kosovu v pomladi 81 in »dsotnost izčrpnih ter netendencioznih informacij o sodnih rocesih nista samo posledica politike uredništev sredstev iformiranja. Del njihove politike smo označili zgoraj. Je pa osledica poiitike kosovskega vodstva in ostaja posledica politike ovinarjev, ki poročajo o dogodkih na Kosovu.
Komplementarna nekritičnost, ki jo sestavljata nekritičnost na trani virov informacij in nekritičnost na strani sredstev iformiranja, terja v svoji obsežnosti, zapletenosti in epoboljšljivem ponavljanju temeljit analitičen pristop in kritično olitično akcijo. Če je okrogla miza le korak k temu, potem je spela.
Mitja Maruško
Predlagamo pokrenitev iniciative za pieizpraševanje pravosodne politike v S^J*/KosoVo, kar se tiče sojenj, ki so v teku, udeleženc^my demonsiracijah in osebam, ki so na drug način izražaje-^voja politična stališča v teku marca, aprila in maja 1981. Tdniciative so na^ednie:
1)  V  največjem   števflu ^pfcfinerov gre  izključno   za  potitične inkriminacije, za katere naceloma ne more biti pristojno sodišče
2)  Veliko število^ebsojenih osfcb na prvi stopnji (do sedaj okoli 220) in nLBaifadna višina izrečenih kazni (od 1 do 15 let zapora) kaže/lia   izrazito   sodno   arbitrarnost  v  funkciji   tienutnih političnih  interesov,  s  čimer n^posredno  postaja vpraSjivo naček) neodvisnosti sodnih organi
3)  Zaščiia   zakonskih   pravic   obtoženih   in   tako   tudi   sama objekt!ynost   teh  sodnih   progestm sta v največjem  števihi primerov postala vprašljivazaradi vodenja izključno Kolektivnih, ne pa indlvidualiiihjpostopkov, nenavadno kratkega trajanja postopkov, v c^lotfin v vseh primerih brez izjeme dokazane krivde   ter^popolne   neobveščenosti^Srše javnosti   o   teku postopkov                               .„--'
4)  Izrazito diskriminativeii^ristop v kazensketn pregonu, s katerim so zajeti večinoma^nladi ljudjValbanske narodnosti, v glavnem učenci in itadentje, u^tmja situacijo, v kkteri se največja politična   odgovornptft   in   kazenske   posledice   prenašajo   z lnstitucionalno odgovornih ravno na tiste, k/imajo najmanjšo politično moč m najslabšo institucionalno zaščij
bljanja nacionalno ekonoipslcega momenta kot |e z družbeno močjo ip^ohodkom ter krepitve etatizmov^je moralo nujno priti do
nacionalističnih zastranitev, predvsem med odgovornimi osebami v Zvezi komunistov /Zato presene^a razlika med vrstami kazjtf^ki so izrečene na eni strani odg6vornim vodjem ZK Kosoyo na drugi sttani pa mladim ljudem, odraslim v takSji/klimi, leta indoktriniranim z idejo o nacionalni emancipap^i, ki je ena od bistvenih predpostavk člove&e emancipacijejrida če se ne raztnhe kot njena najvišja ali edina\oblika. Vgja&nje je, č^ser^ procesi sploh dosega z zakoni utrjenrtlfkazni
S tem seveda ne predlagamo nikakfsnega sbjenja b^šemu političnemu vodstvu SAP KosovtCtemveČ zajemanje\prpolenia v njegovih socialno-ekonomskih korenih in njegovo re^evanje z demokratskimi sredstvi. Pričakujemo, da ])o predlog a^pokrenitvi te iniciative sprejet tudi v interesu ohranitve člove^ah pravic in razvoja demokratičnih odnosov v jugoslovanski dru: ~
V atuaciji upoi ključa za razpolaj republi^dh in p(
Zagreb, Beograd, Ljubljana oktober 1981
spodaj podpisani študentje
Univerze v Ljubljani
Univeiziteta u Beogradu
Sveučilišta u Zagrebu
UVODNA BESEDA ORGANIZATOFUA:
Dogodki na Kosovu od spomladanskega izbruha nakopičenih protislovij so postali travma naše družbe. Izkazalo seje namreč, da so njihove korenine v pojavih, ki so značilni za vso našo družbo in nikakor ne le za pokrajino Kosovo. V samoupravni socialistični družbi bi morala biti interesna prizadetost vseh državljanov predvsem vzrok za zadostitev eni od osnovnih pravic, ki nam je zagotovljena po ustavi: - to je pravici biti obveščen o vseh dogajanjih. Kot samoupravljalec pa naj bi vsak izmed nas imel tudi možnost vplivati na dogodke kot zainteresiran posameznik. S tem seveda ne predpostavljamo vnaprej skladnosti med programskim, oziroma normativnim, in stvarnim - že danes in tukaj — ampak bomo poskuša/l analizirati ravno vzroke za odsotnost te skladnosti.
Kot vemo, so bile prve informacije o tem, kaj se na Kosovu dogaja, oziroma o tem, kakšno je stanje v tej pokrajini, informacije o demonstracijah kosovskega prebivalstva. /nformacije so bile: prvič, zapoznele, in drugič, skuša/e so zmanjšati pomen demonstracij. Zaradi vse večjega obsega le-teh in ukrepov, kijih/e skrajno zaostrena situacija zahtevala, so se tovrstne skrivalnice morale končati. Toda: prava prikrivanja so se še/e začela, ko je bilo treba pojasniti vzroke teh pojavov. S tem pa so prišli na dan tudi prisotna v vsej naši družbi in v razmerah nerazvitosti so priš/a na dan le v zaostreni obliki. Družbena neenakost v pokrajini Kosovo je, pogojena z razrednim razmerjem sil, naraščala. Razmerje moči med samoupravnim in etatističnim sistemom je bilo namreč izrazito nagnjeno v prid slednjemu. V razmerah, ko so vnaši državi republiški   in   pokrajinski   etatizmi   spretno   stopili   na   mesto
cenzorji informacij, za katere se je izkazalo, da niso v vrstah novinarjev. Politični diskurz je zato uspel v vsem svojem blišču in sijaju. Politični funkcionarji, od pokrajinskih do republiških in zveznih, so nas hitro obvestili, da na Kosovu ne gre za ne več ne manj kot kontrarevolucijo. In kdo so kontrarevolucionarji? Šovinisti, albanski nacionalisti, iredentisti, ki skušajo zrušiti našo ustavno ureditev ob pomoči tujih agentur in v povezavi z našo politično emigracijo vseh barv, predvsem pa ob bratski pomoči sosede SFR Albanije. če je kdo zahteval še dokaze — ti so bili na dlani: sovražne parole in gesla, kot KOSOVO REPUBLIKA! Marsikoga je tako obveščanje v tistih dneh verjetno spominjalo na časopisna poročila o odzivih Sovjetske zveze na dogajanja na Poljskem. Tudi zagotovila, ki naj bi še zadnjemu dvomljivcu odvzela vsak dvom o resničnosti takšnih sodb, namreč zatrjevanje taistih političnih funkcionarjev, da je naloga nas vseh stopiti v bran pridobitvam naše socialistične revolucije in za nadaljnjo krepitev socialističnega samoupravljanja z njimi na čelu, tudi takšna zagotovila verjetno niso omogočala marsikomu sprevideti razlike, da gre pri nas na Kosovu v resnici za desni revolt, za kontrarevolucijo. Pritožbe novinarskih krogov, nezadovoljstvo javnosti s takim obveščanjem in analiziranjem stanja, končno pa tudi postopna stabilizacija varnostnih razmer in hkratna diferenciacija stališč med različnimi republiškimi in pokrajinskimi političnimi funkcionarji ter navsezadnje tudi časovna distanca, vse to je sčasoma privedlo tudi do objektivnejšihJn bolj poglobljenih analiz vzrokov. Če lahko rečemo, da je takih analiz vse več, pa moramo tudi poudariti, da so še vedno v manjšini. Prevladuje namreč nek drugpristop, kismo ga lahko opazili tudi ob pogovoru novinarja tovariša Pengova s člani pokrajinskega komiteja avtonomne pokrajine Kosovo, ki se je odvijal na programu RTV Ljubljana pred dobrimi tremi tedni. Tudi v tem pogovoru se je kot poglavitne vzroke za pomladanske demonstracije na Kosovu izpostavljalo zlasti: — zgodovinsko nerazvitost pokrajine Kosovo v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi republikami in avtonomno pokrajino Vojvodino, ki se reproducira zlasti s populacijsko eksplozijo na Kosovu;
— tradicionalno kulturo albanskega naroda, ki jo obeležuje zlasti močan nacionalizem.
Tak abstraktno historicistični pristop z namenom marksistične analize išče vzroke vseh sedanjih problemov v zgodovini. Pri tem zaradi svojih interesov zanemari najnovejšo zgodovino in s tem, ko vzroke vidi v splošnih dejavnikih, ki smo jih našteli, seveda prezre konkretni vzrok za nastalo stanje. Ta pa je predvsem pokrajinska birokracija v avtonomni pokrajini Kosovo. To stori s tem, da splošne dejavnike, ki so zgolj nujen, ne pa še zadosten pogoj za nastalo situBdjo, proglaša za vzroke le-te. Neposredno ukrepanje v smislu reševanja problemov pa se s tem kaže zavoljo neizogibnosti dolgoročnega boja prot/"naštetim zgodovinskim faktorjem kot neučinkovito. V taki sitqaciji se sproži akcija med sicer molčečo študentsko tnladino v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani s peticijo, naslovljeno na predsedstva SFRJ, SR Srbije in SAP Kosovo, ki ste jo imeli priložnost prebrati v Mini-Razmerjih. Sprašujemo se, ali je s svojo zahtevo po ponovni ocenitvi pravosodne politike v avtonomni pokrajini Kosovo nastala zaradi nerazumevanja konkretne družbenozgodovinske situacije, kar je še posebej izstopajoče v prvi točki peticije, ali kot spoznanje, da je v konkretnih razmerah peticija najboljši ali celo edini možni načln delovanja študentske mladine. Kakorkoli, naša okrogla niiza poskuša biti alternativa peticiji, čeprav je bila le-ta neposreden povod za okroglo mizo. Ena od slabosti peticije je ta, da od trenutka, ko je odposlana, ne more več predvidetisvojih učinkov: bodisi pozitivnih ali negativnih. Tako je tudi naša okrogla miza — kar se tiče sestavljalcev peticije — povsem slučajen, nepričakovan s/i nezaželjen — tega ne vemo — in nikakor ne nujen učinek. Menimo, da peticija s svojo ozkostjo tudi ne vodi v javno in argumentirano — torej demokratično — soočanje stališč, ki naj zajame čimveč Ijudi in ki šele kot tako lahko vzpostavi osnove za pravilno reševanje problemov. Naša okrogla miza pa v tem smislu ne poskuša biti alternativna samo po obliki, temveč naj bi bila to tudj po vsebini. Naše stališče je, da so vsa kosovska protislovja
zveznega, je tudi kosovska pokrajinska in občinska birokracija ob sodelovanju s tehnokracijo v delovnih organizacijah našla svoje mesto. Birokracija je moč črpala iz svojega ekonomskega bfstva — to je razpolaganja s presežno vrednostjo, ki jo je odtujila delavskemu razredu. Še enkrat se je izkazalo, da je zavzemanje birokracije za samoupravljanje vedno le taktično, medtem ko je njena strategija edino boj proti samoupravljanju. Birokracija se je razbohotila ne le v državnih, ampak tudi v samoupravnih strukturah, in s tem še lažje zakrila svoje bistvo. Pravto zakrivanje razrednega bistva birokracije nas sili v razmišljanje, kajti ravno od njegovega uspeha je odvisno ohranjanje družbene pozicije birokracije. Birokracija vzpostavlja svoje pozicije najprej s tem, da prikriva svoje parcialne interese s tem, ko se proglaša za edinega reprezentanta splošnega interesa. Toji uspeva zlastina ravni jezika,' ki ga je iz živega spremenila v mrtvi samoupravljalski žargon. Aktualni dogodki od spomladanskih demonstracij dalje pa so polje, na katerem so se pokazale in izkazale tudi druge metode birokracije. Kot hipotezo postavljamo trditev, da je birokracija nezadovoljstvo delavskih in kmečkih množic spretno kanalizirala v nacionalizem, ki se je v specifičnih kulturnih razmerah, to je ob nizki stopnji politične kulture kosovskih množic, le-tem kazal kot edina pravilna pot v boju za preseganje družbene neenakosti. Hipotetično progresivne sile so se tako objektivno spremenile iz sil za dejansko osvoboditev delavskega razreda v zmanipulirane nosilce desnega — nacionalističnega revolta. Birokracija je svojo igro poskušala igrati do konca. Ob nacionalističnih izbruhih je le-te najprej poskušala prikritiz molkom vsredstvih informiranja, kerbi njihovo razkritje pomenilo tudi razkritje njenih lastnih pozicij. Ko ji to ni uspelo, pa se je z vsemi sredstvi poskušala distancirati od nacionalističnih sil, kar ji je do neke mere tudi uspevalo s tem, da nacionalističnim silam ni dovolila spregovoriti drugače kot skozi lastna usta. Prav ji je prišlo tudi vmešavanje Ijudske republike Albanije, saj je s tem odvračala pozornost s sebe. Ko vsi ostali ukrepi in metode niso uspeli, si ni pomišljala poseči po kratkoročno najzanesljivejših sredstvih: represivnih ukrepih. Svojo pozicijo distance je izkazovala: prvič — s tem, da je hitro poiskala in pokazala prave krivce; drugič — s tem, da jim je odmerHa čim višje kazni za njihovo početje. Sprašujemo se, kako birokraciji uspeva toliko časa držati v svojih rokah niti reševanja nastale situacije. Sprašujemo se, ali so identificirani in kaznovani subjekti te brezosebne birokracije. Sprašujemo se tudi, kaj so druge republike in pokrajina naredili v tem smislu. A!i je njihov prispevek zgolj v tem, da bo združeno delo vsake od njih postavilo po eno tovarno na Kosovu? Ali bi izpraševanje lastnih pozicij in družbenopolitična diferenciacija ne mogli seči tudi preko pokrajinskih meja Kosova? Nekateri menijo, da ne!
IGOR SAVIČ: Povabili smo tudi tovariša Bavcona, strokovnjaka za kazensko pravo. Ali nam poveste nekaj o tem političnem kriminalu, o obsodbah oz. o členih, po katerih so bile izvršene obsodbe?
MITJA RIBIČIČ: Samo pred tem bi jaz rekel, da je hujSe od vseh teh procesov na Kosovu to, da je prvič po partizanski zmagi jugoslovanska Ijudska armada morala intervenirati v neki pokrajini. To ima mnogo večjo mednarodno in notranjepolitično težo, kot pa vsak proces. S tem ne mislim zapirati razprave o procesih. Vedeti moramo, da je bil potreben izreden ukrep predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije, da bi zavarovali integriteto Jugoslavije, da bi preprečili resničen nacionalističen izbruh, s tendenco dvtgniti splošno vstajo, uvesti generalni štrajk — zasesti tovarne, teievizijo, institucije. To je bito treba preprečiti v interesu socialistične Jugoslavije in tudi v interesu miru v Evropi. V tem primeru ni Slo za nekakšne študentovske demonstracije, niti za pesnike, ki bi pisali pesmice, ampak za izredno situacijo v delu naše domovirte, za gibanje Ijudstva, za tisoče in tisoče Ijudi, ki so protestirali proti določenemu stanju. Takrat sem govoril s predstavnikom naše vojske, ki je povedal, kako so naše enote — vmes Je bilo veliko Slovencev - izredno težko, pod veliko moralno obremenitvijo opravljale svoje dolžnosti. Nobenega streljanja ni hilo, saj je vojska imela direktivo, da ne sme uporabljati nikakršnega orožja. Orožje je uporabljala samo Ijudska milica, in še to le v primerih, ko je bila napadena. Procesi in drugi ukrepi dobijo znotraj tega stanja svojo logiko. Stanje na Kosovu se je stabiliziralo z intervencijo jugoslovanske Ijudske vojske, ne pa z intervencijo političnih organizacij, ne z intervencijo pokrajinskega komiteja, socialistične zveze in mladinskih organizacij. Ceprav je vse te faktorje pokrajinski komite mobiliziral v obrambo revolucije, v obrambo jugoslovanske integritete; pa ta politična akctja ni uspela. Zdi se, da so se Zveza komunistov in vse ostale socialistične sile na Kosovu s svojo politično usmeritvijo odtujile albanskemu Ijudstvu, prebivalstvu, plebejskim mn žicam, nosilcem razvoja kosovske pokrajine, albanskim delavcem, albi=nskim kmetom — ki so v pretežni večini —, albanskim intetektualcem in mladini. Vti ti takrat niso poslu§ali Zveze komunistov in pokrajinske oblasti, ampak so delovali pod vplivom najrazličnejših struj in silnic To ni bila samo proaibanska struja z geslom Velike Albanije; struj je bik) več. Oživele so tudi nekatere težnje, za katere smo mislili, da ao že zdavnaj preživele, tako na primer balirtične, emigrantske, informbirojevske.
!GOR SAVIČ: Ta vprašanja so ficer na mestu, vendsr smo prej poskušali spregovoriti o procesih. Zakaj? Procesi so zeio izstopajoča zadeva, ne samo pri nas ..,
MITJA RIBlčlč: Procesov ni moč obravnaveti ločeno od razsežnosti demonstracij.
iGOR SAVIČ: Toda zdi re mi, da ti sodni procesi nakazujejo probtem, ki smo ga zastavili v uvodni besedi: da se zbirokratizirane državno-samoupravne stiukture na Kosovu distancirajo od nacionalizma, da želijo sprati s sebe del krivde in skriti sebe kot pravega krivca. Pa vendar so istočasno te strukture obtožene za potek dogodkov na Kosovu. Seveda ne misiim, da so procesi bistveni, vendar pa kažejo na tisto točko probtema, ki jo — poleg informiranja — želimo danes tu osvetliti.
LJUBO BAVCON: Seveda nimam najmanjjega namena, da bi zavračal poziv, naj začnemo razpravo z repre$jjo, čeprav menim, da je to samo končna posledica dolgoletne napačrte politike na Kosovu in do Kosova. Del tam vladajoče državno-partijske birokracije se je izločil, oddalji! od Ijudstva, tako izolirana skupina Ijudi pe seveda ne more vladati drugsče kot z nasiljem. To seveda povzroča reakcije; in kar »8 js dogajaio na Kosovu v letošnji pomladi, je samo izbruh že dolga leta nakopičenih napetosti, ki so obttajale, a so bile zakrivane in zatirane politično pa tudi kazensko rdpraslvno že poprej. Javnost o vsem tem ni bila obveščena, po naključju pa vsm, da je moralo predsedstvo CK ZKJ že pred leti intervenirati zaradi preortrih represivnih ukrepov, ki so jih izvajali na Kosovu.
Skratka, kar se je letos zgodilo, se ni zgodilo nenadoma, temveč ima svojo zgodovino. Spričo tega sodim, da nam hudo manjka resnih in poglobljenih analiz, ki bi bile inspirirane z marksističnim pogledom na svet, ne pa stem ali onim nacionalizmom, s strahom za oblast ali s čim podobnim. Šele takšna analiza bi lahko bila izhodišče za oblikovanje takšnega odnosa do obstoječe problematike in takšne politike, ki ne bi bila pretežno represivna.
Sam imam nekaj podatkov, ki najbrž ne zadostujejo za nepreklrene trditve, lahko pa bi jih morda upoštevali pri oblikovanju odnosa in politike, o katerih sem govonl. Eden izmed dejavnikov, ki je po moji sodbi izjemno pomemben, je to, da se je po letu 1966, se pravi po brionskem ptenumu, začel proces nacionalnega prebujanja, nacionalnega oblikovanja in nacionalnega identificiranja albanskega Ijudstva na Kosovu. Do tedaj so bili nosilci poglavitnih državnih in družbenih funkcij, pooblastil in moči, Ijudje nealbanskega rodu. Bolj se spoznam na področje organov državne represije in vem, da prejšnja trditev velja za policijo, javna tožilstva, sodišča in druge podobne organe. Spričo tega je jasno, da to Ijudstvo, ki se je čutilo okupirano, ni sprejemalo ne vrednostnega sistema ne organov pravosodja, ki so mu bili tuji. Zato je obdržalo svoje običajno pravo, svoj Kanun Leke Dukadjina, in tako tudi krvno maščevanje, to, kot kaže učinkovito preventivno institucijo, ki je morda sopovzročiia, da je v tej pokrajini, v primerjavi z drugimi deli Jugoslavije, trikrat manj kriminalitete (tatvin, goljufij, telesnih poškodb itd.),
Od leta 1966 dalje se na Kosovu dogajajo zelo zanimive stvari, nekatere so splošno znane, kot npr. razcvet šolstva, zlasti §e visokega, nekatere pa manj. Medftje sodi to, da od leta 1966 dalje postopoma zasedajo mesta v organih za notranje zadeve, v javnih tožilstvih, na sodiščih in seveda tudi drugje in zunaj pravosodnega sistema, ijudje aibanske narodnosti, ki so deloma diplomirali že na prištinski univerzi. Sredi prejšnjega desetletja je vse to povzročilo tudi dve zborovanji Ijudstva iz okolice Rugove in iz okolice Tuze, kjer so sklenili, da se bodo odrekli krvnemu maščevanju, saj je zdaj oficialm policijski in pravosodni sistem postal ,,njihov" in so ga lahko sprejeli za svojega. Toda hkrati s tem procesom nacionalne identifikacije, je potekal, kot vse kaže, na Kosovu tudi proces socialno-ekonomske diferenciacije, proces, ki je znan tudi iz Stevilnih afriških in azijskih držav, kjer se je po odhodu tuje sile, Ijudstvu za vrat vsedla lastna buržuazija, v kosovskem primeru državno-partijska birokracija in tehnokracija
Prav gotovo pa je treba upoštevati, da položaj na Kosovu drugače vidi pripadnik albanskega naroda na Kosovu in spet drugače pripadnik srbskega naroda in drugače Slovenci. Najbrže je nam veliko lažje takoia razmišljati o Kosovu, kot pa pripadniku srbskega naroda, prav tako kot lahko pripadniki drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti povsem drugače razmišljajo o slovenski Koroški, kot mi Slovenci.
MITJA RIBIČIČ: Mislim, da je ,,buržoazi]a" prehud izraz. Ko je bii v Jugoslaviji poražen centralistični in unitaristični pristop k nadaljnjemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju, je bit nosilec te koncepcije znan. Koncept centralizirane partije, opravičevanje administrativnih pristopov in rešitev zaradi zunanjih nevarnosti, vse to je bil Rankovičev koncept. To niso skrivnosti, veliko tega tahko najdete v naših kongresnih materialih in v učbenikih. Poraz centralističnega in unitarističnega pristopa je bi! za Kosovo ogromnega pomena in je osvobajal aibanske in srbske sile na Kosovu. Rankovičev koncept je zaviral prirodno in zdravo nacionalno emancipacijo. Ta emancipacija pa js povzročila ogromen in hiter vzpon. Na čelu tega procesa so stali domači strokovni kadri. Takrat je Jugoslavija tudi ustanovila fonde za razvoj Kosova, v katerih so se zbirala dodatna sredstva za njegov gospodarski in kulturni napredek. Bolj ko se je Kosovo gospodarsko razvijalo, bolj je nastajal in se krepil tehnokratsko- liberalistični sloj, ki ni videl kosovske perspektive v naslanjanju na Ijudske množice, v razvoju z njihovo podporo in pomočjo. Nosilci tehnokratsko-liberalističnega razvoja so bili partija, tehnobirokratska struktura in banke. Hitri razvoj, ki se je zanašal predvsem na tuje kredite, je bil po mojem mnenju socialno in družbeno zgrešen. Kardelj je leta 1977 dejal: ,,N«mam sicer primera s Kosova, ker gre tu za manjše število Ijudi — 40.000. Gre pa za partizanski, zaostaii predel Sbvenije. Velik preobrat je bil tam napravljen v desetih letih. Sedaj je tam le še poiovica kmečkega prebivalstva. Vsega ne snriemo meriti po količini denarja, ki se distribuira. Količina denarja ustvarja umazano iluzijo. Ljudje začnejo razmišljati samo o miliardah za razvoj. To ne ustvarja znanja, to ne ustvarja človeka, to ne ustvarja dslovnih navad in ne okolja, v katerem bodo nove naložbe dale maksimalne rezultate. Sedanja politika investiranja na Kosovu ni dobra poiitika. Ekstenzivno zaposlovanje je slabo. To pa ne pomeni, da je treba bežati od industrije, ki angažira mnogo Ijudskega dela. Treba je zagotoviti nova delovna mesta, Na Kosovu so dali veliko denarja za razvoj kemične industrije, ki je povsod po svetu nizkoakumulativna in na robu propada. Mnoge dežele se odrekajo taki industriji. Sedaj se vfondih vglavnem kregamo okoli procentov in udeiežbe. Federacija ne more prisiliti nobene republike, da bi stopila v odnose, ki bi bili v direktnem nasprotju z njenimi interesi. Vaš koncept (Kosova) rnora računati s tem interesom drugih. Najti je treba način, da se bo jugoslovansko združeno delo integriralo s Kosovom, da bo prišlo na Kosovo." Mislim, da so bila to pravočasna opozorila, ki pa jih kosovsko politično vodstvo ni razumelo in je načrtovalo razvoj na povsem drugih osnovah. Opozorit bi vas na to, da so pravkar izšli spomini Enverja Hoxhe, v katerih na zelo primitiven način govori o stvareh, ki dokazujejo, da je tudi sosednja Albanija vodila politiko pridobivanja sredstev od drugod.
LjUBO BAVCON Kar sem prej govoril o svojem videnju družbenih procesov na Kosovu, nisem govoril zato, ker bi se štei za strokovnjaka za takšne analize, kot menim, da bi bile potrebne. Upam pa, da je zdaj, z dopolnitvami, ki jih je podal tov. Ribičič, razvidno, da so takšne analize sploh 5e!e osnova za to, da se lahko sprejme kakšno stališče, med drugim tudi do represije na Kosovu. Zaradi takšne analize je imel tov. Ribičič pogum, da je javno povedat,. da se s pretiranimi represivnimi ukrepi proti mladim Ijudem na Kosovu ne strinja. Kolikor vem, je dobil pri tem tudi podporo slovenskega političnega vodstva. Represivno ali vsaj pretežno represivno ukrepanje spričo takšne in tako nakopičene problematike zagotovo ni izhod iz kritičnega položaja, čeprav je jasno, da se takšnemu vrenju, kot smo mu priča, prilepijo tudi vsakržne sovražne. §ovinistične, iredentističr* itd. sile, glede katerih ni mogoče ukrepati drugače kot s silo.
IGOR SAVIČ: Mislim, da se bomo k temu še vrnili, ko bomo poskušali spregovoriti tudi kaj o dogajanju danes tukaj, kjer mislim, da tudi obstojijo nekateri nastavki...
MITJA RIBIČIČ: Slovenskemu profesorju je danes težko proučevati politično kriminaliteto, ker je v lastni republiki nima. Nerodno pa jo je proučevati na Kosovu.
LJUBO BAVCON: Jaz je ne morem, ker ne pridem do podatkov.
SREČO KIRN: Kar se tiče informiranja, naj povem, da se strinjam z željo, z interesom za informacije o tem, kar se je dogajalo. Vendar bi rad opozoril na to, da za nas, marksiste, obstajajo tudi drugi viri informacij, rekel bi Studijski viri, ki jih lahko dobimo, so na razpolago in bi jih morali izkoriščati. Imamo celo vrsto tekstov, knjig, ki jih lahko preštudiramo, iz njih marsikaj zvemo in si pojasnimo marsikaj v zvezi s situacijo. Niso važne zgolj informacije o tem, kdo je koga ubil pa kdo je prvi streljal...
SAMO HRIBAR-MJLIC: Tukaj bi te jaz prekinil. Eden izmed najvažnejših dokumentov, tolikokrat omenjeno Kardeljevo pismo oz. razgovor s kosovskim vodstvom, je bil objavljen šele po kosovskih dogodkih, in še to ne v celoti.
SREČO KIRN: Rad bi dokončal in načel vprašanje politične ekonomije. Mislim, da je poleg mnogih drugih eno glavnih vprašanj Kosova njegov položaj samostojne ekonomske entitete znotraj jugoslovanskega in širšega svetovnaga ekonomskega prostora. Zato bom poskušal slediti tisti šoli marksistov, ki so sledili raziskavam Roze Luxemburg in Lenina o značaju in pomenu svetovne ekonomije ter o podrejenosti in določenosti posameznih delov te svetovne ekonomije zakonitostim, ki obvladujejo to celoto, to se pravi, totaliteto. Ena od teh zakonitosti, ki določajo to svetovno ekonomijo zdaj in tukaj, je problem razvoja in nerazvoja oziroma problem razmerja, v katerem je za razvo] dohčenega, že razvitega dela svetovne ekonomije potreben tudi nerazvoj drugega, že prej nerazvitega dela. Jugoslavija je vključena v to svetovno ekonomijo in zaradi tega podlega prav tem zakonitostim razvite blagovne produkcije. Kljub temu, da lahko rečemo, da smo družba prehodnega značaja, da živimo v obdobju, ko naj bi se razgrajeva! kapitalistični produkcijski proces in oblikovato nekaj novega, komunističnega, pa mislim, da nisrro imuni proti protisbvnim tendencam, in ni slučajno, da je J.B. Tito, če se ne motim, v Peč«, leta 1978, dejal, da tudi pri nas obstaja problem Sever-Jug. To dokazujejo tudi podatki. Tako na primer je delež Kosova v rasti družbenega produkta nenehno padal, medtem ko ]e družbeni produkt celotne Jugoslavije rastel. Po podatkih Hajrudina Hodže je leta 1947 na Kosovu nacionalni dohodek na prebivalca dosegel 52 % jugoslovanskega nacionalnega dohodka, leta 1975 le 33 % in na koncu leta 1979 le 28 %, čeprav je bilo v srednjeročnem planu predvideno zakonec teta 1980-------
MITJA RIBIČIČ: .. 28 % ob podvojenem prebivalstvu .. , SRECO KIRN:  Da, ampak gre za ekonomijo. Ta demografija je nj rezultat  in  ne vzrok. Potem govorijo isto tudi podatki o investiranju Jugoslaviji v letu 1976. Mi mislimo, da se na Kosovu ogromno investira, resnici pa ni tako. Podatki povedo, da je v okviru Jugoslavije slovensk gospodarstvo sodelovalo pri investiranju z 18,3%, kosovsko pa s 3,3%. i to    obstajajo     objektivni     vzroki.     Stopnja     interne    akumulativnos gospodarstva,  ki odloča o  ^osobnosti gospodarstva, je v Sloveniii 7, stopnje, na Kosovem pa 0,8 stopnje - to se pravi, da Kosovo skoraj nim lastne akumulacije. Vzroki za ta nerazvoj so po eni strani v zakonitosti razvite blagovne  produkcije,  po  drugi  strani  pa v določeni  ekonomsl politiki, ki jo lahko razumem, vendar pa je, kot lahko vidimo po rezultatil popolnoma  zgrešena.  Politika  Bakalijevega vodstva je bila tehnokratsk koncepcija razvoja. Vendar pa tu ni šlo brez ditem. Pojavtjala sta se, in se š dva kpncepta intenzivne produkcije. Prvi je koncspt delovno intenzivn produkcije, ki se veže na organsko sestavo kapitala, to se pravi produkcije kateri   ima  večji  delež variabilni  kapital  (delovna  sila)  in  manjši  dele konstantni kapital. Drugi pa je bil koncept kapitalno intenzivne produkcij kjer je razmerje obratno.  Ce bi  zaposlovali  veliko število Ijudi, uvai& delovno intenzivno produkcijo, bi to zanje pomenilo, da se ne bodo niko rešili nerazvitosti. Svetovni blagovni trg zahteva v produktu samem in tak< tudi v produkciji blaga določen agregat družbeno potrebnega dela. In t
agregat se določa tudi po organski sestavi kapitala, kar se odraža na trgi obliki cene. Tako je kapitalno intenzivnejša produkcija favorlzirana v tisti svojem detu, kjer premore višjo organsko sestavo kapitala. V teh pogojih kosovsko vodstvo videlo možnost konkurenčnosti na jugoslovanskem svetovnem trgu v zniževanju stroškov same produkcije. Nižar.je stroškov in prav tam tudi zvišanje stopnje profita naj bi vodilo h konkurenčnosti. Toda kakšne so sfabosti ts ekonomske politike? Nanje je zgenialno marksističrio analizo opozoril že Edvard Kardelj. Prvič, to je omenil že tovariš Ribičič, nt Kosovem so računali na ,tuje kredite, ki so jih dobivaii preko fonda federacije. V težnji za viijo organsko sestavo kapitala se je konstituirala odtujena birokratska struktura, ki je dejansko razpolagaia s celotno akumulacijo tn investicijsko močjo kosovskega kapitala. Le oni so odločali, kam se bodo vlagala sredstva. Drugič, vendar pa zvišana organska sestavj kapitsla sama po sebi ne prinaia novih rezultatov. Kosovska ekonomija ]i majhna ekonomija in tako ni mogla zaobjeti vseh elementov kapitalno intenzivne produkcije. Tretjič, neobstoj infrastrukture, ne dovolj učinkovite deiovne navade in temu podobno je onemogočalo izkoriščanj« novouvedenih avtomatizacij. Če primerjamo Slovenijo in Kosovo, lahkc ugotovimo, da je leta 1976 bilo v Sloveniji 40% ročnega dela, 30% pofavtomatskega in 20 % avtomatskega, na Kosovu pa 20 % ročnega dela, 10 % polavtomatskega in kar      70 % avtomatizirane proizvodnje.
V tej tehnokratski  koncepciji so uspeli reaiiztrati kapitalno intenzivno produkcijo, ob tem pa popotnoma pozabili na krnetijstvo in ga prepustili avtomatizmu trga. To je povzročilo, da je delež družbenega sektorja ostajal permanentno isti (11%), in da je privatni sektor vegetiral v samozadostni razdrobljenosti. Ob vsem tem pa še frapantno dejstvo, da je od leta 1967 do leta 1976 padlo število kooperantov s 66.000 na 9.232. Še vedno jih tare nizka stopnja hektarskih donosov v kmetijstvu, ki ne dosega niti polovi povprečnih hektarskih donosov v jugoslovanskem kmetijstvu. Temu je slec porast nezaposlenosti, nizek življenjski standard, porast socialnih razlik in i koncu nerazviti samoupravni socialistični odnosi.
IGOR      BAVČAR:      Developmentalizem      na      straneh     zahodi politekonomske iiterature se ukvarja s problemi razvitosti in nerazvitosti svetu in od tu tudi prevtadujoče mnenje oz. stališče, da je eksptoatac delavcev oz. gospodarstva pa tujem kapitalu vzrok za nerazvitost. Tu bi privoščil tvegano tezo, namreč da uvedba kapitalno intenzivne produkcije Kosovo   ni   rešitev,   ampak   da   je   ie-ta   v   vlaganju   kapitala   ostalej jugoslovanskega združenega dela v to področje in eksploatacija kosovskega gospodarstva. S to eksploatacijo naj bi se kosovsko gospodarstvo pritegnilo v enotno reprodukcijsko verigo, ki se imenuje jugoslovansko tržišče, ki po mojem mnenju še ne obstaja. Delovno intenzivna produkcija, ki se zdaj ponuja   kot   rešitev,   seveda   ne   bo   osvobodila   delavskega   razreda   in onemogočila eksploatacije le-tega, ampak ravno obratno, delavski razred se bo §ele začel konstituirati kot zgodovinska sila. Prav bi bilo, da se poleg problematizacije položaja delavskega razreda na Kosovu začnemo pogojevati tudi o  položaju delavskega  razreda  v Sloveniji,  kjer  uvajanje kapitali intenzivne produkcije v današnjih pogojih ne vodi v direktno osvobodi delavskega razreda.  Mislim,  da je  nemogoče odpraviti  nastale  pogoje _ poudarjanjem ekonomskih zakonitosti  in da se novosti porajajo v logikf razvoja zakonov kapitalistične akumulacije. Tako si upam trditi, da Kosovo ni   nerazvito  zaradi tega,  ker ga eksploatiramo, amopak  da je  Koso>M nerazvito zaradi tega, ker ni dovolj eksploatirano. To je moja teza.                 I
MITJA RIBIČIČ: Ne verjamem, da danes fa teza ustreza kosovskemfl vodstvu. Oa bi opravičili svoj lastni nacionalizem, trdijo, da jih ekspioatira cela Jugoslavija. Toda mislim, da je bistveno to, ali ima kosovsko vodstvo socialističen koncept saniranja situacije in socialističen, t.j. samoupraven koncept nadaljnje perspektive za srednjeročni razvoj od 1981 do 1985, v skiadu z jugoslovanskimi projekcijami, in ali bo znalo na tej platformi na]ti skupno pot z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Mbllm, da tudi platforma CK-ja ne more pokrajini ničesar dati — Kosovo mora samo izdelati platformo o Kosovu znotraj Jugoslavije. Seveda bom platformo kot discipliniran član Zveze komunistov povsod branil, ampak predvsem v tistih njenih delih, kjer govori o tem, da ie kosovske dogodke povzročil nacionalizem v vseh naših republikah. Sele oslabitsv naše fronte proti nacionalizmu je dala kosovskemu nacionalizmu pogum, da je dvignit zastavo. To moramo vedeti. Vendar mislim, da kosovsko vodstvo §e nima take koncepcije, take platforme, čeprav se ji približuje. Kje je njegova najšibkejša točka? V tem, da ima za osnovni vzrok nacionalizma §e vedno Albanijo, še vedno vztraja na dosedanji poziciji, namreč da so vzrok učbeniki pa slika tistega prismojenega Enver Hoxhe ... ta nesrarnna Albanija, ki kuka čez mejo, da je vzrok. To je zabloda in velika neresnica, ki pa je na Kosovu še vedno prtsotna. Ne opravičujem Albanije \r. vseh teh iredentističnih oslarij, ki jih zdaj počne, pa taga, da se požvižga na Madrid in ne gre v Kelsinke — toda to ni nevarnost za socialistično Jugoslavijo in tudi ne za Kosovo. Oprostite, ampak nisem še sliSal — mogoče me bo kdo popravil —, da bi kak naš Kosovar albanske narodnosti pobegnil v Albanijo.
vati iel
(Publika bruhne v smeh, kar ji govorec dopušča z molkom). MITJA RIBIČIČ (čez nekaj časa poseže vmes): Imeli pa smo primere v godovini, da so pobegnili Ijudje iz Albanije k nam, in ko smo hoteli rešiti to vprašanje sporazumno z Albanci, so odgovorili tako, da so povratnike na meji na licu mesta postrelili. Pri nas je to, če greš čez mejo, le neumen prekršek. Ne vem, kakšna je vaša kazenska pozicija, ampak .. (Publika povzroča hrup s pogovarjanjem, hahljanjem, klici itd.) MITJA RIBIČIČ: No, takšna je po mojem situacija. Ko pa bo koncept narejen, ko bo Kosovo leta 1981 ali 1982 imelo svoje Cebine - vi veste, kaj » Cebine: nacionalni manifest nadaljnje emancipacije slovenskega naroda z združevanjem vseh naprednih sil — takrat bo na tem programu nastala nova kadrovska konstelacija odnosov sil in prepričan sem, da takrat ne bo več obstajal problem Bakalija ali Ninanija, temveč da bodo tam novi Ijudje, ki bodo uresničili ustvarjalno silo napredka in novega sožitja. Te ,,kosovske čebine" pa niso nekakšna velikoalbanska država, kar je neuresničljivo v sedanji Evropi in v svetu, niti albanska država znotraj SFRJ in Srbije, pač pa uresničevanje albanske samoodločbe z razvijanjem socialističnega samoupravljanja, s preobrazbo partije v zvezo komunistov, v pluralistično interesno socialistično zvezo, z razvijanjem delegatskega sistema. To je edina altemativa sedanjemu stanju. In to koncepcijo moramo pomagati graditi. Bojim se pa, da tega ne delamo, da jim bolj solimo pamet ir> dajemo nasvete od zgoraj, namesto da bi doma delaJi tako, kot je treba. Bojim se, da je sedanja reakcija v srbskem političnem vodstvu preveč čustvena, zgodovinsko prizadeta, ne pa socialistično združujoča. (Prekine ga aplavz med publiko.)
MITJA RIBICIČ: Ne mislim, da je srbski narod zdaj tam v lahki situaciji. Ampak srbsko vodstvo mora biti na višini Tucoviča. Tucovič je, ko je šla Pašičeva vlada v vojno proti Albaniji. zapisal: ,,Ta vojna je imperialistična vojna." In to je bilo v fasu, ko je vsa evropska socialdemokracija opravičevala kolonialne vojne. Danes je zelo pomembno, da so se vodiine sile tako v Srbiji kot v Sloveniji in na Hrvatskem sposobne upirati nacionalizmu. Slovenci smo tu lahko zelo ustvarjalni, ker smo imeli podobno usodo kot Albanci. Enako smo bili ujeti v germanskem, romanskem in turškem trikotniku, enako pod vsemi temi imperializmi; isti ambasador Imperiale, ki je v Londonu krojil usodo Albanije, je nam vzel Trst, dalmatinske otoke in Istro, in tako je šlo do stare Jugoslavije, ki se je do nas obnašala približno enako kot do Kosova. Mi smo vtem pogledu zelo čisti.
V drugih republikah in pokrajini Vojvodini » bolj kot pri nas prisotni vplivi zaradi strukture prebivalstva. Za Srbe je to njihovo zgodovinsko področje; Hrvati imajo Srbe znotraj Hrvaške; v Vojvodini je ob porastu etatizma v vsej naši Ijubi domovini etatizem tudi prisoten in nekateri menijo, da je rešitev za vojvodinske probleme republika kot državna istitucija, ne pa samoupravni sistem; Črnogorci in Makedonci imajo albanski manjšini in so v tem pogledu zelo prizadeti. Iz tega razloga mislim, da je. objektivna vloga Slovenije v naših političnih organizacijah v Beogradu lahko aktivnejša, argumentirana, marksistična. Seveda vsem skupaj najbolj pomaga razumevanje Titovega in Kardeljevega prispevka k nacionainemu vprašanju, k vprašanju družbene prakse v odnosih med večinskim narodom in narodnostmi.
TOMAŽ MASTNAK:
Če bi dobil besedo takrat, ko sem se prvič prijavil k njej, bi končal s tem, s čemer bom zdaj začel: da so namreč bistvena vprašanja za razumevanje ,,kosovskih dogodkov" — kot jih ne najbolj posrečeno imenujemo — prav ekonomska vprašanja, vprašanja ekonomske politike, ta politekonomska vprašanja, ki so bila zdaj načeta. Tu je treba, po mojem, iskati temeljna vprašanja oziroma odgovore nanje. Zato bom šel zdaj v bistvu korak nazaj in le dotaknil vprašanja, ki je bilo danes že večkrat sproženo, večkrat zastavljeno, ne pa tudi rešeno.
Prva pripomba, ki jo imam, je, da se pripisuje prevelika pozornost procesom oziroma sploh represivnim ukrepom. To so sekundarne in pojavne stvari, ki nam o situaciji povedo bolj malo, še več, celo nasprotno: dejanska vprašanja, dejanski problemi se s tem zakrivajo. Naj uporabim analogijo: tako kot stalinizma ne bomo razumeli, če se obesimo na skonstruirane sodne procese — kot to dela vsa meščanc.ka kritika, tako sedanje situacije na 'Kcsovu ne bomo doumeli, če se bomo otepali samo z obsodbami, ki jih po hitrem postopku izrekajo tamkajšnja sodišča. Analizirati in rekonstruirati moramo tiste terrteijne družbene procese, ki proizvajajo te sodne procese kot enega svojih učinkov in momentov, pogosto zato, da bi s tem absorbirali pozornost in se prikrili. S pristajanjem na procese kot ključni problem pristanemo na mistifikacijo dane situacije, ki jo ta situacija sama proizvaja.
S te mistif ikacije potem pademo v drugo: temeljni problem naj sedaj ne bi bili več procesi, temveč birokracija (ki te procese aranžira). Zakaj pravim da je tudi to mistifikacija? Zato, najprej zato, ker se oblast enači z birokracijo. Oblast — če že sprejmemo ta zelo neprecizen izraz — je veliko bolj diferencirana, razcepljena, kompleksna, kot pa lahko pove izraz, kategorija ,,birokracija". ,,Birokracija" je postala čarobna rešitev za vse politične in družbene probleme, ki jih obsojamo, ne da bi jih razumeli — postala je izraz miselne komodnosti. Ta navidez radikalna kategorija je postala pokazatelj sterilnosti mišljenja, ki bi hotelo biti radikalno, pa ne preseže revolucionarne fraze. Na oblasti ni samo birokratska frakcija, so tudi druge frakcije oblasti. Poleg birokracije, ki je zgodovinsko preživela frakcija kapitala, je tu še progresivna frakcija kapitala — tehnokracija, ki tudi poskuša participirati in participira pri obiasti. Te sile jetov. Ribičičomenjal. Predvsem pa ne smemo pozabiti tretje sile oblasti, tiste — pogojno rečeno — frakcije, ki zastopa interese delavskega razreda, socializma, delavskega tamoupravljan>a. Med vsemi temi f rakcijami oblasti se, glede na vsakokratno jgodovinsko konstelacijo razrednih sil, spletajo različna zavezništva, nasprotovanja itd. To bi bila prva stvar. Nadalje: ko govorimo o birokraciji, je treba vedeti, da je birokracija sam?> notranje diferencirana. Če ne reflektiramo te diferenciranosti, spet zaidemo v mistificiranje. Prvič, birokracija se cepi na centralistično, pa republiško, pokrajinsko in še bolj lokalno, na unitaristično, zvezno, pa na nacionalne itn. Pri tem so njihovi protislovni interesi prisotni v vsakem birokratskem gnezdu (t.j. v republiki, denimo, ni le republiška, so pravtako interesi zvezne inobčinskih, različnih nacionalnih in unitaristične itn. birokracije). Drugič, pozorni moramo biti tudi na funkcionalno diferenciranost birokracije: tu so agenti, ki skrbijo za produkcijo in akumulacijo, od določanja generalne strategije ekonomskega razvoja do odločanja o vprašanjih v konkretnem neposrednem produkcijskem procesu, ter t.i. legitimacijski agenti, katerih posel se odvija v političnih in ideoloških aparatih. Skratka, namesto da vse počez govorimo o birokraciji, bi se morali vprašati: kako je strukturirana oblast in kako funkcionira?
Toda četudi bi analizirali oblast, bi ostali zajeti v mistif ikacijo, če bi vso našo pozornost absorbirala oblast, iz obravnave in analize pa bi izgubili tisto nasprotje oblasti, v zadnji instanci še vedno vprašanje položaja in vloge delavskega razreda. V diskusijah o Kosovu vprašanja položaja delavskega razreda na Kosovu nisem zastedil. Zato so vse naše analize in ocene prekratke, Oo tega vprašanja niti ne moremo priti, če že oblast, na katero tencentriramo tolikšno pozornost, abstraktno določimo. Abstraktnemu in praznemu določilu oblast? odgovarja namreč pravtako abstraktno in prazno določilo antipoda oblasti, ta se prikazuje nedoločeno, kot — danes smo tlišali — ,,plebejske množice" ali kot »Ijudstvo". Te kategorije bi še imele svojo upravičenost pri obravnavanju francoske meščanske revolucije (pa tudi ttije marksistično zgodovinopisje neznansko bolj razdelalo stvari), vsakršno analitično moč pa izgubijo v pogojih socbiistične revolucije. Vprašanje, ki bi ga morali postaviti, se torej glasi: kako je strukturiran antipod oblasti, iz česa vsega je sestavljeno to ,,ljudstvo" in kakšni so odnosi med njegovimi strukturnimi elementi: centralno vprašanje pri tem pa je položaj in vloga delavskega razreda.
Nobeno vodstvo ne bo — dolgoročno gledano — rešiio kosovske krize, če tone bo vodstvo delavskega razreda.
A: Ali se sme po ustavi SFRJ žaliti šefa neke države?
LJUBO BAVCON: Po ustavi ne, toda po kazenskem zakonu je to kaznivo.
A: Ali nismo nocoj tu slišali, da je Enver Hoxha prismojen? Smo?
(Publika je nemirna, pogovori, smeh ...)
MITJA RIBIČIČ: No, dobro, popravijam, njegova stališča so prismojena, on je pa pameten. Pod pogojem ...
(Prekinega huronski smeh.)
MITJA RIBIČIČ: Popravljam, pod pogojem, da bi tudi on o nas tako mislil in govoril. No, razčistimo vprašanje Enverja Hoxhe. Seveda je narobe in ni pametno, da kakorkoli zmerjamo šefa katerekoli sosednje države. Mislim, da je prav, da argumentiramo stališča, v katerih se ne strinjamo z albansko politiko, in ne da zmerjamo šefa države. Taka čustvenost po mojem ni na mestu.
A: Tudi jaz mislim tako kot vi. Ampak jaz si ne dovoljujem tega reči, ker smo si mi postavili neke druge raisone, kakor so si jih oni. Hotel sem pokazati, kako lahko je pasti v revanšizem. Reči sem hotel še nekaj drugega. Ne gre samo za ekonomijo. Sama analiza tu je pokazala, da Albanci poleg tega, da s Kosova ne bežijo v Albanijo, zahtevajo republiko. Zakaj so zahtevali republiko, če jim je bolje v Jugoslaviji? To pomeni, da ne gre samo za ekonomijo. Povedal bi samo §e tezo, ki sem jo pripravil: emancipacija Albancev v Jugoslaviji bo emancipacija Jugoslavija od albanstva!
(Poskusi aplavza med publiko).
B: Navezal bi se na besede tovariša Ribičiča, ki je rekel nekaj o nezaupanju Albancev v Jugoslaviji. Naj takoj povem, da .sem eden od teh Albancev in mogoče nekoliko bolje poznam situacijo. Od samega začetka dogodkov na Kosovu me je zanimalo nekaj: od kod tolikšno število mladih, ki naj bi bili zaslepljeni? Poskusil sem to razumeti takole: že 35, 40 let Tirana s svojimi sredstvi javnega obveščanja in propagande — preko svoje radijske postaje, ki ima program v dvanajstih svetovnih jezikih tekom celega dneva, od šestih zjutraj do dvanajstih zvečer, ki je precej močna in se jo precej dobro sliši v Jugoslaviji, na Kosovu, v Črni gori in Makedoniji, pa tudi tu jo je nnogoče slišati — torej že 35 let proklamira, da je Jugoslavija nasprotnik socializma, da je revizionistična in celo titoistična. Predstavljajte si zdaj nekega člana albanske nacionatne skupnosti, oziroma Albanca, ki ne zna nobenega drugega jezika ali pa pač raje posluša program v materinem jeziku; predstavljajte si, da ima 35 let. Poišče drugo postajo, našo postajo — o tem pa nič. Sprašujem se, ali je prav, da v teku 35 let tega manevra proti Jugoslaviji nismo ničesar rekli? Ali pa smo rekli zelo malo, v strahu, da bomo pokvarili §e te odnose, ki jih z Albanijo imamo. Ali je morda knjiga Enverja Hoxhe — mislim, da jo je izdal Tanjug — samo protiudarec naše propagande njihovi? O tem sem se pogovarjal z Ijudmi iz vseh slojev: od detavca, ki ne zma niti brati, pa do tistih, ki se ukvarjajo s temi vpra§anji, pogovarjal sem se z Ijudmi vseh nacionalnosti, s katerimi sem v stiku. Mislijo skoraj ravno tako kot jaz. Sprašujem se, zakaj nam je to zdaj potrebno. Zakaj je treba dva, tri, pet mesecev po kosovskih dogodkih pisati o Albaniji, ko pa v preteklih 35 let nismo rekli o tem niti besede? Ali bomo vendar enkrat začeli z resnično akcijo na principu medsebojnega spoštovanja, čeprav vemo, da njim ni do tega, ali bomo začeli govoriti na sploh o njihovih napakah, ne pa da zaslepljujemo Ijudi, potem se pa čudimo, da tako veliko število mladih s Kosova sodeluje v demonstracijah? Vemo, kakšna je ekonomska situacija na Kosovu. Ali lahko reče kdorkoli od nas, da bi bil imun za obljube o izboljšanuu stanja, če bi, recimo, živel v desetčlanski družini, v kateri bi samo eden dobival plačo tam okrog 500, 600 starih tisoč din, pa bi hotel študirati? To je treba premisliti. Kako je mogoče zaslepiti tako velik del mladih Ijudi?
(Prekine ga aplavz med publiko).
A: Če bi bil jaz na njihovem mestu, bi zahteval republiko. Srbsko manjšino na Kosovu bi čuval, kakor čuva Jugoslavija tuje. Albanci niso državtjani drugega reda, da bi jim poklanjali državnost, ne bi pa tudi smeli biti povod za obračunavanje med Jugoslavijo in Albanijo. Gre za zgodovinsko nezaupanje Albancev. Mi smo kot paternalisti, od zgoraj jim nekaj poklanjamo. Tisti, ki so obsojeni, so dobiii blage kazni, jaz bi jim dal višje — spet jim nekaj poklanjamo, poklanjamo jim možnost, da se spametujejo. Kdo ima vendar pravico vtej državi komu kaj poklanjati? Ta država je nastala skozi neko zgodovinsko izkustvo . .. v Jajcu itn ...
(Hrup in smeh med publiko)
A: V tezah, ki smo jih tu dobili, piše, da so previsoko obsojeni, jaz pa trdim, da so bile obsodbe blage. IVIislim, da nimamo čiste vesti, nismo prepričani vanjo, nismo prepričani v tisti naš tekst, s katerim smo ustvarili enotnost. Vi, tovariš Ribičič, pravite, da je vojska imela neko moralno težo ... Jaz je ne bi imel. .. če pri nas že 30 let ne moreš niti pisniti, zgora; stoji nek tekst in ne moreš nič ...
(Prekine ga pogovor med publiko in za mizo organizatorjev, ki pa na traku ni razpoznaven).
A: če bi slučajno Kosovo dobilo republiko, bi morali misliti tudi na druge Albance. Zgodovinsko dejstvo je, da so Albanci bili razdeljeni na katolike, muslimane in pravoslavne. Kaj bi pomenila republika za albanski narod? Mislite, da bi bila to še ena delitev albanskega naroda na albanstvo s Kosova albanstvo iz Črne gore, albanstvo iz Makedonije in na albanstvo, ki je po vsej Jugoslaviji?
C: Sem Albanec in tu študiram. Študiram muzikologijo in se slabo spoznam na politiko, toda vseeno bi nekaj povedal. Do teh dogodkov na Kosovu sem imel s kolegi na faksu zelo dobre odnose. Ko sem po začetku demonstracij prišel na faks, pa so mi pokazali hrbet.
ALENKA PUHAR: Vračam se k tistemu, kar je omenjal tovariš Bavcon, in k vam, ki ste trdili, da procesi niso bistveno vprašanje. Zavedam se, da procesi proti obtožencem niso bistvena stvar, so pa seveda silno pomembni za vseh tistih 220 ali 250 ali kolikor jih je bilo, pa tudi za vse nas. Povedala bom, kaj se mi je zdelo v tem pogovoru tu simpotomatično in najbolj zanimivo. Tovariš Bavcon je rekel, da je imel tovariš Ribičič toliko poguma, da je javno odgovoril na nesprejemljivo visoke kazni. To so besede, ki bolje kot karkoli drugega ilustrirajo atmosfero ne le na Kosovu, ampak v vsej državi. Če je mogoče reči o nekom, ki je taka persona kot Ribičič, da je moral nekaj mesecev zbirati pogum, da je povedal ta stavek in z njim obsodil tako evidentno nesprejemljive stvari, potem to marsikaj pove o atmosferi v vsej tej državi, ne samo na Kosovu, kjer so baje zaslepljeni in tako naprej. Kazni, ki so bile izrečene — po šest, osem, deset, petnajst let zapora — v glavnem mladoletnikom in t.i. mlajšim polnoletnikom, so nesprejemljive in verjetno se ne motim, če rečem, da so se ogromnemu številu Ijudi zdele nesprejemljive takoj in ne šele potem, ko je to povedal tovariš Ribičič in ko je bilo tudi na CK-ju povedanega nekaj podobnega. Na Kosovu se je na veliko skupino mladih^judi zlil ves iracionalni in racionalni bes, ogromna količina gneva in očitno tudi strahu. Mladi so se znova izkazali kot najbolj varen strelovod, v katerega je mogoče kanalizirati čisto vse. Ker baje ne govorimo samo o Kosovu, ; ireba reči, da imajo procese tudi drugod — v Bosni zaradi Marije, ki da m prikazuje, v Ljubljani se očitno pripravlja proces proti punkerjem in baje celo proti nacistom ... Nihče ni še nič rekel o Ijudskem besu, ki se je sprožil nad mladoletniško tolpo, ki je mučita svojega vrstnika itd. Gnev, ki se sprošča nad vsemi temi mladimi Ijudmi, je silno velik in mislim, da postaja nevaren. Bes, ki se na ta način sproža, je nekaj realnega, treba je računati z njim. Tega se ne da odpraviti z nobenim aktivizmom in z nobeno ideologijo. Ni uresničljivo, da bi sprejeli zakon in rekli: v socializmu tega ni več. Nikar si ne delajmo iluzij! Vsaka urejena družba — za kriterij jemljem 20. stotetje in Evropo — si organizira institucije, ki prevzamejo nekatere naloge plebsa. Ljudje se na določeni civilizacijski stopnji zavedajo nesprejemljivosti oz. potencialne nevarnosti emocionalnega, vročekrvnega reagiranja in ravnanja in zato organizirajo institucije, ki prevzamejo to nalogo. Te insfrtucije so policija, sodstvo in oblast v tistih etementih, ki naj bi ustrezali Ijudskemu pričakovanju, da bodo modre in pravične. Te institucije ne obstajajo samo zato, da bi obvladovale deviante, delikvente itd., ampak tudi zato, da kontrolirajo iracionalizem tistih, ki niso deviantni. V naši družbi pa se že nekaj časa te institucije vedejo tako, kot bi se navadno Ijudstvo, ki bi se vročekrvno zagnalo in začelo linčati. To je tisto, o čemer je po mojem mnenju vredno govoriti.
D: Vznemirile so me besede o procesih kot o nečem sekundarnem. Rečeno je bilo, in tako piše tudi v vabilu na okroglo mizo, da je bila le-ta organizirana kot alternativa peticiji, ki je bila poslana predsedstvom SFRJ, SR Srbije in SAP Kosovo. Rečeno je bilo, da se organizator ne strinja s takim načinom delovanja, ker tahko vodi k zamegljevanju in pasivizaciji. Povod za okroglo mizo smo torej dobili s peticijo. Okroglo mizo pa organiziramo kot nekaj alternativnega. Sprašujem se: kako da ni prišk) do okrogle mize brez peticije?
(Prekinega ploskanje publike).
D: Rad bi zastavil §e eno vprašanje. Teze iz vabita na okroglo mizo so dosti bolj ostre in dorečene kakor tiste v peticiji, kar podpiram. Sem podpisnik peticije in zato govorim o tem. Zanima me, zakaj tak odnos do peticije, zakaj organizatorji menijo, da peticija zamegljuje dejanskost. Kot podpisnik sem poslal peticijo sredstvom javnega obveščanja, naj jo objavijo, čeprav je te stvari mogoče tudi drugače formulirati. Druga stvar pa je, da so vsi problemi, ki so bili danes tu načeti, implicite vsebovani že v peticiji. Slišal sem, da je*bila peticija objavljena, vendar brez predloga za preverjanje pravosodne politike SAP Kosovo — ne za revizijo, to je bistvena razlika! Preverjanje bi lahko potrdilo vse kazni, ki so bile do zdaj izrečene, če so bile pravilno izrečene; revizija pa implicira spremembo kazni. Peticija nima samo pravnega karakterja, temveč ima, par exceilence, politični karakter, ker je to dejavnost skupine mladih z beograjske, zagrebške in tjubljanske univerze, mladih Ijudi, ki želijo na ta način reagirati na nekaj, kar ni samo nepravno — tega ne moremo dokazovati, ker so nas sredstva obveščanja tako kriminalno obveščala, da ne vemo ničesar o tem, kako so tekli procesi in zato ne moremo govoriti o nepravnosti — ,lahko pa govorimo o nepravičnosti, če je človek, ki je napisal KOSOVO REPUBLIKA, zaradi tega obsojen na deset let. Peticija vsebuje razen humanistične konotacije tudi določeno politično zavest 118 podpisnikov. Zato mislim, da lahko, če se vsi s tem strinjamo, peticijo tule preberemo — imam izvod v hrvaščini — pa bomo videli, da so v peticiji zapisane stvari, o katerih smo cel večer govorili. Zato mislim, da okrogle mize ne moremo imeti za alternativo, temveč kvečjemu za nadaljevanje tistega, kar je podpisalo 118 Ijudi, česar jim niso omogočiie, temveč so jih v to prisilile izjave naših politikov, med njimi tudi tovariša Ribičiča. Mislim tudi, da bi bilo korektno do vseh prisotnih, da jih seznanimo z vsebino peticije.
IGOR SAVIČ: Peticija je bila že objavljena in povabljeni so jo dobili.
D: Ni nujno, da sprejmete moj predtog. Moja kritika ni bila namenjena tej okrogli mizi, temveč sem poskušal nasploh izpostaviti problem organiziranja takih razgovorov o stvareh, ki zaslužijo pozornost, kakor jo Kosovo. Drugo, kar me fascinira — čisto kot človeka —, pa je to, da lahko nekdo izjavi, da je obsodba tristotih Ijudi iste nacionalnosti sekundarnega pomena. To ni človeško.
(Aplavz med Dubliko)
MITJA RIBIČIČ: Ali je kdo od prisotnih mnenja, da bomo kosovske probleme, probleme albanske narodnosti — nacionalne, socialne, demografske, kulturne, humane, pa vse do nacionalnega vprašanja, ki je še odprto — rešili s kazenskimi procesi? Mislim, da se vsi strinjamo stem, da s kazenskimi procesi, z represijo, z iskanjem krivca tam, kjer ga ni, teh problemov ne bomo rešili. In v tem pogledu je vašo peticijo mogoče podpreti, ker   hoče  pravzaprav povedati prav to.
Vsi veste,   kaj je pravo, kaj je
zakonitost, kaj je sodišče, kaj je inštanca, kaj so izredna pravna sredstva, kdo tahko danes vpliva na neodvisno sodišče,... kje so vse možnosti za korekcijo neke kazenske politike. Mislim, da je napačno, da o kazenski politiki n? Kosovu govori samo sekretar za notranje zadeve v zvezni skupščini. Imamo sodišče, pokrajinsko, vrhovno — in to bi moralo pred skupščino obrazložiti svojo kazensko politiko. Skupščina daje sodišču polnomočja za kazensko politiko, ki mora biti seveda argumentirana, javna itn., na liniji — kot je rekla tovarišica Puharjeva — 20. stoletja ter zakonitosti in pravnega reda v Jugoslaviji. Tu se vsi strinjamo in zakaj bi zdaj umetno ustvarjali nekakšne dileme, kot da smo eni za to, da se vse obsoja, in to na velike kazni, drugi pa za to, da se vse osvobodi. Ker nismo ne za eno ne za drugo.
B; Mogoče ne bi smeli govoriti o kazenski politiki na Kosovu, ne o kazenski politiki v Beogradu ali Zagrebu ... ampak o kazenski politiki v celi ' Jugoslaviji. To je eno. In drugo je to, da jaz ne bi govoril o ekonomski policiki na Kosovu, temveč o ekonomski politiki v Jugoslaviji: kakor se je Kosovo razvijalo s pomočjo jugoslovanskih kreditov, tako se je Jugoslavija razvijala s pomočjo kreditov iz zahodnega sveta. Nikar ne govorimo o stalinizmu na Kosovu, treba je govoriti o staiinizmu v Jugoslaviji.
Rudi Rizman:
Moje mišljenje je povezano z nekim tveganjem, za nekatere je lahko tudi petimistično. Dosedanja razprava je namreč izhajala iz predpostavke o možnosti in nujnosti racionalnega in demokratičnega razreševanja nakopičenih družbenih problemov na Kosovu oz. v socialistični republiki Srbiji. V tem smislu smo slišali tudi nekaj precHogov. Pri nas se je še kar opazno utrjevalo spoznanje, da nacionalno oz. narodnostno vprašanje ne more biti enkrat za vselej rešeno ali odpravljeno zdnevnega reda. Imperativi razvoja terjajo nova etična dozorevanja, sploh nacionalna in mednacionalna postavljanja nove vidike nacionalnega samogibanja. Življenje narodov nas mora potemtakem zavezovati.k postavljanju novih vprašanj in odpiranj.
Na kaj bi se torej lahko nanašal pesimizem? Mislim predvsem na to, da je nacionalnost oz. nacionalizem izredno sestavljen družbeni pojav, ki ga utemeljujejo tudi iracionalne sestavine. Skrajna uresničitev nacionatnega identificiranja pelje celo v nacionalizem, kjer je ta iracionalna stran še toliko bolj prisotna. Naj spomnim, da govori npr. Herve o njem kot o slepi sili, ki je bhko ,,zlati rudnik" za vsakršno manipuiiranje z množicami. Seveda se je nacionalizem v kosovskem primeru kazal v najrazličnejših vzorcih: v narodnostnem (albanskem), srbskem, v verziji Enverja Hoxhe etc.
Toliko o tej strani Janusovega obraza. Druga stran je povezana s problerrom, ki ga ne moremo odpraviti kot čisti socialni ali razredni fenomen — problem relativne avtonomije pojava nacionalne integracije, ali še bolje, koncentracije. Analiz nacionalnosti ne morejo nadomestiti politekonomske analize ali analize razrednih polarizacij. Povedano poenostavljeno: tudi idealne ekonomske razmere ne bi mogle preprečiti dogodkov, do katerih je prišlo ietos na Kosovu. Govor o imanentnih zakonitostih nacionalne samorasti nam mora zato povedati nekaj o specifični in v evropskih okvirih dosti tragični usodi albanskega naroda kot celote. Ne le neprijazna, temveč naravnost sovražna zgodovina je na vse načine onemogočala pravioo, ki se je zdela samoumevna za skoraj vse ostale narode v Evropi, tj. pravioo do oblikovanja v nacionalno državo. Iste (vele)politične sile, v Evropi, ki so pogosto krojile usodo tudi drugih jugoslovanskih narodov, med njimi §e posebej Slovencev, so ssvojimi sklepi zarezale v živo meso albanskega naroda. Te politične delitve pa ne morejo ukiniti naravnega etničnega teženja. Seveda je nacionalistično slepilo, če kdo misli, da enotna politična (državna) oblika popolnoma zadosti potrebam in težnjam etničnega združevanja. Naj spomnim, da živi v LR Albaniji preko 2 milijona in v SFRJ skoraj 2 milijona Albancev . V določenem smislu je tudi težko sprejeti tezo o ,,matičnem" narodu, še bolj sporna je apologija priključevanja avtoritarni in nedemokratični politični skupnosti. Jugoslavija je ponudila alternativo ,,odprte meje", ki bi lahko v mnogihozirih zadostila omenjenemu naravnemu teženju, vendar je ta altarnativa doživela s strani LR Albanije zavrnitev v obliki enostranske zlorabe. Problem ,,naravnega" teženja ostaja zato §e naprej odprt in bo kot tak tudi še dolgo obstajal, in ne bi bilo pravično reči, da je bila v prvi vrsti Jugoslavija tista, ki je temu procesu metala polena pod noge.
Reket sem že, da delujejo omenjene gravitacijske sile tudi v ekonomsko znosnih razmerah. Spomnimo se nacionalistične evforije na Hrvaškem v prejšnjem desetletju, ki je niso v prvi vrsti spodbudile nezadovoljive ekonomske razmere in ki je pripeljala do nevarnih razsežnosti. TovarišTito je celo govoril o nevarnosti ,,državljanske vojne". Glede na to, da Jugoslavija danes ne temelji več samo na osi Beograd — Zagreb — Ljubljana, moremo »n moramo problemu Kosova posvetiti vso pozornost, ne pa ga obravnavati kot kak periferni probtem Jugoslavije, ali kot problem, ki če ga ne bi razrešavali, niti ne bi mogel usodneje poseči v same temelje procesov funkcioniranja jugoslovanske politične skupnosti.
Z albanskim nacionalnim vprašanjem se bomo zato še dolgo srečevali. Meje zunanjega vplivanja, takega ali drugačnega, nimajo velikih perspektiv. Pa tudi ne samo represivna in administrativna logika iskanja rešitev ali omejevanja pravic pokrajin(e). Seveda tudi ne gre čakati na to, da se bo ,,kaj spremenilo" na (demokratično) bolje v LR Albaniji, kar bi povečalo možnosti recipročnega in tesnega sodelovanja med pripadniki albanskega naroda ne glede na državne meje. Vlivanje zavesti in akcije (tudi moči) samo od zunaj bo morala zamenjati resnično progresivna in osveščena aktivnost albanskih delovnih Ijudi na podlagi socialističnih samoupravnih ekonomskih perspektiv, pa tudi take nacionalne politike, ki bo znata svoj nacionalni interes zliti z idejo bratstva in enotnosti in seveda obratno najprej v jugoslovanskih okvirih, pa tudi širše. To je rnorda pot, ki obeta organsko dosti bolj povezano življenje Albancev, uresničuje nekatere od bistvenih pogojev omenjenega naravnega etničnega teženja in to navkljub danim in podedovanim zgodovinskim okoliščinam.
Na koncu ni odveč opozoriti na nek evropski sindrom, kar zadeva nacionalni problem. Po eni strani na dejstvo, da nacionalno ali narodnostno vprašanje pridobiva v evropskih okvirih na svoji teži, po drugi strani pa §e na to, da idejni aparati posameznih odredov evropske socialistične in komunističrte levice na nacionalno vprašanje ne ponujajo pravih in včasih celo nobenih odgovorov. Vzemimo primere Španije, Grčije, Francije, Italije itd. Zaradi tega prihaja celo do neustreznih, mordatudi neljubih spojev, ko, na primer v Spaniji, prirtaši minulega r»da Sb vedno radi vzklikajo, da jimje bolj vSeč rdeča Spanija v primerjavi z razbito. Španski komunisti v tem pogledu niso naredili križa čez, v nacionalnem pogledu, strogo centralizirano, celo unitaristično družbeno tvorbo.
SAMO HRIBAR—MILIČ: Rad bi se vrnil k nekaterim problennom, ki so že bili izpostavljeni, vendar v primernem trenutku nisem pri§el do besede. Govorilo se je o procesih na Kosovu, o dogodkih na Kosovu, o sami politiki na Kosovu — premalo pa se je po mojem govorilo o ideologiji v Jugoslaviji. Kardel] je večkrat rekel, da je nacionalizem pri nas lahko le maska za prikrivanje drugih političnih tendenc: protisamoupravnih, birokratsko-tehnokratskih, kritikantsko-karierističnih, protisocialističnih in kontraravolucionarnih. V zvezi s temi procesi se je nekje pojavila pobuda za prikrivanje. V javnosti smo zvedeli samo to, da so bili nekateri obsojeni po tem in tem členu zaradi take in take protidržavne dejavnosti. Ničesar pa nismo zvedeli o tem, kako so procesi potekali. Pa tudi o samih dogodkih, ko že govorimo o informiranju, smo bili zelo slabo obveščeni. Mogoče smo za to precej krivi tudi tu, v Sloveniji; to bi rad navezal na tisto, da se nacionalizem uporablia za prikrivanje protisamoupravnosti in birokratizma. Kot uredniku Radia Student mi je bilo spomladi rečeno, naj ne objavljam informacij o dogodkih na Kosovu, z obrazložitvijo, da je situacija v Študentskem centru zaradi povišanja stanarin in Stipendij taka, da se je bati, da bo tudi pri nas prišlo do česa podobnega, če bomo govorili o tem, da na Kosovu Strajkajp. To je bil argument proti objavi informacij, s tem da so bili tisti, ki so me opozorili, s samimi dogodki dobro seznanjeni. Rad pa bi povedal Se nekaj drugega. Mislim, da v zvezi z dogodki na Kosovu ni najbolj pomernbno iskanje krivcev, da rezanje glav ne bo ničesar rešiio, temveč da je važno predvsem razkriti razredno strukturo družbe. Po mojem na Kosovu ne moremo govoriti o formiranem narodu, ta narod J6 notranje razredno razcepljen. Na to razredno strukturo pa mi povsem pozabljamo, s tem da, seveda, pozabljamo tudi na razredno strukturo v Jugostaviji.
MITJA RIBIČIČ: Strinjam se z vami, da je danes nacionalizem parola, ki lahko vse pokriva. Mislim, da je pomembno na tej okrogli mizi ugotoviti, da so v porastu tiste sile, ki bi rade z obsodbo nacionalizma spravile skozi okno socialistično sarnoupravljanje, pospraviie republike in pokrajine in vse drugo. Hotel sem vas dopolniti, in mislmi, da je to prava def inicija.
SAMO HRIBAR—MILIČ: Poudaril bi rad, da smo se mogoče preveč zadrževali pri problemu samega Kosova, da pa je Kosovo juyoslovansko vprašanje, vprašanje tronutnih razrednih razmerij v naši družbi, in da se prav zato temu po malem izogibamo, ker je to naša tema, ker je to tema tu in zdaj.
TOMAŽ MASTNAK: Zelo na kratko... Očitno gre za določene nesporazume ... O tem, kar sem govoril: nisem govoril niti o svoji osebni prizadetosti ali neprizadetosti v zvezi z dogodki na Kosovu — ne vem, zakaj naj bi to koga zanimalo —, niti nimam iluzije, da lahko nastopam neposredno politično — nisem politik. Narobe bime bilo razumeti, da podpiram represaiije, ki so se razmahnile na Kosovu. Zelo važna distinkcija je med osebno prizadetostjo in možno politično akcijo ter zastavitvijo teoretske analize in diskusije. Kar sem poskušal, je bila zastavitev teoretske anatize določenega problemskega sklopa, Ker mislim, da lahko in tudi moramo kot nekakšni intelektualci ravno na tem področju prispevati svoje k reševanju problema, s tem, da teoretsko raziskujemo in postavljamo stvari. Ko pa zamenjujemo teoretska vprašanja in teoretsko pozicijo z osebno prizadetostjo, lahko pristanemo samo v malomeščanski ideologiji in malomeščunski politiki.
*     (Nekdo \z publike ]e ponovno želel dobiti odgovor na vprašanje, ali je bil Bakali obsojen ali ne.)
MITJA RIBIČIČ:  Kot vem, Bakali ni bil obsojen, bil pa je politično diskvalif iciran  in vzeta  mu je funkcija na kongresu; na pokrajinski konfe-renci — je bil   izvoljen za predsednika CK-ja — in mislim, da je to politična diskvalifikacija njegovega dela in politični ukor .,. Torej to je politično dejanje in mislim, da je to narejeno. Če bi se pri temosebno okoriSčal in tako naprej, nimam nič proti temu, da se ga obsodi in da ga zajame vaša peticija.
(Smeh vavditoriju).
E: Rad bi vsdel samo to, kaj naj si mislim o politiki Zveze komunistov, če je tak čiovek še vedno lahko njen članl
MITJA RIBIČIČ: To vprašanje mi je zastavil tudi nek novinar. Namreč: ,,Kako bom zdaj sedel skupaj z Bakaiijem v isti Zvezi komunistov? " Odgovoril $em mu, da bom pač sedel. članov je 2 milijona 200, mislim, da je še kakšen tak, kakor je Bakali.
A: Ne gre za odgovor, gre za to, da se pokaže na absurdnost vprašanja, in tovariš Ribičič je to pokazal. Naj samo nekaj dodam: danes pomeni vreči nekoga iz Zveze komunistov isto kot pljuniti pod okno nekomu, ki živi v sedmem nadstropju.
(Aplavz, odobravanje, hrup.)
MITJA RIBIČIČ: V zvezi komunistov se vodi velika bitka okrog raznih konceptov: okrog samoupravnega, protietatističnega, protidogmatskega, bitka s stalinizmom, z vsemi oblikami odpora proti samoupravljanju; koncepti so različni. Vodi se tudi bitka okrog nacionalnega vprašanja, okrog tega, ali je naša partija enotna samo, če je integralno jugoslovanska, ali pa obstojijo tudi nacionalne partije, ki so bile ustanovljene leta 1937, slovenska, hrvaška, makedonska, albanska itd. Vse te bitke so tu in dialog v njih je demokratičen. Sem za to, da je ta dialog demokratičen. Sem za to, da se s Stanetom Kavčičem spremo glede slovenske razvojne politike, da pa on ostane v Zvezi komunistov.
(Aplavz).
\
LJUBO BAVCON: V dosedanji razpravi je bilo slišati toliko izzivovglede vpraSanj, ki zadevajo represijo v socialistični samoupravni družbi in t.i. poiitično kriminalititeto, da je zdaj potrebno reči nekaj o tem. Naj začnem z zahtevami po kazenski odgovornosti Mahmuda Bakalija in drugih članov prejšnjega kosovskega političnega vodstva. Moje mnenje je takole: če zase zahtevamo varstvo svoboščin in pravic, spoStovanje načela zakonitosti in drugih garancij, potem moramo vse to priznati tudi drugim in tudi čianom prejšnjega kosovskega vodstva. Za zdaj, kolikor je mogoče razbrati izjavnih informacij, je tem Ijudem mogoče očitati politične napake in jih poklicati na politično odgovornost. Za kazensko odgovornost bi lahko šlo samo v primeru, če bi ti Ijudje storili kaj takšnega, kar je zapisano v jugoslovanski kazenski zakonodaji kot kaznivo dejanje, ob polnem spoštovanju vseh pravil, ki jih za takšne primere predpisuje prav ta zakonodaja. Celo ob takšnih pogojih se lahko zgodijo hude stvari, kot nam je poskušal malo prej povsdati mladi kolega, ki so ga obravnavali organi za notranje zadeve zaradi suma, da je v zvezi z znanimi dogodki okrog kljukastih križev in punka.
Opozarjam torej na to, da se naša lastna agresivnost preveč pogosto izraža v obliki zahtev, naslovljenih na državne organe, naj koga preganjajo, strogo kaznujejo, celo s smrtno kaznijo, pri tem pa se je kar pogosto v zgodovini zgodilo, da so isti Ijudje naslednjega dne postali žrtve prav takšnih ravnanj.
Seveda nisem in nisem bil nikoli advokat represije v naši družbi, mislim pa, da je to vprašanje dovolj zapleteno in nikakor ne črno-belo. Res pa je, da je na tem področju, kot vse kaže, zelo težko doseči kakšen napredek. Ko sem pred teti sodeloval v komisiji za sestavo osnutka novega kazenskega zakona Jugoslavije, smo po daljšem premišljevanju prišli do soglasja, da je treba spremeniti formulacijo kaznivaga dejanja sovražne propagande, ker zajerna poleg dejanj, ki jih je seveda treba preganjati in kaznovati, tudi nekaj, kar se imenuje ,,s hudobnim namenom in neresnično prikazovati družbene in politične razmere v državi" /133. člen KZ SFRJ/. To je po moji sodbi natančno tisto, na kar je opozoril tov. Kardelj, ko je v ,,Smereh razvoja" .,.. dejal, da je res težko, a da se je treba vendarle naučiti razločevati, kaj je sovražna propaganda, kaj pa svoboda kritične misli, brez katere ni mogoč razvoj. Pa vendarle predlog komisije ni bil sprejet in ta člen je ostal nespremenjen.
Kolikor sem mogel razbrati iz časopisnih poročil o obsodbah na Kosovu, sem nadalje opazil, da so zelo pogosto uporabili 114. člen KZ SFRJ, ki ima naslov ,,Kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve". Za kaznivo dejanje zadostuje po zakonu že, če povem slikovito, da pogledam tale svinčnik z narnenom, da bi ga premaknil, ne da bi za to stegnil roko in ne da bi ga sptoh zares premaknil. Ta določba ima seveda svojo genezo, nastala je v tistih, za vas že zelo oddaljenih časih, ko je bila Jugoslavija zares ogrožena v svoji eksistenci: takoj po vojni in zlasti po Informbiroju. Dandanes ima pomen samo še kot nekakšna uvodna določba celo poglavje o političnih kaznivih dejanjih, ker opredeljuje bistveno-kontrarevolucionarno, sovražno politično vsebino dejanj, ki sodijo v to poglavje kazenskega zakona. V teoriji je jasno, da gre za t.i. subsidiarno določbo, ki se praktično ne bi smela skoraj nikoli uporabiti. A vendar, določbo so uporabili kljub vsemu in to zaskrbljuje. Očitno so še ostanki stalinizma v naši miselnosti in v naših družbenih mehanizmih, ki se kažejo v preziru načela zakonitosti, v krStvah načela pravne varnosti*v uveljavljanju samovoije, v pojmovanju, da je dobro, če imamo v zakonodaji določbe, ki sicer v mirnih časih počivajo, ki pa jih lahko pod videzom zakonitosti uporabimo, če nam tako ravno ustreza. Daleč sem od iluzij, da bi se takšne stvari dale odpraviti čez noč, mislim pa, da bi rnorala biti zveza komunistov na čelu boja za uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin, za varstvo njegovega človeškega dostojanstva, za pravno varnost in za uveljavljanje še številnih etičnih in strokovnih pravil, ki so nastala v tisočletnem boju zatiranih razredov zoper brezmejno sannovoljo in nasilnost oblastništva. Problem se začne že na zakonodajni ravni, kajti zakonitost ni formalna skladnost nižjih pravnih predpisov z višjimi, marveč je veliko več kot to, je vprašanje skladnosti zakonov z resničnimi interesi Ijudstva, delavskega razreda in delovnih Ijudi, in je skladnost z minimalnimi standardi človeške kulture in civilizacije konec dvajsetega stoletja. Potem je še praktična raven, izvajanje zakona, ko prav tako obstaja množica pravil ravno zato, da bi bilo kar je le mogoče malo zlorab.- Vsekakor pa je pri nas dejstvo, da o takšnih vprašanjih sicer pišemo in govorimo v okvirih stroke, javno in odprto o tem pa lahko kaj reče tov. Ribičič. S tem ne bi rad opravičeval svojega nemajhnega poguma, treba pa je razumeti, da kot to, kar sem, ne morem ničesar strokovno utemeljenega reči, če nimam nobenih informacij in lahko samo slutim, da se dogajajo stvari, s katerimi ne bi mogel soglašati. Ne glede na vse to pa je dobro, da zdaj potekajo pritožbeni postopki, in upamo lahko, da bodo vi§ja sodišča ravnala strokovno pravilno in človeško pogumno. Če bodo tako ravnala, potem bodo morala razveljaviti obsodbe na podlagi 114. člena KZ SFRJ, preprosto zato, ker seta čten ne bi smel praktično uporabljati vdenx>kratični družbi.
MITJA RIBIČIČ: Na vpraianje, zakaj ni bik) informacij v času izbru demonstracij, ki so se začele 13. marca in trajale tja do 15. aprila, in v čas ko je bilana Kosovu že prisotna vojska ter uvedeno izredno stanje, va moram povedati, da informacij ni bilo, ker je to zahtevalo kosovsko vodst< samo. In to z argumemom, da bi informiranje vse Jugoslavije in mednarodi javnosti škodi bitki za stabilizacijo razmer. Kosovsko vodstvo ima pravic da kot suvereno politično vodstvo ooeni razmere. Seveda je tu tudi njego odgovornost. Kosovskemu vodstvu nismo oporekali te pravice, vendar sn intervenirali iz Slovenije z oceno: prvič — da se slabe politike ne da prikrivs pred svetovnimi informativnimi sredstvi, drugič — da je to slaba politika, k daje orožje v roke sosednji Albaniji, in tretjič — da to ne vodi v potrel procese politične diferendjacije na Kosovu. In vse to sploh ni bila hrab intervencija. Bila je le javno izrečena beseda Jožeta Smoleta na seji CK ZK Potem smo poslali radijsko in televizijsko ekipo, ki je intervjuvs neposredne udeležence v demonstracijah in tudi one na drugi strani, skratk tok informacij je pričel teči po jugoslovanskih kanalih.
Problem   informiranja   pa   bi   želel   zastaviti   tudi   drugače.   Probte informacij je  lahko tudi problem velike manipulacije in dezinformaci Včasih se v imenu informiranja tudi dezinformira. Vzpodbujanje mnenja, je Kosovo v celoti kontrarevolucionarno, da ogroža integriteto Jugoslavije čeprav vsi vemo, da je v sedanji konstelaciji mednarodnih sil Kosovo ogroža —, pomeni danes obrambo srbskega nacionalizma. Berite NIN, ber razne druge informativne vire, in videli boste, da informirajo o situaciji Kosovu enostransko, da vznemirjajo srbsko prebivalstvo tako, da se ustva antagonizem,    sovraštvo,    šovini zem    in    tako    naprej.   Enostransko interpretirajo statistični podatki. Vsi vemo, da se ni preseljevalo samo srbs prebivaistvo, amapk tudi albansko prebivalstvo, ki ima veliko emigracije dosti večje migracije kot katerikoli narod v naši Jugoslaviji. Tudi mi moran prevzeti odgovornost za objektivno informiranje. Objektivnost informad pa lahko preveriš samo na licu mesta.
SAMO HRIBAR-MILIČ: Imam vpraSanje. Oejali ste, da je kosovsl vodstvo kompetentno, da zadržuje vse informacije. Če logično sklepai lahko ugotovim, da ima tudi slovensko vodstvo vso pravioo, da zaradi ne ve kakšnih razlogov zadrži informacije o toliko in toiiko prekinitvah del« Stoveniji.
MITJA RIBIČIČ: Stovensko vodstvo ima to pravico. Bilo bi pa neum in neodgovorno, če bi jo uporabito. Mislim, da ni res, da ne dajei informacij o gospodarski situaciji v Sloveniji. Vse informacije o gospodar situaciji so odprta knjiga. Ni potrebno zapadati v politiko posploševar informacij o vsem tem in na koncu potegniti velike zaključke. Slovens vodstvo tega ne dela. Če informacij ni, je to posledica stališča občinsl struktur, ki so nezadovoljne, če se kritizira konkretnega komunirta, župai predsednika te in one organizacije. V volilnem obdobju se to povezuj« raznimi kadrovskimi kombinacijami. Ampak v politično informativi sredstvih Slovenije obstaja dostop do informacij, ki omogoča določeno sli stanja in tudi kritiko obstoječih razmer. Če tega ne vidimo, mislim, potem res ničesar ne vidimo. Če odpreš televizijo zvečer ob pol osmih, sli toliko kritičnega, brez optimizma, vidiš sliko brezizhodne situacije, kakor nismo nič ustvarili. Mislim, da obstajajo skrajnosti na eni in na drugi strai
SAMO HRIBAR-MILIČ: Nisem vedel, da ima vsako pokrajins oziroma republiško vodstvo te pravice. Vsega pa tudi nisem želei zvesti sar na Slovenijo. Vseeno mislim, da taka poiitika vodi v dezintegrac Jugoslavije.
MITJA RIBIČIČ: Kritično bi opozoril §e na nekaj. Bilo je izredno stan stanje ,,vroče" vaje ,,Nič nas ne sme presenetiti". Ustanovljeni so bili izret štabi, izredni korniteji, izvedena izredna rnobilizacija vojske in političnih; da bi sanirali nastalo stanje. Zakaj pa ni bilo v teh štabih tudi propaganc komisije, sredstev javriega informiranja? Ni jih bilo zato, ker je morda b zaradi izbruha kosovsko vodstvo presenečenojn se ni znašlo.
A: Morda lahko res rečemo, da je Kosovo tudi tu. Tukaj dela in štuc veliko Aibancev; koliko pa imamo klubov Albancev, kako so organizirar Ijudje? Veliko jih dela pri privatnikih, ki se obnašajo kot kapitalisti ali huje. Nobene organizacije ni, ki bi te Ijudi združevala, prepuščeni so a sebi. Slovensko-albanski slovar ne obstaja! Kako se bo Albanec, ki se stalno naseli tukaj, naučil slovenščine? To so tri stvari, ki sem jih ži izpostaviti.
LJUBO BAVCON: Glede na idejne in ustavne temelje naše družb ureditve bi bilo ne samo koristno, temveč prav nujno potrebno temel premisliti tako imenovano politično-kriminaliteto. Politični delikti so lal npr. napad na neodvisnost in varnost Jugoslavije, umor in nasitje iz sovraž nagibov, terorizem, sabotaža, diverzija, vohunstvo in podobna dejanja. T< besedni, verbalni politični delikt, to je dvorezen nož, ki lahko pomeni t omejevanje ali celo odpravo temeljnih človekovih svoboščin in pravic svobode misli, govora in javnega nastopanja. Seveda je mogoče škodo Jugoslaviji tudi z govorjeno ali pisano besedo, toda to bi smelo biti kazn dejanje samo ob v zakonu zelo ozko in zelo trdo postavljenih pogojih. Ti bi represija zadeia samo to, kar je za temelje naše družbene ureditve zi nevarno, ne pa svobodne kritične misli in besede, ne glede na to, ali je ko prijetna ali neL
MITJA RIBIČIČ: Glede nacistične, rasistične in šovinistične propaga je prav, da smo izredno občutljivi, ker gre za varstvo odnosov med tjudmi narodi in tokrat tudi za varnost Jugoslavije. Ustvariti moramo vzdušj< katerem se bo  napredna  kritična javnost  lahko  opredeijevala  do  tal problemov. Živimo v svetu, v katerem ni vse demokratično in v kateremt tudi bitka za demokratičnost ne smela biti edina bitka. Glavna bitka se bi» za socializem,  za  nove odnose  med  Ijudmi  in  narodi.  Nekje se bije demokratičnimi sredstvi, drugje pa prekleto krvavo s puškami. Ob vsem tt ne zadostuje samo informacija, ampak je potrebno jasno povedati, kateri ij cilji naše družbe. Ne moremo se igrati z žariščem, kakršno je Kosovo, ; čeprav sem  prepričan,  da  ne ogroža integritete Jugoslavije in da ga mogoče obvladovati s političnimi sredstvi. Kaj pa če pride do prekucije naših mejah, če pride do eskalacije velikobokjarskega šovinizma s podp bloka, če pride do spremembe ravnotežja sil v tem delu Evrope? In kak razsežnosti  dobi  potem teza o Veliki Albaniji?   Rekli boste, da plai hudičem, ki ga ni. Od naše meje na Kosovu pa do Afganistana in TirarN danes že tretja svetovna  vojna. Iraško-iranska vojna, kurdsko vprašai palestinsko vprašanje, turško vprašanje, ciprsko   vprašanje so črne to< varnosti, ki ogrožajo svetovni mir. Prav zato rnoramo z vsemi siiami sanii stanje na Kosovu, odpraviti del tega antagonizma. Saniramo ga lahko I zavestjo, da gre za občutljiv in ponosen planinski narod, ki se stoletja to!J( za svojo svobodo in ima zgodovino, ki mu jo moramo priznati. če ne bon zahtevali, da se tudi Srbi v tej pokrajini učijo albansko, kot se vsi Koso uče srbsko, če ne bomo zahtevali dvojezičnih §ol na narodnostno meša področjih,  če  ne  bomo   samoupravno   razreševali   kulturnih   in   ven vprašanj, če se bomo zapirali vase in vse dogodke in pojave označevali rekcioname,   nacionalistične,   protijugoslovanske,   potem  bomo   ustv, potenciaine pogoje za žarišče.
Med obsojenimi niso samo zavedeni študentje, vmes je tudi kak ba fašist... Tega ne bomo branili in tudi vaSa peticija ga ne bo obranila. L proti temu, da ga brani, če je delal zgago in razširjal Sovinistično, fašisti propagando sredi sociaiistične Jugoslavije. Obsoditi ga je potrebno kazenskem zakoniku. Ampak to ni glavno vprašanje.
Bolj me skrbi to, de smo nekaj tisoč Studentov izključili iz univerze, zaprli perspektivo študija, nadaljnega izobraževanja in soudeležbe v raz> pokrajine Kosovo. Skrbi me struktura študirajočih, večji del Studira humanističnihjsmereh, kar ustvarja žarišča in pogojuje protisocialisti gibanje v današnjih razmerah. Ob peticiji bi opozoril na problem, ki g razgrnila tudi Alenka Puhar, namreč problem miade generacije in n perspektive v tej diferenciaciji; mlada generacija mora postati konstitut element saniranja situacije, ne pa žrtev udara sanacijskih ukrepov. V smeri bi morali začrtati politiko Slovenije in Srbije, ki je odgovorna za to se je Kosovo samo ukvarjalo s temi vprašanji.
PRIMOŽ JUŽNIČ: Sodeloval sem že na mnogih okroglih mizah, pa s zdi ta najboljša. Vsak bo lahko sam pretehtal, kaj in koliko je povedanega. Podpiram politiko, ki jo je afirmirala ta okrogla miza. Doda bi nekaj konkretnih predlogov. Tragično se mi zdi, da še vedno nirrv albansko-slovenskega slovarja. Če se socialistična zveza bori za čis slovenskega jezika, menim, da je tudi forum, kjer se lahko sproži vpraS takega slovarja in se ga najhitreje tudi razreši. To naj bi bila ena prioritetnih nalog. Omogočiti pa moramo tudi učenje albanskega jezike ga govori toliko in totiko Jugoslovanov.
IGOR SAVIČ: Zahvaljujem se tovarišu Južniču za njegov konkre prispevek in vas prosim, da zaključimo Stiriurno debato. Predlagi mladinski organizaciji, da upošteva te predloge, in predlagam, Se sprejmemo nekaj sklepov oz. stališč, ki jih je mogoče povzeti iz današi debate: Prvič: potrebno je zagotoviti dostopnost dokumentacije o sodi procesih in omogočiti demokratično presojo in soočanje mnenj.
Drugič:    potrebno   je   zahtevati   odločne   ukrepe   proti   monopok informacij in zadrževanjem le-teh.
Tretjič: predlagam oblikovanje meril, s katerimi bomo lahko ocenjet delo Ijudi in funkcionarjev na ključnih pozicijah v kriznih trenutkih, kakri je zdaj na Kosovu. V uvod smo namenoma vključiii citate izgovora tovar Bakalija  iz  leta   1974,  ko je govoril proti nacionalizmu neposredno demonstracijah,   pa   vendar  ga  je   komisija   spoznala   za  subjektivno objektivno odgovornega za izbruh nacionalizma. Prav zato menim, da taka merila potrebna.
Zahvaljujem se vam za udeležbo in 3 tem zaključujem to okrogb mizo.
(Slišati je ropotanje stolov, komentarje z vseh strani, odhajanje).
Ofkrogla miza|olkrugli(h) std
Punk je simptom, ki je spregovoril, je rekel Slavoj Ž. inga niso pretepli.
Kakor jih že poskušamo narediti okrogle - pooglatijo se zlepa ili zgrda vse po vrsti. Okrogline in obline so kajpak samo vaba, iamo prisrčne limanice, kar na tihem vsi v naprej - in nič bolj jlasno za nazaj — vemo, a se vztrajno igramo naivnost. To je lonosno podjetje, kajti na taisto okroglost/naivnost se lahko po potrebi sklicujemo vedno, kadar postanejo vogali in ogli preoglati in boleči. Gremo se igrico dobrih namenov, najboljših namenov, in rtej igrici se pač ve, kaj je tisto, kar nameni posvečajo. Za dobrimi nameni se da seveda — če jih le znamo primerno poudariti — skriti rsakršna sredstva, to je že stara, zguljena resnica, ki pa zaradi svoje e(a)guljenosti prav nič ne izgublja na veljavi. < Torej bilo je tako: organizator, 00 ZSMS FSPN, je povabil baje fetevilka ni preverjena, za kar je 99 % krivde na avtoričini strani, |% pa seveda na objektivnih okoliščinah) kar okrog petdeset jnanih in manj priznanih eminenc slovenskega družbenega tjvljenja. Koliko se jih je odzvalo vabilu, se natančno ne ve, ve pa le, da so prišli tovarišice in tovariši: Ivo Samec, načelnik UNZ Ijubljana - mesto; Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje iadeve; tovarišica Strmoletova z Vrhovnega sodišča SR Slovenije; pa Dimitrij Rupel, Manca Koširjeva, Igor Vidmar, Grega Tomc in Srečo Zajc. Iz avditorija so se oglasili še (sicer vglavnem vsi tudi jjovabljeni, a nekateri se pač niso upali preveč izpostaviti) Vili Pšeničny (RK ZSMS), Zlatko Šetinc (Nedeljski Dnevnik), lociologinja Silva Mežnarič, tovariša Munih in Adamič z RTV, Marjan Ogrinc, Pero Lov&n, Mitja Ciuha z Dnevnika in še nekaj neidentificiranih oseb.
Organizator je pripravil izhodišča za razpravo. Že nekaj poprej je 00 ZSMS izdala t.i. MINI-RAZMERJA (Razmerja so glasilo 00 ZSMS FSPN), ki so se na naslovnici spraševala: ALI SO RaZMERJA OB PUNKU mini-razmerja? Uvod je sicer podobnc kot vprašanje na naslovnici obetal veliko, nadaljevanje pa je dalo bolj malo: odlomke iz časopisnih člankov, citate iz ankete, ki so jo izvedli študentje FSPN, itd. - mali kolaž (predvsem negativnih) mnenj o punku.
Tudi iztočnice za razpravo so veliko obljubljale. Že vnaprej so znotraj razmejile debato na tri tematske sklope: odnos med punkom in ZSMS, odnos med punkom in sredstvi javnega obveščanja ter odnos med punkom in kulturnimi institucijami. V
Opunku
0 odnosu med punkom in ZSMS nismo izvedeli nič novega, še starega bolj malo. Razprava je ostala daleč pod nivojem stališč do punka, ki jih je na predlog udeležencev že omenjenega razgovora sprejela RK ZSMS. Igor Vidmar je sicer poskusil načeti razpravo o praksi ZSMS, ki se je dve leti vztrajno upirala sodelovanju pri organiziranju punk koncertov, in omenil še, da je predsedstvo RK ZSMS lani zavrnilo predlog Zlate ptice na Pankrte, ki so pa zato, kot je že splošno znano, dobili nagrado Sedem sekretarjev SKOJ; zdaj je spet taista ZSMS poskuša spraviti punk pod varno okrilje svojih toplih peroti. ZSMJ-jevci bodo zdajle seveda poskočili do stropa, kakor so v zadnjem času že nekajkrat, češ da sta Radio Študent in ŠKUC, ki pridno spremljata in spodbujata punk zadnja tudi   del ZSMS!  To je  res  zelo  lepa gesta,
- bilo treba poznati tudi javno mnenje pred objavo članka. Naj na to ponovim kar odgovor Mance Koširjeve, ki je slastno energično zavrnila zlatega fanta slovenskega časnikarstva, da je bila manipulacija očitna, in poudarila, kar je Zlatko hotel na tihem spraviti na varno, da je treba na članek gledati kot na celoto, tj. ga vzeti skupaj s sliko (angleškega nacista), naslovom in podnaslovom, ki pravzaprav članku šele dajo pravo težo in povzročijo odmevnost, ker so pač najbolj v oči bijoči. Naj tu ponovim, da je prav članek v Nedeljskem sprožil vaJ člankov po jugoslovanskih časopisih, ne glede na še dodatna pretiravanja, ki so si jih le-ti privoščili na lastno pobudo.
Ne bom obnavljala vseh opomb in pripomb, čustvenih izlivov in obelodanjanj osebnih izkušenj. V nedaljevanju pogovora je bil izzvan tudi tovariš Ertl, ki se je odzval s prav nič osupljivimi izjavami, pa žal precej drugačnimi od tistih v intervjuju za Radio Študent, ki ga je bilo mogoče slišati šele po okrogli mizi, čeprav je bil posnet pred njo. Igor^dinai jnuje zastavil zelo jasna vprašanja, na katera pa ni dobil-pravega odgovora. Očital je Ertlu, da govori o punkovskih skjipinah, ko gre vendarle za eno sai^o skupino, ki pa ni imela nobefhega koncerta in on sam, kolikor jo ptaizna, zanjo trdi, da ni punkovska; potem ga je zanimalo, zakaj je Setmc pisal o treh članih sktipine, ko je v preiskovalnem zaporu samo edeji, in od kod sledi sklep, da je skupina sprejela nacistično ideologij^, če očitno to velja (če velja) samo za enega člana. Ertl je povedali da je šlo za dve skupini (pa ne punk skupini!), za devetnailt ljudi, za nacionaMo-socialistični program, za namen ,,očiščema" Slovenije itd. Ko jscrbili torej podatki (čeprav še vedno oknijipni) tu, pred nami, je| posfcaja manipulacija informativnih speasteV le še bolj očitna: rra^le po|)»lna_,,teoretska" zmedenpstf tem\|eč tudi čisto jasno potvaijanje podatkčVr-----------— ""~^            I
Na tem nk$tu naj ponovim tudi ugotovitev Mjfje Maruška o razcepu/precepu^^vjcaterega se, ko gre za infanniranje o sodnih procesih, vedno znova~~-t4amejo sredstva-^tvndga obveščanja. Preiskovalni poptopekrte vednd> taj^n, kar pa jne ]>omeni popolne odtegnitve informacij;/informacije ie zadržuje ie v'toliko in v taki meri, kot je t<p potrebno za uspešnost postdpka1 (seveda ostaja odprto vprašanje, kaj/ je to: uspešnost). In zdaj smo tu: dva, trije se   skrpa/naloži bombaftičen  članek  pod
podatki,
jvodu je eden od organizatorjev navedel kot vzrok za okroglo mizo    Vse('nič)obsegajočo substanco ob primernem trenutki Lpolniti s rfv^. ^,nn ^™«.«,. ,o «mt v ™w«, «,«i m «««,«,«,«    primerno vsebino. V tem trenutkuf ko se ZSMS mora opredeUti do
punka - mora se pa (bolj ali manj pozitivno) zato, ker očitno
..                     ...   p                   a   e pa (bolj ali manj pozitivno) zato/ker očitno                            J                j                                              p
>krogla miza,  kakor  so  si jo orgamzatorji    množice slovenskih mladcev in mladenk jeiTilieio punk boli resno    M   tretJe   ^^i^   *j.   °dnos   med   punkom  in   kulturnimi
 povabljene prevehk zalogaj. Vprašanja so bila    kot ZSMS _} stlači omenjenemu principu primerno vase vse tisto     ^tucijami. Omembe vreden je bil le nadvse kratek in silno
 niti ne zares zastavljena, saj organizatorji po    j^ je ^^^ ^ceT res ^:en dej \aT ^Tpa _ žal   ^   ZSMS! - v    tyjbezttiv dial°g "^d Dimitrijem Ruplom in Igorjera Vidmarjem: o
 azen enkrat samkrat   sploh niso posegli v               dl                                                                                     množični kulturi in   lementih ljdk   klt              k/k    k
ivoje: povečano zanimanje za punk v zadnjem času in nezanimanje
Eanj v zadnjih štirih letih.
[ Očitno je  bila  okrogla miza,  kakor  so  si jo organizatorji
pimislili, zanje in za
tomajda načeta in niti ne zares zastavljena, saj organizatorji po
[irebranem uvodu, razen enkrat samkrat, sploh niso pos^li v
tazpravo, je torej niso spodbujali in še manj usmerjali. Moderatorka
se je po uvodnih besedah o tem, v kakšnem diskurzu je mogoče o
punku govoriti, omejevala na to, da je predajala besedo iz ust v usta
in da je opozarjala — proti koncu razprave — da je treba preiti na
adnji tematski sklop, če hočemo o njem sploh govoriti...
Nasploh je okrogla miza izzvenela bolj v občutju, da (se) hočemo o nečem in marsičem (po)govoriti, da pa tega nismo ravno mtjbolj vajeni in zato veselo govorimo eden mimo drugega. Delno je bila krivda za to tudi v — po mojem mnenju — preobširno astavljenem razgovoru, saj bi vsak od treh sklopov brez ladaljnjega zaslužil svojo okroglo mizo. Seveda bi bilo, milo :ečeno, usekano pripraviti zdaj kar tri okrogle mize o punku - ob le siceršnji hiperprodukciji okroglih miz in svobodnih kateder v adnjem času. Bolj učinkovito bi bilo, če bi se organizator omejil M en^a od tematskih sklopov, in verjetno bi bil za to lajprimernejši drugi (odnos med punkom in javnimi občili), saj je prvi sklop že obdelal razgovor na RK ZSMS (ki bo v kratkem ibjavljen v Mladini, februaija pa tudi v PUNKTRIBUNI), zadnji klop pa bi bilo verjetno primerneje zastaviti nekoliko širše, tamreč ne z omejitvijo na odnos med punkom in kulturnimi nstitucijami, temveč kot problem odnosa med alternativnimi )blikami ,,umetniške" proizvodnje pri nas splohin kulturnimi bstituciiami.
IBUNI V nadaljevai trenutkom bolj
do ihformiranosti - in se ujam* danes Šetinc, jutri fudi/ o   institutu   javnosti   so^stva   kaj   več   v
,razprave" katere jabvostl-se je  z vsakim iazovala, je moderatorka s težavo izsilila prehod
je tormaJno sicer res njen del, kar se pa - žal, za   ZSMS! - v delovanju prav malo ujema z delovanjem ZSMS.
tem ni bilo, čeprav je naravnost bilo v oči na-RK ZSMS, ki jih je zbranim na r ne tako nepo-jih je nakazal
Vidmar. Moderatorka je predlagala prehod na drugi tematski sklop, proti čemur seveda nihče ni protestiral, saj je bilo prav to tisto mesto, ki nas je po že kar nekaj časa trajajoči časopisni gonji takorekoč vse najbolj s(k)rbelo, ene seveda na tak, druge na druga-čen način.
Tisti, ki redno poslušate Radio Študent, verjetno kolikor toliko poznate historiat lova na punk čarovnice, ki bo februarja dan na svetlo tudi v Tribuni; zato se.tjilajie.Jiom spuščala v bleščeče
 j                                       j
 tyjbezttiv dial°g "^d Dimitrijem Ruplom in Igorjera Vidmarjem: o  množični kulturi in elementih ljudske kulture v punku/rocku, kar  ^ izP°stavil RuPel ™ s čimer se je Vidmar strinjal, češ, punk je
 moderna ^udska 8ksba *" Je v *hi nosil ^ rock>in Prav tu *  P^tislovnost  polja množične   kulture,  ki jo   pri nas
 a je zaradi svoje dostopnosti ^tencialno  ° ?    ^ **   }        J" ?            monOpok nad
 okro6le
 ^  P

> se pojavljale pobude za pogovor o tem, kaj punk sploh je itd., in seveda je da je bil v tej zahtevi eden od najbolj glasnih ravno funkcionar ZSMS, namreč Vili Pšeničny. 0 punku se je že veliko govorilo in Radio Študent je na tem toliko naredil, da izpade postavljanje  takih zahtev po   nekaj  letih prisotnosti  punka v
pisarije, ki so jih biti v zadnjem času polni iJaši (jugoslovanski)  slovenskem prostoru res naravnost groteskno; ne glede na to, da je
časopisi. Omenlm naj le, kar je bilo pomembno tudi za sam potek
in iztek/izid okrogle mize, da SE je in SE še poskuša stlačiti v isti
koš pug^, mladoletno prestopništvo in nacionalsocializem, kar je
RadiO/^Student označil kot protimladinski šovinizem. Tisti, ki so
lov sprožili, so imeli seveda slabo vest in so se počutili ogrož^ne,          „      .
zato/so se na okrogli mizi že kar v naprej branili. Zlatko Šetinc,     z*
avtor  genialnega   članka v  Nedeljskem dnevniku in odgovprni
urednik taistega časopisa, se je poskušal izmazati z zelo prozbmo
bila sama okrogla miza  čisto jasno - čeprav, kot že rečeno, preobširno — zastavljena in je najmanj, kar je mogoče reči o teh to, da so bile neumestne. Boiim se, da se
 «
 K
GTJALBERTO - od dveh njegovih albumov je VERICUETOS daleč boljši. Njegovo kombiniranje etnične atmosfeie z vzhodnimi jazz vplivi in klaviatu-rami kreira zelo zanimiv zvok.
i    TRIANA  -  ena zelo popularnih skupin- Njihov
iwok sega na področje King Crimsonov z veliko dozo
Iflamenka, ki je uporabljen s pravim občutkom.
f PAU RIBA - španski odgovor na Daevida Allena. Njegova glasba je mešanica etničnih zvokov z efekti in zabavnimi aranžmaji, ki kreirajo bizaren zvok. Album LICORS predstavlja Daevida Allena na glissando kitari inkot dunovnega vodjo.
1 Tu je še nekaj glasbenikov, ki so izdali samo en album in ki v prihodnosti veliko obetajo:
•   AZAHAR - predstavljajo zid študijske tehnike s
'polnomočno kitaio in sintesajzeriem.
GOTIC - folk-jazz glasba z dodatki klasičnih vpli-wv. Precizna in zelo efektna uporaba klaviatur in kitare. IBIO—Ijudske teme, ki so narejene v progresi-vnem kontekstu. Klaviature, kitara in eksotičnost kieirajo rastoči glasbeni občutek. ALFREDO CARRION - bivši član Canariosov, čigar koncept je kombinacija klasičnega stila, jazza in etničnih prije-mov.
IT VIAJE - elektronska prosta forma, hrapava in pobia razbiiajočih groženj.
MOVIEPLAY - gotovo najbolj različna in zanimiva Spanska gramofonska firma.
ZELESTE ima najdaJjšo zgodovino med španskimi progresivnimi gramofonskimi firmami. S sedežem v kataloniji se ie speciaUzirala v ,,Rock Laieta/Rock iz Baicelone", jazz-rock z močnimi domačimi vplivi. Orquestia Mirasol je najboljža skupina te flrme in iqihovi štirje albumi predstavljajo rafinirani latinski jazz. Bogati tolkalski ritmi so oplemeniteni z okusnimi hStrumentalnimiaranžmaji.Tu je še skupina Compania Electrica Dhrama, ki varira med kitarsko orientiranim jazz-rockom in bogatimi kieacijami. V podobnem kontekstu delujeta tudi skupini Secta Sonica in Musica Urbana. Jordi Sabates in Toti Soler sta naredila nekaj kpih plošč, ki uveljavljajo moderen jazzovdci zvok. Naioriginalnejša plošča te gramofonske firme je plosča Felinja in Joana Alberta. To je duet akustične kitare in električnega pisana, končni efekt je zelo lep folk-jazz. Zekstina dolga zgodovina kieiranja domače glasbe jih postavlja za eno najbolj pomembnih družb pri razvi-janju ^anske glasbene baze.
fmto^namreč da je vprašljivo, koliko je krivda Nedeljskega/samo krivdd^fedeljskega (krivdo torej Nedeljski priznava!)^ saj da 4e tudi drugi m^ijl niso nič bolje izkazali. Druga, enako prozprfia/inta je pa bila, aa^T^diooie "rimerjalna analiza lahko_p0^dSWia)liko je Nedeljski dejairigkD- rf\i^^iri^viv^-^«ff^wf^P^n analizo pa bi
im zato, ker bo grotesknost s tem dobila le še večje saj če že ni mrtev, pa punk vsaj umira (NAJ ŽIVI
— treba je govoriti
 T^%° smptomu' ^  OČEMERje spregovonl.
 MUJ LA
Glasba
iz Spanije
5>anskih neodvisnih firm in je doslej izdala majhno število plošč Dve sta kompi-laciji posnetkov naprednih glasbenikov in rock skupin. Izdali so tudi plošče skupin Asfalto in Blo^ue, ki imata progresivnejši zvok, ležeč v liniji klaviatunstične iock šole. Ta fkma distribuira tudi plošče najbolj znane španske skupine Icebetg. To skupino vodi kitarist Max Sune, njihov zvok pa je podoben zvoku Mahavishnu Orchestra, torej močan kitarski jazz-rock. Sune ima raznovrstno tehniko, ki jo z občutkom uporablja y vseh kontekstih. Icebetg je vsekakor skupina, ki je vredna mednarodnega interesa. Od novejših španskih glasbenikov se je najbolj uveljavila ski^pina Macromassa.
Spanija je začela zelo pozno z razvijonjem lastne rock scene, tako da so razmere zares zaživete šele v zadnjih letih. Glede na to, kako se stvari razvijajo, pa bomo o španski glasbi zagotovo še več slišali v pri-hodnosti. Diskografija
MOVIEPLAY etiketa: GRANADA-HABLO DE UNA TIERRA ESPANA.ANO75 VALLE DEL PAS
GUALBERTO-GUALBERTO VERICUETOS
TRIANA-TRIANA HIJOS DEL AGOBIO
SISA-QUALSEVQL NIT POT SORTIR EL SOL GALETA GALACTICA LA CATEDRAL
PAU RIBA-ELEKTROCID ACQD ALQUIMISTIC X0C
LICORS
LICORS
TILBURI-ALFIN ALCOCEBRE
AZAHAR-EUXIR CX)TIC-GOTIC
IBIO-CUEVAS DE ALTAMIRA
ALFREDO CARRION-LOS ANDARES DEL ALQUIMISTA
IT VIAJE-MUSICA ELECTRONICA LIBRE
GOMA-14ABRIL
HU0M0-EL SALER
ZELESTE etiketa:
ORQUESTRA MIRASOL-SALSA CATALANA D'0CA A 0CA I TIRA QUE ET TOCA MIRASOL COLORES, LA BOQUERIA
C0MPAN1A ELECTRICA DHARMA-DIUMENGE
L'0UC0MBALLA
TRAUMUNTANA
JORDI SABATES-JORDI SABATES I TOTI SOLER EL SENYOR DELS ANELLS OCEUS DEL MES ENILA TOT L'ENY0R DE DEMA
 *\ f
SECTA SONICA-FRED PEDRABLES ASTROFERIA
MUSICA URBANA-MUSICA URBANA
FEUU I JOAN ALBERT-REUU I JOAIN ALBERT
BLAY TRITONO-CLOT 20
IA-BATISTE-CHICHONERA'S CAT
BARCELONA TRACTION-BARCELONA TRACTION
PAU RIBA-JO, LA DONJA I EL GRIPAU
BOCACaO in CHAPA etiketi:
ICEBERG -TUT ANKHAMON COSESNOSTRES SENTIMENTS EN DIRECTE
J0AQUIM ,^iAX" SUNE-SOLO
ASFALTO-AFALTO
BLOQUE-BLOQUE
PUREZ    Y   VANGUARDIA    DEL   FLAMENCO SMASH-AGUEJTAS(kompilacija)
ROCK DEL MANZANARES (kompilacija) MORIS-FIEBRE DE VIVIR Dodatek: CANARIOS-CYCLES
Prevedel MARKO URŠIC
Intervju
Ob izidu
prve knjig
I
¦ tr\ bu.no.
mPred kratk/m Jg izšla prva knjiga Knjižnice revolucionarne teorije, delo norveškega psihologa in marksista Steinarja Kvaleja Izpiti in gospostvo. Včem Je pomen te knjige?
A Pomen te knjige je najprej v tem, da je prva knjiga Knjižnice revolucionarne teorije. Obenem pa v tem, da smo   že   s   prvo   knjigo   uspeli   realizirati   nekatere temeljne smotre te knjižne zbirke. ¦ Vprašanje je torej treba zastaviti drugače: V čem je pomen  te  knjižne zbfrke?   KaJ je tedaj Knjižnica revolucionarne teorija, KRT, kot piSe na naslovnici? A KRT si prlzadeva biti krt.. . » NaJ te prekfnem: SliSali smo pripombe, da Je žival na emblemu knjlge bolj podobna podgani kot krtu, da krt nfma takega napa ipd.
^V tem ravno je problem. Teh stvari ni mogoče presojati z naravosbvnimi merili. No, presojati že, ne pa tudi razumeti. Gre za določeno simboliko.. ta pa je družbenozgodovinska. Krt je star simboi revolucije. Pravzaprav niti ne tako zelo star. Pred Heglom, od Mojzesa in Aristotla dalje, je bil krt simbol omejenosti in stepote. Od Hegla sem, pri Heglu, Hervveghu, Marxu. Rosi Luxemburg, pe v Dvajsetem stoletju in v Tribuni, pa je krt simbol svetovne revolucije, silnega socialnega prevrata, ki bo spodkopal staro družbo, da se bo sesula od baze do nadgradnje. Pri Heglu, zadnjem revolucionarnem meščanskem filozofu, je to še meščanska revolucija. Pri Hervveghu, Marxu in drugih socialistična, proletarska revolucija. Tudi v slovenski literarni zgodovini lahko sledimo polarizaciji med tistimi, ki so, če tako rečem, nastopali proti krtu, rovarjenju ipd. — in ti so bili pri nas vedno v večini — , in tistimi, ki so bili za revolucionarno delavstvo in delavsko revolucijo.
Še večji odpor kot do krta vlada do podgan. (Celo v Murglah se jih ne morejo znebiti) Tudi podgane so, če posežemo nazaj do Heineja,simbol proletariata. Morda se zdijo ša nevarnejše od krta, ker je krt samotar, podgane pa so, kot vemo, družabne živali in se organizirajo.
Ni naključje, da se začetnice Knjižnice revolucionarne teorije strnejo v KRT, kot tudi nl naključno, da ta krt spominja na podgano.
¦  Ali se ne bo na&l kdo,  kl bo  to raeumal kot grožnjo? Navsezadnje sta izpostavljena dva elementa, revolucionarna teorija in organiziranje.
A Ta dva elementa nastopata seveda povezano: gre za organizirano uveljavljanje revolucionarne teorije. To Je bilo prj nas dolgo časa dokaj zanemarjeno - tako v vzgojnoizobraževainem            sistemu            kot            v
družbenopolitičnih organizacijah. Prav tako v založništvu, a to je že nastednje vprašanje. To zanemarjenje organiziranega razvijanja in uveljavjanja (kar pomeni, Če rečemo z Maocom, dokazovanje dejanskosti in moči) revotucionarne teorije seveda ni nastalo kar tako: bilo je in je še v irrteresu določenih družbenih in političnih sil pri nas, rezultat uveljavljanja teh družbenih in političnih interesov. Poglavitni tned temi silami sta stara in nova buržoazija, ki se označuje in praktično nastopa kot tehnokracija (s programom liberalizacije), ter birokracija (s programom etatizma). Te sile bi ali hotele videti, da socialistične revolucije pri nas sploh ne bi bito, če pa je že bila, da se njeni dosežki in rezuttati omejijo in minimalizirajo, ali pa da je bila in da to zadostuje, ker se bojijo, da bi iz državnih rok, v katere je prešla v določenem zgodovinskem obdobju, prešia v roke delavskega razreda in najSrših množic. Ti dve tendenci, tako kot tretja temaljna, ki jo bom §a omenil, sta prisotni tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Obe revolucionarno teoratsko delo — od neposrednega razvijanja takšne teorije do njenega razšJrjan|a in praktičnega uveljavljanja — dejansko ogroža in zato ga bosta poskusili sami ogroziti, vsak tak poskus zatreti. Velik uspeh teh družbenih sil |e tudi to, da sta uspeli v znatni meri ubiti interes za revolucionarno teorijo pri tistih družbenih siiah, ki so zgodovinske sile socialistične revolucije, v interesu katerih je, da sa našo socialistično revolucijo pripelje db zmage, ki ni na začetku, temveč na koncu revolucije. To so delavski razred in vsi njegovi zavezniki.
KRT se brez rezerv spušča v boj. Hočem reči: ni kot tisti politik francoske revolucije, ki je skoz okno opazoval srdite poulične boje in izjavil: ,,Naši zmagujejo,", ko pa so ga vprašali, kateri so ti, je pojasnil: ,,To bomo pa šele videli". KRT si prizadeva po svojih močeh in na svoj način prispevati k zmagi revolucionarnih socialističnih sil, k uveljavtjanju in uveljavitvi zgodovinskih interosov delavskega razreda v našem družbenem življenju. Le to je lahko zagotovilo demokracije in svobode, brez katerih ni socializma, a ki ju tudi ni brez socializma. Te naSe vloge nočemo pracenjevati, imamo pa jo za toliko pomembno, da smo se je lotili; dela je pri tem ogromno.
Nadalje je treba v zvezi s tem povedati še tole: Krizna shuacija, v kateri smo, je zaostrila družbena protislovja in s tem boj med prisotnimi družbenimi silami in tendencami (in po nikakršni naravni nujnosti ali ne vem kakšnemu avtomatizmu se ta boj ne bo preprosto iztekel v zmago socializma). Eden rezultatov te zaostritve je, da se Je začela spet praktično uveljavljati stara resnica, da brez revolucionarne teorije ni revolucionarne prakse. Revolucionarne socialistične site so začutile in spoznale potrebo po revolucionarni teoriji kot svojo potrebo. Brez reafirmiranja in reaktiviranja revolucionarne teorije ni mogoč revolucionarni razplet sedanje ekonomske, politične in idejne krize.
Ker so revolucionarne socialistične s>te, kot rečeno, prlsotne, tako kot njim nasprotne, tudi v družbenopolitičnih organizacijah, je KRT organizacijsko vezan na eno teh organizacij, za ZSMS. Ce je KRT torej organizirano uveljavljanje revolucionarne teorije, to ne pomeni, da |e kakšna posebna, morda celo apartna organizacija. Nasprotno, mladinska organizacija daje za to delo ne le dovolj možnosti, pač pa dana zgodovinska sttuacija zahteva, de revolucionarne družbene sile izbojujejo zmago tudi v tei in drugih družbenopolitičnih organizacijah. ¦ Lahko to natančneje pojasnlte? ^ Na kratko: KRT je vezan na programe idejnopolitičnega usposabljanja in teoretskega dela v ZSMS.
V tej zvezi je treba dodati tudi tole: Prednostna naloga naSe edicije - in takšne edicije ima ZSM v drugih repubhških središčih že dolgo časa, le pri nas je bilo treba čakati do zdaj - je izdajanje izvirnih del, predviem mlajših marksistično in napredno «octolističtx> usmerjenih avtorjev, ki drugje iz različnlh raziogov, ki pa niso razlogi znanstveno teoretske ravnl,
Tčrf
nimajo prave možnosti objavljanja. Pri tem pa ne gre le za izvirna knjižna dela, temveč tudi za angažiranje prevajalcev, piscev uvodnih študij in Ijudi, ki bodo pripravljali znanstveni aparat k posameznim delom, nadalje redaktorjev, lektorjev in §e kaj. S tem KRT opravlja ne nepomembno mobilizacijsko nalogo in vlogo, ko namreč priteguje k sodelovanju, se pravi k organizirani družbeni dejavnosti, že oblikovane - spet predvsem mlajše — kadre, ki jih ustaljene oblike znanstvenoraziskovalne, pedagoške in založniške dejavnosti ne zajemajo, oziroma jih ne zajemajo dovolj in ustrezno, obenem pa takšne kadre oblikuje. Tudi uredništvo KRT je sestavljeno tako, da angažira tovari§B, ki niso organizacijsko vezani na nobeno od obstoječih revij ali knjižnih zbirk, hkrati pa interdisciplinarno (kot setemu reče). Tu ni nevarnosti, da bi se zapletli v podobne cehovske zdrahe, kakršne poznamo iz slovenskega družboslovja in filozofije.
To bi bila mobilizacijska vloga, ki zadeva predvsem knjižno produkcijo KRT. Po drugi strani bomo te knjige, ki jih bomo izdali, na ustrezen način predstavljali v okoljih, kjer mladi delajo in živijo.
¦   Veliko smo slišali o revolucionarni teoriji. Kaj naj razumemo pod mm, ko gre za KRT?
*  Pod revolucionarno teorijo razumemo marksizem, če   gremo   dovolj   daleč   nazaj,   pa   tudi   t.i.   vire marksizma. KRT ne skrrva, da je marksistična knjižna zbirka
¦  Če je tako, kaj potem KRT sploh prinaSa novaga? Saj imamo prf nas vellko knjižnih zbirk, ki zatriuiejo da so marksistične.
*  KRT se od teh drugih knjižnih zbirk razlikuje po svoji  organiziranosti. Se  prej pa  naj  nakažem tudi vsebinsko razliko.
Praviš, da je pri nas veliko knjižnih zbirk, ki se imajo za marksistične. Najprej, ni jih tako veliko. Drugič, pa, recimo naravnost: so marksistične. A ko to pravim, izhajam iz predpostavke, da marksizem ni nič enotnega, ni kaka monolitna teorija ali doktrina. Kot marksisti moramo to različnost reflektirati, ne pa prikrivati ali pa sektaško vsakogar, ki ni ravno enakih misli z nami, kar na hitro odpraviti, da je nemarksist. Mnogo je marksistov, ki stojijo na zelo različnih teoretskih in političnih pozicijah, mnogo je tudi nemarkastov. Pri nas imamo torej več vrst ali pa oblik marksizma, zato je KRT, ko nastopa kot marksistična knjižna zbirka, tudi protimarksistična, ne le protiprotimarksistična. Ko zastopa eno marksistično pozicijo, nastopa s tem tudi proti drugim marksističnim pozicijam, ne le proti nemarksističnim in protimarksističnim.
Pogojno rečeno - pogojno zato, ker ie treba te stvari še natančneje analizirati in prikazati — imamo pri nas vsaj tri prevladujoče oblike marksizma, ki Ijudi (in ker smo mJadinska edicija, predvsem mlade Ijudi) ne le ne pritegujejo, marveč jih celo odbijajo. To so akademski marksizem, šolski marksizem in marksizem kot Jegitimacijska znanost". Pri prvem gre za obravnavanje marksizma na meščanski način, sterilizatorsko, daleč stran od perečih družbenih problemov, kot nepartijno, nepristransko in nestrankarsko, čisto teorijo. Drugi nastopa kot učna snov, ki jo je treba pozitivno znati, tako kot denimo zemljepis ali matematiko, katehetsko, oropan je ,,moči negadje", ki bi se nujno obrnila najprej proti markazmu kot ,,učnemu predmetu" in s tem proti obstoječi 8oli, ki §8 ni prerasla ne meščanskih vsebin ne oblik. Pri tretjem gre za opravičevanje tega, karje, zato, ker pač je, ne glede na to, kakšno je, kakšno bi moralo in kakšno bi sicer moglo biti; marksizem služi kratkoročnim in parcialnim političnim interesom in praktično zanikuje tisto temeljno postavko Programa ZKJ, da ni nifi tako dobrega, da bi ne moglo biti še boljše.
V vseh teh primerih je marksizem ne le izvzet iz revolucioniranja danih družbenih razmerij, temveč se postavlja proti njemu. Tiste družbene sile, ki naj bi jim služil kot »napotek" za organizirano družbeno akcijo, narkotizira in jih potiska v položaj objekta družbenih akcij, ki jih sami niso ne načrtovali ne organizirali, temveč prihajajo od zunaj, od zgoraj, oni pa naj bi jih samo ubogljh/o in brez lastne misli, lahko pa tudi proti svojim interesom, izvajali. Pred tem marksizmom morajo poklekniti, namesto da bi z njim vstali in se vzravnali.
Nasproti tem trem oblikam marksizma, ki s<- vse tako ali drugače vezane na določene družbene sile in interese,    nastopa    revolucionarni    marksizem.    Ta marksizem  ni ideologija ne pretekle ne bodoče, ne končane ne izdane revolucije, temveč teorija sedanjega in dejanskega procesa revolucionarnega spreminjanja vseh družbenih razmerij in razmer. Ta marksizem ni ne ideologija  konca ideologij in prežh/elosti razrednega boja   ne   ideologija   ,,socialističnega   "   izkoriščanja delavcev, temveč teorija  revolucinarnega razrednega boja v pogojih prehodne družbe, ki meri na odpravo slehernega  izkoriičanja in  razrednega gospostva. Ta marksizem ni vezan ne na birokrate, ne na tehnokrate, ne na inteligenco starega kova, ki jim je edina skrb ohranjanje starih  \n  pridobivanje novih privilegijev, temveč živi in pade ali zmaga s tistimi družbenimi silami, katerih zgodovinski in vsakdanji interes je boj za komunizem, se pravi za revolucionarno realizacijo socializma, ki poteka pri nas kot boj za razvijanje in uveljavljanje   delavskega   samoupravljanja;   je   nujni sestavni  moment tega boja, ki poteka na različnih nivojih in področjih družbenega življenja na različne načine, a z eno perspektivo: delavsko demokracijo in svobodo brez redne družbe. ¦ Misliš, daseto ne more slišati tudi kot frazaf A Ja, lahko. A to že predpostavlja družbeno situacijo, v kateri je revolucija - fraza, oblast delavskega razreda —  fraza,  socializem   —  fraza,   marksizem   -  fraza. Takšne družbene situacije seveda so. Mislimo pa, da pri nas situacija ni takšna. Pri nas veliko frazarimo, a tudi revolucioniramo. Fraza je pri nas eden od momentov protislovnega procesa socialistične preobrazbe družbe, ne pa kar nadomestek za ta proces. Drugače rečeno: pri nas socializem je in ni fraza, revolucija je in ni fraza, marksizem je in  ni fraza, itd. Odvisno, kdo govori o socializmu in v kakšni zvezi, kdo se postavlja za revolucijo ter proti komu in čemu, kdo velja za marksista, zakaj in kako, itn. Ali §e drugače: dokler se pri    nas    lahko    zgodi,    da    prepovejo    uporabo Komunističnega manifesta v rednem šolskem procesu, marksizem ni iri ne more biti samo fraza. Kar se KRT tiče, si  bomo seveda  prizadevali, da marksizem ne postane zgolj fraza.  Natančneje rečeno: narediti je treba, kar se da, da marksizem ne bi prikazoval kot sovražna sila proti napredni družbeni  kritiki, proti nezadovoljstvu z družbenim stanjem, kakršno je, proti nezadovoljstvu, ki zahteva in poskuša revolucionarno
spreminjan aružbena razmerja in odnose, proti hofenjem spreminjati družbena razmerja in odnose, na najširši revolucionarno socialistični platformi, četudi se to spreminjanje.razlikuje (in se mora razlikovati) od oblik, ki so veljale v preteklosti. Marksizem ne more in ne sme, ne da bi se odpovedal svoji zgodovinski vlogi, nastopati v imenu reda in discipline, pač pa v imenu revolucionarnega nereda in revolucionarne nediscipline. Le tedaj bodo vse potencialne in dejanske revolucionarne družbene site našle v njem svoj interes in spoznale, da je to v njihovem interesu. Učimo se pri Poljakih: tam je bil marksizem do tiste mere identificiran s protidelavsko, protiljudsko in protinarodno oblastjo, s tanki in bajoneti, ki so ne enkrat pregazili in poskušali utišati najefementarnejše delavske socialistične zahteve, da se delavski in nacionalni revolt ne le ni mogel artikulirati skozi marksizem, tennveč se je moral in mogel uveljaviti le naravnost proti marksizmu (zaradi česar seveda še ni ne protisocialističen ne protirevolucionaren).
Marksizem je treba v določenem smislu rehabilitirati, se pravi praktično dokazžti, da je marksizem udeležen v boju za nenehno revolucionarno spreminjanje družbenih razmerij in odnosov, za odpravljanje vseh oblik zatiranja in podrejanja, omejevanja svobode itd, kar vss v zadnji instanci izvira iz še prisotnih razrednih odnosov in struktur v naši družbi. To pa spet ni nič drugega kot pokazati povezanost marksizma z aktualnimi družbenimi problemi in vprašanji, ki zadevajo in mučijo Ijudi seveda v njihovem vsakdanjem življenju — v službi, na delovnem mestu, v šoli, v družini, v njihovem socialnem in osebnem življenju, v družbenih in političnih organizacijah, v njihovih praktičnih bojih in prizadevanjih, — ter dokazati, da pomaga pri reševanju, pri radikalnem reševanju teh vprašanj in problemov. In to tako zgodovinsko kot v neposredni sedanjosti. Gre za nenehno odzivanje teorije na odprta družbena vprašanja in za nenehno odpiranje relevantnih vprašanj.
ft Je to pri prvi knjigi KRT uspelo? A Kolikor lahko zdaj rečemo, mislimo, da je. Zaenkrat lahko namreč ocenjujemo po tiskovni konferenci, ki sta jo organizirali marksistična centrala Ijubljanske Pedagoške akademije in Univerze. To konferenco je od podobnih prireditev razlikovalo to, da ni bilo reklamno, temveč delovno srečanje. Na njej se je razvila izčrpna strokovna diskusija Kar je najpomembnejSe in za nas najbolj razveseljivo, pa je dejstvo, da je bila razprava ob delu norveškega avtorja posvečena skoraj izključno vprašanjem našega izobraževalnega sistema in posebe- izpitnega režima. Argumentirano je bila pokazana aktualnost te knjige za nadaljnjo socialistično preobrazbo našega vzgojnoizobraževalnega sistema. Razprava se je iztekla v jasno spoznanje in ugotovitev, da je pri nas potrebna (in zakaj je potrebna)" jedka marksistična analiza."
Edini izmed diskutantov, ker bo diskusija publicirana, o njej tu ne bt več govoril, ki je »mel pomisleke o ,,uporabnosti" Kvalejeve knjige v izphnem postopku, pa je izrazil bojazen, da bodo to knjigo s pridom uporabljali ,,militantni študentje v negativnem smislu". Seveda si želimo in tudi pričakujemo, da je ta bojazen upravičena, da bodo študentje to knjigo v resnici uporabili kot oroije v svojem boju proti zastarelemu izpitnemu režimu, za socialistično univerzo.
Povem naj §e, da smo že dogovorjeni za delovno in problemsko predstavitev Kvalejeve knjtga v Mariboai in na nekaterih Ijubljanskih fakultetah in v strokovnih društvih.
¦ Kakšen Jeprogram KRT?
A. Program  edicije se — v  celoti vzeto —  deli  na naslednje problemske sklope:
—  izdajanje del klasikov in virov marksizma;
—   izdajanje   del   o   zgodovini   delavskega  gibanja   s posebnim    poudarkom    na   zgodovini   teorije   v
delavskem gibanju in s posebnim ozirom na zgodovino delavskega gibanja pri nas;
—   izdajanje sodobne domače in svetovne marksistične in siceršnje napredne angažirane teoretske literarne prpdukcije.
Kakšni so kriteriji za izbor in uvrstitev v program, se da sklepati iz že rečenega. Kakšna naj bo metoda predstavitev teh del, prav tako. Tako kot si prizadevamo za teoretski pristop k aktualnim družbenim problemom, si prizadevamo tudi za aktualen pristop k teoriji. Da je tu treba še marsikaj premisliti in storiti, je jasno.
Ob tej temeljni programski usmeritvi naj par stvari konkretiziram: Pri izctajanju klasilov marksizma bomo publicirali tiste tekste, ki so bili v dosedanjih cfiskusijah pri nas - pa tudi v svetu - diskriminirani. To hkrati pomeni, da gre v glavnem za prve izdaje v slovenščini ali pa za nove prevode nekaterih, morda že prevedenih besedil. Pri Marxu in Engelsu gre predvsem za spise, ki so izrecno revolucionarno ,,tendenciozni:" za kritiko malomeščanskega socializma, za spise iz revolucije 1848/49, za predavanja za delavce, za publicistiko iz Engelsovih prvih komunističnih let, pa tudi za knjižni natis Prispevka h kritiki politične ekonomije. Pri Lenirju, nasprotno, mislimo na njegove pri nas §e neobjavljene teoretske ekonomske spise iz let 1895-1905, ki bi napolnili tri zvezke KRT. Tako pri teh kot pri vseh drugih izdajah gre, naj še enkrat ponovim, za problemske izbore in aktualiziranie teh del glede na našo družbeno situacijo, tako da ni misliti na konkurenco z morebitnimi »akademskimi1' izdajami klasičnih marksističnih tekstov.
Iz zgodovine delavskega gibanja načrtujemo izdajo tekstov tudi tistih avtorjev in smeri — seveda s kritičnimi uvodnimi študijami —, ki so bili kasneje obsojeni ali zamolčani kot desni, revizionistični, ultralevičarski, anarhistični, stalinistični ipd. Te Hterature pri nas, v Sloveniji (precej drugače je v drugih republikah), sploh §e nimamo, je pa še kako potrebna, če bi se hoteli iz zgodovine delavskega gibanja kaj naučiti — za današnje boje, seveda.
Posebej želimo realizirati projekt slovenske ,,protizgodovine", t.j. izdati serijo knjig, ki bi prikazale zgodovino revolucionarne misli in delavskega gibanja na Slovenskem, za začetek. do I. svetovne vojne, in poskušala razbiti vsiljeno vladajočo meščansko predstavo, da je na§a zgodovina zajeta v depolitizirani literarni čitanki.
Kot je bilo rečeno, je prednostna naloga KRT izdajanje izvirnih domačih marksističnih in napredno angažiranih besedil. Predvideni so teksti o vprašanjih revolucionarnega etatizma v povojni Jugoslaviji, kritike stalinizma, razvoja in nerazvoja v SFRJ, socialistične kritike socializma, razrednosti znanosti, ekonomije in utemeljitve svobode, o idejnih gibanjih med mladimi, o
protislovjih    med    kapitalom    in   delom   v   družbil prehodnega obdobja, o alternativnih oblikah ž"ryljenja, o naši ekonomski zgodovini idr., ki so oziroma bodo ali delo posameznih avtorjev ali kolekthmo deto.
Evidentiranih imamo dobrih 50 naslovov, a nima smisla, da bi jih zdaj naSteval. Katere knjige bodo izšle in kdaj, namreč ni odvisno le od te evidence. ¦  Katem knjige so pndvidene za ieto 1982? a Predvidenih je pet knjig:
1.  Marx/Engels: Kritika malomeičanskega socializma. Izbor tekstov iz let 1846-1848.
2.  Ateksandra Kollontaj: Ženska v socializmu. Izbrani spisi o ženskem vprašanju.
3.  Skupina   (domačih) avtorjev:   Študentsko gibanje 1968—1972. Marksistična analiza in kritika novajše slovenske zgodovine.
4.  Ciril Baškovič:  ČSSR 1968. Kritika stalinizma in koncepcija nove družbe.
5.   Leo     Šešerko:     Sohn-Rethel.    Razmerje    med blagovno in miselno formo. (Alfred Sohn-Rethel: Umsko in telesno delo.)
Realizacija programa je odvisna od sredstev, s katerimi bomo razpolagali. Vsi teksti so namreč že pripravljeni ali pa so lahko pripravljeni pravi čas.
Iz letošnjega programa bo izšla še knjiga Friedricha Engelsa: Proti zaroti molka, ki vssbuje spise o prvem zvezku Marxovega Kapitala.
¦  Nakateri se čudijo, da stane Kvalejm/a knjiga le 75 din? Seje treba temu resčuditi?
A Ze ob neki drugi priložnosti smo lahko povedali, da skrivnost ni v nizki, pač pa v siceršnjih visokih cenah knjig. Cucfinno pa se lahko temu, da se čudimo nizkim cenam, medtem ko so visoke postale normalne.
¦  To Je odgovor, lahko pa tudi ni.
A. Dobro. Glavna stvar je, da so režijski stroški pri KRT = O. Pri slovenskih založbah pa je ta režija, se pravi plačevanje ogromnega aparata, ki povrh vsega s produkcijo in celo s prodajo knjig pogosto nima nič skupnega, že pred leti dosegala in presegala tudi 200%, 50% režijo pa bi le izjemoma našli. Če vzamemo ta razpon, n\ težko izračunati, da samo režijski stroški podražijo knjigo od 1/3 do trikrat. Večja kot je založba, vi^i so režijski stroški. Statistika za lansko leto pove, da so bile povprečne cene družboslovne knjige pri naSh založbah naslednje: DZS
-  600 din, CZ - 500 din, MK - 600, Založba Obzorja
-  670 din, Partizanska knjiga - 300 din, Komunist -400 din, DDU - 90 din. Razpon je torej 1:7,5. Če prižtejemo KRT, ob lanskih cenah ostalih založb, 1:9.
Ob tem bi bilo §e dbbro, če bi ta aparat samo dražll knjige. Stvar je namreč še slabša, če pomislimo, da določa programsko politiko, upočasnjuje produkcijo knjig, določa naklado itd, kar s svoje strani spet dodatno draži knjige \n jih naneja vefiinii nedostopne.
Nadalje KRT ni profrtno podjetje. To med drugim pomeni, da služijo subvencije. ki smo jih dobili, svojemu namenu: pocenitvi knjjge. Omeniti ja tudi treba, da do zdaj niso bili izplačani nikakršni avtorski honorarji, ne za Kvaleja ne za naslednjo knjigo, ki bo izšla februarja. Vse delo — od pisanja uvodne študije in priprave aparata (pri tej drugi knjigi) do prevajanja, redaktorskih, lektorskih, korektorskih, uradniških poslov in V9ega, kar sledi po izidu knjige - je bilo opravljeno brezplačno. To seveda ni perspektiva nadaljnjega obstoja, a v sedanji fazi je bilo nujno. KRT je moral zaživeti in je zaživel. Če bo tudi preživel, ni odvisno le od nas, v prvi vrsti to sploh ni odvisno od nas.
¦ Na kaj misliš?
A Najprej na subvencije. V situaciji, v kakršni smo, smo zaenkrat odvisni od subvencij. Imeli smo srečo (marsikaj je §a vedno odvisno samo od sreče), da smo naleteli na razumevanje in podporo na Kuiturni skupnosti Slovenije in pri Fondu za zaiožniško dejavnost in znanstveno-raziskovalno delo CK ZKJ. Zal je bilo teh sredstev §e vedno premalo {kljub temu, da smo jih namenili izključno za kritje stroškov tiska), da bi mogli realizirati cel program - 3 knjjge. Uspeh je že, da bomo izdali v resnici z minimalnirni sredstvi — dve knjigi. Seveda je tudi realizacija programa 1982 v glavnem odvisna od zunanje podpore.
Nato pa na zadržanje slovenskih založb. Še preden je Kvale dobro iz§el, je bilo že sliSati grožnje, da Je treba KRT pokončati. Te grožnje so segale /in segajo/ od obljub preproste represije do možnosti, da se na§o knjižno zbirko vključi v katero od obstoječih založb. Eno in drugo Je za KRT smrt. Metode za dosego tega cilja so številne, ta posef se da opraviti tudi v belih rokavicah. Pri tem gre po eni strani za brezobzirno obrambo monopolov na knjižnem trgu, po drugi pa tudi za odstranitev neprijetnega dokaza - kar je konec koncev isto —, da se da pri nas proizvajati tudi množično in poceni teoretsko, celo marksistično, literaturo tudi prodati. Če štejemo tudi odkup Kulturne skupnosti Slovenije, je bilo v slabem mesecu po izidu namreč prodanih skoraj 1000 izvodov Kvalejeve knjige.
In ko smo že pri tem, ne bi bilo prav, če ne bi omenili razumevanja in podpore, ki snxs ju bili \n smo ju deležni v mladinski organizaciji, prav tako dragocena pa je bila podpora, ki so jo tako ali drugače izrazili številni sedanji in prihodnji sodelavd, bralci in
- če tako rečem - propagandisti KRT.
W Kakšnoje razmgrje KRT do slovenskih založb? A Nekaj je bilo ie povedanega. Dodati je treba še tole: Prvič, KRT ni in noče biti založba. Je, kot rečeno, del redne organizirane dejavnosti ZSMS.
Drugič: KRT noče biti konkurenca tem založbam, tako kot — če uporabim dovolj abstraktrK) analogijo —
-  socializem ni konkurenca kapitaljzmu. Konkurirata lahko denimo MK in CZ (pa ne prt teoretski literaturi), odnos   KRT   do  katerekoli  od njih pa je bistveno drugačen.
Oodam naj, da tega, kar dela KRT, ne more narediti
-  četudi bi hotela, česar pa se ni bati — nobena naša založba. To pa ne pomeni, da katera od teh založb, ali pa več njih družno, ne more poskušati KRTuničiti -preko kakršnih si že bodi mehanizmov.
Pa še nekaj je treba povedati. Tako kot od založniškega aparata in monopolov si bo KRT prizadeval            biti            neodvisen           tudi           od
univerzitetno-akademskih aparatov in monopolov. KRT ne bo izpostava nobene skupine in nobenega posameznega slovenskega bolj ali manj zaslužnega profesorja. Ce bodo ti hoteli sodelovati z nami enakopravno, se pravi brez neteoretskih pogojev, bomo tega veseli. Ce bi pa kdo hotel dominirati programski politiki (to politiko oblikujeta uredniStvo in ustrezen družbeni organ), bomo delali pač brez njega. Zavezani smo - naj §e enkrat povemo -potrebam teoretskega dela v ZSMS.
(9. nadaljevanje)
Prvi stavek je torej bil: Kvantiteta cirkulirajočega kovinskega
denarja je normalna, če je določena z vrednostno vsoto cirkulira-
jočih blag, ki je cenjena v njegovi /denarja/ kovinski vrednosti.
Tako je to izraženo internacionalno: Pri normalnem stanju cirkula-
cije inrta vsaka dežela v posesti množino denarja, ki ustreza njenemu
bogastvu in njeni industriji. Denar cirkulira z vrednostjo, ki ustreza
njegovi dejanski vrednosti ali njegovim produkcijskim stroškom;
tj.,v vseh deželah ima isto vrednost.138 Zato bi zlato nikoli ne bilo
eksportirano ali importirano iz ene dežele v drugo.139 Godilo bi se
ravnotežje med currencies (celokupnimi množinami cirkulirajočega
denarja)   različnih  dežel.   Pravilna  /dodano  v osebnem  izvodu;
,(1859) manjka /raven nacionalne currency je sedaj izražena kot
internacionalno ravnotežje med currencies in ne pove prav ničesar
/drugega/, kot da nacionalnost nič ne spremeni obči ekonomski
zakon. Znova smo prispeli do fatalne točke, kakor že poprej. Kako
je motena pravilna raven, kar se sedaj glasi, kako je moteno interna-
cionalno ravnotežje med currencies ali kako denar preneha imeti
isto vrednost v vseh deželah ali, slednjič, kako preneha imeti svojo
lastno vrednost v vsaki deželi?  Kakor je bila poprej pravilna raven
motena, ker je množina cirkulirajočega zlata (po MEGA2: denarja/
, upadala ali se večala, pri stalni vrednostni vsoti blag, ali ker je
jostala ista kvantiteta cirkulirajočega denarja, medtem ko so upada-
!le menjalne vrednosti blaga ali se večale, tako je sedaj internacio-
nalna /raven/ motena z ravnijo, ki je določena zvrednostjo same
kovine, ker raste množina zlata, ki je v neki deželi, zaradi novood-
kritih kovinskih rudnikov140 ali  ker je  vsota menjalnih vrednosti
jcirkulirajočih blag  upadla ali se zvečala v neki  posebni deželi.
;Kakor se je prej povečevala aii«manjšala produkcija plemenitih
kovin glede na nujnost, da currency ali kontrahiramo ali ekspandi-
jramo in blagovne cene ustrezno znižamo ali dvignemo, prav tako
učinkujeta sedaj eksport in import iz ene dežele v drugo.
V deželi, kjer bi se cene dvignile in bi vrednost zlata, zaradi nabrekle/narasle cirkulacije, padla pod njegovo kovinsko vrednost, bi zlato depreciiralo v razmerju z drugimi deželami, in tako bi bile cene blag, v primerjavi z drugimi deželami/zvišane. Zlato bi bilo izvažano, blaga uvažana. Če nasprotno, nasprotno. Kakor bi se prej nadaljevala produkcija zlata, bi se sedaj import ali eksport zlata in s tem dviganje ali padanje blagovnih cen, dokler ne bi bilo znova vzpostavljeno, kakor je bilo prej pravilno vrednostno razmerje med kovino in blagom, ravnotežje med internacionalnimi currencies. Kakor se je v prvem primeru produkcija zlata samo povečala ali zmanjšala, ker je bila pod svojo vrednostjo ali nad njo, tako bi se sedaj zgodilo internacionaino popotovanje zlata samo zaradi tega razloga. Kakor bi v prvem primeru vsaka sprememba v njegovi produkciji aficirala kvantiteto cirkulirajoče kovine in s tem cene, tako sedaj internacionalni import in eksport. Kakor hitro bi bila vzpostavljena relativna vrednost med zlatom in blagomali normal-na kvantiteta cirkulacijskega sredstva, v prvem primeru ne bi bilo nadaljnje produkcije, v drugem nobenoga nadaljnjega eksporta ali importa, razen za nadomestilo obrabljenih kovancevin za konzum luksuzne industrije. Iz tega sledi:
,,da M skušnjava, da bl ziato izvažaii kot ekvivalent za blago, ali neugodna trgovinska bilanca, ne more nikoli zgoditi, razen če bi prekipela /uber-shvvellen/ kvantiteta cirkulacljskih sredstev."1 41
Nenehno bi razvrednotenje ali prevrednotenje kovine zaradi ekspanzije ali kontrakcije množine cirkulacijskih sredstev nad ali pod njihovo pravilno raven bilo to, kar bi povzročilo njen uvoz ali izvoz.142 Iz tega še sledi: ker je v prvem primeru produkcija zlata samo povečana ali zmanjšana, v drugem primeru zlato samo importirano ali eksportirano, ker je njegova kvantiteta nad ali pod njegovo pravilno ravnijo, ker je apreciirano nad svojo kovinsko vrednost ali depreciirano pod njo, torej so blagovne cene previsoke ali prenizke, učinkuje tako vsako takšno gibanje kot korektivno sredstvo143, s tem ko z ekspanzijo ali s kontrakcijo cirkulirajočega denarja povrne cene na njihovo resnično raven, v prvem primeru na raven med vrednostjo zlata in vrednostjo blag, v drugem primeru na internacionalno raven currencies. Z drugimi besedami; denar [cirkulira v različnih deželah samo, v kolikorpirkulira vvšaki deželi kot kovanec. Denar je samo kovanec in kvantiteta zlata, ki je v neki
deželi, mora zato preiti vcirkulacijo, se lahko torej kot vrednostno znamenje samega sebe dvigne nad svojo vrednost ali pade pod njo. S tem smo po ovinku te internacionalne zapletenosti srečno dospeli do enostavne dogme, ki obrazi izhodišče.
Kako Ricardo nasilno prikroji (1859 ) po svoji potrebi konsta-tira; po MEW/ dejanske fenomene smislu svoje abstraktne teorije, bodo pokazali nekateri primeri. Npr. trdi, v časih slabih žetev, pogostih v Angliji v periodi med 1800 in 1820, zlato ni eksporti-rano, ker bi potrebovali žito in je zlato denar, torej kupno sredstvo in plačiino sredstvo, ki je nenehno učinkovito /v osebnem izvodu popravljeno; (1859) učinkujoče/ na svetovnem tržišču, temveč zato, ker naj bi bila zlatu depreciirana njegova vrednost glede na druga blaga in je tako depreciiran currency dežele, kjer je bila slaba žetev, v razmerju do drugih nacionalnih currencies. Ker je slaba obroditev zmanjšala množino cirkulirajočih blag, naj bi dana kvan-titeta cirkulirajočega denarja prestopila nad svojo normalno raven in zato naj bi se dvignile cene.144 V nasprotju stem paradoksnirn tolmačenjem je bilo statistično dokazano, da od I 1793 do najno-vejšega časa ni prekipela, v primeru slabe letine, kvantiteta cirkula-cijskih sredstev, temveč je bila nezadostna, in je zato cirkuliralo več denarja kot prej in ga je rvualo več cirkulirati.145
Prav tako je Ricardo lidil v času napoleonske kontinentalne zaporeA in angleških odlokov o blokadiB, da so Angleži eksportira-li zlato namesto blaga na kontinent, ker je bil njihov denar depreci-iran v razmerju z denarjem kontinentainih dežel, po ceni so bila zato njihova blaga višje in ugodna trgovinska špekulacija naj bi bilo izvažanje zlata namesto blag. Zanj je bila Anglija trg, kjer so bila blaga draga in zlato ceneno, medtem ko so bila /zanj/ na konti-nentu cenena blaga in drago zlato.
,,Dejstvo", pravi neki angleški pisec, ,,je bila uporabljajoče nizka cena naših fabrikatov in kolonialnih produktov zaradi učinka kontinentalnega sistema v zadnjih šestih letih vojne. Cene sladkorja in kave npr so bile — cenjene v zlatu — štiri ali petkrat višje na kontinentu od istih cen v Angliji — cenjenih v bankovcih. 8il je to čas, ko so francoski kemiki odkrili sladkor v sladkorni pesi in nadomenili kavo s cikorijo, medtem ko so hkrati angleški skrbniki mastili vole /teleta/ za eksperiment s sirupom in melaso, ko je Anglija zasedla Helgoland. da bi tukaj uredila blagovni depot za olajšanje tihotapljenja na sever Evrope, in ko so lažje sorte angleških fabrikatov iskale svojo pot v Nemčijo skozi Turčijo ¦ ¦ . Skoraj vsa blaga tega sveta so bila akumulirana v naših blagovnih hišah in so ležala tam prlklenjena, razen če je bila majhna kvantiteta odrešena s francosko licenco, za kar so morali ham-burški in amsterdamski trgovS plačati Napoleonu vsoto 40—50 tisoč funtov šterlingov. Komični trgovci so morali biti, ki so plačali tolikšne vsote za svobodo, da so prenesli tovor blag z dragega trga na cenenega. Kaj jebila za trgovca nedvomna alternativa? Ali kupiti kavo za 6 penijev v bankovcih in jo poslati na trg, kjer jo je lafiko en funt neposredno prodal za 3 ali 4 šilinge v zlatu, ali z bankovci kupiti zlato za 5 funt šterlingov unčo in jo poslati na trg, kjer so jo cenili 3 funt šterlinge 1 7 šilingov 10 1/2 penijev. Neokusno je torej reči, da so remitirali zlato namesto kave kot prednostno merkanti-listično operacijo ... Ni je bilo dežele na svetu, kjer bi lahko takrat prejeli tako veliko kvantiteto zaželjenih blag kpt v Angliji. Bonaparte ie nenehno natančno eksaminiral angleške cenike. Dokler je ugotavljal, da je v Angliji zlato drago in kava cenena, je bil zadovoljen z učmkorn svojega kontinen-talnega sistema."1 46
Prav v času, ko je Ricardo prvič postavil svojo denarno teorijo in jo je bullion-komisija vključiia v svoje parlamentarno poročilo, leta 1810, so cene vseh angleških blag ugonobljajoče padle, v pri-merjavi s 1808 in 1809, medtem ko se je razmeroma dvignila vrednost zlata /popravljeno v osebnem izvodu; (1859) denarja/. Agrikulturni izdelki so bili izjema, ker je njihov uvoz zadel od zunaj na ovire in je bila njihova množina v tuzemstvu decimirana zaradi slabih letin.147 Ricardo je tako narobe razumel vlogo plemenitih kovin kot internacjonainih cirkulacijskih sredstev, da je v svoji izjavi pred komisijo lordske zbornice (1819) lahko razložil:
,,Da bi zlati odtok za izvoz povsem prenehal, kakor hitro bi bila obnovlje-na gotovinska plačila in bi bil denarni obtok vrnjen na svojo kovinsko raven."
Umrl je pravočasno pred izbruhom krize I. 1815, ki je razgalila njegova prerokovanja. Perioda, v kateri je bil Ricardo pisateljsko aktiven, je bila sploh dokaj neprimerna, da bi lahko opazovali funkcijo plemenitih kovin kot svetovni denar. Pred vpeljavo kontinentalnega sistema je bila trgovinska bilanca skoraj zmeraj ugodna za Anglijo in v tem času so bile transakcije z evropskim kontinentom tako nepomembne, da niso mogle aficirati na angleški tečaj menjave. Denarne pošiljke so bile predvsem politične narave, in zdi se, da je Ricardo povsem narotje dojel vlogo ki jo je imel subsidiarni denar v angleškem eksportu zlata.148
Med Ricardovimi sodobniki, ki so obrazili šolo po principih njegove ekonomije, je najpomembnejši James Mill. Ta je poizkušal prikazati Ricardovo denarno teorijo na temelju enostavne kovinske cirkulacije, brez nezaslišanih internacionainih zapletanj, za katerimi je Ricardo skril nebogljenost svojih pogledov, in brez polemičnih ozirov na operacije Bank /of/ England. Naslednje so njegovi glavni stavki:149,
..Vrednost denarja je enaka proporcu, v katerem ga zamenjujejo za druge artikle, ali kvantiteti denarja, ki jo damo za določeno kvantiteto drugih stvari. To razmerje je določeno s totalno kvantitcto denarja, ki je v neki deželi. Če privzamemo podmeno, da sd na eni strani vsa blaga neke dežele, in na drugi strani denar, tedaj je evidentno, da je pri zamenjavi obeh strani vrednost denarja, tj. kvantiteta blag, za katera je zamenjen, povsem neod-visna od njegove lastne kvantitete. Primer je povsem enak v dejanskem poteku moči. Povsem tako potekajo stvari Tudi dejansko. Totalna množina blag neke dežele se ne zamenja naenkrat za totalno množino denarja, temveč se menjujejo blaga v obrokih, in pogosto v zelo majhnih obrokih, v različnih obdobjih med letom. Isti komad denarja, ki je danes služil za to zamenjavo, lahko služi jutri za neko drugo. Del denarja je uporabljen za večje število zamenjevalnih aktov, nek drug za povsem majhno, tretji nakopičen in ne služi za nobeno zamenjavo. Med temi variacijami je neko poprečje, ki temelji na številu zamenjevalmh aktov, za kar bi bil/ za katero bi bil uporabljen vsak komad zlata MEGA2:denarja/, če bi vsak realiziral isto število zamenjeval-nih aktov.
Fiksirajmo poljubno poprečno število le-teh, npr. 10." Če je služil vsak komad denarja, ki je v deželi, za 10 nakupov, je to enako. kot da bi bila totalna množina denarnih komadov podeseterjena, >n bi vsak služil za samo en nakup. V tem primeru je vrednost vseh blag enaka desetkratni vrednosti denarja itd. Če bi nasprotno bila podeseterfena totalna množina denarja, namesto da bi služil vsak komad denarja v letu za 10 nakupov, in bi izvedel vsak komad denarja samo eno zamenjavo, tedaj je jasno, da bi vsako pove-čanje te množine povzročilo sorazmerno zmanjšanje vrednosti vsakega komada zlata /MEGA2: denarja/ zase. Ker smo privzeli podmeno, da ostaja množina vseh blag, za katera se lahko denar zamenja, ista, tedaj vrednost celokupne množine denarja ni nič večja po povečanju njegove kvantitete, kakor je bila prej.
Če privzamemo podmeno, da se poveča za desetino, kakor se je morala vrednost vsakega alikvotnega dela celokupne množine, npr. ene unče, zmanj-šati za desetino. Kakršnakoli že je stopnja povečanja ali zmanjšanja totalne množine denarja, če ostaja kvantiteta drugih stvari ista, tedaj izkusi celo-kupna množina in vsak od njenih delcv vzajemno neko sorazmerno zmanj-šanje ali povečanje. Jasno je. da je ta stavek absolutna resnica. Tako pogosto, kot je denarna vrednost izkusila dvig ali padec, in tako pogosto, kot sta kvantiteta blag, za katera so ga lahko zamenjevali, in gibanje cirkulacije ostaii isti, je morala ta menjava imeti za vzrok povečanje ali zmanjšanje denarja in je ne moremo pripisati nobenemu drugemu vzroku. Če se zmanjša množina blag, medtem ko ostane kvantiteta denarja ista, tedaj je tako, kot da bi se povečala celokupna množina denarja in nasprotno- Podobne menja-ve so rezultat vsake rpenjave v gibanju cirkulacije. Vsako povečanje šrevila obtokov producira isti efekt. kakor ga totalno povečanje denarja; zmanjšanje tistega števila proizvede neposredno nasproten učinek . . . Če dei letne produkcije sploh r\i zamenjan, kot to, kar producentje sarni konzumirajo, tedaj ta del ni vračunan. Ker se ne zamenja za denar, je gtede na denar tako rekoč neobstoječ . .. . Kolikor je povečanje ali zmanjšanje denarja svo-bodno/Kolikor gre za svobodno povečanje ali zmanjšanje denarja, tedaj vrednost plemenitih kovin uravnava celokupno kvantiteto le-tega, ki je v neki deželi. Zlato in srebro.pa sta blagi, katerih vrednost, kakor vseh ostalih blag, je določena s produkcijskimi stroški, s kvantumom dela, ki ga vsebuje-jo."
(Nadaljevanje z 9. strani)
Celotno Millovo ostroumje se razprši v vrsto povsem poljubnih kakor neokusnih podmen. Hoče dokazati, da je cena blag ali vred-nost denarja določeno ,,s totalno kvantiteto denarja, ki eksistira v neki deželi". Če privzamemo podmeno, da ostaneta množina in menjalna vrednost cirkulirajočih blag enaki, nič manj cirkulacijska hitrost, in če hkrati privzamemo podmeno, da se je kljub temu kvantiteta cirkulirajočega kovinskega denarja povečala ali zmanj-šala v razmerju z množino denarja, ki eksistira v deželi, tedaj je zares ,,evidentno", da smo privzeli za podmeno, kar smo hoteli dokazati.
Mill napravi sicer isto napako kakor Hume, ko dopusti, da cirku-lirajo uporabne vrednosti, ne blaga z dano menjalno vrednostjo, in zato je njegov stavek napačen, celo če pritrdimo vsem njegovim ,,podmenam". Naj že ostane cirkulacijska hitrost ista, prav tako vrednost plemenitih kovin, prav tako kvantiteta cirkulirajočih blag, pa vendar je z menjavo njihove menjalne vrednosti zahtevana enkrat večja, drugič manjša denarna množina za njihovo cirkulaci-jo. Mill vidi dejstvo, da del denarja, ki eksistira v deželi, cirkulira, medtem ko drugi stagnira. S pomočjo nadvse komičnega izračuna poprečja privzame podmeno, da v resnici, čeprav se v dejanskosti dozdeva drugače, cirkulira ves danar, ki je v deželi. Privzemi pod-meno, 10 milijonov srebrnih tolarjev opravi dvakrat v letu svoj obtok v neki deželi, tako bi jih lahko bilo v obtoku 20 milijonov, če bi opravil vsak tolar samo en nakup. In če znaša celokupna vsota srebra, ki je v vseh oblikah v deželi, 100 milijonov tolarjev, potem lahko privzamemo podmeno, da bi jih lahko bilo v obtoku 100 milijonov, če vsak komad denarja, privede v petih letih do enega nakupa. Lahko bi tudi privzeli podmeno, da je ves denar tega sveta v obtoku v Hampsteadu, toda da vsak njihov alikvotni del opravi svoj obtok v 3.000.000 let, namesto pribiižno tri na leto.
Prva privzeta podmena je prav tako pomembna kot druga za določitev razmerja med vsoto blagovnih cen in kvantiteto obtočnih sredstev. Mill čuti, da je zanj odločilno pomembno, da bi nepos-redno pripeljal skupaj blaga, ne s kvantumom denarja, ki je v cirku-laciji, temveč s celokupno zalogo denarja, ki vsakokrat eksistira v neki deželi. Prizna, da se totalna množina blag neke dežele ,,ne žamenja naenkrat" za totalno množino denarja, temveč se različni obroki blag v različnih obdobjih leta za različne obroke denarja. Da bi odstranil to nesorazmerje,privzame podmeno, da ne eksistira. Sicer pa je celotna ta predstava o neposrednem stopanju blag in denarja drug pred drugega in njihovi neposredni zamenjavi abstrahi-rana iz gibanja enostavmh nakupov in prodaj ali funkcije denarja kot kupnega sredstva. Že v gibanju denarja kot cirkulacijskega sredstva izginetahkratnapojavitev blaga in denarja.
Trgovtnske krize v 19. stoletju, še zlasti veliki krizi I. 1825 in 1836, niso priklicale/povzročile nobenega razvitja, zato pa novo koristno-uporabo Ricardove denarne teorije. Ni šlo več za posa-mezne ekonomske fenomene, kakoriJri Humu za depreciacijo ple-menitih kovin v 16. in 17. stoletju, ali kakor pri Ricardu za depre-ciacijo papirnega denarja v 18. stoletju in na začetku 19. stoletja, temveč za velika neurja na svetovnem tržišču, kjer se sprostijo nasprotja vseh elementov občanskega produkcijskega procesa, njih izvor in obrambo pred njimi so iskali znotraj najbolj površinske in abstraktne sfere tega procesa, v sferi denarne cirkulacije. Prava teoretska predpostavka, ki je izhodišče šoli ekonomskih vreme-narjev, ni nič drugega kot dogma, da je Ricardo odkril zakone čiste kovinske cirkulacije. Kar je njim preostaJo za opraviti, je bilo podvrženje cirkulacije kreditov in bankovcev tem zakonom.
Obči in opazen fenomen trgovinskih kriz je nenaden, obči padec blagovnih cen, ki sledi daljšemu, občemu dviganju le-teh. Obči padec blagovnih cen lahko izrazimo kot dvig v relativni vred-nosti denarja v primerjavi z vsemi blagi, in obče dviganje cen nas-protno kot padanje relativne vrednosti denarja. V obeh načinih izražanja je fenomen izrečen, ni pa razložen. Ce postavim nalogo takole: razložiti moramo obče periodično dviganje cen, ki se izmenjuje z občim padcem le-teh, ali če isto nalogo formuliram takole: razložiti moramo periodično padanje in dviganje relativne vrednosti denarja v primerjavi z blagi, različna frazeologija nič ne spremeni naloge, kakor je tudi ne prevod iz nemškega v angleški jezik. Ricardova denarna teorija je prišla zelo prav, ker daje tavtolo-giji videz kavzalnega razmerja. Od kod periodično obče padanje blagovnih cen? /Posledica/ periodičnega dviganja relativne vred-nosti denarja. Od kod nasprotno obče, periodično dviganje blagov-nih cen? /Posledica/ periodičnega padanja v vrednosti denarja. Prav tako bi lahko enako pravilno rekli, da ima periodično dviganje in padanje cen svoj izvir v periodičnem dviganju in padanju. Sama
naloga je postavljena s predpostavko, da ostane imanentna vrednost denarja, t.j., njegova vrednost, ki je določena s produkcijskimi stroški plemenitih kovin, nespremenjena.
Če naj bo tavtologija več kot tavtologija, potem temelji na napačnem dojetju elementarnih pojmov. Ce pade menjalna vred-nost A-ja, merjena v B-ju, tedaj vemo, da lahko to izvira prav tako iz padanja vrednosti A-ju, kakor tudi iz dviganja vrednosti B-ju. Prav tako nasprotno, če se menjalna vrednost A-ja, merjena v B-ju, dviga. Iz pretvorbe tavtologije v kavzalno razmerje sledi, ko je to enkrat sprejeto, vse ostalo zlahka. Dviganje blagovnih cen izvira iz padanja vrednosti denarja, padanje denarne vrednosti, kakor vemo od Ricarda, iz prepolne cirkulacije. tj., od tod, /ker/ se množina cirkulirajočega denarja dviga nad raven, ki je določena z njegovo lastno imanentno vrednostjo in imanentno vrednostjo blag.
Prav tako nasprotno, obče padanje blagovnih cen iz dviganja denarne vrednosti nad njegovo imanentno vrednost zaradi premalo polne cirkulacije. Cene se dvigajo ali padajo torej p^eriodično, ker cirkulira periodično preveč ali premalo denarja. Če zdaj morda pokažemo, da sovpade dviganje cen z zmanjšano denarno cirkulaci-jo, in padanje cen s povečano cirkulacijo, lahko kljub temutrdimo, da bi bila zaradi kakršnegakoli, čeprav statistično nikakor ne dokazljivega zmanjšanja ali povečanja cirkulirajoče blagovne mno-žine, kvantiteta cirkulirajočega denarja, čeprav ne absolutno, toda vendar relativno povečana ali zmanjšana. Videli smo že, da se morajo po Ricardu ta obča nihanja cen zgoditi tudi prl čisto kovin-ski cirkulaciji, se pa s svojo izmenjavo /tudi/ izravnati, s tem ko npr. premalo polna cirkulacija prikliče /povzroči padanje blagov-nih cen, padanje blagovnih cen izvoz blag v tujino, ta izvoz pa pritok denarja v tuzemstvo, ta pritok denarja pa znovaprikli-če/'povzroči dviganje blagovnih cen. Nasprotno pri prepolni cirku-laciji, ko so importirana blaga in eksportiran denar.
Ker pa pripada silovita in nasilna oblika, krizna pblika občih cenovnih gibanj, ki izvirajo iz same narave Ricardove kovinske cirkulacije, kljub vsemu periodam razvitega kreditništva, postane kot dan jasno, da izdajanje bankovcev ni regulirano egzaktno po zakonih kovinske cirkulacije. Kovinska cirkulacija ima svoje zdra-vilno sredstvo v importu in eksportu plemenitih kovin, ki stopijo nemudoma v obtok in s svojim izlivom dvigajo blagovne cene ali pa te padejo zaradi priliva. Isti učinek na blagovne cene morajo zdaj umetno proizvesti banke s posnemanjem zakonov kovinske cirkula-cije. Priteka zlato iz tujine, tedaj je to dokaz, da je cirkulacija premalo polna, vrednost denarja previsoka in blagovne cene pre-nizke in rnordjo biii vrženi v cirkuiacijo bankovci v razmerju z
novo-importiranim zlatom. Če nasprotno, morajo biti odtegnjeni cirkulaciji v razmerju, kakor odteka zlato iz dežele. Z drugimi bese-dami, izdajanje bankovcev mora biti regulirano glede na import in eksport/v skladu z importom in eksportom plemenitih kovin ali glede na tečaj menjave. Ricardova napačna predpostavka, da je zlato /popravljeno v osebnem izvodu; (1859) denar/ samo kova-nec, da zato vse importirano zlato povečuje denar v obtoku in zato padajo cene, ta teoretska predpostavka postane tukaj praktičen eksperiment, narediti, da bo cirkuliralo toliko kovanca, kolikor je vsakokrat na razpolago zlata. Lord Overstone (bančnik Jones Loyd), polkovnik Torrens, Norman, Clay, Arbuthnot in še številni drugi pisci, v Angliji bolj znani po imenu šole ,,currency principle" /zakon o denarnem obtoku; po MEW/, niso te doktrine samo pridigali, temveč so jo s posredovanjem bančnih zakonov Roberta Peela iz I. 1844 in 1845 naredili za podlago obstoječe angleške in škotske bančne zakonodaje. Njihov sramoten fiasko, teoretski kakor praktični, po eksperimentih na najvišji nacionalni ravni, je lahko prikazan šele pri nauku o kreditu.151 Toliko pa vidimo, kako se Ricardova teorija, ki izolira denar v njegovi tekoči obliki kot cirkulacijsko sredstvo, konča s tem, da pripiše večanju in upadanju plemenitih kovin absolutni učinek na občansko ekono-mijo, kakor bi o tem praznoverje monetarnega sistema nikoli ne sanjalo. Tako je postal Ricardo, ki je razložil papirnat denar za najpopolnejšo obliko denarja, da je papirni denar najpopolnejša oblika denarja, prerok bullionistov.
Ko je bila tako Humova teorija ali abstraktno nasprotje mone-tamemu sistemu razvita do svoje poslednje konsekvence, je bilo slednjič Steuartovo konkretno dojetje denarja znova uveljavljeno pri Thomasu Tooku. 152 Tooke ne izvaja svojih principov iz katerekoli teorije, temveč iz skrbne ^nalize zgodovine blagovnih cen od 1793 do 1856.
V prvi izdaji svoje zgodovine cen, ki je izšla I. 1823, je Took še povsem ujet v Ricardovo teorijo in se zaman trudi, da bi uskladil dejstva s to teorijo. Njegov pamflet ,,On the currency", ki |e izšel po krizi I. 1825, bi lahko celo dojeli kot prvo konsekventno posta-vitev pogleda, ki ga je kasneje uveljavil Overstone. Nadaljnja razis-kovanja v žgodovini blagovnih cen so ga pa prisilila k razumetju, da je tista direktna povezava med cenami in kvantiteto obtočnih sredstev, kakor jo predpostavlja teorija, zgolj možganska puhlica, da je ekspanzija in kontrakcija obtočnih sredstev, pri stalni vred-nosti plemenitih kovin, stalno učinek, nikoli vzrok nihanju cen, da je denarna cirkulacija sploh samo sekundarno gibanje, in da prejme denar v dejanskem produkcijskem procesu povsem druge oblikovne določenosti, kot tisto cirkulacijskega sredstva. Njegova detajlna raziskovanja sodijo v drugo sfero kot čisto enostavne kovinske cirkulacije, in jih tukaj ne moremo obravnavati, kot tudi ne raziskovanj VVilsonain Fullartona ki sodijo prav tako sem.153 Vsi ti pisci ne dojamejo denarja enostransko, temveč v njegovih različnih momentih, toda samo snovno, brez kakršnekoli žive povezave, naj si bo teh momentov med seboj, naj si bo s celokupnim sistemom ekonomskih kategorij. Napačno pomešajo denar, ne pa cirku/a-cijsko sredstvo zato s kapitalom ali kar z blagom, čeprav so po drugi strani prisiljeni, da ga občasno razlikujejo od obojega.154 Ce je zlato npr. poslano v tujino, tedaj je dejansko poslan v tujino kapital, toda isto se zgodi, če je eksportirano železo, bombaž, žita-rice, skratka katerokoli blago. Oboje je kapital in se zato ne razli-kuje kot kapital, temveč kot denar in blago.
Vloga denarja kot internacionalnega menjalnega sredstva ne izskoči/izvira torej iz njegove oblikovne določenosti kot kapital, temveč iz njegove specifične funkcije kot denar. Prav tako, če zlato ali na njegovem mestu bankovci funkcionirajo v notranji trgovini kot plačiino sredstvo. Toda kapital v obliki blaga, kakor to otipljivo npr. pokažejo krize, jih ne bi mogel nadomestiti. Znova gre torej za razliko med zlatom kot denarjem in blagom, zaradi katere postane plačilno sredstvo, in ne za njegovo bivanje kot kapital. Celo tam, kjer je kapital direktno eksportiran kot kapital, da bi določeno vrednostno vsoto posodili npr. za obresti v tujino, je odvisno od konjunkture, če bo eksportiran v (jbliki blaga ali zlata, in če bo eksportiran v slednji obliki, se z^odi tako zaradi specifične oblikovne določenosti plemenitih kovin kot denar nas-proti blagu. Nasploh opazujejo ti pisci denar najprej v abstraktnem liku, kako je razvit znotraj enostavne blagovne cirkulacije in izraste sam iz povezave med procesirajočimi blagi. Zato nihajo trajno med abstraktnimi oblikovnimi določenostmi, ki jih prejme denar v nasprotju z blagom, in njegovimi določenostmi, v katerih se skri-vajo konkretna razmerja, kakor kapital, revenue in podobno. 155
KONECKNJIGE
prevedla jo je D. Jovan; februar-december 1981
v /poševnih oklepajih/ so prevajalkina dopolnila; kadar je / (pošev-na črta) med dvema besedama/izrazoma, označuje dvojnice ali miselne obrate
opombe
138.  Ricardo, ,,The high priceof Bullionetc." ,,Denarbi imel vvseh deželah enako vrednost". (str. 4.) Vsvoji politični ekonomiji je Ricardo mo-dificiral ta stavek, toda ne na način, ki bi tukaj nekaj pomenil (ins Gevvicht fallen = imeti težo za prevago).
139.  N.n.m.,str. 3-4.
140.  N.n.m.,str. 4.
141.  ,,Neugodna trgovinska bilanca ne more nikoli nastati drugače kot s presežkom cirkulacijskihsredstev." (Ricardo,n.n.m.,str. 11,12.)
142.  ,,EkspQrt gotovine (kovinskega denarja) povzroči njegova cenenojjinni učinek, temveč posledica njegove neugodne bi lance" (n.n.m., str.vM).
143.  N.n.m.,str. 17.
144.  Ricardo, n.n.m., str. 74, 75. ,,Zaradi slabe žetve bi Anglija zašla v položaj dežele, ki je bila oropana dela svojega blaga, in potrebuje zato zmanjšan znesek cirkulacijskega medija. Cirkulacijskasredstva, ki so se prej ujemala s plačili, bi postala sedaj odveč in razmeroma poceni glede na zmanjšano produkcijo. I zvoz te vsote bi zato znovavzpostavilvrednost cirkulacijske-ga sredstva glede na vrednost cirkulacijskih sredstev drugih dežel." Njego-va konfuzija med denarjem in blagom, in med denarjem in kovancem se osmeši v naslednjem stavku:   ,,Ce lahko privzamemo, da bi po neki neugodni žetvi, če bi imela Anglija priložnost za neobičajen uvoz žita, neka dežela sicer imela v izobilju ta artikel, toda nobene potrebe po blagih, tedaj bi brez dvoma sledilo, da takšna dežela ne bi izvozila žita v zamenjavi za blaga: toda tudi ne bi izvozila žita za denar, ker jeta blago, ki ga nobena dežela nikdar ne potrebuje absolutno, temveč relativno /mogoča varianta: v absolutni meri ali množini, temveč v relativni; prevajalka/." (N. n.m., str. 75). Puškin v svoji junaški pesnitvi nikoli ne omogoči očetu svojega junaka dojeti, da je blago denar.   Da pa je denar blago, so od nekdaj vedeli Rusi, kakorto ne dokazuje samoangleški žitni importod 1838 do 1842,temvečcelotnanjihovazgodovinatrgovine.
145.  Prim. Thomas Tooke, ,,History of prices" in James VVilson ,,Capital, currency and banking". (Druga knjiga je ponatis vrste prispevkov, ki so 1844, 1845 in 1847 izšli v ,,London Economist" /MEGA2: vaparatu je zapisano, da so prispevki izšli v tetih 1845 in 1847 vreviji ,,Economist"; prevajalka/).
146.  James Deacon Hume, ,,l_etterson the Cornlavvs", London 1834, str. 29 do31.
147.  ThomasTooke, ,,Historyof pricesetc.", London 1848, str. 110.
148.  Prim. W. Blake, prej navedene ,,Observationsetc"
149. James Mill, ,,Elements of political economy." V tekstu gre za Mancov prevod iz francoščine v nemščino — po francoskem prevodu J. T, Parisota izangleščine. Pariz 1823. Prim pojasnilo C.
150.  N.n.m.,str. 128 - 136 in drugje.
151.  Nekaj mesecev pred izbruhom obče trgovinske krize I. 1857 je zasedala komisija spodnjega doma, da bi raziskala učinke bančnih zakonov iz I. 1844 in 1945. Lorda Overstona, teoretskega očeta teh zakonov, je pred komisijo  zaneslo v naslednjl renommage:  ,,S strogim in nemudnim
/doslednim/ ohranjanjem načel zakona iz I. 1844 je vse potekalo po pravilih in zlahka, denarni sistem je zanesljiv in nepretresen, dežela brez dvoma prosperira, iz dneva v dan se krepi javno zaupanje v zakon iz I. 1844. Če želi odbor še več praktičnih dokazil, kako zdravaso načela, na katerih počiva ta zakon, in blagodejne posledice, ki jih je zagotovft, tedaj je resničen in zadosten naslednji odgovor: bzrite se naokrog; opazujte sedanji poslovni položaj naše dežele, opazujte zadovoljstvo Ijudstva in prosperiteto vseh slojev/razredov družbe; in potem, ko sebotozgodilo, bo odbor lahko odločil, če hoče preprečiti nadaljnje trajanje zakona, s katerim so bili doseženi takšni uspehi." Tako je trobil Overstone v svoj rog 14. julija 1857; 12. novembra istega leta.je moralo ministrstvo ta čudodelni zakon iz 1.1845 na lastio odgovornost suspendirati.
152.  Tooke sploh ni poznal Steuartovega spisa, kakor jeto razvidno iz njegove ,,History of prices from 1839 to 1847", London 1848, kjer povzame zgodovino denarnihteorij.
153.  Tookov najpomembnejši spis,ob,,Historyof prices", ki ga jeizdal njegov sodelavec Nevvmarch v šestih zvezkih, je ,,An lnquiry into the currency principle, the connection of currency with priceseta".2. izdaja, London
1844. VVilsonov spis smo že navajali. Slednjič moramo omeniti še Johna Fullartona, ,,On the regulation of currencies", 2. izdaja, London 1845.
154.  ,,Razločevati moramo med denarjem kot blagom, to je kapitalom, in denarjem kot cirkulacijskim sredstvom." (Tooke, ,,An lnquiry into the currency principleett"str. 10) ,,Mirnose lahko zanesemo na to, da zlato in srebro realizirata pri njunem dotoku skoraj natančno potrebno vso-to . .. Zlato in srebro imata v posesti neskončno prednost pred vsemi drugimi vrstami blag . .„ zaradi Qkoliščine, da sta vobče v uporabi kot denar. .. Dolgov, inozemskih ali domačih, v skladu s pogodbami obi-čajno neplačujemo včaju, kavi.sladkorju ali indigu,temvečs kovanci;in pošiljanje denarja, ali v tam /pogodbi/ zaznamovanih kovancih ali v bullionih, ki jih lahko nemudoma spremenimovte kovance.vkovniciali na tržišču dežele, v katero so poslani, zagotavlja pošiljatelju najbolj zanesljivo, neposredno in natančno sredstvo, da bi ta smoter dosegel brez nevarnosti, da bi bil neuspešen zaradi pomanjkljivega povpra§evanja ali nihanja cene." (Fullarton, n.n.m., str. 132, 133). ,,Vsak drug artikel" (razen zlata in srebra) ,,je lahko po količini ali vrsti izven običajnega povpraševanjavdeželi, kamorjeposlan." (Tooke,,,An lnquiryetc" /str. 10/.)
155.  Spremembo denarja v kapital bomo opazovali v 3. poglavju, ki ob-avnava kapital in obrazi skleptega prvega oddelka.
pojasnila
A.  Kontinentalna blokada (kontinentalni sistem) — po uničenju francoske flote pri Trafalgarju je Napoleon l.poizkušal zlomiti Anglijo zgospodarsko blokado. V odloku, ki ga je izdal 21. novembra 1806 v Berlinuje zapisano: ,,Za britanske otoke velja blokadno stanje ... trgovina z britanskimi otoki je prepovedana,pravtako vsakršni stiki." Končala se^blokada, ki je veljala
zaFrancijo in vse vazalne države, po Napoleonovem porazu v Rusiji.
B.  Odloki o blokadi — različna ,,kraljevska oznanila (ordersin council)", ki so jih v Angliji izdali kot odgovor Napoleonovem dekretu. V njih so prepo-vedali nevtralnim državam trgovanje s Francijo in z državami, ki so bile priključeneobkontinentalni blokadi.
D.  Hampstead — okrožje v Londonu
E.  Aleksander Sergejevič PUŠKIN, .Jevgenij Onjegin". Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1967. V Pravverjevi knjigi ,,Karl Marx insvetovna knji-ževnost" je to delo samo omenjeno, odlomek pa ni naveden. Gre za VII. kitico (str. 30):
Ni bral Homerja, Teokrita, a cenil je Adama Smitha in bil ekonomist učen, se pravi, znal je kot noben tolmačiti značaj lastnine, kako država bogati in da zlata ji treba ni, samo da poljske ima dobrine. Očetu ni to v glavo šlo, zastavljal dalje je zemljo."
C. Ker je v tekstu objavljen slovenski prevod nemškega teksta, ki ga je Marx prevedel iz f rancoščine — f rancoski tekst pa je že sam prevod iz angleščine; dodajamo tu še prevod iz francoske predloge, ki je objavljena v aparatu MEGA II/2 Apparat, str. 399-401:
James Mill: Elements d'economie politique. Paris 1823. str. 128-137:
,,Pod vrednostjo denarja razumemo tu razmerje, v katerem se ga zamenjuje za druge artikle ali kvantiteto denarja, ki se ga daje v zameno za določeno kvarttiteto drugih reči.
... celotna kvantiteta denarja, ki obstaja v neki deželi, je tista, ki določa kateri delež (portion) tega denarja .. .
Predpostavimo, da bi bila vsa blaga neke dežele zbrana na eni strani in ves denar na drugi, .. . očitno je, da se bo deseti, stoti ali vsak drug delček (fraction) celote blag menjaval za enak delček celote denarja in da bo ta delček velika ali nnajhna kvantiteta /pač/ glede na to, ali je v deželi obstoječa celota denarja velika ali majhna... vrednost denarja bi bila povsem odvisna od njene kvantitete.
... Zadeva je natančno enaka v realnem stanju stvari. Celotna masa blag neke dežele se ne zamenja naenkrat za celotno maso denarja. Blaga se menjavajo po delih, često celo po zelo majhnih delih in v različnih obdobjih v teku leta. Isti kos (piece) denarja, ki je danes služil menjavi, lahko služi drugi menjavi jutri. En del denarja bo uporabljen za veliko število menjav, drug del za zelo majhno jštevilo, in spet drug, ki bo nakopičen, ne bo služil nobeni menjavi. Med temi variantami bi imeli povprečje, t^hielječe na številu menjav, za katere bi bil uporabljen vsak kos (piece), če bi /se/ vse izvajale v enaki kvantiteti. Postavimo na primer, to povprečje na katerokoli število želimo, na primer na deset. Če je vsak od kosov denarja, ki se nahaja v deželi, služil desetim nakupom, je videti, kot da je bilo celotno število kosov podeseterjeno, in da je bil vsak služil ssamo enemu nakupu. Vrednost vseh blaa dežele je v tem primeru enaka desetkratni vrednosti vsega denarja.
Ce pa je bila celotna masa denarja, namesto da je vsak kos denarja služil desetim menjavam v letu, podeseterjena, in je služila samo eni menjavi, je očitno, da bi vsako povečanje te mase povzročilo sorazmerno zmanjšanje vrednosti slehernega od njenih delov vzetih ločeno. Ker pa se predpostavlja, da ostaja masa blag, za katero bi lahko zamenjali ves denar, enaka (ista), vrednost celotne mase denarja ni /nič/ večja potem, ko se ji je povečala kvantitete, kot prej. Če se jo predpostavlja povečano za desetino, mora biti vrednost vsakega od njenih delov, na primer unče, zmanjšana za desetino .. .
Naj je stopnja povečanja aii zmanjšanja, ki jo doživlja celotna masa denarja, kakršna koli in ostaja kvantiteta drugih stvari enaka, doživlja vrednost te celotne mase in vsakega od njenih delov recipročno sorazmerno zmanjšanje ali povečanje. Očitno je, da je ta stavek absolutno resničen. Vsakič, k.o je vrednost denarja doživela dvig ali padec in sta kvantiteta blag, za katere se ga je lahko menjalo in gibanje cirkulacije ostala enaka, je ta variacija morala imeti za vzrok proporcionalno zmanj§anje ali zvečanje v kvantiteti denarja in ne more biti pripisana nobeni drugi stvari. Če se masa blag zmanjša, medtem ko ostaja- celota denarja enaka, je kot da bi se celota denarja zvečala in obratno. Takšne spremembe so rezultat vsake premenev gibanju cirkulacije. Podtemi besedami, gibanje cirkulacije, razumemo število opravljenih nakupov v danem času. Vsako povečanje števila teh nakupov proizvede isti učinek, kot povečanje celote denarja, zmanjšanje tega števila proizvede nasproten učinek.
Če obstaja delež letnega produkta, ki sploh ni bil zamenjan, kot tisti, ki ga potrošijo producenti, ali ki se ne menja za denar, tega deleža ni treba upoštevati, kajti to, kar se ne menja za denar, je v enakem položaju v odnosu do denarja, kot č ne bi eksistiralo ...
.,. vsakokrat ko bi se lahko zvečanje ali zmanjšanje kvantitete denarja svobodno godilo, to kvantiteto uravnava vrednost kovine . ..
... Zlato in srebro sta v resnici blagi, sta produkta ... Stroški produkcije so torej tisto, kar uravnava vrednost zlata in srebra, kot tudi vrednost v«h drugih produktov."
konkordanca naslovov poglavij in podpoglavij vrstica     kazalo
3   Karl Marx: H kritiki politične ekonomije                         3                     Tribuna    MEGA2                 MEVV13         MED 20
4                                                                                            4             .              .      ll.2(e.p.)1      (vzporedna iz.)1
5                                                                                            5                      številka        strani                       strani             strani
6  Prva knjiga: 0 kapitalu                                                      6                                            105                        (19)
7  Oddelekl: Kapital vobče                                                  7                                            107                   15(21)
8  Prvo poglavje: Blago                                                          8                                        107(3)                    15(21)                337
9   Lnadaljevanje                                                                   9      30(1981)13/14
10  2. nadaljevanje (del)                                                        10      30 (1981) 15/16
11   A. Nekajozgodovini analizeblaga                                  11                                     130(29)                   37(49)                356
12  2. nadaljevanje (del)                                                         12
13  Drugo poglavje: Denar ali enostavna cirkulacija              13                                     139(41)                   49(62)                366
14  3. nadaljevanje (del)                                                         14            30(1981)18
15   LMeravrednosti                                .                             15                                     140(42)                    49(62)                366
16  3. nadaljevanje (del)                                                        16
17   B. Teorije o enoti mere denarja                                       17                                    149(53)                   59(75)                375
18  3. nadaljevanje (del)                                                         18
19  4. nadaljevanje (del)                                                         19      30(1981)19/20
20  2. Cirkulacijsko sredstvo                                                 20                                     157(64)                   69(86)                383
21   4. nadaljevanje (del)                                                         21
22  a .vietamorfoza blag                                                        22                                     158(65)                   69(87)                384
23  4. nadaljevanje (del)         '                                              23
24  b. Obtok denarja                                                             24                                     166(76)                   79(99)                392
25  4. nadaljevanje (del)                                                        25
26  5. nadaljevanje (del)                                                        26      30(1981)23/24
27  c. Kovanec. Znamenje vrednosti                                      27                                      174(86)                 87(109)                398
28  5. nadaljevanje (del)                                                        28
29  6. nadaljevanje (del)                                                         29          31(1981)4/5
30  3. Denar                                                                           30                                   187(101)                101(126)                409
31   6. nadaljevanje (del)                                                         31
32  a. Obrazenje zaklada                                                        32                                  189(104)               104(129)                412
33  6. nadaljevanje (del)                                                         33
34  7. nadaljevanje (del)                                                         34          31(1981)8/9
35  b. Plačilnosredstvo                                                         35                                   199(117)                115(142)               -421
36  7. nadaljevanje (del)                                                        36
37  c. Svetovni denar                                    *                         37                                   210(129)               125(154)                429
38  7. nadaljevanje (del)                                                         38
39  4. Plemenite kovine                                                         39                                  213(133)               128(159)                433
40  7. nadaljevanje (del)                                                         40
41   8. nadaljevanje (del)                                                         41             31(1981)10
42  c. Teorije ocirkulacijskem sredstvu in denarju               42                                  217(138)               133(164)                436
43  8. nadaljevanje (del)                                                         43
44  9. nadaljevanje                                                                 44                 ta številka         .    -
45  KONEC                                                                           45                                             245               160 (198)                459
1 e.p. = editio princeps; vzporedna izdaja =
Dietz  izdaja  v   okviru   ,,Buecherei   des   Marxismus-Leninismus" (11947, 71971), ta teksttemelji na MEW izdaji
V prevod nista vključena oba uvoda (umaknjeni in objavljeni), ker sta izšla v slovenskem prevodu že v MEID (IV, 11-46 + 101-109); prav tako je izšla v MEID Engelsova nedokončana recenzija (IV, 111-124).
Šele za to nadaljevanje sem lahko primerjala MEW izdajo z MEGA2 izdajo (še to po zaslugi prijatelja, ker je biblioteka SAZU nepripravljena za sodelovanje z raziskovalci izven Ljubljane). Vzporedno branje strani, ki so prevedene v 9. nadalievanju.. me je poučilo:
V celoti sta oba teksta drugače redigirana. Pokazalo se je, da je MEW varianta izdaje popravkov na dnu strani ugodnejša za uporabo od objave v aparatu (čeprav v posebnem zvezku). MEW je
postavil vse daljše navedbe v drobnejši tisk; v MEGA   so navedbe
o
tekoče v tekstu, kar zmanjša preglednost. Tako je izdaja MEW v teh dveh točkah uporabnejša.
Bistvena pomanjkljivost izdaje MEW pa je, da so vsi tujejezični navedki prevedeni v nemščino, ni pa opozorjeno, da jih je Marx pustil v izvirniku. To je pomembno, ker je Marx nekatere navedbe sam prevedel, daigih pa ne. Pomanjkljivost mojega prevoda je torej, da ne vsebuje te razlike v navedbah in da niso opravljene primerjave med izvirnikom in Marxovim prBvodom — primerjaj šb pojasnilo C.
prevajalka
KarlMARX (+Friedrich ENGELS): Pisma Ozbor)
Študentski časopis TRIBUNA je objavil v devetih prilogah pre-vod knjige Karla MARXA, ,,H kritiki politične ekonomije". Prijate-Ijica, ki je tekst prevedla, me je prosila, da izberem za objavo v Tribuni odiomke iz Marxovih (lahko pa tudi Engelsovih in drugih) pisem, odlomke, ki se vežejo na vsebino knjige.
Nalogo sem opravil tako, da sem pregledal v MEW (Manc--Engels-VVerke) 29. knjigo, v kateri so objavljena pisma iz obdobja januar 1856 — december 1859. Večino pisem, iz katerih sem izbral odlomke, sem imel že prevedenih, ker bo izšei obsežnejši izbor poKtično-ekonomskih pisem pri Cankarjevi založbi.
Ker gre v vseh primerih za odlomkepisem, ponekd ceio samo za stavke, moram najprej opisati nekaj značilnosti Mantovih pisem. Utemeljiti bom skušal upravičenost.oz. možnost takšnega delnega navajanja.
Marxova pisma sestavljajo v 29. knjigi naslednji misetni skSopi: poročanja o siabem f inančnem položaju, o boleznih in zdravljenjih — predvsem v pismih Engelsu; pripovedovanja ali opisovanja zgodbic iz življenja londonskih*emigrantov; dopisovanja o pripravi časopisnih prispevkov; razmišljanja o teoriji in kritiki politične ekonomije. Zadnji del sestavljajo pogosto vprašanja o praktičnih stvareh, ki jih je nato Engels pojsnil na primeru manchesterskih tovarn. Posamezni deli teh pisem prehajajo sunkovito drug iz drugega, tako da odlomek sploh ne učinkuje iztrgano. Vendar se pri navajanju izgubi čar raznoterosti tem, o katerih je Marx pisal v enem pismu. Ta hkratnost se mi zdi zelo pomembna za razumevanjeMarxove osebnosti.
S tem izborom iz pisem hočem opozoriti naMancova hotenja pri pisanju knjige ,,H kritiki politične ekonomije", na postopke anatize, ki jih je uporabil, na naravnanost poiemike. Maocova kjiga je napisa-na tako, da lahko vseto zlahka razberemo. In branjeteh odlomkov je smiselno šele, ko smo že prebrali celotno knjigo, ker nam samo potrdijo pravilnost našega branja in razbiranja. Moj namenjepravta: v zgoščeni obliki ponuditi prgišče možnih izhodišč za interpretacijo in razumevanje teh uvodnih poglavij v analizo oz. anatomijo občan-ske družbe.
Nekatere odlomke na kratko komentiram, da vzpostavim nit med posameznimi pismi. Doda! sem natančne podatke o objavi pisem, tako da lahko vsakdo hitro najde celotno pismo.
Večino tega pisma predstavlja Marxovo posmehljivo poročanje Engelsu o Lassallovi knjigi o Heraklitu. Marxov odnos do Lassalla je bil tako posmehljiv (kadar je o njem govoril oz. pisaJ tietjim osebam), kot razumevajoč in celo proseč ali kar zahtevajoč v pismih njemu (ko ga je prosil za posiedovanja pri založniku ipd!) Ni 3o k za teoretsko neujemanje.oz. razhajanje, temveč tudi za ne povsem odkrit med-člove&iodnos.
Ker vse to ni v središču tega izbora, sem izbral samo odlomek, kjerMarx naveže misel na svoj načindela.
5. MEW 29-12 (str. 550 n.) Karl MARX Ferdinandu
Lassallu v Duesseldorf; London 22. februarja 1858 (...)
/. MEW 29-11  (str. 547 n.) Karl MARX Ferdinandu Lassallu v Duesseldorf; London 21. decembra 1857
(...)
Zelo osamljeno živim tukaj, ker so yš moji prijatelji razen Freiligratha zapustili London. Sicer pa si tudi ne želim stikov. Freiligrathu gre relativement parlant razmeroma znosno kot iranagerju Schweizer Bank, in še zmerai je enako ljubezniv dečko. Lupus in Engels sta še zmeraj v Manchestru. Še zmeraj žalujemo zaradi izgube VVeertha/, ker smo izgubili Weertha.
Trenutno komercialna kriza me je vzpodbudila k temu, da se resno lotim dodelave svojih temelinih f>tez ekononuje. A, da tudi prepariram nekaj o trenutni krizi. Prisiljen sem, da d^n zapravim za ... (neberljivo) (z) delom za kmh. Za dejansko delo mi preostaja (samo) noč in še pri tem me moti z /v/mešavanjem) slabo počutje. Za knjigotržcem še nisem nič ... (neberljivo) oziral, ker zaradi izkušenj (,) ki izhajajo/sledijo ... (neberljivo) ((,) od koderjaz/za-radi česar jaz ... (neberljivo) (.) Ničesar novega ti ne morem napisati, ker živim kot puščavnik. Moja žena je prejšnjo zimo in čez poletje zelo trpela, si je pa sedaj nekoliko opomogla.
(...)
Uvodno pismo označuje začetek Marxovega povzemanja ,,Očrtov za kritiko politične ekonomije" v prvi dve poglavji njegove anatomije. Omenjene so tri stvari, ki se bodo odslej ponavljale: ambivalenten Maraov odnos do Lassalla, ki mu nima ničesar za sporočiti; njegovo osebno (deloma tudi zdravstveno) počutje,moti-viranost zaradi družbene sitiiacije.
2. MEW 29-116 (stf 259 n.) Karl MARX Friedrichu Engelsu v Manrt sster; London okrog 16. januarja 1858
Da napreduje tvoje zdravje well (dobro), me exceedingly (izjem-no) veseli. Sam sem znova tri tedne mediciniral in prenehal s tem šele danes. Pietiraval sem z,nočnim delom — spremljalo ga je samo pitje limonade po eni strani, po drugi pa an immense deal of tobacco (izjemne količine tobaka). Nasploh lepo naptedujem /najdevam ljubka razvitja/. Vrgel sen npr. čez plot celoten nauk o profitu v njegovi današnji/sedanji cbliki. Za metodo obdeiave mi je zelo koristilo, da sem by more a jcident (po golem slučaju) — Freiligrath je našel nekaj zvezkov Hegia, ki so bili prvotno Bakuninova lst, in mi jib
poslal kot darilo - znova prelistal Heglovo JLogiko". Če bo kdaj še prišel čas za tovrstno delo, bi me zelo veselilo napraviti dostopno zdravemu človeškemu razumu to-racionalno vmetodi,kijo je H(egel) odkril, a hkrati mistificiral, — na dveh ali tieh tiskarskih polah. / /., bi me veselilo, da bi omogočil zdravemu človeškemu razumu dostop do radonalnegajedratemetode, ki joje .../
Od vseh novejših ekonomistov ima najbolj gosto osnovno župo bedastoč monsieur Bastiat v ,,Harmonies economiques" Samo cra-paud (Francoz)B je bil sposoben pravilno zakuhati takšen haimoni-čenpot-au-feu(takšnoenolončnico) /
(...)
Omembi dveh različnih avtorjev v tem odlomku vzpostavljata most med ,,Očrti" .. in knjigo ,,H kritiki.. ." oz. »Kapitalom I". Opominjata nas na obe teoretskiizhodiščiMarxovemisli.Prijateljica D. Jovan je v svojfli marginah že opozorila na povezovanje filozof-skega in politično-ekonomskega razvijanja misli v prevedeni knjigi. Pri tem ne gre za mehanično sklapljanje dveh raznorodnih načinov mišljenja, temveč za razvijanje novega načina teoretskega zajetja/do-jetjarealnega.
3   MEW 29-121 (str. 269) Karl MA RX Friedrfchu Engel-su v Manchester. London29. januarja 1858
(...)
V svojem ekonomskem deluA sem prišel do točke, ko bi žekl nekaj tvojih praktičnih pojasnil, ker ni o tem prav ničesar v teoret-ddh spisin. Namreč o obtoku kapitala — njegova različnost v različ-nih poslih; učinkovanje te (različnosti) na profit in ceno. Če miboš hotel o tem nekaj malega sporočiti, bo to very (zelo) dobrodoSo.
(...)
Na začetku pisanja je Marx še načrtoval, dabo v iyegovem prvem povzetju rokopisnega gradiva objavljeno tudi poglavje o kapitalu. Videli bomo,kako se bo vletu dni spremenil njegov načrt in zakaj.
4. MEW 29-123 (str. 275) Karl MARX Friedrichu Engel-su v Manchester; London 1. februarja 1858
(...)
Pojavi se/Naveden je rek »Heraklita Temnega", kjer/v katerem, da bi razjasnil/pojasnil obrnitev vseh stvari v njihovo nasprotje, pravi: ,,Tako se spremeni zlato v vse reči, in vse reči se spremenijo v zlato." Zlato, pravi Lassalle, je tukaj denar (c'est juste (takoje; toje res)) in denar vreHnost. Torej ideehiost, občost, eno (vrednost), in stvari (so) reelnost, posebnost, mnogost.Tapresenetljivi uvidupora-bi, da bi v daljši opombi podal an earnest of his discoveries in the sdence of political economy (pokuSno o resnosti svojih raziskovanj v znanosti o poiitični ekonomiji) Vsaka beseda moteča zmota, vendar odpredavana z nenavadno pretencijo /pretenzijo/ Jz te ene opombe je vidno, da namerava dečko predavati po heglovsko poli-tično ekonomijo v svojem 2em velikem oposu.C. V svojo škodo bo spoznal, da je povsem nekaj dmgega — pripeljati s kritiko neko znanost liajprej do točke, ko jo lahko dialektfčno prikažeš,kakorpa uporabiti abstrakten, končan sistem logike za slutnje nekega prav takšnega sistema.
Hočem ti povedati/ Rad bi ti povedal, kako je z ekonomskim delomjV Že nekaj mesecev imam (v delu) finalno obdelavo./Že nekaj mesecev dovršujem zadevo. Zadeva pa napreduje zelo počasd, ker pokažejo predmeti, ki so človeku že leta glavni objekt njegovega študija, takrat, ko naj bi z njimi slednjič obračunal, vediio znova nove strani in solititirajo (zahtevajo) nove pomiskke. Ob tem niti nisem gospodar svojemu času, temveč rather (prej, bolj) hlapec./Ne razpo-lagam s svojim časom kot gospodar, temveč sem ..,. Zgolj noč mi ostaja zase, in zelo pogoste ponovitve in poslabšanja obolenja jeter vediio znova motijo to nočno delo. Zame bi bilo v teh okouščinah najudobnejše, če bi lahko celotno deloizdal vnepovezanih /zwangs-los = poljubno izhajajočih/ zvezkih. Morda bi to imelo tudi to prednost, da najdemtako prej knjigotržca,kerbibflotakovloženega le malo kapitala v podjetje. Of course (seveda) bi tibil dolžnik, če bi Ti pogledal v BerUnu, au se lahko izbrska kakšnega podjetnika. Z ,,zvezkom" mislim na nekaj takšnega, kot so bili zvezki, v katerih je postopoma izhajala Vischerjeva,Aesbtetik" /
Delo, za katero gre najprej, je/Govorim pravzaprav o delu, ki je kritika ekonomskih kategorij ali, if you like (če tije ljubše),kritičen prikaz sistema in s prikazom (tudi že) kritika/in s prikazom gie (tudi že za) kritiko. Nikakor mi ni jasno, koliko tiskarskdh pol bo imela celota. Če bi imel čas, mir in sredstva, da bi vse dodelal, preden bi predal publiki, bi vse zelo kondenziral, ker mi je od nekdaj ljuba metoda kondenziranja. Tako pa — morda (je tako) bolje za razume-vanje občinstva, gotovo pa v ^kodo (škoduje) obliki - tiskana v zaporednih zvezkfli, se zadeva razširi. Notabene: kakor hitro ti bo jasno, ali se da stvar v Berlinu podvzeti ali se ne da, bodi tako dober, da mi pišeš/bodi tako dober in mi to sporoči, ker bi,če tukaj ne gre
poizkušal v Hamburgu. Druga točka je, da me mora plačati knjigotr-žec, ki bo zadevo podvzel — nujnost, zaradi kateie lahko v Berlinu zadeva propade.
Prikaz, misHm na maniro, je povsem znanstven, toiej ni v običaj-nem pomenu protipolicijski. Celota je razdeljena na 6 kqig. 1. O kapitalu (vsebuje nekateie prechapters (uvajajoča pogJavja)). 2. O zemlji&i lastnini. 3.0 mezdnem delu. 4.0 državi. 5. Internacionalna trgovina. 6. Svetovni trg. Seveda ne morem opustiti tega, da se nebi kdaj pa kdaj kritično ozri na druae ekonomiste, še posebej ne polemike proti Ricardu, v kolikorfkoHkor je tudi on, qua (kot) občan, prisiljen, da mu spodrsne celo s striktno ekonomskega gleda-lišča. V celoti pa naj bi kritika in zgodovina politične ekonomije in socializma oblikovali predmet nekega drugega dela, slednjič kratka historična skica razvoja ekonomskfli kategorij in razmerij nekega tretjega. After all (po vsem tem) se mi dozdeva/zdi, da se bodo zdai, ko sem po 15 letnem študiju tako daleč, da bi se zadeve (lahko) lotil, verjetno interfere (vmešala) vihania gibanja od zunaj. Never mind (Nič ne de.) Če bom končal prepozno, da bi lahko vzbudil pozor-nost sveta za takšne zadeve, je napaka očitno ray own (moja).
(...)
Prikazu celotne členitve ekonomije v navedenem pismu sledi dobrih štirinajst dni kasneje prikaz prve knjige. Naslednji odlomek vsebuje samo vsebinsko predstavitev; izpuščen je del,v katerem Man piše o krjigotrških poslin — v izbora je skoraj v celoti izpuščen ta del zgodbe o izidu knjige ,,H kritiki politične ekonomije".
6. MEW 29-13 (str. 554) Karl MARX Ferdinandu Lassa-llu v Berlin; London 11. marca 1858
(...)
V vsakem primeru bi morala biti prva pošljka relativna celota, in ker vsebuje temelj za celotno razvitje, bi jo le s težavo naredilnamanj kot 5—6 polah. Toda to bom videl pri finalni obdelavi. Vsebuje 1. vrednost, 2. zlato, 3. kapital vobče (produkcijski proces kapitala, dikulacijski proces kapitala, enotnost obeh ali kapital in profit, obresti) /To znese samostojno brošuro./To obrazi... Pri svojem ekonomskem študiju boš naletel na to, da zabrede Ricardo pri razvitju profita v protislovja s svojo (pravUno) določitvijo vrednosti, ki so vodila/pripeljala v njegovi šoli do popolne odprave temeija ali do najbolj odvratnega eklekticizma. (Kljub temu bodo ekonomisti pri natančnejšem ogtedu ugotovili, da alltogether is a dirty business (je vse skiq>aj neprijeten/umazan posel) V
(Nadaljevanje na 13. strani)


THE     ACCIDENT     TO     PAULHAN:     THE    AVIATOR'S
VOISIN   BIPLANE   AFTER THE   FALL   CAUSED   BY   AN
ATTEMPT   TO   AVOID   DELAGRANGE'S   MACHINE.
THE    ACCIDENT    TO    ROUGIER:     WHEELING    AWAY THE  DAMAGED  VOISIN   BIPLANE AFTER  THE MISHAP THAT   PUT   IT   OUT   OF   ACTION.
4. Kar se tiče skupnega števila pol, si o tem še nisem kaj dosti na jasnem/mi je vse skupaj še nejasno,ker jegradivo zaknjigo spravljeno v mojih zvezkfti samo v obliki monografij, ki gredo pogosto v detajle, kar izgine pri združevanju/sestavljanju. Tudi nikakorne nameravam vseh 6 knjig, na katere delim celoto, enakomemo obdelati.temveč bi v zadnjih 3 podal le bolj temeljne poteze, medtem ko se v ptvih 3, ki vsebujejo pravo ekonomsko temeljno razvitje/glavni ekonomski temejjni razvoj, ni mogoče povsod izogniti izpeljavam. Komaj verja-mem,dalahkoceloto opravimo na manj kot 30 — 40 polah.
(...)
PS. Če se založnik loti zadeve, bi dobil prvo pošiljko about (približno) konec maja v roke.
PrispeH smo do odločilne točke, ko zapiše Marx shemo svoje knjige, ki naj bi po takratnih načrtih predstavljala prvo od šestih knjig. Shematizadja še predvideva tretje poglavje o kapitalu.
7. MEW 29-141 (str. 309) Karl MARX Friedrichu Engel-'¦• su v Mahchester; London 29. marca 1858
DearFrederic, PrejelL5,zahvaIjujoč.
Danes pismo od Lassalla- Duncker bo pievzel pod naslednjimi pogoji izdajo moje EkonomijeA Vsakfli nekaj mesecev dobavim zvezke s 3 — 6 polami. (To je bil že moj predlog). Jma pravico, da ptekine s 3jim zvezkom. Sploh sklenemo šele takrat deflnitiven kontrakt. Za zdaj plača 3 friedridisdorje per polo (3 fridericijanske ziatnike za polo). (Lassalle piše, da prejmejo berlinski profesorji samo 2.) Pivi zvezek naj bi bil ready (pripravljen) konec maja, i.e. manuskript (to je, rokopis).
V svojem naslednjem pismu Ti moram toiej dati (sporočiti skelet prvega zvezka, da boš lahko rekel/povedal svoje mnenje /svoj pogled. Ze dva tedna sem znova very sickly (zelo bolan) in medidniram z vso sflo (na vse kriplje) jetra. Zdržno delo ponoči in mnogo drobnih tegob čez dan, resulting from the economical conditions of my domesticity (ki so posledica ekonomskih pogojev mojega gospo-dinjstva), dosežejo, da v zadnjem času pogosto podležem ponovi-tvam/da so zadnje čase pogoste ponovitve.
(...)
8. MEW 29-142 (311 n.) Karl MARX Friedrichu Engelsu v Manchester; London 2. aprila 1858
Srednji del tega pisma, v katerem Marx sporoči skelet svoje knjige ,JH kritiki poHtične ekonomije", je izšel v TRIBUNI, časopisu ljub-ljanskih študentov, prevedel ga je Tomaž MASTNAK (Tribuna 28 (1977)l,str.42).
Prevajalec ni dovolil, da bi bilo pred objavo pismo lektorirano, zato bi bilo koristno opraviti kdaj primerjavo njjgovega prevajalskega koncepta s tem, ki ga uporabljam pri teh odlonudh. Prav tako bibila koristna primerjava uporabijenih izrazov v prevodu pisma in v pre-voduknjige.
Omeiul sem zgradbo Marxovih pisem, zdaj bi omenil še jezik teh pisem. Gre za mskurzivno-asociativno pisanje-zapisovanje misli. rogosto so okrajšani, prekinjeni stavki, stavki z različnimi vrivki. Razen tega otežkoča prevajanje večjezičnost, ki pa ni v vseh pismfli enako izrazita. Opozarjam na komentar o prevajanju Marxovih/ Engelsovih pisem, ki sem ga objavil skupaj s sodelavko na koncu prispevka v revgi DLALOGI 10/1981 (Drobd o zgodovini irskfli protislovij)
9. MEW 29-143 (str. 319) Friedrich ENGELS Karlu Marxu v L ondon; Manchester 9. aprila 1858
Dtagi Maver,
Študij Tvojega abstract (skeleta) prve polovice zvezka^ me je zelo zaposlil, it is very abstract indeed (je dejansko zelo abstrakten zasnutek/skelet), temu se pri tej kratkosti ni mogoče izogniti, in pogosto moram s tradom iskati dialektične prehode, ker mi je postalo zelo tuje/ker se mi je zelo odtujflo all abstract reasoning (vsakršno abstraktno premiSjanje) Aranžma celote v 6ih knjigah bi ne mogel biti boljš in mi je zelo všeč, čeprav mi še ni povsem jasen dialektičen prehod od zemljiške lastnine k mezdnemu delu. Tudi razvoj zgodovine denarja/razvitje zgodovine denarjaje zelo fin/fino, čeprav si s posameznostmi še nisem na jasnem/čeprav si posamez-nosti Se nisem razjasnil, ker si moram pogosto šele nabrati/oskibeti historično podlago. Toda mislim, kakor hitro bom imel sklep po-glavja o kapitalu vobče, tedaj bom drift (pot misli) videl bolje in bom takrat obšbrneje pisal o tem. Abstraktno dialektičen zven te epiteme izginev dodelavi.
(...)
Engelsova pripomba, da si mora šele oskrbetihistorično podlago, da bi lahko razumel razvitje zgodovine denarja, je našla odmev v zgradbi prevedene knjige. Posebnost členitve je lepo vidna v kazalu: Marx dodaja svojemu razvitju misli prikaz zgodovine teorije za posamezen del analize (npr. za blago, za denaripd.) Engels je tudi kasneje vedno znova pogrešal in predlagal izčrpnejši historični prikaz posameznih teoretskfli korakov.
10. MEW 29-18 (str. 561) Karl MARX Ferdinandu Lassal-lu v Berlin; London 31. maja 1858
V času svojega trpljenja sem preštudiral Tvojega ,,Herakleitosa" in zame je mojstrska ponovna vzpostavitev sistema iz raztiesenih relikvij, kot me ni nič manj nagovorila bistroumnost v polemiki. Moje pripombe se tičejo predvsem bolj formalnih stvari./Kar bi imel za pripomniti, je predvsem bolj formalno. Menim, da bi bila mogoča večja kondenziranost prikaza, ne da bi to ogrozilo vsebino. Nadajje bi želel, da bi v sami knjigi našel kritične migljaje/namige o Tvojem razmerju do Heglove dialektike. Kakor je ta dialektika vsekakor zadnja beseda vse/celotne filozofije, tako je po drugi strani nujno, da jo osvobodimo mističnega sijaja, ki ga ima pri Heglu. V detajluise ne strinjam npr. s pojmovanjem demokritske filozofije. Vse to pa so malenkosti.
Težave, ki si jih Ti moral prebroditi pri delu, so mi toliko jasnejše, ker sem pred about (približno) 18 leti naredil podobno delo o mnogo lažjem filozofu, Epikuru^ — namreč prikaz totalnega sistema iz fragmentov, sistem, za katerega sem sicer piepričan, kot (tudi) pri Heraklitu, da je prisoten v E(pikurovih) spisUi le na sebi, ne pa v zavestni sistematiki. Celo pri fUozofih, ki dajejo svojim delom siste-matično obliko, f.i. (for instance = na primer) Spinoza, je vendar dejanska notranja zgradba povsem različna od obUke, s katero jo je on zavestno prikazal. Nečesa pri vsem tem ne razumem, kako si pri vsem svojem drugem delu našel (še čas, da si si prisvojil toliko grlce filologije./da si lahko v tolikšni meri obvladal grško filologijo.
Kot celota je sedanje časovno obdobje ptijetno./Sedanji časje v celoti prijeten. Zgodovinaje očitno odločena/se je očitno odločila to take again a new start(da dobi nov zagon), in znamenja razkroja everywhere are deligh' "al for everymind not bent upon the conser-vation of things as they aie (so vsepovsod razveseljiva za vsakogar, ki ni usmerjen k ohranitvi obstoječih reči/ki ne namerava ohranjati obstoječihreči).
(...)
Pripombe, ki iih je Marx zapisal Lassallu so, prvič, podobne tistim v historičnih prikazih v prevedeni knjigi; drugič, Marx jfli je formuliral v okviru svojih premišljevanj ozgradbinastajajočeknjige.
Najpomembnejša se mi zdi v tem pismu omemba Spinoze oz. razkoraka med zavestno zunanjo členitvijo snovi in dejanskim misel-nim tokom (omembefilozofskih raziskavso samo potrdilo več, daje pomembna sestavina Marxovemislifflozofskarefleksija) D. Jovan je v eni od svojih margin razložila, kako se ji je razčlenil fekst, ko je iskala zarezezaposameznanadaljevarga zaobjavovTribuni.V zvezi s tem omenjam dve knjigi:
K. KOSIK, Dialektika konkretnega (izšel je tudi slovenski pievod) — zlasti II. in III del knjige. A. SOHN-RETHEL, Geistige und koerperliche Arbeit (es 555).
//. MEW 29-161 (str. 355) Karl MARXFriedrichu Engel-su v Manchester; L ondon 21. sep tembra 1858
DearFrederic,
Moraš mi dolgi molk oprostiti z običajno uvidevnostjo. Slabo počutje, kl me je mučflo, še preden sem zapustil Manchester, jebilo znova — oelotno poletje — kronično, tako da me vsako pisanje stane tzjemno preseganje/tako da se moram za vsakršno pisanje zelo samopremagovati. Tako je tudi prišlo do tega, da odhaja moj manu-skript^ šek sedaj (in 2 weeks (v 2 tednih), vendar dva zvezka at once (naenkrat) Čeprav nisem imel nobenega (drugega) dela, kot/razen stiliziranja že napisanega, lahko sedim ure in ure, preden mi uspe priti na čisto z nekaj frazami/predenuspešno izpilim nekaj fraz. Sicer sem pa about 8 days (približno 8 dni) mnogo boljS in je sploh hladnejši letni čas zame ugodnejši. Razen tega kaže marsikaj na to, da lahko s pomočjo svoje matereuredimhišne razmeie in začnem znova s horse exercise (jahanjem). Slednje bo prvo, kakorhitro bo business (posel) reguliran.
(...)
12. MEW 29-163 (str. 360) Karl MA RX Friedrichu Engel-
su v Manchester; London 8. oktobra   1858 (...)
Ne moremo tajiti, da je meščanska družba doživela dmgič svoje 16. stoletje, 16. stoletje, za katero upam, da ji zvoni h grobu, kot je prvo naznanilo njeno rojstvo. Dejanska naloga meščanske družbe je postavitev svetovnega trga, vsaj v njegovih obrisfli, in produkdje, ki temelji na njem. Ker je svet okrogel, se zdi, da je to (opravflo) dokončano s kolonizarijo Kalifomije in Avstralije in odprtjem Ki-tajske in Japonske. Težko question (vprašanje) je za nas: na konti-nentu je levolutija imanentna in bo tudi takoj privzela sodalističen značaj. Ali ne bo v tem majhnem kotu nujno crusht (zlomljena), ko je na vetiko večjem teoritoriju movement (gibanje)meščanske družbe še ascendant (vzpenjajoče)?
(...)
Prevedeni odlomek je sklepna misel v pismu, pred katero razvije Marx temeljne poteze trenutne svetovne gospodarske in politične situadje. Kako je Marx razumel nalogo meščanske družbe, kaj jebil zanj njen prispevek v svetovni (pred) zgodovini, o tem jenapisal lepo poglavje Kari KORSCH v kigigi ,,Karl Marx" (drugi del ,^olitična ekonomija",str. 123 - 211).
13.  MEW 29-21  (str. 566 n.) Karl MARX Ferdinandu Lassallu v Berlin; London 12. novembra 1858
(...)
Kar se tiče zakasnele odpošiljatve manuskriptaA me je najprej ovirala bolezen, in kasneje sem moral opraviti dmga zaostala dela za zaslužek. Pravi razlog pa je ta: snov je ležala pred menoj, samo za obleko je ^o. V vsem, kar semnapisal, pa sero okušaljetme bokčine — v svojem stilu. In dva vzroka sta, da ne dovolim temu spisu, da bi ga pokvarUi medicinski razlogi:
1.   Je rezultat 15 letnega raziskovanja, toiej najboljšega časa mojega življenja.
2.   Zastopa prvič važen pogled na družbena razmerja — znanstveno. Oolžan sem torej partiji, da zadeve ne izmaličim s takžio topo, leseno maniro pisanja, ki je značilna za bofaia jetra.
Ne stremim k elegantnemu prikazu,temveč lek temu, dabi pisal s svojo poprečno maniro, kar je bilo zame nemogoče v mesedh tipljenja vsaj pri tq temi, čeprav sem moral v tem času napisati za najmanj 2 (tiskana) zvezka angle^dh uvodnikov de omnibusrebuset quibusdam allis (o vsem, kar lahko vemo, in še o čem) in semjih zato napisal.
Misfim; čeprav predstavi to dejstvenost gospodu Dundcerju kdo, ki je manj spreten, kot si Ti, lahko on le pritrdi mojemu ravnanju, ki je zanj kot knjigotržca reducirano enostavno na to, da mu skušam za njegov denar dobaviti najboljše blago.
Končal bom v približno 4 tednih, ker sem s pisanjem v bistvu komaj začel.
Druga okoliščina, ki pa jo moraš Ti zastopati šele ob/po prispetju manuskripta: verietno je, dabo prvirazdelek ,,Kapitalvobče"zavzel hkrati 2 zvezka, ker sem ugotovil pri dodelavi, da bi bila za publiko neprebavljiva zadeva, če bi bil prikazan najboljabstraktendel politi-čne ekonomije preveč na kratko. Po drugi strani pa mora ta 2gi razdelek iziti obenem. To zahteva notranja povezanost, in od tegaje odvisen celoten učinek.
(...)
14.  MEW 29-169 (str. 372) Karl MARXFriedrichu Engel-su v Manchester; London 29. novembra 1858
(...)
Moja žena prepisuje manuskriptA in pred tem koncem tega meseca skoraj (gotovo), da ne bo mogel oditi. Razlogi te zakasnitve: veliki intervali telesnega nerazpoloženja, kar je zdaj pri hladnem ozračju prenehalo. Preveč hišnih in finančnih trouble (tezav, neprijetnosti). Slednjič: prvi razdelekje postal obsežneiši, s tem ko sta prvi dve poglavji, od katerih pno: Blago sploh ni bflo napisano v surovem zapisu, in drugc: Denar ali enostavna drkuladja le v kratkih zarisih, izpeljani obsežneje, kot sem pivotno nameraval.
(...       )
Maraova utemeljitev, zakaj je odstopil od prvotnega skeleta (prim. pismo 8), dodatno potrjuje izpeljavo, ki jo je zapisal v svojem referatu za letošnji slovenski simpozij o Heglu Tine HRIBAR, »Znanost logike in Kapital"
15. MEW 29-178 (str. 383) Karl MARX Friedrichu Engelsu v Manchester; London med 13. in. 15. januarjem 1859
Dragi Engels,
Če lahko poštješ do torka (jaz bi potem vzel naslednji petek) kakšen prispevek, bi to bilo zelo pomembno, ker želim biti sposoben, da do srede odpošjem svoj manuskript^ Dunckerju, kar ne bo mogoče, če ne bom mogel razpolagati s torkom.
Manuskript obsega about (približno) 12 tiskarskih pol (3 zvezke), in — ne onesvesti se — čeprav (je) njegov naslov »Kapital vobče", ne vsebujejo tile zvezki še ničesar o kapitalu, temveč le ti dve poglavji: 1. Blago, 2. Denar ali enostavna cirkulacija. Vidiš torej, da del, ki je dodelan (v maju, ko sem prišel k tebi), še sploh ne izide. To je dobro v dvojnem pogledu/Zaradi dvojega je to dobro. Če bo zadeva pritegnila, lahko nitro sledi še 3je poglavje o kapitalu.E Drugič, ker za objavljeni del že zaradi narave zadeve psi ne bodo mogu svojih kritik skrčiti na golo klevetanje moje tendencioznosti in je videti celota exceedingly resno in znanstveno, prisilim kavlje, da bodo sprejeli moje poglede o kapitalu rather seriously (z dokaj resnobe) Sicer pa mislim, da je, če odmislimo vse praktične namene, poglavje o denarju inteiesantno za izvedence.
(...)
Čeprav je Marx imel to poglavje že napisano, ga ni nikoli objavil v tej prvotni obliki. Po 1. 1861 je pričel s pisanjem obsežnega rokopisa, ki je bil uporabljen kot osnova za pisanje prve izdaje knjige Kapitala in kasnejše delo. V celoti je ta rokopis zdaj dostopen v MEGA^; del pa je izšel z naslovom ,,Teorije o presežni vrednosti" že prej — in so ga šteli za 4. del »Kapitala".
Naslednje pismo predstavija Marxov sinopsis napisanega manuskripta. Razlike med tem pismom in skeletom v 8. pismu nam plastično predstavijo razvoj Maraove misli v letu dni povzemanja obsežnih rokopisov.
16 MEW 2923 (572 n.) Karl MARX Josephu Weydemeyerju v Mi!waukee; London 1. februarja 1859
In sedai k bistvenemu/hglavnistvari.Moja ,,Kritika politične ekonomije' bo v zvezkih izhajala (prvi zvezek v 8 — 10 dneh od danes) pri Franzu Dunckerju (Besseische Verlagsbudihandlung) / Samo izjemna Lassallova zagnanost in prepričevalni talent sta pripravfla Dunckerja za ta korak. Si pa je pustil odprta zadnja vrata. Definitiven kontrakt je odvisen od prodaje prvih zvezkov.
Ceiotno politično ekonomijo delim na 6 knjig:
Kapital; zemlji&a iastnina; mezdno delo; država, zunanja trgovina; svetovni trg.
I. knjiga o kapitalu v 4 razdelke.
I. oddelek: Kapital vobče razpada v 3 poglavja: 1. Blago; 2. Denar ali enostavna cirkulacija; 3. Kapital. 1. in 2. about (pribtižno)  10 pol, obrazita vsebino prvih zvezkov, ki izidejo.
Doumel boš politične razloge, zaradi katerih sem raje nekoliko cadržan s tretjim poglavjem o ,,kapitalu", dokkr se znova ne ujamem.
Vsebina zvezkov, ki izidejo, je naslednja:
Prvo poglavje: Blago.
A. Historično o analizi blaga. (VVilliam Petty (Anglež za časa Karla II.); Boisguillebert (Louis XIV.); B. Franklin (prvi mladostni spis 1719); fiziokrati; sir James Steuart; Adam Smith; Ricardo in Sismondi) ^| Diugo poglavje: Denar ali enostavna eirkulacija.
1. Mera vrednosti.
B.   Teorije o enoti mere denarja. (Konec 17. stoletja Locke in Lowndes;    &of   Berkeley   (1750);   sir   James   Steuart;   lord Casfleieagh; Thomas Atwood; John Gray; proudhonisti.)
2. Cirkulacijsko sredstvo.
a) Metamorfoza blag.
b) Obtok denarja.
c) Kovanec. Vrednostno znamenje.
3. Denar.
a) Obrazenje zaklada.
b) Plačilna sredstva.
c) Svetovni denar (money of the worid).
4. Plemenite kovine.
C.  Teorije o cirkulacijskem sredstvu in denarju. (Monetaini sistem; ,,Spectator"; Montesquieu, David Hume; sir James Steuart; A / Smith, J -3. Say; BuUion-Committee, Ricardo, James Mill; lord Overstone in šola; Thomas Tooke (James VVilson, John Fullarton) /
V temelju bom hkrati uničil v teh dveh poglavjih proudhonski, sedaj v Franciji fashionable (moden) socializem, ki bi pustil privatno produkcijo, toda organiziial zamenjavo privatnih produktov, ki hoče blago, toda noče denarja. Komunizem se mora predvsem otresti tega napačnega brata. Toda, če odmislimo vse polemične smotre, veš Ti, da je analiza enostavne denarne oblike najtežji, kar najbolj abstrakten del politične ekonomije.
Upam, da bom izbojeval svoji stranki znanstveno zmago. Ta pa mora sedaj sama pokazati, če je dovolj številčna, da kupi dovolj eksemplarjev, da pomiri knjigotržcu njegova ,,vprašanja vesti" 0d prodaje prvih zvezkov je odvisno nadaljevanje podjetja. Šele ko bom imel definitiven kontrakt, je vse all nght (urejeno)
(...)
Rokopis je odposlan; medtem ko se tiska knjiga ,,H kritiki politične ekonomije", se Marx pripravlja na nadaljevanje — ki pa slednjič povsem odpade.
17. MEW 29-28 fstr. 582) Friedrich ENGELS Ferdinandu Lassallu v Berlin; Manchester 14. marca 1859
(...)
Kako napreduje tisk M(arxovega) manuskriptaA? Za zdaj vem za zgolj eno polo, ki je natisnjena, in manuskript je vendar že več kot 1 mesec v Beriinu. To se mi zdi zelo počasno. Do kipziŠkega sejma bi morala biti zunaj vsaj 1—2 zvezka, in čas priganja k temu.
(...)
18.MEW 29-196 (str. 411) Karl MARX Friedrichu Enge/su v Manchester; London 16. marca 1859
Dear Frideric.
Prejel 5 funtov. Thanks (hvala) /
Včeraj priSi II. koiekturni stolpciA Če se bo tako nadaljevalo, bodo potrebovali tri mesece. Pri tej zgodbi nikakor ni zaposten več kot en stavec.
Ne vem, o čem naj pišem za petek. Lahko ti nekaj narediš, recimo o Armstrongovem gun (topu)?
(...)
19. MEW 29-30 (str. 586) Karl MARX Ferdinandu Lassallu v Berlin; London 28. marca 1859
(...)
Videl boš, da prvi razdelek ne vsebuje glavnega poglavja, namreč 3ega o kapitalu. Zdelo se mi je to modro iz političnih razlogov, l&ijti s III se začenja prava bitka, in zdelo se mi je pametno, da ne straSm de prime abord (vnaprej) %
(...)
Pozoren   bralec   bo   opazil,   da   sem   uporabil   v   pismu Weydemeyeiju izraz ,,oddelek", v tem pa ,,razdelek" — tudi D Jovan je uporabila prvi izraz, medtem ko se meni zdi ustieznejši drugi; ker je pismo Weydemeyerju zelo podobno kazalu knjige, sem uporabil tam prevajalkin izraz.
20. MEW   29-215  (str.   448)   Karl  MARX  Friedrichu Engelsu v Manchester; London 7. junija 1859
(...)
D'abord (najprej) me je zelo (raz)veselilo, da ti ugaja prvi zvezek^ ker je v tej zadevi zame pomembna samo Tvoja sodba. Pričakoval sem na veliko amusement (zadovoljstvo/zabavo) moje žene, with some anxiety your judgment (z nekoliko skrbi tvojo sodbo/nekoliko me je skrbela tvoja sodba)

21.MEW  29-223  (str.   463)   Karl MARX  Friedrichu Engelsu v Manchester; London 22. julija 1859
(...)
Pozabil si mi napisati, če hočeš naiediti Ti notico o mojem spisu.F Tukaj je veselje med dečki zelo veliko. Verjamejo, da ie zadeva pr^adla, ker ne vedo, da je Duncker še sploh ni naznanil. V
primera, da boš Ti pisal, ne bi smel pozabiti, 1. da je proudhonizem izničen do korenin, 2. da je že kar v najbolj enostavni obliki, tej blaga, analiziran specifično družbeni, nikakoi ne absolutni značaj občanske produkcije. Gospod Liebknedit jc razložil Biskampu, da ,,ga še nobena knjiga ni tako razočarala", in Biskamp sam mi je.rekel,da ne vidi ,,a quoi bon (v čigavo korist)" Se je lupus vrnil?
(...)
22. MEW 29-246 (str. 505) Karl MARX Friedrichu Engelsu v Manchester; London 7. novembra 1859
(...)
... Moje razmere mi zelo malo dovolijo/Moje razmeie skoraj ne dovolijo, da bi delal na 2gem zvezku^, ki je po odločilen. Prav res je jedro celotne občanske gnojšnice.
(...)
pojasnila
A.   Jeseni 1856 je imel Marx že toliko zapiskov, da je lahko začel pisanjem rokopisa, ki je danes znan pod naslovom ,,Gm
der Kritik der politschen Oekonomie" —/nastal je v času avgusta 1857 do junija 1858. Sledila so različna shematiziranj po katerih naj bi rokopise strnil za knjižne objave (prim, nekatera pisma v tem izbotu) Afed dmgim je nastala kot prvi knjižna objava knjiga ,,H kritiki politične ekonomije". Marx si jo je sprva zamijLjal kot del obsežne ,,Ekonomije", zato govoif o svojem ekonomskem delu.
B.   Crapauds (dobesedno ,,krapavice") — ironična oznaka za člane francoskega konventa, ki so imeli sedeže na dnu sejne dvorane in so običajno glasovali v vladino korist. fzraz je v pismih uporabljen kot ironična oznaka za Francoze (podobno kot John   Buli   za Angleže; prim. objavo Marxovega pisma v Problemi-Razprave 201-202)
C.   Ferdinand Lassalle, ,,Herr Bastiat-Schulze von Delitzscfa, de oekonomische Julian, oder: Capital und Arbeit", Berlin 1864 Prim. o Lassallu poglavje ,,Der ,,juedische Nigger" Lassalle Fritza J /Raddatza biografiji Karia Marxa, fcnjigo Hartmu Stirneija, ,,Die Agitation und Rhetorik Ferdinand Lassalles Marburg/L  1979  in biografijo Sh. Na'amana,  ,JLassaUe -Demokratie und Sozialdemokratie", Hannover 1963.
D /Marx misli na svoj doktorat ,,Differenz der demokratisdien und epikureisdien Naturphilosophie", ki ga je pisal od začetka 1. 1838 do marca 1841. Prevod doktorata bo kmalu izšel v Vestniku Inštituta za marksistične študije SAZU v prevodu Valentina Kalana.
E.   Poglavie o kapitalu je Marx pisal v času od novembra 1857 do maja 1858; dokončeval je to poglavie, ko je bil maja 1858 obisku pri Engelsu v Manchestm. Ceprav je na začetku le 1859 pričel s pripravo tega poglavja za tisk, naslednji zvezek p Dunckerju nikdar ni izšel. Marxu se je poglavje o kapital razraslo v obsežno analizo, ki je izšla kot prva izdaja pive knji ,,Kapitala'\ Haniburg 1867 (ponatis: Hildesheim 1980)
F.   Časopis ,,Das Volk" je objavil v Londonu 4. junija 185 Marxov predgovor knjigi ,,H kritiki politične ekonomije
je redakcija najavila še daljšo recenzijo, je Marx prosil Enge da jo napiše (prira. podatke o objavi v MEID IV—111 — 124)
pripravil I.K ; decanber 198]
Sekcija za spekulativno umetnost pripravlja v sodelovanju društva ljubiteljev znanstvene fantastike NOVA natečaj za najboljšo še neobjavljeno zgodbo z znanstvenofantastično /fantastično/spekulativno tematiko ali strukturo. Najboljše zgodbe bodo predlagane za objavo v šesti številki Občasnika, slovenske revije za fantastiko, najboljša pa za objavo v svetovni zbirki, ki jo pripravlja organizacija World SF ter za nagrado na evropskem kongresu znanstvene fantastike EUROCON 82 v Švici. Zgodbe v treh kopijah pošljite najkasneje do 15.marca 1982 nanaslov:
SSU - Šolt, Študentsko paselje, blok 7, 61000 Ljubljana.
IŠČEMO UREDNIKA ZA UNIVERZO,
in ne samo urednika, pač pa tudi kopico sodelavcev in dopisnikov, ki bi umeli zabeležiti zanimivo, pereče in bodeče na svoji fakulteti, v študijskepi okolju, o svojem socialno ekonomskem položaju in temu podobno. Uredniku, ki ima status študenta in ki bo našel dovolj
časa za opravljanje novinarsko uredniških poslov, nudi-mo dražljivo delovno okoije in honorar 2.400 din na mesec, za avtorske honorarje pa se prejema še dodatne novce.
Vse interesente vljudno vabimo v prostore uredništva, predvsem pa jih čakamo na rednih sestankih uredništva.
IŠČEMOPRODAJALCE
za prodajo Tribune na ulicah, v šolah, študentskih domp-vih, po gostilnah, avtobusnih postajah itd. Z vsakim proaanim izvodom Tribune je mogoce zaslužiti vsaj 4,00 din ali pa celo 5,00, če vam jo uspeprodati več kot 200
izvodov.                                        „_,,_,
Predvsem iščemo prodajalce za študentske domove.
4
TFUBUNA, ŠTUDENTSKI ČASOPIS izdaja UK ZSMS Ljubljana Trg osvoboditve 1/11, soba 86 Tel.: 214-372
UREDIMIŠTVO: Mjtja Maruško - glavni in odgovorni urednik, starosta in povratnik Mladen Švarc — v.d. urednika za teorijo, lyo Gulič in Milan Balažic — univerza, Milan Balažic — mednarodni odnosi, Dušan Turk — naravoslovje, Marcel Štefančič, junior — kultura, Marjeta SušterSč — lekto-riranje, Barbara Zupanc — distribuiranje, Mojca Dobnikar - tajnikovanje. STALNI SODELAVCI: Nada Šabec, Suzana Rarnjak, Andreja Potokar, Marko Uršič, Andrej Rozman, Sašo Ostan — dvorni fotograf, Miha Javornik.
IZDAJATEUSKI SVET: Bojan Klenovšek, Primož Hainz, Mile Šetinc, Silvin Lesnik, Samo Hribar, Tomaž Krašovec, Jože PetrovČič (predsednik), Milan Balažic, Dušan Turk, Mitja Maruško.
URADNE URE UREDNIŠTVA so vsak dan od 10. do 12. ure.
DEŽURSTVA UREDNIŠTEV: TOREK - naravoslovje, mednarodni odnosi,
SREDA — univerza, distribucija, čETRTEK — teorija, kultiira, distribucija,
PETEK - univerza.
CELOLETNA NAROČMNA za dijake in Studente75,00 din, za ostale posa-
meznike 100,00 din, za institucije 150,00 din. Naročnino nakažite na UK
ZSMS   Ljubljana,   Trg  osvoboditve   1,   žiro   račun   50101-678-47303,   z
obveznim pripisom ,,za Tribuno", na naslov uredniStva pa poSljite svoj polni
naslov.
TISK: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, priprava: IBM Dnevnik.
Oproščeni temeljnega davka na promet po sklepu št. 421-1/70, z dne 22.
januarja 1973.
LIKOVNA &TEHNIČNA OPREMA: Matjaž Požlep.
Alan McDonald: Energij a v s vetu omejenih
ti
mozn
ni   PRESKRBA Z ENERGIJO - RAZlSKOVANJEl MEJA (SKRAJNOSTI) RAZLAGA
Region V
Region VI
Region VII
Figure 8. The assumption« about average grovvth rates of groJMoaaestic product (GDP) for th*IIASA high (left bar in Mch region) and low (right bar in each region) scenarios. The figures shown indicate percentage growth perryear averaged for the period 1975—2030 for each of the seven regions.
Vsota 300.000 TW1, ki je povezana z jedrsko fizijsko energijo, je stokjat večja kot vsota zalog fosilnih goriv - tako običainih kot neobičajnih (glej tabelo 1)7° število je dovolj veliko, da lahko upraviči svetovni eneigetski sistem, ki bi temeljil na ledrski energiji. Treba pa je upoštevati, da bo teh 300.000 TW1 dosegljivih le, če bomo svetovne zaloge urana uporabiK za izgradnjo sistema pogonskih in jedrskih reaktorjev za proizvodnio fizijskih materialov, ne pa zgolj za pogonske reaktorje. S pomočjo takšnega astema bi lahko pieskrba z eneigjjo v prihodnji^ obdobjih postala dovolj neodvisna od raznih drugtf energetskih virov. Takšen sistem imenujemo Msprejemljiv" in uporabo obstoječih zalog lahko označimo kot ,,investicijo." Alternativo predstavlja sodobna potrošniška uporaba, ki je značilna za lahke vodne leaktorje in fosilna goriva.
Sončna energija piedstavlja bolj neposredno možnost kot fuzgska eneigija in zato smo jo tudi podrobneje obdelali. RazlUcujemo t.i. ,,težko" in ,,lahko" uporabo sončne energije. Oznaka ,,težka" se nanaša na uporabo velikih centraliziranih tehnologij, medtem ko se ,,lahka" nanaša na uporabo decentraliziranih tehnologij v manjšem obsegu.
Potencial težke sončne energije je zelo obsežen. Povprečna sončna energija, vložena v zemljo, znaša 178.000 TW1 toplotne energije. Celo če upoštevamo filtrirni učinek ozračja, zadošča uporabna sončna energjja na področjih, lci so primerna za težko sončno tehnologijo, za zagotovitev na stotine TW1 eneigije vsako leto. Z možnostjo postavitve sončnih elektrarn izven zemeljske atmosfere se izračunani sončni potencial še poveča. Tako kot jedrska, lahko toiej tudi sončna energija predstavlja osnovo sprejemljivega eneigetskega astema, ki bi temeljil na preskrbi z energijo neodvisno od že prej omenjenih virov. Toda pri obravnavanju sončne energije (še zlasti, če upoštevamo, da obstaja ustrezno zemljišče za težko sončno tehnologijo) moramo omeniti dve težavi.
1.) Kot fosifiia goriva je tudi sončna eneigija neenakomerno porazdeljena po deželah. Največ področij, ki so primema za postavitev sončnih elektrarn, teži v Severni Afriki in na Srednjem Vzhodu - torej v predelih, ki že tako imajo bogate zaloge nafte in zemeljskega plina. Za izkoriščanje sončne energije je potemtakem nujno potrebno razviti infrastrukturo raznih ustanov kot tudi tehnično infrastrukturo za prenos sončne energije ali goriv iz področij, bogatih s sončno energijo, na podrocja, ki nimajo dovolj sončne energije.
2.) Glede na velike ozemeljske potrebe, ki jih povzroča razpršitev zalog sončne energije, so materialne potrebe precej večje. Oprema, ki je potiebna za zbiranje sončne eneigije, je precej obsežna, pa najsi gre za obliko zrcal, cevi, ventilov, okrepljenin z betonskimi strukturami, ali pa za uieditev fotoceHc. Medtem ko zemljišče ne predstavlja problema, lahko sredstva, ki so na razpolago, piedstavljajo precejšnjo težavo. Npi. načrt, narejen za izgradnjo težkih sončnih zmogljivosti (35 TW1/1) v naslednjih sto letih, bi vsako leto potreboval približno toliko cementa, kot ga je bilo proizvedenega na svetu leta 1975. Pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da bi pomenila uporaba materialnih zalog za izgradnjo svetovnega sončnega energetskega sistema še eno investicijsko uporabo obstoječih virov. Kot pri iedrski energiji, bi tudi v tem primeiu dosegli preskrbo z enetgijo, ki bi bila neodvisna od težav glede zalog.
Definicija sončne energjje pogosto vključuje energijo, pridobljeno iz biomase, Mdroeneigijo, veter, morske tokove in valovanje ter toplotni gradient. Kakorkoli že označimo te vire, je raziskovanje njihovih zmogijivosti del ocene zeme^skih zalog energetskih virov in tu jih obravnavamo skupaj z geotermalno energijos energijo plimovanja in decentralizirano uporabo neposredne, t.j. lahke sončne energije. Tabela 4 piikazuje tehnični potencial, ki smo ga ugotovili za vsako izmed omenjemh oblik eneigije (izraz ,,tehnični potencial" izkliučuje oviie okolja in konkuienčnih
jodarstev) /
TABLE 4    The technical potential of r»new«blei and toft tolsr power.
Souroe
Technical potential <TWyr/yr)    .
Biomass                                                                                       6
Hydroelectricity                                                                         3
Wind                                                                                            3
Geothcrmal                                                                                 2
Ocean thermal energy conversion                                            1
Tides, ocean currents, and vvaves                                             0.045
Soft solar povver                 '                                                      2.2
Total______________________________________1T2___________
scštevek, prikazan na tabeli 4, znaša 17,2 TW1/1,| kar ie dvakratni znesek celotne osnovne energetske porabe v letu 1975. Vendai je ta znesek še vedno manjši kot končni potencial jedrske in težke sončne energije in bi le težko upravičil tnožnost energetskega šsterna, ki bi temeljil izključno na zbiianju energetskih virov.
Toda Stevilke, ki so podaiie na tabeli 4, so vsekakor I pomembne. Razmišljati o maksinialni izrabi teh zalog (kot ie prikazano na tabeli) 15i pomenilo aktivno upravljati naše okolje. IzkoriSčanje 6 TW1/1, navedenih za biomaso, bi pomenilo upravljati 30 miHjonov km2 gozdov, kai je več kot dvakratna površina, ki je bila namcnjena za poljedelstvo leta 1975. To pa bi pomenilo upravljati naravno okolje tisočih vrst in se ukvarjati z bolj znanimi probkmi - s probiemi erozije rodovitne prsti, ravnanja z vodnim sistemom in problem zmanjšLuie odpomosti kulturnih rastlin pioti škodljivcem. Skiatka, pomenilo bi! upravljati svetovno rastlinstvo.
V tem poglavju smo prišli do splošnega sklepa, dal lahko jedrska fizija in fuztfa, težka sončna energija ali pa kombinac^a teh treh predstavljajo osnovo g>rejemljivega svetovnega energetskega sistema. ..rJFosilna gonva, lahka sončna energija, hidroeneigija, bionrasa in vse druge možne oblike eneigjje imajo le | podrejenevlojjo, čeprav so seveda tudi pomembne.
i                      3   t * A
Toda ta sklep teme^i na vpogledu v prihodnost, in Jdoločiti, kje bi lahko svet pristalčez nadaljnjih sto let, Ije povsem nekaj drugega, kot določiti smer njegovega lrazvoja v sedanjosti.
I Predmet naslednjega poglavja je zajet v vprašanju: LjCaj lahko pričakujemo v naslednjih petdesetih fetih? " Šele ko bomo odgovorili na to vprašanie, llahko v petem poglavju razglabljamo o tem, kakšen bo Iprehod iz sedanjega svetovnega energetskega sistema Ina sprejemljiv energetski sistem.
IV. 1980-2030 - POTREBE, OHRANITEV IN DVA SCENARIJA
V  diugem poglavju smo raziskali dinamiko razvoia svetovnega eneigetskega sistema v preteklih sto letih. V tem poglavju pa smo se osredotočili na konkurenčni b^ med različnimi primarnimi energetskimi viri za tržni  delež na  svetovnem trgu. Nismo pa posebej obravnavali   podrobnosti   glede   človekove   izbire, tehnološkega napredka in gospodarskih sprememb in sil, ki so zajete v obsežnih piavilih.
V   tretjem poglavju smo raziskali tehnične meje različnih   primarnih  energetskih  virov pred in po petdesetletnem   obdobju.   Osredotočili  smo  se  na potencial zalog in tehnične možnosti. Podrobnostim v zvezi  s potrebami po enetgiji smo posvečali marg pozornosti in prav tako se nismo posebej natančno ukvarjaU s konkuienco med različnimi energetskimi viri (to je bila osrednja tema drugega poglavja) /
V  tem poglavju smo podiobno proučili energetske potrebe   v   prihodnosti   in   konkurenčni   boj   med različnimi energetskimi viri, ki izhaia iz teh potreb. Analizo smo raz^rili samo do leta 2030.
Številčni rezultati so izraženi v dveh scenarijih in treh dodatnih primerih, ki predstavljajo odklon od teh scenarijev. Za osnovo pri pisanju scenarijev in primerov smo uporabili sklop računalnižkih modelov, ki smo jih na kratko prikazali na strani 37. (Glej sliko 11)
Dva scenarija označujemo kot ,,visok" in ,,nizek" scenaiij. Pivi predvideva relativno hiter razvoj svetovnega gospodarstva, drugi pa predvideva relativno počasen svetovni gospodarski razvoj. Visok scenarij predvideva, da bo leta 2030 znašala skupna poraba primaine eneigije 35,7 TW1/1, kar je približno štirikratna poraba v letu 1975, ki je zrušala 8,2 TW1/1. Nizek scenarij pa ceni skupno porabo primarne energije leta 2030 na 22,4 TW1/1, kar je približno trikrat toliko, kot je znašala poraba v letu 1975 (za spreminjanje enot in definicije glej dodatek!)
Namen teh scenargev ni, da bi prikazala ekstremne možnosti, ampak da bi nakazala neko srednjo pot. Prav tako ne skušata ničesar prerokovati, pač pa imata namen podiobno proučiti tehnične in gospodarske posledice, ki izhajajo iz dveh različnih predpostavk. Nenazadnje nam rezultati prikazujejo močne težnje sodobnega svetovnega energetskega sistema, ki jih je treba omeniti, preden opišemo naša scenarija.
-   V razvitih področjih sveta obstajajo ogromne možnosti  za  ohranitev  energije   —   od  izboljšanja učinkovitosti do razSritve gospodarskih sektorjev, ki na energetskem področju niso tako aktivni, kot npr. razne  storitvene  dejavnosti.  Za ta področja znaša povprečen delež končne energije za obdobje od leta 1975 do leta 2030 le 1,7 % na leto (visok scenarij) oz. 1,1 % na kto (nizek scenarij). V obdobju od kta 1950 do leta 1975 je ta delež znašal 3,8 % na leto.
-  V področjih v razvoju hitra rast prebivalstva, naraščajoča    urbanizacija    in    nenehen    napredek omejujejo   možnosti   načrtovanja   z   eneigijo.   Kot rezultat tega se je izkazalo, da je bila hitrost razvoja pruoaine energije skozi celotno obdobje od leta 1950 do leta 1975 v teh predelih precej večja kot hitrost razvoja skupne domače proizvodnje, čeprav -   i-azlike sčasoma zmanjšujejo. Nasprotno pa je nitiost razvoja primarne eneigije v razvitih področjih vedno manjša kot hitiost razvoja domače proizvodnje.
- Proizvodnja in poraba nafte v primerjavi z letom 1975 naraščata v obeh scenarijih. Čeprav se bo delež nafte na tigu s primamo enerajo od Jeta 1975 do leta 2030 zmanjšal (od 47 % na 19 % po visokem scenariju in od 47 % na 22 % po nizkem scenariju), se bo količina uporabljene nafte povečala (od 3,83 TW1/1 v letu 1975 na 6,83 TW1/1 v letu 2030 po visokem scenariju in od 3,83 TW1/1 v letu 1975 na 5,02 TW1/1 v letu 2030 po nizkem scenariju.)
-  K^ub takšnemu porastu in raznim ukrepom za ohranitev   energije   lanko   naraščajoče  potrebe   po tekočih goiivih po vsem svetu v naslednjih petdesetih letih presežejo   zmogljivosti svetovnega  astema za preskrbo z energijo. Glede na visok scenarij potiebe po tekočih gorivih narasteio od 3,83 TW1/1 (leta 1975) na 11,1 TW1/1 (leta 2030) ynizkem scenariju pa je predviden porast od 3,83 TW1/1 (leta 1975) na 7,22 TW1/1  (leta 2030) ^otrebe v letu 2030 presegajo stopnjo proizvodnje nafte v letu 2030 za 63 % oz.
>_visokem in po nizkem scenaiiju.
-   Frepad med potiebami po tekočih gorivih in preskrbo z nafto lahko premostimo z utekočinjanjem ogromnih količin premoga- Visok scenarij predvideva, da bo leta 2030 utekočinjenih 6,7 TW1/1 premoga; nizek scenarij pa predvideva utekočinjenje 3,4 TW1/1.
| V   obeh   primerih   pa je  količina   utekočinjenega i
[premoga večja kot kolicina premoga, ki ga naj bil
lzkopali v letu 2030. Vrednost 6,7 TW1/1 premoga je
enaka 4,3 TW1/1 surove nafte, kar je skoraj toliko kot |
celotna proizvodnja surove nafte v letu 1978.
-   Proizvodnja   nafte   bo   odvisna  od  uporabel neobičajnih   virov   -   katranskega   peska,   naftnih skrilavcev,   suroviri   tzdelkov   in  povečane   tehnike odkrivanja. Visok scenarij predvideva takšen prehod, pri katerem bo do leta 2030 večina nafte pridobljena
I na neobičajen način.
Dejavnike, ki vplivajo na energetske potrebe, lahko I razdeUmo na štiii skupine: I- rast prebivalstva
-  gospodarska rast
-  tehnološki napredek
|— strukturalne   spremembe   v  ^^iru   gospodarstev ] posamezrah dežeJ.
TABLE S    Global population projections (in millions of people) by region.
Projection
Region                                    Baše year 1975            2000                        2030
I  (NA)                                       237                               284                          315
II  (SU/EE)                              363                             436                        480
III  (VVE/JANZ)                        560                             680                         767
IV (LA)                                   319                             575                         797. V(Af/SEA)                            1422                           2528                       3550
VI  (ME/NAf)                           133                             247                         353
VII (C/CPA)           912                               1330                          1714
VVorid                                    3946                              6080                         7976
Rast prebivalstva: predpostavke glede rasti prebivalstva so v celoti prikazane na diagiamu št /2, tabela 5 pa prikazuje posamezna področja. Vidimo lahko, da bo 90 % načrtovanega porasta prebivalstva zavzemalo dežele v razvoju: področje IV (Latinska Ameiika), področie V (Južna in Jugovzhodna Azija ter Subsaharska Afrika), področje VI (Srednii Vzhod in Severna Afrika) ter področje VII (Kitajska in druge azijske države s centralno načrtovanim gospodarstvom.) Oba scenarija piedvidevata enak porast prebivalstva.
Ekonomska rast: diagram 8 piikazuje povprečno hitrost iasti domače proizvodnje v obdobju od 1975 do 2030 za vsakega od sedmih področij (glede na oba scenarija). Za temi povprečji pa se skriva pomembna značilnost obeh scenanjev — v vseh področjih sveta hitrost gospodarske rasti namreč upada. Tabela 6 nam podaja podiobnejše podatke, prav tako pa prikazuje hitrost iasti v obdobjih od 1950-1960 in od 1960-1975. Hitrost rastiv deželah v razvoiu ie zmeraj nekoliko večja kot hitrost v razvitih deželah, kai pa ne velja za področje II (SZ in Vzhodna Evropa), če ^a primerjamo s področjem VII. Da prepad ni večji, je treba pripisati dejstvu, da bodo dežele v razvoju vsaj še nekaj desetletij vezane na svetovno gospodarstvo, vsaj glede trgovanja in drugih mednarodruh odnosov.
Za razliKo od predhodnih domnev o rasti prebivalstva, gospodarska rast, prikazana na tabeli 6, ne predstavlja nespremenljivih predpostavk. Le-te so rezultat večkratnih popravkov, ki zagotavljajo njihovo skladnost z razvojem energetskih potieb m preskrbe. Tehnološki napredek in strukturalne spremembe v gospodarstvih posameznih dežel VnaSajo vrsto teh« ničnih in socialiuh spiememb, socialna in tehnološka struktura pa težita k ohranjevanju obstoječega.
Dosti težje je povzeti vse
predpostavke iz scenarijev, ki zadevajo to dvoje in jih prikazati na nekaj slikah in tabelah. Sliki 9 in 10 prikazujeta nekaj celotnih rezultatov nagh scenariiev, ki zadevajo predvidevanja o možnih načinih ohrarutve eqei
Projected
Poraba končne energije na osebo je za vsako področje na svetu prikazana na tabeli 7, tako zavisok kot za nizek scenarij. Tabela 8 prikazuje odgovarjajoče potrebe po primarni energiji.
Rezultati obeh scenanjev, naja so izraženi v obliki porabe končne energije afi zahtev po primarni eneigiji, prikazuje, da so se razlike med energetskimi proračuni razvitih in nerazvitih področij občutno zmanjšale. Visok scenarij predvideva manjše iaziike, kajti področja v razvpju lahko zaradi na splošno hitrejše rasti goq>odarstva nadoknadijo več kot pa v nizkem scenariju. Vendai pa bo napredek, ki ga bodo dosegle dežele v iazvoju v letih 2000 in 2030, manjS, kot pričakujemo.
Cek)   v   visokem   scenatiju  bo  npr.  leta  2030 potrošnja končne energije na osebo v področju IV (Latinska Ameiika) manjša kot potrošnja v letu 1975 na področju II (SZ in Vzhodna Evropa) ^apodročiu V   (Južna  in  Jugovzhodna  Azija  ter Subsaharska  \ Afrika) bo leta 2030 potrošnja končne energije na   I osebo tolikaia, kot je bila leta 1975 na podiočju IV   I (Latinska Amerika).
TABLE 7    Par capita flnaJ eftargy eomumption (kWyr/yr) catculated froro; the scenarios.
High scenario
Low scenario
Region                      Base year 1975         2000      2030         2000      2030
I  (NA)                       7.89                          9.25        11.63        7.95       8.37
II  (SU/EE)                3.52                         5.47         8.57       4.98       6.15
III  (VVE/JANZ)         2.84                         4.46         5.70       3.52       3.90
IV  (LA)                    0.80                         1.75         3.31        1.28       2.08
V  (Af/SEA)              0.18                         0.42         0.89       0.32       0.53
VI  (ME/NAf)            0.80                         2.34         4.64       1.76       2.46
VII  (C/CPA)             0.43                         0.93         1.87       0.64       0.93
1.46
2.86       1.58       1.83
TABLE 8    Primary tn*rgy requirenwnts by region (TWyr/yr) calculated from the scanarios.
High scenario
Region                      Baseyear197S         2000      2030        2000      2030
I  (NA)                       2.65                            3.89       6.02          3.31        4.37
II  (SU/EE)                1.84                            3.69       7.33         3.31        5.00
III  (VVE/JANZ)         2.26                           4.29       7.14        '3.39       4.54
IV (LA)                    0.34                           1.34       3.68         0.97       2.31
V  (Af/SEA)              0.33                           1.43       4.65          1.07       2.66
VI  (ME/NAf)            0.13                           0.77       2.38         0.56       1.23
VII  (C/CPA)             0.46                           1.44       4.45         0.98       2.29
Total*                  8.21*                        16.84     35.65        13.59     22.39
^Columns may not sum to totals because of rounding. Includes 0.21 TWyr/yr of bunkera — fue) usad in intamational ihipments o< fuel.
Projected
1960
1975 1985   2000   2015   2030
1960   1975 1985  2000  2015
2030
Figure 9. Finalenergy perunitof gro»dome»ticproductforth» high scenano     Fl*tn 10. Final anergy pw unit of grots domettk product for the ww mm-
in (a) developed, and (b) developing regions
nario in (¦) d«««loped, and (b) davaloping ragiom.
Projected
1960   1975 1985  2000   2015  2030
Slika 11 je shematični prikaz energetskih modelov, ki smo jih oblikovanju obeh scenarijev.
Analizo smo pričeli s predpostavkami glede štirih pravkar omenjenih skupin: rast prebivalstva, goapodarska rast, tehnološki napiedek in stmkturalne ^remembe. Iz mcdela energetskih potreb smo iziačunali za vsako področje posebej razvoj potieb po končni energiji za obdobje od 1980 do 2030.
Načrtovane potiebe po končni energiji smo nato prenesli na načrtovane potrebe po sekundarni energiji, Ki smo jih zatem vstavili v model energetske preskibe in pretvorbe. V ta model smo vstavili še predpostavke o ovirah preskrbe z eneigijo in možnosti pretvorbe (glei sliko 11) ter iezultate, ki smo jih dobili pri ananziranju načinov in cen izvoza in uvoza naf te v teh sedmih področjih.
Model energetske preskrbe in pretvorbe _je izračunal
najcenejši  način   preskrbe   s  primarnimi  gorivi  in
pnpomočke  za preoblikovanje, ki  so  potrebni za
zadostitev načrtovanih potreb po sekundarni energiji.
Z zagotavljanjem takih zalog in pr^omockov, ki jih
predvideva   naš  model,   so  povezane  posredne  in
kneposredne zahteve po kapitalu, materialih, delovni
Isih, opremi, ozemlju, vodi in dodatni eneigiji. Še
Iposebej  bo treba razviti zmogljivosti na področiu
Irudarstva   in   obrtniške  industrije.  Te  industrijsKe
[zmogljivosti kot tudi zgoraj omenjene zahteve smo za
loba scenarija izračunah s pomočjo modela, ki smo ga
|preprosto imenovali ,,vpliv'.
Ta kratek povzetek nas lahko zavede v zmoto, ker Iprikazuje modele linearno in predlaga, da se je analiza Ipričela z vstavitvijo v prvi model in se končala s Ikončnimi rezultati zadnjega modela. V resnici pa smo Isklop mod^lov ijporabljah paralelno in vedno znova. Qlj je predstavljala notranja usklajenost obeh scenarijev, kar pa je zahtevalo večkratno ponovitev jskiopa modelpv. Giavna usklajenost modelov je rikaaana* s trtkMinti črtami na sbki 11?
MNAI IIISU/EE) IIIIWE/JANZ)
I 3.1                 UI2O                   2.41 1.1                2.01
IU               4.01 15                 161 24              15
13.2               3.4 12.1                 U|1t             ZOI
14.7               49 116                 17IU              3-3 1
I 4J                4J I 1»                  U | IJ              3.4 |
I 5.6                  5» 14.»                    4-2 1 2.7                 3JI
I 13                  4.01 10                    It I 2-6                3J)i
Scenaik) Definhion (economic, population growth) Definiraige scenarijev (gospodarska, populacijskarast)
snergyDemand Model Model eneigetskih potreb'
I Economic Structure, Lifestyles, Tehnical Efficiences Gospodarska struktura, načini življeiga, tehnološki učinki
inergy Demand Model
Secondary Fuel Mix and Substitutions Potrebe po sekundarni ejiergiji
Energy/FuelPrices Cene goriva in eneigije I
I Impact Model | Vpliv
•'---------1    Energv Supply
LMaximum Build-up Rates, jcosts
| Maksiinalen obseg izgrajevanja^ tstroški
and Conversion Model
^--------------------------•
i Enerey Supply and Conversion Model Kiil enegetske preskrbe in pretvorbe
Resources, Production Limits Meje naravnih virov in proizvodnje
For Esch World Region | jzavsako regijo v svetu
Inteinational Energy Trade medregijska iztnenjava eneigije!
 icai models
iFormal mathematical Model Iformalni matematični model
Assumptations, Judgements, manual calcualtions Predvidevanja, sodbe, računski približki
Direct ^iovv
shown)
:;hown)
Figure 11. A simplified representation of the IIASA set of energy models used in constructing the scenarios.
Direct Flow of Information (only major flows shown) Neposreden pretok informacg (prikaz najvažnejšihpoti)
|FeedbackFlow of Information).,..) Povratni pretok informacij (prikaz najvažnejSh tokov)
Zakaj se Jrirokracij a
[  Nujnost socializma
Zgodovina je proizvedena in ne usojena, pa naj gre pri tem za zgodovino življenja v naravi ali pa za zgodovino človeške družbe. Zgodovini človeške družbe dajejo smisel ljudje, ki jo proizvajajo. Človek se ne srečuje s svetom, ki je objektivno dan in v katerem delujejo samo izven njega, od njegove volje neodvisne, objektivne zakonitosti. Človek je tisti, kite zakonitosti spoznava in jih tudi producira. Clovek producira v okviru svojih možnosti. Zgodovina človeške družbe je torej tudi rezultat zavestnega delovanja ljudi, in hkrati je družba tisti okvir, v katerem ljudje proizvajajo. Podtikaiije nujnosti zgodovinskemu razvoju postavlja potrebo po obrazložitvi zgodovine z usodo, z Bogom, z naravo in nadnaravo, z družbo in naddružbo.
Ločevanje materialne in duhovne produkcije s tem, da je zamisel primarna, predpostavlja samorazvoj misli. Marx v Kapitalu dopusča takšno tolmačenje ,,njegove" definicije dela z razlago, češ da je bila zamisel pred izdelkom. Takšna razlaga dela je enaka tisti razlagi, ki pravi, da je bilo jajce pred kuio. Hkiati pa Marx razlikuje človekovo delo od čebeljega s tem, ko sklepa: ker čebela nima glave, s katero bi lahko mislila, ne more producirati informacij Kateri Stvarnik pa je vsadil čebeli informacije o izgradnji satovja? Poleg tega je danes nekaterim že znano, da se čebele orientirajo po smeri ravnine polarizirane svetlobe z modrega neba in <la se tned seboj celo sporazumevajo o dobri in slabši paši itd. ..,.
Tako kot vse dosedanje produkcijske načine, lahko tudi socialističnega proizvedejo ljudje. Socializem (kot družbeno gibanje) se ne razodene ljudem v trenutku, temveč je rezultat zavestnega spoznanja, da morajo proizvodnjo upravljati proizvajalci. Socialistična zavest je nujen, ni pa zadosten pogoj za uvepvljanje socializma. Potrebno je proizvesti tudi vse ostale pogoje, v katerih bo socializem (kot produkcijski način in družbena fonnacija) možen in nujen. Socialistično zavest je potrebno udejaniti. Zaradi časa, ki je potreben za produciranje kvalitativnih sprememb v družbeni produkciji, ni mogoče vpeljati socialistične produkcije čez noč.
Umsko in fizično delo
Delitev na duha in telo je povezana z oblikovaiiiem človeške družbe, z nastankom lastnine. Lastnina ni samo odnos med ljudmi, temveč je tudi odnos do izven lastnika bivajoče narave. Sprva je prisvajanje narave kolektivno. Prisvajanje, ki poteka hkiati z* nastanikom jezika, oblikuje človeku zavest o sebi kot o mislečem duhu svojega telesa. Ker človek ne obvladuje vseh dogodkov v naravi, po analogiji predpostavi, da ima tudi izver. njega bivajoča narav svojega duha (enega ah več).
S privatno lastnino, in državo se oblikuje tri temeljne institucije razredne družbe (dogma o Sveti Trojici? )./glej Engels: Izvor družine ..../ Duh se utelesi v predstavnikih oblasti in se spreminja y skladu z zgodovino stniktur razredne družbe. Delitvi dela med vladajočimi in vladanimi ustreza tudi dobi primerna delitev na umsko in fizično delo. Spopad z duhom institucije ne odstrani niti njenega duha niti nje same. Boj z duhom je hkrati njegovo priznanje. Ker pa se z duhom ne da boriti, se bori z njegovim utelešenjem. Zmagovalec zamenja njegovo prejšrae telo. (Kralj ^e mrtev, naj živi kralj.)
Problem v obravnavi delitve dela na umsko m fizično se je pojavil šele takrat, ko so se v družbeni produkciji razvila drugačna protislovja. Skratka, nadaljnjo revolucioniranje produkcijskih sredstev m sil je postalo zsodovinska nujnost. Vsako delo, ki ga opravlja človek, je umsko in fizično Wcxati. Delo z računalnikom je fizično v tem, da operater s prsti pritiska na tipke. Delo fizičnega delavca s krarnpom in lopato je umsko v tem, da moia delavec znati primerno uporabljati in usmerjati obe delovni orodji.
Teoretski domet marksizma
Zgodovinski konfiikt znotiaj družbene produkcije je spopad med kreativnimi delavci in njim odtujeno oblastjo. To je protislovje v vlogi delavca kot subjekta v proizvodnem procesu znotraj družbene produkcije 111 njegovo vlogo objekta pri njenem obvladovanju. Z delitvijo dela na umsko in fizično ni mogoče pojasniti tega konflikta, ker jeravno ta delitev zasnovana na produkciji v razredni družbi, to je na delitvi produkcije na materialno in duhovno, po kateri nastaja vrednost samo v materialni. Pri tem ne gre oporekati znanstvenosti politični ekonomiji, ker ^e kapitalistični produkcijski način zgodovinsko sproduciran in hkrati z njim je veljavna tudi igegova analiza.
Substituiranje živega dela z minulim delom (kapitalom) je zgodovinski
proces, ki lahko vodi v totalno odtujenost produkcije proizvajalcem, to je v
barbarstvo ali pa v komunizem. (Kot tretjo možnost moramo upoštevati
totalno uničenje te produkcije, ki pa za obravnavo ni zanimiva, ker bi z
njenim konccm  izbrisali tudi  človeSko  družbo. Ce ta tretja možnost
teoretsko oi zanimiva, to še ne pomeni, da se ni potrebno boriti proti
takšnemu  koncu.  Tisti,  ki  čakajo na veliko  katastrofo kapitalistične
^odukcije, se ne zavedajo, da bi z njo izbrisali produkcijo nasploh, in ne le
apitalistično, ker morajo v taki stihiii propasti ne le družbeni odnosi,
emveč tudi materialni  pogoji kapitalistične psodukcije. Kapitatistična
boii
tehnokracije kot hudič križa II. del
produkciia pa ima znotraj sebe prisotne tudi tendence po samouničenju.) Ta substituaja je v produkciji vedno konkretna. Z analizo skozi abstrahirano organsko sestavo kapitala se ji ne da priti do dna, ker je ta analiza vezana zgodovinsko izključno na kapitalističm produkcijski način in zato ne moie prestopiti njegovih mej. Meje namreč postavi vneskončnost. To pomeni, da teoretske osnove politične ekonomije niso več zadosten pogoj za oblikovanje socialistične alternative razvoja. Dokkr pa tcoretiki delavskega gibanja ne bodo vedeli več od tega, da se živo delo substituira s kapitalom, skratka njihov teoretski domet je na zadnjih dveh straneh Marxov^a Kapitala v nedokončanem poglavju Razredi, ne bodo zmogli izoblikovati socialistične alternative razvoja človeške družbe.
Zakaj Marx ni mogel biti marksist
Marx je skupaj z Engelsom utemeljitelj teoretskih osnov delavskega gibania, znanstvenega socializma. Maix ni bil marksist, ker se je zelo dobro zavedal, da je na znanstvenih teoretskih osnovah nemcgoče izdelžti lepo zaokroženo, vseobsegajočo teorijo. Takšna teorija na znanstvsnih osnovah bi bila v nasprotju s temeljnimi postavkami dialektičnega materializma.
Marksisti pa so vzeli vsa opozorik v delih klasikov znanstvenega socializma o nezadostnosti njihove teorige kot izraz sebi lastne malomeščanske hinavščine, ker pač sami potrebujejo avtoriteto, ki jfli bo nezmotljivo vodila na njihovi življenjski poti, Pri tem se dela znanstvenemu sbcializmu veliko škodo, ker se pod marksizem vtika ceioten znanstveni socializem in še marsikaj drugega. Marksizem in znanstveni socializem nista eno in isto. V interesu socializma je, da ju pričnemo jasno razločevati.
Plankanje proizvodnje
Proizvodnja je vedno konkretna. V kapitalistični blagovni produkciji je proizvodni proces načrtovan in voden znotraj individual^ga kapitala. Izven lastne proizvodnje pa se ta individualni kapital srečuje z drugimi individualnimi kapitali, od katerih ima spet vsak svojo lastno tehnološko osnovo. Vsak individualni kapttal je družbeni organizem vboju za obstanek z ostalimi individualnimi kapitali. Vsak organizem sloni na cikličnih reprodukcnskih procesi|i Organizem umre, ko ti piocesi prenehajo. Prvi smoter boja za obstanek je, da oiganizem preživi, in šele drugi je njegova ekspanzija.
Razdtobljenost proizvodnje onemogoča nadzor nad njo, po diugi strani pa tak osamljen kapital ne more živeti samostojno, saj je v svoji materialni bazi odvisen od proizvodnje drugih kapitalov in ti od njega. Družbeni reprodukcgski proces sloni na njihovi celokupni proizvodnji. Bo^ so kapitali med seboj neusklajeni, boB negotova jc proizvodnja in bolj krut je niihov medsebojni boj za obstanek. Njihova proizvodnja je vezana na trg. Tako je uspešnost posameznega kapitala mogoče meriti samo z denarjem kot občo mero deja. Meri primerno pa se prilagodi tudi smoter: profit. Čimvečji delež proizvodnje reprodukcira posamezni kapital, večje možnosti ima, da preživi. Lahko si ustvari večje zaloge, boj lahko racionalizira proizvodqo in laže revolucionira proizvodni pioces. Edina realna alternativa kapitala, katerega proizvodnja je vezana na trg, je torej čimvečja ekspanzija ne le po možnostih astne akumulacije, ampak tudi centralizacije kapitalov v enega. Cimmanj ^e odvisen od trca, bolj gotov je njegov obstanek. Ekspanzija kapitala je ustvarila pogoje, v katerih je kapital sposoben organizirati svoj cikličn ieprodukcijKi proces v materialni bazi. Iz svojega reprodukcijskega procesa izpodriva denar, ker ga več ne potrebuje. Reprodiikcijski proces v nituralijah zahteva izpodriva denar, ker ga več ne potrebuje. Reprodukctjski poces v naturalijah zahteva tudi oi^anizacijo dela, ki sloni v naravi. Drzavnih mej v naravi ni. Državne mqe omejujejo človekovo pos^ai^e v naravo, zato je v interesu velikega kapitala, da postane nadna-cionalen in da v perspektivi odstrani državne meje in z njimi vred nacionalno državo. Ker lahko planira konkretno, vse manj potrebuje ekonomiste. aj je tudi njegova uspešnost vse manj merljiva v denajju kot obči meri dela. Ker takemu maksimalni profit ne daje več edine moznegarancije za preživEtje v prihodnosti, je lahko tudi njegovo načrtovanje dolgoročnejle. Zaradi obscga svojega delovanja mora pričeti skrbeti za nadaljnje surovinske in energetske vire.
Nadnacionalni kapital ne potrebuje armade, da bi razdejala konkurenčne nacionaine ekonomiie, saj je njegova ekspanzija vse manj vezana na nacionalno- ekonomsko razdelitev sveta.
Državno planiranje je alternativni mehanizem tržni regulaciji proizvodnje, vendar se tudi v deželah z državno vodenim gospodarstvom niso mogli ogniti denaiiu kot obči meri vrednosti. Konkretno planiranje v naturalijan je zaenkrat prav zaiadi razdrob^enosti proizvodnje še vedno nemogoče izv-^jati. Pri nas so takšni plani, temelječi na piocentih dohodka, ostafi le pobožna želja. Duh birokracije ne čara več, bodi in bilo je. Interes se lahko uve^avlja samo v okviru realnih možnosli, zato bi morale biti realne mcžnosti, in ne intetes, osnova za plan.                                    (Nadaljevanje na 18. strani)
 s 17. strani)
Socializem kot negacija kapitalizma
Socializem kot negacija kapitalizma ne daje realnih alternativ nadaljnjega razvoja življenja na Zemlji. Tak socializem je posledica^rezultat, oz. socialnih razlik v družbi. Negacija privatne lastnine produkcijskih sredstev je njihova družbena lastnina. Ta sociahzem je odpor ljudi proti anaihičnosti tržnega gospodarstva. Ta socializem ni ne praktično in ne teoretsko presegel okvira meščanske družbe. čeprav si je to prizadeval. Njegova občost je družba, pri tem pa ne dojame, da je to občost meščanske družbe. Njegova teorija sloni na teoriji vtednosti dela v kapitalistični blagovni produkciji, pri tem pa ne ugotovi, da je ta vrednost zgodovinski produkt kapitanstične blagovne produkcije in da bo z njo vred tudi odmrla. Loči fizično in umsko delo, ne loči pa kreativnega od nekreativnega. Ne loči aigumenta moči od tnoči aigumenta s tem, ko se praktično bori za politično oblast, in pri tem ne dojame, da se giblje znotiaj jirotislovij meščanske družbe. V konkretnem planiranju proizvodnje v njem naturalni obliki ni aigumenta moči, ker ta enostavno ne zna in zato ne more ničesar splanirati, ker pozna le interes, ne pa realnih možnosti in posledic svojega delovanja. Ne gre za to, da bi bil boj proletaiiata zgodovinsko neupravičen. Boj proletariata s kapitalom je zgodovinska nujnost, vendar ta boj ostaja znotraj meščanske družbe.
Pri načrtovanju proizvodnje v njeni naturalni obliki je potrebno upoštevati tudi naravne surovinske in energetske vire. Osnova temu načrtovanju ni več denar temveč narava. Človek se ni pojavil na Zemlji pred nastankom živ^enja - čeprav se tako obnaša - temveč je njegov produkt. Zivljenje na Zemlji je zelo spremenilo okotje, v katerem je nastalo. Človek proizvaja na podlagi tistega, kar je življenje proizvedlo, zato njegova energetska in surovinska baza ni samo v tako imenovani neživi naravi, temveč v biosistemu na Zemlji v celoti (vktjučno s Soncem kot virom energije). Človek ne proizvaja sam svojega življenja in svojili življenjskih pogojev, kot to trdita Marx in Engels v Nemški ideologiji/MEID II., sti. 18/. Ljudje producirajo svoje življenje in živjenje drugih zivih bitij, vendar ga ne producirajo sami.
Človeška družba torej ni zaprt sistem, čeprav je možno v družbi najti zgodovinske produkte, ki dokazujejo ravno nasprotno. Dva taka produkta sta vrednost dela in jezik.
Vsak izdelek v blagovni produkciji ima svojo menjalno in uporabno vrednost. Menjalna vrednost se izraža samo v menjavi. To, kar se pri menjavi dveh izdelkov izenačuje, je količina človekovega dela, opredmetenega v izdelku. Piobtem takšne materialistične razlage vrednosti blaga se pojavi pri prenosu vrednosti s stroja na izdelek, kajti tam je očitno, da dela, ki oblikuje surovino, ne opravlja človek, v menjavo izdeDca pa je vključena tudi vrednost, ki jo stroj odstopi izdelku. Odtod sledi sklep, da stioj ne ustvarja vrednosti, temveč jo samo prenaša. Ta prenos je posebno zanimiv, ker lahko dva enaka stroja preneseta svojo vrednost na različno število izdelkov. Ta prenos torej ni materialen, ker ne dela človek, temveč stroj. Pienos vrednosti torej ne poteka v naravi, temveč v družbi. Ustvarjena vrednost se tako ohrani v družbi. Družba tako lahko ostane zaprt sistem, ločen od narave. Materialist bi tako moral pasti v logično protislovje, čemur pa se izogne tako, da postavi družbo nad naravo, da loči zgodovino naiave od zgodovine ljudi? pri čemer pa lahko ves čas velja, da sta tako družba kot narava materialni. Dosledni zgodovinski materiahzem pa bi moral pojasniti tudi to protislovje. Blago je ~ torej ,,čutno nadčutna ah družbena stvar"./Marx Kapital.l I. poglavje, v začetku podpoglavja Biagovni fetiSzem in njegova skrivnost/. Blago ni fetiš samo zato, ker v njem dobi družbeno razmerje med ljudmi podobo razmerja med stvarmi, kot tam trdi Marx, temveč tudi zato, ker v denarju kot občj meri vrednosti fetišizira človekovo delo in s tem postavi človeka nad naravo. To ne pomeni, da je Marxova ugotovitev, da človekovo delo ustvarja vrednost v kapitalistični blagovni produkciji, napačna, temveč da je nadnaravnost clovekovega dela zgodovinsko omejena na blagovno produkcjjo.
Cloveški iezik je zapis informacij za vse tiste, ki ga znajo brati in producirati. Biologi si že dalj časa prizadevajo, da bi razumeli jezik, kiga uporabljajo živa bitja v naravi. Genetiki si prizadevajo razumeti genetdci zapis in njegovo produkcijo in reprodukcijo v organizmih z možnostmi vpliva nanj. Za vse te zapise vemo, da obstajajo, vendar jih zaenkrat še ne
zn&vno brati in prevesti v človeški jezik. Zato je človeški jezik zgodovinsko proizveden zapis, ki je vezan na človeško družbo, ni pa nanjo omejen.
Negacija negacge kaphalizma
Potrojništvo ni družbeno prevratniško, ker odstranjuje človeka kot ootencialnega subjekta deloTOega procesa iz njega in mu prepušča vso Individualno kreativnost izven družbenega dela. Protislovja tako odtujenih ijudi nisc družbena, temveč njihova individualna. Svoje notranje aapetosti, ki sp rezultat deia v družbeni produkciji, odvajajo izven nje same. Odtujena oblast kapitala vzpodbuja uveljav^anje potrošniškega načina življenja, s smotrom kruha in iger. Narašcanje potrošništva je tendenca, ki vodi k osvobajanju človeka od dela. Človeka lahko v proizvodnji nadomesti stroj. Človek bo verjetno kmalu proizvedel vse funkcije v enostavni in razširjeni reprodukciji astema, ki ga je proizvedel človek. Človek bo tako postal njegovo odvečno bitje — parazit. Potrošništvo je torei proti socialistično in proti komunistižno, če razumemo socializem kot prenodno obdobje na poti v komunizem, v smeii osvabajanja človekovega dela tako, da to delo postaja kieativno in omogoča in zahteva razvoj človeka kot subjekta delovnega procesa, v katerega je vključen.
Socializem je nemogoče graditi brez obilja hrane in zadovoljevanja ostalih 51ovekovih potreb. Stabilnost socialističnega družbenega organizma je možna ie v sožitju človekove družbe z izven človeka bivajoco naravo. Možna ie ob takem poseganju v naravo, ki ni roparsko, temveč načrtno, in to tako, 'i omogoča akumulacijo energije v celotnem živem svetu na Zemlji. Uzumljivo je, da tskšnega upravljanja narave ne more izvajati en sam iiovek, temveč le množica, ki združiae svoje delo. Komunistični družbeni .¦)rganizem naj bi deloval na Zemlji podobno kot geni v celicah živih bitij, da upiavlja in načrtuje njihovo delo.
Ni vsako človekovo delo obče družbeno po svoji vsebini in obliki. Takšio lelo ni proizvodnja traktorjev, ker jih proizvajajo samo v določenih obratih ii ker ti dužijo le nekaterim. Pq naravi je obče družbeno znanstveno aziskovalno delo, ki ni zaprto v družbo, saj je predmet proučevanja iobršnega dela znanosti narava. Obča družbena narava naravoslovno ehničiim znanosti v tem že presega omejenost na družbo kot svoj jrganizem. V znanstveno raziskovalnem delu združujejo dejavnost mnogi -aziskovalci, ne le v posameznih projektih, v tako imenovanem teamskem Jelu, temveč se rezultati znanstveno raziskovalnega dela medsebojno lopolnjujejo in revolucionirajo. Za opravljanje takšnih delovmh nalog pa so potrebni yudje, ki znajo kritično m samosojno razmišljati, ki torej ne poslu&jo argumenta moči, temveč le moč argumenta. Niso vsi Ijudje taki. Potrebiio iin je proizvajati. V tem smislu razumem Marxovo misel po jve^avijargu generičnega bistva človeka.
Dušan Turk
SMRAD OPERA
up«'sii,iuj<\ opcva, iipriz;
skrivnostno rojstvo OudcžiKi (»troštvo nczaslisana podjctja
iiepo.iasnjeno i/j-inotje straniscncsa skratka SMRADKA
SMRAD OPERA
V MAVRIČNEM SIJU ŽAROMETOV IN
NALEZLJIVEM RITMU GLASBE sebost< simko
razprtih oci. zazrli v usndo najvecjesa pritlikavca iiašrjja casa.
KDO JE SMRADEK?
Hojen ooctu Smradomiru, sam(»stujnonui pogrebiiiku / Morosta in Nlahokrvni matcri Smradomili, priucVni pazniti javncga stranišča »h brofju Ljubl.janicc, v soparni zagati popoldanskih 111. v rasn k<> sc pomlad prevcsi v polotjc, v rtidovitih letih |)o dru<;i svctovni vojni, na ozomlju svobodnc vnjvodinc Kranjskc.
SMRAD OPERA, OPERA ZA PETEK IN SVETEK, ZA SMRDLJIVE IN DIŠEČE DNI
/ iicpotvorjcno simpati.jn in sladkim ohčutkom krivdc po.jc o Ijubkom čiivarju gnv.nic in gno.ja, pri.jatcljii muli /apl.juiikaric.' tudeznem otroku, ki jo
BREZ KRIVDE KRIV.
S silnim .)«> smradom svoj«>Ka komaj ro.jcncsa otroškcsa tclrsca umoril očeta in mator. Ostanc sirnta brrz starsev. In sr«' P<> svrtu \ daljnc kraje. In vidi - ljud.j« «a imajo vse ra.j«'. Kjer hodi - vsc bolj /asmra.Hi.jo ta svot. Nj<'««»v cil.i jc- ustvariti Sniradni plaiu-t.
NEZADRŽNI SMRAD PUHTI IZ SMRAD
OPERE,   OMAMLJA pojočc ptit«-, ntiv pri,jatelji«e,
/llhorcllj«' \Oflc, vini.' nclvi,  m|;)do  /i'l<>nic    brxli'c;i  tcl<'s;i    rK|<i
POD LUPO SOCIOLOŠKE KRITIKE
Smradok je poosebljonje vsega srdosa, pohabljenesa. i/tirjrnoga. onesnaženesa. Razumeti ga ihoramo kot sublimiran izraz terorja snnadovlad« v na.šem¦nravstvenem, dubovnem. dru/bnicm in kulturnom življcnju. Smradok je:
a)  Smrdljiva razsežnost našega okolja.
b)  Mračna prispodoba naše malobrižnosti in zanemarjenosti.
c)  Strupena ^rožnja razcvetu našega razvoja.
c)  Grozljivo negativna utopija nesnage na pohodu.
d)  Apokaliptičiia vizija konca vsega, kar je resnično, pravično in lepo.
Najlopši dokaz za to, kako ncmooni sin« v rosnici prcd vdorom tujih vplivov.
SMRAD OPERA SMRDI DO NEBA, OSVAJA NAŠA SRCA. POSLEDICA ALI VZROK?
l tnazanija, ki nas obkroža, ie poslodica ideic o lonšcm in bolisrm
strokovnostjo nezmotljivo upravlja skrivnostni korijaž. Smradomirov pi.janski drn«. SmradomMina norocna nrica in Smradkov krstni b^tter.
KRIČI IN BUTA IZ NAS SMRAD OPERE GLAS:
Strast me prc\zoma, neznana omama, outim, o Smradok, sorodnost mcd nama. Kriki mi vrejo iz žcjnoga j,rrla. plesa.ti moram, sicer hom uiniia.
ČAROM SMRAD OPERE SE Nl MOGOČE UPRETI, V NJEJ SMRADI, VSI SO ZMEŠANI, KAR Sl JIH MOREŠ MISLITI.
Zsodba <». hadnaravnom bitju? Mit o stranišcneni škratu kot super staru naših dni? Strip o lumpenproletarskem zaprl.jivcu? Pravljica o večncm spopadu med I.cpim in C.rdim? Polilk-na basen o zverinskib pobodib »o-kiilture?
SMRAD OPERA VRTINČI V NAS IN
SMRAD OPERA SE JE ZAZRLA V SVOJO ANTIDOGMATSKO BIT: PUSTI SMRDETI SVOJEMU BLIŽNJEMU KAKOR SAMEMU SEBI.
ZaMiirailite! Zasmradite!
Zasmradite mi.vcs svet!
Obsmradite, presmraditf,
kamor seže mi pogled!                                                      ¦',"
()d vsc»a naj Smrad pubti,
vse naj smrdi, vse naj smrdi!
Na.j zaudar.ja kakor mi!
JE KONEC SMRADU NEGATIVNA ALI POZITIVNA UTOPIJA?
Oprostit«', koliko smradu potrcbujete na dan, da sr nv zadušite'. Samo? ("'estitam.'
SMRAD OPERA ZASTAVLJA VPRAŠANJE, PRAVILNI ODGOVORI BODO NAGRAJENI. SMRAD BURI V NAS REVOLUCIONARNA ČUSTVA.
Meščansko pojmovanje lepote je tesno povezano s pojmom dišečega.
Revni, ponižani, zatirani, anonimni, odrinjeni. brezposelni so ponosni na syoje edjno bogastvo: svojo neprivlačnost. <ivoin nrdrttn  syj^i smrad. Tega si he pustijo vzeti. Ideini boj je boj med ^©njem in smradom. Zato smradno osveščene množice danes z visoko dvignjeno pestjo skandirajo:
f^JAJ ŽIVI SMRAD OPERA, OPERA ZA DANAŠNJO RABO!
O božansko bitje,
utelešerio
razpadanje in gnitje
kakšen smrad!
Saj smo te slutili.
zdaj vemo:
tebi smo sledili!
Bodi naš,
mi pa bomo tvoji.
tu imaš
naše vdaneroje!
Kdor si že,
bodi naš vladar.
mi ne zapustimo te nikdar
SMRAD: nepnjeten vom
uOVUDHJM prosto združevanje najrazlične jših čustov pankrtskega porekta. Dobra, stara, čista čustva so se"iztrošila. Z njimi sovpadajoot; misli so dpešale in zblcdolo. Zavest o tem, kar pmnemo, je za hip zastala prcd prasoni sv»jo ude,jajiit\e. In zdaj smrdi:
SVETLANA MAKAROVIČ
MISLJM, da ne znam pfsati samo za otroke; pišem za otroke in odrasle hkrati.                                                                 .
V mladosti sem gledala skozi rožnata očala in btta čez glavo ?ako.mpleksirana. Takrat so-se.mi zdeli igralci izbrarii. Ijudje posebne sorte  Sedela sem v parterju in (/btišču odrskih luči<se je razcvetet: moj idealizem: zdelr so se rh.i pametni. sproščeni.tepi obvladujoči prostor in vsakršne situacije. rkjjhovi glasovi so šepetalj. osvajali. prepričevali. izpovedovali bolečirio;'6bup. srečo-in tako naprej ip .tako naprej  In.ko
¦ sem srečala-znanega-jgralca, kh rrii je svetovaL.naj se vpišem na igralsko akademijo. se rrii-je zdelo, da so se mi o"dprla nebesa in da je treba stoprti samo čez p.rag. pa bomrešena vseh svpjih kompleksov. vseh  .' svojih zagat. Videz je bH vfeličasten; brokatne obleke posute z diamanti. čfpke. razkošni.le^«hci. stilno pohigtvo. Ijudje tzjfemnrh dejanj in odločitev-. Resmčrrpst pa-}e biia hudo klavrna' brokatne obleke'so bile  -narejene \z ceneneg'a:blaga. kisluži za prevleke odej. diamanti so bil.i stekleni drobci, čipke so bile.nafejene iz zaves; lestenci kaširani in ¦ '
Mjudje izjemnih .bdločttfev soiDilrzaodrom drobnjakarji in samovšečneži  '
Razprodaja slovenske alternativne
glasbe
Točen opis dogodkov:
čas: 17. 12.1981 od 19. - 24. ure
kraj: Festivalna dvorana
prisotnost gledalcev: vsi manjkajoči imajo neopravi-
čene ure
nastopajoči:
godba na pihala Pleh banda
primorski folk trio Istranova
narodnozabavni ansambel Begnagrad
gost iz Trsta Alfredo Lacosegliaz
neoprešernovski poet Andrej Rozman—Roza
operno-baletni projekt Srp
naš najortodoksnejši punk bend Pravda
specialni gost: Marko Brecelj brez Fea
posebnosti: odprt je bil bife (da se ve za drugič)
povezovalec: dobitnik Prešernove nagrade leta 2001
Emil FiHpčič-Fanči
Potek dogodkov:
Vso kolobociio je odprla naša zelo talentirana godba na pihala Plen banda, od katere v prihodnosti veliko pričakujemo. Zaigrali so dve ober kreiner saints go marchiring priredbi našega znanega na(s)kladatelja Franca Stockhausena, po domače Kromatika. Od načrtov za prihodnost naj omenimo niihov nastop na festivalu revirskih godb na pihala leta 1993.
Istranova nadaljuje primorsko tradicijo združevanja zvokov San Rema in Slovenske popevke. Predstavmk
gramofonske firme Vipavska klet jim je že ponudil pogodbo za snemanje plošče. To, kar je Sedmina za Gorenjsko, je Istranova za Primorsko.
Narodnozabavni ansambel Begnagrad nas je razveselil z nastopom po uspešnem debiju na letošnjem festivalu narodnozabavne glasbe v Ptuju, kjer je dobil zlatega klopotca za najboljšo glasbeno opremo. Po nastopu so jim predstavniki kranjskogorskega hotela Larix po-nudili desetdnevni penzion z večernimi nastopi na plesišču, kjer bodo goste zabavali z vižami a la Kranj-skagorablues nazaj.
Alfredo Lacosegliaz iz Havadia je tokrat nastopu v duetu zaradi objektivnih težav (omegitev uvoza tujih glasbenikov). Tako smo slišali koncert za duet in Revox magnetofon. Upam, da se na turnejo k nam ne odpravljata Mike Oldfield ali Alan Stivell, ki sta znana po ogromnih zasedbah, saj se bojim, da bosta morala vse inštrumente igrati sama.
Naslednji nastopajoči, Andrej Rozman-Roza, je zrecitiral nekaj pesnu, ki jih bo Srši javnosti predstavil naslednje leto za štatenberških srečanjih. Obenem bodo pesmi izšle v zbirki Utopija pri Mladinski knjigi. NaS znani kulturni kiitiki ga prištevajo med neoprešer-novce, kai je za pesnika samega (katerega? ) vsekakor veliko priznanje.
Nastop Srpa so najbolj vihamo pozdravili predstav-niki ljubljanske Opere, ki je skupini ponudila enoletni angažma za izvajanje njihovega mojstrskega dela, opere Zadnja večerja. Trenutno je skupina v dialogu z gospo-dom Beaumarchaisem zaradi pisanja libreta za njihovo novo opero.
Se to: upam, da bodo naS otgani pospešiH uvoz fagotov. Marko Biecelj je nastopil sam, brez primor-skega slavčka Fea. Obenem Marko izkorišča to pri-ložnost in iskreno pozdravlja ansambel Buldožer.
Za zaključek festivala ie prišlo najboljše. Videli smo nastop našega najortodoksnejšega in soc-realističnega punk benda Pravda. To je bil pravgotovo najboljši punk nastop zadnjih nekaj let v Ljubljani. Trenutno se bend pripravlja za skupno tumejo s skupino Dead Stalins. Komisija za šund je sporočila, da bo obdavčila njihovo prvo veliko ploščo z naslovom Bpj za staro pravdo.                                                  .              .
Prvo čestitko ŠKUCU k uspešni orgamzaciji festi-vala je poslala angleška organizacija Rockln Opposi-tion. In če parafraziramo Volanča: »Življenje ni praznik, življenje je žur."
Maiko Uršič
Vecma   od   trenutno   delujočih  skupin   z dd         d    ki          dlj            d
Art Zoyd (Francija) Tako kot oni ne zveni nobena druga rock skupina. V zasedbi violina, trobenta, kitara, čelo, bas kitara in klaviatuie (brez bobnov) razvijajo liste izredno komplicirano in energično glasbo. Značilna
Recommended records aktivno sodeluje na področju   zanje je nenavadna uporaba basistovega vreščečega
medsebojne distribuciie, pri organiziraniu koncertov in  vokala in stalno prisoten agresivni zvok trobente.
pri snemanju plošč. Cutler in Fred Frith sta npr. sode-       Stormy Six (Italija) So člani kooperacije L'oro
tovala kot gostujoča glasbenika pri snemanju plošč   hestra iz Milana. Izvajajo pomirjujočo in melodično, a
The Residents, Aksak Maboul in The Muffins. Pri   §s vedno dokaj eksperimentalno glasbo, začinjeno z
snemanju Frithovih solo plošč pa so sodelovali člani   italijanskimi folk motivi. Poudarek je seveda ha levi
bendov kot so Etron Fou Leloublan, The Muffins,   politični liriki.
Zamla   Mamaz   Manna,   Aksak   Maboul,  Massacre.       Zamla mammaz manna (Švedska) Izvajajo kreativno
Poudaiiti je treba, da glasbeniki, ki jim Reconunended   in dinamično glasbo, polno nacionalnega folk vpliva in
records distribuira plošče in ki se jih je prijela oznaka   modnih pasaž rock Improvizacg. Skfadbe so polne
rockeiji v opoziciji, ne gojijo nekega enotnega glasbe-  zajebancije  in humorja. Nastopajo v običajni rock
n^a stila, saj opozicijske forme variirajo od države do   zasedbi.
države. Skupnojim je le, da delujejo izven glasbene       Aksak Maboul (Belgija) Bend vodi belgjijska varianta
industrije, se ji ne prilagajajo in ustvarjajo kreativno  Zappe Marc HoUander. V svoj sound so vpletli vse
glasbo.                                                                     mogoče in nemogoče glasbene vplive od orientalnih
Zdaj m še nekaj besed o skupinah članicah zdru-   motivov pa preko minimalizma do tanga in tako kiei-
ženja RIO in o nekatenh najpomembnejSh skupinah iz  raH zelo nenavaden in zanimiv glasbeni izraz. V živo še
distribucijske Kste Recommended records.                    najbolj spominjajo na Henry Cow.
Henry Cow- angleška levičarska, polidčno anga-       Etron Fou Leloublan (Francije) Ustvarjajo ritmično
arana skupina je nastala že leta 68. BUi so pobudmki  in raznoliko muziko, polno absurdnih besedil in sune-
ustanovhve zdiuženja RIO, pred tem pa so posneli   alističnega humorja. Ce je že treba omeniti nek vpliv,
nekai albumov za Virgin. Za skupino Henry Cow je bil  bi bil to še najprej Captain Beefheart.
merilo vedno lasten intebkt in ne že uveljavljene glas-       The Residents (ZDA) Nadaljujejo, kjer so Zappa in
bene koncepcije. V  njihovi nekonvencionalni rock   ekscentrični nemgki bend Faust nehali. Njihova glasba
glasbi je bilo veliko svobodne improvizacije in ekspe-  je edinstvena in dramatična. Predstavlja najvišjo do
nmentiranja. Včasih so se precej približali moderni   sedaj doseženo stopnjo v uporabi studija kot kompo-
zicijskega instrumenta. Ta godba je rojena v tehnološki dobi in v njej ni ne časa ne prostora za sentimetalnost. Izdali so že 8 albumov in nekaj ep plošč.
resni glasbi, piedvsem zaradi originalne uporabe pihal, kot so oboa, fagot, klarinet itd.
Art Bears sta po razpadu Henry Cow ustanovila
gonilni siU te skupine, bobnar Chris Cutler in multi-       AIbert Marcoeur (Francija) V Evropi je Frandja Jf,o*^.«,««^«Ko* nl^A rj_:*u \r___:__i-.i— .___i-A«   prav   gotovo   center   te  nove  avantgardne   glasbe.
lnstrumenialist Fred Frith. V svojo glasbo so vpletli elemente rock, komome, jazz in avantgardne glasbe. Za razUko od Henry Cow, ki so bili bolj instrumen-tabio orientirani, je bil pri Art Bears velik poudaiek na angažirani socialni liriki oziroma vokalu pevke Dagmar Krause, ki je prej prepevala pii Slapp Happy in Henry Cow. Skupma trenutno ni aktivna.
Univers Zeto (Belgija) njihova muzika je popolno-ma evropska v skorai konservatorijski tradiciji. Temačna, smrtno resna glasba in črna oblačila pogosto asociirajo na srednjeveške čase inkvizicije. Poleg moderne komorne glasbe je čutiti še rahel \-pflv Magme in Third Ear Band. Pobg konvencionalnih rock instru-mentov imajo v zasedbi Se fagot, hannonij in violiiio.
Marcoeur uporablja nenavadne instrumente, strukture in Iiriko, toda še vedno v tradicionalni obliki pesmi.
Na distribucijski listi RR so še plošče izvajalcev, kot so Magma (Francija), Faust (Nemčija), Pere Ubu, Red Crayola, The Muffins (ZDA), Heratius (Franciia), . Voag (Anglija), Present (BeJgija); Pichid dal Pozzo (Italija), Linksradikales Blasorchester, Spacebox Nemčija), Deibel (Mehika), Negativeland (ZDA), Captain Beefheart, Syd Barret in zgodnji Pink Floyd, The Work (Anglija), Sun Ra, Kraldjursanstalten (Svedska), R. Stevie Moore (ZDA), Robert VYatt, Eskaton (Francija), Convemtum (Kanada), Julverne (Belgija), Potemkine (Francija), Plastic People of the Universe (Cejkoslovagka), Metabolist (Anglija) itd. Pri nas se zaenkrat še ne dogaja kaj posebno zanimive    n
ZNR  (Francija) Prvi album tega kontroveiznega   nas se zaenkrat še ne dogaja kaj posebno zanimivega na .j» j- ^m»u;i „„ «i«i,*—„1,;», n-.^_*.—», j-.-j ..„    področju altemativnega rocka oziroma rocka v opozi-
ciji. Še najbližji RIO sceni so znova aktivirani Begna-grad, Sip in mogoče še kdo.
benda je temeljil na elektronskih klaviaturah, drugi pa je popolnoma akustičen. Na njem so čudne kratke skladbice, inspirirane z evropsko klasično glasbo.
This Heat (Anglija) Najzanimivejša stvar, ki se je v zadnjem času pojavila v Angliji. Njihova glasba je včaah fenomenalno energična, včasih zelo melodična, skrajno strukturirana ali, nasprotno, popolnoma improvizirana. Glasba brez klišejev, pravil in mej, ki ostaja popolnoma nepredvidena. Popolna osmoza električnih, naravnih in direktnih ter piej posnetih zvokov.
ALEKS LENARD
Londonski naslov za informacije in naročanje plošč: RECOMMENDED RECX)RDS 387 Wandsworth Road Vondon S.W. 8 t-NGLAND

 TAU