Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. > m mm Velja za vse leto... $3.00 -: Trnu ]0.000 naročnikov GLAS NARODA list slovenskih delavcev ? Ameriki. The only Slovenian daily in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 253. — ŠTEV. 253. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 28, 1913. — TOREK, 28. OKTOBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXL Predsednik Wilson o mehiškem vprašanju. Združene države naj bi s svojim uplivcm oprostile Mehiko pohlepnosti tujih držav. Z Ellis Islands. Raj še se vrne v Rusijo, kot pa da bi ostala v Ameriki "Usmiljeni" uradniki. DEFINICIJA POLITIKE. Združene države naj vodi pri uslužncsti napram latinskim državam le moraličen čut. Mobile, Ala., 27. okt. — I'rcd-sednik Wilson jv izjavil danes, da bo vodilni motiv Združenih držav \ o i 112 Poravnava po paragrafa 14. Cesar Franc- Jožef je pri spremil predsedstva avstrijskega državnega zbora namignil, da bo vlada eventnelno oktroairala češko poravnavo. To je zelo slab pogled v bodočnost. Po suspendirati in ustave potom cesarskega ' hiš ' se vozijo nekako tako, kot pri nas liačimo vodo iz vodnjaka. Bil sem sličnega mnenja, kot enkrat nek mož (ne vem, od kje je bil doma), ko je prišel v Ljubljano; izrazil se je namreč: "Je hiša na liiš', pa še ena gor viš'..." V mestu Pittsb'irirli, Pa., je veliko Slovencev in so jako napredni, kar znači veliko poslopje Kranj-sko-Slovenski Dom". Da je tak Dom neprecenljive vrednosti v vsaki slovenski naselbini v Aine-j riki, vedo Slovenci v Pittsbur-ghu, verno bivši delegatje J. S.' K. J. ter sploh cela slovenska javnost »v Združenih državah. Dom ■ je nekako shajališče vseh. Imajo! dobro razvito dramatiko, ki delaj čast in mnogo zabave naselbini, ter vrle govornike, ki so nastopili ob priliki dramatične predstave in banketa. Tudi pevsko društvo je jako dobro razvito. Zapeli so pevci nekaj krasnih pesmi povodom banketa, katerega so se udeležili skoro vsi delegatje. Vsa čast takim vrlim narodnjakom! Tudi nekaj veselic je bilo med časom našega zborovanja. Samoumevno je, da sem se vsake udeležil ; če sem pa tudi plesal kaj prida, je pa drugo vprašanje. Deklet slovenske narodnosti je precejšnje število, so pa kljub temu ravno tako navihane, kot so tukaj po našem slavnem zapadu, ko mora vsak znati dobro jahati in streljati, ter tomahawk tako dobro metati, da nikdar ne zgreši nameravanega cilja, če hoče, da katero dobi za svoj takoimenova-ni "sweetheart". Ko sem tako stal ves zamišljen v kotu plesne dvorane, čakajoč ugodne prilike, da pokažem vsem navzočim dekletom svojo veliko "učenost" in "izurjenost" vseh valčkov in pol-kic, se mi približa sodelegat in prijatelj Anton Mahne, ki je imel v tem oziru več sreče kakor jaz (on je namreč plesal z eno "Irish girl"), ter mi pravi: "Xo, I-Van-ce. kaj pa s teboj? Ali morda ne znaš plesati, ali pa nobene ne do-Ko sem mu potrdil zadnje, patenta .ter vladi zloglasnega paragrafa 14 je nastalo med prebivalstvom na Češkem velikansko me je sočutno pogledal in dal tale nasvet: "Pokloni se onej gospodični, ki sem jaz plesal z njo. »prejelo 9. glavno zbofrovanje J. 3. K. J. Mladina fle naša bodočnost, za katero moramo gledati, 3a jo vzgojimo za svoj narod. Lahko si mislite, kaj bode z nagimi jednotami, če ne pridobimo ( mladi naraščaj za nje. Mi ne bo-j lemo yedno živeli, naseljevanje iz Evrope tudi ne bode^ vedno ta- J ko cvetelo kot sedaj. Če hočemo torej obdržati naša narodna, pod-, jetja, moramo za razvoj in izobrazbo mladine predvsem skr-( beti. Pripravimo jih, da že kot otroci vzljubijo dela svojih na-' rodnih prednikov ter postanejo naši dobri nasledniki. Jednota je; torej v vsakem oziru dobro pre-' uredila svoj sistem, zato upam, da je članstvo zadovoljno v vseh ozirih. Oe se pa tekom časa za-' pazi kaj nerednega v glavnem j odboru, ali pa kaj nepravega v j pravilih, imamo pa tudi splošno glasovanje, potom katerega lahko vse uredimo. Zaupajmo torej v našo vstrajnost in pravilno poslovanje glavnega urada! In naša Jednota bode lepo uspevala, rastla in napredovala. — "Slovenski Dom", o katerem je bilo že večkrat poročano v javnosti, se sedaj gradi. Poslopje bode krasno in moderno zgrajeno ter bode odgovarjalo vsem zahtevam naših devetih društev. Kot je znano, bode ta Dom last vseh tukajšnjih društev slovenske narodnosti, zato ga pa tudi vsa društva podpirajo. V splošnem jev tukajšnja slovenska javnost na strani "Slovenskega Doma", iz-vzemši par izjem, katerih se niti ne upošteva. Konečno bode vendarle vsak sprevidel, da naše mesto v resnici potrebuje slovensko dvorano. Kjer je toliko Slovencev naseljenih, kot je nas v Rock Springsu, in so brez svoje lastne dvorane, ne smejo govoriti o kak-[ snem napredku.. Skušajmo uresničiti idejo republik vsaj medsebojno ter postanimo sami svoji gospodarji vsaj tam, kjer to lahko storimo. Raznih diktatorjev ljudstvo danes več ne potrebuje, pač pa hoče svoje pravice in gorje mu, kdor jih krši... Kot rečeno, delo vrlo dobro napreduje ie veseliee ob priliki otvoritve 'Slov. Doma" udeležite. Jaz, :nan kot izvrsten plesalec, bodem rse eenjenim gospem in gospodič-lam na razpolago (če ne v napoje) za razne "štajeriše", "polic" in "bolearje". Se »e enkraf ji iporočam in tudi za sedaj ne-lam. — Fran S. Taueliar. Budalo Martinee. Spisal Ivan Cankar. i Žalostno je, da je poginil, toda bila je božja volja. Kakor se utr-| ga kamen na klancu, zdrči v glo- j bel in utone; brez vzroka, tiho,1 brez spomina. i Vso noč so se poslavljali fant-j je, peli so in plesali; Martinee je sedel za pečjo in jim je godel. Ob zori so se naplesali in so se stepli ter se razšli. Tudi Marthiee je vzel harmoniko in je stopil iz zatohle krčme na cesto. Tisto noč je pil kakor nikoli, pa se ni upi-janil. Mirno so gledale njegove oči, njegove misli so bile jasne. Tiha je bila noč, še zvezde se niso genile. Nekdo je zaukal na hribu — kakor bela roka iz teme. Martinee je stopal skozi vas, po položnem klancu, mimo koč, ki so spale gluho spanje brez sanj. V temi je ležala vas, nepremično, kakor na dnu vode. Martinee pa je mislil v svojem srcu: starec — komaj človek. Ker ni; bil za nobeno rabo, so ga poslali. v mesto, da bi študiral; čez leto j in dan se je vrnil in kakor tudi so j ga tepli, ni maral več v mesto; skočil je z voza, bežal je preko polja in se je skril na svisli. Poslali so ga v sosednjo vas, da bi se učil krojaštva; čez mesec dni se je vrnil. Kakor pes — tepen in izgnan se vrne po noči in tuli pred durmi. Martinee je ostal doma, vzel je harmoniko in je godel ; sedel je za pečjo, kolena visoko privzdignjena, glavo pove- NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL. ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC POD VA SNI K, 4734 Hatfield St., Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 2<»& Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye POROTNI IN PRIZIVNI ODDOR: Predsednik porot odbora: PAUL O BREG AR, Box 402, Witt, HI. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio. Dr. J. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. SELISKAR, C127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forest City. Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". "Prišel bo dan nekoč, ves svetel seno. oči polzaprte, brez misli v razburjenje. Potom odredb iu pa-|Je sicer irskega pokolenja, ven-; pri zidanju Doma in bode zgotov- tentov olepšano kršenje ustave! dar pa dobra katoličanka fckuša namah rešiti vprašanje, od katerega je že desetletja odvisno •celo državno življenje kraljevine Češke. Skušati doseči poravnavo potom zloglasnega paragrafa 34 ni nič drugega kot izganjati vraga z BelzebuUom. Z lielzebubi. ki skušajo odvaliti politično odgovornost s sebe na rame vlade in ki hodijo krošnjarit s cesarskimi patenti na trg. kjer se trguje z narodnimi zahtevami in želja m i jj Poravnava potom patentov in odredb pomeni več kot kršenje ustave. ker odpira na s teža j vrata vsem mogočim nasilstvom. Paragraf 14 pride do veljave vsaki pot, kadar prične primanjkovati pojma politične odgovornosti in poštenosti. Za nekaj časa bi sicer zavladal mir. a zlo bi ostalo, in sicer v obliki kolovodij v češkem in nemškem taboru, katerim po-menja politični spor eksistenco in ki žive od njega. Ritoalfli umori in Rusija. Senator J. Hamilton Lewis iz Illinois je vložil v zveznem senatu resolucijo, potom koje naj bi vlada Združenih držav protestirala proti zasledovanju Židov na Ruskem radi ritualnih umorov ter posebno navajala slučaj Mendel Beili&a, proti kateremu se vrni sedaj proces v Kijevu. Skrajni čas je že, da dvigne ves civilizirani svet protest proti ruskemu barbarizmu. V bajko ritualnih umorov ne verjame že dolgo noben razumen človek več. Zidje na Ruskem niso prelil i še nobene ruske krvi, pač pa so Rusi prelil i že veliko židovske. Pravi ritualni morilec je ruska vlada..'. To se je izkazalo že pri nešte-vilnih pogromih. Ruska vlada ■toji osramočena pred celim civiliziranim svetom. Zaznamovati bi jo bilo treba kot gobavca... 1 • 11 s i. Heck Springs, Wyo. — Skoraj Rem že pozabil, da sem bil pred časom tudi jaz en kos dopisovalca. Kot exdelegat J. S. K. J. bi seveda lahko marsikaj povedal o Čudežih in neeudežih, ki »e gode po svetu. Lahko bi napisal dolg in tudi širok dopis o čudovitih pokrajinah, "s koruzo posejanih, ter g-rozno visokih hišah, v kafere Ce ji poveč, da si delegat katoliške organizacije, bodeš gotovo v naslednjem trenotku z njo vred spreminjat korake po dvorani ali takorekoč plesal." Jaz sem navodilo ubogal in — v resnici tudi plesalko dobil. Delovanje konvencije je res precej dolgo trajalo. kar je pa tudi samoobsebi umevno. Toliko novih naprav in izpremeinb uvesti tudi ne gre tako hitro; razpravljati se pa mora o njih, če je naročeno od članov Jednote. Splošno mnenje članstva se mora spoštovati. Saj ljudstvo raditega pošlje svoje zastopnike ua zborovanje, da se uvede kaj novega, ki odgovarja duhu časa. Nikdar ne bodemo vsi enega mnenja, zato pa vsaj vpošte-vajmo dobre nasvete in pa želje večine. Po tem se je ravnala zadnja konvencija J. S. K. J. ter u-vedla nov, trdnejši in varnejši sistem, ki deloma odgovarja našim razmeram, vendar pa ne popolnoma postavam raznih držav, v katerih naša Jednota posluje. To je največ radi prenizkega asesmen-ta. Je le preveč ukoreninjeno med nami sledeče mnenje: Ases-ment je previsok, znižajmo ga. Pcdpora je pa prenizka, zvišaj -mo jo... Je stvar tako enostavna, da lahko vsak vidi: Če je majhna setev, nikakor ne more biti sijajna žetev! To so sprevideli zakonodajalci * raznih držav naše Unije ter v tem oziru napravili potrebne korake in določbe, katere bodemo prejalislej prisi-ljeiri spolnjevati; in to nam bode asesmente zvišalo. Tega se pa ne smemo ustrašiti. S tem bode postala naša organizacija še močnejša in varnejša zavarovalna zadruga, kar bode koristilo le se-dajneinu in bodočemu članstvu naše velike podporne organizacije. Centralizacija krajevnih dru štev J. S. K. J. glede bolniške podpore je tudi velik korak do napredka in bratske vzajemnosti med članstvom širom našega delokroga. Organizem naše Jednote stoji sedaj na trdnejšem fun damentu, in novo vodstvo ter poslovanje bode v resniei: vsi za enega, eden za vse. Po novih določbah pripozna naša Jednota žene in dekleta kot enakopravne z inožkimi; zato je jako priporočljivo, da se čim več novih pridobi za našo Jednoto. Korist od tega imamo dvojno: V prvi vrsti se bode članstvo naše Jednote zelo pomnožilo; drugo je pa, da ne bodo naše žene in dekleta imele nobenega povoda postati sufra-getke... Otročji oddelek je tudi ženam in dekletom] velepomembna točka, ki jo je'nečno vabim vae, da se slavnost-t Ijeno 25. decembra t. 1. Novo leto je uprava "Slovenskega Doma" izvolila kot" slavnostno otvorjenje Doma. Ta dan bode znamenit v zgodovini Slovencev našega mesta in drugih bližnjih mest, kjer so naseljeni naši rojaki. Zato pa, cenjeni tovariši: lzvršujmo svojo dolžnost še nadalje tako zvesto in marljivo, kot smo jo dose-daj. Duh sloge in združenosti vlada med nami, zato se je posrečilo celo stvar postaviti na temelj bratstva in medsebojne vzajemnosti. Po daljšem trudu je u-prava "Slovenskega Doma" iz-poslovala nakup zemlje, kjer bode stalo poslopje; potem so prišli na vrsto načrti in specifikacija nameravanega poslopja, kar je vzelo še več časa, kot se je £>rvot-lio nam naznanilo. Seveda, vsaka stvar nekaj zadrži, naj bo že resen namen ali pa nedolžna, slučajna šala. In konečno — je vse v najlepšem tiru. Edino najvažnejšo nalogo imamo sedaj pred seboj: napraviti kolikor mogoče denarja skupaj. Tem bolj če se potrudimo, tem prej bode poslopje plačano. Dokler dvorana ni dovršena, nam tudi ne more prinesti nič dohodkov, zato je pa naša dolžnost, da vsak po svoji moči daruje primerno svoto za zgradbo tega prekiristnega narodnega podjetja. Odbor je imenoval potrebne kolektorje, ki bodo obiskali vse tukajšnje Slovence, kakor tudi one v bližnjih mestih. Priporočam vam, cenjeni rojaki. da vsak izroči primerno svoto tem kolektorjem kot darilo za gradnjo ''Slovenskega Doma". Vse druge težkoče so premagane, premagajmo torej še. zadnjo oviro častno, in ta je: za zgradbo potrebni denar. Komur bije srce za napredek slovenske narodnosti in za združenje skupnih moči, bo z vso vnemo to blago idejo podpiral. Tovariši moji, v bratski slogi skušajmo rešiti še zadnji problem naše igre, v korist in dobrobit nas in naših naslednikov. Tukajšnje žene in de-klete so tudi pokazale, da so navdušene za "Slovenski Dom". Dne 18. oktobra so priredile društveno veselico, katera se je precej dobro obnesla. Iz te svote so darovale za "Slovenski Dom" $43.50. V imenu celega vodstva za "Slov. Dom" se na tem mestu prisrčno zahvalim požrtvovalnosti naših žen in deklet, ki so s tem pokazale, da so v resnici prave narodfljakinje, ker tndi gmotno "podpirajo zidanje slovenske dvorane. Torej vsa čast našim ženam in dekletom! Živele! Ko- izza gore — vas pa se ne bo vzdramila, nikoli več se ne bodo odprle mrtve oči." — Resnično, za goro je vzdihnila zora v nemirnem jutranjem snu, vas pa je spala. — "Strah je človeka v tej tišini, umrl bi. Kakor da bi ležal sam na dnu vode, uklenjen ; šumi \ voda nad njim, hiti v daljavo, v prostrano, solnčno tujino; on ne more.'' Martinee je legel v seno, zaspati pa ni mogel. Ležal je na hrbtu, roke pod glavo. V durih se je zasvetila razpoka, zmerom svetlejša je bila, zasijal mu je v lica pramen jutranje luči. In za-žarela so mu lica, trepalnice so vzirepetale, v srcu mu je zaklju-val sladak nepokoj. Vzdignile so se misli, zletele so jadrno — z vi-hrajočimi glivami dvoje belcev daljavo strmeče. Drugi so plesali, Martinee je godel; samo harmonika je živela v njegovih rokah, on sam je bil mrtev, nikomur drag, nikomur zoprn — kakor klop pod njim... Ležal je v senu, spanja ni bilo. Na rumenih žarkih, ki so lili izza razpoke v durih, je spoznal, da je že jasen dan. Jasen dan je bil, niTuliei pa se ni genilo; ne koraka. ne glasu, kakor opolnoči. "Kako bi ostal sam?" je pomislil Martinee. "Komu bi še godel ? Kakor bi godel v mrtvašnici." * ^ Spoznanje bilo zrelo v njegovem srcu in videl je svoje življenje tako jasno, kakor ob uri groze, smrti pred obličjem. Peljal se je v mesto, mladega upanja poln. Preko holmov, pre- IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. BAR- rl.1 je Vlilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si katt-ri j« zavarovan za $250 00 lahko poviša u-na ?r.0<>.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili Tem potom s«? naznanja, vsak Olati, oziroma »''lanitvi, smrtnino do 1. januarja l!.. Ivan Telban, glavni tajnik. preko ravni. , . . T V Ameriko, čudežno deželo! ko rf'm- v svetl° tlaljfvo" Jf^ro Tam je bogastvo, Martinee. tam so ljudje veseli in bahati, mečejo na mizo bele tolarje. Kaj je Mar-tincu bogastvo, kaj so mu beli tolarji! V Ameriki je solnce; grmeče, zaglušno buči življenje, kakor silna reka pod silnim solncem. O, tam bi ne ležal človek na dnu! Iz teme, iz tišine, v daljavo, kamorkoli!... Jadrno sta hitela belca, gobca sta se penila, iz vročih trupel je puhtel sopar. "Kako dolgo sem ležal?" je premišljeval Martinee. "Kako dolgo, in nisem mogel stran! Kakor pričaran. Zdaj pa je prišel čas, poslednja ura je že prišla! Cisto sam bi ostal drugače, med starci, ki liodijo-ob palici in ne je bilo — zmirom za solncem!'Zasvetili so se stolpi, zašumele so ulice. Tam je življenje. Martinee se je opotekal v življenju, kakor svojega zdolaj. ISCEM n, katerega v id iti JOHN ZEMLAK. Dne 10. marca me je brez vsakega vzroka z enim otrokom zada bi bil stopil v deročo vodo;'pustil brez vsakega denarja. Lan-njegove noge so bile še nerodne sko leto 4. julija sva se poročila in slabotne. Pa je prišel mrak, in kakor sem sedaj seznala, mi utihnile so ulice. Martinee je bil ni povedal pravo ime, kakor tudi truden, malodušnost je legla v ne pravi rojstni kraj, ker tam ga njegovo srce in zajokal je v po-' pod tem imenom ne poznajo. Ou , ttelji. Ponoči je vstal, oblekel se j je star 28 let in v spodnjih ust-J,--je natihoma in se je napotil. liicah ima dva zlata zoba. Na levi NA PRODAJ } m tll ;je GOSTILNA na lepem prostoru poleg ceglarne. Hiša je zidana v ! dva nadstropja z devetimi sobami, poleg je hlev in lep vrt. Ke-I dor želi kupili, naj se obrne za podrobnosti na: Lenart Puh, Vrhovce štev. G, pošta Vič pri Ljubljani. Austria. Kranjsko. (22-2S—10) i Iščem svojega očeta JOSIPA I1REZEC. Doma je iz vasi Ig ! pri Ljubljani. V Ameriki biva že nad 2G iet in 16 let je že preteklo, ko sem zadnjič čul od » njega. Ne znam, če je živ ali mrtev. Ker ima pa v stari domovini posestvo, bi rad izvedel, kaj namerava s posestvom napraviti. A ko se ne oglasi v teku dveh mesecev, smo polnoletni dediči prisiljeni uvesti postopanje, da se ga proglasi mrtvim. Prosim cenjene rojake, če bi morda kedo kaj znal o njem. da mi poroča, za kar mu bodem hvaležen. — Joseph Brezec (sin), Box 159. Forest City, Pa. (23-10—11-12) "Kam, Martinee?" je zaklical iz izbe zaspan glas. Martinee je vztrepetal, odpiral je duri kakor tat in je bežal po stopnjicah, po samotni ulici, iz mesta. Nikamor se ni ozrl. nikogar ni povprašal; njegovo prestrašeno srce je po- morejo dalje nego do cerkve, med\zna}° Pot! nravnost preko polja, ženskami, kk jih je Bog proklel, da trpe, umirajo od prve ure, in med otroki, nadložnimi starci v povojih. Vsi drugi so šli, vsi, ki so imeli v žilah še kapljo krvi. Naposled se je napotila tudi ona — življenje samo, edino in poslednje, se je napravilo na pot. In noč bo zdaj ob pravem poldnevu." Zasopel je globoko. Tam jo je videl, pred široko odprtimi, za-meglenimi očmi. Videl jo je, ko je šla po klancu navzgor, čez hrib, za večen adijo. "Zdaj je prišel čas, poslednja ura je prišla. da se vzdigneš tudi ti, Martinee!" Martinee je bil zaljubljen, Martinee, kakor je bil budalo in po-kveka. Ob predpustnem plesu je bilo, v krčmi, ko jo je pogledal s takimi očmi. kakor da je stala prvikrat pred njim, v nebeški gloriji. Sedel je na klopi za pečjo, na kolenih harmoniko, poleg sebe poln kozarec in kos špehovke. Vzduh je bil gost, da bi ga lahko rezal, poln sopare, prahu in kričečih pijanih glasov. Fantje so sedeli goloroki, pot se jim je svetil na razgretih obrazih, dekleta so sopla težko pod tesnimi modrci in zmr-šeni kodri so se jim. spri jemali na sencih. Tedaj sta stala pred njim, kakor vzrasla iz tal. On velik, močan, obraz bahat in predrzen, bela srajca na prsih in za pestjo pisano vezena. Vrgel je desetieo na harmoniko. "Godi, Martinee!" Martinee je gledal in se ni ga-nil. "Kam si se zagledal, Marti-nec?" , J preko močvirja, čez hrib. Noge so se udirale v mokro prst, padal je na strmem klancu, strali ga .je bilo v gozdu; toda ob zori je ugledal vas pod seboj in je vzkliknil od radosti. "Zakaj sem pobegnil takrat?" je pomislil Martinee. "In zakaj ; se je tako brž vrnilo koprnenje v j moje sree?" Resnično, ni se bil Še nagnil ti-! sti dan, in Martinee je zajokal od hrepenenja. "Budalo, čemu pa si pobeg-1 nilo?" Voznik ga je naložil in ga je pripeljal v mesto. (Dalje prihodnjič.) roki ima kazalec nekoliko izvit. On zna tudi nekoliko angleško. Prosim eenjvne rojake, če kedo ve zanj, ali če kedo vsaj njega pozna i/ starega kraja, da mi javi. za kar mu bodem zelo hvaležna. Mrs. Lucia Zemlak, 613 Cedar St., Milwaukee, Wis. SVARILO. Varujte se tu zdolaj m svojega sorodnika JOSIPA CIMPERMAN, kateremu imam sporočiti več važnih zadev iz starega kraja. Slišal sem. da se nahaja nekje v Somerset Co., Pa. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Zgonc, Jennings, Garrett Co., Md. (28-31—10) naslika- nega Kje je moj prijatelj ANTON LENART ? Doma je iz Ivrižke fare pri Litiji. Pred S. leti sva bila nazadnje skupaj na Hibbingu,; Minn. Prosim cenjene rojake, i kedor ve za njegov naslov, da ga mi naznani, mu dam $5 nagrade. — John Bradač, P. O. Box 118, Henry, W. Va. (22-10—4-11) Rada bi zvedela za noslov mojega brata ANTONA MESTEK. Doma je iz Martinjaka pri Cerknici, Kranjsko. Zadnji dopis od njega sem dobila 13. septembra 1912 iz Oregon City, Ore., potem pa nisem dobila na moja tri pisma nikakega odgovora. Prosim, komur je kaj znano o njem, naj mi blagovoli poročati, za kar se mu vnaprej zahvaljujem; ako pa sam bere ta oglas, naj mi on piše in pojasni svoj položaj. — Agnes Wencel, 1717 E. 29th St., Lo-J rain, Ohio. (28-30—10) P. 0. Box 83, JAKOBA ŽMAUC, po domače Zmaveev i/. Bočne pri Gornjem gradu na Spod. Štajerskem. Tukaj je bil član in tajnik društva št. 12 S. S. P. Z. v Sublet, Wyo. On je pobiral skozi tri mesece od članov mesečne prispevke, katere je vtafenil v svoj žep, mesto da bi jih bil poslal gl. uradu S. S. P. Z. Poneveril nam je skupno $121.65 in jo neznano kam popihal. Torej, rojaki, varujte se tieka, da še kojega ne oslepari. Ce pa kedo ve za njegovo bivanje, naj to javi društvu, za kar se že v naprej zahvaljujemo. Leo Stopar, Sublet, Wyo. NAZNANILO. ( lane društva sv. Barbare postaja št. 80 v Tercio, Colo., prosim, da mi pošljejo svoje sedanje naslove in sploh v.sa nadaljna društvena poročila na spodnji naslov. Radi štrajka v Colorado so se člani-razšli in imam več pisem za razposlati, zato želim naslove istih. Oni člani, katerim je pošel čas za potni list, naj istega ponove. Frank Krebs, (28-31—10) Universal, Ind. Edina zaloga PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York 6104 SI. Clair Ave. jt E. Cleveland, 0. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom v Gilbert. Minn., in okolici, da bodem 2. in 3. novembra razpro- N dajal telice s teleti in tudi za mesnico. Pridite vsi iz Gilberta in o-koliee, kateri želite dobre živali! John Mustar ^salonar), Broadwav, Gilbert, Minn. (28-29—10) ... 03774709 glas naroda, 28. oktobra. 1813. 10 CIGARETTES FOR 5« PRISTNOST KAKOVOST CENENOST* VSE ZDRUŽENO V ŽIRA-- Vspeh po zaslugi. Izgubljeni sin. Eve genij Cirikov. (Konec.) "Moram. Morda najdem tam' kak p©s*'l in sv uredim..." "Tu ira imaš! Sam je utrujt-n i ter kaplja, pa govori o delu! Ti! nameravaš nekaj slabega, Grigo-' rijt... Morda mistis, «la si —1 kako »»i rekel — da bi bil na po-i ti, ali da bon iiu*-l zaradi t<*l»e prt-v« «'• Ntroškov? To kar pusti, i »irigorij! Kaj bi bil prevzeten; pred očetom! Bomo že kako ži-j In zopet ni nioprl najti Gri-gorij izhoda, vedel ni, kako bij j <>j;!»iiil svoj sklep, da odpotuje, n<- da bi /alil in jezil starčka, ki ira polnilo nežno čustvo krot-kosti. Žopet j«' postalo Grigorija t- Mio. jtopet je »lilial težko ter mu j»' U'larjalo v s»ncih kakor kla- •...................... " Spomladi pridem zopet k t**-l»i. a Sfilaj... moram potovati. P ros i n te, ne jezi se... Kaj naj f>i naredili? Nihče ni kriv tu, a kratko.... jaz ne morem..." "Nil. ksij... ako ne moreš, tako ne stori« ničfsar. Siliti te ne iiior.-rii.... da! A sam si govoril, da utrujen... V domači hiši. kjer si s«* rodd, kjer si odrasel, l»ri oe»'tu. .na vasi — boljšegra od počitka ne najde* nikjer, Gripo rij, zapomni si moje besede, ne najdeš ga!... No, tako je! Se-• l.i.i ostanem zopet sam . . . Ser-g.p'i tudi kmalu oim kaj... Pošljem ti." "X?, prosim te, ne stori tega! Kako moreš imeti z očetom kake obračune? Kaj bi se tako ponašal!"... Vasiljevna je hodila z objoka-limi očmi. Pomilovala je Grigorija in je mislila, da ga vsi žalijo. Začela je parkrat v kuhinji plakati in zdihovati, toda ko je prišla v sobe, se je zatajevala: zapomnila si je, kako je zakričal ^egjej Petrovič "marš", ko je pomilovala Grigorija. A Grigorij Petrovič je mehak ter ima dobro srce, in ga zato vsak lahko užali; nikogar nima, da bi ščitil, — matere ni. .. Ob sedmih je že stal pred pragom v sani vprežen, majhen konjiček, in ko je zganil z glavo ter so zazvonkljali kraguljčki. tedaj je starčku, Ser g je ju in Gri-goriju vztrepetalo srce in postalo jim je tužno. Pili so skupaj poslednji čaj. 'Ali naj ti nalijem še en kozarček?" je vprašal starček, ki je hotel zavleči minuto slovesa. 'Prosim, nalij... dasi mi nič kaj ne diši." "Pij, pij! Na železfiici moraš plačati deset kopejk za vsak ko-karček... Ko ni bilo več matere, sem začel sam nalivati čaj. . Navadil sem se! A prej nisem mogel tega, vedno sem pozabljal, da mi niina kdo nalivati čaja ter sem čakal, da bi ga mati nalila.. Ti, pij, ga s kruhom! V culico sem ti zavezal kokoš.. Jaz imam že malo zob in le nekoliko izse-sam meso; ne vem torej, kaj bi počel ž njo... Tebi bo pa dobra za popotnico... Na železnici plačaš za tako porcijo šestdeset kopejk." Grigorij je pil posili čaj ter je gledal neprestano na uro. Toda v sobo je pogledal Nikanor in je dejal: "Kako je, častita gospoda, ali ne zamudimo vlaka?" Tedaj je vstal Grigorij, in ka- kor da se je hipoma spomnil nečesa, je dejal: "Da, čas je, čas!" 'Spomladi te bom pričakoval', • je začel oče, — "spomladi je lepo pri nas, vsega je v izobilju! Na ribniku je čoln... lahko boš ribaril— Saj te to še vedno veseli?" "Da!" '' Na lov pojdeš na race..." "Minolo spomlad je bilo teh rac prav..." je izpregovoril nepričakovano in navdušeno Nikanor, toda Sergjej mu je pokazal na kovčeg, in Nikanor je zgrabil kovčeg in ga je odnesel na sani, ne da bi bil končal stavek. "Nu, z Bogom!" je dejal zamolklo Grigorij. "Treba sesti pred potovanjem ... Tako je pač običaj... Sedi, Sergjej!" Sedli so, potem so nakrat vsi vstali, starček je pomolil pred podobo. stopil je h Grigoriju, prekrižal ga je, ga dolgo držal v ob jemu ter ga poljubljal, a ko ga je izpustil, je začel težko vzdiho vati in je dejal: "No, Bog s teboj. Srečen pot! ... Le pazi, spomladi te bom pričakoval.. Piši, kako bodeš živel tam... Ako boš potreboval kaj denarja, se nikari ne ženi-ra j..." "Zdrav, Griša!" je rekel Sergjej i" je tudi trikrat glasno poljubil brata. "To ti rečem, ne jezi se, saj veš, jaz se hitro razvnamem", je pristavil. Vso so šli spremit Grigorija na prag. Vasiljevna je že stala tu. Ko so se še enkrat vsi poslovili od Grigorija, ga je zgrabila tudi ona za roko, ki jo je poljubila. "Odpusti nam, grešnikom ... A sam moli za mamo", — mu je pošepetala vzpodbudno na uho, in Grigorij je začutil, kako mu je pala vroča solza na roko. "Nu poženi!" Zaškripale so plaznice sani, zazvonkljali so kraguljčki, in Grigorij se je odpeljal. '"Na Kozjem klancu pazi, Ni-ka nor! Nategni nekoliko vajeti!'* je kriknil starček s pojemajočim glasom. "Da, nategnem!" je odgovoril Nikanor, ne da bi se obrnil; u-daril je po konjičku, in sani so se zazibale v snegu, kakor da plavajo, hitele so mimo skednjev, kleti in kolarnic k vratom. Sltirgj<\j je odšel v sobo, oče in Vasiljevna pa sta ostala zunaj. Vasiljevna si je otirala solze z rokavom svoje jope in je šepetala nekaj. A starček je zrl za odhajajočimi sanmi, iz katerih je pomežikal z oči, in bilo mu je tako tužno, kakor da je drugič pri pogrebu Marje Feodorovne... ' Ko je pritekel konjiček do vrat, se je Grigorij ozrl nazaj. Na pragu je še temnela neka postava ; Grigorij je hotel zamahniti z roko, toda bilo je prepozno: prag je zakrilo neko poslopje, in Grigorij ni imel komu mahati... Ko sta se pripeljala v polje, jima je zapihal oster veter v obraz. Grigorij je pokril obraz tesno s kapuco, pustivši le majhno špra-njico za zrak, ter je zaprl oči... Zel ezne poškodovane plaznice so škripale po snegu, kraguljčki so vsipali po cesti dež melodičnega zvonkljanja, in poslušaje to nenavadno melodijo, se je začel Grigorij pogrezati malo po malem v nirvano. Zdelo se mu je, da se pelje že davno, da se ni nikdar ustavil ter se nikdar ne ustavi, nego se bode vozil brez konca tja nekam ... Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega sodišča. porotnega Pošto bodo vozili iz Pariza v Havre z aeroplanom. Francoski ministrski svet je sklenil, da bodo del južnoameriške pošte za poskušnjo vozili z aeroplanom. Kariera ključavničarskega pomočnika. Mestni odbor v Stollbergu na Saškem je imenoval za častnega člana meščana svojega rojaka virteinberškega stavbnega ravnatelja pl. Bacha. Profesor Karel pl. Bach je eden odličnih so-trudnikov grofa Zeppelina in biva sedaj v Stuttgartu, je pred 50 leti odšel iz svojega rojstnega mesta Stollberga kot boren ključavničarski pomočnik po svetu. Vsled neumorne samoizo-brazbe pa je napravil izpit za in-ženerja ter je postal končno docent in profesor na tehnični visoki šoli v Stuttgartu, kjer mu je virtemberški kralj v priznanje njegovih zaslug za povzdigo virtemherške industrije podelil plemstvo. Mengeški strah pod l^Ljučem. Velika nadloga za občino Mengš je 38 let stari France Fri-škovec, posestnice sin v Mengšu, kateri je bil zaradi raznih zločinov že večkat kaznovan. Obdolženec je skrajno hudobne in nasilne narave. V domači vasi, kakor tudi v okolici se ga vse boji, ter se ga vsag izogiba. Najraje grozi s požigom, in ker je bil na sumu, da je letos meseea aprila ponoči v domaČi vasi Jožefu Žni-daršiču šupo zažgal vsled česar je bilo temu vse, pa tudi poslopja sosedov Janeza Burnika. Ane Robida, deloma pa tudi hiša Martina Harle po požaru uničeno. Friškovec je bil celo toliko predrzen, da se je celo hvalil, da zna ogenj na ta način zanetiti, da začne šele po več urah goreti, tako da ne morejo zalotiti v bližini pogorišča, zato se mu sploh ne more ničesar dokazati. Požar pri Žnidaršiču je že naprej napovedal, lastna mati in brat nista marala več prenašati njegovih zločinstev, zato sta ga orožnikom ovadila, da je on povzročitelj tega požara, kateri je napravil 10.00 K škode in vendarle, ko je Friškovec sedel dne 25. avgusta t. 1. pred porotniki na zatožni klopi, se je tem še premalo dokazovalno dozdevalo, da bi bili njegovo krivdo potrdili, nakar ga je moralo sodišče od zatožbe oprostiti. Ni čuda, če mu je vsled tega še bolj greben zra-stel, tako da je zopet z novimi grožnjami vzdržaval okolico vi strahu. Dne 8. t." m. je sedel Fri-| škovec v Cundrovi gostilni v Mengšu. Napeljal in zasukal je pogovor na zadnji fTožar, in omenil obeh pogorelcev Burnika in Žnidarja, češ, da imata vsled požara, radi katerega je on stal pred porotniki, a bil oproščen, vendarle vsak po 500 gkl. dobička, nakar je še pristavil: "Pa se bo še posvetilo" ter pri tem zamahnil z roko v smeri proti luči. V tem trenotku pa vstopi orožnik, ki je čul te grožnje v sobo, ter ga aretuje. Obdolženec trdi, da je te besede izustil v šali, kar pa vse zaslišane priče zanikajo. Sodišče je Friškovca spoznalo krivega hudodelstva javne sile po nevarnem pretenju in ga obsodilo na 4 leta težke ječe. Megšani in okolica je pa od sedaj za ta čas rešena vednega strahu pred požarom . * * * izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Kako se pride iz lova V ječo to sta, oziroma bosta praktično na svoji koži posusila Pavel Travnik iz Trebnja in Ludvik Smrekar iz Prul. Dne 20, julija sta se oba fanta podala na lov na Vrbu. Zvečer se vračajoč do-% jnov, sta lovsko smolo zalivala po krčmah. Prišla sta tudi v Papeževo gostilno v Štambreku. Ondi je bila zbrana večja družba fantov in deklet. Peli in pili so in dobre volje so bili. Travnik in Smrekar sta družbi ponagaja-la s tem, da sta se v petje družbe vmešavala s cviljenjem. Travnik je poleg tega še napadel enega izmed družbe, Franceta Šti-gla ,katerega je prijel za vrat in ko se mu je še enkrat od zadej približal, mu je strgal suknjič. Krčmar v zavesti, da bi znalo pri do splošnega pretepa, je oba nemirnega spravil iz gostilne. To je posebno Smrekarja vjezilo; sklenil se je maščevati nad krč-marjem in družbo. Spomnil se je, da njegov oče opravlja častito službo nočnega čuvaja, ki naznanja tudi policijsko uro za tiče, ki ponoči ne morejo spati. Markiral je očeta s tem, da je potrkal na okno in zunaj zavpil v strogem uradnem tonu: policijska ura je! No, pa to bi si bil lahko prihranil. Zakaj vsled nastopa obeh vročekrvnih lovcev vznemirjena družba se je itak že odpravila, da zapusti gostilno. Ko so prišli ven, zavpije eden izmed lovcev, da kdor se jima približa, ta bo vstreljen. Tako pozdravljeni fantje pa niso čakali, se bo lovcema poljubilo nanje streljati. Planili so na fanta, na kar je nastal na cesti navaden fantovski pretep. Žal pa, da pri tem ni ostalo. Eden izmed druž-;be, Marakuti je vzel Travniku puško in odšel s tovarišem Šti-gelnom proti Trebnjem. Med tem sta Travnik in Smrekar že končala boj z drugimi fanti irf se napotila za Marakutijem in Šti-gelnom. Slednji je spotoma krenil vstran, tovariš pa za njim, ker se je bal, da ga Travnik in Smrekar ne zalotita samega na cesti. Takoj nato res prideta za njima Travnik iin Smrekar. Marakuti v strahu, da se ne bi kaj hudega zgodilo, se je s puško v roki hitro skril za blizo stoječi kozolec. Smrekar in Travnik pa sta zapazila Štiglena, katerega sta takoj pozvala, da se jima o-glasi. Na Štigelnov odgovor veli Travnik Smrekarju: Vstreli ga! Ob enem pa Travnik Smrekarju iztrga iz rok puško in se zapodi proti Štigelnu. Ko je ta zbežal, je Travnik za njim vstrelil. Strel ni zadel bežečega. Pač pa ga je Travnik dohitel, ga s puškinim kopitom po glavi podrl na tla, kji>r ga je s puško in nožem do nezavesti obdelaval. Štigel je za-dobil več težkih poškodb. Zaradi te lovske razboritosti sta se rao rala Travnik in Smrekar zagovarjati pred okrožnim sodiščem. Dobila sta vsak po 8 mesecev ječe, plačati bosta morala tudi odškodnino za bolečine. Smrekar je dobil še en dan namečka, ker ni imel pravice puško nositi. ^b ^ ofe* ofa? cžfa? i Po znižani ceni! i i Amerika in Amerikanci * i I Zanimiva imena ce^t. V Skadru se kaže, kot poročajo, vesel napredek Mesto kaže sedaj mnogo prijaznejše lice kot prej. Posebno zanimivo je {imenovanje tpos&meznili ulic in trgov, ki se vrši času in posebnim razmeram v Skadru primerno. Tako je na primer v Skadru sedaj Cesta Edvarda VIL, Franc Ferdinandova cesta, Trg petih narodov itd. Tudi po Radeckiju in Garibaldiju so imenovane ulice. Ponos Skadra pa je Mednarodna cesta, ki je ena najlepših tega mesta, čegar eliti služi za promenado. i Spisal Rev. J- IVI. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve* zana v platno in za spomin j ako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. f1 c^j c^j c^ c^gj cf^JL, c^ e^j £ EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrste, Cene nlseke. F. KERŽE C0. 3 "711 S. MIL.L.ARD AVE., CHIOAUO , •«_* *™>VEN8F¥: CENTKf! PflSTJJAMn ZASTONJ. NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111. • Najboljša Slovensko-angleska slovnica. Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem ve£ strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E. PhOn» 3-46. FRANK PETKOVSEK, lavni notar - Ntfary Public, 718-728 Market St., WAUKEQAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje Iganje t* »vrstne smotke— paicntovana xdr» vila. PKODAJA voine lisute viek prekosi«r skih Crt. POŠILJA denar v stu kraj aanesljlv« in poSteno UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 83 Cortlandt St..NewYork. •r—np FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, ^ ^ New York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: ■■■■ 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodniti družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. * V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženL pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. Razne zanimivosti. Pesniki v postelji T Murk Twain, je spisal skoro Asa svoja dela v postelji. I"dobno se je vlegel v vzglavje, dolgo smodko v ustih in pisal, in v postelji so mu prišli vsi komični prizori na misel. Pogosto je zato imenoval tudi posteljo ''trinog Pvthiji . Tudi dragi pisatelji so delali v postelji, vendar niso prostovoljno ostajali v pernicah, marveč jih je k temu prisilila bo-l*zen. Tako je diktiral Walter Scott, svoje d *lo '"Ivanhoe" v postelji, bil je takrat hudo bolan, stvar pa ga je tako zanimala, da ji' kljub svojim bolečinam delal vedno napr-j ter je narekoval e«-lo povest dvema prijateljema. Keato je spisal en sonet, ki spada med najlepše in naj-utrastnejše literature na smrtni postelji. Tudi izborili pripov hIo-valec Robert Louis Stevenson je ustvaril mnogo svojih najboljših del v postelji. " Katrio.no' j«* spisal leže na planoti v Samoi. Ker je bil dolgo časa bolehen in ker je delal do svoj - zadnje ure, so vsa njegova poznejša dela ustvarjena v jKwtelji, Neko povest, ki j j«* pa ni ve t" kon< al, je narekoval j svoji ženi še na smrtni postelji. Tudi knjiga 'The Road Mender' j isateljg Kairlessa, ki je v Ameriki in na Angleškem zelo pri-j ljubljena, je bila |pisana v poste-1 Iji. Avtorjevo ime j,- pseudonim neke mlade deklice, ki je umrla, j predli o je dopolnila svoje 20. leto. Končala je povest na smrtni Zene in zakon. /en* n«■ v ulw'-e večkrat omože,! kakor se ženijo moki. To dokazuje tudi 1 *pa vrsta ženito-vanjakih rekordov, ki jih je se-Siavil neki angleški časopis. Neka gospa S<-It me v r. ki je bila pred kratkim v IVnnsv lvaniji j obtožena bi ea ii i je, je izpovedala, da s - > tekom 10 let poročila | z 12 možmi in da jih vse še lju-| bi, kakor je priznala s solzami vi očeh. Manj navduš< na je bila za! »voje može neka d runa Američanka, ki-je v enakem procesu I izpovedala, da je imela 7 mož, od) katerih pa j* vedela v onem trenutku sama še za imena treh. Zelo zanimivo zgodovino ima tudi neka Rusinja, ki je bila pred leti odposlana v Sibirijo. Omo-zila s«- j«' šest krut,, vseh svojih fi Uiož pa j«- kaj kmalu zapustila, pr: -.eni je pa je vzela H seboj vse, bar se je |f dalo premakniti. —! l*ri P.urih je imela neka žena 6 j mož, ki so pomrli drug za drugim, Mirje so bili vdovei in vsi so imeli več otrok, tako da ima vdova sedyj 4!> otrok, katerim je mati ali mačeha in 270 vnukov in vnukinj. Žen i tovanj.sk i rekord lih d iiioskinii e dosegel gotovo neki George WitgofT, bil je kro-nieen bigamist, ter ceni število svojih in na 500. I Ved par leti se ji- govorilo o njem, da je hodil v družbo vsak dan v tednu z drugo ženo. i*uden ženitovanjski rekord j. j »ost a vi I neki Mr. darner Craven v Ohio. Pred b-ti se je s /iiani! z nekim Lamprehtom, ki je i m 16 hčera. James Craven) se j«- zaljubil v najstarejšo hčer in me z njo poročil. Kmalu po poroki pa j«- neki Indijanee njego-VO ženo ustrelil. Poročil se je a drugo hčerko g. I.atnprehta in tudi to mu je isti Indijanec u-atrelil. Ista usoda je zadela tretjo njegovo ženo, olicncm tretjo l^amprehtovo hčerko. Indijanec! se j** vedel izogniti vsakemu za-j sledovanju. Craven pa se ni »no-j gel ločiti oil rodbine Lamprehto-vih. Poročil se je s četrto hčerko, ki pa j" umrla. Hrabri Amerika« Iiee se je poročil s pet O sestro, kij J a se je kmalu po poroki poni«-! srečila. Tudi to ga ni ustrašilo in vprašal je zadnjo sestro, ki je! tudi neustrašeno sprejela ponud- j bo pet krat n "pa vdovca, petkrat-j nega svojega svaka in mu je šel danes šesta njegova žena. Roparice na štajerskih planinah. Strokovnjak ' Grazer Volks-1 blatta" objavlja daljše poročilo o roparicah. ki se klatijo po štajerskih planinah, ki so že toliko' škodt» napravile. Strokovnjaki vzdržuje v polnem obsegu svojo' pred kratkem objavljeno poročilo, da se klati lev, ki mora biti nekaj nad tri leta star, po planinah. Nadalje pa izvaja, tla se mu je posrečilo izslediti sledi, iz katerih izvaja, da se klati po štajerskih planinah tudi velik volk. Kdor mu dokaže, da njegove tr- di znatne množine vode, ki je mnogokrat dosegla tudi 10,000 litrov na sekundo. Dela za ureditev proge do vhoda v tunel z o-beh strani bodo trajala še kake štiri mesece. Ko bo ta železniška proga izročena prometu, bo vožnja med Parizom in Lausanne za eno uro krajša od dosedanje. Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških. —o— Duštvo sv. Ciril In Metod, it 1 v Ely. Minnesota. Predsednik: Josef Sprojtzer; tajnik: J ose i Peshel; blagajnik: Chas Merhar; zastopnik: John Mutkovič. Vsi v Ely, Minn. ' Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v mesecu v dvorani Josipa Skale. Oruitvo sv. Srce Jezusa it 2 v Ely, Minnesota. Predsednik: Janez Hutar, Box 960; tajnik: Jolin Koša. k, Box 395; blagajnik John Krže, Ely, Minn.; zastopnik John Merhar, box 95. Vsi v Ely, Minn. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v me-seco v Skalatovi dvorani. Društvo sv. Barbara št. 3 v La Salle, III. Preds: Frank Petek, 147 Union St, taj-tajnik: Joe Spelič, 1043 - 2nd St., blagajnik: Mat. Hribernik, 1114 Main St. za-' etopnik John Vogricb 1026 Main St. Vsi v La Salle, III. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Math Kump dvorani. Društvo sv. Barbara št. 4. v Burdine. Pa. Predsednik: Lovro Dolinar, Box 252; Burdin« Pa.; tajnik John Demšar, box 237, v Burdine, Pa; blagajnik: John Ker-zisnik, box 138, v Burdine, Pa.; zastopnik Stefan Vozel, box 182, v Bridgeville, Pa. • Drufitvo zboruje vsako drugo nedeljo r mesecu v slovenski dvorani v Burdine. Pa. Društvo sv. Barbara št. 5 v Soudan Minn. Predsednik; Geo. Nemankh, Box 741; tajnik: John Dragovan, box 663, oba v Soudan. Minn.; blagajnik Anton Gornik, box 1565; zastopnik Anton Stefanič, box 15f>6, oba v Tower, Minn. Društvo zboruje vsako četvrto nedeljo v mesecu v cerkveni kapeli v Tower Minn. Društvo Marija Pomagaj št. 6 v Loraln, Ohio. Predsednik: John ŠuštarSič, 1677 E. 34th at; tajnik: John Kotnik, 1708 K. 29th. St.: blagajnik: Frank Krištof, 1605 E. 29th St. Vsi v Lorain, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 8. uri dopoldne v Zalarje-vih prostorih 1708 E. 28th St. Lorain, O. Društvo sv. Ciril In Metod št. 9 v Calumet. Michigan. Predsednik: Mich. Klobuc-har, 115 7th St.; tajnik: John llenich, 817 Scott Sa.; blagajnik; John Putz, ? 7th. Street; zastopnik: John llenich, 817 Scot Str. Vsi v Calumet, Mich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v basementu cerkve svetega Jožefa. Društvo sv. Štefan št. 11 v Omaha, Nebr. Predsed: Anton Sehvit^-r, 385 So 23 St tajnik: Michael Jlravenec 1234 So. 15 St.: blagajnik: Jos. Cepuran, 1423 So. 12 St.; zastopnik: Frank Žitnik, 1108 So 22 St. Vvi v funaha. Neb. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob adne ure popoldne u Češki šoli, 14 Pine St. Društvo sv. Jožef št. 12 v Pittsburq, Pa.' Pred.: Michael Lorbar 1 Per al ta St. tajnik: John Simonf-ič', Fabijan St. City View, N S. Pittsburg; blagajnik: Franc-Straus, lul2 11 igli St.: zastopnik: Fr. Kresse, 5106 Xatrona Alley. Vsi v Allegheny. Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v kranjsko slovenskem domu V Pittsburgu, Pa. na 57 in Butler St. ob dveh popoldne. Društvo sv. Alojzij št. 13 v Baggaley, Pa. Predsednik: Alojzij Zibert, Box 53, Ho-stetter. Pa.; tajnik: Ivan Arh. Box 45. Baggaley, Pa.; blagajnik: Anton Rak, Box 45, Hostetter, Ta.; zastopnik: Ivan Arh, Box 45, Baggaley, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseco v dvorani Anton Mavser, v Hostetter, Pa. Društvo sv. Jožef it. 14 v Crockett. Cal-t Predsednik: George Sterk, ? ? ; tajnik: Mihael Nemanich, Box 261; blagajnik: Frank Velikonja; zastopnik: Frank Gorich, vsi v Crockett, Cal. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo t mesecu ob deveti uri dopoldne v P. Hanlon dvorani v Valona, Cal. Društvo sv. Peter In Pavel št. 15 v Pueblo Colorado. Predsednik: John Merhar, 1210 Soh-nen Ave.; tajnik Joseph Merhar, 639 E. Northern Ave.; blagajnik: Joseph Be-sel, 1240 So. Santa Fe Ave.; zastopnik; Joseph Tomaži422 Palm St_. vsi v Pue- blo. Colo. Društvo zboruje vsakega dne IS. v mesecu v John Jermanov! dvorano na So. Santa. Fe Ave. Pueblo, Colo. 9 Društvo sv. Ciril in Metod št. 16 v Johnstown, Pennsylvania. Predsednik: Frank Slabe, 287 Coper A- ve.; tajnik: Gregor Iireščak, 407 fcth A- ve.: blagajnik: Martin I^ogar, 768 Čoln- m.tn Ave.; zastopnik: Frank Gabrenja, 800 Broad St. Vsi v Johnstown, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani 725 Bradley Alley. Društvo sv. Jožef it. 17 v Aldrldge. Mont. Predsednik: Louis Tostovršnlk ? ? ; tajnik: Jacob Blatnik, ? ? ? ; blagajnik: Janez Petek, box 144: zastopnik John Fe tek. box 144. Vsi v Electric, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob deveti uri dopoldne v Petek & Zobec dvorani na Happy Hallo. Društvo sv. Alojzij it. 18 v Rock Springs, Wyoming, Predsednik: Frank Eržen, 750 9th St; tajnik: John Putz, 402 7th St. blagajnik Frank Tauč-ar, 440—7. St.; zastopnik: Joe Jugovič, 622 - 10th Street. Vsi v Rock Springs. Wyo. Dručtvo zboruje vsako tretjo jiedeljo v mesecu ob deseti url dopoldne v John Mrakovi dvorani. Društvo sv. Alojzij it. 1» v Loraln, O. Predsednik: Frank Durjava, 173$ E. 29 th St.; tajnik: Andrej PogaCar, 1748 E. 30th St.; blagajnik: Andrej KUnar, 1748 E. 30th St.; zastopnik Jožef Peru-šek, 1688 E. 31st St., vsi v Loraln, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Alojz Virantovi dvorani 1900 28th St. Lorain, Ohio. Druitvo sv. Jožef it. 20 v Gilbert. Minn. Predsednik: Josef Novak, Box 888; tajnik: John Zallar Box 484 N; blagajnik: Joe Nosan, box 318; zastopnik: Frank Lap. box K. K. Vsi v Gilbert. Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni url popoldne. j Druitvo sv. Jožef it. SI v Denver, Colo. Predsednik: Joe Prijatelj. L232 Wosh. Franklin St., Vsi v Denver, Colo. Društvo »oruje vsakega IS. v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humbold St. Elyria. Društvo sv. Jurij it. 22 v So. Chicago, lil. Predsednik: Joseph Sebohar, 9553 E-wing Ave.; tajnik Anthony Motz, 9485 Ewing Ave.; blagajn'k: Nikola Jakovčič, 9621 Ave M.; zastopnik: Jos. Ausick, 8911 Greenbay Ave., vsi v So. Chicago, 111. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Frank Medoshevl dvorani, »485 Ewing Avenue Druitvo sv. Jožef št. 23 v San Francisco. California. Predsednik: Jakob Erlach, 1110 ISth Bt.; tajnik: John Stariha, 2000 19th St.; blagajnik: Jakob Lavfiin. 2110 19th St.; zastopnik: Anton Mihelich, 7C9 San Brunns Ave. Vsi v San Francisco, Cal. Društvo zboruje vsaki tretji petek mesecu v Mission Turn Hall, 3531 - 18th t. med Valencio in Guarero. Druitvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth. M Inn. Predsednik: Georg Kotze; tajnik: Janez Bratuš, box 107; blagajnik: Alojz Kotnik; zastopnik: Anton Fritz, Bx 728 Vsi v Eveleth, Minn. Društvo zboruje vsako Cetvrto nedeljo v mesecu v Maks Stipetičevi dvorani. Društvo sv. Štefan št. 26 v Pittsburg, Pa. Predsednik: ivan Varoga, 6907 He-dron Avene; tajnik: Joseph Po-gaCar, 5307 Butler St.; blagajnik: Martin Antloga, 5632 Dresden Alley; zastopnik: Joseph Pogačar, 5307 Butler St., vsi v Pittsburgu, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v kranjsko Slovenki dvorani v Pittsburgu. Pa. Društvo sv. Mihael Arhangel it. 77 v Diamondville, Wyoming. Predsednik: Gregor Sabec, Box 43, Diamondville, Wyo.; tajnik: Joe'Motoh, Box 141, Kemmerer, Wyo.; blagajnik Anton Šabec, box 43, Diamondville, Wyo.; zastopnik: Franc Homan, Diamondville, Wyo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v dvorani Anton Perki. Društvo sv. Mariia Danica it. 26 v Sublet, Wyoming. Predsednik: John Kochevar, Box 77, Diamondville, Wyoming. tajnik: Frank Žagar; blagajnik: Jernej Gradišnik: zastopnik: Frank Hlačion. Vsi v Sublet, Wyo. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v prostorih Ci talne družbe. Društvo sv. Jožef št. 29 v Imperial. Pa. Predsednik: Jožef Šušteršič, box 94; tajnik: Johan Viran, >ox 312; blagajnik; Juhan Mikiuvčič, box 87; zastopnik A-lois Tolar, box 242. Vsi v Imperial, Pa. Društvo zboruje veaJio tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Jožef št. 30 v Chisholm. Minn Predsednik: Anton Mahne, box 152; tajnik: Jacob Peti ich, box 96; blagajnik: Matija Vesel, box 533; zastop.; Frank Campa, box S63. Vsi v Chisholm, Minn. Društvo zboriye vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu v Lorenc Kovačevi dvorani. Druitvo sv. Alojzij št. 31 v Braddoek, Pa. Piedsednik: Jernej Zagorc, 38 Ridge A venue.: — tajnik: Jožef Košir, 1127 Maple Way; blagajnik: Jožef Žefran, 1111 Wood Way; zastopnik: Alojz Ilro-vat . box 52, Furtle Creek, Pa. Drugi pa vsi v Braddoek. T'a. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Rubensteinovi dvorani na voglu enajste ulice in Wahington Ave. Društvo sv. Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Washington. Predsednik: Joseph Plaveč, P. O. box 644; tajnik: Joseph Burkeica Box 636; blagajnik: John Terbovec, P. O. l.-ox 662; zastopnik: g. J. Porenta, P. O. box 701. Vsi v Black Diamond, Wish. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v Masonic dvorani. Društvo sv. Barbara it. 33 v Trestle. Pa. Predsednik: Anton Eržen Turtle Creek Pa. II. 1 box 82; tajnik: Matevž Peternel It. 1. box 77; blagajnik: Frank Schifrar, R. 1. box 76; zastopnik: Johan Rupnik, R. L box 90. Vsi tri v Unity Sta, Pa. Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v angleški dvorani v Trestle, Društvo sv. Peter In Pavel št. 35 v Lioy« dell. Pennsylvania. Tredsednik: Johan Jereb, Lloyd ell, Pa. tajnik: Alojz Švigel. box 14, Lloydell, Pa.; blagajnik: Matija Srnel, box 77; zastopnik: Johan Švigelj, box 14, oba v Lloydel, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v lastni dvorani v Lloydell, Pa. Društvo sv. Alojzij it. 38 v Conemaugh, Pennsylvania. Predsednik: John Kukovec. Box 435, Conemaugh, Pa.; tajnik: John Bre-zovec, Box 6, Conemaugh, Pa.; blagajnik: Martin Jager. Box 102, Conemaugh, Pa.; zastopnik: Josip Dremelj, Box 275, Conemaugh, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v lastni dvorani na first Alley, Conemaugh, Pa Društvo sv. Ivan Krstnik št. 37 v Cleveland, Ohio. Predsednik: Bois J. Pire. 6119 St Clair \ve. N. E.; tajnik: Ivan Avsec, 1012 E-64th St. X. E.; blagajnik: Anton Za-krajfeek, 992 E. 64th St. N. E.; zastopnik : Anton Grdina, 6127. St. Clair Ave. N. E. Vsi v Cleveland, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Ivan Grdi novi dvorani na 6025 St. Clair »Ave. N. ML Društvo Sokol it. 38 v Pueblo, Colorado. Predsednik: Joe Kraševac, 1211 Eiler; tajnik: Joe Klarich, 1231 So Santa Fe Ave; blagajnik: Joe Culig, 1219 So Santa Fe Ave; zastopnik: Petar Culig, 1245 So Santa Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje vsakega dne 16. v mesecu v dvorani Sv. Jožefa, Cor Rush B. st. Druitvo sv. Barbara it. 39 Roslyn, W*sn. Predsednik: Anton Brozovich,; tajnik: Mato Bender, box 861; blagajnik in zastopnik: Majk Barič, box 375. Vsi v Roslyn, "Wash. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne v Drug Store Hali v Roslyn. Washington. Druitvo sv. Mihael Arhangel nonqai., W. Va. Predsednik: Franc Valer.čič, Pest Chi efton, \V. Va.; tajnik: Anton Froll, Post Monongah. W. Va.; blagajnik: Matija urkovič: Post Monongah, W. Va ; zastopnik: Ivan Simčič, Post Chiefton, W. Va. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Feliks št. 101 v Walsenburg. Colorado. Predsednik: Lovrenc Kapušin, Walsenburg, Colo, box 31«S.: tajnik: Frank Vodenik, Camp Slumway, Čolo, bx 54; blag: Mike Medved, Box 152 Walsenburg, Colo: zastopnik David Šuštar, Box 57, Walsenburg, Colo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ve meseco ob dveh popoldne v Poljski dvorani v Walsenburg, Colo. Društvo Biser Gora. št. 102 v RIchwood, West Virginia. Predsednik: A. J. Krashowitz, Box 128; tajnik Frank Skerbitz, Box 812; blagajnik: Frank Homovc, Box 128; zastopnik: Frank Koss, Box 128, vsi v Rich wood, W. Va. Društvo zboruje ? ? v mesecu v prostorih brata A. J. Kra-showitza v Rich wood, W. Va. Društvo sv. Marijino Vrei&vzetje it. 103 Coilinwocd. Ohio. Predsednica: Neža Kral, 705 Cass A-ve.; tajnica: Louisa Champa, 15711 tjart,-nac Road; blagajnica: Marija. Ivani ič 15416 Saranac Ruad; zastopmca: Johar.n Pust, 15725 Saranac Road. Vse v Collinwood, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani katoliške cerkve sv. Marijinega Vnebovzetja v Collinwood. O. Društvo Jugoslovan št. 104 v Chlcaoo, III. Predsednik: Alojz Sordač, 2223 W. 21st tajnik: Mat Matitič, 174S Clybourn Ave; blagajnik: Anton Paloza, 252J Carmen Ave.; zastopnik: John Kosiček, 1805 S. Center Ave. Vsi v Chicago, IU. DruStvo zboruje vsako Oetvrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na Centre Ave in 18. ulici. Društvo sv. Martin št. 105 v Butte, Mont. Predsednik: Martin Evatz 1259 Talbot Ave.; tajnik: Alois Malnarich 12.".9 Talbot Ave; blagajnik: John Tekaučič, 436 Watson Ave.; zastopnik Jose;.h Kožar, 1259 Talbot St. vsi v Butte, Mont. Društvo zboruje vsakega 2. in 4. petka V mesecu na 33 East Park St. Društvo sv. Janez Krstnik št. 106 v Davis, West Virginia. Predsed.: Janez Bevtič. box 314; tajnik: France Zorman, b«>x C65: blagaj. in zastopnik: Johann Bogdanovieh, Box 391 vsi v Davis, W. Va. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesceu ob dveh popoldne v domu Johanna Bogdanovicha. Društvo Duluthskl Slovani št. 107 v Du-luth Minnesota. Predsednik: John Movern, 466 Mesaba Ave.; tajnik in blagajnik: Ivan Župan, 725 East 2nd St.; zastopnik: To;n:iž MerSnik, 6t>2>,£ Garfield Ave.; Vsi v Du-luth, Minil. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v uradu Narodnega Vestnika na 405 W. Michigan St. Duluth, Minn. Društvo sv. Antuna št. 103 Youngstown, Ohio. Predsednik: Anton Kikelj, 1116 Franklin Ave. So.: tajnik: L. Urbos, Box 613 Struthers_ Ohio, blagajnik: Frank Tur-šič, 925 Franklin Ave So. Vsi v Youngstown, Ohio. Zastopnik Josip Cigole, Lu-wellwille, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne na 11 IS Franklin Ave. South Side. Društvo Sv. Marija Trsat, št. 109 Keew-atln, Mlnn. Predsednik: Josej M.tjerle; tajnik: Janez Hren, blagajnik: Georg M »tek vic'n; zastopnik: Georg Matekovich. Vsi v Keewatin, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v mestni .dvorani. Druitvo sv. Frančiška št. 110 v Mc Kin- ley, Minn. Predsednik: John Menart. McKinley: tajnik: Frank Boje, Box 112; blagajnik: Frank Hočevar, Bx 73; zastopnik: Aleka Kooir, Box 73; vsi v McKinley, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo neduljo v mesecu v City Hall. Društvo sv. Jurija št. 111 v Leadville, Colo. Preds: Johan Pozelnik, 331 W 2nd St.; tajnik: Clials Jakopieh, 50« Elm Street; blagajnik John Hren. Box 150; zastopnik: John Gornik 500 Elen St.; vsi v Lead-vllle, Colo. Društvo zboruje 1011 Harrison Ave. v dvorani Jos. Golob vsakega 10. v mesecu.- Društvo av. Janeza Krst. št. 112 v Hlb- bing, Minn. Predsednik: Franc Gornik; tajnik: Mart. Cernugel, bx 509, bilagaj.: Marko Majerle, bx 201; zast.: Andrej Ozanič, bx 500: vsi v Hibbing, Minn. Društvo zboruje v prostorih Martin Cernugla v KIttsville, Minn., vsako prvo nedeljo po dvajsetim ob 2 uri popoldne. Društvo Ilirija št. 113 v Ruston, Wash. Tredsednik: Anton Trol. 529G Court St. Ruston, Wash.; tajnik: Paul Kend,i. G21 So. 15th St.. Tacomo, Wash.; blagajnik: Jos. Ivančlč, 5206 Court St., Huston, Wash.; zastopnik: John Ivančič, 5206 Coust St.. Ruston, Wash. Eruštvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri gosp. Jos. Ivančič-u. Društvo "Slovenec" št. 114 v Ely. Minn. Tredsednik Marko Bluth, box 304; tajnik: John B. Smrekar; blagajnik: Jos. S. Kochevar, box 116; zastopnik: Jacob Preshiren, box 286; vsi v Ely, Mlnn. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason Hali. ___ Druitvo sv. Mihaela štev. 115 v Crows Nest, Pa. Predsednik: Mihael Abramovic; tajnik: Jos. Pazul; blagajnik: Lavrence Jereb; zastopnik John Turkovič; vsi v Crows Nest, Pa. Društvo zborujee vsako prvo nedeljo V mesecu v Crows Nest, Pa. OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priob-čen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat ln sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošenl, nemudoma poročati vse nedostatke in premem be njih uradnikov. Ta Imenik je pri-občen, kakor ml Je bilo do sedaj poro-čano. Drufitva, katera 8e niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalu storiti. ditve niso resnične, mu plača 2000 K in najodločnejše trdi, da se lev kakor volk klatita po Stu-balpi in Koralpi. V nedeljo dne 5. oktobra so ljudje, ki so pobirali kostanj na griču Grubberg Sv. Štefanom, videli in prepodili volka, ki je pred njimi zbežal. Volka sta natančno videla- en vinogradnik in en šolski učenec. Volk je pustil jasne sledi, ki so jih orožniki sledili do Itoseiiko-j gla, kjer je bila ponoči od pon j deljka na torek ena ovca raztr-| gana kakor tudi ena goved. — Strokovnjak je volkovo sled pw?-meril; široka je 110, dolga pa j 120 mm in je jasno vsakemu stro-| kovnjaku, da more biti le od vol-| ka. Velika mačka na Stubalpi za-; pušča širšo sled. Psi v tem kra-I j« so manjši, razen enega nju-fundlandsko bernardiuskega ba-starda, katerega sled se pa znatno od volkove razlikuje. Na Grubbergu preplašeni volk je !>« /al v FalK-g, prej pa je raztrgal eno ovco in jo deloma požrl pri Ligistu. Ne more se dvomiti, da je bil prej volk v okolici pri Wildbaehu, v Zeierling Frauentalu in v Gleinzu pri (JeiitseSi-Ijaiidsbergu, kjer so povsod našli njegove sledi in jc volk raztrgal pri Selnvanenber-gu ovce. Ravno tam je pa tudi j v«'lika mačka (lev) natrgavala vole, bik«-, krave in teleta, kjer so ga tudi videli. Odtam se je podnla mačka proti Koralpi. M.-dt -m, ko se je volk z vzhodnega roba Koralpe in Sehwanber-ga klatil eez (ilainzberg-Frauen-tal-Z, srne in eno tele) na vzhodnjem robu Koralpe in s ■ nato podal na Stnbalpe, kjer so bile napadene tudi večje go-vedi ill ovce. Volk v eni noči ne požre cele ovce; lev pa požre več kot eno ovco in je napadel govedi iztrgal 20 do 40 kg mesa; >est lovcev in dva gospoda sta leva oj isala. Poleg volka in levji sta v štajerskih planinah naj-brže še dve roparici, o katerih se Še ne ve, ali j" manjši volk ali hijena ali pa dve mački Ti dve roparici so ljudje tudi videli ! kakor tudi njih sledi. Ne more se dvomiti, da so roparice iz ka*ke meiiežarije ušle. Menežarija je prišla lani novembra iz lirueka oi. Muri v Eggenberg pri Grad-eu, kjer je inula tri leve, med njimi levinjo z dvema mladičema \ starosti treh mesecev. Me-nežarija je šla potem v Maribor, 1 kjer se je razšla. Kletke so bile Stare in slab-. pa tudi vsi uslu-žbenei so bili malomarni. Na Zgornjem Štajerskem že okoli } en ga leta ni bilo nobene mene- < /arije. Nadalje poroča " Grazer i Volksblatt", da j«' v jarku med Rosen in Reimschkoglnom v vi- : sini 1180 m bilo ponoči raztrga- ] no poldrugo leto staro tele in je bilo večinoma požrto. Zver je tele vlekla 30 do 40 korakov daleč. , Teci je napadel in požrl najbrž volk. i i < S cesarskega dvora. Kako težko nalogo ima dvorno Uslužbenstvo, naj sledi iz sledečih 1 podatkov. Te dni so na Dunaju zborovali zdravniki in naravo-s'ovci. Končno so bili povabljeni ■ na dvor. Sprejema se je udele- i žilo nad 7000 udeležencev. J»o-dravil j«> goste nadvojoda Franc ! Jožef. Dvorni svetnik vitez Pri- , les/.kv je imel veliko opravka, da se je vse srečno izvršilo. Koli- , ko je bilo opravka, se vidi iz tega, da je bilo použitih slaščic 7, imenom "Ca na pees" 24,000 kosov, poleg tega še 10,000 drugih. Sladoleda se je oddalo en liekto- i liter v granitnih porcijah, 2000 kozarc-ev limonade, odprlo se je 1000 steklenic šampanjca. Iz tega se sklepa, da je bil obi.sk res velikanski. Nadvojvoda se Je poslovil ob pol 9. ri zvečer najpri-sreneje od različnih učenjakov v. Nov tunel med Francosko in Švico. Dne 2. oktobra ob 7. uri zvečer je bil dovršen novi železniški predor v .Mont d'Odru. V tem času so delavci podrli zadnjo plast zemlje v sredini predora, pri čemur se je tudi ugotovilo, da se je pri kopanju obdržala smer tunela z izvanr dno točnostjo. Novi predor je največja umetna zgradba na progi Frasue- Vallor-be. Dolg je 6099 metrov ter vodi na francoskem ozemlju v dolžini 5109 metrov, na švicarskem pa 990 metrov. Dela so bila prora-čunana na 32 mesecev, a so trajala 34 in pol meseca, to pa zara- EP Jugoslovanska B : J •-B Katol. Jednota a Inkorpofimoa dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. c URADNIKI: Predalnik IVAN* OERM 507 Cherry Way or Box 57, Braddock, Pa. rdo ve za njega, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Matija Sedmak. 118 15th St., C'onneaut, Ohio. FCZOR, DEKLETA IN VDOVE! Vdqj*ec. star 2ti let. se želim seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 24 let. Tudi vdova z enim ot rekom ni izključena. Tukaj imam stalno delo. zaslužim 4 do G dolarjev na dan. Samo resne ponudbe je za poslati, če mogoče s sliko. T. R., P. O. Box 218, Thorpe, W. Va. McDowell Co. OGLAS. — Trgovec z zlatnino "JHI M. POGORELO, 29 E. Madison St.--Room 1112, Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglas v so-hotnih številkah. — On ves navdušen: V tem krasnem kraju bi si sezidal malo hišico. .. — Pomisli vendar, kako da leč bi imela «lo mene šivilja. j NEPRIČAKOVAN ODGOVOR. Mož: — Nocoj se mi je san jalo, da sem umrl. Žena: — Koliko časa si se j>a moral p«*či v ognju? — Niti minute; sv. Peter mi je rekel: "Ti prideš v nebesa, ker predobro poznam tvojo staro. Prijateljice. Hvala. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po -10c4 gal., lansko belo vino po 45č gal. in najboljše staro belo vino po 50? gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distillerija blizo postaje. Pošljite vsa pisma na: Stephen Jaekse. Box 161, St. Helena, Cal. POSEBNA OBJAVA. Sedaj potuje po zapadnih državah moj zastopnik g. 31. Zugel, kateri je opravičen pobirati naročila in denar. Pri naročilu se tudi plača. Za Crockett, Cal., in okolico je opravičen pobirati denar za moje vino in žganje g. John Kodrich. S spoštovanjem Stephen Jakše. (17-10-—4-11) IŠČE SE izvežbane šivclke za šivati možke ilamniko. Vprašajte takoj pri: Vanderhocf <£ Co., 18—22 Washington Place, 27-2!>—10) New York Citv. PRVA HSVA3<0-SL0YENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporočil se vsem Slovenskim tam-b irakim /borom, kakor tuli posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tt*j tovarni se iide-liijejo ta-iiljiire po najnovejšem tistemu in najpopolnejših umetniških načrtih. Okrašene S3 z biseri in vsakovrstnim: rožami. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših «ra-mof-.uiov ter finih slcweuskih p!o5č i. t. d. Veliki iiustnxa-ni cenik s slikjmi pošljem vsakemu zastonj. Josip Schsrabon biizu Union postaje P 415 V/est Michigan St., • Oululh, Minn. Pošiljam denar v staro do- P raovino in prodajam paro- j brodne in železniške listke. m I --9—*—*—9 — Krasno! Imenitno! Jaz bi nikdar ne napravil kaj takega, ker bi prej vse skupaj pojedel. Bf Vellkassalo^a vlrm ln žganja, Marija OrtJI Prodaja baio po........... Črno vino pa.......... Droiatk 4 galone za............ Bricjevcc 11 iteklcnic la....... 4 gal. (icdCck) sa.......... Za obilm narocbo se priporoča ...70r. (tiloa ..S6c. * .......fl i. »j .......|12. .......$11. H MARIJA GRILL, 03O8 fit. Clair Av«„ N. E., Clev«iend, O — Anica, če me ne uslišite, se bo nekaj strašnega zgodilo. — Kaj? — Z Vašo prijateljico Angelco se bom poročil. — Nikakor ne; saj Vas vzamem takoj, če hočete! Mala Lizika se je ves dopoldan smukala okrog telefona. Končno je poklicala mamico. — Ti mamica, ali imajo v nebesih tudi telefon? — Ne, Lizika! Kaj bi pa rada? — Jaz bi rada Boga nekaj vprašala. — Kaj bi pa rada vedela ? — Rada bi vedela, kaj sem bila jaz prej, predno sem postala tvoj otrok. Zrakoplov. i — Ko je bil zadnjič moj prijatelj v gorah- se je tako prestrašil zrakoplova, da je padel in se ubil. — Saj bi se ravno tako, če bi ■ bil v zrakoplovu. Največ denaija iz Amerike nalaga se t i i i! MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad] . Hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 66O milijonov kron. Rezervnega zaklada nad 1,300.000 kron. 4%% brez odbitka. Ne^zdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Spe« kulacija Z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišca cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. NaŠ dopisnik v Z jed. državah je že več let 82 Cortlandt St^ NEW YORK. 6104 St. Clair Ave., N. EL, CLEVELAND, 0. ....... -■______ —_" KRANJSKO. I Tečaji za razstreljevanje zem-1 Ijc. Iz Horjula poročajo: Dne oktobra je e. kr. kmetijska družba tudi pri miš priredila enodnevni tečaj za razstreljevanje /.» inlje, katerega se je udeležilo preeejhnje število domačih in tujih občanov. Vodil j«* deželni sadjar »ki učitelj llttmek, ki je podal najprej potrebna pojasnila o rabi razstreljiva dinamona, po-trm pu so m? vršili praktični poizkusi, n. pr. naparava drevesnih jam, rahljanje zemlje v starem >*adovnjakit (1 meter globoko med sadnim drevjem), pri čemer ni bilo drugega, znati, nego močno bobnenje v zemlji. Posebno za-1 uimivo ji* bilo gledati, kako je «11-1 numou s pomočjo tu! mi na t ne uži-fjaliie vrviee izruval, razklal in \i**«»ko v /.ijik pogual po več štorov (porobkov) hkrati. I speh je bil rrs nepričakovan. Urez dvoma bodo začeli kmetovalci uporabljati to razstreljivo v kmetijske namene. V*i udeleženci so sadjarskemu u»'*it«-lju ilumeku za brezplačen in poljuden pouk hvaležni. Mest čez Savo. Iz Št. Jakoba piM'jo: Mest čez Savo pri Št. Jakobu j»* ve vedno zaprt in se promet vrši čez ( rnuče. Mi navadni Ijudjt* ne vidimo za kulise, a pametno to ni bilo. 1'rišli smo iz de-1 /ju | mm I kap. I'rej smo imeli vsa j j bi od, zdaj pa nimamo ne broduj ne mo»tu. l*o«e*tniki i>, Smartna imajo na šeutjakobski strani ob: savskem brejfu zemljišča, kjer dobivajo iiosto in steljo, pa ne tnorejo do nje. Ljudstvo s te pla-j ti pa j<- \ vsakdanji življenski zvezi z Ljubljano, ki je pa zdaj naenkrat postala oddaljena skoro. dve in pol uri. Javtn škandal. V noči od 9. na 10. okt. je bila neka mlada ženska. baje s«* piš.- Marija Štih in j.- doma s Štajerskega, v Litiji povožena od vlaka in umirajoča' peljati« proti Ljubljani. Ali je u-| mrla že m»*d potjo, ali pa šele v Ljubljani, ni znano. Najbrže je morala ie med potjo, ker ljubljansko postajenaeelstvo jo je dalo Že mrtvo prepeljati v mrtvai-1 nieo k sv. Krištofu. Državni poli-; eiji se pit ni zdelo vredno, da bi, l»ik' mestni magistrat kot sanitetno oblast o stvari kaj obvestila i in šele neka privatna oseba je» prišla Li. okt. na magistrat pove-! dat. da ubogo mrtvo dekle še ve-j dno leži v mrtvašnici in da truplo j že smrdi. Kaj bi bila rekla vlada in klerikalci, če bi si bila mestna policija svojo nalogo vzela tako' lahko! Roparski umor v Škof ji Loki. Dne 12. ckt. zjutraj se je izvršil! v Škot ji Loki tako predrzen in zavraten roparski umor, kakršnega še ne pomnijo ljudje v okoli-j ei. Neki laški delavec, ki je uslu-žben pri gradbi nove ceste iz Tra-1 te v Skofjo Loko, se je oplazil 12. okt. zjutraj {»o prvi maši v kuhinjo dobro znane gostilne Janeze Miklavčiču. po domače "Pod pur-felcetn". Gospodinja je stala pri ognjišču in je pripravljala zaju-trek za svojega otroka. Njen soprog, ki je slep, pa je še ležal v kamri. Napadalec se je približal čisto tiho gosfHxlinji in jo je udaril z vso silo z neko težko, trdo iu robato stvarjo po glavi. Žena je i»adta, ue da bi se kaj zavedla. Napadalec ji je popolnoma prebil lobanjo, tako, da so izstopili možgaui. Našli so jo unrtvo. Po S3fe> ^ 4 * Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. Bp i sal Eugene Sue. — Za "G1m Naroda" piiredll J. T. ^ ^ ^ ^ ^ ^ (Nadaljevanje.) 4 Podpisal je, nakar je pisar odšel. — Po tem nakupu — je povzel intendant Doublet — Vam bo prinašalo posestvo 126.000 frankov. — Ali veste, gospod marki, da so redki ljudje, ki iinajo 126.000 frankov. — Kaj' ne, da sem srečen, gospod Doublet! 126.000 frankov! — Hvala Bogu, gospod marki, ničesar Vam ne manjka. Mladi bogati, dobri, zdravi in razentega — se je nasmehnil Doublet — imate soprogo in hčerko, ki je kakor angelj — Marki ga je mrko pogledal. _ C V imam 126.000 frankov dohodkov, ženo kot je moja in kakor angelj lepega otroka, si ne morem ničesar boljšega želeti, kaj net — Samo to — je pristavil intendant — da bi kolikor mogoče dalj časa živeli. — Ali zapovedujete se kaj T — Ne, — Toda počakajte — koliko imate v blagajni! — Devet na jsttisoč tristo in nekaj frankov, gospod marki. Pri tem seveda ni vračunjen denar, ki leži na banki. _ Še pred poldne mi prinesite deset tisoč frankov v zlatu. Ce Vi slučajno mene ne bilo doma, jih izročite Jožefu. — Se do opoldan? — Da. _ V teku ene ure bo denar tu. Ničesar drugega, gospod l.iarki * — Ničesar, gospod Doublet. — 126.000 frankov »lobodkov od posestva — je mrmral intendant. Ko je intendant zaprl vrata, se je vsedel marki v naslonjač in ri zakril z rokami obraz. — Oh — je zastokal — zakaj sem vendar bogat f Koga naj postavim v ta zlat okvir! Ne, ne! — Kri! Kri! Boji se me, trepeta pred menoj! Ali je morda moja krivda! Oba bosta sla, morata iti! Vstal je in Šel v spalnico, kjer je dobil Jožefa. — No, kje so puške! — Tnkaj, gospod marki; v najlepšem redu so. — O tem se bom še prepričal. Ali je gospa že pozvonila! — NV vem, pespod marki. — Poizvej. Hišnik je odšel, marki je pa vzel iz omare rog smodnika, par pištol in nekaj krogel. • ' ' Jožef se je vrnil. — Gospa markiza je že vstala. — Ali je naročila voz? — Ne. gospod marki. Na izprehod bo šla peš. — Dobro. — Skoraj bi bil nekaj pozabil. Jutri se odpeljem na lov. Ali razumeš? — Da, gospod marki. — Ali hočete palico? — Ne. Ali je v tukajšnji bližini kak izvošček? — Da, na voeraln Rue du Lille. — Vprašaj Julieto, če bi lahko govoril z gospo. Jožef je odšel. — K njej bom šel, da bom videl, kako se zna zatajevati. Toda mahoma se je premislil in poklical hišno. — Recite ffoepej — je rekel — da sem mislil govoriti žnjo, pa sem moral nenadoma oditi po opravku. Okoli poldne se vrnem, če pa ne, ni potreba čakati name. Obleki je suknjo in stopil na e^sto. — Koliko je ura? — je vprašal kočijaža. — Poldvana.istih gospod. Kam izvolite? — Rue de Belle ('basse, vogal Rue Saint Dominique; tam vstavi. .... — Dobro. Gospod Harville se je vsedel v kočijo in zagrnil okna. Sklenil je počakati v bližini omenjene hiše in presenetiti v uso-depolnem trenutku svojo ženo. Ravno opoldnn je stopila iz Harvillove palače markiza, oblečena v rjavo svilnato obleko. Voz se je ustavil na samotni ulici ob dolgem zidu. — Ali vidiš ono ž-nsko? — je vprašal marki. — Da. gospod. — Pelji polagoma za njo. Če bo najela voz, vozi za njim. — £rav. — Stvar je skoraj smešna. Markiza je res najela voz. Naenkrat je kočijaž ustavil. — Kaj delaš! — Dama je sla v cerkev. Kako lepo nogo ima! Marki se je srloboko zamislil. Sprva je menil, da ga je žena i.npazila in da je šla namenoma v cerkev. Nato se mu je zazdelo anonimno pismo xldhna ohrekljivost. Ali je kriva Klementina ali ni?.. Kočijaž se je ozrl nazaj rekoč: — Dama je zopet stopila v voz. — Pelji za njim. — Dobro; stvar je smešna — zelo smešna. Dospeli so v line du Temple. — Gospod — je rekel kočijaž — tovariš je vstavil pred št. 17.; tukaj je štv. 13.; ali naj vstavim! — Da. — Dama je šla v hišo. — Odpri. — Takoj. Nekaj trenutkov za tem je stopil marki Harville v hišo štv. 17. tr n. Angelj. V tem trenutku se je zaslišal iz pritličja piskajoč glas stare Pipeletovke: — Kam hočet?, gospod! — On je — je rekel Rudolf. — Odidite v peto nadstropje. Dajte Morelovi rodbini ta denar. — Gospod, jaz Vas ne pustim, če mi ne poveste — je kričala hišnica. Kr je prišla markiza v vežo, je stala madama Pipeletova vsa začudena med v rat mi. • Markiza jo je tiho vprašala: — Go«po t + » ♦ ♦ ♦ ♦ m Važni nasvet. V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim beleznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobolj, slab "«ek do jedi, neredni odčistek, zobobolj, nahod, bolezni ledvic, sr-i:enju kože itd. — je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za pomoč da ne trosi zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam? — Edino le tja, kjer je že stotine bolujočih dobilo uspešna zdravi-'a za jednake in slične bolezni h to je: THE PARTOS PHARMACY v New Yorku. Vsaki, kateri naroči najmanje za $1.00 od zdolaj označenih zdravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914. — Izre-žite dolnji Cupon za brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem uaznačite točno /.a kakšno bolezen želite zdravila in kateremu priložite potrebni denar ter naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160—2nd Ave. New York, N. Y. Imenik in cenik najgl&vnejih zdravil: Za čistenje krvi, želodca in redno stolico Proti glavobolu Proti slabem spanju in za živčne bolezni Za bolezni želodca Zoper izpadanje las Za porastenje las, brk in brade Za prišče (mazulje) po koži in za gladko kožo Za impotenco (oslabelo naravo) in onanijo Za kašelj, prsne in plučne bolezni Za reumatizem in kostobolje Za sifilis Za akutni triper Za kronični triper Za pol učijo in gubitek Za beli tok žen Za zlato žilo (Herinohoide) Za bolezni oči j (vnetje) . Za osivele lase Za bolezen ledic Proti kostobolu (Giclit) Za srbenje kože Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto. CUPON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR. Prigibno pošiljam $......za............. ter brezplačni koledar za leto 3914. Ime in priimek: ............ No. or box ............ City Staate >— —*—3f NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 40— •J 5 in 50 c ga Ion. črnemu vinu pa 30—35 in 40 c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico dtnarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 134, Fresno, CaL Kedor izmed rojakov želi moje vino, naj se obrne na: Ur. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Cola HARMON! h bodisi kakorinekoli vrst® izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem le nad 16 let tukaj vtem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske Kakor vse druge harmonike tet računam po deln kakoreno kdo zahteva bres nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O. 431 parnikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. NajveCja parobrodna dražba na svetu. Partola $1.00 Partocura $.100 Part one Elixir $1.00 Parfowill $1.00 Partolin T. $1.00 Partolin II. $1.00 Partocream $1.00» Partobraee $1.00 Partocough $1.00 Rheumabalsam & Powder $2.00 Partobisquits $4.00 Triplets št. 1. $2.00 Triplets št. 2. $2.00 Triplets št. 3. $2.00 Triplets št. 4. $2.00 Partopile $1.00 Erlauer Water & Salve $2.00 Elsawater $1.00 Partoherb $1.00 Partopain $1.00 Partocvl Salve $1.00 ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJT IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. V RED STAR LINE. fPlovitba med.'New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparniki na dva vijaka. IRELAND 11,904 to* FIR LAND ll,7f0 ton CROOITLAM 11,7M torn 11,917 ton LAPLAND 18,t*4 lom. Regularna, direktna, potniška in ekc-presna proga med: NEW TORKOM b HAMBURGOM. BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO ia HAMBURGOM. BALTIM0REM in HAMBURGOM oskrbljena snajveCjim parni kom nasvetu "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in s velikimi poznanimi parniki: Kaiaaria An*• Victoria, America, PrnUint Lia-cola, Prtiidot Great, Clevdaad, Ciscisaati, Patricia, Pretoria, PcMijItuu, Graf «• S Madison Sls. CHICAGO. ILL. ISM "P* Street. M. W. WASHINCTOWN. D. č. 219 St. Clurlee Street, NEW ORLEANS. LA. 11 A Locust Street*. iST. LOUIS. MO. 339 Meta Street, WINNIPEG. MAN. pit Gee r. Street' San f*ancisco7cal.< 121 So. 3rd StreetJI MINNEAPOLIS. MINN. 31 MONTREAL. CANADA. -»______! ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNNVN1K. 'GLAS NARODA", KAJ. »r* VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje škod New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HKVATSH H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., Now York, Oorner Oedar St. Na razpolago so vednj Vrte sobe in dobra domača krnita po nizkih eeiah. _ Pozor, rojaki! Dobil Mm h Wsahlnctona n iT«je sdra-riia aorislno •tartlko. kts- ra Jam«, da ao a a r m rHa prava is koristna. Po dola« Saša aa nI je ooerečilo ia najti pnn Aioen tinktn ro In Pomade Drool tan aH e njo In sa cast nt bUo, od kalo- «1 laUora C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba« SMrektna irta do EAVER, PARIZA, iVICR, INOMOSTA in UXJMUAMM. Poitnl Bkaprea parniki aoi LA PROVENCF" LA SAVOIE" '-LA LORRAINE" "FRANCE" aaivavttak« «a«vavtkft» aa tetfft vijak. V Ml am. a. 'utuii! ct i nanic« '»taiklai ia lantirta gett to opojoloc— t»tmmaja to »oboa« vol___ aa mML Kavno tako aan#>1w v C. MteS k rasni taki hnuta sraatojc. jobjinonh to kzfSKab v 8 doob P. O. "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zde. drž. naroČite se nanj. Poitnl parniki aoi "CHICAGO" \ LA TOUVANE" ' K0CUAH2EAU'' "H1AGAKA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, earner Pearl St., Cbcaebroagh Balldtsg, Paniki edplwieie »j sedaj naprej redao ob četrtkih is pristaaSjEa Rev. 57 iNerth River in ob scbotih pa is pristanišča 84 North River, N. T. t FRANCE due 29. okt. 1013. *LA PROVENCE 19. nov. 1913. *LA LORAINE 5. nov. 1913. t FRANCE 26. novembra 1913. •LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 *LA LORAINE 3. dec. 1913. POIIBMA FLOVITXA T KAVRS: *LA TOURATNE odpl. s pom. št. 57. dne 1. nov. 1913. ob 3. popol. •ROCHA M BEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 22. nov. 1913. ob 3. popoldne Paralki t tvezda cczaanoraal loa]a pajire vijaki. Parakl s kriiaa iaqt po itiri vijake. A vsfro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) Najpripravoejša in najcenejša parobrodna č:ta za Slovence jn Hnate, i . Novi pamik na dva!vijaka "Martha. Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trotom in Rek). Gcsa fožnib^istkoTjiz Ntv Torka za m. mred so do: Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav alice, laura, martha washington, argentina, oceania, kaiser franz josef l TRSTA .................................-.-....-.-.-.-w-. $36.00 LJUBLJANE ..................................... $37.18 REKE ........................................... $36.— ZAGREBA ....................................... $37.08 KARLOVCA ....................................... $37.25 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več. II. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. $65.00, drugi $50.00 do $65.00. Phelps Bros & Co, Gen* Agents, 2iLw.«biiigtob street, new york.