novoles LETO XIX Številka 19 novoles 18. december 1981 HORUK V NOVO LETO Kar vrti se zemlja naša, Novo leto se slavi, vinska pesem se oglaša, po pečenju vse diši. V grla žlahtno vino teče, vsepovsod se sveti mast, tisoč se Zdravljic izreče letu novemu na čast. Preden leto v novo skoči, dajmo, spomnimo se vsi, da pri nas so časi vroči, ko denar nič vreden ni. Družba naša čudovita je živela na kredit, ker bilanca ni pokrita, nam grozi zdaj - gola rit. Tulimo na glas: „Devize rešijo nas vseh zagat, z njimi zlezemo iz krize, ki nam zdaj zavija vrat. ” Za devizo vse podi se, naj bo dolar, lira, frank, kljub vsemu izvoz ne zrase, tone barka naših bank. 1 Gospodarstvo je kot krava, ki jo molzel vsak bi rad, vime prazno ošlatava zajedavski birokrat. Kakor po deževju gobe SISI rasejo pri nas, potlej vežejo otrobe, žro nam sredstva, mir in čas. Ni papirja za stranišče, ne kofe ta in zdravil, kupec besen maslo išče, praška vzame nekaj kil. Brez meja divjajo cene, nihče več jih ne kroti, Z IS ničesar ne ukrene, da jih malo zadrži. Petar Kostič je minister, ki je v mejo vtaknil prst, potlej dal ukrep je „bister", da bi manj hodili v Trst. Cankar v svojem grobu kolne, ker predrag je DOM njegov, ker blagajne niso polne, sklene se dogovor nov. Hude misli za Silvester, raje jih vrzimo stran! Da program bi bil bolj pester, zaželi si naš občan. Kaj počeli v Novolesu v letu smo, ki mine zdaj? Smo dodali kaj slovesu, da pri nas je pravi raj? Za izvoz smo se pehali Novolesovih tovarn, v proizvodnjo smo poslali zaposlene iz pisarn. Dom na Resi smo odkrili in v Bohinju Zoisov grad, v Straži pa smo pozabili, da pri vhodu smo - brez vrat. TAPU manjka surovina, banka nam deviz ne da, stroga naša je carina, k nam pripne se IGK. O prihodku govorili smo po dolgem in počez, da naposled smo sklenili: vanj zdaj vsi gremo zares! Obračune zdaj sklenimo! Kar bilo je . je pač preč. Zdaj si sveto obljubimo, da grdi ne bomo več. In za konec polne glaže vsi izpijmo zdaj na eks, vino rane naj namaže, naj spodbudno bo za - seks! Vladimir Bajc SOZD UNILES v letu 1982 TEŽAVNOST NALOG TERJA SKUPNE MOČI V človekovi navadi je, da ob prehodu iz starega v novo leto pretehta in oceni, kaj mu je poslavljajoče se leto prineslo, kakšne sadove je obrodilo njegovo delo. Tako dela tudi vsak delovni kolektiv in vsaka družba. V Sloveniji in Jugoslaviji smo letos poželi bolj skromne sadove svojega dela kot smo načrtovali. Predvsem z izvozno-uvoznimi rezultati in rastjo produktivnosti še ne moremo biti zadovoljni. Ob tem seveda ne gre prezreti najbolj bistvene težave — visoke stopnje inflacije, ki nam jo nikakor ne uspe obvladati in jo delavec zelo boleče občuti v svojem žepu. Seveda moram opozoriti tudi na nekatere pomembne in ohrabrujoče dosežke: kljub vrsti težav proizvodnja še dokaj uspešno raste; izvozni premiki v zadnjih mesecih so taki, da imamo na primer v Sloveniji v zadnjem četrtletju visoko pozitivno plačilno bilanco; dokaj uspešno omejujemo neproizvodno porabo v dovoljene okvire; v zadnjem času precej bolj premišljeno investiramo itd. Morda se bo zdelo bralcem nenavadno, če trdim, da v nobenem od omenjenih dosežkov ali pomanjkljivosti ne vidim najbistvenejšega koraka naprej ali največjega problema. Osebno mislim, da je naš največji dosežek leta 1981 v tem, da smo se streznili in zavedli, da lahko živimo le od sadov svojega, ne pa tudi tujega dela; da lahko razpolagamo le s tistim, kar ustvarijo s pridnostjo in znanjem delavci v vsaki republiki in pokrajini ter skupno v vsej Jugoslaviji. Ta streznitev je najbolj zanesljiva opora za napredovanje našega samoupravnega gospodarstva v prihodnjem letu. Najbolj zaskrbljujoče pa se mi zdi, da se vse pogosteje predpisujejo za bolezni našega gospodarstva administrativna zdravila, ki na samoupravnem organizmu združenega dela (že preizkušene) sila slabo učinkujejo; in da je ponekod znova čutiti zablode, da bomo pometli vse težave, če bo odločanje centralizirano na enem mestu, v glavi vsevedne, vse-močne in pravične matere državne administracije. Te zablode pa bomo vsi skupaj v združenem delu najuspešnejše spodsekali z največjimi možnimi rezultati visokoproduktiv-nega dela in z brezkompromisnim prevzemanjem samoupravnih pravic in še bolj odgovornosti. V tem moramo biti bolj agresivni, bolj dosledni in bolj odločni. Tako ravnajmo tudi v SOZD Uniles: vseh 16.000 in več delavcev v vseh TOZD, delovnih V četrtek, 3. decembra, je bila na obisku v Novolesu delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije tov. Martin Mlinar. Na sestanku, ki je bil v sejni sobi naše DO, so bili prisotni poleg gostov tudi vsi vodilni družbenopolitični delavci Novolesa. Po uvodu, ki se je nanašal na ugotovitve delovne skupine CK ZKS izpred dveh let, se je razvila živahna debata. Tovariš Mlinar je ugodno ocenil prizadevanja delavcev Novolesa, tako na ekonomskem, kot na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. organizacijah in delovnih skupnostih. Veliki smo (peti v Sloveniji) in čeprav še nimamo zaključne letne bilance 1981 lahko rečemo, da smo dokaj zadovoljivo poslovali. Verjetno se bosta celotni prihodek in dohodek letos povečala za blizu tretjino. Skupno bomo ustvarili dobrih 6 milijard dohodka ter okrog 1,2 milijarde dinarjev akumulacije, povprečni osebni dohodek pa bo, kot kaže, prvič presegel 10.000 din na delavca mesečno. V SOZD Uniles skupno ustvarimo daleč največji izvoz v vsem lesarstvu in gozdarstvu Slovenije. Samo vrednost izvoza na konvertibilno področje bo presegla 2 milijardi dinaijev in to v letu, ko so razmere na svetovnem trgu strahovito težke. Daleč najuspešnejši v Sloveniji pa je Uniles s svojim presežkom izvoza nad uvozom, s katerim bomo prispevali v družbeno devizno blagajno letos čisto 1 milijardo deviznih dinaijev. Za take dosežke se je treba zahvaliti vsem delavcem v vseh naših TOZD, delovnih organizacijah in skupnosti. Iskreno jim čestitam. Omenjeni dosežki tudi kažejo, da smo v našem gospodarstvu veliki in močni. Ta naša moč pa bi bila še večja z večjo mero sodelovanja in uveljavljanja dohodkovnih povezav ter pripravljenosti na sporazumevanje in če bi z več skupnega napora, ob smotrnejši razdelitvi zahtevnih delovnih nalog, uresničevali naše samoupravno opredeljene planske cilje. Letos smo določene premike v to smer dosegli verjetno preskromno. Prepričan sem, da nam bo zahtevnost gospodarskega leta 1982 okrepila celovitost tega našega velikega samoupravnega ekonomskega organizma — SOZD Uniles: v prid skupnega nadaljnega razvoja, napredka vsakega njegovega člana in vse naše družbe. Prav vsem delavkam in delavcem v Unilesu, v vseh njegovih tovarnah, v obratih, trgovinah, pisarnah in na drugih deloviščih doma in v svetu in vsem njihovim družinam želim v novem letu 1982 veliko sreče in zadovoljstva in obilo novih delovnih uspehov. Predsednik SOZD UNILES dr. TONE KRAŠOVEC S \ TOZD TPI in ŽAGA SOTESKA ____________y BREZ VEČJIH PRETRESOV Stabilizacija gospodarstva in vsemogoči ukrepi za odpravo motenj in izboljšanje stanja se vleče kot rdeča nit skozi vsa dogajanja v iztekajočem se letu 1981. Ta nit je prisotna povsod, pa naj bo to proizvodnja, prodaja, cene, izvoz, uvoz, življenjski standard, razvoj, skratka, v vseh okoljih in na vseh nivojih naše celotne družbe. Temu primerno smo tudi sestavili plan TOZD TPI in žaga Soteska za leto 1981 ter dodali potrebne ukrepe za izpolnitev zadanih si nalog. Leto 1981 se je za našo TOZD začelo zelo neobetavno. Zgodnja in ostra zima je povzročila, da takoj po novem letu, ko smo začeli s proizvodnjo, nismo imeli nobenih zalog hlodov in ivernih plošč. Vendar se je stanje, zahvaljujoč požrtvovalnosti gozdarjev, že proti koncu prvega meseca precej izboljšalo. Dobili smo več hlodovine kot je bilo pričakovati. S tem je bila dana osnova, da smo na žagi in v proizvodnji plastifi-ciranih iveric začeli skoraj popolnoma normalno obratovati. Ko ocenjujemo odvijanje proizvodnje v iztekajočem se letu lahko ugotovimo, da bomo v proizvodnji plastificiranih iveric plan proizvodnje izpolnili točno 100 odstotno, medtem ko bo fizični obseg proizvodnje na žagi dosežen 103 odstotno. Prihodek žage bo malo pod planom, in sicer zato, ker nam nabavna služba ni uspela dobaviti vseh planiranih količin hlodov za lastno predelavo (izpad za 1200 m3 hlodov) Razžagali pa smo več uslužnostne hlodovine — namesto planiranih 2.000 m3, kar 3.650 m3. Kljub temu, da dosegamo proizvodne plane, pa ugotavljamo, da do teh rezultatov nismo prišli zlahka. Zelo smo se morali zavzemati za pravočasno odpravo problemov, ki so se med letom množično pojavljali. V prvem polletju je primanjkovalo ivernih plošč in nekajkrat smo zaradi tega morali tudi prekiniti s proizvodnjo. Problem s količinami in s kvaliteto folije smo imeli vse leto (po izjavah dobaviteljev zaradi okvar na njihovi proizvodni opremi in po- manjkanja uvoznih surovin za folijo, itd.) V prvih devetih mesecih je pomanjkovalo naročil za predale. Za zadnje 3 mesece leta smo se dogovorili s TOZD TVP, da naročila, ki so jih dobili oni odstopijo nam. Tako za njih izdelujemo posamezne elemente predalov. S tem je pri nas sicer odpadel problem naročil, vendar se je zmanjšala tudi skupna proizvodnja predalov v Novolesu. Najobčutljivejši stabilizacijski ukrepi so na področju uvoza in izvoza. Ker naša TOZD ne potrebuje uvoznih surovin in repromaterialov, z uvozom nismo imeli težav. Uvozili smo le nekaj rezervnih delov. Kljub temu pa smo morali proizvajalcem folije odstopati devizne pravice oziroma uvoziti za njih nekaj količin surovin za njihovo proizvodnjo. Planiranega izvoza žaganega lesa ne bomo v celoti izpolnili. Vzroki so predvsem v tem, da smo začeli les prepozno izvažati, ker smo smatrali, daje nesmotrno žagan jelov les izvažati, ko pa ga na domačem trgu in predvsem za potrebe naših TOZD primanjkuje. Ko pa so bile postavljene brezpogojne zahteve, da planirane količine izvozimo, smo v zadnjih mesecih izpad v precejšni meri nadoknadili, vendar nam sedaj v decembru primanjkuje hlodovine, da bi plan povsem izpolnili. Izvozno — uvozna bilanca za leto 1980 je za našo TOZD pozitivna, saj bomo ustvarili več deviznih sredstev kot pa smo jih porabili. Strojnih kapacitet zaradi predvidenega pomanjkanja naročil za predale in zaradi pomanjkanja hlodovine nismo dovolj izkoristili. Žagalnica je obratovala v eni izmeni, le občasno v dveh. Proizvodnja predalov je bila v dveh izmenah. Celotna TOZD je imela kolektivni dopust (v aprilu in juliju) zato 7 delovnih dni stroji niso obratovali. Vzdrževanje strojev in strojnih naprav je potekalo dokaj normalno. Večjih zastojev ni bilo, razen ob manjšem požaru v TPI, ko je proizvodna linija stala en dan. Ker smo imeli malo finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje smo v sorazmeiju s tem opravili tudi manj takih del. Pa vendar smo zgradili nadstrešek za sortirnico žaganega lesa in s tem izboljšali delovne pogoje delavcev pri sortiranju in skladiščenju, dokončali podaljšek hale TPI, prenovili nekaj elektroinstalacij in čuvajsko razsvetljavo, uredili sanitarije in shrambo, prenovili fasado upravne stavbe itd. Zaradi zmanjšanja proizvodnje na žagi novih delavcev nismo zaposlovali, z naravnim prilivom pa smo število zaposlenih zmanjšali na toliko kot smo v planu predvideli. Ko ocenjujemo rezultate gospodarjenja naše TOZD za to leto ugotavljamo, da so ti zelo dobri, oziroma mnogo boljši kot leto prej. Planirana višina celotnega prihodka bo izpolnjena in za en odstotek presežena. Dohodka in čistega dohodka smo v desetih mesecih ustvarili toliko, kot smo načrtovali za celo leto, se pravi, da ga bomo presegli za petnajst odstotkov. Večjih odstopanj pri porabi materialov in surovin ni bilo, ustvarjenih pa je celo nekaj prihrankov. Z našim delom in ustvarjenimi rezultati v letu 1981 smo lahko zadovoljni. Na samoupravnem in družbenopolitičnem področju je viden napredek pri nadaljem razvijanju samoupravnih odnosov in odločanja. Delovanje samoupravnih delovnih skupin se še nadalje poglablja in izboljšuje. Na sestankih premlevamo zelo različno problematiko. Večkrat so dane dobre pobude, pojasnila na vprašanja, obravnavajo se mesečni plani in njihovo uresničevanje, doseganje delovne učinkovitosti, osebnih dohodkov itd. Referendumi so bili dobro pripravljeni, njihovi rezultati pa tudi uspešni. Izvolili smo nove delegate vseh samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije, kateri tudi že dokaj uspešno delujejo. Delegati in delegacije posameznih SIS, ki zastopajo interese delavcev naše TOZD navzven, so svojo aktivnost nekoliko povečali, vendar pa moramo ugotoviti, da še ne opravljajo v zadostni meri tistih dolžnosti, katere so jim v delegatskem sistemu naložene. Trenutno evidentiramo delegate za naslednje (Nadaljevanje na 5. strani) -N SREČNO, USPEŠNO, PREDVSEM PA ZDRAVJA POLNO NOVO LETO VAM ŽELI Uredniški odbor v________________J Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 18 19 20 21 22 25 26 27 28 29 Ponedeljel < Torek Sreda Četrtek Petek 1 2 3 4 5 8 9 10 11 12 15 16 17 18 19 22 23 24 25 26 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1 2 3 4 5 8 9 10 11 12 15 16 17 18 19 22 23 24 25 26 29 30 31 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1 2 5 6 7 8 9 12 13 14 15 16 19 20 21 22 23 26 27 28 29 30 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 3 4 5 6 7 10 11 12 13 14 17 18 19 20 21 24 25 26 27 28 31 Januar Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četr«1 Marec Sobota Nedelja 6 7 13 14 20 21 27 28 April Sobota Nedelja 3 4 10 11 17 18 24 25 Maj Sobota Nedelja 1 2 8 9 15 1® 22 23 29 30 Ponedeljek Torek Sreda 2 3 1 2 9 1© 7 8 9 16 17 14 15 16 23 21 22 23 30 31 28 29 30 Februar Sobota Nedelja TOZD TPI in ŽAGA SOTESKA V_________ J (Nadaljevanje s 3. strani) mandatno obdobje. Volitve bodo v marcu leta 1982. Ker ugotavljamo, da dosedanji niso bili dovolj aktivni, moramo pri evidentiranju in dokončni izvolitvi izbrati res tiste, ki bodo pripravljeni bolj delati na tem področju in nas navzven bolje zastopati. Trenutno potekajo tudi priprave in dogovori o planu za prihodnje leto. Ugotavljamo, da ni večjih možnosti za povečevanje prihodka in dohodka. Še vedno smo ukleščeni med pomanjkanje hlodovine za večjo proizvodnjo žage in slabimi možnostmi za povečanje prodaje plastificiranih iveric. Večjo prodajo in s tem tudi večjo proizvodnjo predalov si lahko zagotovimo samo z boljšo kakovostjo naših izdelkov, pri čemer bi morali doseči tako kvaliteto, da bi kupci ne prigovarjali ali reklamirali. Za povečanje proizvodnje žage pa si moramo prizadevati, da bi poleg jelovega žaganega lesa proizvajali tudi les nekaterih drugih vrst. Stabilizacijski ukrepi bodo potrebni tudi v naslednjem letu. Ne moremo pričakovati, da bomo lahko povečevali naš dohodek na račun višjih prodajnih cen, ampak bomo morali zelo učinkovito izkoristiti vse naše notranje rezerve, za katere lahko trdimo, da jih tudi še imamo. Ob koncu se zahvaljujem vsem delavcem naše TOZD in Novolesa za dosežene delovne uspehe, in vsem, ki so pripomogli k dobrim zaključnim rezultatom sedanjega poslovnega leta, ter želim vsem obilo sreče, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 1982. Stane Šobar / ---------------------------\ TOZD SIGMAT -------------/ SIGMAT - KJE JE ODGOVORNOST? Prišel je čas, ko začenjamo delati obračun dela za leto, ki se izteka. Letošnje leto je bilo zelo dinamično, polno težav in presenečenj. Kadar smo za nek izdelek imeli naročila, ni bilo repromateriala, ali pa obratno - če smo imeli material, ni bilo naročil. Kadar smo imeli oboje, pa je odpovedala delovna vnema. Gospodarske težave, ki jih prinašajo stabilizacijski ukrepi, so nas v polni meri prizadeli. Planirani dohodek za leto 1981 bomo sicer dosegli, to pa je tudi vse, kar bomo dosegli od planiranega. Najbolj neučinkoviti smo bili pri investiciji. Vsi planirani roki so se močno potegnili. Posledica tega je bila, da terminski plani niso bili v skladu z letnim planom. Planirani fizični obseg letne proizvodnje ne bo dosežen. Iz tega sledi, da smo bili učinkoviti pri doseganju cen, pri dvigu produktivnosti pa smo bili neučinkoviti, saj nam že nekaj mesecev učinkovitost pada in je v naši DO najslabša. Naša dolžnost je, da se ob tej priliki temeljito zamislimo, in ugotovimo vzroke za slabo učinkovitost. Nekaj teh sem že omenil in jih ne bi ponavljal. Glavni in najbolj zaskrbljujoč vzrok pa je delovna vnema. Disciplina je pri nas v zadnjem času močno popustila. Žalostno je, da imamo vse več mladih delavcev, ki nikakor nočejo razumeti sedanjih gospodarskih težav, pač pa vsevprek kritizirajo, s tem pa rušijo delovno moralo tudi drugim. Kdo so ti delavci? To so delavci brez vsake odgovornosti. Ne izpolnjujejo norme, delajo disciplinske prekrške, med delom pijančujejo in vnašajo nered, skratka terjajo samo pravice, so pa zelo užaljeni, če jih spomniš na dolžnosti ali pa če morajo disciplinsko odgovarjati za svoje prekrške. Kritično ocenimo vzroke za tako stanje: slabi delovni pogoji niso omogočili dobre organiziranosti. Mladi delavci v glavnem prihajajo brez delovnih navad in niso deležni dovolj pozornosti s strani vodilnih delavcev, ker bi jim privzgojilo delovne navade. Družbenopolitične organizacije, še posebno mladinska organizacija, niso storile ničesar, da bi se mladi uspešno vključili v delo. Samoupravni organi pa temu vprašanju, razen nekaj kritik in nekaterih disciplinskih ukrepov, niso dosti storili. Rezultat tega je padec učinkovitosti. Kaj to pomeni v sedanjem času, ko si vsa družba prizadeva izboljšati težko gospodarsko stanje, lahko samo slutimo. Slaba učinkovitost nam je že močno zmanjšala osebne dohodke. To je pripeljalo tako daleč, da smo z osebnimi dohodki na repu, tako v delovni organizaciji, kot v kovinski branži. Skrajni čas je že, da se zavedamo, da so osebni dohodki odvisni od našega dela in ne od želja. Glede na to, da smo tik pred pričetkom novega planskega obdobja, ki bo gotovo še mnogo težje od letošnjega, je nujno potrebno pristopiti k odpravi vseh pomanjkljivosti in napak. Novi delovni prostori nam prinašajo boljše delovne pogoje, s tem pa možnost, da z boljšo organizacijo in delovno disciplino bistveno izboljšamo delovno storilnost. Vse tiste delavce, ki bodo ovirali novo organizacijo, je treba postaviti ne samo pred disciplinsko, pač pa tudi politično odgovornost. Skrajni čas je, da družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sprejmejo učinkovite ukrepe za saniranje stanja. Vsak neodgovorni odnos do delaje treba obravnavati in ostro ukrepati. Nič več ne smemo igrati lažne solidarnosti. Vsak naj dela le tisto, za kar je sposoben in plačan naj bo po dejansko ustvarjenem delu. Ivan Jenkole --------------------------- TOZD LIPA V____________/ GOSPODARJENJE V TOZD LIPA V LETU 1981 Da bi mogel dati natančno poročilo, ki bi odgovarjalo naslovu, bi moral človek celo leto za vsak delovni dan pisati dnevnik. Ker takšnega dnevnika pač ni, se bom moral zanesti na spomin in na druge podatke. Ob analizi gospodarjenja in vodenja celotne proizvodnje lahko ugotavljamo, da se je odvijalo po začrtanih smernicah, ki so bile postavljene na začetku leta. Iz meseca v mesec smo ugotavljali da so bili rezultati posameznih akcij in skupnega dela dobro zastavljeni. To se je odražalo v zadovoljivem izpolnjevanju mesečnih planov. Tako pričakujemo, da bomo do konca leta plan proizvodnje presegli za 48 odstotkov. Da so ostali rezultati v TOZD dokaj vzpodbudni ima za posledico, da je razmerje med ustvarjenim dohodkom in porabljenimi stredstvi ugodno (47,4 % proti 52,6%) Poglejmo posamezne činitelje, ki so vplivali na takšno stanje: (Nadaljevanje na 6. strani) Zadnji delovni dan v novembru so v jedilnici TOZD TPP v sodelovanju s KS in osnovno šolo iz Stopič pripravili proslavo ob DNEVU REPUBLIKE. - Organizatorji iz TOZD TPP so znova dokazali, da je možno z malo dobre volje organizirati lepo proslavo. 6 NOVOLES TOZD LIPA V_________J — zadostna količina posušenega lesa zadovoljive kvalitete, — dopolnitev strojnega parka v proizvodnji, — vidno izboljšanje delovnih pogojev, tu imam v mislih predvsem nove asfaltne površine (asfaltirali smo tovarniško dvorišče s površino 1750 m2) in — da je v maju končno le začela obratovati stiskalnica za izdelovanje vratnih kril. Še bi lahko našteval elemente, ki so pripomogli, da je situacija ob ugotavljanju celotnega prereza poslovanja zadovoljiva. S tem, ko sem nanizal stvari, ki vplivajo na ugodno atmosfero, pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da je pred nami veliko nalog, ki nas še čakajo. To so predvsem naloge na področju: — študija časa in dela (normativov), — povečanja produktivnosti dela, — gojitev družbene samozavesti itd. Nalog se bo treba lotiti resno, da bi v letu, ki je pred nami, dosledno izpolnjevali željene cilje. Uresničitev celotnega prihodka je bila odvisna od dokončanja velikega števila posameznih objektov v domovini in nekaterih del v tujini. Naj omenim samo nekatere, katerih skupna vrednost je presegla milijardo starih dinarjev: počitniško naselje Miholašči-ca na otoku CRESU, ki gaje gradil Pionir; stanovanjska soseska v Domžalah — izvajalec gradbenih del Obnova Ljubljana in — stanovanjska soseska na Cesti Herojev v Novem mestu. Razen navednih objektov smo dokončali tudi večje število manjših objektov. Preko leta smo imeli odprtih približno 30 objektov, v katere smo vgradili naše izdelke in izvršili montažo. Pri izvajanju del nismo imeli posebnih težav s kvaliteto in izdelavnimi roki. V zadnjem času so se pojavile manjše težave pri dokončanju del na objektu center usmerjenega izobraževanja (CU1) v Novem mestu. Upam, da bomo z angažiranjem vseh članov našega kolektiva tudi to napako popravili Ponovno smo dokazali, da smo sposobni izvajati dela tudi v inozemstvu. Se pred novim letom bodo dokončana dela na objektu Zdravstvenega centra „Gosbanke“ v Moskvi. Nosilec del, Metalka iz Ljubljane, je z našim delom zadovoljna. Tako smo si zastavili platformo za izvajanje nadaljnjih del, ki jih Metalka še pričakuje v Moskvi. Izvajalec gradbenih del je Pionir iz Novega mesta. Da bi montažna dela bolje izvrševali, smo začeli uvajati normative za izvajanje montažnih del. S tem bi radi dosegli najboljši izkoristek časa za kompletne izvedbe del na objektih. Zaenkrat se nam še ni treba bati, da bi nam del primanjkovalo, saj ima naša komerciala za štiri stare milijarde dinarjev že sklenjenih del. Leto, ki je pred nami, bo leto trdih preizkušenj, saj stabilizacijski ukrepi zahtevajo veliko žrtev od nas vseh. Menim, da bomo tudi težave, ki nas čakajo, s složnim delom prebrodili. Ob koncu želim vsem delavcem našega ZOZD in celotnemu kolektivu DO srečno, zdravo in uspehov polno leto 1982. ing. Tone Šoba N TOZD TV P \_________J Običajno je že, da skušamo ob koncu leta oceniti dosežene rezultate našega dela in hkrati tudi pogledati, kako bomo delali v letu 1982. Z letnim planom smo si začrtali višino proizvodnje in dohodka. Čeprav se leto še ni izteklo, lahko ugotovimo, da bomo plan proizvodnje in dohodka izpolnili. Poudariti je treba, da so bili pogoji gospodarjenja v letošnjem letu bistveno drugačni kot v preteklem in da seje bilo potrebno stalno prilagajati nastali situaciji. Posebno v drugem polletju je začelo upadati povpraševanje po gradbenih ploščah in tudi po ostalih izdelkih. Zapirati se je začel izvoz na italijansko tržišče. Tako smo se na domačem trgu kar najbolj prilagodili željam kupcev, v izvozu pa smo poiskali tudi druga tržišča, ki smo jih zadnja leta zanemarjali. Kljub velikim naporom ne bomo izvršili plana izvoza. Vzrok za to je tržna situacija na italijanskem trgu in zelo zahtevna struktura ostalih izvoznih plošč, ki so zmanjševale kapaciteto v proizvodnji. Situacijo izboljšuje manjši uvoz in tako bo pokrivanje uvoza z izvozom vseeno zagotovljeno, tako kot smo to predvideli s planom. Oskrba z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim materialom je bila zadovoljiva. Zaradi pomanjkanja bukove hlodovine smo začeli iz Bosne in Hercegovine nabavljati bukov furnir. Sodelovanje na tem področju še ni steklo tako, kot si želimo. Tudi v organizacijskem pogledu nekaterih stvari, ki pa smo jih zapisali v ukrepih letnemu planu, nismo uredili. Sem sodi predvsem projekt izkoriščenja kapacitet. Nekatere zadeve iz tega področja smo že začeli reševati, dokončno pa bomo projekt uvedli v letu 1982. Ne glede na težave v zadnjih mesecih letošnjega leta lahko ugotovimo, da smo skupaj z delavci v BLP uspešno zaključili gospodarenje v letu 1981 in da lahko pogledamo, kaj nas čaka v letu 1982. Vse sile bomo morali usmeriti v izvozna prizadevanja in čim več naših izdelkov plasirati na tuja tržišča. Treba bo tudi racionalizirati uvoz in za materiale, kijih kvalitetno proizvajamo doma, najti dobavitelje na domačem trgu. Zaradi omejitve uvoza hlodov iz Afrike bomo morali najti ustrezne rešitve v proizvodnji in manjkajočo hlodovino nadomestiti z domačimi hlodi ali z nabavo furnirja. Tudi v proizvodnji bo treba strukturno spremeniti izdelke iz vezanega lesa. Rešitve se nakazujejo v proizvodnji specialnih plošč in v izdelkih iz slojastega lesa. Temeljito bo treba pregledati kompleten program plastificiranja in se odločiti za tiste izdelke, ki bodo proizvodno in tržno sprejemljivi in bomo zanje lahko dobili tudi potrebne materiale. V proizvodnji sanitarnih sten bo treba hkrati z nabavo novih profilov spremeniti tudi konstrukcijo samega izdelka. Zaradi zaostrenih razmer na trgu bo treba največjo pozornost usmeriti v kvaliteto izdelkov. Za uspešno izvajanje nalog v proizvodnji bodo potrebna tudi investicijska vlaganja. V mokrem in suhem oddelku bo treba del stare in dotrajane opreme zamenjati in tako odpraviti ozka grla in hkrati rešiti tudi problem manjkajočih delavcev. Za potrebe naših izvoznih temeljnih organizacij bo treba nabaviti še eno visokofrekvenčno stiskalnico. Kljub težjim gospodarskim razmeram v prihodnjem letu bomo s skupnimi prizadevanji delavcev v TOZD in TOZD BLP lahko rešili nastale probleme, če se jih bomo zavedali vsi skupaj, bili nanje pripravljeni in imeli pripravljene tudi ustrezne rešitve. To smo že večkrat dokazali tudi v preteklosti. Vsem delavcem v TOZD TVP in ostalim delavcem Novolesa želim srečno in uspešno leto 1982! JOŽE PIRC /-------------------------\ TOZD ŽAGA V_________J Delavci TOZD Žaga smo v letu 1981 poslovali v okvirih zastavljenega plana proizvodnje in možnostih, ki nam jih je narekovalo širše gospodarsko stanje. Skozi vse leto smo čutili pomanjkanje hlodovine, ki je bilo zlasti v prvih mesecih letošnjega leta tolikšno, da smo imeli nekajdnevne zastoje v žagalnici, v decimirnici pa enoizmensko delo. Dobave v nasle- ZAHVALA Ob smrti drage žene ZOFIJE ZORE iz Kotov pri Dvoru se zahvaljujem sodelavcem in OOS TOZD ŽAGA STRAŽA za podarjeni venec, izrečena sožalja in denarno pomoč. mož SILVO ZORE ZAHVALA Ob izgubi očeta Antona Miklavčiča iz Bušinca pri Dol. Toplicah se najtopleje zahvaljujeva sindikalni organizaciji TOZD TSP za venec in sodelavcem za izrečeno sožalje ter denarno pomoč. Sinova Tone in Ivan dnjih mesecih so bile na meji potreb in so komaj zadoščale za normalno proizvodnjo. Stanje zalog hlodovine je sedaj zadovoljivo in daje dobro izhodišče, da ob primernih dovozih to zimo preživimo brez zastojev v proizvodnji decimiranega lesa. Na Novolesu smo se v letošnjem letu odločili urediti in posodobiti pripravo lesa za finalne TOZD. Gre predvsem za ureditev pokritega skladišča decimiraneega lesa — nadstrešnice, posodobitev pred-sušilničnih kapacitet ter povečanje kapacitet za umetno sušenje lesa z ureditvijo tem-perirnice. Vse te rekonstrukcije, montaže in izgradnje so sedaj v teku in nam povzročajo velike težave zaradi utesnjenosti skladišča decimiranega lesa. Zaradi zgoščenega zlaganja palet in neustreznih skladiščnih pogojev komaj zagotavljamo ustrezno kvaliteto decimiranega lesa. Zavedati se moramo, da se ves decimirani les danes nahaja na prostem v pogojih naravnega sušenja in je zato (vložnost, temperatura) izpostavljen kvarjenju. Vsa naša dejavnost je usmerjena v to, da se začeta gradnja nadstrešnice ter ostalih objektov priprave lesa čimprej konča. S tem bo vzdrževanje kvalitete lesa mnogo lažje in naložba se bo v najkrajšem času amortizirala. Največje motnje v proizvodnji so bile zaradi pomanjkanja ustreznih količin hlodovine. Na tem področju beležimo, vsaj po zagotovilih nabavne službe, stagnacijo, v določenih primerih pa že kar nazadovanje. Naša nabavna služba bo morala dobiti ustrezna zagotovila, ki bodo omogočila polno izkoriščanje kapacitet ter realizacijo zastavljenih planov. Plan proizvodnje žagalnice bo v letošnjem letu izpolnjen 93 odstotno, plan proizvodnje decimirnice pa s 97 odstotki planskih količin. Ob navedenih motnjah, približn o enaki odsotnosti in enakem številu zaposlenih v primerjavi z letom 1980 smo v žagalnici dosegli, v decimirnici pa za 9 odstotkov presegli proizvodnjo iz leta 1980. To pomeni proizvodnjo 34000 m3 žaganega lesa in 14850 m3 decimiranega lesa. Z veliko angažiranja bomo predvidoma uspeli izpolniti plan izvoza naše TOZD. Pomemben delež k temu so s svojim delom v proizvodnji prispevali tudi delavci DSSS, TDP in Žage, ki so tako dokazali, da znajo tudi aktivno sodelovati v proizvodnji. Delavci TOZD Žage v letošnjem letu ustvarjamo dohodek skozi skupni prihodek s TOZD TDP, TSP in BLP. Sistem je z ustreznim angažiranjem prizadetih zaživel in se skozi leto znebil nekaterih dilem, ki so se porajale ob njegovem uvajanju. Tako ustvarjeni dohodek pa je tudi dokazal osnovno prednost pravičnejšega razporejanja dohodka znotraj dohodkovnih povezav. Pred nami je novo plansko leto, v katerem ni pričakovati ugodnejše gospodarske situacije. Plan proizvodnje je zato treba realno zastaviti in zagotoviti nadaljnji razvoj TOZD na vseh področjih. TOZD Žaga se mora tehnološko in kadrovsko tako opremiti, da bo kos pripravi surovin za ostale TOZD in da bo skozi izkoriščanje lesa ter skozi ustrezno zavest vseh zaposlenih sposoben izpeljati zastavljene naloge. Naj na koncu zaželim vsem delavcem Novolesa, še posebno pa delavcem TOZD Žaga, uspešno in srečno leto 1982. MARTIN SIMONČIČ Kadilci ogrožajo požarno varnost Poznano je, da je v več primerih nastanek požara povzročil cigaretni ogorek. Žrtve cigaretnih ogorkov so bila stanovanja, gozdovi, največ pa je bilo požarov v industrijskih obratih. Glavni razlog za požar so bili malomarno odvrženi cigaretni ogorki in na skrit kraj odložene prižgane cigarete. Večkrat pozabimo na odloženo cigareto, ki je dogorela in padla na gorljivo podlago. Veliko nevarnost predstavlja tudi kajenje v prostorih, kjer je shranjeno polno lahko vnetljivih in gorljivih snovi. Da bi odvrnili tudi to nevarnost naj velja za kadilce tole pravilo: — kaditi smemo le v prostorih, kjer ni nevarnosti, da bi cigareta ali njen ogorek lahko povzročil požar; — prižgano cigareto smemo odložiti samo na pepelnik in to »»»*»*************»*** POŽARNA VARNOST - VSAKDANJA SKRB ♦♦■»c***.****.***********.) tako, da ne more pasti na gorljivo podlago; — še ne ugasle cigaretne ogorke ne smemo stresati v posodo za odpadke ali koše, ker se bodo vžgali gorljivi odpadki; — prepričati se moramo, da je cigareta ugasnjena, predno zapustimo prostor. V naši DO je kajenje dovoljeno samo v tistih prostorih, ki so označeni z napisom KADITI DOVOLJENO ali PROSTOR ZA KAJENJE, v vseh drugih prostorih je kajenje najstrožje prepovedano. Oddelek za požarno varnost v DO je ob pregledu točno določil mesta za kajenje, ki bodo označena: - vseh garderobah, če so garderobne omarice kovinske ter nameščeni pepelniki z vodo, - v brusilnicah in mehaničnih delavnicah, - v jedilnicah, če so nameščeni pepelniki, - kajenje okoli objekta ali v bližini skladišč kakršnega koli lesa je dovoljeno samo v oddaljenosti 5 m, — v skladiščih je dovoljeno kajenje v skladiščnih kabinah, če so nameščeni odgovarjajoči pepelniki, — kajenje ni prepovedano v pisarnah DSSS in pisarnah TOZD. Najstrožje pa je prepovedano kajenje v neposredni bližini od-sesovalnih naprav, priročnih in centralnih skladišč lahko vnetljivih tekočin, deponij lesnih odpadkov in tudi v vseh mizarskih delavnicah in skladiščih. Če se bomo vsi kadilci držali teh navodil, nekadilci pa opozarjali na njih, bomo nevarnost požara zmanjšali in s tem zagotovili varno delo. Janko Kovačec N Šport POROČILO O DELU IN DOSEŽKIH ŠPORTNEGA DRUŠTVA NOVOLES V LETU 1981 Delo športnega društva je bilo v letu 1981 dokaj dobro. Marca je bil občni zbor, na katerem je bilo pregledano delo športnega društva v preteklem letu in podan plan dela za leto 1981. Upravni odbor se je v letu 1981 sestal trikrat. Na sestankih je razpravljal o pripravah ekip za tekmovanja delavcev lesne industrije Slovenije. Ker so bila v preteklem letu organizirana tekmovanja na nivoju delovne organizacije, občine in republike, na katerih so sodelovali delavci naše DO, bomo pregledali aktivnosti po sekcijah. KEGLJANJE Sekcija je v marcu organizirala tekmovanje med TOZD, na katerem je tekmovalo 9 ekip ali 52 udeležencev. Ekipi delovne organizacije, tako moška kot ženska sta se udeležili še tekmovanj na DŠI in letnih športnih igrah delavcev UNILES. Udeležili so se tudi tekmovanja ob dnevu republike, ki je bilo v Škofji Loki. Uvrstitve: DSI: ženska ekipa 1. mesto moška ekipa 4. mesto Športne igre delavcev UNILES: ženska ekipa 2. mesto moška ekipa 5. mesto Tekmovanje v Škofji Loki: ženska ekipa 2. mesto moška ekipa 4. mesto SMUČANJE Sekcija je organizirala tekmovanje za Fricov pokal (skupaj z GG Novo mesto), ki se ga je udeležilo 60 delavcev naše DO! Ekipi sta se udeležili tudi tekmovanj na DŠI v Črmo-šnjicah (moški 3. mesto, ženske 3. mesto), na športnih igrah delavcev UNILES in na memorialu Cankarjevega bataljona na Javorovici. Organizirala je tudi smučarske izlete na Veliko in Soriško planino. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) NOGOMET Nogometna sekcija je v maju organizirala tekmovanje med TOZD. Na tem najbolj množičnem tekmovanju je sodelovalo 13 ekip ali 110 igralcev. Ekipa je sodelovala še na tekmovanju na športnih igrah delavcev UNI-LES in osvojila 6. mesto. ODBOJKA Udeležba v tej sekciji je v zadnjem letu močno padla. Posebej še ženska odbojka, katere ekipa ni sodelovala na letošnjih DŠI. Dekleta so se zbrala le za tekmovanje na športnih igrah delavcev UNILES, kjer so osvojile 3. mesto. Položaj v moški ekipi je nekoliko boljši, saj so se fantje redno udeleževali tekem na DŠI, kjer so osvojili 3. mesto, na športnih igrah delavcev UNILES pa so osvojili 2. mesto. Na stanje v tej sekciji vpliva tudi pomanjkanje vadbe v zimski sezoni. PLAVANJE Plavalna sekcija je organizirala tekmovanje med TOZD, na katerem je sodelovalo 20 tekmovalcev. Pojavilo se je nekaj novih tekmovalcev in tako je ekipa delovne organizacije osvojila 1. mesto na DŠI V tej sekciji je vključenih premalo žensk, saj na tekmovanju DO ni bilo udeležbe, na DSI pa so sodelovale le tri tekmovalke. ŠAH Šahovska sekcija je aktivno sodelovala na vseh tekmovanjih, čeprav šteje le okoli 10 članov. Organizirali so turnir v počastitev 1. maja, ki se gaje udeležilo 9 tekmovalcev. Udeležili so se tekmovanj v počastitev dneva JLA, turnirja ob tednu upokojencev, na DŠI so osvojili 9. >••••••••••• : • Glasilo „NOVOLES" urejaj J uredniški odbor. Odgovorni | in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna ! organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto _ — Straža. Naklada 3200 • izvodov. Stavek, filmi in • montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk Glasilo je oproščeno temelj i nega prometnega davka na | podlagi menja Sekretariata | za informacije pri IS SR Slo i venije št. 421/72 z dne 31. i januarja 1978. Kadrovske vesti NOVEMBER TOZD TSP: Prišli: Nada KOVAČIČ, Zdravka VIDEČEVIč in Boštjan LEGAN. TOZD TDP: Prišli: Brane ZUPANČIČ, Zdravko ZAJC, Andreja KASTELIC, Marica HONI-GMAN^ Terezija MEŽNARŠIČ, Danica ŠKUFCA, Angela BLATNIK, Marija HUDOROVAC, Anđelka BARIŠIČ; odšli: Anica VOLF (sporazum), Anton KRA-MARSIČ, (sporazum), Marija GORENC (invalidska upokojitev) TOZD TVP: Prišla: Djoni BRAJDIČ, Bernard BRAJDIČ. TOZD Žaga Straža: Prišli: Cvetko KMET, Marjan ŠTANGEU, Hazir HIRKIČ, Zdravko MARINKOVIČ, Matija BRAJDIČ, odšla: Anton GAŠPE- RŠIČ (invalidska upokojitev) in Đurađ DRAGOLJIČ (samovoljno) TOZD TGD: Odšla: Milka POGRAJC (sporazum). TOZD TES: Prišla: Zvonka ŠTRUPAR in Vilko GRANDOVEC. TOZD TAP: Prišel: Marko PEKOLJ; odšel: Andrej NOVAK (sporazum) TOZD TPP: Prišla: Cvetko BRAJDIČ, Branko KULOVIC; odšli: Nikola BALIČ (samovoljno), Vladimir KUMP (sporazum), Anton AVSEC (disciplinska izključitev), Marjan BRULC (disciplinska izključitev) in Anton TURK (sporazum). TOZD BLP: Prišel: Mate VUKOVIČ; odšla: Jagica PERKO (sporazum). ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD ZA MESEC NOVEMBER TOZD TOZD TDP TOZD TVP TOZD TSP TOZD TGD TOZD ŽAGA TOZD TPI TOZD TES TOZD TAP TOZD TPP TOZD BLP DSSS TOZD SIGMAT TOZD TKO TOZD LIPA TOZD BOR SKUPAJ M Ž SKUPAJ 157 231 338 122 174 296 167 166 333 46 53 99 150 22 172 57 21 78 118 25 143 89 53 142 140 78 218 85 36 121 87 91 178 84 28 112 56 26 82 84 4 88 73 15 88 1515 1023 2538 mesto in na športnih igrah delavcev UNILES 3. mesto. BALINANJE Balinarji so letos ustanovili klub. Sodelovali so na DŠI (5. mesto) in na športnih igrah delavcev UNILES (6. mesto). STRELJANJE Sekcija je v krizi ker so nekateri člani prenehali, pri mlajših pa ni dosti posluha za to zvrst rekreacije, zato je bila tudi udeležba na tekmovanjih skromna. Moški so se udeležili tekmovanja UNILES in osvojili 5. mesto. Sodelovali so tudi v spomladanskem delu DŠI, jeseni pa jih ni bilo in so zato ostali na 12. mestu. Tudi ženska ekipa je bila na DŠI samo spomladi tako so pristale na 8. mestu. Aktivnosti v naši delovni organizaciji ni čutiti samo pri atletiki in namiznem tenisu, čeprav je tudi tu dosti delavcev, ki se ukvarjajo s temi aktivnostmi. V letošnji jeseni je čutiti zanimanje za športno rekreacijo. Vsak ponedeljek se je udeležuje 20-30 delavcev. Tudi ekipa DDO v vedri rekreaciji na DŠI (letos je bila prvič), je zasedla dobro 5. mesto. Pregled dela sekcij kaže, da je odziv za šport in rekreacijo v zadnjem letu narasel, upamo pa, da bo v novem letu še boljše. Športno društvo želi vsem delavcem delovne organizacije srečno in uspešno 1982. R. L. Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi od 13.11. do 11.12.1981 TOZD TGD: 1. Franc Špelič: ni upošteval navodil zdravnika za zdravljenje in je v času bolniškega staleža opravljal različna dela v privatne namene prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev. TOZD TPP: 1. Ivan Brkič: neupravičena odklonitev dela, nepravilno in surovo obnašanje do nadrejenih v TOZD prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev; 2. Marija Šega: prinašanje alkoholnih pijač v TOZD javni opomin; 3. Jože Selak: zapuščanje in oddaljevanje z dela med delovnim časom nepravilen odnos do nadrejenih v TOZD javni opomin; 4. Franščiška Nosan: netočno vpisovanje delovnih listov z namenom pridobitve premoženjskih koristi prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 1 leta. 6. Silva Potočar: odklonitev dela v podaljšanem delovnem času, kljub sklepu delavskega sveta TOZD javni opomin; 7. Kristina Rozman: zapuščanje in oddaljevanje od dela med delovnim časom in nepravilno obnašanje do sodelavcev -javni opomin. TOZD SIGMAT: 1. Satanka Kuhar: protipravno prisvajanje družbene lastnine v TOZD prenehanje delovnega razmerja in plačilo 13.459,40 din, kolikor je znašala vrednost prisvojenega materiala. TOZD BLP: 1. Jagica Perko: štirje neopravičeni izostanki z dela, malomarno opravljanje del in nalog čistilke prenehanje (Nadaljevanje na 11. strani) Junij Petek Sobota Nedelja Julij Petek Sobota Nedelja Četrtek Avgust Ponedeljek Torek Sreda Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 115 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 September Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2® 27 28 29 30 Oktober Ponedeljel Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1©- 11 12 13 14 15 16 n 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 November Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 29 23 30 24 25 26 27 2® December Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 2 3 4 1 2 3 4 5 9 10 11 6 7 8 9 10 11 12 16 17 18 13 14 15 16 17 18 19 23 24 25 20 21 22 23 24 25 2® 30 31 27 28 29 30 31 Številka 19 - 18. december 1981 NOVO LES 11 Pravnomočno... (Nadaljevanje z 8. strani) delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. TOZD TSP: 1. Viktor Kermc: dva neopravičena izostanka z dela, neizpolnjevanje navodil nadrejenih v TOZD — javni opomin. 2. Jožo Dražetič: neoupravi-čeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja. 3. Bare Dražetič: neopravičena odklonitev dela v TOZD — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. 4. Mato Grgič: neoupraviče-na odklonitev dela v TOZD — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. SOCIOLOŠKI PRESEKI SLOVENSKE DRUŽBE 18. in 19. junija 1981 je bilo na Otočcu pri Novem mestu posvetovanje slovenskih sociologov. Posveta se je udelležilo 125 aktivnih udeležencev - razpravljal-cev. Sodelovali so tudi slovenski sociologi iz zamejstva, sociologi iz Hrvatske in Srbije ter predstavnik avstrijskega sociološkega združenja. Tako množično število udeležencev kot tudi obseg obravnavanih tem priča o tehtnosti in pomembnosti tega posveta, ki je bilo deležno tudi precejšnjega zanimanja širše družbene javnosti. Na posvetu je bilo obravnavanih pet tematskih področij, ki z različnih plati osvetljujejo našo družbeno prakso. Na podlagi dolgoletnega raziskovalnega dela so v njih prikazani problemi naše družbene prakse, dileme njenega razvoja in nakazane smeri razreševanje ugotovljenih pomanjkljivosti. Prvo tematsko področje obravnava razvojne procese in družboslovne raziskave. Tu so bila obravnavana tri področja: socialna ne- enakost in mobilnost, planira- nje in informiranje. Ugotovljeno je bilo, da se naša družba nenehno razvija in se nujno srečuje tudi s problemi, ki so bodisi posledica preteklosti, bodisi izraz razvojnih dilem. V drugem tematskem področju, ki obravnava odgovornost v samoupravni družbi, so bili kritično obravnavani pojavi neodgovornosti v naši družbi. Ugotovljeno je bilo, da je odgovornost v organizacijah združenega dela in tudi v širši družbi vse premalo razvita, tako pri posameznih kot tudi pri kolektivnih nosilcih j odgovornosti. Razmeroma pogosti pojavi ne-odgovrnega ravnanja povzročajo niz problemov, ki zaviralno vplivajo na poti razvoja naše družbe. Prevladovalo je mnenje, da so glavni viri pojavov in nastopov neodgovornosti: preveč splošne in ohlapne opredelitve obveznosti nosilcev odgovornosti in sankcije (kazni) v povezavi s pojavi neodgovornega ravnanja. Splošnost norm zamegljuje odgovornostna razmeija in zmanjšuje možnost uveljavljanja sankcij, ko gre za neodgovornost dejanja; vse premalo se izvajajo sankcije (kazni) nad kršitelji, ki bi jih morali izvjajati za to postavljeni organi tako v OZD kot tudi v širši družbi. Pri obravnavanju odgovornosti v organizacijah združenega dela je bila izrazito kritično osvetljena dejavnost samoupravne delavske kontrole. Ugotovljeno je bilo, da je premalo učinkovita, čeprav je bila osnovana že leta 1974. Vzroki za neučinkovitost so predvsem v premajhnem sodelovanju delavske kontrole z drugimi samoupravnimi organi v OZD in z drugimi ustreznimi telesi izven OZD (SDK n. pr.) in ker organi delavske kontrole uživajo premajhno podporo družbenopolitičnih organizacij. Posledice njene neučinkovitosti se kažejo v premajhni kontroli in sankcioniranju neodgovonrosti. Oživitev dejavnosti samoupravne delavske kontrole so sociologi predvideli predvsem v nudenju večje podpore družbenopolitičnih organizacij v TOZD, predvsem sindikata in ZK. Ti dve organizaciji bi morali več pozornosti posvetiti nerešenim problemom v TOZD in vzpodbujati dejavnosti samoupravne delavske kontrole za njihovo reševanje. Razen tega je treba v TOZD bolj razvijati neposredno samoupravljanje delavcev pri urejanju njihovega vsakodnevnega dela. Bolj aktivno vsakodnevno sodelovanje delavcev pri reguliranju delovnega procesa omogoča namreč večjo enotnost delavcev in povečano kon- trolo delavcev nad vodilnimi, strokovnjaki in ne nazadnje tudi nad svojimi delegati. Še posebej je bila poudaijena potreba po nenehnem razvijanju samoupravne zavesti in samoupravne kulture delavcev in s tem moralna moč, ki bo pospeševala čut odgovornosti in ustrezno socialno klimo v organizacijah. Sociologi so na tem posvetu opozorili tudi na nevarne učinke normativnega idealizma, to je na „prehitevanje zakonskih določil in norm”. Dejanska praksa za njimi zaostaja in tako prihaja do konfliktov med normami in možnostjo njihovega uresničevanja. Posledica ie toleriranje kršenja norm, kar pa vpliva na pojave neodgovornosti. Očitneje se ti pojavi kažejo v pogostem kršenju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Tretje tematsko področje z naslovom „Izobraževanje, socializacija in vrednote” obravnava problematiko vzgoje in izobraževanja na različnih ravneh. Obdelana so bila naslednja področja: — aktivnost in interesi osnovnošolcev v luči vplivanja množičnih občil v procesu socializacije mladih ljudi; — vloga in pomen družboslovnih tem (sociologija in samoupravljanje s temelji marksizma) v srednjih šolah; — družbene vrednote študentov, vzgoja in delo ter problematika izobraževanja odraslih. Četrto tematsko področje z naslovom „Delo in organizacije združenega dela” obravnava za potrebe združenega dela, torej tudi za Novoles, pomembne teme: — inovacijski procesi v OZD; — izobraževanje odraslih ob delu, povezano z možnostmi napredovanja; — pomen dela ter mesto osebnega dela z osebnimi sredstvi v naši družbi. Peto tematsko področje obravnava „posebne družbene kategorije in družbene dejavnosti. Na podlagi izkustvenih rezultatov in raziskav so osvetljeni: — problemi starostnih skupin ter intergeneracijskih odnosov (problemi dedovanja, problematika odnosov med mladimi in starimi, problematika samskih delvcev in problematika ostarelih); — problemi religioznosti in religioznih družbenih skupin — ter problematika kulture v naši družbi. Iz kratkega povzetka tem je razvidno, da so bila na posvetu bogato in vsestransko obravnavana različna družbena področja, zato ni nič čudno, da se je takoj po končanem posvetu pojavila želja in potreba, da bi gradivo publicirali in ga tako posredovali širšemu krogu. Glede na to, da dajejo referati s posveta osrednje mesto odgovornosti in delu v organizcijah družbenega dela, je postal posvet pomemben tudi za Novoles, saj kritično in poglobljeno obravnava probleme, s katerimi se delavci v Novolesu vsakodnevno srečujemo. Izsledki in nakazane rešitve s tega posveta so zato dragoceni in koristni tudi za Novoles, zato smo se odzvali povabilu Društva slovenskih sociologov, da bi prevzeli pokroviteljstvo nad izdajo zbornika, v katerem bodo zajeti vsi referati s posveta. Z izidom zbornika bodo dognanja dostopna celotni družbi, kar bo prav gotovo velik prispevek k razvoju naše družbe in Novolesa kot njenega sestavnega dela. ALFONZ STERBENC Čeprav „nadstrešnica", kjer bomo zračno sušili les, še nima strehe, pa so že pričeli polagati asfalt.