(;ozdar~i.v > V <~ rtS itl pros toru 
GDK: 907 (049.2) 
Pismu poglavarja Seattla in okoljska etika 
· i l:w \ INI ( l 
ZAPLET 
Dogodki, ki so me spodbudili za ra prisnevek, so 
se pravzaprav začeli takrat, ko mi je kolegica podarila 
knjižico z naslovom ''Kako naj vam prodamo modrino 
neba?" (BURGAR 1 BURGAR 1990). Darilo je bilo 
pravzaprav nekakšno prosvetljevanje s prijnnim po8-
svetilom: "Za preprič;me, da utrdijo prepričanje, za 
skeptike, da poglobijo skepso, za vse. ki odkrivamo 
nebj, karje bilo pred časi za nekRtere samoumevno" 
Scved<l sem knjižico z bcserla1ni indijanskih poglavar-
jev o njihovem razumevat~u narave in življenja nasploh 
prav hitro prebral. Če povem, da se mi je že nil začetku 
zdelo neoavadno, zakaj je treba v knjižici navedene 
··originalne" besed~ poglavatja Seattl<~ "Kako se da 
kupiti ali prodat) nebo ... " spremeniti v vprašanje, ki 
je dobro znano vsakemu postenemu okoljevarstveni ku 
("Kako naj v<lm prodamo modrino neba?") ne boste 
imeli težav, da me uvrscite v ustrezno rubrike listih. ki 
jim je knjiga po ko!cgičinih mislih namenjena. Uvod 
v knjigo in recen11jo sta napisala ugledna ljubljanska 
univerzitetM profcsmja. Poklicno me zelo zanima, 
kako je prof. Manca Koširjcva recenzijo takega deiD 
sploh naredila. 
Zame se je ta :zgodba končala, dokler nisem čez tri 
leta prebral (PEPPER 1996), da okoljevarstveniki za 
dosega1\ie večjih učinkov svojih dejavnosti velikokrat 
uporabijo kulturo prvot11ih prebivalcev različnih celin, 
na primertudi sevemoamcriških lndijancev. Da bi bili 
učinki šc večji. so celo prirejali njiho\'a verovanja lako, 
da so podpirala sodobno usmeritev. ln kol primer je 
navedeno domne,·no pismo poglavatJil Seattla ameriš-
kemu predsedniku. s katerim rnu ind1janski poglavar 
leta 1854 odgovatja na ponudbo ZDA. d<1 odkupijo 
indijansko ozemlje. Avtor kt)jigc navaja. da je pismo 
ponaredek. No. tudi to dejstvo me ni preveč vznemirilo. 
dokler nisem leta 1996 v dveh novejših univerzitetnih 
11čbenikih za študente gozdarstva (Funkcije in vloge 
gozcia, Ruralna sociologija) opazil, da ~e sklicujeta 
oziroma navajata omenjeno knjigo (pismo). Spomnil 
sem se tudi primerno publicirane prisotnosti severno-
ameriškega lndUanca na JUFRU kongresu v Ljubljani 
leta 1986 in propagandnih lističev o Indijancih. ki so 
• M~g. M. S , dipl. inž. go~d .. BF Odrlelek z~ gozd2r~rvo. 
Večna pot 83. Ljubljana, SLO 
170 
bili še pred nekaj leli samopostrežno na voljo v zgornjiij 
nadstropjih Oddelka za gozdill'Stvo. Zato in tudi Z;)raqj 
iskrenega razočaranja nekaterih kolegic in kolegov, kQ 
sem jim omenil ro zgodbo, sem se odločil zadevi po. 
svetiti nekaj več časa. Sev~daje treba povedati, da •ni 
je bil interne\ in brskalniki po njem v veliko pomoč. 
KAKO NAJ VAM PRODAl\'lO MODRE IDEJE? 
Pismo poglavarja Seattla iz leta l R54 je kot nekak-
šen ekološki manifest slavno po vsem svetu. V njem 
se Indijanski poglavar sprašuje, kilko se da prodali ali 
kupiti nebo in toploto zemlJe. Opozarja, da smo del 
zemlje in ona del nas, daje voda sveta, da so orli naši 
brati in re~e naše sestre, d<~ bo človek umrl od silne 
osamljenosti, če ne bo več živali, da je na svetll vse 
pov~za•~o, da je zemlja naša mati, da zemlja ni člove­
kova li'lst. ampak je človek last zemlje. da je pravega 
življenja konec, začenja se boj za obstanek in še mnogo 
podobnih misli. 
Do zdaj se je pismo 2c stokrat, če ne tisočkrat po-
javilo v knjigah, na plakatih ali brošurah, ki so bile 
prodajne uspešnice v različnih državah, tudi v Slove-
niji. Leta 1992 so npr. organizatorji Dneva Zemlje celo 
prosili voditelje raznih verovanj, naj javno preberejo 
pismo. Govorice, da je s pismom nekaj narobe, so se 
pojavile !era \975, saj naj bi se Seattle obrt~čal v grobu. 
če bi vedel, kaj so nnredi 1 i iz njegovega govora. Nemški 
zgodovinar KHiser je odkril izvor pisma in objavi 1 svoje 
ugotovitve leta 1987. V literaturi, ki se ukva1ja z varst· 
v om oko lj(), je bi 1 izvor pisma objavljen leta 1988. 
Zgodba se je pričela razpletati. 
Pismo se je prvič javno pojavilo leta 1974, lela 1976 
pa so ga objavili Prijatelji zemlje (FOE). Je namre~ 
del scenarija, ki ga je leta 1970 nap1sal scenarist Ted 
Perry. takrat iz Teksasa, za okoljevarstve1li dokumen-
tarni film "Home". film je bil izdelan leta 197 1 v ZDA 
za konvencijo Južnih Bantistov, ki so hoteli primerno 
.osladiti svoja fundamentalisti čna okoljska sporočila z 
všečno sentimenralnostjo. Producenti filma so izbrisali 
ime sccnMista in da bi bil učinek večji, položili misli 
v usta poglavarja Seattla. Ted Pcny je temu nasprotoval 
in poskušal uveljaviti pravico do avtorstva. Pismo ne· 
kateri imenujejo tudi prevar<~ ali ponaredek, vendar 
avtor ni imel tega namena, saj je odkrito priznal in si 
GozdV S fi (1 !198) 3 
(;ozc.larsivo V (~asu U1 prostoru 
rizadevcd, da hi vedeli tudi drugi, da je zgolj izmiš-
11~ v"!L.IJ-<1 tcoa kar bi poglavar mogoče lahko rekel. 
JCilil " -= ' . . ~ . 
Prevara je Z<liO kvecjemu nadaljnja raba p1sma, vseh, 
1._· edo Z"' 1\I.Ci!OV izvor. Založniki in ostali uporabniki r.l v ··" . ~ 
menil i. da se bo prodajalo in učinkovolo bolje, ce 
ro ... ·- . 
bo pnpis;~no lndijancn. Ap~lltjavnosu po 111111h Indl-
·ancev je. kol kaže, brezmeJen. 
J Poe.l;lVlll' Scnttle je resnično živel na zahodni obali 
ZDA in umrl 1866. Mesto Seattle na severozahodu 
ZDA je Jobilo po njem ime, vendar šele potem, ko so 
mu obljubili. da bodo plemenu izplačali odškodnino 
za moknjc njegove posmrtnosti. Ta čast mu je pripadla 
kot pomembnemu voditelju staroselcev, ki je omogoci 1 
miren prenos oblasti v roke koloniz.atorjev. Stan1s vodje 
!ndij:H>CC\' tistega obmocja je Seattle dobil z vojnami 
med plemeni, sai se proti belcem ni vojskoval. Bil je 
pokristjClnjen in imel osem indijanskih sužnjev, ki jih 
je osvob0di 1 šek poL incolnovi razglasitvi enakoprav-
nosri. Kol večina indijanskih poglavaljev je bil sposo-
ben eovorcc in zgodovine\ priznava, daje imel leta 1854 
gov~r. ki nai bi bil osnova :za kasnejše "pismo''. Po-
glnv<~r je v svojem jeziku govoril lokalnemu guvemerju 
0 tcŽil\·;'lh svojega Jjud~tvu, prevajal pa je dr. Henry 
Smith, 1< ije po zapiskih naredil pisno različico in jo 
prvič obj:1\·il trideset let kasneje. Henry Smith je do 
tl\krill :?tvel samo eno leto na tistem območju, znan pa 
je tudi kol pesnik. Zato je tudi "izvirni" govor predmet 
mzpr(l\' o avtentičnosti. Še posebej, ker so ugotovili. 
da so nekateri deli dodnni knsneje. Smithova verzija 
govora n;1_i bi bi la izhodišče za Perryev scenarij, ki pa 
je v neLtlcrih delih celo nasproten tistemu, kar naj bi 
poglli\-J.r rt~ izjavil. Mnogi temu oporekajo, ker "iz-
virtll .. govor sploh ni bil posvečen okoljskim temam, 
saj ScaHie o okolju takrat ni govoril. Oba, pismo in 
govor, _ic mogoče prebrati v že prej omenjeni knjižici 
(BURGAR 1 8 URG AR 1990). Na samem začetku je 
besedilo Teda Perrya, proti koncu pa še Smitha. Perry 
je nJ.pis;tl pismo za baptiste, zato je tudi spremenil 
·izvirno' Seattlovo misel iz govora, da imajo belci in 
Indijanci različne bogove v idejo, da je bog isti in s 
tem prt~ v tako potrdi 1, da mu je s luži 1 Smithov tekst 
pred\· sem kot vzorec za slog pisanja in manj kot vse-
binska predloga. 
Perry kot filmski zgodovinar ni bil strokovnjak za 
kulturo Indijancev in tudi ni vedel veliko o njihovem 
naeinu :življe1~a. Zato vsebuje pismo predvsem njegove 
zamish oziroma pričakova1~a modemih "okoljevar-
stveno ozaveščenih" ljudi, kako so Indijanci razrnišUali 
Ln žlvelt. Dober sprejem je pripisati prav optimalni 
umelnl konstrukciji "lndijanca belega človeka", ki je 
v idealnih razmerjih sestavljen iz "plemenitega div-
GozdV 56 (1998) 3 
j<lka" in ustreznih prepričanj nekaterih sodobnih belih 
ljndi. V pismu je vr~ta napak in nedoslednosti, zaradi 
katerih je za mnoge kritike nenavadno. da se pravi izvor 
ni r<lzkril že prej. Poglavnr omenji'l železnico. ki so jo 
zgradili 15 let po njegovi smrti. bizone, ki niso živeli 
na njegovem območju, prerijo, ki je ni nikoli mogel 
videti, "govoreče žice", s katerimi ni imel opravkov. 
Različne priredbe so bile narejene tudi na fotografiji 
poglavarja SeCittla. Nekaterim izdajateljem se je zdelo 
pomembno, da ima odprte oči, spet drugim, da drži v 
rokah palico, kar ni v originalu. 
RAZPLET 
Razkritje, da pismo ni nikoli obstajalo in njegov 
izvor,je povzročilo različne odzive. Okoljevarstvenik! 
so menili, da so pomembne ideje, kijih besedilo izr<lža, 
in da izvor niti ni pomemben. Pismo se še vedno po-
gosto pojavlja v rJzl ičnih medijih kot pismo poglav<l1ja 
Se<:~ttla brez navedbe pravega avto!ja, zato je mogoče 
sklepati, da je to še vedno njihovo mnenje. Pravijo, da 
če tega 11 i rekel, pa bi IZ~ hko ozim ma moral. Nasprotno 
pa celo avtor pisma Perry meni, daje tak odnos škod-
lji\-, in se sprašuje, zakaj je tekst za belec tako zelo 
sprejemljiv, če ga pripišemo lndijancem. Kt~že_. da belci 
postavljajo Jndijance na piedestal (zaradi slabe vesti?) 
in se poskušajo izogniti odgovornosti za svoja dejanja 
in iskanja lastnih rešitev. 
Zakaj so belci v tem primem potrebovali Indijance, 
oziroma so besede položili v usta Indijancu? Morda 
zato, ker so Jndijrmci v predstavi belcev "s civilizacijo 
nepokvarjeni", "prvinski'', "divji"- skratka tako rekoč 
del "neodtujene" narave, "stopljen! z njo". Besede iz 
ust Indijanca so za "ekološko osveščenega belca'' tako 
rekoč besede nara ve, kot da bi mu spregovori Ja sama 
narava. Belec naj bi preko Indijancev oz. sprejemanja 
njihovega odnosa do narave ta stik ponovno vzpostavil. 
Vendar je (bil) tak odnos do narave Indijancem pripisan 
oziroma je izrazito belski- idealiziran. Nemalo antro-
poloških študij simbolnega (družbenega) svet<! Indi-
jancev razkrije. dai majo povsem neromantičen odnos 
do narave> ki ga določa simbolni "daj-dam": narava je 
predvsem neprestana grožnja (poseljena tudi z zlobni-
mi duhovi prednikov) in z žrtvami ter določenimi na-
čini obnašanja morajo to grožnjo neprestano krotiti. V 
takem miselnem univerzumu ni podlage za koncepte 
"modrine neba··. ki so izrazito evropsko- roml\ntični, 
idiličen pogled na noravo z distance mestnega okolja. 
Mogoče je presenetljivo, vendar tudi severnoame-
riški Indijanci ne odobravajo uporabe pisma. Upirajo 
se stalnemu 1zrabljanju lndijanske kulture za dnevne 
171 
Gozclars l vo ' ' ča::-;tt ii1 }Jrosto•- u 
in modne potrebe belega človeka (GlESE \996). Indi-
j anska duhovnost je uporabljena vedno, ko je treba ilu-
strirati kako evropsko teorijo. Zgodovina1ji in sever-
noameriški Indijanci se že leta trudijo uveljaviti resnico 
o pismu in drugih mitih staroselcev, vendar miri režko 
um ir aj o. Še posebej tisti, ki ustrezajo okoljevarstve-
nemu gibanju, ki temelji svoj obstoj na čustvih, manj 
dejstvih. Tudi trg daje prednost ponaredku. saj so npr. 
na Nizozemskem decembra 1995 prodali 100.000 knjig 
2 besedami pri pisanimi Seattlu, in samo 40 letopisov, 
ki so razkrili pravi izvor (McCARTHY 1996). 
IN SLOVENIJA? 
Zanimanje Slovencev za severnoameriške lndljance 
izvira pravzaprav že iz prejšnjegll stoletja, ko smo 
dobili tudi pr;o etnološka razpravo S lo venca o kakem 
nesi ovenskern narodu. Napisa 1 joj e leta 1836 Friderik 
Baraga, misijonar in poznejši škof v ZDA. Zanimivo, 
da njegovih odkritij še niso navajali, recimo, v okolje-
varstvene namene. V knjizici indijanskih modrosti 
(BURGAR /BURGAR 1990) so navede11e nekatere 
Baragove misli, vendar v primerJavi z obsegom nje-
govega besedila (BARAGA t 970) zelo skopo (posa-
mezni stavki). predvsem pa so opisi zelo skrbno iz-
brani. Marsikaj, kar je opisal Baragn, bi namreč oma-
jala ide<:~lisritni pogled na življenje Indijancev, četudi 
bi njegove besede upoštevali z veliko rezerve. Pozna-
vanje ozadja pisma in govora poglavarja Seattla pil 
seveda znčenja vprašanje verodostojnosti ostalih takih 
ali dn1gačnih s staroselci povezanih zgodb. 
Pismo je imelo v Sloveniji velik vpliv na razvoj 
ekološke (okoljske) etike. Profesor Kim namreč pri-
pisuje poglava~.ju Seatdu simbolno očetovstvo ekološke 
etike (KfRN 1992), ker da so v pismu eksplicitno in 
implicimo izražena pomembni! izhodišča za ekološko 
etiko. Pismo mu predstavlja ekološko-etični manifest, 
sporočilo in opomin prerijske kulture Indijancev agre-
sivni kulturi belega človeka. Tudi v literamem pogledu 
ocenJuje Kirn pismo za biser ekološke 1 iterature, ki ga 
po njegovi presoji evropska misel in kulrura v tedanjem 
času ni prcmogla. lz pisma naj bi vel duh tisočletne 
eko loške modrosti Indij ance v in njihovega duhovnega 
in psihicnega odnosa do življenja in narave nasploh. 
Ekološko-etično sporočilo sevcmoameriških Indijan-
cev je po mnenju prof. Kirnn univerzalneg:1 pomena 
in naj bi daleč presegalo meje zg o lj nj ihoveg<1 speci-
fičnega razmerja do narave. 
172 
Selektivna uporaba verov<~nj, duhovnosti, anlropo, 
morfizmov in različnih ideologij rade v slovenskern 
gozdarstvu na dokaj plodn<~ tla. Vendar, ali ni prena. 
sanje kultur, duhovnosti ali posameznih misli 'ekso-
tičnih' ljudstev\' naše družbeno in k11lturno okolje 
nekaj podobnega kot prenaš~nje neavtohronih dreves-
nih vrst v naše kraje, proti kateremu se bo slovenski 
gozdar še kako dosledno in strokovno bori}') Raba 
"eksotičnih misli" in eksotičnih drevesnih vrst imata 
enak namen. Služita določenemu cilju. Neprilagojene 
rastišču, v primeru idej pa le~hko rečemo kulrumcmu 
in duhovnemu okolju, nim~jo dolgoročnih možnosti 
preživetja. V naravi brez ustreznih vlaganj energije 
razvoj z neprilagojen imi vrstllmi opravi svoje in podob-
no je z idej ami. Prvotn<t religija 1 ndijancev ali pa nj ih. o v 
odnos do npr. poligamije v n~šem kulturnem okolju ne 
moreta pognati korenin, "njihov'' odnos do narave pa 
zlahka. Seveda se lahko vprašamo, zakaj ideje ''pogla-
varja Seattla" tako dobro uspevajo v belskem- razvitem 
svent Zato, ker so to v h1stvu njemu pripisane "naše", 
belske ideje. 
Razmislek o etičnosti okoljevarstvenikov in dn1gih, 
da st cer popolnoma legitimne ideje nekaterih sodobnih 
ljudi o naravi prodajajo zavite v celofan, poriskan z 
indijanskimi motivi, pa naj bo preplL~čen bralcu. 
VI Rl 
BARAGA, F. 1970. Zgodovina. značaj, nr:~vi m )ege Sevemo-
amcriških lndijanc~v.- Mohotje"a Ul užba. Cc lj~. 12 3 s. 
BURGAR. F. /BURGAR K. M. 1990. Kako naj vam prodamo 
modrino neba.· Va i. Ljublpn~. 159 s. 
GI ESc, P. 1996. Purpo>es afld persona 1 philosophy of na11 v~ 
american.- URL:hup:l/indy4 .fcH .cc .lnn.us/-isk/boobilmuk-
phil.htm!. 
JENNINGS, P. 1996. A (eV.' references 10 ChiefSeanle- URL 
hup:i/www.syn:>.plic be c;~/ejoulllal.'seattlc-2. htm. 
JOHANSSON, P. 1996. Chtef Sea ule on [nternet.- URL:hup: / 
/www.geoc tties comiAih~o'\/2.344/cht ef~J .httn 
KIRN. A. 1992. Ekološka ( okoljsk~) etikrl.- ARAM, Ma libor, 4.:1 s 
McCARTHY. J. 1996. Abow 1ne Clm:f Sea1rlc Sprtch.- URL: 
!t llp:J/www- forma l.st<~n ford .edu lj mc /prog re ss/fa ke. h!tr.l. 
PEPPER, D. 1996. Modern Er,vironmentatism.- Routledge. 
Lolldon, 3 76 s. 
TENNENT, M. 1996. Chi ef Sč~llle debunking.- URL:ht~p·:'; 
www. urbanlegends.comhnisc.icl1icf_seaHie_ debunking. 
html. 
---, C:hildreu's Best Seller Lises Fake Chief Seattle Speech.-
URL :h11p://ind y4 id l.cc.mn .us '-isk/books!baddies/mugs· 
hots.html. 
--·,We maybe Brothers Af1el" All.- LiRLhltp:/inw.gna.com au/ 
-prfbro wn/t hec h ie f. h 1m l. 
GozdV 56 (1998) 3