Informativno giasslo Občine Beltinci * številka 17 * december ÍOQ8 * letnik \l ■ I5SN-1SS1-7156 Naj domačija Občine Beltinci za leto 2008 (domačija Ivanke in Vlada Jeriča iz Beltinec) Najlepše obnovljena domačija Občine Beltinci za leto 2008 (domačija Marije in Štefana Horvata iz Ižakovec) Udeleženci tradicionalnega rally-ja Dimekov. Dimeki med žitnimi polji Dragi prijatelji v Občini Beltinci! Bližajo se lepi božični prazniki. Molimo, da bi bili polni globokih doživetij za vse nas. 'Vrnimo Jezusu nasmeh!’ je tako pogoj za lepši in srečnejši svet. Pisem bolj malo, vsakdan pa se spomnim na Vas pri sveti maši. Prisrčen pozdrav iz afriških daljav Vam in vsem vašim! Janez Mujdrica, Zambija (V glavnem sem zdrav. Delo me veseli: sem študentski duhovnik, obenem pa poučujem filozofijo vzgoje. Študiramo 10 velikih vzgojiteljev, med njimi je tudi Jezus. Študentje gruntajo, kakšna naj bi bila moderna afriška katoliška vzgoja.) Utrinki iz 38. folklornega festivala. Božično-novoletna poslanica »Vse pozitivne misli, ki dremljejo v globinah mnogih ljudi, prebudimo injih izbrskajmo, da bodo žarele kot zvezde v temni noči. Skupaj poiščimo koščke raja v vsakem smehljaju, v vsaki dobri besedi in v vsakem srcu. Skupaj verjemimo v moč sonca, tudi ko na zemljo leže noč in nenazadnje verjemimo v skupne uspehe, pa naj bo puščava še tako brezupna. ^vztrajnostjo, pogumom in voljo bomo osvobojeni muhavosti slabih trenutkov. S pravilno izbrano smerjo pa še naprej ohranimo žlahtnost, ki nas bo popeljala v čarobnost božičnega večera, ki bo objela prihajajoče novo leto. Blagoslovljene in mirne božične praznike, miru, upanja, zdravja ter uspehov polno leto 2009!« Milan KERMAN • župan občine Beltinci Beseda SREČNO...........naj ne bo le iz- raz navade, hiter stisk roke in le bežen nasmeh, ...naj bo iskrena zelja, naj s svojo čarobno močjo v nas odzvanja še dolgo potem, ko pospravimo okraske na božičnem drevešč-ku... KD »MARKO« BELTINCI „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem.“ (Lk 2,14) Naj Novorojeno Dete najde pot v naša srca in nas obogati z ljubeznijo v letu 2009! Zavod sv. Cirila in Metoda Dom Janka Škrabana in Glasbena šola 'p \ ■ - Mali rijtav december r- '"’’'v ( f 1 ’ TUALNO Uvodna beseda Lepo pozdravljeni spoštovani bralci! Člani uredniškega odbora smo zadnjo številko v letošnjem letu poimenovali kar »novoletna«, v njej pa smo z vašo pomočjo predstavili jesenski utrip naše občine. Kot vedno, veliko novega, zanimivega, dogodki, o katerih se splača poročati, seveda pa, prepričana sem, tudi brati. Spoštovani sodelavci, hvala za vašo pomoč, hkrati pa povabilo, da ste naši zvesti »pomočniki« tudi v bodoče. Ob tej priložnosti bi se rada opravičila gospodu Petru Šraju in gospe Mariji Zver, ker njuna prispevka nista bila objavljena v oktobrski številki. Nadaljevanje prispevka o zgodovini krompirja gospoda Šraja je izostal zaradi pozabljivosti, prispevek gospe Zverove pa zaradi tehničnih težav. Hkrati pa velja opravičilo tudi tistim, ki so z razumevanjem sprejeli kakšen napačen podnapis in podobne nerodnosti. Na naš občinski naslov smo dobili tudi prošnjo, ki je bila naslovljena na odgovorno urednico našega glasila, da posredujemo podatke oz. vir informacij o rezultatih volitev v državni zbor. Rada bi pojasnila, da delo pri nastajanju glasila poteka tako, da prispevke zbira gospa Liljana, jih pošilja lektorici Zlatki, skupaj z Liljano po roku oddaje prispevkov oblikujeva rubrike, izbirava fotografije in pripraviva vse potrebno za sejo uredniškega odbora, kjer potem skupaj s prisotnimi člani še enkrat pregledamo gradivo, upoštevamo pripombe in predloge, po dogovoru z gospodom Robijem Kuzmom, Liljana in jaz tehnično oblikujemo glasilo v njegovem studiu ter ga pripravimo za tisk. Ta postopek smo prevzeli po predhodnikih. Na seji UO za oktobrsko številko smo ob pogovorih soglasno podprli idejo, da objavimo rezultate parlamentarnih volitev za našo občino. Skupaj z gospo Liljano sva se po pomoč obrnili na gospo Slavico Glavač, ki pa naju je prijazno napotila h gospe Marti Kuplen iz UE Murska Sobota. Ta nam je podatke Državne volilne komisije posredovala (zaradi službene zadr- žanosti) že po tistem, ko smo na Ivanjcih tehnično uredili glasilo, za ta prispevek pa pustili prazen prostor. Za napako, da ni bil pripisan vir informacij, sem torej kriva kot glavna urednica in tista, ki je sodelovala pri tehničnem oblikovanju, ker po prejemu teh podatkov na naš občinski e-naslov in posredovanju naprej h gospodu Kuzmi nisem pred tiskom ponovno pregledala glasila. Zdaj bi lahko pripisala, da (Živim se vse..., Kdor dela ta.... Da smo amaterji, da se trudimo, da ....). Pa ne bom. Res iskreno se opravičujem prizadetim; prosila sem odgovorno urednico, da pripravi odgovor, ne more pa odgovarjati za tisto, kar ni kriva, ker ni bila prisotna pri tehničnem oblikovanju glasila. Poudarjam pa, da smo nadaljevali tako, kot so delali v prejšnji sestavi, ko je prav tako glavna urednica sodelovala pri tehničnem oblikovanju glasila, ne pa odgovorni urednik. Vsaka šola nekaj stane, zato bo potrebno prebrati zakone in črtati glavno urednico, če v zakonskih aktih ne obstaja, za to pa bodo morale poskrbeti odgovorne službe. Prejeli smo tudi pismo oziroma pobudo gospoda Alojza Srake iz svetovalnega središča. Objavljamo v celoti, ker sem mnenja, da UO občinskega glasila ni pravi naslov. Popolnoma se strinjam z vsebino. UO je pozval k sodelovanju vse - tudi študente, vendar »prisiliti« jih mi ne moremo, mnenja pa sem, da jih lahko k sodelovanju bolj vzpodbudi občina, ki jih tudi nagrajuje. Mogoče bi bilo potrebno pobudo poslati na Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Beltinci. Hvala za razumevanje. Božični čas in novo leto je pred nami. Zato vam vsem skupaj želim, da bi doživeli božični mir in ga prinesli s seboj v novo leto, kjer naj vas pričaka vse tisto, kar dela življenje nepozabno: zdravje, priložnosti za smeh, toplina najdražjih, razlogi za iskrice v očeh in trenutki, ki bodo samo vaši. Jelka BREZNIK Pobuda Spoštovani, dovolil sem si, da vam posredujem pobudo, ki me že dolgo muči. Občina Beltinci sofinancira študente, tako redne kot izredne... Včasih smo (so) v kaki volilni kampanji govorili, da so mladi z znanjem naš največji kapital. Predlagam, da povabite študente, ki so od občine prejeli sredstva, da: - sodelujejo pri literarnem glasilu - študente, ki so v tujini na izmenjavah (v času študija ali kako drugače), da napišejo kak prispevek o izkušnjah v tujini -študijskih, kulturnih, življenjskih. To bi bila vzpodbuda tudi za druge, da čimveč ustvarjajo in v času študija pridobijo čimveč mednarodnih izkušenj, kar je v današnjih časih nujno potrebno. Lep pozdrav in veliko uspeha pri vašem delu! Lujz - Alojz Sraka svetovalec v svetovalnem središču Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci uredniški odbor: Renata ADŽIČ (odgovorna urednica), Jelka BREZNIK , Zlatko RADUHA, Ivan MESARIČ, Mira ŠOMEN, Zlatka HORVAT, Erna VOROŠ, Peter DUGAR, Robert KUZMA Uredniški odbor ne odgovarja za vsebino objavljenih člankov. zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Arhiv občine Beltinci, ZTK, Simona Cizar grafično oblikovanje in priprava za tisk: Grafični studio Robert Kuzma s. p. www..graficnistudio.net tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o. december 2008 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, wwwbeltinci.si, obcina@beltinci.si Mali rijtar - december 2008 4 ■ * r * ulr' AKTUAL 1 N Luč in toplina hladne zime - božič Božič je med ljudmi eden najbolj priljubljenih praznikov. Božič je prav gotovo praznik, ki v ta temni in hladni zimski čas prinese luč in toplino. Vsekakor je viden najprej po zunanjosti. Vsepovsod je veliko svetlobe, glasbe, topline, daril,... Kako je ta praznik nastal, od kod izvira, kako ga praznujemo danes? Božič je spomin na Jezusovo rojstvo. Nastanek praznika izvira iz Biblije. O njem sta med drugim govorila evangelista Matej in Luka. Oba sta Jezusovemu rojstvu in mladosti posvetila prvi dve poglavji svojih evangelijev. Zgodovina pravi, da prvi kristjani niso obhajali praznika Jezusovega rojstva. Kasneje so ga začeli najprej praznovati na Zahodu in šele proti koncu 4. stoletja tudi na Vzhodu. Spominjali so se prihoda modrih, Jezusovega krsta in njegovega čudeža v Kani Galilejski. Božič je povsod po svetu družinski praznik Božič se v različnih jezikih različno imenuje. Pri vseh južnih Slovanih pomeni »malega Boga«, torej malega Jezusa (otroka). Božič je povsod po svetu družinski praznik. Po prepričanju naših prednikov je to zelo velik praznik, saj ga ne smemo motiti niti z obiski. Seveda pa ima božič tudi zunanja znamenja. Ta so predvsem smrečica, jaslice, darila, petje, idr. Najbolj znana in priljubljena božična pesem je prav gotovo Sveta noč, ki je nastala za božič leta 1818 in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu. Prva domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Ker pa smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali voščilnice. Vrsto božičnih pesmi imamo seveda tudi na Slovenskem. Najlepše od vsega pa je božično drevo, ki je simbol upanja in veselja. Božični čas je tudi čas obdarovanj Obdarovanje je skupno vsem narodom in izvira iz rimskih časov. Vselej so se ljudje medsebojno obdarovali: darila so podaniki izročali svojim vladarjem, vladarji pa so obdarovali svoje zveste podanike. Darila si ljudje izmenjujemo tudi ob obiskih in tako izražamo svoje spoštovanje. Ljudje so se obdarovali in se obdarujejo še danes tudi ob posebnih priložnostih. Obdarovanje in darila niso izum moderne družbe. Vse kaže na to, da ljudje pri obdarovanjih vedno bolj izgubljamo občutek za neko »pravo mero«. Izgubili smo čut za sporočilno vlogo in pomen daril v medsebojnih odnosih. V darilih se ne zrcali spoštovanje obdarovanca, ampak razkazovanje veličine, bogastva in moči. V času nakupovanja je zato treba poskrbeti za sporočilnost daril, ne z njimi razkazovati svojih finančnih zmožnosti in razvajati bližnjih. Nekaj pravil za v pomoč pri nakupovanju daril: Darila naj ne bodo nikoli prebogata. Med sabo ne tekmujmo »kdo da več«. Ob kupljenih darilih naj bo vedno tudi nekaj osebnega-kakšna misel, sporočilo. Daril naj ne bo preveč! Obdarovanje naj bo vesel dogodek, ko se skupaj poveselimo in razveselimo daril, jih skupaj pregledamo,.. Bližnje obdarujmo, ker jih imamo radi, z darili nikoli ne »kupujmo« naklonjenosti bližnjih. Morda pa se bomo svojim najdražjim za letošnji božični večer po dolgem času spet bolj posvetili, morda bomo skupaj z njimi odigrali družabno igro, morda pa si bomo le vzeli uro ali dve časa za dober in iskren družinski pogovor. Morda se bomo ob letošnjem praznovanju božiča prijeli za roke in se z molitvijo zahvalili za čas, ki ga smemo preživeti skupaj. In morda bomo po dolgem času svojim najbližjim spet rekli, da jih imamo neizmerno radi. Verjamem, da bo prav to za njih najlepši in najdražji poklon. Naj se v božičnem času svet prerodi, naj v tem krhkem svetu zadiši po ljubezni, miru, zdravju in sreči. Urška Ropoša 5 ' # 'W s. Mali rijtav december ¿ÜÓS^r- Foto: www.istock.com TUALNO Prišel je čas krog božiča_________________________ Prišel je čas krog božiča, bele naokrog gore, K dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze. Mrzla polja so, gozdovi, brez in mrak v deželo gre, Snega polni so vrhovi, zvečer poti so težke. Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj ne šumi, Potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči-To so, zimski zimski časi, sever poti je zamel, Skozi okno zrem po vasi, skoro bi kosminke štel.« Takole je v svoji pesmi zapel pesnik Josip Murn in sem jo izbrala kot uvod v to moje razmišljanje o bližajočih se praznikih. Spomini mi kot snežinke poletijo v moja otroška leta, ko smo v krogu družine mrzlično pripravljali okraske za smrečico. Mama nam je dovolila, da smo sami spekli posebne piškote iz sladkorja, ki smo jih pobarvali in s sukancem obesili na drevesce. In kako prijetno so dišali piškoti, ko jih je mama jemala iz pečice. Samo poskusili smo jih lahko, ostale je spravila v veliko škatlo in odnesla v shrambo. Skrbno smo čistili vsak svoje čevlje in jih nastavljali pred vrata in skoraj zaspati nismo mogli od pričakovanja. Zjutraj smo v njih našli suhe hruške, krhlje in lepo dišeče jabolko, včasih še lesene barvice ali knjigico. Vendar je bilo to že pravo malo bogastvo in nismo mogli skriti veselja in navdušenja. Veselili smo se majhnih, drobnih stvari in bili srečni ter zadovoljni. »Živim med drobci spomina in neko veselo čakanje poje med urami. Poje o nečem, kar nežno se v meni drami (in je spočeto v spominih). V meni pojo vse do- Ekstra Miklavž v Lipovcih Smo letnik 1991 in prihajamo iz Lipovec. Naša druženja so postala vedno bolj tesna in podlaga za nove ideje, zato smo se odločili, da bomo letos »mi« prevzeli vlogo Miklavža, angelčkov in parkljev. V petek, 5.12. 2008 smo rekruti obiskali otroke v Lipovcih in jih razveselili (nekatere tudi nenamerno ustrašili), zaželeli lepo besedo Miklavža, podarili prijazen nasmeh angelčkov ter cingljanje line topolov, kjer vlaga zemlje otožnost med trave prinaša, v meni zveni kot dolgo deževje že mrtve jeseni. Meni se toži po meni.« Z verzi pesnice Saše Vegri sem najlažje povedala svoja občutja, ki jih še danes, po tolikih letih, ko sem že sama babica, nosim v sebi. Kje so tiste mrzle zime, ko je zapadlo za meter snega in smo ga z lesenimi lopatami odkopavali stran od hiš in so nam starši delali gaz, da smo lahko šli zjutraj v šolo. Sneg nam je škripal pod nogami in nosnice so se lepile od mraza. Iz dimnikov se je vil sivkast dim in oznanjal, da je v hiši toplo in gorko in brž smo pospešili korak, da smo bili čim prej pri topli peči. Vsi smo bili v nekem velikem pričakovanju nečesa lepega, enkratnega, nepojmljivega, saj se je bližal sveti večer. Mama je mesila in pekla orehovo potico, sadni kruh in vrtanik. Same dobrote, ki so bile na mizi ob vseh največjih praznikih. Starejši otroci smo pomagali mami, mlajši pa so se z očetom igrali mlin in lisico, kajti radio je bil le v malokateri hiši, o televiziji pa v tistih časih še nismo vedeli ničesar. Vendar nam je bilo vsem neizmerno lepo in toplo pri srcu. Po kuhinji je čudovito zadišalo, ko je mama potico zavila v bel prt in jo odnesla v shrambo. Kar sline so se nama cedile, vendar dobili nismo nič. Ves čas pa smo gledali na veliko staro stensko uro, ki se je počasi bližala enajsti. Takrat je v cerkvi prvič zaznovilo, po vsej vasi se je v mrzlo zimsko noč oglasilo čudovito zvonjenje: bim, bam, bom. Še eno uro časa smo imeli, vendar nismo zdržali doma, kajti zunaj smo slišali prihajati sosede, ki so se že napotili proti cerkvi. parkljevih »lancov«. Angelčki s(m)o jim podarili sadje in darila, ki so jih večinoma pripravili starši. Otroke so lahko starši napisali na seznam v trgovini Tuš Jeneš Lipovci, ki se ji obenem zahvaljujemo za sodelovanje, seveda pa tudi KS Lipovci. Spotoma smo se odločili, da bomo tudi dodatno obiskali nekaj hiš in jim voščili prijazno Miklavževo besedo. Vsi so se nas zelo razveselili, še posebej otroci v pričakovanju daril. Zahvaljujemo se za prijazen sprejem. Čas obiska Miklavža po domovih od 17. do 20. ure je tako hitro minil. Naše »Miklavževanje« pa smo obeležili tudi v našem občinskem središču. Nebo je bilo posuto z zvezdami, luna je svetila in bilo je svetlo, kot da bi gorelo tisoč majhnih lučk. V posameznih gručah smo prihajali v cerkev, ki je bila lepo okrašena. Strmeli smo v migetajoče lučke in svetleče se okraske na smrečicah in pod največjo in najlepšo so bile lepe, velike jaslice. Občudovali smo jih vsi, kajti česa takega še nismo videli. Doma smo imeli čisto majhne iz lepenke. In takrat so zopet zazvonili zvonovi in s kora so se oglasili nežni, božajoči zvoki orgel, ki so preplavile cerkveno ladjo. V naša srca se je naselil mir in srečni smo bili. Kot pravi v svoji pesmi Viki Konjar: »Če se ti sreča nasmehne, tako je , kot če bi misli pritlehne pognale se kvišku kot ptice na najvišji topol in više, nad strehe, nad hiše, visoko, visoko, v najtanjšo nebesno razpoko, kjer skozi oblake prerine se žarek sončne jasnine. In kaj se potem zgodi? Eh, svet se razveseli, zapoje, zapleše, se zaiskri, kot bi nanj vse barve razlil, da je ves lep in ves radoživ. Tako je, če se ti nasmehne sreča.« Sreča ni le v gmotnih, temveč v duhovnih dobrinah! Želim, da bi se vsem otrokom tega sveta nasmehnila sreča, ki se ji pravi MIR, STRPNOST, SPOŠTOVANJE DRUGAČNOSTI in da bi se vsi lahko stisnili v toplo naročje svojih mater! Vsem ljudem pa želim, da bi jim prihajajoče leto bilo naklonjeno z zdravjem, ljubeznijo, strpnostjo in upanjem ter vero v prihodnost. Naj Vas vse preveva misel, da se z novim jutrom začne nov dan, ki naj ga preveva optimizem in pozitivno razmišljanje. Marija Zver Zaradi utrujenosti smo se tja odpravili kar s taksijem. Ljudje so se nam smejali in rekli: »O, to pa je moderen Miklavž v taksiju!«© Utrujenost je minila, ko smo potešili svoje trebuščke v beltinskih lokalih, kjer je naš Miklavž s svojim spremstvom vzbujal veliko pozornost. Domov grede smo pešačili vsi dobro razpoloženi, polni vicev, petja in zamisli ter idej, med katerimi je padla tudi tale o objavi v Malem ritarju. Smo 11 - članska ekipa mladih in smo mnenja, da se morajo stari običaji ohraniti, kajti na mladih svet stoji. Naš namen, prikazati nasmeh na ustnicah in veselje ljudi, je bil dosežen. jMali rijtar - december 2008 6 ■ * . ulr' V naši krajevni skupnosti v Lipovcih je že 16 let lep običaj, da rekruti pripravimo božični večer pred vaško kapelo, s svojo aktivnostjo nadaljujemo na predvečer praznika dela s postavljanjem mlaja in zaključimo s sodelovanjem pri pripravi proščenja. Želimo si, da bi Mi-klavževanje rekrutov postalo tradicionalno in da je naše dejanje prava pobuda generacijam, ki prihajajo za nami. Na koncu pa še ena bistra izjava našega rekruta: »Ja, tou pa je prava generacija 91!« © Kaja Cigan Glas tihega v ravnici - »što smo, kama idemo, čidi smo« (Hoti(mir) svoji boltinski fari ob doktoratu) »Kdor se tedaj tak starega imenitnega jezika sramuje, je podoben tr[a]pu, ki lepo pošteno oblačilo iz sebe iztrga, ki mu ga je dober oče dal, se po ptuje obleče in misli, da bo lepši.« (Anton Martin Slomšek) Dragi moji boltinski farani, še posebej dragi Lipoufčari! Ko mi je oče sredi novembra prenesel presenečenje moje bivše razredničarke Jelke Breznik z beltinske osnovne šole ob novici, ki to več ni bila, namreč da sem doktoriral (16. 4. 2008), sem se spravil za računalnik, da napišem nekaj misli. Tudi o svoji življenjski poti, pa o svojih spominih in sedanjosti moje preljube prekmurske ravnice, kot jo sam vidim skozi svoja »ljubljansko« zamegljena očala. Pisal bom brez dlake na jeziku, z dobrimi mislimi, brez zamer, ker »nimam metra«, kot bi rekel moj kuma Lujz. Sam sem namreč kot asistent na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete po letu 1998 ostal v Ljubljani, čeprav se še vedno rad vračam domov - moj starejši sin Irenej pravi, da nikoli ne bom Ljubljančan, da sem pač Prekmurec (mimogrede, imam še mlajšega Fabijana in eno in edino ženo Andrijano, dr. farmacevt- skih znanosti). Moja pot na fakulteti je potekala nekako takole: 3. junija 1998 sem zagovoril diplomsko nalogo z naslovom Govorjeni knjižni jezik - njegovo normiranje in uresničevanje (ob akustični analizi fonema /v/ na primerih iz radijskih besedil) pri univ. prof. dr. Adi Vidovič Muha. Od oktobra leta 1998 sem redni asistent na Oddelku za slovenistiko. Za diplomsko nalogo sem leta 1999 prejel tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete v Ljubljani. Magistrsko delo s področja slovenskega knjižnega jezika in stilistike z naslovom Govorjena podoba slovenskega knjižnega jezika - pravoreč-ni vidik sem uspešno zagovarjal 2. junija 2003, 16. 4. 2008 pa sem uspešno zagovoril tudi doktorsko disertacijo z naslovom Kakovost in trajanje samoglasnikov v govorjenem knjižnem jeziku, mentorica prof. dr. Ada Vidovič Muha, somen-torica prof. dr. Zdena Palkova s Karlove univerze v Pragi. Znanstveno sem posebej povezan s slovanskim svetom od Zagreba (Hrvaška, prof. dr. Damir Horga), preko Prešova (Slovaška, prof. dr. Jan Sa-bol), Prage (Češka, prof. dr. Zdena Palkova, prof. dr. Jan Volin, dr. Michal Šulc) do Toruna (Poljska, prof. dr. Irena Sawicka). V teh krajih imam še mnogo drugih prijateljev in predvsem na Češko se še vedno rad vračam, čeprav sem zares turistično tja odpotoval šele letos (s sinovoma in ženo ter očetom in mamo). A zakaj sem sploh omenil vse te kraje, te ljudi? V prvi vrsti moram omeniti, da sem se med potovanji na sever Poljske v Kopernikovo mesto Torun, pa tudi med češkimi grički naučil ceniti vso to udobje in bogastvo, ki ga imamo v prelepem na- šem Prekmurju. Moji znanstveni prijatelji pa so me naučili živeti samo za neko idejo, ne glede na materialne koristi. In to je tista dediščina, ki sem jo sicer dobil že od doma od svojega brata, očeta, matere - potrudi se, delaj, tudi potrpi, če je potrebno. Predvsem pa spoštuj soljudi. Po večjem upoštevanju soljudi se tudi Prekmurci razlikujemo od Slovencev iz drugih krajev. Opažam pa, da tudi v Prekmurju ljudje živijo eden mimo drugega. Druženja ni kaj dosti, pokrajina, lepote, hrana, ki je tukaj bistveno boljša in bolj okusna kot npr. v Ljubljani, izgublja okus ob brezvoljnosti in že depresivni melanholiji -tako pravijo moji tuživeči kolegi. Prijatelji mi tudi pravijo, da ni hotenja, ni želje, ni revolucionarne misli in dejanj. Nečesa posebej naprednega ni niti v Ljubljani -mnogi so res ljubljanske srajce, ki živijo lagodno in na račun drugih, kot verjetno tudi v Prekmurju, kjer pa je pač na splošno manj ljudi. Je pa zelo res, da je Prekmurje pri repu praktično na podlagi vseh statističnih kazalcev, od ekonomskih do socialnih, razen pri samomorih ne. Vse to pa je med sabo povezano. Kljub najlepši pokrajini, najboljši hrani in dobrih ljudeh - edino še tisto bistvo v sebi bomo morali spet najti. Tudi mene v Ljubljani včasih obletijo črne misli in prekmurska melanholija, a se tolažim, da je to zaradi gnile Ljubljane, naša romantična prekmurska ravnica in najbližji sorodniki v njej pa tudi to premagajo. Od vsega v življenju pa ostanejo le ljudje in spomini. Pri tem ni niti najmanj važno, ali imaš doktorat ali ne. Si le tisti Mali rjtar- december 2008,',- ■ Foto Vito V. mali človek s svojimi mislimi in prijatelji, ljubico, ki ti je žena, sinovi, s svojo družino. Moji spomini so tudi razredi osnovne šole v Beltincih, gimnazija v Soboti. In lejpi naš prekmurski jezik, ki ga npr. z Natašo (Hira), tudi doktorico znanosti, in drugimi spregovorimo na hodniku naše ljubljanske institucije. A žal tudi nam, ki smo bližje, čas prehitro teče in je skupaj popitih kav premalo - a ostaja naša povezanost, navezanost, nevidna podpora. Ob koncu bi se rad kar javno zahvalil ravnateljici in osnovnošolskemu kolektivu OŠ Beltinci (z Gimnazije MS je nisem dobil, verjetno niso vedeli), ki so mi poslali čestitko ob zagovoru - mi je veliko pomenila. Prav tako hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi želeli vse NAJNAJ, v prvi vrsti seveda moji družini na Lipovci 71 (in 214) ter sosedom. Tudi županu, s katerim se bomo konec leta srečali in bomo kakšno rekli, hvala za bodoči sprejem in izkazano čast, pa tudi KS Lipovci za čestitko. Mogoče bom kdaj spet tudi uradno vaščan Lipovcev. Upam, da te misli ne bodo izzvenele kot pametnikovanje in nerganje nekoga, ki sploh ne ve, kako je v resnici v Beltin- cih. Rad pa bi opozoril predvsem na to, da smo mi, ki več ne živimo tukaj in se »samo« radi vračamo, vedno na razpolago našemu ljubemu Prekmurju in njegovim ljudem. In ravno na tej povezanosti med Prekmurci bo potrebno delati tako doma kot izven naše lepe ravnice. Zato hočem tudi v tem Malem rijtaru s precej nostalgije opozoriti na dobroto in sposobnost ljudi v krajih ob Muri, ki jih imam rad, ki vas ni malo - na svojo družino, sošolce, sosede, prijatelje, znance, na mnoge med vami. Vesel sem, da živim z vami - dejansko, v mislih in spominih. In gremo naprej k novim zmagam z roko v roki naproti. S to nepopolno avtocesto je marsikaj lažje, sedaj čakamo na hitri vlak. Iz Ljubljane, 30. 11.2008 Hotimir Tivadar Franc Cigan Caki Dr. Hotimirju Tivadarju DOMOU - PREJK MUJRE ... tam nekje - ne tako daleč Za sivimi gorami, »Domou - prejk Mujre srce ščeš«, Ko vam postanejo stvari čisto jasne, postanete nadvse brezskrbni, kajti spoznate vso preprostost življenja, takšnega, kot je ... Tam, o tam, to Ti dobro veš -Leži prekmurska ravnica, V osrčju nje pa Tvoja lipovska vasica, »Domou - prejk Mujre, k njoj iti ščeč!« Tam sta Tvoja oče in mami In vsi Lipovčarji zbrani... Ponosni, da postal si Doktor v Ljubljani... ISKRENE ČESTITKE ZA USPEŠEN ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE IN PRIDOBLJENI NAZIV DOKTOR. KO VAM POSTANE ČISTO JASNO -NENADOMA spoznate, DA JE NAMEN ŽIVLJENJA - ŽIVLJENJE, PRELIVAJOČE SE V VSEH ODTENKIH. Svet KS Lipovci Moški pevski zbor Lipovci in prijatelji. Iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel yjr*’v - v , - ~ Mali rijtar - december 2008 8 ■ f' . ■ -V r Foto: www.istock.com AKTUAL Center vseživljenjskega učenja Pomurje - CVŽU Pomurje in občina Beltinci Proj ekt Center vseživlj enjskega učenja Pomurje - CVŽU Pomurje pomeni nadgradnjo in poglabljanje izvajanja dejavnosti projekta ISIO in dosedanjega dela Svetovalnega središča Murska Sobota, prav tako pa pomeni nadgradnjo in dopolnitev projekta Centra VŽU Prekmurje, ki je v prejšnjem programskem obdobju deloval v okviru Razvojne agencije Sinergija. V okviru projekta se bodo obnovile in na novo vzpostavile točke vseživljenjskega učenja (TVŽU) za celotno regijo. Poleg informiranja, svetovanja in motivirana za izobraževanje in učenje se bodo v okviru projekta CVŽU Pomurje stalno izvajala predavanja in delavnice po tematskih sklopih. Udeleženci se bodo učili o tem, kako se učiti, kako pripraviti svoj portfolio - mapo o pridobljenih znanjih z namenom večje konkurenčnosti posameznika pri iskanju zaposlitve. Učili se bodo s pomočjo računalniške tehnologije in vpeti bodo v razne oblike neformalnega učenja v skladu s potrebami lokalnega okolja in opredeljenih ciljnih skupin. Na vseh točkah vseživljenjskega učenja se bodo kontinuirano odvijale kreativne in izobraževalne delavnice glede na tematske sklope. Projekt CVŽU Pomurje bo podprt tudi na spletu, tj. na spletnem CVŽU portalu, kjer se bodo lahko vsi prebivalci regije informirali o dogajanju v CVŽU. Na voljo jim bodo vsa učna gradiva in različne tehnike samostojnega učenja s pomočjo računalniške tehnologije. Dejavnost ISIO -informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih Dejavnost informiranja in svetovanja, ki se je s projektom CVŽU Pomurje tudi kadrovsko okrepila, bo še naprej potekala na sedežu Svetovalnega središča Murska Sobota, povečalo pa se bo število ur dela na t.i. dislokacijah v Beltincih, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, prav tako pa se bo ta dejavnost odvijala v okviru t.i. mobilne dislokacije - na vseh točkah vseživljenjskega učenja in tam, kjer se bo pokazala potreba po tovrstni dejavnosti. Na vseh točkah VŽU bodo delovali za to usposobljeni mentorji. Mali december ¿O&Š,,r Točke vseživljenjskega učenja (TVŽU) Dejavnost projekta CVŽU Pomurje se bo v praksi odvijala na 10-ih točkah vseživljenjskega učenja (TVŽU). Točke VŽU so namenjene VSEM prebivalcem regije s posebnim poudarkom na spodaj navedene ciljne skupine. Točke VŽU bodo delovale v okoljih z neustrezno oziroma nezadostno ponudbo različnih oblik vseživljenjskega učenja in samostojnega učenja ter na geografsko in socialno odmaknjenih območjih. Točke bodo po potrebi mobilne po celotnem področju regije. V njih želimo poudariti možnosti in prednosti neformalnega učenja ter ponuditi brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za učenje in izobraževanje. Na točkah VŽU se bodo kontinuirano odvijala že omenjena svetovanja, predavanja in delavnice po tematskih sklopih. Najpomembnejši tematski sklopi delavnic, predavanj in svetovanj, ki se bodo odvijala na točkah VŽU: delavnice za uspešno učenje računalništvo tuji jeziki podjetništvo učeča se družina energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije osebni izobraževalni načrt ostale aktivnosti, prilagojene potrebam in željam obiskovalcev CVŽU Namen delovanja točk VŽU: izboljšati pogoje za dostopnost izobraževanja predvsem ranljivim ciljnim skupinam (večanje dostopnosti do znanj in izenačevanje možnosti), vzpodbuditi mrežno sodelovanje v lokalnem okolju z vključevanjem novih soi-zvajalcev (društev, knjižnice itd.), učinkovito izboljšati razna funkcionalna znanja, vzpodbujati nove oblike izobraževanja s pomočjo računalniške tehnologije (IKT), s pridobivanjem novih znanj večati socialno vključenost in povezovanje državljanov. Aktivnosti Centra vseživljenjskega učenja se bodo izvajale v ISIO Svetovalnem središču pri Ljudski univerzi Murska Sobota in na 10-ih točkah VŽU:: • Točka VŽU Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota • Točka VŽU Ljudska univerza Lendava • Točka VŽU Ljudska univerza Gornja Radgona • Točka VŽU Območna obrtno - podjetniška zbornica Murska Sobota • Točka VŽU ŠIM Ljutomer • Točka VŽU Martj anci • Točka VŽU Turnišče • Točka VŽU Beltinci • Točka VŽU Puconci • Točka VŽU Kuzma Spletni portal CVŽU Pomurje CVŽU bo dosegljiv tudi na spletnem portalu CVŽU, kjer se bodo vsi zainteresirani lahko hitro in sproti informirali o vseh vsebinah in dogodkih, ki se bodo odvijali na točkah vseživljenjskega učenja. S pomočjo portala pa si bodo lahko pridobivali in preverjali nova znanja, Portal bo urejal partner v projektu - Ra Sinergija. Ker so dejavnosti projekta financirane s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport, so za udeležence centra vse aktivnosti brezplačne. Nosilec projekta CVŽU Pomurje in partnerji Nosilec projekta Center vseživljenjskega učenja Pomurje - CVŽU Pomurje je: Ljudska univerza Murska Sobota Partnerji v projektu Center vseživljenjskega učenja Pomurje - CVŽU Pomurje so: Ljudska univerza Gornja Radgona Ljudska univerza Lendava Razvojni center Murska Sobota Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota Razvojna agencija Sinergija d. o. o. ŠIM Ljutomer Alojz Sraka in Dejan Dravec AKT TUALNO CV2U TfF r RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA DEVELOPMENT AGENCY Spoštovane občanke in občani ! Razvojna agencija Sinergija, kot partner v projektu CVŽU Pomurje, nadaljuje z izvajanjem aktivnosti CENTROV VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (CVŽU) na točkah VŽU občin Razvojne koalicije Sinergija Točke VŽU so odprto učno okolje, ki ob mentorski pomoči omogočajo dostop do vseživinjskega učenja s posredovanjem informacij, nasvetov, usposabljanj in učnih pripomočkov (IKT opreme, g radi v J. Vas zanima usposabljanje in izobraževanje odraslih, osebni izobraževalni načrt, svetovanje o možnostih zaposlitve, računalniško usposabljanje, učenje jezikov, samostojno učenje na daljavo, premagovanje administrativnih ovir, dostop do sodobne računalniške opreme,...?!? Obiščite naj bližjo Točko VŽU »Sinergija« * po navedenem urniku II! č Lokacije in urnik delovanja Točk VŽU »Sinergija« TV2U _____________________________________________ TVŽU Puconci: Puconcih 60, občina - vsak onri in tretji torek, od S:00-11:30 h; TVŽU Beltinci: Beltinci, Mladinska ul. 2, občina * vsak prvi in tretji četne k, od 8:00-11:30 h; TVŽU Kuzma: Kuzma f>0c, OBČINA- vsak prvi in tretji torek, qd 12:00-15:30 tl, TVŽU Martjanci: Martjanci 36, bistra hiš a - vsako prvo in tretjo sredo, od 6:00-11:30 h; ta točka je sicer strankam dostopna vsak delovni dan v okviru obratovalnega časa RA Sinergija! Za vse informacije pokličite na telefon: {02} 533 16 63, ali nam pišite na c vzinG>ra-si nami i a .si Vse storitve in usposabljanja so brezplačna IH - A + M Naložba v vab prihodnost itoM. jrt: is.M' tvHjmA jmm Evftiv^JJCCtfh vi« 0 PE 3UQL KA 'BLCMENU* IMMI3TBBTVO ZA iOLBTVO IH fcPOKT «RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA kam DEVELOPMENT AGENCY *St*rry* ftH-JtsUe Stotr.)# s Si® Informiranje ter posredovanje raznih informacijskih paketov z vsebinskim poudarkom na aktualnih razpisih (za vključitev v mrežo uporabnikov pošljite mati na: podietni$k0-$vetovanie(&ra-$tnerQifa-$i) * Izvajanje osnovnih svetovalnih storitev, povezanih z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij ter osnovno svetovanje potencialnim podjetnikom * Brezplačno izvajanje postopkov za samostojne podjetnike in gospodarske družbe (registracija s. p., ustano vita v d.o.o,, izpis iz poslovnega registra, prijava davčnih podatkov, prijava oseb v osebna zdravstvena zavarovanja, prijava prostega delovnega mesta,..Itd.) * V okviru Programa vavčerskega svetovanja tudi možnost koriščenja storitev podjetniškega svetovanja in usposabljanja po 45- 100 % subvencioniranih cenah * Za več informacij pokličite: tel, 02 538-13-50, kontakt: Jasmin Kukec in Jožica Toplak, ali pišite na e-naslov: podietnisko-svetovanie@ra-sinerqiia.si VEV JW*o efHtuplt prtxe t-VEH iltltmt. r) j» sssntnetran s strani Evropsntaa Sociali»js Swas» L Tl Ah. ii 'il l.'AHIWtIU EV4pnte ni. 1^'iiuJ ;v- v Mali rijtar - december 2008 10 AKTUAL Veseli učenci z darili. akcija Podari nasmeh, ki se je odvijala po celi Sloveniji. Otroci so naš največji zaklad, zato mora biti nasmeh na njihovih obrazih prisoten vsak dan. Veseli smo, da ste se Humanitarne otroške tržnice udeležili v velikem števi- lu in se hkrati zahvaljujemo vsem, ki ste darovali prostovoljne prispevke. Največja zahvala pa pripada otrokom, ki so darovali svoje igračke z namenom »podari igračko-podari nasmeh«. Lea Repič Humanitarna otroška tržnica Člani društva za izobraževanje »Logos« Ižakovci (DILI) smo skupaj s člani Društva prijateljev mladine Beltinci (DPM) izvedli Humanitarno otroško tržnico. Prireditev je potekala 12. oktobra pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih. Sledili smo geslu letošnjega Tedna otroka, ki je bilo »Nekoga moraš imeti rad«. Otroci iz celotne beltinske občine so darovali svoje igračke, knjige in obleke z namenom, da bodo osrečili nekoga, ki je za te stvari prikrajšan. V ta namen smo tudi člani obeh društev sprejemali prostovoljne prispevke. Z zbranim denarjem smo kupili razne didaktične igre in nekaj žog. Podarili smo jih učencem OŠ Beltinci, da si z njimi krajšajo čas v podaljšanem bivanju. Zbrane igračke, ki so jih darovali otroci, pa smo odnesli na Petrolov bencinski servis, kjer je potekala še ena humanitarna Humanitarna odprava Kenija 2009_________________ “Hujambo”-zdravo v svahilscini, jeziku ljudi dežele, kamor odhajamo. Si predstavljate, da bi bili na Ptuju samo trije zdravniki? Verjetno ne, pa se že sedaj pritožujemo nad vrstami! Kenija kot dežela, ki jo umeščamo med tropske dežele ali dežele tretjega sveta, se ubada z veliko težavami, kot so HIV, tropske bolezni, pomanjkanje vode in hrane, občasna vojna stanja... Zdravstveno stanje ljudi je slabo, zdravstvena oskrba je izredno slaba (imajo isto število zdravnikov - okrog 4500 kot Slovenija - vendar 19-krat več prebivalcev!). Čutijo pomanjkanje strokovnih ljudi na področju zdravstva (zdravniki, medicinske sestre.), pomanjkanje bolnišnic, zdravil. Kenija je med prvimi tremi državami na svetu z največjim številom ljudi, okuženih z virusom HIV (5% v mestih ter vse do 15% obolelih na podeželju). Zato smo se odločili, da bomo storili največ, kar lahko, da pomagamo! Smo skupina 6 študentov medicine, stomatologije, ortopedske tehnike in farmacije, vsi na koncu šolanja, z znanjem, ki bi ga radi pretalili v prakso, z veliko željo po nenehnem učenju, z željo pomagati sočloveku ter “okrepljeni” z zdravnico pripravnico z dragocenimi izkušnjami iz humanitarne odprave v Ugando. Prihajamo iz vse Slovenije, s podobnimi željami/ cilji, načeli ter strokovno izobrazbo. Celo leto se bomo še dodatno izobraževali na posameznih klinikah in področjih, kar nam bo pomagalo pri delu v tropih. Odpravljamo se v Kenijo, v vasico Majiwa, ki leži v najzahodnejši provinci Nyanza. Cilji naše odprave so: • nuditi osnovno zdravstveno oskrbo domačinom • nadaljevati delo prejšnjih odprav • osveščati tamkajšne prebivalstvo o ustrezni higieni, prehrani in preprečevanju širj enj a nalezljivih bolezni. • pridobiti nova znanja o infekcijskih boleznih • nova znanja iz tropov predstaviti širši javnosti in jih uporabiti tudi v Sloveniji Vse te cilje bomo z največjimi močmi poskušali usresničiti v poletju 2009, od začetka julija do konca septembra. Odpravo pomaga organizirati Sekcija za tropsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Sekcija za tropsko medicino ima dolgo in spoštovano tradicijo. Dr. Pikelj (ustanovitelj sekcije) je bil prvič v Afriki v 70 letih prejšnjega stoletja in se je takoj zaljubil v tamkajšnje ljudi in celino. Nato so začeli organizirati posamezne humanitarne odprave v tropske dežele oz. dežele tretjega sveta (Afrika, Azija, Južna Amerika), ki so postale po letu 1991 zelo redne oz. stalne. Moralno nas podpirajo Ministrstvo za zdravje, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Klinični center Lj), Medicinska fakulteta Lj, Visoka šola za zdravstvo Lj. Predvidena vsota odprave je okrog 25000 eurov. Ta denar bo šel za zdravila ljudem v Majiwi in okolici, za medicinske pripomočke, za knjige, za materiale za preventivo ter za operativne stroške. Zavedamo se, da je včasih težko pogledati preko trenutnih problemov, s katerimi se soočamo, vendar smo kot ljudje in kot državljani razvitejših držav odgo- * ** ""i. S Mali december Foto: Lea Repič TUALNO vorni, da pomagamo tam, kjer so razmere veliko slabše in si ljudje ne morejo privoščiti niti zadovoljitve osnovnih potreb. Zato prosimo za podporo naše ideje po (vsaj malo) boljšem svetu. Svoj prispevek lahko nakažete na : Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta TRR: 01100-6030708380 Sklicna številka: 250-164 Namen: Kenija 2, julij-september Člani odprave smo: Katja Sraka, Gregor Trstenjak, Lena Mijovic, Breda Pod-javeršek, Marko Hojnik, Eva Roženičnik in Dejan Tašner Vse dobro in lep pozdrav! V imenu Humanitarna odprava Kenija 2009 Dejan Tašner, www.kenija2009.si Razstava del Likovne kolonije Izak Lipovci v Beltincih * li V beltinskem gradu je bila od 22.11. do 20.12.2008 na ogled razstava umetniških del, nastalih v 16. mednarodni Likovni koloniji Izak Lipovci 2008. Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je pripravilo v petek, 22.11.2008, še en zanimiv kulturni večer. Pripravi- li so otvoritev razstave del iz kolonije, ki se je odvijala od 22. do 29. junija 2008 v Lipovcih. V koloniji so sodelovali naslednji umetniki: Franc Berčič Berko, Milena Gregorčič, Enver Kaljanac, Zmago Kovač, Anka Krašna, Aleš Sedmak, Karmen Šnut, Tanja Tanevska in Peter Vernik. Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal. Društvo je ob otvoritvi izdalo tudi katalog s podatki o avtorjih in reprodukcijami nastalih del. Za kulturni program ob prisotnosti številnih obiskovalcev je poskrbela mlada folklorna glasbena skupina Veseli Marki iz Beltinec. - J. Pi. - Razstava Izak Lipovci 2008 - Lepo obiskana otvoritev razstave. Otroci iz Kenije, potrebni pomoči. " 1<- J Mali rijtar - december 2008 12 ■ « r* * ■ Kaj je Mura šepetala - pesmi z lipovskih poti____________________________________ Predstavitev 2. zgoščenke MoPZ Lipovci in video posnetkov Tudi v Lipovcih je na Miklavžev večer, v soboto, 6. 12. 2008, šepetala Mura. Moški pevski zbor Lipovci je namreč predstavil svojo 2. zgoščenko z naslovom Kaj je Mura šepetala - pesmi z lipovskih poti. Lepo je bilo spet videti in nastopati pred nabito polno dvorano lipovskega vaškega doma. Moški pevski zbor Lipovci je v prvem delu začel z znano himno Splavaj, misel iz Verdijeve opere Nabucco ob klavirski spremljavi spodaj podpisanega. Nadaljevali smo v ritmu pesmi Kolo v priredbi Vasilija Mirka ob efektni spremljavi tolkal Jožeta Žvoklja. Na koncertu se je Jože Žvokelj, ki je sicer znani avtor in izvajalec pesmi za otroke, predstavil še v kitarskem duetu z mladim, a nadebudnim lipovskim glasbenikom Lukom Sraka. Skupaj sta nas tudi spremljala v pesmi Goreči ogenj brez plamena. Sama pa sta zaigrala dve lepi pesmi, ki sta s svojima hvalnicama lepotam naše ljube Slovenije in Narave nasploh enkratno dopolnjevali celotno temo večera, skrivnostne reke Mure, ki je bila sicer tudi v sliki ves čas prisotna na odru na fotografiji turističnega panoja Beltinci - 100% Pannonia. Naslednje gostje, lipovske ljudske pevke, so večeru dodale dve svoji pesmi z lipovskih poti ter zopet pokazale, da kvalitetno skrbijo za ohranjanje domače ljudske pesmi. V nadaljevanju so se nam pridružili beltinski tamburaši, ki so s polnim in ubranim zvokom tamburic kot vedno lepo popestrili večer, poleg tega pa so z eno od dveh pesmi, Zrejlo je žito, na svoj način poudarili eno od značilnosti Lipovec - izdelke iz slame. Slika doužnjeka, kot nekakšne krone vseh izdelkov iz slame, je tudi del naslovnice zgoščenke in spremljajoče brošure, ki smo jo predstavljali. Vodja tamburašev, Mirko Smej - Miki, takorekoč prva tamburica Beltinec, se nam je pozneje pridružil kot glasbena spremljava ene od naših pesmi z lipovskih poti Moj rožmarin, tokrat v duetu tamburic z nekdanjim tamburašem in sedanjim članom MoPZ Lipovci Alojzom Jerebicem. MoPZ je tako večino pesmi na tem koncertu predstavil na nekoliko drugačen način, torej z različno glasbeno spremljavo. Končali pa smo po zborovsko, brez spremljave. Posebej za ta večer smo pripravili pesem Dobro jutro, Bog daj, v priredbi znanega glasbenika, profesorja in zborovodje Vladimirja Močana, ki je bil tudi velik zbiralec narodnih pesmi. Seveda pa večera ne bi mogli zaključiti brez naslovne skladbe celotnega projekta - Kaj je Mura šepetala. V MoPZ Lipovci smo še posebej veseli, da smo lahko na zgoščenko uvrstili pesem s tako lepimi in pomensko bogatimi verzi Jožefa Klekla, ki jih enkratno napolnjuje skrivnostna, kar nekako čarobna glasba profesorja Ivana Florjanca. Za konec smo končali kot ponavadi z našo domačo pesmijo Lejko nouč. Prof. Ivanu Florjancu smo po koncertu za dolgoletno sodelovanje z zborom, predvsem zaradi številnih priredb pesmi posebej za naš zbor, ki smo jih uvrstili na to zgoščenko, svečano izročili listino častnega člana zbora. Častni član zbora je zaradi dolgoletnega sodelovanja v zboru in siceršnjega velikega prispevka zboru postal tudi dr. Hotimir Tivadar. Posebej smo se po koncertu zahvalili še vsem nekdanjim pevcem v zboru (v skoraj 30. letih jih je v zboru pelo skupaj 40). Večer je zelo lepo uspel. Dokaz temu so iskrene in številne čestitke obiskovalcev, meni kot zborovodju pa so dosti pomenile tudi besede nekaterih sedanjih in nekdanjih pevcev v zboru, da so se jim ob marsikateri pesmi zarosile oči. Torej, pesem je našla pot do srca, do duše. In to je najpomembnejše. S to predstavitvijo smo v MoPZ Lipovci zaključili precej zahteven projekt pesmi z lipovskih poti. Od nas vseh je zahteval ogromno truda, odrekanj prostemu času, posebej bi izpostavil predsednika zbora Naslovna stran zgoščenke Alojza Srako za vodenje celotnega projekta in za zbiranje ter uresničevanje vseh idej, kar je vse bilo na »etični pogon«, kot sam pravi. Ter seveda Jožefa Tivadarja, ki je izbral skoraj vse pesmi na zgoščenki, jih večino tudi za naš zbor priredil, po njegovi zaslugi pa se na lipovske poti rad vrača in nam pomaga tudi prof. Florjanc. Kot zborovodja pa želim posebno zahvalo dati še pevcem za žrtvovani čas in trud, da smo lahko skupaj ustvarili ta mozaik lepih domačih pesmi. Za finančno izvedbo pa gre velika zahvala sponzorjem in lokalni skupnosti. Upam, da smo upravičili zaupanje. Prava ocena bo seveda ocena poslušalcev in vseh, ki bodo vzeli zgoščenko v roke in si jo zavrteli. Pravzaprav smo uspeli s projektom uresničiti majhno trilogijo. Poleg zgoščenke s pesmimi smo pripravili namreč še spremljajočo bogato brošuro s slikovno predstavitvijo zbora in njegovega delovanja, vse pesmi z zgoščenke in še nekaj dodatnih pa smo tudi večkrat zapeli na različnih koncih naše vasi in jih posneli na video. Na ta način smo želeli s celim projektom dati tudi priznanje in zahvalo naši vasi in s tem tudi občini. Pesmi na zgoščenki sicer pomenijo po eni strani glasbeni pregled in predstavitev delovanja Moškega pevskega zbora Lipovci od samih začetkov do danes. Na njej so nekatere pesmi, ki jih je zbor pel že pred več kot 25. leti. Taka je npr. pesem Po lougi lejče, ki jo sicer sedaj že nekaj let pojemo v priredbi prof. Ivana Florjanca. Končno pa so na zgoščenki tudi pesmi iz čisto zadnjega obdobja delovanja, to je npr. že omenjena pesem Kaj je Mura šepetala. Tudi sicer smo posebej veseli, da smo na zgoščenko lahko uvrstili pesmi, ki so bodisi avtorske in posvečene samo našemu zboru (pesmi avtorjev Ivana Florjanca, Jožefa Tivadarja in Andreja Maroše), bodisi so priredbe ljudskih pesmi, ki so bile tudi posvečene samo našemu zboru, predvsem prof. Florjan-ca in Jožefa Tivadarja. Nekatere pesmi na zgoščenki so tudi razne priložnostne pesmi, v priredbah za naš zbor, med drugim pesem, ki jo v Lipovcih zapojemo ob proščenju na praznik sv. Petra in Pavla, potem stara lipovska božična pesem Vesel'mo se, kristjani, pa znana pesem Le pojd' Marija z menof, pa avtorska pogrebna pesem in še druge. Tako lahko s ponosom rečemo, da gre za enkraten - unikaten projekt, pesmi, ki smo jih posneli so resnično pesmi z lipovskih poti, saj jih ni v tej obliki na nobeni drugi zgoščenki, nekatere pa so bile, po mojem vedenju, sploh prvič posnete. Na ta način lahko upravičeno rečemo, če uporabimo že omenjeni slogan, da gre resnično za 100% Lipovci in s tem tudi 100% Beltinci. Gorazd Tivadar, Zborovodja MoPZ Lipovci Mali rijta?- december 2008,'^ ■ r ULTURA Družina poje__________________ Pod naslovom PELI SO JIH MATI MOJA je konec avgusta potekalo 25. srečanje v Andražu nad Polzelo. Tam so se zbrale družine, ki imajo rade ljudsko petje, med njimi tudi družina GORNJECOVIH iz DOKLEŽOVJA: mama Albina, hčerki ZORJANA KUR-BOS in BERNARDA ORI, , pravnuki-ci ZALA 4ORI (7 let) in URŠA ORI (5 let). Zapele so dve pesmi - Leži, leži polje ravno in Dekle povej, povej. V takšni sestavi so letos zapele prvič, drugače pa z njimi prepeva še snaha DANICA. Pesem se v družini prenaša iz roda v rod in razveseljivo je, da so se jim letos pridružile najmlajše članice. To vsekakor dokazuje, da se bo lepo družinsko petje ohranilo tudi v prihodnosti. Udeležujejo se tudi drugih srečanj po Sloveniji in povsod so toplo sprejeti. V današnjem hitrem življenjskem tempu je družinsko petje še kako pomembno. Glasba je bila Slovencem položena že v zibelko in zato smo upravičeno narod pevcev. V preteklosti je pesem ljudi še bolj povezovala, saj so se po napornem kmečkem delu zbrali vsi člani družine in zapeli. Tako je bilo ohranjanje ljudskih pesmi V Lipovcih odprli obnovljeni vaški vodnjak Beltinci, 24. november 2008 - V nedeljo smo v Lipovcih pred Vaškim domom ob prisotnosti številnih domačinov slovesno zaključili obnovo starega vodnjaka. Obnova je potekala v okviru sodelovanja v Projektu obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, ki jo izvaja Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda ob podpori Ministrstva za okolje in prostor. Vaški vodnjak bo tudi izhodiščna točka na načrtovani vodni učni poti Lipovci, ki bo povezovala naravne in kulturne znamenitosti kraja. Skrbnik vodnjaka bo Turistično društvo Lipovci. To je že 57. obnovljeni vodnjak v 51. slovenski občini v okviru Heliosovega sklada. še kako živo. Zato imajo takšna srečanja velik pomen, saj pritegnejo k sodelovanju vse tiste, ki tovrstno glasbo še ohranjajo in je del njihovega vsakdana. Pesem človeka razbremeni, ob njej se razveseli in pozabi na vsakdanje težave. S pesmijo ob druženju podarjamo drug drugemu svoj prosti čas in tako ostanejo družine še bolj povezane. Albinine pravnukice živijo v okolici Ljubljane, vendar so s pesmijo povezane s Prekmurjem in ko pridejo skupaj, rade zapojejo. Današnje družine ob večerih več nimajo časa, da bi se zbrale, pogovorile in zapele. Tako se le v redkih družinah ohranja bogata tradicija druženja ob lepi ljudski pesmi. Prepevanje se bolj ohranja med starejšimi generacijami, ki so na tak način preživljale svojo mladost. Zato smo lahko toliko bolj veseli, da se za petje odločajo tudi mlajše generacije. Na Gornjecovo družino smo še posebej ponosni in jim ob tej priložnosti iskreno čestitamo. Po zaslugi družin, ki gojijo lepo slovensko pesem, se nam ni potrebno bati, da bo le ta šla v pozabo. Zavedati se moramo, da je kulturna dediščina pomemben dejavnik za krepitev in ohranjanje narodnostne identitete. Družinsko petje je naša slovenska tradicija in smo jo dolžni prenašati iz roda v rod; žal se nekateri pri nas premalo zavedajo svojih korenin. Projekt obnove vaškega vodnjaka v Lipovcih vsebuje celostno ureditev obstoj ečega vodnega vira, vzpostavitev nove vodne učne poti ter promocijo zdrave in čiste pitne vode. Obnovljeni vodnjak pred vaškim domom v Lipovcih je imel v preteklosti pomembno vlogo. Svojo primarno funkcijo je vodnjak opravljal od leta 1890 do 1978, ko je prenehalo delovanje osnovne šole v Lipovcih v zgradbi današnjega vaškega doma. Tudi njegova podoba se je skozi čas spreminjala. Ogrodje vodnjaka je bilo leseno in kamnito, pokrit je bil z doma izdelano strešno opečno kritino - domačim črejpom, v zadnjem obdobju pa je imel kovinsko črpalko. Namen obnove in oživitve vaškega vodnjaka v Lipovcih je ozaveščenje lokalnega prebivalstva in širše javnosti o pomenu pitne vode, vzpodbujanje zdravega življenjskega sloga s poudarkom na varovanju okolja in vzpostavitev Vodne učne poti Lipovci, ki jo bodo pripravili do 22. Gornječeve pevke. Zato ima družinsko petje še posebno vrednost. Za svoje nastope so družine izbrskale že pozabljena besedila in jih predstavile poslušalcem. Zapojejo tako kot znajo, vendar iz srca, tako kot so peli mati. Tako je prireditev »Družina poje« vsako zadnjo nedeljo v avgustu zelo pomembna in je bistveno pripomogla k ozaveščenosti, da je domača pesem vrednota. Poudarj a pomen složnosti, vzajemnosti, ubranosti in harmonije v družini - je zapisala Jasna Vidakovič, strokovna sodelavka prireditve. Vse prireditve je spremljal in jih predstavljal slovenski nacionalni radio v oddaji »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«. Tudi zato je tako prepoznavna. Marija ZVER aprila 2009 ob praznovanju svetovnega Dneva zemlje. Obnovljeni vodnjak je izdelal domači mojster - mizar Franc Maučec. Leseno vedro je za novi vodnjak izdelal Anton Kuzma, sodar iz Gančan. Pred samo postavitvijo vodnjaka so člani PGD Lipovci in domači izvajalci del vodnjak poglobili za 3 metre in vstavili 5 novih betonskih cevi. Globina vodnjaka znaša tako 7 metrov in vsebuje skupaj 7 betonskih cevi. Voda v vodnjaku je do višine treh metrov in bo po krajšem času tudi pitna. Celotna izvedba projekta obnove vodnjaka je stala skupno 4.400 evrov. Projektne aktivnosti so vsebovale: izdelavo vodnjaka, čiščenje vodnjaka in poglobitev dna, izvedbo delavnice, analizo vode, izdajo promocijske zloženke, organizacijo prireditve ob odprtju vodnjaka. Heliosov sklad je obnovo vodnjaka sofinanciral v višini 2.000 evrov, Krajevna skupnost Lipovci v vi- V —Z,. , - ~ Mali rijtar - december 2008 14 ■ KULTU Srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič V mesecu oktobru smo se v prijetnem ambientu poročne dvorane v beltinskem gradu srečali z našo znano in priljubljeno prekmursko pisateljico Karolino Kolmanič. Pisateljica je s svojim neumornim delom, s čutom za preprostost, iskrenost ter pozitivnim odnosom do sočloveka zaznamovala naš prostor z mnogimi prečudovitimi knjigami, ki so del bogate zbirke, ki jo je skozi svoje življenje ustvarjala za vse, ki cenimo lepoto pisane besede. V goste jo je povabilo Kulturno umetniško društvo Beltinci, pogovor z njo pa je vodila Simona Cizar. Pisateljico vsi, ki smo se udeležili srečanja, zelo dobro poznamo, saj je bila naša učiteljica. Karolina Kolmanič je tudi naša prijateljica, vodnica za življenje ter nenazadnje izredna in izjemna ženska. Z njo smo se lahko sproščeno pogovarjali, povedala nam je marsikaj zanimivega. Prav tako pa nam je prebrala del besedila iz nove knjige, ki jo pripravlja za svoje zveste bralce. Z velikim navdušenjem smo jo poslušali in marsikdo se je v mislih vrnil v čas, ko nas je učila, saj je s svojim čudovitim glasom vedno znala pritegniti pozornost svojih učencev. Tako tudi tega četrtkovega večera nismo ostali ravnodušni in nam je srečanje z njo pustilo v duši neizbrisan pečat, poln topline, sreče in veselja. Upam, da se z njo kmalu spet srečamo in poklepetamo, saj si tako kot dolgoletna pedagoška učiteljica kot tudi pisateljica šini 1.100 evrov in Občina Beltinci v višini 1.100 evrov. Pri pripravi projekta in njegovem izvajanju so sodelovali: Krajevna skupnost Lipovci s krajevnimi društvi, Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, OŠ Beltinci in Občina Beltinci. V slavnostnem programu ob odprtju vodnjaka so sodelovali lipovski hokejisti, TD Lipovci, mladi beltinski folkloristi s kulturnim programom ter govorniki: Milan Kerman, župan Občine Beltinci, Franc Cigan-predsednik KS Lipovci, Nataša Hajdinjak- direktorica službe za marketing pri Heliosu, dr. Mitja Bricel z Ministrstva za okolje in prostor, Metka Fujs-direktorica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Program je povezovala Cvetka Ren-geo, predsednica KUD Lipovci. ZTK Beltinci Elica Horvat, v.d. direktorice na našem področju, kot tudi v naših srcih zasluži posebno mesto. Ob tej priložnosti pa ji izrekam v imenu vseh nas, ki cenimo njeno delo in njen talent, iskreno zahvalo za doprinos k prepoznavnosti našega Prekmurja širom domovine. Lilijana Žižek '.p ' Mali rijta!;- december ¿DO^r ■ \ LTURA >» Plesali smo v Belgiji - 2. del Zelo hitro je minila vožnja od Affli-gema do Dendermondeja. Zakaj? Verjetno iz več razlogov: ponovno smo se delili med sabo v nove kombinacije za bivanje pri družinah, ponovno je bilo vznemirljivo pričakovanje, koga vse bomo spoznali, napetost pa se je stopnjevala tudi zato, ker nas je čakal najzahtevnejši del gostovanja v Belgiji, to je festival, ki je bil tekmovalnega značaja. Dendermonde je prijetno, urejeno, čisto, srednje veliko mesto. Ob prihodu smo se namestili v osnovni šoli, kjer so del telovadnice preuredili v garderobe. Z radovednostjo smo pričakovali druge skupine, kajti prispeli smo prvi, saj smo edini v Belgiji preživeli že en teden. Prijazni organizatorji so nas popeljali po mestu, kjer smo si ogledali nekatere znamenitosti in obiskali muzej. Ker pa smo vso stvar vzeli zares, smo Anja, Saška, Barbara, Jelka in Miha, ki nas je »varoval« , ostali v garderobi in 3 ure pridno likali in urejali noše. Popoldne smo spoznali madžarsko skupino iz Budimpešte in folklornike iz Portugalske. Po večerji se je naše druženje nadaljevalo dolgo v noč, saj smo imeli izmenjavo plesov med skupinami, vsaka skupina pa je imela na razpolago 45 minut. Spoznali smo nove gostiteljske družine. Kako priročna je bila telovadnica - v enem delu garderobe, drugi del primeren za vaje in seveda športne dejavnosti naših mladih: nogomet, predvsem pa odbojka, najprej med sabo, potem pa »mednarodne« tekme z Madžari, Belgijci in Portugalci in vedno enak izid: zmagovalci so Beltinča-ni! Pa zopet vaje, vaje - minutaža - saj so organizatorji strogo zahtevali le dovoljene minute, sicer bi v nasprotnem primeru prekinili nastop. Festival se je odvijal v čudoviti, dobro opremljeni dvorani, ki je bila na vseh nastopih polna - obiskovalci pa so ob koncu nastopajoče stoje nagrajevali z dolgimi aplavzi. Prvi, res dobro opravljen nastop nam je vlil nekaj več samozaupanja. Nastopili smo s postavitvijo Veselje in kot je v oceni povedala petčlanska komisija, je nastop izražal mladostno razigranost naše skupine. Seveda je največjo pozornost vzbujal naš pozvačin. Sobota je bila namenjena dvema nastopoma, vmes pa neprestano druženje s člani portugalske skupine, ki so si za pozdrav izbrali kar »Slovenija«. Ko so zagledali katerega izmed naših članov, so v pozdrav dvigali roko in peli refren Avsenikove Slovenije - bili smo dobri učitelji. Vsekakor je največ pozornosti vzbudil naš Miha s trobento, njihova harmonikašica pa je kar z veliko vneme igrala na Alenovo harmoniko. Še dolgo pa ne bomo pozabili Fernanda - »faca«, da mu ni para. Saj smo bili prijatelji tudi z Indijci in Uzbekistan- ci, ampak najverjetneje zaradi njihove kulture so bili nekoliko bolj zadržani, še posebej ženske. Kljub temu pa so Indijke tako zelo občudovale kite naših deklet, da so zaprosile, naj jih spletejo tudi njim, kar je Laura z veseljem storila. Prijateljstvo se je kazalo tudi tako, da smo vsaki skupini, ki je prišla v prostor, kjer smo skupaj na ekranu gledali skupino na odru zaploskali, ko se je vrnila z nastopa. Ko smo obiskali kopališča, smo opazili, da se po velikosti ne morejo primerjati z našimi, velj ajo pa strožj a pravila glede higiene. Že dolgo nismo imeli priložnosti pokazati se na povorki, kjer bi nas spremljalo toliko ljudi, naš pozvačin pa je razdelil kar dva kilograma bonbonov. Sprejema pri županu so se udeležili štirje naši plesalci in mu v spomin poklonili vazo iz slame, slovensko zastavo, »cekrček« iz bilja z zahvalo ter reklamni material iz naše občine. Bruges- Bruž (francosko), Brugges-Bruhe (flamsko) ali severne Benetke smo obiskali skupaj z moškimi člani uzbekistanske skupine, kajti dekleta so odpotovala domov, mi pa smo Uzbekistancem prijazno ponudili avtobusni prevoz. Spoznali smo, da ni »angleško vreme« značilno le za Veliko Britanijo, ampak tudi za Belgijo. Ob prihodu v mesto smo nekateri verjetno preveč opazovali velikansko parkirišče koles pred železniško postajo (3000), kajti prebivalci so vneti kolesarji, v mestnem jedru pa srečaš ogromno kolesarjev, veliko kočij in pešcev, nekoliko manj , Hj 1 Po povorki pred mestno hišo. m KULTU pa turističnih avtobusov in avtomobilov. In ker je zopet pršelo z neba , smo hoteli vzeti dežnike, ki pa so (vsaj štirje) čudežno izginili iz avtobusa. » Ja, pa saj to ni mogoče!« smo se nekateri razburjali, ampak samo do tedaj, ko smo opazili, da se pod našimi dežniki sprehajajo uzbeki-stanci s svojim vodičem po drugi ulici. Ja, mi pa v smeh, brez vprašanja so jih vzeli - mislili so, da so samopostrežni, še bolj pa, ko si je pod reklamnim dežnikom ene izmed slovenskih političnih strank znamenite kanale z ladjicami ogledoval vodja uzbekistanske skupine, oblečen v lep črn sako in hlače, pa z belo srajco. Zanimive pripombe so kar vrele iz nas. Sicer pa smo si ogledali cerkev Naše Gospe z največjo znamenitostjo Michelangelovo Madono z otrokom (zanimivo- brez vstopnine, v Antverpnu pa smo plačali tudi po 4 evre). Ta kip je edini, ki je zapustil Italijo še za časa življenja Michelangela. Meni osebno je prav to mesto ostalo v najlepšem spominu zaradi čudovite gotske arhitekture. Škoda, da ni bilo časa, da bi si v muzejih ogledali znamenita dela flamskih mojstrov. Ni čudno, da je mesto od leta 2000 na seznamu svetovne kulturne dediščine. Pa zopet obvezno preizkušanje piva, čo- Koncert Srakove bande z gosti Sobota, 29. 11. 2008, za večino sobota kot vsaka druga. Za člane Srakove bande in tudi tiste, ki so jim pomagali pri organizaciji koncerta, pa sigurno ne. Marsikaj je bilo potrebno postoriti še zadnji dan. Tudi za njihove goste je bil dan drugačen. Veseli Marki so dopoldne še vadili in nastopali, člani moškega kvinteta Aeternum so prav tako opravili nastop, prišli na generalko in nas na nastopu prevzeli s prečudovitim petjem. Viniški tamburaši so kar zgodaj morali na pot, saj so si po obilnem in dobrem prekmurskem kosilu ogledali beltinsko cerkev, grad in v njem postavljeno stalno razstavo, se odpeljali do reke Mure v Ižakovcih, kjer je bilo njihovo zanimanje usmerjeno na mlin, brod in brežno hišo, zatem pa priprave na nastop. Prepričana sem, da delim mnenje s številnimi obiskovalci koncerta (ki so to dokazali z dolgimi aplavzi), da smo doživeli prečudovit glasbeni večer. Z besedami pohvale ni moč izpovedati občutkov V Mali riitar- december 2008,',r- kolade in pomfrija. V Ostendeju smo si ogledovali predvsem obalo Atlantika in vse, kar je s tem povezano. Najpogumnejši - Alen se je tudi okopal v mrzlem morju, večina ostalih si je le namakala noge in nabirala školjke za spomin, v pesku pa napis: Slovenija- Naj se ve, od kod prihajamo! Zvečer smo opravili enourni dobrodelni nastop v velikem rehabilitacijskem centru. Ob koncu smo bili zadovoljni, da smo polepšali dan bolnim, starejšim ljudem. Zadnji dan bivanja v Belgiji smo si ogledali pivovarno Brewery Malheur, opravili še dva dobrodelna enourna nastopa - tudi na takšen način si naša mladina pridobiva življenjske izkušnje. Zvečer je bila poslovilna zabava za udeležence festivala in izmenjava daril, na enak način kot pred enem tednom pa smo se poslovili od družin, ki so ostale z nami do ranih jutranjih ur, da smo si pomahali slovo, kljub temu, da so morali nekateri biti v službah že ob 6. uri zjutraj. Kaj zapisati ob koncu? Srečni in veseli smo, da smo dobro in uspešno zastopali Slovenijo, še pomembneje pa je, da smo bili vsi zdravi, da se nikomur ni nič zgodilo. Gostovanje je za naše mlade člane imelo tudi izobraževalno in vzgojno vlo- go. V 14 dneh je bilo veliko možnosti za posredovanje življenjskih vrednot, razvijali so se še pristnejši stiki med člani, pokazati se je morala strpnost, potrpežljivost in delavnost ( 12 krat smo zlikali 25 kompletov kostumov!). Fantje in dekleta postajajo samostojnejši, bolj samozavestni, obogatili so znanje, pridobljeno v šoli, predvsem angleščine, tudi geografije, zgodovine in umetnosti, nenazadnje pa je pomembno njihovo druženje in medsebojno prijateljstvo. Kar žal mi je, da se z besedami ne da opisati, koliko so prepeli, preigrali, se naplesali, hecali, kartali, igrali odbojko...To je mogoče le doživeti. Spoštovani starši! Hvala Vam, da ste bili pripravljeni prevzeti finančno breme in vse drugo, kar je bilo povezano z gostovanjem, še večji hvala in spoštovanje pa uživate pri meni, ker ste znali tako vzgojiti in pripravite otroke, da smo to gostovanje izpeljali tako uspešno in se že pripravljamo za novo. Hvala vsem našim prijateljem, ki ste mislili na nas in nas vzpodbujali, iskrena hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali. Jelka BREZNIK ob petju solista Viniških tamburašev, na čudovito petje Aeternuma smo že navajeni. Prepričani pa smo, da so fantje samo še boljši, tudi mladi Veseli Marki pridno vadijo, se trudijo in stopajo za svojimi vzorniki, člani Srakove bande. Na odru so nastopili prijatelji, kar so dokazali tudi s skupnimi točkami. Naj bo takih prijateljstev še več tudi v bodoče. Spoštovani obiskovalci koncerta! Za vsakega nastopajočega je polna dvorana in aplavz največja nagrada za vložen trud na vajah. Tako kot ste bili vi navdušeni nad njimi, so bili oni navdušeni nad vami. Hvala vam in še kdaj nasvidenje! Jelka BREZNIK Srakova banda med nastopom. Ambasada Štefana Kovača - Marka dogaja___________________ Dejavnost Ambasade Štefana Kovača - Marka v Beltincih j e v tem lokalnem časopisu premalokrat omenjena, zato v tej številki obeležujemo pestro dogajanje, ki se je odvijalo v zadnjih mesecih. Ambasada ŠKM, dandanes eden redkih prizorišč koncertnih dogajanj in koncentracije t.i. alternativne kulture na območju Pomurja (družbo mu dela le še soboški MIKK), je v zadnjem polletju zagotovo doživljala vzpone tako na programskem kot na prostorsko ureditvenem nivoju. Prva stvar, ki je glede na krajevno populacijo skorajda fenomenalnega značaja, je bila zagotovo koncertna ponudba, saj smo gostili glasbene skupine tako rekoč iz celega sveta. V septembru smo gostili eksperimentalno zasedbo iz Švice, ki je potovala proti Budimpešti in grindcorovce iz Japonske. Burno dogajanje v oktobru je najprej ponudilo punkerje iz Francije in Kanade, ki so bili na svoji prvi evropski turneji. Nato smo v sodelovanju z ljubljanskim radiem Študent gostili izbrance na letošnjem Klubskem maratonu. Pri nas so se predstavili koroški psihadelični rokerji Zirkus in celjski nojzer Amper-o-mat, ki je buril zvočne duhove kar z ribašem. Že nekaj dni zatem smo 'uvozili' skandinavske grindcorovce iz Švedske, Finske in Slovenije. Kar nekaj od teh dogodkov se je zaradi terminskega prilagajanja bendom zgodilo v dnevih med tednom, kar je dalo Beltincem tudi nekakšen urbani utrip nočnega življenja. Sledil je vikend v znamenju partizanskega duha. 17. oktobra je namreč obletnica smrti lokalno-naro-dnega heroja, našega zaveznika, Štefana Kovača -Marka. V soorganizaciji z Zvezo borcev Slovenije smo priredili proslavo, ki je vsebovala družbeno kritične govore, recitale in živo glasbo. Le dan za tem se je zgodil koncert, kjer so nastopile tri slovenske metal skupine. S partizansko zastavo na odru je bil spomin na NOB še kako živ. V prvi polovici novembra je sicer sledil koncertni počitek, a to ne pomeni, da je dejavnost ambasade takrat počivala. Ravno nasprotno. Tokrat je prostor dobil snemalno vlogo, gostili smo namreč glas- benika iz Bosne, sicer člana banjaluških Sopot, ki so pri nas igrali maja letos. Kitarist in vokalist Burica Štula je tako snemal svoj prvi samostojni album, v Beltince pa ga je prineslo dobro poznanstvo in profesionalno znanje njegovega producenta albuma, med drugim našega tonskega mojstra, Ivorja Knafla. Da pa november ne bi ostal brez dogodka, se je na koncu meseca zgodil še akustičen koncert. Iz Prlekije je priromal mlad kantavtor Tadej Vesenjak, ki ob kitari poje kar v prleščini. Za uvod je zaigral tudi lokalni akustično-instru-mentalni dvojec po imenu Dinamizem. Decembrski koncerti uvod je postregel z pravo poslastico. Nastopil je ameriški trio Des Ark, projekt kitaristke in vokalistke Aimee Collet Argote. Naslednji dogodek: Na miklavževo soboto so nas obiskali sosedje iz Avstrije in Hrvaške ter zagodli zvrsti v kombinaciji punka in hardcora. V prostorih ambasade vseskozi konstantno potekajo tudi vaje lokalnih glasbenih skupin, kot so Štefan Kovač Marko Banda, Stekli psi, Kleemar, Hexenbrutal, Plu-eg, Dinamizem. Ambasada je večkrat tudi zavetišče za marsikatere pomurske glasbenike, ki nimajo pravih prostorov za piljenje svojih glasbenih veščin. V oknih s pogledom na ulico so razstavljena slikarska dela, narejena na avgustovski slikarski delavnici, ki se občasno tudi menjavajo. Za polepšanje zunanje podobe zadnje stene ambasade je s črno belo poslikavo poskrbel Mitja Maučec, vsestranski delavec, glasbenik in likovnik znotraj ambasade. Kot pomembni pridobitvi štejemo še končno nabavljeni mikrofon za vokal ter leseno težko zlomljivo WC-sedalo. Uroš Buzeti Sekcija za medijsko neponiknost Društvo iniciative mladih Poslikana stena na dvorišču ambasade. Poročilo o izvedbi 38. mednarodnega folklornega festivala Beltinci____________________ Osemintrideseti mednarodni folklorni festival smo tudi letos pripravljali in izvedli z veliko ljubezni do narodnega izročila in do spoštovanja naših prednikov, ki so poskrbeli, da njihovo delo ni šlo v pozabo. Ves program je potekal po predvidenem planu in po programskem listu, katerega smo skrbno pripravljali kar nekaj časa. Zaradi sodelovanja naše folklorne skupine na 42. Mednarodni smotri folklore v Zagrebu smo otvoritev razstave prenesli z nedelje pred festivalom na četrtek, 24.7.2008. Tako smo imeli ob 18. uri otvoritev razstave, ki jo je vodil Milan Zrinski in jo skozi simpatičen pogovor predstavil zares številnemu občinstvu. Razstava je bila posvečena 70. obletnici delovanja folklorne skupine Beltinci in je bila razdeljena v več sklopov: od prvih plesalcev, od prvega vodje skupine, g. MATIJE KAVAŠA, njegovega naslednika mag. SZEPESYJA, naslednika ing. BORISA ŽALIGA, njegove naslednice VALERIJE ŽALIG, in ge. CVETKE HORVAT do sedanje vodje ge.DRAGICE KOLARIČ. Razstavili smo celo prvo nošo, ki smo jo našli med starim inventarjem. Po odprtju razstave NAŠIH 70 LET smo ob 19. uri imeli tudi odprtje razstave ZACVETEL JE FESTIVAL, ki jo skupaj z nami pripravlja sekcija cvetličarjev in vrtnarje pri Obrtno podjetniški zbornici M.Sobota. Ves čas med in ob odprtjih nas je spremljala glasba naših zvestih TAMBURAŠEV. Ob 20. uri je na našem novem odru na grajskem dvorišču župan g. Milan Kerman v svojem nagovoru poudaril pomen festivala in folklore za občino Beltinci in za regijo, pa celo za slovenski prostor, potem pa otvoril 38. festival. Sledil je kulturni progaram z naslovom MARKO SKAČE PO ZELENOJ TRATI, katerega avtor je bil g.MIRKO RAMOVŠ in ga je na oder postavila ga. Valerija Žalig ob pomoči vseh vodij posameznih sodelujočih folklornih skupin iz okolice in Porabja na Madžarskem. Obenem je ta do- Mali rijtar - december 2008 * . Up' godek sodil v srečanje vseh nekdanjih in sedanjih plesalcev folklorne skupine Beltinci. Bilo je prisrčno in ganljivo, saj smo se nekateri srečali po 40. letih. Ob tem prazniku, sedemdeseti obletnici folklore, je JSKD našim zvestim plesalcem podelil tudi MAROLTOVA priznanja in PLAKETE za dolgoletno delo v folklorni skupini .Plakete in priznanja je dobilo 20 članov folklorne skupine. Petek, 25.7.2008 Po tradiciji so petki na našem odru posvečeni tujim folklornim skupinam. Tako smo na naš festival povabili folklorno skupino BERI BARTOK ADAM iz KORMENDA na Madžarskem in AFS MIRČE ACEV iz Makedonije. Obe skupini sta vsem obiskovalcem, ki smo ta večer napolnili prizorišče, prikazali izredno lep program, ki ga je prijetno in domiselno vodila ga.SIMONA CIZAR. Še dolgo v noč je bilo rajanje na prizorišču našega festivala ob dobri glasbi. Sobota, 26.7.2008 Sobota je že po tradiciji namenjena predstavitvam vseh osmih krejevnih skupnosti naše občine. Vsa društva, ki so letos zastopala posamezno krajevno skupnost, so svojo vlogo dobro opravila. Predstavili so različne običaje in opravila, izdelovali so izdelke iz krep papirja, lanu, slame, pekli pogače in krapce, torej so se mize šibile pod težo dobrot iz naših kmečkih peči in izpod rok naših pridnih žena. Ta dan je v bistvu namenjen srečanju starih prijateljev in sklepanju novih prijateljstev, kar potrjuje vrvež na prireditvenem prostoru- obiskovalcev je kar nekaj tisoč in tega smo zelo veseli. Prav tako je po celem prireditvenem prostoru potekalo sejmarjenje vseh izdelovalcev domače in umetnostne obrti od blizu in daleč. Naši zvesti kolesarji so se pripeljali na sejem in s sabo prinesli polno domačih dobrot, od fižolove solate, kuhanih jajc, dobrih pogač, mesa iz čebra, domačega kruha in vina. Bili so prava paša za oči in želodec. Zvečer ob 20.uri pa je bil na našem odru ETNO VEČER, ki ga je pripravil naš strokovni sodelavec g. Boštjan Rous. V goste je povabil skupino MARKO BANDA iz Beltincev, gospo BOGDANO HERMAN, katera je predstavila nekaj prelepih pesmi iz naše '*• ’’' 'W Aa i rijtav- december r- pokrajine in od drugod s svojega novega CD-ja, ki ga je posnela skupaj z cimba-listom ANDIJEM SOBOČANOM. Prav tako so sodelovali na etno večeru tudi gostje JARO iz ČEŠKE, skupina GODCEV AFS MIRČE ACEV IZ MAKEDONIJE, in godca skupine TOLOVAJ MA-TAJ. Da glasba ne pozna meja, so potrdili glasbeniki, ko so skupaj zaigrali naš prekmurski drmač. Tudi ta večer nam bo ostal v lepem spominu. Nedelja, 27.7.2008 Praznik slovenske folklore pod imenom LE PLESAT ME PELJI v Beltincih doživljamo kot nekaj posebnega, saj se zavedamo tega, da smo del SLOVENIJE, ne le na zemljevidu, ampak tudi na področju kulture, če se seveda ohranjanje kulturne dediščine šteje med kulturo oz. med kulturne dogodke. Pa vendar smo letos doživeli še en nepozaben praznik plesa in plesnega izročila, saj so se na našem odru predstavile izbrane skupine iz cele Slovenije in kot gostja še Akademska folklorna skupina MIRČE ACEV iz MAKEDONIJE. Program se je pričel ob 15.30 uri s povorko na prireditveni prostor, v kateri so sodelovale vse sodelujoče skupine, na čelu pa je poplesaval pozvačin. Prav tako so stalni spremljevalci naših prireditev ljubitelji starih koles, ki se združujejo v društvu DIMEK BELTINCI in so znani daleč naokoli in izven naših meja. Ob 16. uri pa se je pričela osrednja prireditev pod vodstvom voditelja MILANA ZRINSKEGA, ki je na oder povabil letošnjega slavnostnega govornika, prof. Mirka RAMOVŠA. Ta je v svojem govoru dal priznanje ne samo vsem sodelujočim skupinam, ampak si je posebno priznanje zaslužila naša domača folklorna skupina KUDa Beltinci.Tega priznanja smo zelo veseli in nam bo v spodbudo za nadaljnje delo. Prav tako nas je v nedeljo nagovoril župan občine Beltinci, g. MILAN KERMAN, in se vsem sodelujočim skupinam zahvalil za sodelovanje na našem festivalu. Izrazil je tudi zahvalo in priznanje JSKD za sodelovanje in pomoč. Vse festivalske dni potekajo v našem kraju tudi posamezne delavnice.Tako smo ob pomoči JSKD izvedli godčevsko delavnico pod vodstvom prof. TOMAŽa RA.UCHA in letos prvič tudi pevsko delavnico pod vodstvom prof.ADRI-JANE GABERŠČIK. V soboto je potekala tudi delavnica izdelovanja izdelkov iz gline pod vodstvom prof. Izidorja ZADRAVCA. Zahvaljujemo se JSKD za zaupanje in vso pomoč pri pripravi našega in vašega festivala in pričakujemo pomoč tudi vnaprej. Predsednica KUDa, Elizabeta ZADRAVEC Tako se vrtijo plesalci. Utrinek iz prireditve Ilirska Bistrica se predstavi. Gostovanje Ilirske Bistrice v Beltincih Zavod za turizem in kulturo Beltinci je v marcu 2007 skupaj z društvom Dimek Beltinci, KUD-om Beltinci in turističnimi društvi iz občine Beltinci gostoval v Ilirski Bistrici na prireditvi »Prekmurski pozdrav«. Zavod za turizem in kulturo Beltinci in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica sta v mesecu novembru 2008 organizirala dva dogodka, na katerih se je predstavila Ilirska Bistrica v Beltincih. Izmenjava kulturnih dogodkov v obeh občinah predstavlja pomemben prispevek k medkulturnemu dialogu. V petek, 14.novembra, je v beltinskem gradu potekalo odprtje razstave »Brkinski motivi«, ki je bila na ogled postavljena teden dni. Razstavo fotografij so pripravili člani Foto kluba Sušec iz Ilirske Bistrice, odprl jo je g. Aleš Zidar. ILIRSKA BISTRICA SE PREDSTAVI je bil naslov sobotne prireditve v Kul- turnem domu Beltinci. Gostje iz Ilirske Bistrice so nam skupaj z njihovim županom Antonom Šenkincem pripravili čudoviti večer z glasbo, plesi in brkinskim humorjem. V avli Kulturnega doma se je predstavila še gostinska sekcija Obrtne zbornice Ilirska Bistrica s ponudbo brkinskih dobrot. ZTK Beltinci: Elica Horvat, v.d. direktorice Sokolarjenje v Beltincih Zavod za turizem in kulturo Beltinci je v sodelovanju s Slovensko zvezo za sokolarstvo in Sokolarskim društvom Pomurja dne 25. in 26. oktobra 2008 organiziral SOKOLARJENJE V BELTINCIH s slovesnim odprtjem prvega lova s sokoli v Pomurju. Program sobotne prireditve, na kateri se je s svojimi prosto živečimi pticami ujedami in lovskimi psi predstavilo 14 lastnikov, so popestrili Prekmurski rogisti. Za spremljajočo zanimivo ponudbo ob programu pa so poskrbeli restavracija »V grajskem stolpu« z divjačinsko-faza-novo juho, TD Beltinci z langašem, Vinogradniško društvo Beltinci, Čebelarsko društvo Beltinci in Dimek Beltinci. Atraktivno prireditev, ki smo jo letos prvič organizirali, želimo v prihodnje nadgrajevati in jo vključiti v redni program letnih prireditev v občini Beltinci. Slovesnega odprtja lova s sokoli so se udeležili še gostje iz Zdol, ki so nam vrnili obisk, saj smo našo občino v Zdo- lah predstavljali letos aprila na prireditvi »Jurjevanje«. Na enodnevnem izletu smo gostom iz Zdol predstavili znamenitosti in zanimivosti občine Beltinci. ZTK Beltinci, Elica Horvat, v.d. direktorice Udeleženci slavnostnega odprtja lova s sokoli. yjr+ W\&' * "¿g- , ' ~ Mali rijtar - december 2008 20 ■ Kak je inda fajn bilou Prišel je veseli december in stopili smo v čas praznovanj in praznikov. Zato decembra prav gotovo ne bi bilo brez praznikov in daril. Tudi člani DPM Dokležovje smo mislili na to, ko smo se pripravljali na obisk pri naših najmlajših v šoli in vrtcu. Za njih smo pripravili prav posebna darilo, ki smo ga izbrskali iz naše bogate zakladnice dedkov in babic. V razredu smo jim pripravili pravo »etnološko zbirko« starih predmetov in običajev, ki se tudi po zaslugi naših članov in pevk JESENSKO LISTJE ohra-nj aj o »pri življ enju.« Pred leti smo na oder postavili projekt »Kak je inda fajn bilou« in smo ga z velikim uspehom prikazali v krajih Prekmurja in tudi izven - v Vuhredu. V projektu je sodelovalo veliko mladih in starejših ljudi in z uspehom smo prikazali te pozabljene običaje in opravila, ki so se odvijala v dolgih zimskih večerih po naših hišah. Takrat so se ljudje ob delu in pesmi družili in prijateljevali. Namen projekta je bilo tudi medgeneracijsko povezovanje in to nam je zelo lepo uspelo. Temu vodilu sledimo še danes in tako poskušamo našim zanamcem ohraniti delček naše bogate preteklosti. Srečanje, ki smo ga imeli v tem decembrskem dnevu z našimi najmlajšimi v šoli, je bilo prisrčno in spontano. Otroci so z zanimanjem sledili dogajanju in v njem tudi sodelovali. O tem bodo kaj zanimivega zapisali tudi sami. Ob zaključku smo skupaj tudi zapeli. Posladkali smo se z orehovimi jedrci in šklojcami (krhlji). Upam, da smo jim z prikazanim popestrili njihove decembrske dni in jim podarili delček Kdor poje, zlo ne misli Ta rek velja tudi v Dokležovju, kjer že vrsto let uspešno delujejo ljudske pevke, katerih skupina se imenuje Jesensko listje. Ljudske pevke so imele svoj krstni nastop že leta 1999. Vendar ta članek ne bo govoril o tem, kaj pevke delajo, kje vse so že nastopile in nastopajo, tudi o tem ne, da manjka le nekaj kratkih mesecev do njihove desete obletnice, kajti o tem je bilo že veliko napisanega. Kar se mi zdi omembe vredno in bom v tem članku tudi opisala je to, da se je v tem letu število pevk povečalo za tri nove članice, za en alt in dva soprana, ki so skupino tudi nekoliko pomladile. Po večkratnem nagovarjanju pevk in njihove voditeljice, gospe Marije Zver, smo se letos na pomlad v mesecu marcu, pevkam pridružile Judita, Marijana in Lidija. Tako smo si ponedeljkove večere rezervirale za vaje. Vsak začetek je težaven. Potrebno je bilo uskladiti čas za vaje in ostale obveznosti, se potruditi na vajah, marsikdaj tudi prisluhniti pevkam, ki imajo za sabo že veliko izkušenj. Svoj krstni nastop smo doživele v mesecu marcu. V velik ponos in vzpodbudo nam je bilo, da je občinstvo v dvorani naš nastop odlično sprejelo, nam za ta naš korak čestitalo in nas vzpodbujalo, da naj vztrajamo. Pod vodstvom Leona Kuzme smo se vse do junija pripravljale na pevski tabor v Stični. Srečanje je bilo nepozabno, pele smo odlično, kar nam je dalo zagona in vneme za nadaljnje delo. V sebe. Podarjanje PROSTEGA ČASA je prav gotovo najlepše darilo. Marija Zver Utrinek - IZ BABIČINE SKRINJE Danes je bil res lep dan, ker so v šolo prišle članice Društva prijateljev mladine Dokležovje. Zapele so nam dve ljudski pesmi, več pa so pripovedovale o starih časih. Ene so trle orehe, druge so pletle, tretje so tkale. Pokazale so nam, kako so včasih prale perilo in izdelovale so vzglavnike. Pokazale so, kako so nekoč svetili brez elektrike. Tudi mi smo jim zapeli pesem Marko skače. Vesela sem, da smo se lahko naučili toliko novega. Vsi bi morali videti, kako je bilo nekoč. Nina Perdigal, 3.b, POŠ DOKLEŽOVJE Bilo je zelo zanimivo Ljudske pevke Jesensko listje kolikor nam to dopušča čas, pojemo tudi na pogrebih v domači župniji, občasno pa tudi drugje. Nove članice ljudskih pevk pa smo najbolj zadovoljne s tem, da so nas ljudske pevke medse dobro sprejele, da so nam svetovalke, dejansko so naše učiteljice, saj nam na vajah svetujejo, pomagajo in z nami tudi kaj potrpijo. Za vse to se jim zahvaljujemo, me pa se jim bomo zahvalile s tem, da bomo pridne učenke in dobre pevke. V Dokležovju je bilo zmeraj in je še danes veliko dobrih pevcev in glasbenikov. Vsakega, ki ga petje zanima in veseli, prisrčno vabimo med nas. Lidija Ropoša Mali rijta#- december 9008,',*" r ULTURA Ženski pevski zbor ljudske pevke iz Gančan______________________________________ V okviru Kulturno umetniškega društva Dolinec Gančani deluje tudi ženski pevski zbor Ljudske pevke iz Gančan. Združujejo se in prepevajo skupaj že več kot 20 let. Druži jih predvsem ljubezen do petja starih in malo manj starih ljudskih pesmi. Zbor je nastal spontano, saj so se ženske družile v dolgih zimskih večerih in prepevale. Zapeti pomeni izraziti svoja čustva več kot le z besedo. Če pa je za njo še ženski glas, poln čustev in nežnosti, pa zveni pesem v energijo, ki se dotakne globine duše. In tako se je porodila ideja, da bi ustanovile zbor ljudskih pevk. Na začetku so prepevale le na pogrebih v vasi, sedaj pa so že postale nepogrešljive na vseh proslavah v vasi in v občini, pa tudi širše. Nastopajo tudi na območnih srečanjih ljudskih pevk. Eden izmed zadnjih takih nastopov so imele 12. septembra v Černe-lavcih na prireditvi »Pozdrav jeseni«, kjer so nastopali zbori iz Ljudske pevke iz Gančan. vsega Pomurja in skupina iz sosednje Hrvaške. Kljub zrelim letom, ki jih štejejo pevke v zboru, je pri njih še zmeraj opaziti veliko energije in volje do petja. Upamo, da nas bodo še dolga leta razvajale s svojim petjem. Igor Bakan Gasilni aparati -nepogrešljivi pripomoček____________________ Čeprav je voda še vedno ena glavnih sredstev, katerega uporabljamo pri gašenju požarov, pa le ta v določenih primerih narediti še večjo škodo in pa tudi nevarnost ob nepravilni uporabi kot gasilno sredstvo. Zato je v večini primerov gasilni aparat, ali na kratko gasilnik, boljša, varnejša in pa učinkovitejša rešitev pri gašenju požarov. Gasilniki so pripomočki, ki so napolnjeni z določenim gasilnim sredstvom, katero nam pomaga pogasiti požar. Razlikujejo se glede na vrsto vsebovanega gasilnega sredstva, kot tudi na samo velikost. Največ je v uporabi gasilnikov na prah, gasilniki pa so lahko napolnjeni tudi z ogljikovim dioksidom (CO2), peno, vodo ali drugim sredstvom. Zato je vsekakor pomembno, da izberemo primeren gasilnik. Za gospodinjstva je najvarnejša rešitev nabava vsaj enega 6 ali 9 kg gasilnika, kateri nam bo ob potrebi služil svojemu namenu. V gospodinjstvu lahko nastanejo različni neljubi dogodki, kateri imajo za posledico nastanek požara. Tako se lahko vname olje na štedilniku, razni gorljivi materiali v kurilnici ali pa ob opravljanju različnih del v delavnicah (brušenju, varjenju...). V takih primerih je najboljše, če imamo ob sebi gasilnik na prah, s katerim zadušimo začetni požar in poskrbimo da ne pride do širjenja ognja. Ena najpogostejši nesreč katera se pripeti v gospodinjstvo je vžig rastlinskih olj in živalskih maščob, ki lahko ob nepravilnem ukrepanju z plamenom zajamejo celotno kuhinjo. Omenjeni plamen ne smemo NIKOLI gasiti z vodo, saj bi imelo to za posledico, da se plemeni z eksplozijo razširijo. V takih primerih poskušamo plamen zadušiti z mokro krpo ali če to ni možno, ga zadušimo s pomočjo gasilnika na prah. Kot koristen pripomoček pa je lahko gasilnik tudi v osebnih avtomobilih, kjer lahko ob prometni nesreči pogasimo morebitne plamene na vozilih in tako poskrbimo k zmanjšanju nastanka večje škode in pa tudi poškodb. Gasilnik pa nam ne bo služil svojemu namenu, če ga ne bomo pravilno uporabljali in redno servisirali. Tako ima Gasilska zveza Beltinci v Gasilskem domu Beltinci organiziran Servis gasilnih aparatov, kjer lahko nabavite nove gasilne aparate ali pa svoje aparate servisirate, lahko pa Vam tudi svetujejo pri izbiri primernega gasilnika za Vas. Gasilniki se morajo servisirati vsako leto ali pa ob njegovi uporabi, saj bomo lahko le tako poskrbeli, da bo gasilnik deloval brezhibno, ko bo nastala potreba za njegovo uporabo. Gasilnik, kateri nas bo stal nekaj evrov, nam lahko reši hišo in drugo premoženje, katera vrednost se lahko giblje v sto tisočih evrih. Reši pa še lahko bolj dragoceno premoženje, to je človeško življenje. Tadej Jerebic Delo in aktivnosti GZ Beltinci v letu 2008_____________________ Letošnje leto je bilo na področju organiziranosti v GZ Beltinci zelo delovno, saj smo imeli skupščino, na kateri so bile izvedene volitve za predsednika in poveljnika ter člane upravnega in nadzornega odbora, izvolili pa smo tudi nove člane v komisije, ki so sestavni del vodstva GZ Beltinci. Tovrstno delo smo morali opraviti, kajti vsakih pet let je kongresno leto, v katerem so volitve v prostovoljnih gasilskih društvih, gasilskih zvezah, regijskih poveljstev in v GZ Slovenije. Kongres GZ Slovenije je bil letos v Krškem, kjer smo izvolili novega predsednika, tovariša Antona Korena, poveljnika, tovariša Matjaža Klariča ter častnega predsednika GZ Slovenije dosedanjega predsednika Ernesta Orija. V GZ Beltinci smo imeli na državnem mladinskem tekmovanju, ki je bilo v Ravnah na Koroškem, dve ekipi. To so bile mladinke iz PGD Bratonci in mladinci iz PGD Lipa. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki so na takšen ali drugačen način pripomogli k temu tekmovanju, posebej pa gre zahvala mentorjem in staršem mladih gasilk in gasilcev, ki jim omogočajo, da so lahko člani te humane gasilske organizacije. Imeli smo tudi tekmo- Mali rijtar - december 2008 vanje GZ Beltinci, kjer je tekmovalo 38 pionirskih, mladinskih in članskih ekip. Tekmovanje so organizirala GZ Beltinci, PGD Bratonci in KS Bratonci. Imeli smo tudi tabor mladih gasilcev GZ Beltinci in GZ Črenšovci, ki je bil v Lipovcih in so na njem sodelovali pripadniki slovenske vojske s svojo opremo, policija z opremo ter policijska ekipa s policijskimi psi. Prav tako so se mladi gasilci na tem taboru lahko dvignili z gasilsko avto-lestvijo, bilo pa je tudi teoretično predavanje z videoposnetki. Tukaj gre zahvala vsem, posebej pa gostitelju PGD Lipovci in KS Lipovci. Opravili smo tudi pregled vseh devetih PGD - jev, članic GZ Beltinci in ocenili, kako so gasilska društva pripravljena oziroma v kakšnem stanju imajo zaščitno in vso ostalo opremo, ki je potrebna ob raznih intervencijah. V mesecu oktobru smo pripravili skupno vajo z GZ Črenšovci, ki je bila letos na njihovem območju in ki so jo opazovalci , ki imajo licenco za tovrstno opazovanje gasilskih vaj, ocenili zelo uspešno. V GZ Beltinci smo skozi celo leto dajali velik poudarek izobraževanju, saj menimo, da je le to najpomembnejše: Samo vešči in izobraženi gasilec operativec je lahko uspešen na intervencijah, obenem pa zna poskrbeti za lastno varnost. GZ ima sklenjene tudi zavarovalne police, kjer so zavarovana vsa gasilska vozila naše zveze, nezgodno zavarovanje vseh gasilcev, prav tako so zavarovani tudi čolni, katerih lastniki so obmurska gasilska društva. Skozi celo leto smo nabavljali v prvi vrsti zaščitno opremo za gasilce operativce, opremo, kot so dihalni aparati, zamenjali dotrajano armaturno opremo, gasilsko prikolico za PGD Melinci in vso ostalo opremo, ki je bila potrebna za nemoteno skrb za požarno varnost v naši občini in tudi širše. V letošnjem letu je bila tudi izredna skupščina, na kateri smo včlanili novo članico GZ Beltinci, to je PGD Odranci. V naši GZ Beltinci smo se že tradicionalno udeležili praznovanja godu našega zavetnika, svetega Florjana. Največja prireditev pa je bila 10. obletnica GZ Beltinci, ki smo jo obeležili s slavnostno sejo in osrednjo prireditvijo - proslavo, na kateri smo istočasno blagoslovili in predali svojemu namenu prizidek h gasilskemu domu Beltinci. Moram omeniti, da bodo v tem gasilskem domu imeli svoje prostore GZ Beltinci, civilna zaščita občine Beltinci, servis GZ Beltinci, ki deluje že več let in skrbi za preventivo v naši občini. Ta servis nudi prodajo novih gasilnikov ter pregled in vzdrževanje le-teh. V servisu imamo zaposlenega gasilca, ki je predvsem v dopoldanskem času še kako pomemben v primeru intervencij. V letošnjem letu smo opravili tudi slovesnost ob prevzemu in blagoslovitvi gasilskega prapora za PGD Dokležovje. Prav tako smo v isti KS pripravili že tradicionalno srečanje v mesecu novembru, to je srečanje veterank in veteranov GZ Beltinci, na katero smo povabili tudi delegacijo iz GZ Črenšovci. Po vaseh prostovoljna gasilska društva naše zveze skupaj s KS s svojim lastnim prostovoljnim delom in finančnimi sredstvi adaptirajo in obnavljajo gasilske domove, za katere si upam trditi, da so v dobrem stanju in so lahko ponos in okras vseh naših krajevnih skupnosti v občini Beltinci kakor tudi v občini Odranci. GZ Beltinci dobro sodeluje z ostalimi gasilskimi zvezami iz Pomurja, kakor tudi z GZ Slovenije, prav tako je tesno in plodno sodelovanje z izpostavo za zaščito in reševanje RS v Murski Soboti oziroma civilno zaščito za Pomurje in njenim vodstvom. Ob koncu se želim zahvaliti vsem gasilkam in gasilcem GZ Beltinci, Občini Beltinci, g. županu Milanu Kermanu, Občini Odranci, g. županu Ivanu Markoji in članicam ter članom Občinskega sveta Občine Beltinci in Občine Odranci, krajevnim skupnostim naše občine ter vsem vam, spoštovane občanke in občani, ki moralno in finančno pomagate gasilskim društvom. Kot predsednik GZ Beltinci si upam trditi, da je gasilstvo v naši občini dobro organizirano in pripravljeno tako, da imajo lahko občanke in občani občutek varnosti in miren spanec na področju zaščite in reševanja v naši občini, kakor tudi širše. Spoštovane občanke in občani! Ob tej priliki bi vam v imenu vseh gasilk in gasilcev GZ Beltinci rad zaželel prijetne in mirne božične praznike ter sreče, zdravja, miru, predvsem pa varno vletu2009. Andrej Voroš, Predsednik GZ Beltinci Tekmovanje GZ Beltinci 2008 Mali rijiaij,- december 3008,■ Kaj se je dogajalo leta 2008 v PGD Melinci Dnevi hitro minevajo in tako nam preostane le še nekaj časa, preden bomo zaključili spet eno leto v zgodovini človeštva. Ko se tako zamislim, skoraj ne vidim prevelikih uspehov v minulem letu, saj postaja življenje vse bolj nezadovoljno, vsak najbolj spoštuje sam sebe in išče samo pomanjkljivosti v drugem človeku. Ali je še kdo dober zame, zate, za nas? Ali še kdo kaj naredi razen mene? To so vprašanja, ki sem jih v minulem letu imela velikokrat v mislih, tako v lastnem življenju kot tudi v življenju naše okolice. Ali vi mislite drugače? Smo res neuspešni? Ko odmislimo vse negativne misli in začnemo delati s skupnimi močmi, vidimo tudi naše skupne uspehe. Člani UO PGD Melinci vemo, da je za nami spet uspešno leto 2008. Kljub vsem težavam današnjega časa smo uspeli narediti nekaj premikov v društvu, s katerimi mislimo, da smo obogatili vas in tudi občino. Za nami je deset let, vam sporočamo! Začelo se je na izredno nedolžen, morda smešen način. Pa vendarle se je zgodilo. V Beltincih se je naenkrat pojavilo več ljubiteljev vinske trte. Bilo je že kar v modi, da je zraven vsega, kar se je pri hiši dogajalo, bilo tudi to, da so se ljudje, tudi tisti, ki jim vinogradništvo ni bilo družinska tradicija, začeli predvsem ljubiteljsko ukvarjati z vinogradništvom. Oboji smo našli skupen jezik. Vznikla je želja, da bi se združili. Našlo se nas je nekaj somišljenikov tudi v Beltincih. Pridelali smo dober letnik in zmodrovali, da organiziramo medsebojno ocenjevanje vin. Našli smo somišljenike in mesto - bilo je v znani legendarni gostilni Prelog »Pri Štajercu« v Beltincih. Vse je šlo kot po maslu! Komisija v sestavi Jože Kovač, Karel Krajcar, V začetku leta, ko smo imeli prvi sestanek UO, smo se pripravljali na občni zbor društva, na katerem smo imeli volitve za novo petletno obdobje. Po izvolitvi novega UO smo takoj pričeli z delom in z izvedbo letnega plana. V pomladnih mesecih smo se lotili menjave garažnih vrat in obnove fasade. Dela so bila opravljena do avgusta 2008. Pri obnovi fasade je sodelovala KS Melinci in prevzela večji del finančnega bremena. Vsa druga vzdrževalna dela smo opravljali sproti. Največja naloga letošnjega leta je bila nabava ORODNE PRIKOLICE. Te nabave smo se lotili z namenom, saj smo stari gasilski avto odjavili iz cestnega prometa in ga prodali, ker nam je povzročal prevelike stroške vzdrževanja. Drugega vozila nismo nabavljali, ker se nam to ni zdelo ekonomično. Ker živimo ob reki Muri in imamo tudi opremo za reševanje na vodi, moramo imeti sedanje vozilo v pripravi za različne namene. Pomembno se nam je zdelo, da imamo opremo za požar vedno ustrezno pripravljeno, zato smo izbrali orodno prikolico. Tako nam je zadnje dni oktobra uspelo orodno prikolico pripeljati in smo jo tudi predstavili našim občanom na dnevu odprtih vrat 26.10.2008. Pri nabavi prikolice smo polovico Štefan Zver in Franc Vučina je pod drobnogled vzela vzorce vin 9. februarja 1996. Vino so dali na ogled Janko Šafarič, Mirko Kramar, Jože Ferčak in Viktor Tkalec. Stvari so se razvijale in zrasla je ideja, da bi ustanovili vinogradniško društvo. Ideja je padla na ugodna tla. Ustanovili smo društvo, z namenom, da se družimo prijatelji, ljudje, ki smo vezani bodisi na družinsko tradicijo ali pa na sodoben izziv v vinogradništvu. Zelo dobro se spomnim, ko sem ob ustanovitvi dejal: »Društvo ni problem ustanoviti, problem ga je ohraniti.« V začetku nas je bilo okrog 25 članov, vmes tudi preko 70. Današnjih 55 članov pomeni, da smo se ohranili predvsem zaradi tega, da smo poskrbeli za prijateljsko druženje, dvig strokovnega znanja in obvladovanja stroke z nenehnim strokovnim izobraževanjem. Naši vinogradniki ravno na tej osnovi lahko stojijo za kakovostnim vinom in ga s ponosom ponudijo v uživanje. sredstev plačali z razpoložljivimi sredstvi PGD Melinci, čakamo pa še na sofinanciranje GZ Beltinci. Vse ostale aktivnosti v društvu smo izvajali po planu GZ Beltinci. Meseca avgusta pa smo priredili že tradicionalni spust po reki Muri, ki poteka v sklopu občinskega praznika. Ob koncu bi se v imenu UO PGD Melinci rada zahvalila vsem, ki podpirate naše in vaše društvo PGD Melinci ob različnih priložnostih. Posebna zahvala gre podjetju KLIMA FORJAN MELINCI, ki sodeluje z društvom ob vsaki priložnosti in nas podpira pri vsakem projektu, gospodu MARTINU SMODIŠU, vodji izpostave za reševanje in zaščito Murska Sobota, ki nam pomaga pri pridobitvi ustrezne dokumentacije in javnih sredstev, Svetu KS Melinci, posebej predsedniku Andreju Dugaru, gospodu županu Milanu Kerma-nu, svetnikom Melinec, predsedniku GZ Beltinci pa se zahvaljujem za korektno sodelovanje in pomoč. V letu 2009 naj nas vodi misel«vsak sam za vse, za enega mi vsi usodo kujmo si prihodnjih dni.« SREČNO 2009 Za PGD Melinci zapisala Jožica Jerebic Žal pa so časi in sedanjost obrnili stvari na glavo. Vinogradništvo stopa na pota narodnozabavne glasbe, ki pravi: »Zlati časi, kam hitite...« Razmere v sodobni slovenski in posredno v evropski vinogradniški ekonomiji so pokazatelj, kam čas beži. Malo ljubiteljsko vinogradništvo bo v celoti propadlo, vse ostalo pa izginjalo na obroke. Žal, tudi sam odnos do vina in razni represivni in vzgojni ukrepi bodo pustili posledice. Približno takole bo pred vinogradom in še dokaj dobro ohranjenim vinskim hramom razmišljal vinogradnik Janček: Stal je ob vinogradu, ga s pogledom obdelal po dolgem in počez. Dajejo ga leta, kot njega. Veliko spominov od prve trgatve dalje. Oči postanejo preveč vlažne, jokati ne sme, saj se to za možakarja njegove sorte ne spodobi. Vendarle ga nekje v prsih stisne in samo srepo zaka-šlja, da prepreči očesu spustiti solzo. Srčni f jr* w "V • ’' Mali rijtar - december 2008 24 J jJ~> Vzorno urejena okolica vinoteke. V teh desetih letih pa smo vendarle nekaj storili!_____________________ Z veliko mero dobre volje in pripravljenosti smo se odločili, da na skromen in svečan način obeležimo naš obstoj. Verjetno je lepo in prav, da se malo pohvalimo ali pa potarnamo o vsem, kar smo storili v teh desetih in nekaj letih. Tisti, ki poznate dogajanje in razmere, tu mislim na dolgoletne člane, boste morda rekli, da vsega tega ni bilo mogoče storiti, kritiki pa bi rekli, da je bilo storjenega premalo. Objektivnim ocenjevalcem in vsem, ki so imeli priložnost listati po biltenu, želimo vseeno obuditi spomin in obelodaniti vse, kar smo storili in doživeli času obstoja Vinogradniškega društva Beltinci. Ustanovni občni zbor je zahteval določene administrativne posle, ki smo jih uspešno opravili in nadaljevali z delom. Časi za vinogradništvo so bili sicer relativno ugodni, tudi vinogradniki sami so bili pripravljeni sprejeti izzive sodobnejšega vinogradništva od sajenja do trgatve. Začelo nas je nekaj čez dvajset članov. Pričeli smo zagnano, strpno uresničevati program. Obrnila so se leta 1996, 1997, ko smo postorili vse in uredili, da društvo lahko deluje. Prednost je imela stroka, kar pomeni, da smo do sedaj opravili 12 ocenjevanj vin. Od prvega letnika 1996 s 55 vzorci, vmes letnika 1997 z okrog 80 vzorci in nazadnje letnika 2007 s približno 60 vzorci. Na Melincih se je odvijalo ocenjevanje za prvaka Prekmurja. Vleklo nas je, da vidimo slovenske vinorodne pokrajine. Prečesali smo jih skoraj v celoti. Začeli smo z zahodnim delom Slovenije. Obiskali smo vinsko klet v Vipavi in okolico. Videli smo Goriška Brda in vinsko klet Dobrovo, tudi koprsko vinorodno območje je bilo naše mesto vinogradniškega videnja. Spomnimo se, da na naših potovanjih ni bil edini cilj vinogradništvo. Spoznali smo veliko sakralnih objektov in etnokulturnih spomenikov. Soočili smo se z dejstvi krute zgodovine, spoznali zamejsko krajino v Italiji (Doberdob, sodobna betonska cerkev na italijanski strani). Videli smo utrip zasebnega sektorja, turistične kmetije in začutili utrip »osmic«, spoznali kraški svet in še in še. Na vrsto za naše vinogradniško romanje je prišlo belokranjsko in dolenjsko območje. Metlika z okolico, Brežice, Bizeljsko z gradom, Krajinski park Kozjansko, Podčetrtek in Imeno, Winnetoujevo ribarjenje... Sla po spoznavanju še ni bila potešena. Šli smo bližje in spoznali vinske kleti v Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah. Vsepovsod, če vam je kaj spomina na voljo, smo poleg vinskih kleti imeli možnost videti in okusiti vina tudi pri mnogih zasebnih proizvajalcih vin in na turističnih kmetijah. Tudi v tem okolišu- kot začimba- ogled kulturnih in sakralnih spomenikov in obeležij. Prijetno in enkratno doživetje je bilo tudi z vinogradniki na lendavskem območju, kjer smo poleg ogleda kleti doživeli tudi prijetno srečanje. Radovednost nas je vodila tudi izven meja Slovenije. Spomnimo se madžarskega Balatona z Eszterhazijevo kletjo v Tihanyiju in ogled Balatona. Na Hrvaškem smo dvakrat uspeli pote- * >'* w j Mah rutar- december 2008,-,r ■ ■ % ■ DRUŠTV v* utrip morda malo naraste in misli bežijo nazaj. Je to res vse bilo in ali je mogoče, da je tako hitro minilo? Čas je vzel vse lepote, vse je šlo prehitro. In kako naprej in kam, s kom? Zaklel bi, pa kaj, ko tudi to končno nič ne pomaga. Ja, si misli, uteha pa je in s pogledom še ošvrkne dokaj dobro ohranjeno vinsko klet, ki hrani toliko neprecenljivih doživetij in družabnih radosti. Brcne v leseno soho in po globokem, dolgem premisleku vendarle skozi zobe stisne: »Ti prokleti čas!« Predsednik: Avgust Farkaš Vinogradniško društvo Beltinci šiti radovednost. Najprej nas je zaneslo na pot v daljne Kutjevo na Hrvaškem v okolici Osjeka. Tudi hrvaško Zagorje z okolico Ja-strebarskega z ogledom vinske kleti Mladika je bilo novo spoznanje. Da pa nismo bili vedno samo žejni pomeni, da nas je pot zanesla tudi na Koroško. Za spremembo dobrodošla pogruntavščina in po razpoloženju in videnju sodeč ni bil strel v prazno. Sicer pa za vse, kar je bilo, velja izrek: »Vsako oko ima svojega malarja.« Poleg tega pa smo sodelovali na vinskih trgatvah v Lendavi in dokazali, da znamo skuhati bograč, ki si zasluži prvo mesto in ponudili dobro kapljico. Postavljali smo klopotec v Beltincih, organizirali starodobno vinsko trgatev. Imeli smo možnost, sicer samo dvakrat, sodelovati tudi na folklornem festivalu v sobotnem programu. Nabavili smo tudi nekaj skromne opreme. Ne smemo pozabiti, da smo jožefovali na Melincih in v Beltincih in da martinujemo že od našega spočetja. Sodelovali smo in se odzvali na poziv kraja, Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, Občine Beltinci in morda še kje. Ne pozabimo na naše strokovno izobraževanje, saj smo v tem času organizirali preko trideset strokovnih srečanj. Vem, da smo postorili vse v naš ponos našemu delu, našemu druženju, našim radostim, veselju in zadovoljstvu. Hvala za vsak še tako majhen korak, za skromno pomoč, za vse, kar je pripomoglo k uspešnemu dosedanjemu delovanju društva. Hvala vsem donatorjem za pomoč in razumevanje. Za osvežitev spomina poskrbel: Avgust FARKAŠ 26. Martinov tek, pohod in kolesarjenje______________________ Dolgo že nekateri vztrajamo pri organizaciji te prireditve. Nekateri vidijo samo nove projekte, ki naj bi jih preko dotacij sofinancirala Občina Beltinci, pozabljajo pa, da je organizacija take prireditve vsako leto nov projekt, da je potrebno za prireditev izbrati in nabaviti spominčke - darila,natisniti plakate, poslati vabila, obiskati donatorje (mali, a dragoceni prispevki), poskrbeti za razvedrilni program, izbrati jedilnik, prireditev prijaviti, označiti progo, poskrbeti za varnostnike in najti ljudi dobre volje, ki bodo vse to realizirali tako, da bodo vsi zadovoljni. In kje je strah, če se ne bo vse dobro izteklo ? Seveda pa je vse to potrebno potem tudi pospraviti, saj je število udeležencev nemogoče predvideti (od 150 - 250 in seveda okrog 20 - 30 delavcev). Pa se tak prireditev vseeno splača, kar lahko vidite iz naslednjega prispevka ene izmed udeleženk te prireditve. DRAGI MOJI LJUDJE Z OBČUTKOM ZA VETER Tudi letos se nisem mogla upreti. Upreti prekrasni prireditvi, 26. Martinovem teku, pohodu in kolesarjenju. Skupaj s tekaško sekcijo iz Gorenja sem se letos že četrtič udeležila vašega Martinovega teka. Z njim me je seznanila prijateljica Irena. Bilo je leta 2002. Obe sva tekli prvič in zgodilo se je, da sva zamudili štart. Še danes ne morem verjeti, da ste nama kot prijazni prireditelj posebej, kar nekaj čez uro, omogočili, da sva lahko vseeno pretekli predvideno pot. Kar milo se mi stori, ko se spomnim, da je bil to moj prvi polmaraton. Potem sem jih pretekla kar nekaj, tudi ta velikega ... In letos ...Že kar nekaj dni pred martinovo soboto so mi misli uhajale s Koroške na Štajersko in v Prekmurje. Zgodaj zjutraj smo se na avtobusni postaji srečali s tekači z Gorenja. Pot proti Prekmurju je ob tekaškem žuborenju mi- nila kot bi pihnil. In ponovno sem bila na štartu. Spet srečam prijazne domačine na Kapelskem vrhu in kar ne morem verjeti, da se me nekateri celo spomnijo. In že slišim glas harmonike. Kar težko mi je, ker že iščem žrtev, s katero bi lahko zaplesala. To je »zagvišno« najboljše ogrevanje. Zdaj pa h kulinariki. Ne boste verjeli, na štartu nas je pričakala zvrhana miza domačih dobrot. Dragi tekači , verjamete ali ne, domača zaseka in vino, to je povod, da gre lahkih nog naokrog. Na pot nas je z lepim nagovorom, tudi o Martinu, pospremila predsednica turističnega društva Kapelski vrh. In začelo se je zares. Edina Korošica, ki se je hotela kosati z močno navitimi Štajerci, Prekmurci in Pomurci. Hotela sem jih navdušiti za pogovorni tek, pa nič od tega. Samo kratki odgovori in samo naprej. Pa sem se morala sprijazniti, da si pač moji vrli soteka-či želijo priti čimprej do okrepčevalnice in na cilj, kjer jih čakajo spet same dobrote. Na okrepčevalnici ta pravi, veliki sendviči, pa vseh vrst pijača ( rdeče vino vsebuje antioksidante !!! ) in na cilju poleg vseh naštetih dobrot še prekrasni, dobri, najboljši medenjaki - izbrala sem tiste v obliki srčka. Tako sem tekla »brez besed« in uživala ob pogledu na prelepe kraje, srkala tišino, se potopila v enkratno melodijo, ki jo prinaša ta pokrajina. Vse je bilo tako zelo stepsko melanholično . Enkratna pot je bila posuta s pastelnimi barvami listja, narava, ki me je posrkala vase, blagodejne dišave in skrivnostna pesem so me popeljale v sedma nebesa ... Cilj in prijatelji. Objem Gene in Martina. Toliko lepih občutkov. In ne boste verjeli, zdaj smo bili šele na polovici čudovitega dneva. Sledilo je okrepčilo, velika, največja klobasa z močno prilogo in povrh krapci. Ni boljše sladice. Za njih bi pretekla še enkrat 21 km. Sledil je program: tokrat je bilo malo drugače. Nastop Mlade lange ., ponovno, res ponovno sem začutila pokrajino ljudi z občutkom za veter .tako so bili mili in divji v srcu ., tako angelsko so igrali in peli ., čas se je ustavil. Še danes jih slišim. Da smo se po teku tudi ustrezno razgibali, so za nas poskrbeli mladi muzikantje. Malo je manjkalo, da bi prej omagali oni kot pa seveda mi. Kot vedno, smo tudi letos pometali. Kar nismo znali domov, ko pa je bilo tako lepo. Hvala, Gena, Martin . Hvala vsi dobri ljudje iz Bratoncev, iz Kapelskega vrha Nekoč bom napisala povest o dobrih ljudeh. Še bom »pršva laufat«. Korošica Katarina z nepozabnimi spomini. Martin Virag Pohodniki v smeri Kapela - Bratonci Mali rijtar - december 2008 Del razstavnega prizorišča. Jesenski meseci društva »Slavček« Beltinci_________________________ Za nami so kar aktivni jesenski meseci na področju varstva in vzgoje ptic. V tem času smo se srečevali ob različnih dogodkih, predvsem na tekmovanjih in razstavah, na katerih so bili prisotni člani društva Slavček Beltinci. Kot prvo bi omenili specialno tekmovanje standard papig, ki je bilo v Trbovljah. Tukaj smo dosegli dve drugi in dve tretji mesti. Novembra smo v gradu v Beltincih organizirali meddruštveno tekmovanje, na katerem je bilo razstavljenih skoraj 300 sobnih ptic - kanarčkov, eksotov in različnih papig. To razstavo smo popestrili z video projekcijami z zvočnimi efekti, kjer smo ustvarili okolje zunanjih ter drugih ptic in papig. Dvodnevna razstava je bila zelo obiskana, kar je gojiteljem in ljubiteljem še v posebno veselje. Na njej smo namreč predstavili svoj vložen trud in s tem tudi uspehe našega dela. Člani društva smo dosegli visoke uvrstitve in zelo dobre rezultate ter imeli nekaj šampionov oz. prejemnikov pokalov za najboljše vrste. Tudi v letu 2008 smo bili aktivni Morda že prehitevamo čas Naslov zveni morda malo čudno in preveč vehementna lastna sodba. Pa ne zato, da bi se hvalili in s svojo prisotnostjo že morda šli malo na živce. Res je, da je trenutna pot, po kateri gonimo pedale svojih po starosti častitljivih koles morda malo izzivalna, občutljiva in mogoče ranljiva. V čem je bistvo ranljivosti? Preprosto, ne gremo v dolgočasje brezveznega razkazovanja starih koles, da bi šli na živce tistim, ki jih nimajo ali pa v tem ne vidijo preprosto nobene vsebine. Toda ne pozabimo, moji dragi sodobni »zbiralci«, osnovni smisel je vendarle drugje, ne v kolesu, v človeku , v njegovi glavi-razumu, kulturi, vedenju, čutenju in znanju. In to je tista prava mera, to je tisto, da so zavržena kolesa postala vrednota. Najslabše bi bilo, če bi postala »moda«. Omenimo naj še udeležbo nekaterih članov na eni izmed največjih svetovnih razstav, ki vsako leto poteka v Italiji, v Reggio di Emilia. Tam je bilo letos razstavljenih skoraj 17 000 raznih ptic in papig ter 40 000 ptic v prodajnem salonu. Decembra, in sicer 6., 7. in 8., pa smo bili člani društva prisotni še na 17. državnem prvenstvu v Novi Gorici, kjer smo med 1. 200 razstavljenimi pticami dosegli tri (3) prva mesta, štiri (4) druga mesta in štiri (4) tretja mesta. Pohvalimo se lahko še z enim uspehom - s šampionom raz- Tudi to je možno, kajti v nekaterih starodobnih branžah »brezsrčni bogataši« že razkazujejo v posebnih garažah in sobanah stare lepotce kot znak prestiža. Narobe svet! Ali pa! Sodbo prepuščamo vsakemu posamezniku. Naši »biciklini« pa se hvala bogu vendarle vrtijo. Ne na dolge proge, njim letom in ohranitvi primerno. Tako je bilo tudi v iztekajočem se letu. Čeprav nas mnogokrat spregledate in ne čutite potrebe po spoznavanju in občudovanju našega poslanstva, vam na dom oziroma kraj prenesemo v pisni obliki opravljeno delo, trud, naše zadovoljstvo in poslanstvo. Zopet je tudi v letu 2008 naša družina številna, oče predsednik relativno obvladuje okrog 80 članov in verjetno še toliko ljubiteljev in pristašev celega Prekmurja. Izhodišče za vsakoletno delo je občni zbor, ki ga po tradiciji opravimo v februarju, strnemo vrste, sprejmemo financam, volji in pogumu primeren program, ki ga finančno ovrednotimo. Ker vendarle gre ta prispevek v kontekst občinskih meja, ste dragi bralci tega Rijtara bili mnogo- stave pri postavnih kanarčkih. Vsem, ki so dosegli dobre rezultate, čestitamo. Dobri rezultati so nam dali popotnico za sodelovanje na svetovnem prvenstvu januarja 2009 v Italiji. Razen omenj enih uspehov smo v društvu zadovoljni, da se v naše vrste vključujejo novi člani. Vsakega novega člana smo zelo veseli. Tako nas ne skrbi, da bodo ptice pozabljene in narava zapuščena. Izidor Lebar, predsednik društva info@slavcek-beltinci.si krat obveščeni, kdaj in kako primemo za delo. Pa vendarle za osvežitev spomina navedimo samo nekaj izmed številnih aktivnosti, ki so ponesle v svet ne samo ime starodobnih kolesarjev, ampak tudi kraj Beltince, v vseh večjih akcijah pa tudi občino, katere subjekti smo v preko sedem tisoč članskem občestvu, vedno ponosno in verjemite nam, stoodstotno kvalitetno kulturno in družabno držo. Miru ni bilo čez celo leto, saj smo bili že izzvani 26. januarja 2008 na prvo prijateljsko srečanje v Škofjo Loko, kamor so nas povabili prijatelji iz društva Rovtarji na smučanje po starem. Tako so se tudi spletle prijateljske vezi s prijatelji staro-dobniki na drugem koncu Slovenije. Sledil je občni zbor in obračun opravljenega in nadaljnjega dela za leto 2008. Zadali smo si relativno bogat, obširen ter obvladljiv program. In takoj so se začele pospešene priprave na našo osrednjo prireditev, 6. relly s starodobnimi kolesi. Veliko je bilo treba opraviti, veliko razumeti, hoteti in dati srce in dušo, da taka prireditev lahko pride dostojno pod streho. | Mdi rjtar- december 2p08f',~ Nešteto razgovorov, sestankov, prošenj in vlog je potrebno opraviti in napisati, da lahko na koncu potegnemo črto in srečni ugotovimo: vse je bilo na nivoju, brez nesreč, problemov, z obilo zadovoljstva. Letošnji relly se je odvijal od 22. do 24. maja. V četrtek, 22. maja, smo odprli razstavo starodobnih koles s poudarkom na Rogovi znamki pod strokovnim pokroviteljstvom Tomaža Flisarja. Sama otvoritev, obisk in javno mnenje je pokazalo, da smo zopet potegnili pravo oziroma ustrezno potezo. V sobota, 24. maja, natanko ob 10.06, se je začel naš 6. relly. Vzdušje ob startu so najprej popestrili in nas nato še pospremili naši vrli beltinski dečki s pokanjem z biči in nato pred startom, v znak miru, ljubezni in spoštovanja je poletelo še preko 200 golobov društva DGMŽ Beltinci. Ob znaku za odhod, s privolitvijo župana g. Milana Kermana, ob katerem so bili še župani drugih občin: g. Tornar, župan občine Črenšovci, g. Kocet, župan občine Turnišče, g. Markoja, župan občine Odranci, g. Lebar, župan občine Velika Polana, je natanko ob 10.06 krenila dolga, preko 200 članska kolona kolesarjev. Najprej smo se ustavili v Odrancih in dali kanček veselja otrokom na srečanju paraplegikov v Odrancih, nadaljevali čez Žižke v Črenšov-ce. Čudovit, enkraten sprejem, nepozabno srečanje, tudi s pridihom političnega vzdušja. Bilo je lepo, prijateljsko vzdušje, prijazni ljudje, prava prekmurska idila. Šli smo naprej, saj nas je v Melincih čakalo zopet lepo presenečenje s starimi ciglar-skimi običaji. Krasni so bili tudi naši Me-linčarji. Vrnitev v grajsko dvorišče, kjer nas je zopet čakal topel sprejem in kjer se je odvijal lep kulturni program z mla- do Lango, neumornimi starejšimi folkloristi in za presenečenje nepozabna Suha Špaga, etno ansambel iz društva Rovtarji, seveda tudi tamburaški ansambel Mikija Smeja iz Beltinec in tudi letos neumorni tamburaši iz prijateljske Koprivnice. V čem je razlika od prejšnjih rellyjev? Številčnejša udeležba prijateljev iz Koprivnice, na novo so prispeli Rovtarji iz Škofje Loke in tudi naši dobri prijatelji iz Ilirske Bistrice. Širimo obzorje, odpiramo Beltince v svet in s tem dajemo nove ideje, pobude in tudi moji dragi Beltinčani, tudi vam kaj na dušo, ko se »skrivate«, ko po vaših Beltincih vre, se giblje vzhajano testo, ki bo morda kdaj dajalo tudi kaj še bolj koristnega. Upam, da smo se imeli ob tej priložnosti lepo. Izdan je bil programski list, bilten, medalja in spominska majica. Dogodek se je odvil in bo vpisan v zgodovino dogajanja občine Beltinci. Nismo si dodobra oddahnili, že nas je čakalo veliko obveznosti do človeka, čigar ime oziroma vzdevek nosi društvo. Na Muri vsako leto organizira spust tako zva-ni Dimekov memorial planinska sekcija naše občine. Pristaja nam, da smo zraven. Po rellyju in spustu so nas čakale nove obveznosti. 28. maja smo se udeležili manifestacije »Kolesarjev po starem« v Škofji Loki in čez teden odhiteli v Koprivnico k prijateljem v sosednjo Hrvaško na eno izmed največjih manifestacij v okviru aktivnosti kolesarskega kluba Biciklin. S sabo smo vzeli tudi prijatelje iz društva Rovtarji iz Škofje Loke. Tudi dnevi naše domače folklore niso mogli brez nas. Predstavili smo se v soboto in nedeljo. V začetku avgusta smo na povabilo največjega Merkatorjevega centra v Ljubljani organizirali enotedensko razstavo starodobnih koles. 24. julija smo s starimi kolesi razveselili zdomske otroke iz Kanade. Povabljeni smo bili na veliko razstavo starodobnih vozil, ki se je odvijala 20.09.2008 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Čeprav smo v Ljubljano peljali preko 80 koles, smo jih zaradi prostorske stiske razstavili le 56. Razstavo smo si tudi ogledali 21.09.2008 in obenem opravili strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko. 29. avgusta smo počastili s svojo prisotnostjo etno kulturno prireditev v Čer-nelavcih. S svojo vizualno podobo smo razveselili »Sokolarje«, prireditev ob otvoritvi avtoceste in morda še kaj. Murskosoboški zavod za zdravstveno varstvo nas je povabil, da smo se 20.09.2008 udeležili akcije »Gibanje za zdravje« v Čakovcu. Skrbimo tudi za družabno življenje, saj je naš piknik v Bratoncih poleg lepega vremena in dobrega obiska še s strani pridnih Bratončarjev enkratno pripravljen. Podobno je 31. oktobra, ko se spomnimo korenin ustanovitve, kjer nas vsako leto znova preseneti z enkratno, nepozabno gostoljubnostjo družina zidarskega mojstra Ivana Smeja ob pomoči članov tega območja. »Žganjara« pusti v nas vsako leto enkraten spomin. Tu smo imeli priložnost slišati tudi našo kolesarsko himno, ki nas bo spremljala po naših stalnih »romanjih«. Vsako leto izide tudi koledar. Omeniti velja dobro sodelovanje z Zavodom za turizem in kulturo Beltinci, ki nam tesno stoji ob strani, Občino Beltinci, KS in sorodno društvo TIM MLIN, ki popestri tudi naše prireditve. Imamo srečo, da kljub težavam najdemo še nekaj sponzorjev oziroma donatorjev, ki nas podpirajo, kajti iz donacij, ki jih dobimo, smo uspešni lahko le samo na papirju, dejansko stanje pa bi bilo kaj klavrno. Morda smo kakšen dogodek ali aktivnost še izpustili, obelodanili ga bomo lahko še kdaj drugič. Bodite zdravi, uspešni, zadovoljni in srečni tudi v letu 2009. Bodite tudi z nami, mi delamo za dušo in srce in to slednje naj vam bo PLEMENITO! ČI BICIKLIN MOJ STARI SE PO-MALI VRTIJ, TOU MI NE DELA PRE-VELIKIJ SKRBIJ. CEKER, MARELO, KRAJNŠČAKNA GLAVOU, SE PELAN KAK'VOTER, JE PREVEČ LIPOU. NAJ VAM BO LIPOU IN ZDRAVJA PA SREČE ZADOVOLE! VAŠI »DIMEKI«, Avgust FARKAŠ Utrinek iz razstave. k 1 Mali rijtar - december 2008 Skupina pohodnikov po poti Bemsove čete. Poročilo KOZB Beltinci za leto 2007 Leto je naokrog in tako je čas, da poročamo o našem delu v minulem letu. Po lanskem občnem zboru, ki smo ga imeli 8. marca v gostilni DUH V Beltincih, smo imeli eno korespondenčno sejo in sicer smo zaradi bolezni in nezmožnosti prihoda na sestanek zaradi raznih okoliščin ob soglasju članov upravnega odbora sprejeli sklep,da se udeležimo srečanja na VANEČI pod naslovom NE POZABIMO PRETEKLOSTI. Srečanja se je udeležilo 23 članov, kar je za člane s tako visoko starostjo lepo število. NA SREČANJU SMO SE IMELI LEPO. Člani našega združenja smo ob pomoči mladega društva za ohranjanje zgodovinskega spomina na našem področju pripravili proslavo ob 17. oktobru, dnevu spomina na narodnega heroja ŠTEFANA KOVAČA IN ob tej priliki pripravili manjšo pogostitev vseh prisotnih. Na dan spomina na prihod prve partizanske čete v Prekmurje se nas je zbrala skupina zanesenjakov in opravili smo pohod po poti BEMSOVE ČETE. Prehodili smo pot od Velike Polane, skozi BREZOVICO, NEDELICO do pokopališča v NEDELICI, kjer smo se poklonIli spominu ŠTEFANA KOVAČA in prižgali svečo. Tu bomo tudi nadaljevali pohod v letošnjem letu do Strehovskih goric in tako sklenili to pot spomina. Rezljanje buč za noč čarovnic v Beltincih Prireditev se je odvijala 28. oktobra na grajskem dvorišču v Beltincih. Organizatorja prireditve sta bila Društvo prijateljev mladine (DPM) Beltinci in Društvo za izobraževanje "Logos" Ižakovci (DILI). Namen prireditve je bil zvabiti ustvarjalnost iz otrok in podoživeti starodavno izročilo, ki je vezano na praznovanje keltskega novega leta, imenovanega Samhain, ki se je začelo 31. oktobra. Program je obsegal rezljanje buč, izde- Zaradi bolezni se lani ni mogel udeležiti pohoda Danilo Maglica, sin pokojnega člana Bemsove čete. Pred koncem leta smo se na sestanku članov upravnega odbora dogovorili, da bomo kljub slabi finančni situaciji obdarili naše bolne in ostarele člane s skromnim darilom, zato sva z g. Simičem naročila v trgovini SPAR pakete in jih razvozila vsem bolnim članom domov. V letu 2007 smo od občine dobili tudi zaostalo dotacijo za leto 2006, vendar je le ta tako mala, da se s tem denarjem lahko zelo skromno gospodari. V letu 2007 smo s praporom sodelovali na pogrebih vseh umrlih članov. Po- lovanje voščilnic na temo noč čarovnic, izdelovanje različnih igračk iz lubja, papirja in kartona, poslušanje pravljic in strašnih zgodbic, ogled razstave jesenskih pridelkov in ples čarovnic. Najboljši izdelki so bili nagrajeni, izbrali pa smo tudi najbolj prepričljivo čarovnico. Prireditve se je udeležilo približno 50 udeležencev različnih starosti, od tega največ osnovnošolcev, ki so imeli v tem času krompirjeve počitnice. Zadovoljni smo, da se je prireditve udeležilo toliko otrok. Z veseljem bomo delali na tem, da bo prireditev postala tradicionalna in da bo tudi naslednje leto udeležba tolikšna in še večja. Lea Repič, članica društva DILI kopali smo 5 naših članov in sicer v Lipi Štefana SOBOČANA, v Ižakovcih Franca ŽIŽKA, v Dokležovju Franca Lukača, v Bratoncih Anico Vedenik, v Melincih Marijo Kuzma in v Beltincih Marijo Čer-ni, našo dolgoletno tajnico in ženo našega dolgoletnega predsednika. Vsakemu pokojnemu smo nesli sveče in prapor in v imenu članstva izrekli sožalje. Pred kratkim nas je župan Milan Kerman povabil k sodelovanju z veterani druge svetovne vojne iz Avstrije in sicer iz Furstenfelda, zato sva z g. Simičem odgovorila županu, da povabi na naš občni zbor predstavnika iz Avstrije. Predsednica Lizika Zadravec Mladi ustvarjalci. ____ ;r V ■ HE Mali rijtav- december^^8,',r- * ' * ' Foto: Lea Repič Prihod gostov iz Koroške Lujpanje kukorce v Gančanih Turistično društvo Sodar Gančani ima v svojem celoletnem programu en projekt »KORUZA«. Člani društva smo se zbrali v petek 10. oktobra popoldan na njivi, kjer smo potrgali kukorco, pridelka je bilo več kot smo pričakovali. Vert in vertinja sta nam postregla z obilno malico in dobro domačo kapljico. Potrgano kukorco smo odpeljali na kmetijo Horvatovega Ivana - Vaneka. Naslednji dan smo izvedli prireditev lujpanja kukorce na način kot so ga imeli naši predniki. V goste smo povabili naše prijatelje iz društva Koroški Prekmurci, kateri so se vabilu v velikem številu odzvali. Pridružili so se nam pri lujpanju kukorce in sodelovali pri veselem delu prireditve. Gančki moški pevski zbor nam je s svojimi pesmimi pričaral nostalgijo. Članice društva so spekle več vrst ku-korčnih pogač, katere so obiskovalci po- hvalili. Moški so pa poskrbeli, da nam ni zmanjkalo žlahtne kapljice. Druženje se je zavleklo v pozni večer. Jožef Puhan Pred Horvatovo domačijo. Domačija Horvat Ivana - Vaneka Letošnjo prireditev- lujpanja kukorce -smo pripravili na domačiji Žaligovega Vaneka. Njegova domačija je ohranjena v prvotni obliki. Lujpanje kukorce smo opravili na njegovem gumnu, ki je ohranjeno in nespremenjeno od zgraditve. Stebri poudarjajo velikost kmetije, katera pa je žal opuščena. Poslopje domačije je obnovljeno in postavljeno na ogled mimoidočim. Zahvaljujemo se Vaneku in Rezki, da sta nam dovolila izpeljavo lujpanja kukorce na domačiji, vredni ogleda. Tudi gostje so bili nad ohranjeno pristno prekmursko domačijo navdušeni. Jožef Puhan Nekega dne je vžigalica rekla sveči. „Dobila sem nalogo, da te prižgem.« »O, ne«, se je ustrašila sveča, »samo tega ne stori. Ko bom gorela, bodo moji dnevi šteti. Nobeden ne bo mogel več opazovati moje lepote.« Vžigalica je vprašala: »Ampak, a želiš ostati celo življenje hladna in trda, brez da bi zaživela.?« Ampak, ko goriš to boli in ti jemlje moči«, je negotovo in polna strahu zašepetala sveča. »To je res«, je odvrnila vžigalica. „Ampak, saj to je skrivnost našega poslanstva: „Mi smo Luč. Jaz lahko le malo storim: Če te ne prižgem, zamudim smisel svojega življenja. Na svetu sem, da zanetim ogenj. Ti si sveča. Oddajati moraš svetlobo in toploto. Vse tvoje bolečine, trpljenje in moči se spremenijo v to Luč. Ne boš izpuhtela, če se izčrpaš. Drugi bodo tvoj ogenj nosili naprej. Umrla boš edinole, če odnehaš!« Nakar se je sveča priklonila in polna pričakovanja rekla: „Prosim te, prižgi me!« (vir-internet: www.klub-srecnih.si) Mali rijtar - december 2008 30 ■ SCHULEN -PARTNER DERZUKUNFT ŠOLE - PARTNERJI V PRIHODNOSTI V šolskem letu 2008/09 se je naša šola vključila v triletni mednarodni projekt Šole - partnerji v prihodnosti, ki poteka na pobudo Nemškega zunanjega ministrstva v sodelovanju z Goethe inštitutom Ljubljana. Cilj programa je vzpostaviti mrežo 1000 partnerskih šol po svetu, katerih učenci naj bi bili deležni najboljšega možnega izobraževanja. Pri tem bo velika pozornost namenjena pouku tujih jezikov, predvsem nemškemu jeziku. 500 šol bo izbranih v okviru Goethe inštituta. Cilji in namen projekta: podpis pogodbe in seznanitev staršev ter javnosti o poteku projekta vključitev v mrežo 1000 šol po vsem svetu dvigniti zanimanje učencev , staršev in učiteljev za nemščino in jo popularizirati navezati stike s partnerskimi šolami iz držav, ki so vključene v projekt s pomočjo Goethe inštituta opremiti učilnico za sodobni pouk nemškega jezika izobraževanja za učitelje nemškega jezika tečaji nemščine za učenke in učence (Jugendkurse) Program pod okriljem Goethe inštituta in v sodelovanju z ekspertom za nemški jezik ter vodstvom šole izvajamo učiteljice nemščine, ki smo vključene v projekt. Ga. Horvat in g. Neumann pri podpisu pogodbe 25. septembra 2008 smo na 1. skupnem roditeljskem sestanku slavnostno podpisali pogodbo o sodelovanju pri projektu. Ob tej priložnosti so nas obiskali g. Abad Naumann z Goethe inštituta Ljubljana, ga. Theresa Ziehe z nemškega veleposlaništva V Ljubljani in ekspert za nemški jezik z Goethe inštituta Budimpešta g. Michael Haucke. Pred prireditvijo smo z učenci izvedli tudi nemško delavnico. Od 23. do 29. novembra 2008 sva se z ravnateljico Marico Horvat udeležili srečanja ravnateljev partnerskih šol v Berlinu, ki se ga je udeležilo 21 partnerskih šol iz osmih držav vzhodne Evrope. Ogledali smo si mesto Berlin in njegove kulturne znamenitosti, seznanili smo se z nemškim šolskim sistemom in z njihovo zgodovino. Obiskali smo tudi nekaj šol v mestu, kjer smo se po-bliže seznanili z njihovim načinom učenja, Goethe inštitut v Berlinu, primer mladinskega centra, kjer se izvajajo poletne šole nemščine... Navezali smo prve stike s predstavniki partnerskih šol. Lidija Pelcl Mes, koordinatorka projekta Znamenitosti Berlina Poletna šola v Marquartsteinu v Nemčiji To poletje sem se udeležila poletne šole (Jugendkurs) v Marquartsteinu v Nemčiji. Tam sem bila tri teden skupaj z Izabelo in Janom iz naše šole. Bili smo edini Slovenci. Prvi dan nisem poznala nikogar razen Izabele in Jana. Prvi teden je bil tudi neznansko dolg ... Pogrešala sem svojo družino. Ampak potem sem spoznala Cateri-no, Halla, Saro, Aida, Kuba, Ekine, Ado, Alexa, Roberta in druge. Bili so tako ču- doviti! Nikoli si nisem mislila, da bi lahko tukaj spoznala tako dobre prijatelje in prijateljice. Drugi in tretji teden sta minevala veliko hitreje. Zelo smo se zabavali! Dvakrat na teden smo imeli tudi disko, ampak tam Prijatelji s poletne šole je bilo dolgočasno. Glasba ni bila preveč zanimiva in nihče ni hotel plesati. Tudi dopoldan, ko smo imeli pouk, ni bilo preveč zanimivo. Pri pouku smo se dolgočasili. Ampak v glavnem je bilo vse fantastično! Z mojimi novimi prijateljicami in prijatelji sem ostala v stikih preko messen-gerja, SMS-ov in emailov. Pišemo si skoraj vsak dan. Poletne šole bi se z velikim veseljem še kdaj udeležila - morda že naslednje poletje v Steinu s starimi prijateljicami in prijatelji. Katja HORVAT, 9.b , , >*■*«*. v i l Mali rjjtar- december 2008',r ■ Udeleženci izleta v München Obiskali smo Christkindlmarkt v Münchnu V okviru projekta Šole - partnerji v prihodnosti se je 45 učencev naše šole skupaj s petimi učitelji v petek, 5.12.2008 odpravilo na dvodnevni izlet v München. Na pot , ki nas je vodila čez Avstrijo, smo se odpravili ob pol desetih. Med vožnjo smo opazovali gore, gradove, znana smučišča,... Po šestih urah vožnje smo prispeli v mesto Prien ob Kimskem jezeru, večerjali v tipični nemški gostilni ter si po večerji ogledali središče mesta s tipičnimi nemškimi hišami in Crist-kindlmarkt.. Prenočili smo v mladinskem hotelu in se zjutraj po zajtrku odpravili v München. Tam smo si ogledali znamenitosti mesta: muzeje, parlament, cerkve, Frauenkirche, vrata zmage (Das Siegestor) in večkrat prečkali reko Isar, ki velja za eno najčistejših rek v Nemčiji. Zapeljali smo se tudi do znamenitega nogometnega stadiona Allianz-Are- Poučevanje tujega jezika malo drugače Naslov je obsežen, toda takšno je tudi delo učitelja na vseh osnovnih šolah pri nas. Če hočemo resnično vplivati na prihodnost naših učencev, moramo vložiti veliko več, kot od nas zahteva učni načrt. Učitelj, ki poučuje na matični in podružnični šoli, se srečuje z raznolikim načinom dela, različnim številom učencev v razredu in podobno. Delo v manjših skupinah je prijetno in pestro. Kot učiteljica tujega jezika pogosto uporabljam nove oblike poučevanja, ki so primerne za starostno stopnjo otrok. Zanimivo je, kako z veseljem učenci sprejemajo učenje skozi igro, spoznavanje novega besedišča in uporabo novega znanja o jeziku in državah, v katerih uporabljajo ta jezik. Že učenci v 4. razredu sami nadaljujejo raziskovanje navad in običajev v tujih deželah, saj potem o svojih na novo pri- na. Na Marijinem trgu (Marienplatz) v središču mesta smo si ogledali božične stojnice, ki jih Nemci imenujejo Christkindlmarkt. Med sprehodom med stojnicami nam je ponagajalo vreme, tako da smo na Marienplatzu ostali le eno uro. Na poti domov smo se ustavili tudi v Mc-Donaldsu, napolnili lačne želodce dobljenih znanjih pripovedujejo sošolcem. Tako smo na Evropski dan jezikov, 26. septembra, predstavili pomen vseh jezikov, narečij in povezovalne vloge pogovora. Čeprav so se učenci učili tujega jezika šele nekaj tednov, so z veseljem zapeli in se predstavili. Učenje tujega jezika je lahko zelo prijetno. Podružnična osnovna šola Dokle-žovje je zelo prijeten prostor, ki vsak dan znova zaživi. Priznati moram, da zelo rada poučujem v okolju, kjer se vsi poznamo in zjutraj pred poukom radi poklepetamo. Učenci pripovedujejo o šoli in domu, saj sodelujemo tudi s krajevno skupnostjo in občino. Z veseljem nastopamo na proslavah, kjer včasih spregovorimo ali zapojemo tudi v tujem jeziku. Pomembna je tudi medpredmetna povezava, saj sodelujemo vsi učitelji, razredniki in pogosto se delo nadaljuje v podaljšanem bivanju, kjer znanje še nadgradimo s pomočjo ustvarjanja. Matejka Pavličič in polni novih doživetij odpravili proti domu. Dva dneva sta minila, kot bi pihnil. Najbolj se nam je v spomin vtisnila mogočna Allianz- Arena. Andreja Slavic, Saša Berden, Patricija Jona, 9.a Priložnostne znamke zbiratelj Slavko Šebjan s- Mali rijtar - december 2008 Jezikovne počitnice v Angliji V decembrskih dneh, ko smo povsem prevzeti od nakupov in obdarovanj, se še posebej radi spominjamo vsega lepega, kar smo doživeli v iztekajočem se letu. Leto 2008 je bilo zame nekaj posebnega, ne samo, da sem postala maturantka, ampak tudi zaradi izjemne izkušnje, za katero bom vedno hvaležna. V poletnih počitnicah sem se tako sredi julija za dva tedna odpravila na tečaj angleškega jezika v mesto Brighton, na skrajnem jugu Anglije, kateremu zaradi bližine Londona včasih pravijo kar London ob morju. Ob odhodu z letališča so me spremljali zelo mešani občutki. Strah pred neznanim in pred pričakovanji, kaj me čaka, so se ob pristanku na angleški celini povsem razblinili. Spoznala sem se z še nekaterimi Slovenci, ki so bili prav tako namenj eni v šolo Brighton Embassy CES. Ta se je leta 2007 preselila v povsem nov, moderen kompleks, kjer smo tudi bivali. Sama šola stoji v središču mesta, le korak od železniške postaje, od koder se lahko po Queen's Roadu sprehodiš mimo številnih kavarn, trgovin in restavracij vse do Atlantskega oceana in tako rekoč doživiš svet v malem. V šoli so med drugim kar štirje multimedijski učni centri, velik družabni prostor, velika šolska restavracija, interna kavarna s 100 računalniki, brezžični dostop do interneta, skratka vse, kar si lahko zaželiš. Vse to pa bi bilo povsem brez pomena, če ne bi bilo tako prijaznega osebje (staff), ki nas je vsak dan sprejelo z nasmeškom in nam bilo ves čas na voljo. Kaj takega si res nisem predstavljala in bila sem povsem navdušena nad dobrotljivostjo angleških ljudi, za katere velja, da so bolj hladni in zadržani. Tudi z učnim načrtom sem bila zelo zadovoljna, saj je bil veliko bolj zabaven kot pri nas. Pouk sem imela tako dopoldan kot popoldan, vmes pa eno uro časa za malico in odmor. Sliši se naporno, a po zaslugi odličnih predavateljev, ki so nam učno snov podajali na zares zanimiv način, sploh ni bilo tako. Po končanih predavanjih sem se vsak dan napotila v mesto, ki me je povsem prevzelo in v katerega bi se z veseljem vrnila. S svojimi številnimi majhnimi uličicami (The Lanes), polnimi prekrasnih rož, dišav, trgovin, predvsem pa ljudi, očara vsakogar, ki ga obišče. Samo mesto privablja turiste predvsem po svoji privlačni plaži in pristnem angleškem zabaviščnem pomolu, kjer noč in dan mrgoli ljudi, ki se zabavajo ob ritmih glasbe celega sveta. Brihgton slovi tudi po znamenitem Kraljevem paviljonu (Royal Pavilion), kateri je bil last kralja Gregorja IV, kasneje pa Viljema IV in kraljice Viktorije. Vsak dan sem se tako naučila nekaj no- Tina s prijatelji iz tujine BE Mali rijtáy- december 2p08,',ï" ;v vega, še posebej pa sem bila vesela pogovora z novimi prijatelji s celega sveta (Saudska Arabija, Koreja, Kitajska, Italija, Rusija, Francija, Brazilija...). Najbolj sem se zbližala s prijateljico iz Koreje, ki biva v Brigtonu že kar nekaj časa in mi je tako razkazala nekatere skrivne, prekrasne kotičke mesta, ki jih sama ne bi našla, ter se naučila veliko novega o njeni kulturi. Vsak konec tedna nam je bila dana možnost udeležiti se izletov, ki jih je ponujala šola. Tako sem z ostalimi prijatelji obiskala London, kjer sem občudovala Big Ben, London Eye, Buckinghamsko palačo. Obiskala sem znameniti Stonehenge, ob pogledu na katerega se zares zamisliš nad veličino in človeškimi zmožnostmi. Še bolj pa sem bila navdušena nad mestom Bath, ki slovi po znamenitih rimskih termah. Tudi zelo znano študijsko mesto Oxford je bilo nekaj posebnega, še posebej obisk znamenite univerze Christ Church College, kjer se je med drugim šolal angleški politik Tony Blair in v kateri so posneli film o najbolj znanem čarovniku vseh časov, Harryu Potterju. Že od nekdaj sem bila navdušena nad angleško pokrajino, a ko sem jo uzrla prvič, me je ob pogledu na neskončna pšenična polja in prekrasne zelene travnike preplavilo nepopisno zadovoljstvo. Že ob samem odhodu v Anglijo sem se zavedala, da bosta dva tedna minila, kot bi mignil. Da pa bosta minila tako lepo, zares nisem pričakovala, saj še vedno pogrešam vse, ki sem jih tam spoznala in vse, kar sem doživela. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, saj je ves čas sijalo sonce, ob odhodu domov pa nas je spremljal dež in mraz. Oditi od doma za dva tedna povsem sam ni bilo lahko, a sem se vrnila domov bogatejša za še eno izkušnjo in s prelepimi spomini. Vsi, ki imate željo spoznati in doživeti nekaj novega, ne odlašajte, saj je življenje prekratko in čas preveč hiti, da bi kaj takega zamudili. Prepričana sem, da je zaupanje vase in stremenje k tistemu, kar si želimo, najpomembnejše za uresničitev naših želja. Tina Zver Učenci in hišnik Vinko v akciji. Akcija zbiranja odpadnih materialov na OŠ Beltinci Kamen ob kamen palača. Zrno ob zrno pogača. Smeti na smetišče se splača. V sodelovanju z Občino Beltinci in s krajevnimi skupnostmi smo v mesecu septembru pripravili občinsko zbiralno akcijo. S pomočjo občinskih delavcev smo po vaseh zbirali odpadne materiale (papir, baterije, kartuše, izrabljene mobilne telefone). Odziv je bil lep, saj smo v treh dneh zbrali kar 22 ton odpadnega papirja in veliko ostalih odpadnih materialov. Občina je denar od zbiralne akcij e prepustila učencem osnovne šole Beltinci kot pobudniku te akcije, za kar smo jim hvaležni. Učenci so z veliko vnemo prinašali papir in tako tekmovali za naj eko razred v tej zbiralni akciji, denar, ki ga bomo preje- Doživljanje živih živali V Tednu otroka smo imeli na OŠ Bakovci naravoslovni dan. Pogovarjali smo li, pa bodo učenci razporedili oz. porabili po svoji presoji, saj šolska skupnost odloči, kam z denarjem. Zavedamo se, da z ločenim zbiranjem odpadkov in njihovo reciklažo pripomoremo k čistejšemu okolju. se o živalih in jih tudi doživljali po zaslugi družine Kolenc iz okolice Ljubljane, ki so živali prinesli na šolo. V petek smo se zbrali v jedilnici, kjer se nam je družina najprej predstavila, nato pa so nam predstavili še svoje živali. Najprej so nam o živalih povedali različne Smisel življenja je živeti v sozvočju z naravo. Zenon Ekokoordinatorki na OŠ Beltinci: Sonja Š. Debelak, Martina Vidonja uganke, mi pa smo ugotavljali, katera žival se skriva v uganki. Na šolo so prinesli različne živali: ameriškega rdečega goža, udava, cvrčke, madagaskarskega ježka ali tenreka, rdečevratko, navadno krastačo ter dva mongolska skakača. Nato smo se razdelili v skupine in živali spoznali podrobneje. Mi smo najprej spoznali kače. Kače smo lahko tudi pobožali ter si jih dali okoli vratu. Veliko učencev se je kač balo. Ko se jim je kača bližala, so takoj zbežali. Ameriški gož ni bi grozen, vendar ko so prinesli udava, smo se ga vsi zbali. Nato so prišle na vrsto še druge živali: rdečevratka, tenrek ter cvrčki. Te živali so zelo zanimive, saj imajo svoje posebne lastnosti. Ko smo tenreku dali cvrčke, jih je v sekundi pojedel. Rdečevratka pa je počasi hodila v krogu. Na vrsto so prišle še : krastača, mongolska skakača ter veliki ščurek. Sledila je malica, potem pa smo reševali delovne liste. Za zaključek smo se pomerili še v kvizu, kjer je zmagal 8.a. Upam, da nas bodo take živali še obiskale. Ameriški rdeči gož. S- > J** V SAŠA BALER 8. a, OŠ BAKOVCI Mali rijtar - december 2008 Up’- Regijsko tekmovanje MIG 2008. Tekmovanje »Mladina in gore 2008« Po uspehih mladih planincev Planinskega društva Matica Murska Sobota na regijskih in državnih tekmovanjih Mladina in gore v zadnjih letih, tudi letos uspeh ni smel izostati. Bili smo organizatorji regijskega tekmovanja na OŠ Puconci, katera pa ni bila izbrana naključno. Dolgoletno delo z mladimi planinci in tudi tekmovalci je pravzaprav moralo tem planinskim zanesenjakom, učiteljem in mentorjem naložiti še dodatno delo, zaupati jim organizacijo regijskega tekmovanja MIG 2008. Osnovna šola Puconci je ena redkih v naši regiji, ki ima planinsko sekcijo z zelo dolgo tradicijo. Nekateri njihovi člani so se vračali na pohode tudi, ko so bili že v srednji šoli. To govori o pripadnosti skupini, ki je najprej delovala pod vodstvom mentorja g. Vučaka, ki še zdaj, ko je skupino prevzela ga. Budja, vneto sodeluje v njej. Druga prav tako zelo številčna skupina deluje na OŠ Beltinci pod vodstvom mentorice ge. Čeh, ki je istočasno tudi vodja tekmovanj Mladina in gore pri Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije. Tekmovalce je pripravljala skupaj s planinskimi vodniki iz društva. Tretja tudi številčna skupina deluje na OŠ Cankova. To skupino je do pred nekaj leti vodila mentorica ga. Kuvelja, sicer vzgojiteljica v vrtcu na Cankovi, ki ima svojo skupino tudi v vrtcu. Delo z mladimi planinci na OŠ Cankova je prevzel g. Durič, ki je skupaj s planinskimi vodni- v Športno obarvani mesec oktober v enoti Melinci V oktobru, mesecu športa, smo se v enoti Melinci odločili, da damo poudarek čutnim potem. Pedagoški delavci se zavedamo, da je gibanje osnovna otrokova potreba, da z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja ki pripravljal tekmovalce za tekmovanje, istočasno pa je potekala tudi planinska šola. Mladinski odsek v društvu dela s polno paro, zato so tudi rezultati takšni, ki več niti ne presenečajo. Načrtno delo z mladimi planinci je odraz uspehov. S ponosom lahko ugotavljamo, da smo po planinskem znanju v samem vrhu med slovenskimi mladimi. Največ znanja pridobijo na terenu v gorah.Vsako leto jih odpeljemo na dvodnevne priprave. Bili smo že na Veliki planini, na Raduhi in letos na Ribniškem Pohorju. Tam smo preživeli dva čudovita zasnežena dneva in se seveda tudi resno pripravljali na tekmovanje. Letos smo se ponovno uvrstili na državno tekmovanje z eno ekipo, če bi imeli malo več sreče, pa bi jih bilo še več. Še štirim ekipam sta za uvrstitev naprej zmanjkali le dve točki. Pa nič zato, niko- veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si otrok razširja tudi znanja z drugih področij in čutne poti so ena izmed dejavnosti, ki to vsekakor omogočajo. Prvi izziv nam je predstavljala suha pokošena trava na našem igrišču. Hodili in tekali smo po njej, se vzpenjali po hribu in tekali navzdol. Nato smo se lotili dela - vzeli smo grabljice, samokolnice in vso posušeno travo zvozili k naši obstoječi čutni poti. Ob tem smo se zelo zabavali, se li ne postavljamo tekmovalcem zahtev po uvrstitvi.Upamo, da se bomo v Podnanosu dobro odrezali in se prihodnje leto ponovno uvrstili na državno tekmovanje. V mladinskem odseku društva skrbimo za množično in kvalitetno članstvo mladih planincev. Dobro uspevamo po osnovnih šolah, kjer imajo ravnatelji posluh za našo dejavnost in kjer imamo mentorje planinskih skupin. Vedno znova poskušamo na osnovnih šolah pridobiti nove skupine, pa tudi na srednjih, kjer se stik z društvom običajno začne zgubljati in se nato vračajo, ko začnejo s študijem ali pa še kasneje, v bolj zrelih letih. Naša želja je privzgojiti mladim planincem pozitiven odnos do gibanja, do narave in vsega, kar je v njej. Upamo, da nam to uspeva, saj nam množičnost to potrjuje. Tako bo slogan »Gremo skupaj varno v gore« prišel do popolne veljave. Jože Ružič navajali na skupinsko delo, strpnost in si privzgajali delovne navade. Za konec smo se spustili po naši obstoječi čutni poti, kjer smo na različnih materialih izvajali različne lokomocije, najzanimivejša pa je bila prav zadnja - posušena trava, katero smo si pred tem pripravili in smo se veselo kotalili po njej. Z otroki smo se odpravili tudi na poljsko pot, kjer smo preizkusili gibanje po različnih podlagah kot so - strnišče, preorana njiva, hoja med koruzo. Pri tem je bilo opaziti zadovoljstvo otrok, kajti gibanje smo iz vsakdanjih pro- EK Mali rijtajr december 2008, storov preselili v naravo, kjer so se otroci ob gibanju in razvijanju gibalnih spretnosti hkrati seznanjali z naravo in značilnostmi letnega časa. Kot tretjo čutno pot smo izbrali gozd: otroci so hodili in tekali po listju - mehki podlagi, po vejah, preskakovali veje, hodili po deblih, ki so bila podrta, skupaj z otroki pa smo si v gozdu postavili poligon iz materialov, ki smo jih našli kar tam (veje, štori, listje, podrto drevesno deblo). Ob gibanju smo lahko opazovali spreminjanje barv na drevesih, ki so posledica letnega časa in se tako seznanjali z jesenjo. Tretji teden nas je presenetil dež, ki nam je onemogočil gibanje na prostem, zato smo se odločili, da si ustvarimo ču- Medeni zajtrk v vrtcu Beltinci 21. novembra 2008 je po vrtcih potekala dobrodelna akcija medu. Obiskali so nas čebelarji Čebelarskega društva Beltinci in nam podarili nekaj medu, katerega smo pojedli za zajtrk, naši kuharji pa so nam spekli dobre medenjake. Ta dan so nam predstavniki društva predstavili delo čebelarjev, oblačila ter čebelarske pripomočke, ki jih uporabljajo pri svojem opravilu. Otrokom so povedali, katere vrste medu pridelujejo pri nas in kako je med koristen za naše zdravje. V sklopu te akcije pa smo dobili tudi zgibanko "Čebelica, moja prijateljica", ki je bila zelo poučna za otroke. S to zgibanko so otroci pridobili veliko novosti in znanja o če- Vrtec Beltinci v novi obleki »Želje so se uresničile!« DOBILI SMO NOV VRTEC, SKORAJ ČISTO NOV. Tako smo zapisali v vabilu za svečano odprtje dozidane in v celoti prenovljene enote »BIBE« Beltinci, ki je bila 11. oktobra 2008. S tem pomembnim dogodkom za otroke, njihove starše, zaposlene in nenazadnje lokalno skupnost smo sklenili praznovanje Tedna otroka, ki je letos potekalo pod geslom »Nekoga moraš imeti rad«. tne poti v vrtcu, v telovadnici in na hodniku. Prostore vrtca smo spremenili v čutne poti, izkoristili smo različne rekvizite iz telovadnice in še veliko materialov iz igralnice. Sprememba prostora je pozitivno vplivala na naše počutje in bivanje v vrtcu. Športne dejavnosti smo pogosto izvajali zunaj v naravi, kajti zavedamo se, da otroci v današnjem času preživijo preveč časa v zaprtih prostorih, kjer ne dosežejo dovolj aktivnosti, ki so potrebne za otrokov telesni razvoj. Mesec oktober je bil športno obarvan in precej pester, kajti poskrbeli smo za prepletanje športnih dejavnosti z dru- In mi v Vrtcu Beltinci se imamo radi. Posebej radi imamo OTROKE. Znamo jih objeti, se z njimi smejati, igrati in učiti. Ne bojimo se novosti, nenehno raziskujemo nove možnosti in nove poti ter se vsi skupaj od najmlajšega otroka do ravnateljice učimo in ustvarjamo lepši in boljši svet. Otroci v vrtcu so ustvarjalni, vedri in radi prihajajo k nam. Skupaj jim lahko ustvarimo najboljše pogoje za njihov razvoj in bogato otroštvo. Za te pogoje skrbimo zaposleni vrtca ves čas. S strokovnim znanjem, z ljubeznijo do te dejavnosti in vero, da lahko otrokom vse to omogočimo, stopamo naprej in verjamemo, da nas v teh prizadevanjih podpi- Mali športniki. gimi področji in tako za celostni otrokov razvoj ter za prijetno počutje med vrstniki in vzgojitelji. Zapisala: Helena Vargazon rajo starši in ustanoviteljica - Občina Beltinci. Skrb za večje in odlične prostorske pogoje, energijsko varčno in v celoti prenovljeno stavbo je v letošnjem poletju dobila zeleno luč in postala resničnost. Od nekdanjega 4 oddelčnega Marlesovega vrtca, v katerega so se otroci vselili 1. maja 1985, je ostal le okvir. Vse drugo je bilo prenovljeno. Ostali so prostori uprave in 2 oddelka 1. starostnega obdobja, ki so bili dograjeni ob osamosvojitvi zavoda in svečano odprti 3. oktobra 1997 ter centralna kuhinja, ki je začela delovati 1. marca 2004 in smo jo svečano odprli 23. junija 2004 na zaključni prireditvi. belah in čebeljih pridelkih, ki jim bodo v prihodnje v veliko pomoč. Na koncu so se otroci čebelarjem za- Čebelarji na obisku v vrtcu. hvalili za poučno vsebino z risbico in pesmico Čebelar. Simona Voroš Yjr+yr - v ' jMali rijtar - december 2008 36 Otroci in delavci Dozidava vrtca: igralnica prvega starostnega obdobja, zbornica, povečanje telovadnice, garaža. Obnovitvena dela: prekritje strehe ter toplotna izolacija stavbe in fasade, sanitarije s keramiko, zamenjava stavbnega pohištva. Dograditev teras, vhodi z napušči, drogovi za zastave, ureditev okolice, pralne plošče. Strojne inštalacije: ogrevanje (toplotna črpalka in plin), celotna napeljava ogrevanja in vodovoda. Elektro inštalacije: nove napeljave, protipožarno in protivlomno varovanje, prezračevanje, klima. Druga dela: • zamenjava tlakov, talnih oblog, • vratna krila in zaščitne maske, pregradne stene sanitarij, • oplesk notranjih prostorov, • iz obstoječe garaže smo pridobili pralnico (pralni in sušilni stroj), • skladišče didaktičnega materiala, arhiv in delavnica. vrtca med nastopom. Oprema: igralnic, garderob, telovadnice, zbornice ter delno upravnih prostorov. Zaključek gradbenih del: 22. avgust 2008. Vselitev in začetek šol. leta 2008/09: 1. septembra 2008. ZAHVALA Ustanoviteljici OBČINI BELTINCI, županu Milanu Kermanu, Občinskemu svetu za potrditev investicije ter vsem izvajalcem del. VELIKA IN ISKRENA HVALA! Ravnateljica: Miroslava Šomen Zato, da lahko ... »V hiški topline otroci smo vsi, ob igri in delu še rastemo mi. Sanjamo sonce, nad oblaki letimo, pod mavrico ležemo, si sanje delimo.« Po preteku 23 let so bile Marlesova stavba, salonitna kritina in vse strojne napeljave res potrebne obnove. V finančnih načrtih in LDN zavoda smo jo postopoma načrtovali že nekaj let. Z velikim posluhom za potrebe vrtca predšolskih otrok in njihovih staršev se občina kot ustanoviteljica obnaša kot dober gospodar. Sproti in konstantno skrbi za obnovo stavb. Predloge vseh potreb načrtujem za leta vnaprej, skupaj z županom jih uskladiva glede na sredstva, ki so načrtovana v proračunu. Zadnji dve investiciji sta bili celoviti, od strehe do tal. Zanje ima zasluge župan Občine Beltinci g. Milan Kerman in Občinski svet, ki te predloge potrdi, za kar se jim ob tej priložnosti v imenu otrok, zaposlenih in staršev iskreno zahvaljujem. S tem nam pomagajo uresničevati POSLANSTVO vrtca: »Zagotavljanje prijaznih enot znotraj in navzven, varno bivanje otrok in zaposlenih, izkazovanje strpnosti, demokratična in odprta komunikacija, zagotavljanje kakovostnih, strokovno podkrepljenih in na otroka nove dobe naravnanih vsebin.« Za prijazne, tople in varne hiše navzven poskrbi ustanoviteljica. Da so take tudi znotraj, zagotavljamo zaposleni: z vzgojo, učenjem, hrano, čistočo, urejenostjo okolja, delom s starši in nenazadnje vodenjem poslovanja. V tem procesu smo tako udeleženi vsi in skupaj uresničujemo VIZIJO VRTCA: » V HIŠE TOPLINE Z VARNIM IN STRPNIM KORAKOM DO ZADOVOLJNIH OBRAZOV« (otrok, staršev, zaposlenih ter lokalne skupnosti). Podatki o prenovi vrtca: Začetek gradbenih del: 26. maj 2008. Sofinanciranje izgradnje kanalizacije v Lipovcih V nedeljo 9. nov. 2008 je v lipovskem vaškem domu potekal zbor krajanov, na katerem se je med drugim odločalo o namenski porabi odškodninskih sredstev pridobljenih iz izkoriščanja in sanacije gramoznice Vučja jama za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v Lipovcih. Zaradi zanimive tematike, ki zadeva vsa lipovska gospodinjstva, je bila udeležba na zboru zelo dobra. Projekt »kanalizacija« je predstavil župan Milan Kerman. Zapisnik zbora krajanov KS Lipovci, ki je bil v nedeljo 09.11.2008 ob 11.00 uri v vaškem domu v Lipovci Prisotni člani sveta KS: Franc Cigan, Franc Baligač, Alojz Sraka. Prisotni vabljeni: Milan Kerman, župan občine Beltinci. Prisotni krajani KS Lipovci: 118 krajanov (seznam prisotnih s podpisi je pri- loga tega zapisnika). Predsednik verifikacijske komisije Alojz Sraka informira prisotne, da je od 935 volilnih upravičencev na zboru prisotnih 121, kar pomeni, da je zbor sklepčen in lahko prične z delom (po Statutu občine Beltinci je za sklepčnost potrebnih najmanj 5 % volilnih upravičencev). Župan občine Beltinci Milan Kerman seznani prisotne s terminskim planom izgradnje kanalizacijskega omrežja v celotni občini. Pove, da je kanalizacija dejansko projekt stoletja v naši občini. Sestavljena je iz primarnega in sekundar- ■ - IL Mali rijtar- december ■ ■ -T' \\ KRA JEVNE SKUPNOSTI Zanimiva tematika nega dela, ter čistilne naprave. Položenih bo od 20 do 30 km vodov in izgrajenih okrog 1500 hišnih priključkov. Čistilna naprava je dimenzionirana za 15 tisoč populacijskih enot. Predračunska vrednost izgradnje znaša 22 mio € z DDV. Tako velik projekt je možno izvesti samo s sodelovanjem vseh občanov. Problemi so vedno obstajali in bodo tudi zdaj. Trenutno se gradi sekundarno omrežje v Melincih, Ižakovcih in del, ki je predviden za romsko populacijo v Dokležovju. Ta del mora biti končan do junija 2009. Jeseni 2009 se začnejo dela v Lipovcih in Gančanih, kar mora biti končano do leta 2010. Po tem, to je leta 2011 se začnejo dela v Lipi in Bratoncih. Izvajalec del je podjetje Pomgrad iz M. Sobote, dela potekajo nad pričakovanji. Vsaka KS ima ustanovljen tri članski gradbeni odbor, ki je vez med projektantom in izvajalcem del. Za KS Melinci, Ižakovci in Dokležovje smo iz evropskih strukturnih skladov pridobili 1,3 mio. € nepovratnih sredstev. Za Lipovce in Gančane imamo že odobrenih 1,3 mio €, ki pa se lahko koristijo v letu 2009. Za KS Bra-tonci in Lipa se bomo prijavili na razpis za 1,0 mio sredstev. Pripravljajo se razpisi za izvajalca primarnih vodov in čistilne naprave. Možnost koriščenja sredstev je štiri leta, do 2012. V kolikor bi imeli zagotovljen svoj delež sredstev prej, bi ta sredstva lahko tudi prej črpali. Občina Beltinci se je letos zadolžila za 2,5 mio - rekordna udeležba. €, saj svoj delež moramo plačati vnaprej in šele po končni situaciji dobimo sredstva vrnjena. Zaradi velikih vlaganj v ta projekt bodo nekatere stvari morale počakati. Predsednik sveta KS Lipovci Franc Cigan spomni prisotne, da smo se na zadnjem občnem zboru, ki je bil 01.10.2006 odločili, da gremo v izkoriščanje in sanacijo Vučje jame. Po izkoriščanju, ki je trajalo dobro leto in pol smo sestavili končno poročilo. Za odpeljani gramoz smo dobili 250.353,86 EUR odškodnine. Predlagamo, da zbor sprejme sledeči sklep: Predlog sklepa št. 3 Zbor krajanov Lipovci je seznanjen in se vpričo prisotnih članov sveta KS Lipovci in župana Občine Beltinci strinja, da se sredstva v višini 250.353,86 EUR pridobljena iz naslova izkoriščanja in sanacije gramoznice Vučja jama namenijo za sofinanciranje izgradnje kanalizacije upravičencem v KS Lipovci pod naslednjimi pogoji: 1. Upravičenec do sofinanciranja izgradnje kanalizacije je vsako lipovsko gospodinjstvo, ki bo imelo z Občino Beltinci sklenjeno pogodbo o izgradnji kanalizacije in bo imelo tudi plačan sorazmerni del oz. 30 obrokov, kar znese 1.001,70 EUR -to je polovico zneska do polne cene, ki znaša 2.003,40 EUR in sicer vključno do 1. 4. 2009. 2. Občina Beltinci sklene s KS Lipovci pogodbo, v kateri se KS Lipovci zaveže sofinancirati sorazmerni del izgradnje kanalizacije vsem upravičencem, seznam upravičencev je priloga te pogodbe in ga izdela Občina Beltinci po kriterijih iz 1. točke tega sklepa. Sorazmerni del se izračuna tako, da se znesek 250.353,86 EUR deli s številom upravičencev. Po 1. 4. 2009 se smatra, da so zadevna sredstva sorazmerno namenjena oz. dokončno porazdeljena upravičencem za sofinanciranje izgradnje kanalizacije pod zgoraj navedenimi pogoji. 3. V 15. dneh po izgradnji sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Lipovcih bo KS Lipovci sredstva v višini 250.353,86 EUR nakazala na račun Občine Beltinci; do takrat pa ima KS Lipovci sredstva namenjena za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v KS Lipovci na vezani vlogi pri banki; vse obresti iz tega naslova pripadajo KS Lipovci in se lahko porabijo za urejanje infrastrukture v KS Lipovci po predhodnem sklepu Sveta KS Lipovci. Sklep št. 3 Zbor krajanov KS Lipovci je soglasno sprejel besedilo predlaganega sklepa št. 3. Proti predlaganemu sklepu ni glasoval nihče, prav tako se glasovanja ni vzdržal nihče. Župan Milan Kerman je razložil, da ni urejen pravni status CATV Iz vsake KS je potrebno izvoliti predstavnika v odbor uporabnikov oz. lastnikov CATV sistema. Predsednik delovnega predsedstva Franc Cigan je predlagal, da na to funkcijo izvolimo Alojza Sraka, ki je že do sedaj bil član programskega sveta pri CATV. Predlagani je na kratko informiral zbor, kako je do sedaj deloval programski svet. Sklep št. 4 Za predstavnika v odbor uporabnikov oz. lastnikov CATV sistema Občine Beltinci je bil z območja KS Lipovci izvoljen Alojz Sraka, Lipovci 64. Franc Cigan yjr+ w Mali rijtar - december 2008 38 ■ Poročilo o delu sveta krajevne skupnosti Lipovci v letu 2008 Svet KS Lipovci je v iztekajočem se letu imel 6 rednih in 4 korespondenčne seje, na katerih je sprejel okrog 70 sklepov, napisanih je bilo več kot 120 uradnih dopisov... O vseh izvedenih aktivnostih smo poročali v Lipouvski poutici - informativnem listu sveta KS, kateri je izšel 6-krat in na spletni strani: www.li-povci.si. Najpomembnejše aktivnosti sveta KS Lipovci: 1. Prireditve in sprejemi: v marcu smo organizirali sprejem za dekleta, žene, matere in (pra)babice, v maju spomladansko čistilno akcijo, v novembru sprejem za starejše (37 onemoglih smo obiskali po domovih), na božični večer smo obdarili vse novorojence, malčkom Vrtca Beltinci - enota Slamica Lipovci smo sofinancirali božično novoletno darilo (skupaj s sladkim delom). 2. Vučja jama: aktivno smo spremljali izkoriščanje in sanacijo gramoznice Vu-čje jame ter ta projekt skupaj s koncesionarjem tudi uspešno zaključili. Odškodninska sredstva iz tega naslova so namenjena sofinaciranju kanalizacije, o čemer je odločil zbor krajanov (več: v zapisniku s tega zbora v nadaljevanju). 3. Ceste, poti, kolesarska steza: poleg rednega vzdrževanja je bila izgrajena kolesarska steza od h.št. 51c do krožišča in naprej do zaselka pri železniški postaji (vse skupaj v sodelovanju s koncesionarjem - CP MS in Občino Beltinci). 4. Javna razsvetljava in električna energija: poleg rednega vzdrževanja je bila izvedena dograditev nove javne razsvetljave ob novi kolesarski stezi (3 nove luči). Na našo pobudo je Elektro pristopil k rekonstrukciji omrežja TP Pinkava, istočasno smo postavili novo javno razsvetljavo (4 luči) na tem odseku. Mali rijtar- december ■ 5. Javni objekti: prenovili smo notranjost vaškega doma (armstrong strop, nove luči, nov oplesk), za kar smo del sredstev dobili na javnem razpisu, v vodnem hramu so bila zamenjana vrata in streha, za kapelo je izgrajen Spominski park Lipovci in odkrit doprsni kip akademskemu slikarju Karlu Jakobu ob njegovi 100-letnici rojstva (tretjino sredstev je prispevala Občina Beltinci), pri vaškem domu je v sodelovanju z občino, ZTK in OŠ Beltinci obnovljen vaški vodnjak (polovico sredstev smo pridobili na javnem razpisu). 6. ŠRC: ob igrišču za odbojko na mivki je postavljena nova žična ograja. 7. Pokopališče in mrliška vežica: poleg rednega vzdrževanja smo začeli z aktivnostmi za obnovo mrliške vežice. 8. Javna dela: nabavljen je bil dodatni drobni inventar za izvajanje javnih del. 9. Komunalni prispevek: izdana so bila 4 potrdila o plačanih komunalnih prispevkih. 10. Po potrebi podpiramo projekte naših društev, klubov, odborov in organizacij v zameno za promocijo naše KS. 11. Odprti projekti: Vodna učna pot (sku- KRAJEVNE SKUPNOST paj z OŠ Beltinci), prenova kuhinje v vaškem domu, prenova mrliške vežice, nadaljevanje ureditve okolice v Vu-čji jami (klopi, koši.). 12. Več in obveščanje krajanov: izdaja krajevnega glasila Lipouvska pout in informativnih listov Lipouvska pouti-ca (6 številk), zapisniki sej sveta KS; vse objavljeno na lastni spletni strani: www.lipovci.si VABLJENI NA BOŽIČNI VEČER - OBDARITEV NOVOROJENCEV 25. decembra ob 18. uri bo pri lipovski kapeli 16. božični večer s svečano prireditvijo - sprejemom in obdaritvijo vseh novorojencev iztekajočega se leta s praktičnimi darili. V letu 2008 je nosilec te prireditve generacija letnika 1991, sodeluje še Kapelski odbor in Kulturno-umetniško društvo Lipovci, pokrovitelj pa je svet KS Lipovci. VABLJENI! Franc Cigan, predsednik sveta KS Lipovci Spominski park v Lipovcih r ORT Neponovljivi športni dosežki lipovskih hokejistov v letu 2008 Lipovski hokejisti z hokejisti HC Acroni Jesenice. večjo količino potrebne opreme in realiziral nekaj pomembnih obnovitvenih in vzdrževalnih del na igrišču, priprave pa so se začele tudi za nabavo nove igralne površine - umetne trave. V naslednjem letu bo članska ekipa nastopila najprej na državnem prvenstvu v dvorani in potovala na EP v dvorani v francosko mesto Cambrai, na prostem pa bodo člani poleg državnega in pokalnega prvenstva igrali še na že priborjenem finalu Interlige na Dunaju in potovali na EP v portugalsko mesto Lousada. V domačem prvenstvu bodo nastopale tudi mlajše selekcije U-10, U-14 in U-16. Za navedene dosežke so lipovski hokejski amaterji v letu 2008 prepotovali preko 6.000 km in porabili 12 dni dopusta ter ogromno vsakodnevnega prostega časa. V prihajajočem letu 2009 bodo za izvedbo vseh tekmovanj prepotovali preko 10.000 km z željo, da ponovno dosežejo dobre rezultate. Stanislav Kerman Lipovski hokejisti so pred kratkim zaključili najuspešnejšo tekmovalno sezono v 44-letni zgodovini kluba. Članska ekipa je osvojila vse tri državne naslove (pokal, državno prvenstvo in dvoranski naslov) ter zmagala na treh evropskih prvenstvih (Interliga, Challenge III v hokeju na travi in zmaga v skupini Challenge II na dvoranskem evropskem prvenstvu). To so dosežki, ki nimajo primerjave ne v slovenskem niti v evropskem amaterskem ekipnem športu, žal pa niso dovolj za absolutno prvo mesto v Pomurju, saj je po Vestnikovi anketi hokejski klub Pliva zasedel le drugo mesto (je pa res najboljši amaterski kolektiv Pomurja že peto leto zapored in vrsto let najboljši športni kolektiv v občini Beltinci). V klubu se najbolj veselijo prihoda lepega števila najmlajših hokejistov, ki so že zdaj prepričani, da bodo dosegali še boljše rezultate. V ta namen je klub nabavil Dokležovje v znamenju čolnarjev in Mure Tri leta so minila, odkar nas kopica do-kležovskih čolnarjev od pomladi do jeseni prisluhne reki, ki je včasih skrivnostna, zna pa biti tudi zahrbtna in nepredvidljiva. Včasih se razodene v svoji negativni podobi in človeku ponudi grozljiv, skoraj katastrofičen prizor. Mura nosi na tisoče oblek. Rodi se v globini, premetava na površju in znova izgine tja, od koder prihaja. Preveč smo se že navadili nanjo, da ji zdaj več ne bi zaupali in je ne bi imeli radi, ker si hodimo prav k njej spočit svoje duše, vrtince, valove in globine pa izkoristimo za razgibavanje in krepitev uma. Letos se je naše delo začelo zgodaj spomladi, še pred cvetenjem in brstenjem narave, ko smo pristopili k izgradnji objekta za potrebe društva - priveza za čolne. Nedaleč od mostu, ki nas loči od naših prleških sosedov, sedaj v že dokaj urejenem okolju stoji privez, ki predstavlja temelj našega delovanja, neko izhodiščno točko, iz katere bomo poskušali s korektnim odnosom do narave, živali in ljudi in z izkoriščanjem naravnih potencialov oblikovati kar se da bogato okolje v dobrobit ljudi, ki se bodo odločili preživeti nekaj trenutkov na tem mestu. Zna biti, da so se na tem mestu nekdaj že rade zadrževale murske vile, kajti čutiti je, da izžareva prav posebno energijo. Človeku da moč, da prisluhne posebni predstavi narave, šopirjenju klena v plitvi vodi ob bregu, napadalni ščuki, ki lovi obsojeno zeleniko, letu vodomca tik ob vodni gladini, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj pa pridejo meglice, ki zaplešejo po gladini in začnejo ali zaključijo dan. Sedem stub ob Dokležovskem oti-šu čuva mladi mehkosrčnež jegnjed, da jih Mura ne vzame v svoje globine, pod mladcem in nekoliko stran pa si namer- nik lahko odpočije telo na klopeh, ki smo jih postavili v ta namen. Kar nekajkrat v tem letu smo se čolnarji zbrali na tem mestu. Na Dan zemlje smo zasadili nekaj mladih vrb, katerim so delale družbo cvetoče kane, skalinjak ob stopnicah pa smo zasadili s trajnicami, ki mrtvim skalam dajejo voljo do kljubovanja reki ob dneh, ko Mura prestopi prvo stubo. Še trave so imele voljo rasti, zato smo jim kar nekajkrat uredili pričesko. V aprilu smo izpeljali spust ob Dnevu zemlje od Dokležovja do Melincev, od koder smo se domov v spoštovanju do narave vrnili kar peš. Ob Prvem maju smo pripravili kresovanje s piknikom za člane društva. V juniju nas je kar nekaj sodelovalo na dvodnevnem mednarodnem Spustu murskih ladij od avstrijskega Cmure-ka do medžimurskega Novakovca, kjer smo spet imeli priložnost videti več Murinih obrazov od njenega zgornjega do spodnjega toka na Hrvaškem. Zaradi nesreče na Savi smo se odločili, da iz varnostnih razlogov odpovemo yjr*,w v jMali rijtar - december 2008 Med spustom. Prvi nočni spust po reki Muri, ki ga načrtujemo v prihodnjem letu. Tudi ob Ci-glarskih in Bujraških dnevih smo se Do-kližanci na te prireditve pripeljali s čolni in tako na poseben način doživljali prireditve ob Muri. Z osemurno plovbo po Muri smo doživeli tudi spust, ki smo ga začeli v Avstriji in ga zaključili v Dokležovju, na poti pa smo se ustavili na različnih lokacijah, kjer smo si ogledali lokalne zanimivosti. Že drugo leto smo gostili prireditelje in goste Grossmanovega festivala filma in vina, ki se je odvijal v Ljutomeru, z nami pa so se na spustih družili tudi najrazličnejši ljudje iz vse Evrope in sveta. Vseh spustov letos je bilo čez trideset, tako da se je v našem arhivu nabrala tudi lepa zbirka fotografij. Zaključni spust uspešne sezone smo obeležili zadnjo nedeljo v oktobru. Pripravljamo se na nove projekte, povezane z ljudskim izročilom, čolnarji, Muro, njenimi rokavi in mrtvicami, tako da se za naslednjo sezono ni bati, da je ne bi zaključili še uspešneje, zanimiveje in z dušo. V kolikor se bodo odprli rokavi stare Mure, se nam ponujajo tudi nove alternativne možnosti za še širše, pestrejše in zanimivejše dogajanje na nam še neznanih vodah, kjer so nekdaj že vozili čolni. Tisti so bili drugačni od današnjih, a lahko, da se bo v prihodnjih letih tudi v Dokležovju pojavila kakšna stara murska šefa, ki bo čolnarje s svojim nostalgičnim izgledom in veličino popeljala nazaj v spomin po rokavih Mure, v skrivnostni murski log, morebiti pa srečamo tudi rusalke in vo-dovika, ki najbrž še blodijo kje ob drugem jarku, šancu ali čengru. Baje se jih sliši tam v meglicah nad mursko vodo. Vabljeni med čolnarje! Marko Žižek Prvo mursko • a • V V V I pristanišče za čolne v Dokležovju Ob izlivu stare Mure v »velko« Muro je društvo čolnarjev Dokležovje v sodelovanju z občino in drugimi donatorji ter podporniki, uspelo postaviti t.i. vstopno-izstopno rampo ali privez za čolne. Na samem objektu je možno po stopnicah varno in praktično prenesti čoln v vodo ali iz nje, s tem pa tudi posadki omogočiti varen vstop v čoln oz. iz njega. Sam privez je bil postavljen za različne namene in situacije, predvsem za reševalne ali rekreacijske in druge potrebe društva in drugih organizacij ter služb. Ob privezu je možno naenkrat parkirati do deset čolnov, za katere so urejena privezovališča, na katere se privežejo vrvi na čolnih. Sama konstrukcija je križno povezana in zasidrana v tla na več mestih, tako, da tvori celovito podobo pohodnega stopnišča, ki je ob vodni površini zavarovano z jeklenimi stebrišči, ki so zabita globoko v tla. Ob straneh konstrukcijo varujejo skale, med katerimi so posajene rastline, ki bodo z svojim koreninskim sistemom še ojačale funkcijo stranskega branika pred vodnim valom. Prijeten občutek obiskovalcem pa dajejo zasajene rastline in drevesa v okolici, posedeti pa je prijetno tudi na kateri izmed postavljenih klopi ob strugi. Eno najlepših doživetij je prav gotovo sončni zahod, ko se ob šumeči Muri in ribah, ki se mečejo za mušicami, na prav poseben, murski način prepustimo užitkom, ko se duša poda na potep, onkraj vidnega. V okolico priveza so se naselili tudi rečni raki, ki jim ta del zaradi svojih specifičnih lastnosti ugaja in se tu dobro počutijo. Ker rokav stare Mure trenutno ni aktiven, prihaja do nanosa mulja, upamo pa, da se bo z odprtjem tega rokava na zgornjem vtoku situacija nekoliko popravila, s tem pa bo živalskim vrstam, ki se tu pojavljajo, omogočen tudi nov bivalni prostor in možnosti za še večji razplod in bivanje. Z ureditvijo okolice priveza želimo nadaljevati naslednje leto, kaj bomo postorili, pa si boste lahko ogledali na kraju samem. Hvala vsem, ki so na kakšen koli način pripomogli k nastajanju priveza! Marko Žižek Na privezu Kl Mali rijtav decemberS^8',r-* * Odprtje in blagoslovitev novega priveza ter kostanjev spust ob zaključku sezone Društvo čolnarjev Dokležovje svečano zaključilo letošnjo sezono spustov po Muri Dokležovje je bilo v nedeljo, 26. oktobra, v barvah čolnarstva, saj je Društvo čolnarjev Dokležovje pripravilo že tretji Kostanjev spust ob zaključku sezone, hkrati pa so na slavnostni način obeležili odprtje novega priveza za čolne, ki so ga čez leto postavili člani društva s pomočjo Občine Beltinci in nekaterih drugih inštitucij ter donatorjev . Društvo uradno deluje tri leta. Od štirih ustanovnih članov je do sedaj v register društva vpisanih že okoli štirideset članov, srečujejo pa se predvsem na vodi, na raznih spustih, ki jih čez leto ni malo, okvir njihovega druženja pa je predvsem slogan: «Nazaj k naravi, na Muri nam je lepo!« Spust se je začel ob dvanajsti uri s Zadravčevi dnevi v Beltincih Prim. dr. Jože Zadravec je bil izjemen človek, zdravnik, raziskovalec in družinski zdravnik v pravem pomenu besede. V uvodu zbornika, ki je izšel ob prvih Za-dravčevih dnevih v Beltincih, je Nikolaj Szepessy , dr.med, spec.anestezist zapisal: Poznal sem ga že kot otrok, saj so stanovali v ulici za našim vrtom. Prihajal je domov ob počitnicah in praznikih ter pomagal pri delu na kmetiji. »To je Amerikancov Joužek, Zadravcov, ka se v Ljubljani včij za doktora, tak kak doktor Sedlaček in doktor Perkič«, mi je odgovoril na moje vprašanje , kdo je to , sosedov Pišta. »Zakaj Amerikancov?« ga vprašam. »Ker so njegov dedek bili v Ameriki in so od tam »puno pejnez prinesli«, je še pribil. Gledal sem zadržanega, skromnega, skoraj boječega fanta z ve- startom v Krogu, od koder se je nekaj manj kot petdeset čolnarjev predalo valovom reke Mure. Sam spust je simboličnega značaja in je že tretje leto organiziran predvsem za vse člane društva, ki aktivno sodelujejo na spustih in pri urejanju okolice priveza. Spust postaja lepa tradicija, saj se takrat še zadnjič v letu spustijo skupaj po reki in se drug drugemu zahvalijo za uspešno sodelovanje, predvsem pa za vesela druženja čez leto. To je tudi priložnost za obujanje spominov, ko se pozabijo zamere in si čolnarji voščijo na snidenje v naslednjem letu. Čolnarje je v preletu in z nekaj akrobacijami nad čolni pozdravil pilot akrobatskega letala, ob privezu v Dokležov-ju pa je skupino čolnarjev pričakala lepa skupina ljudi, ki je z aplavzom pozdravila pristajanje v rokavu stare Mure. Sledil je blagoslov čolnov, čolnarjev ter priveza, vse prisotne pa je s petjem pozdravil tudi moški pevski zbor iz Dokležovja. Za dosedanje delo in podporo pri nadaljnjem delu je dr. Nikolaj Szeppessy, donator, častni član in stalni spremljevalec na spustih, društvu slavnostno predal nahrbtnik za nudenje nujne medicinske pomoči. Družabni del prireditve je potekal ob prijetnem kramljanju, ob šumenja Mure likim spoštovanjem. Takšnega sem primarija spoznala tudi sama. Nekaj let sem ob svojih nerodnih začetkih v ambulanti družinske medicine lahko uživala njegovo podporo in spodbudo. Kljub temu, da je bil takrat že avtor številnih publikacij, člankov in knjig, ni tega nikoli postavljal v ospredje, ampak je skromno in neutrudno skrbel za svoje paciente in me nenehno opozarjal, da mora zdravnik biti in predvsem ostati človek. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Ljubljani 1962 leta, 1979 je na MF v Zagrebu magistriral in 1984 leta doktoriral na MF Zagreb z delom »Prispevek k poznavanju etnologije sodobnih problemov zdravstvene zaščite in zdravstvenega varstva etnične skupine Romov v Prekmurju«. Iz vsega naštetega je bila organizacija Zadravčevih dni le skromna obuditev spomina na delo tega izjemnega zdravnika, hkrati pa nadaljevanje njegovega strokovnega dela. Primarij dr. Zadravec, dr.med.spec. je že v času svojega delovanja v Beltincih enkrat letno organiziral Kostanji v »letu«. in zvokih harmonike, vsi prisotni na druženju pa so se okrepčali s čolnarskim bogračem in čolnarskimi napitki. Druženje se je končalo v večernih urah. Ko se bo narava spet prebudila v vsej svoji lepoti, se kmalu spet vidimo na Muri! Marko Žižek Predsednik Društva čolnarjev Dokležovje srečanja zdravnikov splošne medicine, ki jih je sponzorsko omogočilo farmacevtsko podjetje KRKA. Tako je na zadnjih učnih delavnicah asist.dr.Danica Rotar Pavlič , dr.med.spec. podala pobudo za organizacijo Zadravčevih dni. Želeli smo organizirati srečanje, ki bi našlo svoje mesto v ponudbi številnih strokovnih srečanj za zdravnike, ki so kakovostna in imajo tradicijo. Tako smo ob nekaterih sugestijah ostalih kolegov in izkušnjah iz dela v naših ambulantah naleteli na nekatera področja, ki jih s pomočjo klasične medicinske izobrazbe težko v celoti zadovoljivo obravnavamo. Področja, kjer je potreben multidisciplinaren pristop in velikokrat širši zorni kot videnja problematike, kot jo premoremo zdravniki. Pogosto se pri svojem delu v ambulanti srečujemo s predstavniki posebej ogroženega dela populacije in znotraj posameznih skupin s posebej ranljivimi člani teh skupin. Neredko označujemo določene pripadnike teh skupin kot mar- V -;v' ^ " ’ .Mali rijtar - december 2008 * . Soproga prim. dr. Zadravca, Aranka s hčerkama. ginalne , kar je naše videnje, ki ni vedno enako dojemanju ter videnju posameznika znotraj navedene skupnosti. Kot vodilo naših srečanj smo si zastavili obravnavati izbrane teme s pomočjo različnih služb, ki se občasno vključujejo v celostno zdravstveno-socialno obravnavo posameznika. Prvo naše srečanje je bilo namenjeno Romom. Predavatelji, ki so pripravili izjemno zanimive prispevke, niso izhajali samo iz zdravniških vrst. Tako so naše srečanje poleg prim.prof.drJanka Kersnika,dr.med. spec, asist.dr.Danice Roter Pavlič,dr.med. spec, Damira Loliča,dr.med,spec, Vesne Lolič,dr.med.spec, Nikolaja Szepessya,dr. med,spec obogatili še patronažna sestra Blanka Dugar, socialna delavka Danijela Cug, višji pred. na pedagoški fakulteti Mladen Tancer, prof. pedagogike in psih. Majda Vodopivec, prof. Ludvik So-čič in predstavniki Romov. Udeležencem, ki nas je bilo 38, so pričarali široko paleto razmišljanj in koristnih napotkov za delo s predstavniki marginalnih skupin, oziroma kot je dejal prof. Kersnik, s posebej ogroženimi posamezniki znotraj teh skupin. V letu medkulturnega dialoga je bila tema načrtno izbrana, hkrati pa se je navezovala tudi na doktorsko disertacijo primarija Jožeta Zadravca. Ugotavljali smo, da je pravzaprav zelo težko govoriti o marginalnih skupinah, verjetno bo primernejši izraz posebej ogrožene skupine v obstoječem sistemu zdravstvenega varstva. Pri opredeljevanju pojma posebej ogrožen vedno izhajamo iz svojega zornega kota, ki ni nujno enak tistemu, ki ga opazujemo. Predstavitev in prispevek predstavnikov Romov je bil zato toliko bolj odmeven in opažen. Opozorili so na izjemno heterogenost znotraj populacije Romov v Sloveniji. Težko bomo namreč potegnili vzporednice med dolenjskimi in prekmurskimi Romi. Opozorili so, da učene besede, nerazumljive razlage ne morejo obroditi uspeha, kot si ga želimo v naši medsebojni komunikaciji, kajti nizek nivo izobrazbe, nezaposlenost in nerazumevanje jezika večine, predstavljajo veliko oviro za uspešno komunikacijo Romov v sistemu zdravstvenega varstva. Podobno izkušnjo so doživeli tudi nekateri predstavniki študentov 4. letnika MF Maribor, ki so obiskali tri romska naselja v Prekmurju. Možnost obiska romskega naselja v Beltincih je udeležencem srečanja omogočil vpogled v organizacijo naselja. Romi so izjemno gostoljubno odprli tudi vrata svojih domov in predstavili svoje osnovne probleme in potrebe v naselju, ki je brez kanalizacije, brez urejenih stranišč in kopalnic, kjer živi 70 Romov v skromnih bivalnih razmerah. Srečanje je bilo dvodnevno in je potekalo od 6.6 do 7.6.2008 v gradu Beltinci. Seveda mimo dobrot prekmurske kuhinje nismo mogli, zahajajoče sonce z murskimi meglicami ter vožnja z brodom po Muri sta v nas prebudila že davno pozabljeno cigansko dušo, ki je zatrepetala ob zvokih Male Lange. Organizatorji smo upoštevali nasvet pokojnega prim. dr.Jožeta Zadravca, da zdravnik ne sme pozabiti biti človek. Verjamem, da se bomo še srečevali v Beltincih in nadaljevali začeto delo prim. dr. Jožeta Zadravca tudi z drugimi, tretjimi, desetimi Zadravčevimi dnevi. Gradiva je na razpolago še veli- ko: bolezni odvisnosti med zdravstvenimi delavci, nasilje v ambulantah, pasti preventivnega dela, ambulante za nezavarovane, „.Upam, da nam bo pri izvedbi srečanja tudi v prihodnje pomagalo farmacevtsko podjetje KRKA. Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalila predstavnikom Občine Beltinci, ki so nam omogočili izvedbo srečanja v prostorih beltinskega gradu, članom ZTO Beltinci pri organizaciji pestrega izven-strokovnega dela srečanja in predvsem gospe Aranki Zadravec ter hčerkama z družino, ki so sodelovale z udeleženci srečanja in pričarale tako še bolj neposreden kontakt z njegovo zapuščino v Beltincih. Dobri odzivi udeležencev so vzpodbuda in zaveza za organizacijo naslednjih Zadravčevih dni, ki se bodo zgodili v septembru 2009. Njihova rdeča nit bo nasilje v zdravstvu, s katerim se zdravstveni delavci pri svojem delu žal vse prepogosto srečujemo. ^ ,L Mali rijtav- dee£mbera0O8',i Asist.mag. Erika Zelko, dr.med.spec Zdravniki smo se učili pri gospe Marjani iz Beltinec Sredi novembra se je v Veržeju zbralo 25 udeležencev učnih delavnic za zdravnike mentorje, ki se ukvarjajo s poučevanjem študentov in specializantov v svojih ambulantah. Namen srečanj je osvežitev znanja s področja poučevanja in predstavitev posebej zanimive tematike z zdravstvenega področja. Letošnja tema so bile različne oblike samozdravljenja, ki jih naši bolniki in varovanci uporabljajo, da si olajšajo bolezenske težave ali se zdravijo sami brez zdravniške pomoči. Ugotavljali smo, da nekatere oblike samozdravljenja pri svojem delu svetujemo tudi v naših ambulantah, vendar to niso postopki homeopatije ali alternativne oblike dopolnilnega zdravljenja. Običajno so to različni zdravilni čaji, vitamini, prehranska dopolnila, ki lahko pripomorejo h krepitvi imunskega sistema in hitrejšemu okrevanju po prebolelih boleznih. Žal pa veliko prevečkrat ugotavljamo, da nam naši bolniki nekaterih postopkov in pripravkov, ki jih uporabljajo, ne upajo zaupati. Po podatkih predavatelja iz Avstrije kar 75 % bolnikov uporablja postopke sa- Pet let delovanja Pomurskega osteo-loškega društva Naša pot se je začela leta 2003. Peščica nadebudnic se je trudila širši javnosti predstaviti bolezen - osteoporozo in povezati osebe, ki se s to tiho, vendar zahrbtno boleznijo že spopadajo. Zanimanje bolnic z osteoporozo in skrb za lajšanje tegob, povezanih s to boleznijo, je že leta 2004 povezalo 156 ljudi, danes pa društvo šteje že preko 400 članic in članov. Pripravlj eni smo storiti vse, kar j e v naših močeh, da si bolezenske tegobe olajšamo, da poskrbimo za ustrezno prehrano, dovolj gibanja in zdrav način življenja. Zadeve smo se lotili z izobraževanjem svojih članov in članic. Organizirali smo številna mozdravljenja in s tem ne seznani svojega izbranega zdravnika. Žal to ni preveč vzpodbudno. Nekateri pripravki lahko namreč v kombinaciji z običajnimi zdravili, ki jih dobijo pacienti predpisane na recept, povzročijo različne stranske učinke, od izpuščajev do prebavnih motenj ali celo življenje ogrožajočih stanj. Zato je priporočljivo, da se o uporabi različnih pripravkov predhodno posvetujete z vašim zdravnikom ali farmacevtom in tako preprečite morebitne zaplete. V sklopu naših delavnic smo opravili tudi obisk na terenu. Naša skupina, v kateri so bili tudi predavatelji medicinske fakultete Ljubljana in Maribor, so obiskali gospo Marjano Hartman iz Beltinec. Gospa se že vrsto let na vzpodbudo farmacevtke Majde ter na podlagi lastnih dobrih izkušenj ukvarja z nabiranjem zelišč in izdelavo čajev, sirupov, mazil, tinktur. Predstavila nam je svoje izkušnje, poti do znanja in uporabo pripravkov, ki jih izdeluje. Poudarila je, da svojega zdravnika v primeru težav obišče in je seznanjen z uporabo zelišč. Manjše težave si uspešno lajša sama, tako da ni prepogost gost ambulante svojega zdravnika. Gospa Marjana je obiskovalce s pomočjo svoje družine res prisrčno sprejela in jih po dobri prekmurski navadi obilno pogostila. Udeleženci, ki so prihajali iz različnih koncev Slovenije - Primorske, Gorenjske,Notranjske, Nordijska hoja na poti do bakovske kamenšnice. Gospa Marjana. Štajerske in seveda domačini, so bili z videnim in povedanim zelo zadovoljni. Pred odhodom smo vsi dobili še domače zdravilo, da ne bomo imeli težav po obilni večerji, ki nas je še čakala. Očitno je bilo učinkovito, saj se naslednje jutro noben udeleženec ni pritoževal o težavah in smo lahko s svojim delom učinkovito nadaljevali. Gospe Marjani in njeni družini še enkrat iskrena hvala za pomoč pri izvedbi našega izobraževanja v imenu vseh udeležencev ter na mnoga leta. dr. Erika Zelko predavanja, telovadbo pod vodstvom fizioterapevtke, organizirano hojo, kolesarjenje, letovanja na morju, v gorah in toplicah, delavnice ročnih del, enodnevne izlete, brezplačne meritve kostne gostote na petnici z ultrazvokom, ki nas lahko pravočasno opozori na možnost obstoja osteoporoze. Svetovni dan osteoporoze smo obeležili v Radencih, kjer je potekala osrednja prireditev, za naše članice in člane pa smo organizirali predavanje s praktičnim prikazom nordijske hoje do bakovske ka-menšnice, v Gostilni Maučec pa smo uživali in se sprostili ob bograču, langašu, pečenem kostanju in zvokih glasbe. Ker je v slogi moč, smo prepričani, da bomo to tiho bolezen lažje premagovali in znali živeti z njo. Marija Horvat, predsednica osteološkega društva Murska Sobota Mali rijtar - december 2008 Delovanje KORK Lipa v letu 2008 Leto 2008 v KORK Lipa zaključujemo kot eno izmed najaktivnejših let. To sedaj že lahko povemo, saj mi zaključimo svoje delo in opravimo pregled dela že v mesecu novembru. V decembru naši poverjeniki raznosijo stenske koledarje in popišejo članstvo. Na takšen način si pridobimo osnovna začetna sredstva za delovanje. Med bo-žično-novoletnimi prazniki pa obiščemo bolnike na domu, v bolnišnici, Domu Lukavci in Domu starejših v Rakičanu. V mesecu januarju se v naši KS vrstijo občni zbori društev kamor smo vabljeni, zato smo predavanja za vaščane organizirali pozneje. Tako smo 15. februarja poslušali predavanja v projektu Živimo zdravo na temo »Kvaliteta življenja z urinsko inkontinenco«, katerega je pripravila ga. Milena Milinkovič. 14. marca smo v sodelovanju z DU Beltinci pripravili predavanje »Tesnoba in žalost«. Izvedla ga je ga. Vlasta Kuster, zaposlena pri farmacevtski družbi Krka Novo mesto. Obe predavanji sta bili zelo življenjski in hkrati poučni. Po drugem predavanju smo si lahko pre-kontrolirali krvne substance, saj imamo svoj aparat za tovrstno merjenje s katerim strokovno upravlja domače medicinsko osebje. Letos smo še dokupili aparat za merjenje krvnega tlaka, tako da bo merjenje še bolj zanimivo. Kupili smo ga iz sredstev, ki nam jih je namenila KS za sodelovanje na svetovnem festivalu praženega krompirj a v letu 2007. V pomladnih mesecih smo se vključevali in pomagali pri delu ostalih društev in KS Lipa. Tako smo sodelovali na pohodu PGD Lipa ob kulturnem prazniku, na pustni povorki, dnevu žena, očiščevalni akciji, krumplovi noči, folklornem festivalu, vaških igrah. Raznosili smo tudi pakete mladim socialno ogroženim družinam, katere nam je namenila OZRK M. Sobota iz državnih blagovnih rezerv. Ob dnevu zdravja, v mesecu aprilu, smo se s kolesi odpravili na otok ljubezni v Ižakovce in bili prisotni na kulturnem programu. V mesecu maju smo se intenzivno pripravljali na našo prvo skupinsko kr- ■p ur I\ Mali rijtajr december 3008,',r ■ vodajalsko akcijo v letu (15.5.) ter načrtovano ekskurzijo za člane KORK Lipa na Madžarsko v okolico Badacsonya (24.5.2008). Krvodajalske akcije se je udeležilo 31 krvodajalcev, ekskurzije pa 40 članov.. 14. junija se je nekaj naših članov prvič udeležilo mednarodnega srečanja krvodajalcev v Veržeju. Srečanje nam bo zagotovo ostalo še dolgo v lepem spominu, saj je bila naša krvodajalka Bernarda Žer-din izbrana za naj-krvodajalko. Iskrene čestitke v imenu KORK Lipa. V jesenskem času smo opravili nekaj del in aktivnosti na področju sodelovanja z občino, KS in OZRK M. Sobota. Najbolj aktiven mesec za nas je november. Najprej smo se pripravljali na drugo organizirano krvodajalsko akcijo, ki je letos bila 20.11. Udeležilo se je je 34 krvodajalcev. 22. november je bil za naše krvodajalce posebej svečani dan, saj smo pripravili krajšo slovesnost s podelitvijo priznanj za večkrat darovano kri. Podeljenih je bilo 57 priznanj, razdeliti pa bi jih morali 61. Z naše strani je bilo storjeno vse, kar so na OZRK od nas zahtevali za pripravo priznanj, toda kdor dela ta greši, zato upam, da bodo oškodovani to razumeli. Tudi pri takih dogodkih se včasih kaj zalomi, zato se vsem tistim krvodajalkam in krvodajalcem, ki priznanj tokrat niso prejeli, bodo jih pa naknadno, se v imenu KORK Lipa in v imenu OZRK M. Sobota iskreno opravičujem. V Lipi pa je največkrat darovala kri, in to kar 40 krat, Bernarda Žerdin, Lipa 160, zato ji ob tej priložnosti v imenu KORK Lipa iskreno čestitamo ter ji želimo še veliko uspešnih krvodajalskih akcij. Za vso pomoč pri izvedbi slovesnosti za krvodajalce se v svojem imenu in imenu KORK Lipa zahvaljujem občini Beltinci, KS Lipa, OZRK Murska Sobota, KUD Lipa ter vsem kateri ste kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela. Raznosili smo tudi FIHO pakete in pralni prašek socialno ogroženim družinam ali posameznikom. V sodelovanju s KS Lipa, občino Beltinci ter ostalimi društvi iz KS Lipa smo 29. novembra pripravili prireditev ob dnevu starejših, kjer smo s predstavniki KS obiskali naše krajane v Domu starejših v Rakičanu. Tiste, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti prireditve v Vaškem domu, pa smo obiskali doma. Marsikatere aktivnosti ne bi mogli izvesti, če nam ne bi na pomoč priskočili: občina Beltinci, KS Lipa, OZRK M. Sobota in seveda posamezni donatorji. Zato se vsem iskreno zahvaljujem za kakršnokoli pomoč ter upam, da ne bodo pozabili na našo organizacijo tudi v prihodnje, ko bomo potrkali na njihova vrata. Na koncu tega prispevka bi vsem zaželel vesele in mirne božično - novoletne praznike ter veliko zdravja v letu 2009. Predsedn ik KORK L ipa ŠTEFAN OLAJ Utrinek z izleta. RAVJE Kakovost in varnost živil »Hrana naj bo tvoje zdravilo, zdravilo pa tvoja hrana«, je stoletja pred našim štetjem ugotovil že oče sodobne medicine Hipokrat. Spoznanje, da prehranjevalne navade vplivajo na zdravje vsakega posameznika, ni novo. Vendar smo kljub temu lahko priča podatkom o visokem deležu bolezni, ki so posledica zaužitja kontaminirane hrane, visokem deležu živil, ki so bila zaradi oporečnosti uničena, itd. Pri tem pa se pojavi vprašanje: »Zakaj?« Preden podrobneje zaidemo na področje zagotavljanja kakovosti živil, in preden sistem zagotavljanja varnosti živil poskušamo prikazati na praktičnem primeru, bi na kratko opisala tri osnovne termine, zdrava hrana, varnost in kakovost živil, ki so v tesni povezavi, se pa različno uporabljajo in interpretirajo. Da- Začimbe v prehrani Začimbe so deli rastlin, za katere je v glavnem značilna velika vsebnost eteričnih olj ter izrazit vonj in okus. Prave začimbe prihajajo večinoma iz tropskih krajev, kjer zaradi močnega sončnega sevanja razvijejo velike količine vonjav in arom, bistveno več kot tiste, ki rastejo pri nas. Kot začimbe uporabljamo zato samo določene dele nekaterih rastlin, na primer korenine (hren), korenike (ingver), čebulice (čebula, česen), skorjo (cimet), liste (lovor, rožmarin, peteršilj, bazilika...), cvetove (žafranika), cvetne popke (klinčki), plodove (paprika) ali semena (poper, janež). Ti deli rastlin nam lahko služijo kot začimbe bodisi sveži, posušeni, celi ali mleti. Kot začimbe oziroma dišavnice nam služi tudi določena zelenjava, najpogosteje paradižnik, sveža paprika, por, zelena, peteršilj. Dandanes jih je mogoče kupiti za zmerno ceno v vseh trgovinah s hrano, čeprav ni bilo zmeraj tako, saj so jih pogosto odtehtali z zlatom. Niso pa jih uporabljali le za začinjanje, temveč tudi za verske obrede in zdravilstvo. Pomembno vlogo so imele tudi v trgovini in politiki. Nekoč so bile začimbe tako dragocene, da so jih skrivali in zaklepali v posebne Ji ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO H MURSKA SOBOTA nes se veliko govori o zdravi hrani. Kaj zdrava hrana sploh je? Pojem »zdrava hrana« Svetovna zdravstvena organizacija in številni strokovnjaki opisujejo kot raznovrstno hrano, ki izpolnjuje vse zahteve za varno, varovalno in uravnoteženo hrano. Torej lahko pri pojmu »zdrava hrana« govorimo o rezultatu, ki ga podajajo tri komponente: varnost, varovalnost in uravnoteženost. Se pravi, da pri zdravi hrani govorimo tudi o varni hrani. Pa poglejmo, kaj je varna hrana. Definicijo varne hrane podajajo direktive, ki pravijo, da je varna hrana tista hrana, ki ne vsebuje dejavnikov tveganja (bioloških, kemijskih in/ali fizikalnih) za zdravje ljudi. Varnost živil tako pomeni zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje, če je pripravljeno oziroma zaužito za predvideni škatle, količine, ki so jih dodajali hrani, pa so pričale o njihovi premožnosti. Danes lahko sežemo po začimbah, ki dajejo jedem eksotičen okus daljnih krajev, ne da bi morali zato zapustiti domačo kuhinjo. Začimbne učinkovine delujejo na naša čutila različno. Glede na to jih delimo v tri skupine: • V prvo skupino spadajo lahko hlapne aromatične spojine, ki so nosilci vonja in okusa začimbe. Njihove zmesi, eterična olja, so karakteristična in zelo pomembna za vsako začimbo. • Drugo skupino tvorijo alkaloidi, spojine , ki dajejo nekaterim začimbam oster in pekoč okus. Od teh sta najbolj znana piperin v popru in kapsaicin v ostri rdeči papriki. • V tretjo skupino pa uvrščamo pigmente. V rastlinskem svetu je največ zelenega barvila klorofila, začimbe, ki jih pri kuhanju uporabljamo za obarvanje jedi (žafranika). Kako shranjujemo začimbe? Nikoli ne kupujemo prevelikih količin začimb naenkrat. Najbolje je, da kupujemo cele začimbe ali le delno drobljene in si jih sami zmeljemo, sesekljamo ali stremo šele tik pred uporabo. Veliko manj so obstojne posušene listnate začimbe, ker so v njih eterična olja manj zavarovana kot v zrnatih začimbah. Še bolj so občutljive mlete namen. Če nadaljujem, je opazna tesna povezava med terminoma varnost in kakovost. Evropska komisij a kakovost v prvi vrsti ocenjuje glede na izpolnjevanje zahtev varnosti proizvoda/storitve in se nanaša na nedavno vzpostavljene standarde za varovanje okolja in dobrobit živali. Na kakovost izdelka vplivajo tudi podatki o hranilni vrednosti, organoleptične lastnosti, kraj pridelave, način proizvodnje. Že iz kratke razlage lahko vidimo, da se za termini skriva cela vrsta ukrepov, katerih osnovni cilj je varna in kakovostna hrana. Ne glede na terminologijo, standarde in odgovornost, ki jo narekuje zakonodaja, pa je varna in kakovostna hrana odraz številnih vplivov, ki se začnejo na državni in končajo na osebni ravni. Dodaten izziv pri zagotavljanju zdrave hrane predstavljajo tudi ekološke in družbeno-politič-ne spremembe. Lidija Baša, dipl. san. inž. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota začimbe. Vpliv temperature, vlage in svetlobe pride pri mletih začimbah veliko bolj do izraza kot pri celih. Spremembe v celih in mletih začimbah lahko znatno zmanjšamo in upočasnimo, če jih hranimo v dobro zaprtih, po možnosti temnih posodicah na hladnem. Slabo zaprte začimbe se v vlažnih in toplih kuhinjah rade navlažijo in lahko splesnijo ali se skepijo. Svetloba pa uničuje pigmente v začimbah, zato rade zbledijo. Pri uporabi pazimo tudi na higieno, zato z vlažnimi prsti ne smemo segati v posodo za začimbe, saj pride do izgub zaradi ostankov, ki se primejo prstov. Smiselna je uporaba majhne lopatice za jemanje začimb. Kakšen vpliv imajo začimbe na naše zdravje? Kljub majhni hranilni vrednosti imajo začimbe veliko vlogo tudi pri normalni in zdravi prehrani človeka. Poleg tega, da vplivajo na pospešeno izločanje prebavnih sokov, delujejo tudi na ostale procese v našem telesu in s tem delno tudi na človekovo zdravje. Tako marsikatera začimba vzbuja tek, lajša odvajanje trebušnih plinov, znižuje holesterol, znižuje visok krvni pritisk, pospešuje delovanje in izločanje žolča.Normalna uporaba začimb v jedeh ne more škoditi zdravemu človeku. Drugače pa je z začinjanjem jedi za ti- v jMali rijtar - december 2008 ste, ki morajo uživati dietno prehrano ali začinjanje pri pripravi otroške hrane. V teh primerih začinjamo jedi le zmerno, uporabljajmo sesekljana, mila domača zelišča, ki le vzbujajo. Pri začinjanju jedi moramo paziti na več stvari. Zlasti je pomembno, da z začimbami ne prekrijemo osnovnega okusa jedi. Vedeti moramo tudi, da se preveč začinjeno jed ne da več popraviti. Zato jih na začetku, ko si šele pridobivamo dragocene izkušnje o uporabi začimb, dodajamo posebej previdno. Vsaka začimba tudi ne sodi v vsako jed. Katere začimbe bomo za določeno jed izbrali in v kakšnih količinah, je odvisno predvsem od tradicionalne uporabe začimb za to jed. Sladkor v prehrani Svetovna zdravstvena organizacija že dalj časa pošilja alarmantna sporočila o grožnji svetovne epidemije sladkorne bolezni kot posledice našega življenjskega sloga, zlasti prehrane in deleža sladkorja v njej. Kljub temu poraba sladkorja na prebivalca močno narašča in vse več je izdelkov, ki kot glavno ali pomožno sestavino vsebujejo sladkor. Naše telo zahteva energijo in energijo dobimo iz ogljikovih hidratov. Ko jih pojemo, ogljikovi hidrati vstopijo v naš krvni obtok. Pri tem se sestavljeni ogljikovi hidrati, kot so celovite žitarice, korenasta zelenjava in žitni slad, razgrajujejo postopno in tako tudi vstopajo v krvni obtok, kar je nujno za trdno zdravje. Toda preprosti sladkorji vstopijo v krvni obtok zelo hitro. Sladkor je skorajda v vsem, kar zaužijemo: v gaziranih pijačah, sokovih, keksih, piškotih in drugih sladkarijah, v konzervirani hrani, kruhu, pivu, cigaretah, majonezi in prelivih, kečapu, dimljeni šunki, delikatesnih iz- Sol v prehrani Večina ljudi zaužije več soli, kot je potrebuje. Nujno potrebni vnos natrija je majhen in ga lahko zagotovimo že z nesoljeno ali zelo malo soljeno hrano. Natrij je sestavina, ki lahko pri nekaterih ljudeh povzroči zvišanje krvnega tlaka. Dokazano je, da je prekomeren vnos soli in s Glede na to, da za začinjanje ne uporabljamo samo ene začimbe, ampak začimbno mešanico, moramo paziti, da se dodane začimbe med seboj dobro dopolnjujejo. Pri pripravi začimb je pomembno tudi to, kdaj začimbe dodamo. Nežne listnate začimbe v glavnem dodajamo kakih 10 minut pred koncem kuhanja. Enako velja za mlete začimbe, medtem ko cela semena in plodove dodamo na začetku, da oddajo svojo aromo. Različne začimbe se pri različnih tehnikah kuhanja vedejo različno, zato moramo paziti, da toplota nanje ne učinkuje negativno. Poznavanje začimb je tako prvi pogoj za uspešno začinjanje jedi. Nič manj pomembna ni pravilna presoj a. K vsaki j edi spada na- delkih (klobasah, salamah), pripravljenih juhah, krompirjevem čipsu, instantnih čajih, instantni kavi ... Seznam živil, ki vsebujejo beli sladkor, je tako rekoč neskončen. Beli sladkor povzroča celo vrsto telesnih in duševnih motenj. Klinična študija, ki so jo opravili na adolescentih, je pokazala, da tisti, ki imajo v prehrani visok delež sladkorja, pogosto kažejo oblike obnašanja, kot so: razdražljivost, hitre spremembe razpoloženja, nestrpnost, utrujenost, potrtost, nespečnost in bolečine v trebuhu. Mozolji in ogrci, krvavenje iz dlesni, glavoboli in migrene, sladkorna bolezen, depresija, razjeda želodca in podobno se ob opustitvi uživanja rafiniranega sladkorja in izdelkov, ki ga vsebujejo, lahko omilijo ali celo povsem izginejo. Zaradi vsakodnevnega uživanja rafiniranih izdelkov pride do presežka glikogena, zato se ta vrača v krvni obtok v obliki maščobnih kislin, ki se sprva nabirajo na manj dejavnih delih telesa, kot so boki, trebuh itn. Toda to še ni konec zgodbe. Redno uživanje sladkorja usmeri kopičenje maščobnih kislin tudi v okolico tem natrija pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Prekomeren vnos natrija je pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu, 80% teh smrti pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih vzrokov je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Vnos natrija naj ne ______ # v"/*’"-- 'V s. 11 Maji rijtag- december^^8,',r ■ \ mreč le ena glavna začimba, vse druge jo samo dopolnjujejo. Osnovne napotke za začinjanje lahko najdete v vsaki dobri kuharski knjigi. Če pa hočete nekaj več, morate seveda poskušati sami, imeti morate čut za pravilno presojo, občutek za mero in pogum. Ugotoviti je treba, katere začimbe se med seboj dopolnjujejo in katerih nikakor ne smemo uporabljati skupaj. Brez občutka za mero ne moremo doseči fines, ki so tako pomembne pri začinjanju. Začimba poudari in dopolni značaj jedi. Lasten okus uporabljenih sestavin mora ostati v ospredju, začimbe samo poudarijo ali dodajo nianso. Gordana Toth, univ. dipl. inž.živ. teh. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota vitalnih organov, kot so srce, ledvice in jetra ter te organe obloži s plastmi maščobe in sluzi. Zaradi tega telo slabše deluje, krvni tlak se poviša, presnova se upočasni in imunost znatno upade. Telo se ne more več ustrezno odzivati na mraz in vročino ter se slabše brani pred virusi, bakterijami in drugimi patogeni. Vsakodnevno uživanje rafiniranih živil in sladkorja vpliva tudi na delovanje možganov; zaradi tega smo zaspani, manj zbrani in slabše pomnimo podatke. Naj bo sladkor na našem jedilniku bolj redko, torej omejimo njegovo porabo. Kot naravno sladilo uporabljajmo med, kavo manj sladkajmo ali je sploh ne sladkajmo. Prav tako tudi čaj. Izogibajmo se pitju gaziranih pijač in podobnih sokov. Raje pijmo vodo. Prav tako se moramo zavedati, da tudi voda z okusi vsebuje sladkor. Izogibajmo se pekovskim sladkim izdelkom, privoščimo si jih le redko. Pri nakupih bodimo pozorni na vsebnost sladkorj ev v različnih izdelkih. Gordana Toth, uni. dipl. inž.živ. teh. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota presega 2400 mg na dan, kar ustreza 6 g soli ali eni zvrhani čajni žlički. Večina natrija v človeški prehrani je v soli, ki jo dodajamo jedem pri pripravi ali pri mizi. Zapomnimo si, da veliko soli vsebujejo prekajeno meso, suhomesnati izdelki, mnoge vrste sirov, mesne konzerve, kislo zelje, repa,.. Pri nakupu živil vedno preberimo, koliko soli vsebujejo. Ne dodajajmo soli pri mizi kar iz navade. RAVJE Dve zvrhani žlici kuhane kaše brez dodane soli vsebujeta natrij le v sledovih. Enaka količina kosmičev (muesli) pa vsebuje že 100 do 360 mg natrija. Ena rezina kruha vsebuje 200 do 350 mg soli, 3 žlice skute 110 do 450 mg, 5 dag sira 800 mg, 6 dag posebne salame 1200 mg in tako naprej. Skoraj ni mogoče verjeti, kako hitro presežemo zgornjo priporočeno mejo natrija, soli pa še dodali nismo. Zato dodajajmo čim manj soli, hrano solimo pri pripravi, bodimo pozorni pri izbiri živil in ne dodajajmo soli pri mizi. Začimbe in dišavnice obogatijo vonj in okus jedi, tako da se z njihovo uporabo lahko izognemo S prehrano do boljše odpornosti Odpornost telesa je ključnega pomena za dobro zdravje. K boljši odpornosti pa lahko veliko prispevamo sami. Kako? Z zdravim načinom življenja. Namreč, dejavniki kot so: neredni obroki, premajhni ali preveliki kalorični vnos, premalo hranilnih in zaščitnih snovi v hrani, uživanje maščob pretežno živalskega izvora, veliko sladkorja v prehrani ..., nezadostna telesna dejavnost, premalo spanja in bivanja na svežem zraku ter stres zmanjšujejo odpornost telesa. Zato imejmo redne obroke količinsko primerne telesni aktivnosti. Prehrana naj bo pestra, da si zagotovimo vse potrebne hranilne in zaščitne snovi. Glede izbora in količine živil se ravnamo po prehranski piramidi, ki prikazuje in spodbuja uživanje živil iz petih poglavitnih skupin živil: žit in žitnih izdelkov, sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa, mesnih izdelkov in zamenjav. Nobena skupina živil iz prehranske piramide ni pomembnejša od druge, saj za dobro zdravje otrok potrebuje živila iz vseh skupin. Žita in žitni izdelki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, ki so primeren vir energije. Vsebujejo tudi vitamine in minerale ter prehranske vlaknine. Priporočava uživanje polnovrednih živil (kruh in testenine iz integralne moke, kaše, kosmičev ...). Zelenjava in sadje naj bodo sestavni del vsakega obroka, saj so pomemben vir mineralov, vitami- čezmernemu soljenju. Ljudje, ki uživajo močno slano hrano, potrebujejo razmeroma veliko soli, da bi zasledili slan okus. Ko prenehajo uživati običajne količine soli v hrani, sol nekaj časa močno pogrešajo. Kmalu pa na novo odkrijejo vonj in aromo zelenjave, sadja... Zapomnimo si to dejstvo, kajti ko bomo začeli uživati hrano z manj soli, se nam bo zgodilo enako. • Izbirajte živila, ki nimajo dodane soli (natrija). • Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzer- nov, vlaknin in zaščitnih snovi. Mleko in mlečni izdelki zagotavljajo beljakovine, vitamine in minerale. So najbogatejši vir kalcija, potrebnega za zdrave in čvrste kosti. Meso, ribe in stročnice zagotavljajo biološko visoko vredne beljakovine ter nekatere minerale in vitamine. Beljakovine so med drugim sestavni del protiteles. Obrambo telesa spodbujajo vitamini C, A, E, B6 in B12. Pomembni so tudi minerali, kot so selen, železo, cink . Znano je tudi, da proti škodljivemu učinku prostih radikalov varujejo tako imenovani antioksidanti (vitamin C, E, provitamin A, selen, kvercetin, likopen, hesperidin, rutin, zeaksantin in drugi. Zadostno količino antioksidantov zagotovimo z rednim uživanjem zadostnih količin zelenjave in sadja vseh barv. Ugoden vpliv na odpornost ima uživanje jagodičevja (ribez, borovnice, brusnice, jagode, maline, kosmulje ...). Živila, ki vsebujejo veliko nasičenih (v glavnem živalskih) maščob, neugodno vplivajo na odpornost. S tem razlogom je priporočljivo uživanje zmernih količin rastlinskih maščob (olja). Pri pripravi jedi se izogibajmo cvrtja oziroma praženja v maščobi. Tudi uživanje sladkorja neugodno vpliva na odpornost, zato omejimo njegovo količino v prehrani. Z upoštevanjem omenjenih navodil bomo prispevali k boljši odpornosti in zdravju. prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota virana živila/obroki). • Izogibajte se dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi in pri kuhanju), ne da bi jo prej poizkusili. Mnogim je dosolje-vanje že navada. • Izberite manj slan kruh in krušne izdelke. • Redko in v manjših količinah uživajte prekajeno meso in mesne izdelke. • Pri pripravi obrokov uporabljajte namesto kuhinjske soli različna zelišča/ začimbe (sveža, suha ali zamrznjena). Gordana Toth, uni. dipl. inž.živ. teh. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Marinirani brokoli 40 dag brokolija 10 dag črnih oliv 4 kisle kumare 1 trdo kuhano jajce 10 dag orehov 1 žlica olivnega olja marinada: 6 žlic jogurta 1 žlica limoninega soka sol, poper Brokoli kuhamo v slani vodi nekaj minut. Ostati mora čvrst. Ohlajenega narežemo na koščke in prelijemo z oljem. Dodamo sesekljane olive, kumare, orehe in 1 jajčko. Prelijemo s prelivom in okrasimo z narezanim jajcem. Jed je primerna za svečane priložnosti. Zelje z brusnicami 60 dag naribanega ali fino narezanega belega zelja 15 dag suhih brusnic 6 dag mandeljnov sol pol limone sok 1 žlica ekstra deviškega olivnega olja 2 žlici sesekljanega peteršilja Pomešamo limonin sok, olje in sol. V skledo damo fino narezano zelje, brusnice, pražene mandeljnove listke ter prelijemo s prelivom. Dobro premešamo, mariniramo in potrosimo s sesekljanim peteršiljem. '-T* V' ' *■ r Mali rijtar - december 2008 * . rf/ Zelenjava in sadje - moški, ne prezrite jih! Varujte in krepite svoje zdravje! Kako? S pestro prehrano in zadostno telesno aktivnostjo. Splača se, verjemite. Začnite pri sadju in zelenjavi. Koliko zelenjave in sadja naj zaužije moški dnevno? Priporočena količina zelenjave je med 3 in 4 enotami. Kdo naj bi za-užil tri in kdo štiri enote zelenjave? Štiri enote zelenjave povprečno ustreza aktivnim moškim, ki pri svojem delu pretežno sedijo ter tistim, ki so telesno aktivni. Starejšim, manj aktivnim moškim, pa v povprečju ustreza tri enote zelenjave. Kaj je enota zelenjave? Enota zelenjave je 10 dag brokolija, cvetače, korenčka, kolerabe, črne redkve, ohrovta, stročjega fižola, zelja, pora, čebule, kisle repe ali zelja. Enota paprike, paradižnika, jajčevca in bučk pa je 15 dag. Solate, špinače ali kitajskega zelja pa je potrebno zaužiti kar 20 dag. Kaj pa sadje? Koliko enot sadja naj zaužije moški vsak dan? Velja enako pravilo kot pri zelenjavi. Torej, moški naj zaužijejo med tremi in štirimi enotami sadja. Enota sadja je eno srednje veliko jabolko, hruška, pomaranča ali breskev, manjša banana, 3 male marelice ali mandarine, 15 češenj ali jagod grozdja, 3 male kivije, skodelica (20 -30 dag) malin, ribeza, borovnic ali jagod. Zelenjava in sadje so odličen vir vitaminov, mineralov, vlaknin in številnih zdravju prijaznih snovi, ki varujejo in krepijo zdravje. Ker vsaka zelenjava ali sadje ne vsebuje vseh omenjenih snovi priporočava, da uživate zelenjavo in sadje vseh barv. Le tako si boste zagotovili vse snovi, potrebne za dobro funkcijo telesa in dobro zdravje. Kaj vam na primer prinaša neolupljeno jabolko? Varuje vaše srce in ožilje. Prispeva k boljši prebavi. Nepogrešljivo je pri hujšanju in vzdrževanju primerne telesne teže. Preprečuje utrujenost in izboljša razpoloženje. Razen tega deluje pomirjajoče. Presenečeni? Poglejmo še paradi- žnik. Ta vas bo poleg kalija oskrbel tudi z likopenom, snovjo, ki varuje pred rakom prostate. Ne pozabite lubenice, ki je prav tako bogata z likopenom. K zaščiti pred rakom prostate prispeva tudi cvetača. Razen tega prispeva k zmanjševanju tveganja za razvoj kroničnih bolezni. Sveže zelje krepi obrambo telesa, varuje pred nekaterimi raki in osteoporozo. Spodbuja prebavo in je nepogrešljivo pri hujšanju. Čebula je pravi zaklad mineralov (kalij, kalcij, fosfor, baker, molibden, mangan, krom) in vitaminov ( vitamin C, vitamin B6, folna kislina). Vsebuje tudi flavonoide. Zaradi takšne sestave varuje zdravje srca in ožilja, poživlja krvni obtok, znižuje holesterol in krvni tlak. Zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Krepi telesno odpornost. To je samo nekaj primerov, ki nazorno kažejo bogastvo zelenjave in sadja. Se sprašujete, če ne boste hitro lačni po obroku, bogatem z zelenjavo in sadjem? Kljub manjši kaloričnosti nas zelenjava in sadje nasitita, ker sta bogata z vlakninami. Razen tega vsebujejo ogljikove hidrate, ki postopoma sproščajo energijo. Da boste lažje vključili več zelenjave in sadja v svojo prehrano, upoštevajte nekaj preprostih nasvetov: že za zajtrk zaužijte sadež; ko jeste zunaj, vedno naročite zelenjavno prilogo; privoščite si veliko skledo solate; na delovnem mestu pri roki imejte sadje; naučite se občudovati in spoštovati bogastvo zelenjave in sadja; veselite se čudovitih okusov, ki jih podarjajo zelenjava in sadje. Včasih pa jih zaužijte skupaj. Kot v predlaganem receptu za solato, kjer v čudovitem skladju vsaka sestavina prispeva k boljšemu zdravju, zelje prispeva k zaščiti pred kronični boleznimi, mandeljni krepijo srce in ožilje, brusnice pomagajo pri vnetju sečil in obrambi telesa. Želiva vam veliko zdravja in užitka v čudovitih darovih narave- zelenjavi in sadju. prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Manj kilogramov, več zdravja________________ Za začetek preverite vašo telesno težo ter določite ITM (indeks telesne mase). Izračunate ga tako, da telesno težo v kg delite s telesno višino v metrih2 . Izmerite si tudi obseg pasu. Če je ITM večji od 25 oziroma je obseg pasu večji kot 84 cm (ženske) ali 102 cm (moški) pomeni, da tehtate preveč. Čas je, da se odvečnih kilogramov znebite. In kaj boste s tem pridobili? Več zdravja, lepšo postavo in boljše počutje. Namreč, odvečni kilogrami niso (samo) estetski problem, so predvsem velik zdravstveni problem. Povezani so s tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst rakov, žolčnih kamnov, bolezni gibal (kolki, kolena), bolezni jeter, putike, inkontinence (nezmožnost zadrževanja vode), motenj spanja, sive mrene, depresije, Alzheimerove bolezni... Kar veliko tehtnih razlogov, da se znebite odvečnih kilogramov. S preveliko težo se sooča veliko ljudi. Veliko je tistih, ki so (ne enkrat) po »uspešnem« hujšanju doživeli tako imenovani »yo-yo efekt«. Hitro so se znebili kilogramov z zelo strogo dieto z malo kalorij in enako hitro pridobili kilograme nazaj. S takšnim načinom hujšanja so zmanjšali mišično maso, maščobno tkivo pa je ostalo. Mišice so potrošnik energije! Več mišične mase pomeni lažje uravnavanje telesne teže. Zato ne iščite čudežnih diet, kajti ne obstajajo. Za uspeh so potrebni odločitev, vztrajnost, vsakdanja telesna aktivnost in primerna prehrana. Osnova vsakega uspešnega hujšanja in potem vzdrževanja dosežene telesne teže je redna telesna aktivnost (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, telesna vadba.) in zdrave prehranske navade. Uvaj ajte jih postopno. Začnite s hitro hojo ali kolesarjenjem. Prvih nekaj dni vztrajajte vsaj pol ure. Potem aktivnost zvišajte na eno uro dnevno. Izkoristite vsako priložnost za gibanje (stopnice, peš v trgovino..). Več se boste gibali, boljši in trajnejši bodo rezultati. Ste vedeli, da se pri izvajanju telesne aktivnosti izločajo hormoni sreče, tako imenovani endorfini? Imajo neverjeten učinek na zdravje in dobro počutje. Opravičilo »nimam časa« ne velja. Dan ima 14 440 minut. Mar si ne zaslužite 30 ali > 'V ¡¿s; MaH december \ RAVJE 60 minut zase in za svoje zdravje? Postopno spreminjajte tudi vsebino hladilnika in shrambe. Hrano razporedite v tri glavne obroke. Dan začnite z zajtrkom. Odločite se za navadne ovsene kosmiče, mleko ali jogurt z največ 1,4 % maščobami in za sadje. Za malico pojejte sadež ali dva. Če boste vmes zelo lačni, imejte v rezervi surov korenček, redkev, kumaro... Velika skodelica čaja (meta, kamilica, zeleni čaj) brez sladkorja in 2-3 veliki kozarci vode dopoldan pripomorejo k dobremu počutju. Obvezen del kosila naj bo VELIKA skleda solate. Količino ostale hrane zmanjšajte. Izogibajte se sladkarijam. Zamenjajte jih s sadjem. Veliko zelenjave in sadja v vsakdanji prehrani je že pol uspeha. Če boste kdaj pa kdaj zaužili kakšno dobroto z več kalorijami, jo zaužijte v čim manjši količini. Ne imejte slabe vesti. Poskrbite za izgorevanje odvečne energije (hoja, tek, kolesarjenje). Popijte najmanj 8 velikih kozarcev vode vsak dan. Počutili se boste sveži in polni energije. Veselite se Krompir skozi čas -krompir v Sloveniji III. del Z novo kulturno rastlino, krompirjem, so se v slovenskih krajih seznanili v prvi polovici 18. stoletja, okrog 1730 -1740 leta. To je bilo v mladostnih letih Marije Terezije (1717 - 1780), najstarejše hčerke avstrijskega cesarja Karla VI. (Da je ta letnica kar verodostojna, je 1848 leta pesnil Emanuel Tomšič v prvem slovenskem sonetu o krompirju, kjer pravi: »Čez sto let že v deželi naši.«) V naših krajih so prva poznanstva s krompirjem ljudje dobili tudi od številnih trgovskih in drugih potnikov, ki so v tistem obdobju skozi slovenske dežele vozili različno blago, s katerim so trgovali. Prihajali so z zahoda, severa, vzhoda ali drugače povedano, trgovci so bili iz Benetk, Trsta, Vidma, Dunaja, Leipziga, Madžarske,. V Sloveniji, predvsem na Kranjskem, je bil krompir v letih 1730/40 znan kot podzemljica, brnik, čompa, korun ... Ime »krompir« smo povzeli iz nemškega izraza die »Grundbirne« - zemljina hruška. Že v prejšnjih poglavjih sem ome- uspeha. Vsak izgubljeni kilogram in boljša kondicija prinašata vitalnost in zdravje. Vztrajajte! Splača se, verjemite! Zdravje je navsezadnje dar, ki ga je potrebno ceniti in varovati. prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota J nil, da so bile z uveljavljanjem krompirja za dnevno prehrano v Evropi, predvsem v začetnih obdobjih, velike težave. Tudi Slovenija ni bila nobena izjema. Evropski vladarji so morali prebivalstvo prisiliti k saditvi krompirja z ukazi. Medtem časom je Marija Terezija sedla na državniški prestol (1740). Že kot odločna cesarica se je morala tudi sama odločiti za stroge ukrepe. Dne 16. maja 1767 je ukazala župa-nijstvom, da se morajo zavzeti za saditev krompirja. V ta namen so uporabnikom delili semenski krompir celo brezplačno. Cesaričin ukaz ni bil deležen prevelike ubogljivosti. 28. februarja 1769 je cesarica ponovno naročila Deželnemu glavarstvu, da se njen ukaz o sajenju krompirja dosledno izvede. Prvo objavljeno besedilo o krompirju v Sloveniji je delo Antona Breznika (1737 - 1793) - »Večna pratika od gospodarstva«, iz leta 1789. O krompirju je pisal tudi slovničar Marko Pohlin (1735 - 1801). Njegovo delo »Kmetam za potrebo inu pomoč« je izšlo leta 1798. Odločno se je proti negativnemu mnenju o krompirju v naših krajih postavil pesnik, preroditelj, učitelj, prevajalec, urednik,. Valentin Vodnik (1758 - 1819), ki je v rokopisu Velike Pratike zapisal, da je krompir iz Amerike »pernefsen v lejti 1586«. Leta 1799 so izšle prve slovenske zna- Polnovredne testenine z brokoli in čičeriko 40 dag polnovrednih testenin 50 dag brokolijev 4 stroki česna 2 jogurtovi skodelici kuhane čičerike 3 žlice olivnega olja 2 - 4 žlice suhega belega vina (če je jed za otroke, zamenjamo z juho) 8 dag parmezana sol, poper sesekljan peteršilj Testenine skuhamo in odcedimo. Posebej kuhamo koščke brokolija v malo vode približno pet minut. Segrejemo ponev, dodamo olje, sesekljan česen, čičeriko in odcejen brokoli ter zalijemo z malo vina ali jušne osnove. Dušimo kratek čas. Popramo, solimo in umešamo vroče kuhane testenine. Potresemo s parmezanom in peteršiljem ter postrežemo s solato. menite Vodnikove »Kuharske bukve«, ki jih je »preslovenil« iz nemškega jezika, v katerih najdemo tudi recepta za jedi s krompirjem. (V nadaljevanju sestavka je fotokopija Vodnikove knjige. Vir: Slovenske novice, 31.1.2008, avtorja sestavka sta Iztok in Slavka Ilich). V nadaljevanju lahko preberemo Vodnikova recepta s krompirjem. (Vir: Darja Kocjan Ačko, Andrej Goljat: Krompir, ZKG - 2005). Do leta 1810 je bil v Sloveniji najbolj razširjen rdeč krompir. Na Goriškem so se najbolj navduševali nad krompirjem v okolici tolminskega. Na Kranjskem sta krompir gojili deželi Kočevska in Suha krajina. Kranjska deželna oblast je 1806 izdala »Nauk iz krompirja pezhi«. V letih 1810 - 1813 je v naše kraje prišla iz okolice yr, Mali rijtar - december 2008 Reke (Rijeka) okusnejša sorta krompirja z rumenim mesom. Ta vrsta krompirja je izpodrinila rdečkasto sorto. Precej so ga posadili tudi v ribniški dolini, kjer ga danes poznamo kot »ribničana«. K uveljavitvi krompirja je precej pripomogla lakota, ki je razsajala v letih 1816/17. 1814 se je precej ljudi rešilo smrti zaradi lakote v Halozah prav zaradi krompirja. Dobrodošel pa je tudi zakon, ki so ga sprejeli 18.II.1833 , s katerim so se dajatve krompirja napram koruzi zmanjšale. Krompir s’siram. {Kuharske Bukve rs Nemskiga prestovšnjcne, 1799) Krompir skuhaj, olupi, rasreshi. s' resanim selenjsm inu srovim maslam permeshaj, shupe enmalo perli. s’ ribarim sirarn potresi, v pezh. postavi, inu sarumžni. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. (Kuharske Bukve is Nemskige prestovenjene. 1799) Srove, ali pa posushene kukmake drobno rasekaj, smeshaj me raspeshtani krompir, perdeni dishave inu jajza, smeshaj. delaj zmoke. inu jih na mesni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnedle imel, moresh enmalo moke sraven permesiti, kžr se slzer rasvale; majhini pa se bres moke skup dershe. Taki zmoki v’ pezheno gos nadevani so prav dobri. S povečano pridelavo krompirja so pridobili tudi rejci prašičev, ki so od prejšnje standardne prehrane z želodom in žirom prešli na prehranjevanje živine s slabšim krompirjem. Leta 1822 je zdravnik dr. Onderka iz Radgone napisal stavek, da pridelovanje krompirja v okraju stalno narašča. Sredi 19. stoletja v Sloveniji že poznajo nekatere sorte krompirja, kot so: ribničan, rani rožnik, rogljičar, oneidovec, / (slednja sorta predvsem po letu 1887). V drugi polovici 19. stoletja so se pričeli pojavljati vse pogostejši zapisi o krompirju. O njem so v svojih delih pisali: • Janez Zalokar 1854 • Ivan Tomšič 1870 • Franc Povše 1876 • Viljem Rohrman 1902 Že v prejšnjih poglavjih sem večkrat omenil, da so se poleg ostalih težav pri preskrbi s krompirjem pojavljale dodatne težave v vojnih časih. Zanimiv je primer iz 1. svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Leta 1917 je Trboveljska premogovna družba z uradom za ljudsko prehrano sklenila pogodbo o dobavi krompirja za svoje prebivalce. Citat iz te pogodbe: »Premogovna družba je eventuelno pripravljena dati v kompenzacijskem postopku za poslani krompir premog« (konec navedbe). Leta 1935 je bil v Novinah (Novine) objavljen članek »Krumpli«, v katerem nepodpisani avtor opisuje razvojno pot krompirja iz Amerike v Evropo in tudi v naše kraje. Gospodarstvo. Krumpli. Pod reijov krumpli razmlrao rastlino, Ker« nam v zcmii rodi gomoic, brezi Ittrij deneinii fiovrk skoio nr bi mogeo ltreti. Ramo krumpli to »ako velkoga haska za tlovckn i ti-vino. Pa eden ali drflgi bo pravo, ka g. Klekl nc «Jo I* drOgoga pitati, kak od krumpiov. To pa n* bo v po-ptmoj meri drialo. Nal gospod urednik .Norin* so le tak prefrigani, ka rsikdar majo tam prste poleg, kdc se pokale kak« sovrstnik, litri bi iteo nam ka) lk odira tl. Zato pa malo tidi sorrnirike. it en iMeJo vda si talafek leleza, ka bi s« aa njega prijali. te ji zagledajo; kak je bilo pred par desetletji aa Francoskom, te je kakia gospodttna ali gospa ali pa bole po modemom povedano dama na vulici Pariia zagledala popa. je rtast skotila k vrstam kak le bile I se prijela za lelezno klOko, ka ne bi omedlela, — TO pri krumpiaj pa nemarno opraviti z dvonogatim I roko-tim sovratnikon, liki z vnogimi diQ-gtml breinogatimi. Prvi e. kak pa bomo gutall od tej SOrrHm ko», li poglednitoo na kratko zgodovino toga piehasnovitoga prehranjevalca Cio veliva po celom s«ti. Kiumple Človek vliva na vse natine I bi mlslo, ka so pri nas uk stari, kak tioveti rod. To pa je tadi ne tak. K nam so krumplc prinesli komaj po leN 1492., to »e po odkritji Amerike. Dosta drOgoga se je z Amerike preselilo k nam. «ero ruim «rodi I nas zastrupiš, kak n. pr. tobak. Vsega drdgoga sc je ICidstvo poprijelo, samo knimplov, «eri so od vsega prenelenoga bili najhasnovitejli. niti ladje ne so «tli poviti. -Prve krumpic so prinesli vEvro- M Sjuinc; -.vnu hi IMi!T53ll so se pa railirili v AngGii. V zatetki so Je sadili samo v kak« ogratrkaj i »e polagali svinjam. Potasi so pa pa-roetaejil lOdje opazili njOvo dobroto i zatali vlivati kak vsakdsneiajo hrano. Val tej panelni Ifidjc, «vri so spoznali vrednost knunplov, so se na vse mogote trudili, ka bi je Iddsho zatoolo pndclavati. Smejali so ae duhovnikom, «eri so na predganlca) priporočali saditev krumptov. vladarje posameznih driav so z zakoni silili, pa tildi skoro brez uspeha. Mogle ao priti vojake, fcOga I lakota, ka plesnoba gnitje, zvi- naa Prvo večje samostojno delo o krompirju je izšlo 1937 leta pri Družbi sv. Mohorja. Avtor je bil Rado Šturm, naslov njegove knjige pa Krompir. V 20. stoletju sta o krompirju pisala še: • inž. Ciril Jeglič 1944 leta • inž. Primož Simonič 1946 leta. Ob koncu tega poglavja bi lahko dejali, da je razvoj krompirja kljub začetnim nevšečnostim in nasprotovanjem dokaj uspešno predstavil koristnost, da ne rečem, zmožnost preživetja. Kot dokaz, kako pomemben je krompir v 21. stoletju, ne bo odveč nekaj statističnih podatkov o pridelavi krompirja v Sloveniji: leta 1957: 983.135 ton, leta 1990: 413.000 ton, leta 2003: 107.610 ton. Krompir v Prekmurju Po nekaterih virih naj bi na Madžarskem (Ogrskem), kamor je do 1919 leta spadalo tudi Prekmurje, pričeli s pridelovanjem krompirja okrog 1770 leta, s poudarkom na dodatni krmi za živino. Tudi v tej panonski državi si niso enotni, kdo in kdaj je sem prinesel prve krompirjeve gomolje. Obstaja več različnih podatkov o prvem (prvih) prinašalcu (prinašalcih). Omenil bom samo nekatere. Najstarejša letnica, ki se omenja kot možna, je 1585 leto. Podatek sem našel v »Koledarju Najzvestejšega srca Jezusovega« za 1907 leto. V njem je zapisano, da so tega leta 1585 prinesli krompir na Ogrsko, pa tudi v Prekmurje. Med starejšimi letnicami je podatek, po katerem naj bi krompir v deželi spoznali že davnega leta 1654. V nahrbtnikih so ga prinesli protestantski akademiki iz Nemčije. Med prve prinašalce krompirjevih gomoljev v deželo prav gotovo spada madžarski grof Appel Karoly Kaposkany (1773 - 1839). O njem sem napisal nekoliko več v poglavju »Krompir spoznajo v Evropi«. Tudi v neposredni bližini Prekmurja, v Varaždinu, je tamkajšnji župan Aleksander Erdody (1784 - 1793) izdal »nared-bo«, da se predvsem zaradi lakote mora saditi krompir. Kakorkoli že, večina letnic uvajanja krompirja za prehrano v Prekmurju se ujema s časom vladanja cesarice Marije Terezije (1740 - 1780). Če ob tem upoštevamo še njen odnos do »evropske krompirjeve problematike« z njenima odlokoma o obvezni pridelavi krompirja (1765, 1769), je letnica 1770 precej verodostojna. Tudi Jožef Košič (1788 - 1867) v svojem rokopisu omenja, da se je redna pridelava krompirja pri nas pričela 1770 leta, spoznali pa so ga že 1765. Dodati pa je treba, da je tudi v Prekmurju bilo v začetni navzočnosti krompirja precej nezaupljivosti. Poleg ostalih odklonilnih stališč so bile v obmurskih vaseh prisotne vsakoletne poplave, ki so odnesle rodovitno prst in ves pridelek. Koncem 18. stoletja je bil pri nas krompir že vključen v vsakdanjo prehrano, takoj za pšenico, ržjo in koruzo. Bralci tega zapisa se bodo strinjali, da moram na tem mestu omeniti znano prekmursko jed »dodole« - (krompir in dodana moka) Naši predniki so pred II. svetovno vojno pridelovali sorto krompirja »Ela«, ki je imela okusno, belo meso. Po II. svetovni vojni se je pojavila sorta »Merkur«, ki se je odlikovala po kvan- Mali rijtar- december 2D08;r ■ ***** \ ■ A RENINE titeti. Leta 1960 sta se na tržišču pojavili kvalitetni sorti »Igor« in »Vesna«. Kvalitetna pridelava krompirja je postala donosnejša, osvajala so se nova tržišča. Kmetovalci so si lahko s pomočjo kreditov nabavili ustrezno mehanizacijo, traktorje, sadilce, kombajne za krompir,... Delo je postalo lažje za človeka in vprežno živino. Pridelava je bila donosnejša, odpirali 45 let mature 1963-2008___________________________ »Leta hitijo, čas hitro beži in preden se zaveš, mine45 let...« »»Jesen v zimo, zima v pomlad, pomlad v poletje, poletje v jesen. Tako se spremeni leto in z njim tudi mi. Vse teče tako hitro, da tega niti ne opazimo!« (DM CRAIK) Minilo je 45 let, odkar smo se na valeti v Murski Soboti poslovili in ubrali vsak svojo pot, ki nas je kot mlade učitelje ponesla v različne kraje naše lepe domovine. Seveda nas je največ ostalo v Pomurju. Ta začetek nikomur ni bil lahek, čeprav smo bili mladi, zdravi, polni optimizma in pedagoškega erosa. Na vsako srečanje smo prihajali zrelejši, z novimi poklicnimi in življenjskimi izkušnjami. Pri 35. obletnici se nas je večina tudi upokojila - zlasti ženske. Na letošnje srečanje smo prišli veseli in radostni, neobremenjeni s poklicnimi dolžnostmi, z desetletnim stažem upokojencev. Zbralo se nas je 15 - najmanj doslej - zato smo pogrešali vse, ki se iz kakršnih koli razlogov niso udeležili našega skupnega srečanja. Seveda ni šlo brez slovesne Gaudeamus igitur, ki je zadonela skoraj tako, kot pred 45 leti. Spomnili smo se vseh preminulih sošolcev in profesorjev in se jim poklonili z enominutnim molkom. so se dodatni trgi za prodajo. V tistih časih je bila vojska velik potrošnik. Leta 1980 je bilo pri beltinski (lipovski) železniški postaji ob LEK-u zgrajeno novo skladišče za krompir s kapaciteto dva tisoč ton. Pri teh velikih uspehih ne moremo prezreti prizadevanja gospoda inž. Jožeta Bojneca (1927 - 2008), ki je imel na tovrstnem področju znanje in bogate izkušnje širom prejšnje države in republik . Srečanja se ni mogla udeležiti razredničarka Milena Tomažej, poslala pa nam je prisrčno pisemce: «Vsem želim, da bi kot upokojenci začutili tisto ljubezen, ki vas bo modro in varno vodila skozi zadnje življenjsko obdobje. V mislih bom z Vami nazdravila za zdravje, srečo in zadovoljstvo vseh, ki se imamo radi. - Vaša Milena« Obujali smo spomine na naše srednješolsko obdobje in izbrskali iz pozabe marsikatero zanimivost. Bili smo pisana druščina mladih in nadebudnih mladenk in mladeničev, ki so prihajali v Mursko Soboto z obeh bregov Mure (bili smo sami vozači), povezovala nas je prleška in prekmurska govorica. Vedno smo bili pripravljeni za akcijo in marsikatero smo tudi ušpičili. Čeprav nas je bilo v razredu čez trideset, smo vedno trdno držali skupaj. Današnji čas verjetno ni tako neobho-dno naklonjen intenzivni pridelavi krompirja. Znanost in tehnološki napredki na področju prehrane nenehno ponujajo potrošniku preveliko paleto izdelkov, ki omogočajo hitrejšo uporabnost. Danes je čas tisti dejavnik, ki človeka v vsakdanjem življenju prikrajša za marsikatero drobno pozornost do sočloveka. Peter Šraj Nasmejali smo se že pozabljenim dogodivščinam iz šolskih klopi in izletov. Seveda tudi tokrat ni šlo brez izobraževanja. Z zanimanjem smo si ogledali razstavo o lekarništvu v gradu v Beltincih, ki nam jo je zelo zanimivo in natančno predstavil dr. Nikolaj Szepessy. Vsi smo bili navdušeni nad njegovim vodenjem, saj je ob vsem predstavil še bogato zgodovino kraja Beltincev in gradu. Ob tej priložnosti hvala Zavodu za turizem in kulturo Beltinci, še posebej gospe Eli Horvat. Naše druženje je hitro minevalo ob pesmi in smehu in toplo nam je bilo pri srcu. Vsak od nas je odšel na svoj dom s prijetnimi občutki in z željo, da se kmalu spet srečamo. To bo že drugo leto v Lendavi, pred hotelom Elizabeta. Marija Zver Udeleženci srečanja ob 45-letnici mature. > jT* Mali rijtar - december 2008 Svet ob Muri »Pokrajina in ljubezen, nedoločljiv nemir. Vznemirja me, privlači, tu ima govorica svoj zven, tu sem doma!« (Ivan Minatti) In tukaj,v pokrajini ob Muri, so doma pridni in delovni ljudje, ki imajo radi neokrnjeno naravo. Delček teh lepot se skriva v vasici ob Muri, naši tolikokrat opevani reki, ki se lenobno vije po svoji strugi in je v pradavnini in bližnji preteklosti velikokrat prestopila svoje bregove, poplavljala in odnašala težko prigaran pridelek. O starih plavajočih mlinih na njej pa nam pričajo knjige, pesmi, nekaj jih je zabeležilo budno oko fotografa in snemalca. Z željo, da se ta enkratna, bogata kulturna dediščina ohrani našim poznejšim rodovom, si najbolj zanesenjaški in ekološko ozaveščeni entuziasti prizadevajo, da ta bogastva pokažejo vsem, ki jih to zanima. Prav gotovo živi nekaj takšnih ljudi v Ižakovcih, ki so najbolj zasloveli s svojimi »Bujraškimi dnevi« in s plavajočim mlinom na čudovitem koščku zelene oaze sredi visokih in mogočnih dreves na Otoku ljubezni, ki je bil nekoč v lasti grofice Marije Zichi iz Beltinec. Sem velikokrat povabimo svoje znance, prijatelje in skupine, ki nas obiščejo. Seveda pa se najraje tja odpravimo v družbi svoje družine. Za marsikoga iz mesta je ta idilični kraj pravo odkritje. Sam kraj Ižakovci ima za vse moje domače še posebno vrednost, saj se je tukaj rodila in odraščala moja mama Urška, babica in prababica mojih vnukov in pravnukov. Pot nas je peljala najprej med hišami v vasi, potem smo pospešili korak med njivami in travniki. Na enem izmed njih so se pasle koze in ovce, o kravah pa se je izgubila vsaka sled. Kmalu smo začutili vonj reke, ki ga je rahel vetrič prinesel z južne strani in kmalu smo zaslišali tudi njeno šumenje, ki je kot pesem priteklo do nas. Ob rečnem obrežju so nas pozdravile race, ki so mirno plavale in jih naš prihod ni motil. Pogled se nam je ustavil na mlinu in mogočnem mlinskem kolesu, ki se je enakomerno vrtelo. Spomnila sem se naše ljudske pesmi:«Stari mlin na Mujri plava, prejk vode šče vozi broud, doj po šanci raca plava, kre ceste leseni plout!« Vedno, ko stopim v mlin, me prevzame nekakšen nemir in spoštovanje hkrati. Spomnim se otroških let, ko sem kot bosopet deklič koračila mimo Lopertovega mlina, ki je mlel zrnje in poslušala enakomerno udarjanje mlinskega kolesa:«klip, klop, klip, klop.« Osivel mlinar j e pridno sipal zrnj e v velik lesen lijak, od koder se je kot zlatorumeni pesek usulo v notranjost. Zdrobljeno je prihajalo na dan nad leseno škatlo s črevastim sitom. Prijetno je dišalo po sveže mleti moki in v nosnicah sem začutila vonj po dišečem kruhu. Pred seboj sem zagledala babico Ano, ki je hlebec za hlebcem jemala iz krušne peči in ga prekrižala. Skrbno ga je položila na bel prt in pokrila. S kakšnim spoštovanjem sem spremljala njene umirjene kretnje in čakala, da se kmalu toliko ohladi, da ga prereže in tudi mi otroci dobimo svoj kos. Učila nas je ljubiti kruh in vse, kar nam daje narava. Zato smo se otroci naučili spoštovati kruh in še danes mi je toplo pri srcu, ko to lahko prenašam na svoje vnuke:«Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga...« poje tudi pesem, ki jo zelo rada poslušam. Upam in želim, da bodo tudi mojo potomci vsaj delček te resnice občudovali in prenesli na svoje otroke! Ko smo stopili iz notranjosti mlina, se nam je pogled ustavil na ropotajočem kolesu in občudovali smo njegovo moč in hitrost reke, ki ga je vrtela, da je zapelo svojo večno neizpeto pesem. Zazdelo se nam je, da nas reka nosi naprej, čeprav smo mirno stali na plavajočih kumpih, ki so bili trdno privezani z verigami. Poslo- vili smo se od zaprašenega mlinarja in se napotili k brodu, kjer nas je že čakal brodar, ki je pravkar pripeljal skupino domačinov z desnega brega Mure. Vračali so se iz gozda, saj ima veliko Prekmurcev posest tudi na prleški strani. Veselo smo poklepetali z njimi in se vkrcali na brod. Brodar je bil pravi mojster v krmarjenju. Varno nas je pripeljal na drugi breg. Stopili smo na trdna tla in se sprehodili med mogočnimi drevesi, zanimivimi rastlinami, prisluhnili glasovom gozda. Bili smo na gozdni učni poti, ki se začne v Veržeju in konča na Otoku ljubezni v Ižakov-cih. Velikokrat pa pot nadaljujemo s kolesi proti Krapju, mimo ribiškega doma, od koder se lahko odločimo za več poti. Bilo nam je lepo in prijetno, ko smo se zopet z brodom prepeljali čez šumečo Muro. Z zanimanjem smo si ogledali bujraški muzej, ki hrani bogato zgodovino revnih, a ponosnih in trmastih bujrašev, ki so z utrjevanjem - bujranjem rečne struge zavarovali domačije, polja, travnike pred poplavami. V majhni trgovinici pa smo za vnuke kupili tudi spominke. Seveda pa je bil naš Lan najbolj vesel prodnikov, čudovitih kamnov, ki jih vsakokrat nabere in skrbno spravi v vrečko. Zdaj jih ima že pravo bogastvo in vsak mu nekaj pove. Pri tem njegova domišljija ne pozna meja. Včasih komu tudi kakšnega podari, a si ga mora ta res zaslužiti. Marija Zver Otroke je že zgodaj potrebno navajati na sobivanje v naravi. " S «■-1.- BS. Mali rijtajr december SOpS,■ Filatelija IV Izdaje ob božiču in novem letu Pošta Slovenija je prvo znamko BOŽIČ izdala 20.11.1992 in sicer v vrednosti 6 SIT in 41 SIT ter za 7 SIT 15.12.1992. Znamke so izšle na gumiranem papirju v polah po 25 kosov. Take znamke zaradi velikega števila voščilnic izhajajo v večjih nakladah. Od tedaj je Pošta Slovenije vsako leto izdala znamke za božič in novo leto. Prve znamke v zveščičih po 10 kosov so izšle 18.11.1994 v vrednosti 12 SIT in 70 SIT na gumiranem papirju. 16.11.1995 sta bili izdani znamki za 13 SIT in 70 SIT. Ob izidu kataloga poštnih znamk 1995/96 je pošta z namenom sponzoriranja delovanja FZS (Filatelistična zveza Slovenije) h katalogu dodala poskusna tiska, enaka kot znamki za 13 SIT in 70 SIT brez srebrne in zlate barve -nezobčani. Moram pa omeniti, da je znamka za 13 SIT Pošte Slovenije avtorice Marlenke Stupica na temo »ZIMA« zasedla drugo mesto med 70 znamkami na svetovni razstavi poštnih vrednotic. Do leta 1999 so izšle vse znamke v zveščičih in polah na gumiranem papirju. Pobarvanka 21.11.2000 je Pošta Slovenije izdala znamke v polah, na gumiranem papirju v zveščičih pa kot samolepilno znamko z valovitim razrezom. Prvič je izšla znamka s črkovno oznako »B« in prav tako še s številčno za 90 SIT. Vse naslednje izdaje pa so bile že s črkovno oznako A, B, C ali D. Kaj pomenijo te oznake, bom na kratko opisal: A - oznaka za vrednost poštnine za standardno pismo v domačem prometu, trenutno 0,23 eura B - oznaka za vrednost poštnine za navadno pismo prvega masnega razreda v domačem prometu, trenutno 0,27 evra C - oznaka za vrednost poštnine za standardno pismo v mednarodnem prometu, trenutno 0,40 eura D - oznaka za vrednost poštnine za navadno pismo prvega mesnega razreda v mednarodnem prometu, trenutno 0,45 evra Ob koncu četrtega poglavja o spoznavanju filatelije želim vsem miren in vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2009. Vabim Vas k prebiranju naslednjega poglavja, ki ga za vse, ki Vas to področje zanima, pripravljam za prihodnjo številko glasila. Praznični pozdrav, Slavko Šebjan Dragi otroci! Prišel je najlepši mesec v letu - mesec december, ki prinaša praznike, darila in mir ter veselje. Naj Vam bo v teh prazničnih dneh res lepo, prijetno toplo pri srčkih in bodite srečni skupaj v krogu svojih družin. V prihajajočem letu 2009 radi prebirajte pravljice, ki jih pripravljamo za vse Vas in barvajte naše pobarvanke. KjT- «/S' * ’ ' Mali rijtar - december 2008 54 'J Srakova banda z gosti. Marki pred mestno hišo v Dendermondeju. UMU. Int' ’ Člani DPM Beltinci in »LÓgos« Ižakovci (DILI) Nova pridobitev za naše najmlajše. Katja Sraka iz Dokležovja, članica humanitarne odprave v Kenijo. *• ^ Al-:.: \ r>. : *•' /<** „ * u \m*r. lu \ j v.. • : 3L # r/Sis. wV