Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi Številka 123 Leto 5 Cena 240 SIT 6. januar 2005 Naslednja številka bo izšla 20. januarja 2005. Srečno vožnjo! Slovenija - Z novim Zakonom o varnosti v cestnem prometu, ki je začel veljati 1. januarja, se zaostruje kaznovalna politika, torej so sankcije za prekrške višje, pa tudi drugih sprememb je kar precej. Drugačen bo način sankcioniranja prekoračitve hitrosti v naselju, saj bodo vozniki dobili kazenske točke že za prekoračitev hitrosti nad 10 km/h; tako je za prekoračitev hitrosti v naselju do 20 km/h predvidena globa 30.000 SIT in ena kazenska točka; za prekoračitev nad 30 km/h pa najmanj 120.000 SIT kazni in najmanj pet kazenskih točk, ob prekoračitvi nad 50 km/h v naselju pa bo poleg globe vozniku prenehalo veljati vozniško dovoljenje. Hitrost zunaj naselja bo opredeljena podobno kot doslej, vendar se bodo tudi za te prekrške kazni zvišale, in sicer za 20.000 do 50.000 SIT. Kazen za prekoračitev hitrosti zunaj naselja za več kot 40 km/h bo najmanj 60.000 SIT in najmanj pet kazenskih točk. Kazenske točke bodo po novem veljale tri leta. Paziti pa bodo morali tudi pešci; hoja po cesti brez svetlobnih oznak jih bo stala 10 tisočakov. Enako kot pri hudi prekoračitvi hitrosti v naselju je tudi za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 g alkohola/kg krvi oziroma 0,71 g alkohola/l izdihanega zraka predvideno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa bodo lahko imeli vozniki tudi v prihodnje v krvi do največ 0,5 g alkohola/kg krvi, vendar pod pogojem, da pri tem ne bodo kazali znakov motenj v vedenju. Za 0,5 do 0,8 g alkohola/ kg krvi bo kazen po novem 40 tisočakov in štiri kazenske točke, do vključno 1,1 g alkohola 60 tisočakov in pet kazenskih točk, nad to količino alkohola v krvi pa bo kazen najmanj 120.000 SIT in najmanj deset kazenskih točk. Natančneje bo opredeljen postopek preverjanja psihofizičnega stanja voznikov, tako glede vožnje pod vplivom alkohola kot mamil. V zvezi s tem je na novo določeno, da bodo morali policisti voznika, ki bo na njihovo zahtevo opravil strokovni pregled, rezultat pa bo negativen, pripeljati nazaj k njegovemu vozilu Poleg tega naj bi policijske uprave po Sloveniji ustanovile posebne skupine policistov, ki se bodo ukvarjale samo z nadziranjem hitrosti, posebno pozornost pa bodo namenili tudi alkoholu v prometu in uporabi varnostnega pasu. Tako naj bi vsaka policijska uprava vsaj enkrat na teden izvedla akcijo “promil” (za preverjanje psihofizičnega stanja voznikov - vožnje pod vplivom alkohola ali mamil) in vsaj dvakrat mesečno poostreno akcijo preverjanja uporabe varnostnega pasu. Nuklearka med najboljšimi v svetu J^fŠko - Po podatkih uprave je Nuklearna elektrarna Krško ^hes po svojih rezultatih z vidika varnosti obratovanja in Jt°noniske izkoriščenosti v zgornji četrtini najboljših jedrskih ektrarn v svetu. ^ '/rektor nuklearke Stane j> *'nan in član uprave Hrvoje ‘tnrič sta leto in pol po izva- HUjJi . - - sj marki zadovoljna z odno- 0kJ1* so vzpostavljeni med tjvertla družbenikoma in kolek-V 0tn. Ker se tekoče poravnale i-Vse Zveznosti do elektrar-n0’ ar zagotavlja njeno finanč-je,,) abiln°st, je lažje slediti cil-% tebn°l°škega posodablja-je . .Potrebnim za zagotavljan-t0v v°Ja visoke varnosti obra-d0brnja in hkrati doseganja mednarodne pogodbe o izkoriščenosti. Leto evrov. Se£e bilo uspešno, saj je pre-načrtovana proizvodnja, iti s 1 manjši od načrtovanih Ugod tei=a vidika je dosežena tire ,la lastna cena kilovatne 20 krško nuklearko je še ja. Odobren imajo petletni investicijski načrt. V letošnjem letu bodo razširili zmogljivosti hladilnih stolpov, kar je preventiva pred razmerami ob velikih sušah. Po dvajsetih letih bodo prvič zamenjali predgrel-nike obratovalne vode. Načrtujejo precejšnjo posodobitev procesno informativnega sistema. Njihov inženiring se bo ukvarjal s sto modifikacijami različnih težnostnih stopenj. Iz amortizacije imajo za investicije približno 15 milijonov n°rmalnega obratovan- V svetu je po besedah Rožmana jedrska perspektiva obetajoča. Amerika odločno vstopa v podaljševanje življenjske dobe takšnih elektrarn. Tudi Evropa se v usmeritvah stabilno opira na jedrsko opcijo pridobivanja električne energije. B.D. “Upanje umre zadnje” Radna - Država je kot naj večja upnica Jutranjke podprla prisilno poravnavo z zahtevo, da se zoper nekdanjo upravo sproži postopek odškodninske odgovornosti. To je sedaj naloge nove uprave na čelu z direktorico Tatjano Baloh. Kakšen bo iz-plen postopkov zoper nekdanjega direktorja Miho Rabiča, je težko napovedati, zagotovo pa bo odgovarjal tudi za posek Tariškega parka pred staro graščino, za kar ni imel dovoljenja Zavoda za spomeniško varstvo. Z Rabičem sta iz podjetja odšli njegova tajnica Anica Završnik in računovodkinja Mimica Aupič, saj sta bila sindikat in svet delavcev mnenja, da mora imeti novo vodstvo možnost za formiranje ekipe po lastnem izboru. Direktorica Tatjana Baloh te dni skuša pridobiti predelavne posle za podjetje, da bi bilo zagotovljeno delo vsaj za stotnijo zaposlenih, preko sto pa jih bo v prvem kvartalu tega leta ostalo brez zaposlitve. Natančne številke in termini odpuščanj bodo znani v prihodnjem tednu. Kljub težki situaciji zaposleni upajo, da bodo zmogli uresničiti vizijo, to je nadaljnji razvoj lastne blagovne znamke. Na prodajno uspešnost računajo že v februarju, ko bo v trgovinah njihova nova kolekcija. ...na strani 3 Stara graščina, kjer je nekoč Jutranjka pletla svojo zgodbo o uspehu, je danes njeno edino premoženje, ki ga še lahko proda. Dočakali smo leto 2005 Posavje - Toliko dobrih želja kot na najdaljšo noč v letu pač ni pogosto slišati, pa tudi pri alkoholu se ne varčuje. Veseli še dejstvo, da se na to noro noč druži staro in mlado, vsi se radi zavrtijo ob poskočnih taktih glasbe. Letos je bilo v vseh treh posavskih središčih slišati glas harmonike. V Brežicah je bilo obiskovalcev nekaj več kot pretekla leta, za dobro voljo so poskrbeli Doriji. Ognjemet ob polnoči so spremljale zdravice s šampanjcem, še pred odštevanjem pa so številni pari zasukali pete na prostoru pred odrom. Pogled na ognjemet je navdušil, čeprav so bili gledalci pred stavbo nasproti občine (vsaj na začetku) malo prikrajšani, saj so videli le del iskric “bruhajočega zmaja”. Na Trgu Matije Gubca v Krškem (na fotografiji) so občinstvo zabavale Vesele Štajerke in Rebeka Dremelj, ki je v nagradni igri nekaj srečnežev obdarovala s svojo kolekcijo spodnjega perila. Razgreti mladenič iz skupine, ki je imitirala Sestre, pa je Rebeko “obdaroval” s svojim slačenjem na odru, tako da so posredovali varnostniki, a resnejših incidentov kljub veliki množici razpoloženih obiskovalcev ni bilo. Sevničani so v novo leto vstopili poskočno, saj so jih vodih Gamsi. Gre za ansambel, ki je zabaval tiste, ki so silvestrovali na prostem. Novo leto je označilo pokanje petard, ognjemet ter župan Janc. Slednji je za tem odhitel v Krmelj in tudi tam oznanil novo leto, ki se je - sodeč po ognjemetu in nagovoru župana - začelo uro kasneje kot drugod. To je krajanom Mimske doline prišlo še kako prav, saj so se ravno takrat vračali z novoletnega pohoda na Kamenško, kamor so si pot utirali z baklami. Pevci pri papežu Ob vrsti uspešnih nastopov, tudi ob dnevu samostojnosti RS Slovenije, se je sevniški Oktet Jurij Dalmatin, ki ga je spremljal župan Kristijan Janc, v okviru Millennium in mušica Roma 2004 sredi decembra mudil v Vatikanu, kjer jih je sprejel tudi papež- Namesto snega vsaj Božički Pa so prišli k nam tudi Božički. Njihova lestev se je spustila v vasico Gabrje pri Dobovi in od tam so nadaljevali svojo pot. Ker nam ob božičnih praznikih vreme ni naklonilo snežne odeje, so brežiške ulice in okoliške vasi v petek, 24. decembra, obiskali trije rdeči možje - Božički. Približali so nam predbožično vzdušje, nam zaželeli vse dobro in nas obdarili s sladkim presenečenjem, Obljubili pa so nam tudi, da nas prihodnje leto spet obiščejo. Ho, ho, ho, ho... ■če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO SavaGto, 6.1.2005 POSAVSKE nVŠICE Vnovično odštevanje I. Novoletni blišč bledi in hitro se vračamo v vsakdanjik, ko bomo poprijeli vsak na svojem koncu. V spominu bodo ostala praznična voščila za srečo in zdravje, pred nami optimizem, vedrina in ustvarjalni dnevi na eni, pa malodušje, skrb in strah na drugi strani! Predvsem pa po praznikih ostajajo prazne denarnice. Tudi v Posavju, kjer se sesuva tekstilna panoga in izteka podaljšanje za proizvodnjo celuloze, na drugi strani pa ostajajo upi, da bodo brežiška, krška in sevniška občina zaživele v enoviti pokrajini ter dodobra izrabile danosti, ki jim jih obetajo državni posegi ter bodoča schengenska meja. Le odštevati je treba mesece in leta do popolne izrabe vseh danosti in prihajajočih možnosti! Sekunde pa so ob prestopu iz starega v mlado leto preštevali vsi tisti, ki so praznovali na prostem, v gostiščih, v družinskem krogu in s prijatelji. Lepo je bilo v vseh treh občinskih središčih, s tem da je Bre- Milan Kšela in Miha Škrlec žičane pozdravil sedanji minister in donedavni župan Andrej Vizjak, v Krškem vse bolj pomemben politik in župan Franci Bogovič ter v Sevnici župan in poslanec državnega zbora Kristijan Janc. Vstop v novo leto so bogatili ognjemeti, ki so jih lahko še posebej občudovali udeleženci nočne maše na Šentvidu. Gostov se je trlo v Termah Čatež, ki so si jih izbrali tudi italijanski gostje s prikolicami in je zato zdraviliški kamp bil prvič odprt vse praznične dni. Veselo je bilo v kolektivih, kjer so lastniki delavcem namenili bolj ali manj skromno božičnico, med njimi menda tudi v Vinu Brežice. Zato pa naj bi bilo na Bizeljskem za vedno nove razprtije krivo vino, natančneje večji pridelovalci bizeljčana, kar se je znova po- trdilo tik pred novim letom na znameniti izredni in ekspresni seji, ko so navzoči izrekli zaupnico predsedniku KS Francu Martin Kolar in Johan Božičnik Kelherju. Seveda so božično-novoletne dni praznovali tudi Romi. Na eni krških bencinskih črpalk so vztrajno iskali umetne smrečice, iz česar je mogoče namigovati na njihovo ekološko osveščenost, ali pa so okrog naselij posekali že vsa naravna drevesca. Za nastopajoče leto pa je že zdaj mogoče napovedati dva pomembna dogodka; prvič menda bo regijo povezal posavski biografski leksikon v založbi uspešnega krškega Neviodunuma, ko bomo lahko spoznali, kdo je kdo. In drugič, morebiti se bodo odgovorni v treh občinah le izrekli za končno odlagališče radioaktivnih odpadkov, da ne bo tiste pol milijarde SIT pokasiral kdo drug! Nič kaj vesel pa ob prestopu leta ni bil Drago Gradišek, direktor krške glasbene šole, prepričan, da bo pri odštevanju sekund na Silvestrovo ljudi zabaval domači Big band. A so prireditelji izbrali trikrat cenejše Vesele Štajerke! Vnovično odštevanje II. V brežiški občini pa so pravkar začeli odštevati tedne do 6. marca, ko naj bi izvolili novega župana ali vsaj dobili dva najboljša kandidata za zaključni krog. Posameznikov, ki bodo ob podpori stranke ah kot neodvisni kandidati iskali podporo občanov, naj bi bilo pre(več). V združeni listi se bosta Jožici Stajic in Mihi Škrlecu za končni izbor pridružila še Milena Jesenko in Peter Zorčič, med prostimi strelci pa se je prvi pojavil Milko Veršec z Bizeljskega. Za zdaj vabi z razglednico, na kateri se je umestil kar v Vizjakovo ulico, za vložitev kandidature pa bo potreboval podporo in podpise 150 občanov. Menda ne bi smel imeti težav, kajti dovolj izkušenj ima z vodenjem predvolilne kampanije za župana in poslanca Andreja Vizjaka. Ta bo s svojo socialdemokratsko stranko nedvomno z vsemi močmi podprl Ivana Molana, ki je za zdaj njegov kar preveč neizkušen pooblaščenec. A je v politiki vse mogoče. V ljudski stranki se bodo za svojega županskega kandidata verjetno odločali med Ivanom Vogrincem in Antonom Cerjakom, v stranki upokojencev pa bo menda edini kandidat za brežiškega župana Rok Kržan. Z Bizeljskega - tam bodo Kuhar Darko Pšeničnik 30. januaija imeli referendum za gradnjo nove šole - se torej znata v boj za županski stolček spustiti kar dva krajana - Kržan in Veršec! V liberalni demokraciji se vse vrti predvsem okrog Jožeta Baškoviča, a bi ta menda rad sedel na dveh stolčkih; s polovičnim časom na mestu direktorja podjetja Integral-Brebus in nato polovično še na županskem. V takem primeru bi v Brežicah ob treh podžupanih potrebovan vsaj enega profesionalnega! Med kandidate za prihodnjega župana pa kaže prišteti še Staneta Ra-danoviča (SNS), medtem ko se je za kandidaturo že odločila nekdanja sindikalistka Branka Hudina-Sladič. Le v Novi Sloveniji za polovični mandat ne name- ravajo kandidirati, pravi tajnica Vladka Sumrak. Strankarski in nestrankarski drobir Medtem so se v Posavju dodobra utrdili socialni demokrati in imajo Brežičani ministra, Sevničani in Krčani pa poslanca Ruglja in Pajka ter državnega svetnika Štefaha Teraža, Branko Kelemina vztrajno pa- Rok Kržan in Milko Veršec ra živce županu in poslancu Jancu. Liberalni demokrati pa preživljajo posebej težke čase. V Sevnici se še naprej trudi Andrej Štricelj, a v ostalih dveh občinah še ne vedo, ne kod, ne kam. Poslanski kandidat Marjan Kurnik seje medtem menda odločil za novo družico, kar bi znalo slabo vplivati tudi na vodenje Kopitarne in vprašanje je, kako se bodo izšle kadrovske zadeve okrog Draga Fabijana in drugih vodilnih ljudi posavske in slovenske energetike. Sicer pa so za zanimiv zaključek minulega leta lepo poskrbeli pri društvu za oživitev Brežic, kjer se najbolj in brez prave konkurence trudita predsednik Karl Filipčič in tajnik Florijan Bergant. Brez konkurence pa je prvi šef Zavoda za šport v Brežicah spet postal Ciril Kolešnik. Ob pomoči Staneta Radanoviča je poskrbel, da bodo tla v “balonu” dobila novo prevleko, sicer bo sledila prepoved uporabe. Bo pa nova masa iz ZDA veijetno oddaljila gradnjo večnamenske dvorane. In še nekaj prednovoletnih iskric, zbranih “pri Štefaniču”, kjer so se srečali brežiški in posavski pomembneži in kjer se je izkazal hišni kuhar Darko Pšeničnik, vendar razočaran zaradi manjše udeležbe. So se pa zato med udeleženci spletali zanimivi pogovori. Le o čem so čebljali Meta Grahek, občinska “ministrica za kulturo” in sindikalist Ladi Rožič ali županska kandidata Kržan in Veršec, pa dekan Milan Kšela in “združenolistnik” Miha Škrlec! Zanimivo bi bilo slišati klepet med Vizjakom, Her-cigonjo in Ramovšem, ki mu je Evropa primaknila nekaj de- narja za brežiški festival stare glasbe. In o čem neki sta kramljala predsednik borčevske organizacije in nekdanji glavni miličnik Martin Kolar ter Križan Johan Božičnik, ki mu policija diha za ovratnik? Vlado Podgoršek Karl Filipčič in Florijan Bergant Vizjak, Hercigonja in Ramovš Meta Grahek in Ladislav Rožič Smo v globoki duhovni in kulturni krizi V mlado leto ne gre stopati z mračnimi mislimi, dogajanje vsenaokrog, ki ga narekuje sodoben čas, pa vendarle navaja k razmišljanju. Z manj optimizma, kakor ga morda nakazuje nastopajoče leto, zato pa z željo po hitrejšem preurejanju stvari okrog nas. Kajti resnično preveč je tudi v Posavju dejstev, da smo na tem koščku slovenskega ozemlja še posebej zašli v globoko duhovno in kulturno krizo. Seveda jo pogojuje predvsem čas, ko se mora mnogo ljudi pehati za vsakdanji kruh, medtem ko drugi hlastajo za materialnimi dobrinami. Morda v brežiški občinski skupnosti oziroma njenih organih prav zaradi preobilja pozabljamo na druge vrednote, na vse tisto, kar bi moralo bogatiti naše življenje in bivanjsko okolje. Tudi Brežice in njegovo staro mestno jedro! Prav prednovoletno srečanje Društva za oživitev mesta Brežice je odkrilo marsikaj zanimivega. Res ni nakazalo vseh rešitev, zato pa je izzvenela zanimiva misel, češ, odkar imamo to društvo, vsaj vemo, česa v Brežicah (in bližnji okolici) ni mogoče postoriti! Saj je res mnogo tega odvisno od gospodarske moči in kapitala, nedvomno pa je še več rešitev, ki ne zahtevajo veliko denarja. Denimo večje poenotenje izveskov in napisov na lokalih, pa navpični smerokazi na začetku posameznih ulic, turistične informacije o pomembnejših objek tih in njihove oznake, ali dogovor o ureditvi gostinskih “šotorišč". Nekaj več denarja bi terjala prometna ureditev, o kateri je bilo menda pripravljenih že več študij, pa sprostitev mesta in zagotovitev parkirišč ob ulici Pod obzidjem. Čemu so potrebna leta, da Brežice še vedno nimajo mestnega arhitekta in zato vsakdo po svoje barva pročelja starih hiš in portalov, postavlja škarpe ali na lastno pest preureja plato pred gradom. In zakaj Brežice še vedno niso član združenja starih slovenskih mest? Kaj res ni mogoče zavezati ljudi, ki so “pokupili mesto”, da bi uredili podstrešna stanovanja in vsaj Z mladimi družinami vrnili življenje v staro mestno jedro. Tako pa v njem še vedno samevajo izpraznjeni lokali, ki jih je uničil “najboljši sosed", in peščica meščanov in obiskovalcev nima na voljo niti enega poštenega trgovskega lokala! Za mnogo tega je mogoče obsojati tudi občinsko oblast, ki je menda blokirala celo delo strokovnega odbora, ki ga je imenoval župan, in njene nezainteresirane uslužbence. Cernu nihče ne pritegne k sodelovanju mladih strokovnjakov, kajti urbanizem je menda v rokah ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe. In čemu pri oblikovanju starega mestnega jedra ne sodelujejo ljudje iz razvojnega in mladinskega centra ali Zavoda za turizem? Saj se večina institucij napaja iz občinskih jasli! Menda sta o starem mestnem jedru bili izdelani celo dve diplomi, zdaj pa ni nikogar, ki bi sodeloval pri uresničitvi idej ali pritegnil tudi kaj tujega denarja. In z gospodarskim razvojnim načrtom bi morali dogovoriti, kakšno mesto želimo - turistično, urbanistično, spomeniško-varstveno, trgovsko, kulturno? Krivdo za številne zablode v starem mestu in okolici ima tudi spomeniško varstvo, ki odstopa od znanih načel in zato vsenaokrog propada stara arhitektura in naša kulturna dediščina. In samo spomnimo, kako grobo dejanje pomeni poseg v našo krajino na Čatežu avtocesta. Nekdo je dal soglasja in jih podpisal!? Verjetno bo tako vse dotlej, dokler bodo občinski odbori in druge komisije strankarsko sestavljeni. Stranke vanje pač dajejo ljudi, kakršne imajo. In vemo, kakšne ljudi imajo! Očitno sta politika in stroka v Brežicah nemarno preveč prepleteni in slabo je, da ima politika prevečkrat zadnjo besedo! Globoki duhovni in kulturni krizi še ni videti konca Tudi zato je prav, da imajo Brežice društvo za oživitev mesta. Naj še v večji meri kot doslej predstavlja tudi slabo vest, ki trka na občinsko oblast! Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki .. Posavske mušice SavaGlas 122, str. 2 Novinar Vlado Podgoršek bi že moral vedeti, kaj pomenijo grajsk' hlevi pri rajhenburškem gradu za slovenske izgnance, saj je šlo skozi v nasilni izgon več kot 60.000 Slovencev. Ti hlevi so bili leta 1941 največjih zbirnih taborišč v Evropi za izgon Slovencev. Samo še manjši de teh hlevov je mogoče ohraniti za spomeniški objekt nasilja nad Slovenci * drugi svetovni vojni. Ob 60. obletnici vrnitve iz izgnanstva želija preiive izgnanci obnoviti streho dela hlevov, da bi preprečili nadaljnje propadanje tega zgodovinskega objekta. Informatorji novinarja Podgorška pač niso seznanjeni, da J popolnoma znano lastništvo grajskih hlevov in da je Društvo izgna"ce\ Slovenije 1941-1945 dobilo del grajskih hlevov, ki jih želi zaščitil• 1 brezplačni najem za dobo 99 let. Vse hvale vredno je, da bo obnovo strehe dela grajskih hlevov oskrba Društvo izgnancev Slovenije, ker tega doslej ni hotela ne država ne Vse priznanje in hvala gre tudi predsednici D1S, ki si prizadeva, da na tem območju nastal evropski rnuzej, da bi preprečili pozabo 00 . nacističnega in fašističnega nasilja nad Slovenci, posebej še zato, ke' nekateri ta zgodovinska dejstva želeli prevrednotiti. .te Predlog za obnovo dela grajskih hlevov je pripravil Izvršni odbor aprila 2004 in so ga nato sprejeli delegati krajevnih organizacij D‘ . skupščini DIS 1. 7. 2004. Tedaj je bil sprejet tudi predlog 0 V‘ 'je simboličnega prispevka vsakega člana DIS za ta namen. Natanc'i znano, koliko bo stala obnovljena streha. O vsem tem bi novinar Podgoršek lahko povprašal odgovorne rta ^ preden s svojo pisarijo škodi prizadevanjem DIS za ohranitev tega sp0' skega objekta. , s, Jan** B$S podpredsednik NO skupščine in izgnanec preko grajskih h Naselje heroja Maroka 15, SD' AKTUALNO Izglasovalna prisilna poravnava v Jutranjki Krško - Poravnalni senat pod predsedovanjem sodnice Ivane Trajkovič je na Okrožnem sodišču v Krškem dan pred božičem potrdil prisilno poravnavo za družbo Jutranjka. Postopek za tretjo prisilno poravnavo v Jutranjki je začel teči julija. Okrožno sodišče Krško je v zadevi dobilo za 208 milijonov SIT prijavljenih terjatev in za 48 milijonov SIT ugovorov. Višina neprere-kanih in ugotovljenih terjatev, za katero so imeli upniki glasovalne pravice, znaša 156 milijonov SIT. Glasovali so upniki in delničarji, ki imajo glede na stanje kapitala glasovalno pravico in se s 87 odstotkov glasov izrekli za prisilno poravnavo. Državna pravobranilka kot zastopnica terjatev Republike Slovenije pa je zahtevala, da sedanja uprava z direktorico Tatjano Baloh sproži odškodninski postopek zoper nekdanjega direktorja Miho Rabiča. Dan pred razpisanim narokom so delničarji upniki Monika Rozman, Bojan Vodopivec in podjetje Stanfin na sodišče vložili predlog za ustavitev postopka prisilne poravnave in za začetek stečaja. Ker ni šlo za upniške terjatve, je poravnalni senat predlog zavrnil. Bojan Vodopivec je za SavaGlas povedal, da bo razmislil o nadaljnjih korakih v posvetu z odvetniško pisarno Senica, njegovo ravnanje pa bo odvisno tudi od nove uprave. Pojasnjuje, da je 15. novembra vložil zahtevo za sklic skupščine, na kateri naj bi delničarji prišli do jasnih podatkov o stanju v podjetju, in o dejanskih lastniških razmerij, a je takratna uprava zahtevo zavrnila. Nova direktorica Tatjana Baloh, ki je vodenje Jutranjke prevzela s 1. decembrom, po trditvah Vodopivca tudi ne kaže volje za čimprejšnji sklic skupščine. Omenjena skupina delničarjev z večinskim lastništvom lahko sklic skupščine zahteva preko sodišča. S potrditvijo prisilne poravnave pa se agonija v Jutranjki žal ne bo končala, četudi direktorica išče partnerje za sklepanje lohn poslov in ima nekaj zagotovil za sklepanje pogodb. Kot je povedala, proizvodnja lastne blagovne znamke teče s polno paro, da bodo februarja napolnili svoje trgovine z novimi artikli. Malo- prodajno mrežo, ki so jo “pletli” minulo leto in pol, bodo obdržali in razširili. Zaradi izgube v tekočem poslovanju imajo sicer hude težave z nabavo surovin, a se nadejajo povmje- Predstavnica sindikata Slavica Mirt verjame v načrt prenovljene Jutranjke, kar je nakazala z besedami: “Moramo upati, ker upanje umira zadnje. ” nega zaupanja dobaviteljev glede na izglasovano prisilno poravnavo. V prihodnjem letu bodo sledila odpuščanja delavcev, vendar danes še ni končnega števila viškov. Čeprav je v tem času program kadrovske in finančne reorganizacije Jutranjke bolj v fazi usmeritev kakor konkretnih dejstev, Martin Dr-gan, upravitelj prisilne poravnave, pravi, da bi načrt lahko zagotavljal tekoče likvidno poslovanje. Pomagajo si lahko še s prodajo “tiste grde stavbe”, kakor je staro graščino poimenoval Drgan s pojasnilom, da je to edino premoženje brez hipoteke. Tariška graščina pa ni veliko vredna in težko jo bo prodati, zato direktorica Balohova bolj stavi na povečano prodajo lastne blagovne znamke, za katero obstaja povpraševanje. Branka Dernovšek Bo gradnja verige hidroelektrarn ustavljena? Sevnica - Na obisku v Sevnici seje mudila ekipa Direkcije RS za ceste (DRSC), ki jo je vodil direktor Vili Žavrlan. Z dveinpolumo zamudo se jim je pridružil še minister za promet Janez Božič. Sevniški župan Kistijan Janc s sodelavci jim je predstavil predvidene in potrebne projekte na državnem cestnem omrežju na območju Sevnice, osrednjo pozornost pa so namenili predlogu celostnih ureditev cestne infrastrukture na območju HE Blanca. del - *et°šnjem letu bodo državne ceste na območju občine v £zne kar nekaj posodobitev; začela se bo gradnja krožišča tuc, niarju in Boštanju, po odpravi nekaterih problemov pa 0£ 1 ^konstrukcija hodnikov za pešce v Šmarju ter ureditev dite 6 na cest* Prot* Krmelju. Pripravlja se preplastitev in ure-m v ceste skozi Sevnico ter preplastitev regionalne ceste od nce proti Kladju. er Janez Božič v Sevnici Sevniška občina je junija lani sprejela smernice za državni lokacijski načrt HE Blanca in v njih Zapisala svoje zahteve po infrastrukturni ureditvi. Že takrat je bilo jasno, da se vsa infrastruktura ne bo financirala iz sredstev, ki so predvidena ob gradnji hidroelektrarn, zato naj bi denar Za ostale ureditve financirala država iz proračuna. Kot je na Sestanku dejal Janc, sevniška °bčina daje prostor z odprtim r°kami, toda v zameno zahteva Reditev določenih stvari, ki so desetletje stale zaradi rezer-vacije prostora na račun gradnje hidroelektrarn. Toda presenečenje prisotnih je bilo popolno- Direktor DRSC Vili Žavr-atl je namreč dejal, da o teh Zahtevah ne ve ničesar; da so Predloge oziroma smernice ob-'de šele dan poprej dobili na jPizo, poslalo pa jim jih je Mini-dstvo za okolie. Tudi minister za promet o tej ^problematiki ni vedel ničesar. Žavrlan je obljubil, da se bodo do zahtev opredelili do 10. januarja, jih strokovno ocenili in se z njimi odpravili na ministrstvo, ki naj bi zagotovilo denar. Kot zgled dobrega sodelovanja so predstavniki DRSC izpostavili občino Krško, kjer so že korak naprej pri tovrstnih dogovarjanjih, čeprav se gradnja krške elektrarne še ne bo začela tako kmalu. Graditelji pač ne bodo mogli preskočiti Blance, je dejal Janc, in bodo morali graditi po vrsti. Občina Sevnica bo vztrajala pri svojih zahtevah in ne bo pristajala na načelno podporo. Če zahteve občine ne bodo sprejete, občinski svet pač ne bo dal soglasja k državnem lokacijskemu načrtu za HE Blanca. To pa pomeni, da se bo gradnja verige hidroelektrarn na snodnii Savi ustavila. N.Č.C. Danci se še niso poslovili Krško - Sredi decembra 2004 seje iztekel rok danski multinacionalki RockwooI za odgovor na ponudbo Občine Krško za gradnjo tovarne na lokaciji ob papirnici. Uradnega pisnega odgovora v Krškem niso prejeli, vendar so opcije še odprte, pravi vodja projekta Poslovna cona Vrbina Franc Češnovar. Če pogajanja uspejo, bodo Danci po fazah odprli 450 novih delovnih mest. Danska multinacionalka s številnimi tovarnami po svetu se je lani pričela ozirati po primerni lokaciji v Sloveniji, da bi zgradila tovarno kamene volne. Občina Krško je v tem videla priložnost za zapolnitev dela Poslovne cone Vrbina in Dancem ponudila lokacijo. Žal je bila ta v območju, kjer zaradi nuklearke velja posebni varnostni režim glede infrastrukture, vrste proizvodnje pa tudi števila novih zaposlitev z vidika varnostno reševalnega načrta. Krčani nad omejitvenimi pogoji Uprave za jedrsko varnost niso obupali, ampak so spisali novo ponudbo za novo lokacijo ob papirnici Videm, kjer je sicer na razpolago manj prostora za kasnejšo širitev, ki jo Rockwool načrtuje. Medtem so izvedeli, da Dancem z nadvse ugodno ponudbo dvorijo tudi v občini Pičan med Labinom in Pazinom na Hrvaškem, kjer zemljo po kvadratu ponujajo za manj kot dva evra ob izdatni državni pomoči. Državno pomoč je Dancem za gradnjo v Krškem obljubil tudi nekdanji gospodarski mi- nister Matej Lahovnik, Krčani pa so revidirali svoj del ponudbe pri ceni zemljišča. Znižali so prvotno ceno, del zemlje v občinski lasti pa bi jim dali brezplačno. Seveda še vedno obstaja razlika med ceno, ki jo ponujajo Hrvati, vendar gre v Krškem za komunalno opremljenost kompleksa, medtem ko je lokacija Pičan brez ustrezne infrastrukture. Ker v dogovorjenem roku Danci v Krško niso poslali odgovora na ponudbo, smo tik pred koncem leta poklicali na občino Pičan, če oni razpolagajo s čim konkretnim glede na svojo ponudbo. Prvi mož občine, ki je vodil pogovore z Rockvvoolom Branko Ružič je povedal, da odgovora nimajo in da naj bi bili o odločitvi Dancev seznanjeni enkrat po novem letu. Dodal je, da ima po njegovem mnenju z revidirano ponudbo prednost Krško. Franc Češnovar je potrdil, da so z Danci še vedno v resnih kontaktih. V januarju pridejo zopet na ogled in sestanek v Krško in šele potem po padla dokončna odločitev. Branka Dernovšek Višje cene vrtca Brežice - V brežiških vrtcih se bodo cene v letu 2005 povišale za 10 odstotkov. Vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribar je povedala, da je povišanje cen deleža za starše v skladu z metodologijo, ki dopušča le postopno usklajevanje cen z realnimi stroški. Dokončna uskladitev za starše bo dosežena komaj v letu 2006, dotlej pa bo poleg tistega deleža, ki ga občina že namenja za vrtce, plačevala še razliko deleža za starše. V številkah pomeni 10-odstotno zvišanje dobrih 6.800 SIT za jasli, 6.500 SIT za skupino 3 do 4 leta in 6.300 SIT za skupino 4 do 6 let. Cena poldnevnega programa se zviša za 4.700 SIT. Omenjene vsote so osnova pri obračunavanju povišanja deleža, ki ga za vrtec plačajo starši in ne pomenijo, da se bo njihov račun za toliko povišal. Starši plačajo le odstotke glede na plačilni razred, v katerega so razporejeni, a največ 80 odstotkov, kar velja za prvi plačilni razred. B.D. ftMKETft Bo nov zakon spametoval voznike? V letu 2004 se je prometna varnost na naših cestah precej zmanjšala, ceste so zahtevale več smrtnih žrtev kot leto prej. Z novim letom smo dobili nov Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki prinaša višje in strožje kazni. Ali bo dovolj učinkovit, da bi se zmanjšalo število mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev, pravzaprav so v večini ženske, saj se moški o tem niso želeli pogovarjati. Damjan Spec, elektrikar iz Sevnice: Nov zakon o varnosti v cestnem prometu, ki je začel veljati letos, ne bo popravil tragičnih bilanc naših cest. S tem, ko bodo voznike in ostale udeležence v prometu udarili po žepu, ne. bodo dosegli zmanjšanja prometnih nesreč in števila mrtvih, ampak bodo zgolj “nafilali” državni proračun. Boljša prometna varnost se dosega z osveščanjem ljudi, ne --------------- pa s polnjenjem državne malhe. Lidija Dokič, absolventka iz Brežic: Zakon se mi ne zdi prehud, ker sama ne vozim prehitro ali v vinjenem stanju, najbrž pa bo vplival na marsikoga, ki pazi na vsak tolar. Menim, da bo učinek zakona kratkotrajen, saj so ljudje ponavadi “kratkega spomina”. Manj nesreč ne bo, saj večja hitrost ali malo več alkohola v krvi od dovoljene še ne pomeni manjše koncentracije voznika, prej nasprotno. Policisti bodo gotovo nadzorovali tista mesta, kjer se zgodi več kršitev in nesreč, kar odobravam. Alenka Jevšnik, prof. športne vzgoje iz Krškega: Upam, da bo nov prometni zakon prispeval h previdnejšemu obnašanju voznikov v prometu in k večji varnosti. Sklepam po tem, ker v državah z visokimi kaznimi slovenski vozniki nehajo pritiskati plin in vozijo po predpisih. Bilo bi logično, da bodo poslej tako delali tudi doma. Sama sem veliko na cesti, toda doslej še nisem nikoli plačala prometne kazni. Terezija Pečnik, upokojenka iz Krškega: Ne veijamem, da bo zaradi visokih kazni kaj več reda na cesti. Tisti vozniki, ki so že tako previdni, se bodo še bolj držali omejitev in bodo trepetali zaradi prekoračitve pet kilometrov na uro, kar se v naselju rado primeri. Divjaki pa bodo naprej divjali po cestah in ogražali sebe in druge. Ali so še tako mladi, da ne spoštujejo de-natja, ali pa dovolj zaslužijo, da jim ga ni žal dati za kazen za prometni prekršek. Albina Černelič, brezposelna konfecio-narka iz Dečnega sela: Sama ne vozim, mi je pa všeč, da avtomobili ne drvijo prehitro po cesti. Podrobnosti novega zakona ne poznam, menim pa, da je prestrog. Policijske patrulje naj le stojijo pogosteje, ne bi pa smeli tega izkoriščati samo za polnjenje proračuna. Dvigniti bi morali zavest o usodnih posledicah prehitevanj, divjanja in pitja alkohola saj same kazni, predvsem pri premožnejših, ne bodo dosegle zaželenega učinka. Novi štipendisti posavske sheme Krško - Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA) je pred Božičem na slovesnosti v Dvorani v parku podelila 35 novih štipendij. Drugo leto zapored je bil v okviru projekta “Posavska štipendijska shema” lani junija objavljen poziv podjetjem za kadrovsko štipendiranje. V shemo so bila vabljena podjetja s sedežem v sevniški, brežiški in krški občini. Obveza podjetja, ki štipendira skozi to shemo, je zagotavljanje tretjine vsote za posameznega štipendista, dve tretjini zagotavljata RRA in občine. Podjetje ima obvezo, da vsakemu štipendistu po zaključku izobraževanja nudi zaposlitev za vsaj toliko časa, kolikor je trajalo štipendiranje. Agencija je v septembru na podlagi odziva podjetij objavila razpis za 55 kadrovskih štipendij in razpis za štipendije za nadarjene s področja kulture, ki študirajo v tujini. V sodelovanju s 17 posavskimi podjetji je za šolsko leto 2004/2005 podeljenih 35 štipendij. Leta 2003 je v shemi sodelovalo 11 podjetij in podeljenih je bilo 27 kadrovskih štipendij. “Takšen model spodbujanja izobraževanja z zagotavljanjem vračanja kadra v Posavje postaja eden od nosilcev razvoja človeških virov v regiji in širše, saj se po njem zgledujejo na Dolenjskem, Notranjskem in Koroškem”, pravi Nataša Šter-ban Bezjak iz RRA Posavje. Branka Dernovšek GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Hiša optimalnih rešitev Dolenji Boštanj - Podjetje “istemi INES jev decembru 2004 podpisalo tripartitno pogodbo z nemškim Siemensom in Siemensom v Ljubljani o servisiranju frekvenčnih pretvornikov ter enosmernih regulatorjev tega proizvajalca za področje Slovenije. Ekskluzivo v servisiranju sije sevniški Ines pridobil na podlagi kakovosti dosedanjega sodelovanja in svojih razvojnih rešitev Sisteme INES predstavlja ekipa šestih ljudi, ki se ukvarja z zagotavljanjem optimalnih rešitev sistemov avtomatizacije v vseh vejah industrije, še posebej na področju elektro-motorskih pogonov. Razvijajo industrijsko elektroniko in leto 2000 so okronali z uspešnimi aplikacijami univerzalnega krmilnika. Leto kasneje so z avstrijskim podjetjem Matex GmbH podpisali pogodbo o sodelovanju pri razvoju, proizvodnji in montaži frekvenčnih pretvornikov ter nadzornih računalnikov za navijalne stroje. Direktor Slavko Senica, dipl. inž. elektrotehnike, je prva glava te “Hiše optimalnih rešitev”, ki skrbi za razvoj in posle. Sodelavci o njem govorijo z velikim spoštovanjem, medtem ko se Senica nerad izpostavlja. Tako so “inesovci” petletnico podjetja proslavili zgolj delovno, v pripravah na sklenitev pogodbe o servisiranju Siemensovih frekvenčnih pretvornikov in regulatorjev. Zaupanje renomiranega giganta si je podjetje iz Dolenjega Boštanja v celoti pridobilo z rekonstrukcijo pogonov ter opreme vodenja avtomatskega stroja za izdelavo kozarcev v Steklarni Hrastnik, ki so ga realizirali kot eno prvih aplikacij Siemensovega namenskega krmilnika Simotion C230-2 v tem delu Evrope. Pred kratkim so zaključili z deli na avtomatizaciji procesa polnjenja silosov lesnih sekancev in upraševanja tanina v sevniškem Taninu. Slavko Senica je vesel, ker se domača podjetja odločajo za vlaganje v razvoj. Lani je INES rekonstruiral procesno opremo na delu proizvodnje v Inpletu, medtem ko so pogone na ple- Slavko Senica tilnih strojih izboljšali že leta 2000. Med njihovimi pomembnimi dosežki na področju avtomatizacije, strojegradnje in elek-tromotorskih pogonov je še avtomatizacija cinkanja v Dob- nikovi galvani v Krmelju, kompletna rekonstrukcija papirnega stroja (PS 3) ter raz-puščevalnika papirja v Palomi in avtomatizacija regulacije nivojev tehnoloških voda v kadeh. Imajo tudi pogodbo o servisiranju in vzdrževanju frekvenčnih pretvornikov s Termoelektrarno Šoštanj. INES doseže približno 80 odstotkov svoje realizacije v Sloveniji, 20 odstotkov pa na tujih trgih, celo na Japonskem in v ZDA. Njihovi kupci so v glavnem podjetja, ki se zavedajo pomena avtomatizacije ter vlagajo v modernizacijo opreme in strojev. Direktor Senica pa s sodelavci vlaga v nadgrajevanje specialističnih znanj, ker je njihova vizija postati še bolj prepoznavno podjetje na velikem evropskem trgu. Branka Dernovšek Usoda Vina poslej v rokah bank Brežice - Letošnje poslovno leto bodo v Vinu končali z izgubo okrog 200 milijonov SIT, ki pa bo občutno manjša kot lanskoletna. Sicer pa seje zadnje čase pripetilo nekaj dogodkov, ki brežiškemu podjetju obetajo boljše čase. Najpomembneje pa je, da so ob finančni reorganizaciji z bankami dosegli podpis pogodbe o konverziji terjatev v kapital. Po pogajanjih s šestimi bankami - Bank Austria Creditanstalt, Deželno banko Slovenije, Novo Kreditno banko Maribor, Novo Ljubljansko banko, Volksbank - Ljudsko banko in Poštno banko Slovenije - so v družbi dosegli dogovor o konverziji četrtine kreditov v kapital, kar predstavlja dokapitalizacijo v višini približno 500 milijonov SIT. To pomeni, da so banke ta hip že 80-odstotni lastnik Vina Brežice. Dogovor z bankami pa je pogojen z državno pomočjo, ki jo v družbi pričakujejo v prvi polovici leta 2005. V nasprotnem primeru bodo banke kredite družbe uskladile s tržnimi pogoji, kar bi podjetje po besedah direktorja Matjaža Pegama težko vzdržalo. Pegam šteje med letošnje uspehe tudi podpis pogodbe s Coca-colo, o čemer smo pisali v prejšnji številki SavaGlasa. S propagandno akcijo za blagovno skega kolektiva, ki se bo, predvsem po naravni poti, še zmanjšal z uvajanjem novih tehnoloških rešitev. Trajna rešitev firme, za katero prokurist Vina Kazimir Živko Pregl pravi, da ima dobre proizvode, a so premalo prepoznavni, bi bil večji strateški partner. Kajti prekletstvo za naše proizvajalce pijač je majhen slovenski trg, pravijo v brežiškem podjetju. Zato se že ozirajo za večjim sistemom, verjetno iz tujine, ki bi zaokrožil pozitivno zgodbo o Vinu Brežice. Za pogajanja z bankami so se v družbi odločili po spoznanju, da vlada zaradi volitev in menjave oblasti letos ne bo obravnavala njihove vloge za dodelitev državne pomoči. Omenjena medresorska komisija vlade je družbi odobrila pomoč v višini dobrih 17 milijonov SIT v obliki subvencij za kadrovsko prestrukturiranje, slabih 40 milijonov SIT v obliki poroštev za tehnološko-tržno prestrukturiranje ter 500 milijonov SIT poroštev za prestrukturiranje finančnih obveznosti do bank. Vendar vlada slednjega predloga do danes še ni uvrstila na dnevni red. In če državne pomoči ne bo? “To je težko oceniti. Vsekakor bi se v tem primeru znašli v hudih težavah,” meni direktor Matjaž Pegam. znamko Bistra se je povečala prodaja njihovih vod, ki so jih pripravljeni polniti tudi za Arabske emirate. Uresničili so še nekaj vlaganj in se izkazali z inovacijami. Vino Brežice je sicer še vedno v težkem položaju, k letošnji slabši prodaji brezalkoholnih pijač pa je prispevalo deževno poletje, koncentracija trgovin, nova neizprosna konkurenca tujih proizvajalcev pijač, k težkemu položaju pa so prispevale tudi naraščajoče okoljske takse ter prispevki za stavbno zemljišče in komunalije. Od poroštev države bo torej odvisna prihodnost 120-član- Dogovor z bankami vključuje tudi reprogram kreditov v višini 1,5 milijarde SIT v dolgoročne, z dveletnim moratorijem na vračanje glavnice in petletnim obdobjem za njeno odplačevanje. Dogovori z bankami pa so pogojeni z že obljubljeno državno pomočjo, ki jo je odobrila medresorska komisija v okviru ministrstva za gospodarstvo. Dogovor z bankami zajema tudi precejšnje znižanje obrestnih mer, že letos so se te glede na lansko leto zmanjšale za 100 milijonov SIT. Vlado Podgoršek HSE uspesno v novo leto Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki ga sestavljajo Dravske, Savske in Soške elektrarne, Premogovnik Velenje ter termoelektarni Brestanica in Šoštanj, je leto 2004 zaključil z uspehom. Dosegel je vse zastavljene poslovne cilje in ohranil vodilni položaj proizvajalca in trgovca z električno energijo v Sloveniji. Proizvodnja družb holdinga je znašala več kot 7.000 GWh, kar je dobrih 10 odstotkov več od načrtovanih in 16 odstotkov več kot v letu 2003. Na domačem trgu je HSE prodal večino ali skoraj 80 odstotkov električne energije, ostalo pa je izvozil predvsem v Italijo, v manjšem obsegu pa tudi na Hrvaško in v Avstrijo. V lanskem letuje imel HSE 115 milijard SIT prihodka od prodaje ter 18 milijard dobička. Cilj HSE je tudi v letu 2005 ostati vodilni proizvajalec in ponudnik električne energije na slovenskem trgu in sicer z zagotavljanjem vame in zanesljive dobave električne energije slovenskim kupcem. S tem je tesno povezana izgradnja novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. HSE je že ob svoji ustanovitvi, intenzivneje pa v letu 2003, po zaključku prve strateške konference, pristopil k pripravi nabora možnih projektov in lokacij za izgradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, kamor sodi tudi gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. To je trenutno največji slovenski energetski projekt. Dela na gradbišču dokazujejo, da se izpolnjujejo zastavljeni načrti in bo izgradnja glede na trenutno situacijo predvidoma zaključena v roku; HE Boštanj, prva v verigi, bo začela obratovati aprila 2006. N.Č.C. Posavje je energetska in turistična regija Čatež ob Savi - Naj večji razvojni prednosti Posavja sta energetika in turizem, z dograditvijo avtoceste in s schengensko mejo pa se Posavju odpirajo še druge razvojne priložnosti, je na skupni seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice in njenega združenja podjetnikov povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. “Posavje je že okusilo probleme, kijih sproža mednarodni trg, kar posebej velja za tekstilce, kovinarje in ce-lulozarje, je pa zato regija dovolj dobro pripravljena na izrabo evropskega denarja,” je še dejal minister. Obe panogi, tako energetska kot turistična, imata dolgoročno strategijo, meni Vizjak in dodaja, da ob energetskih objektih, ki jih predstavljajo nuklearka, plinsko-pama elektrarna Brestanica ter gradnja spodnjesavskih elektrarn, ne bi smeh pozabiti tudi na trženje električne energije. V turizmu pa bi po njegovih besedah ob Termah Čatež kazalo širiti ponudbo, se tesneje povezovati v regiji in na širšem območju, tudi s pomočjo sredstev unije. Po Vizjakovih besedah se bo nova vlada zavzemala za postopen umik države iz gospodarstva. Ti deleži naj bi prešli v last tistih, ki imajo razvojne cilje; država je bila doslej pri tem preveč pasivna, je pripomnil. Kar zadeva davčno zakonodajo, so naše plače in delo preveč obremenjeni. Zavzemali se bodo za to, da bi med vlagatelje pritegnili tudi več domačega kapitala in sicer s pri- jaznejšo davčno politiko. Iz naših raziskovalnih institucij se po Vizjakovem prepričanju slovensko znanje preslabo preliva v gospodarstvo, zato odločitev o agenciji za tehnološki razvoj ni odveč. V razpravi je direktor območne gospodarske zbornice Marjan Sunta predstavil Posavje kot regijo, v kateri dve tretjini prihodka ustvarijo velika podjetja, posebej s področja energetike, izstopa pa nadpovprečna dodana vrednost, ki jo ustvarjajo posavske družbe. Več predstavnikov posavskih družb pa je opozorilo na težave, s katerimi se srečujejo, in izrazilo pričakovanja, da bo tudi država pomagala pri njihovem prestrukturiranju, posodabljanju strojne opreme in pridobivanju evropskega denarja. Posebej pa s sprejemanjem zakonodaje, ki bo prispevala k naši večji konkurenčnosti. Vlado Podgoršek Gospodarski letopis 2004 Posavje - Lansko leto je posavsko gospodarstvo kar solidno prestalo spremenjene pogoje gospodarjenja ob vstopu v EU in povečane konkurenčnosti iz globalnega trga. V leto 2004 so krški papimičaiji vstopih z grozečo napovedjo, da se bo obrat celuloze meseca aprila zaprl. Kr ška občina ter nekdanja poslanca LDS Brane Janc in Jože Avšič so pritiskali na vlado, naj znižajo takso za obremenjevanje voda v industrijski proizvodnji, saj bi le pod takšnimi pogoji lastnik Vipapa razmislil o podaljšanju proizvodnje celuloze. Projektna skupina Nova celuloza je med tem dosegla izdelavo študije o smotrnosti gradnje novega celuloznega obrata po najsodobnejši tehnologiji, za katerega pa v mednarodnem pozivu investitorjem ni bilo nobenega interesa. Medtem je Ropova vlada bistveno znižala ekološko takso za odpadno vodo in nadzorni svet Vipapa se je v začetku poletja odločil, da podaljšajo obratovanje celuloze do konca leta 2006. Franc Cešnovar, vodja projekta Poslovna cona Vrbina, je mrzlično iskal gospodarske investitorje, da bi občina z novimi delovnimi mesti omilila zaprtje celuloze, ko se bo to zgodilo. Krčanom se je ponudila priložnost, da bi danska multinacionalka postavila tovarno izolacijskega materiala. Gospodarsko ministrstvo je bilo pripravljeno dati denarno spodbudo, Krčani pa s ceno zemljišča niso bih konkurenčni občini Pičan na Hrvaškem, ki je Dancem prav tako ponudila lokacijo. Za koga se bodo tujci odločili, bo znano januarja, ko pridejo na sestanek v Krško. V prve dni minulega leta je spremenjena vstopila tudi sevniška proizvajalka perila Lisca. Spremenilo seje namreč lastništvo družbe, saj so Polovici prodali svoj 43-odstotni delež Perspektivi. Za nekoč paradno Lisco leto 2004 ni bilo ugodno. Prodaja je upadla, a ne do rdečih številk, ki jih bo lastnik skušal preprečiti z reorganizacijo. Letos pomladi se šivalnica v Krmelju zagotovo zapre, kar je bilo sicer predvideno že pred dvema letoma in potem odloženo. Tudi nekaj proizvodnje je Lisca že presehla v okolja s cenejšim stroškom dela. Doma, torej v Sevnici, se bo vse manj šivalo. Bolj se bodo usmerili v trgovino, tudi z dvema novima blagovnima znamkama. Jutranjka je v leto 2004 štartala z optimizmom, saj je imela zagotovilo obrambnega ministrstva, da bo kupilo njeno šivalnico v Brežicah, kar bo zadoščalo za odpravnine delavkam iz druge prisilne poravnave. Obljubljena je bila tudi državna pomoč. Kazalo je, da se podjetje lahko izvleče in delavke so v začetku junija z veseljem dvignile 80-odstotno odpravnino, čeprav jim je bila obljubljena 100-odstotna. Takratni direktor Miha Rabič se je začel prepirati s sindikalnim advokatom, ki ga je opozoril, da ni mož beseda, in z novinaiji, ki smo preverjali, zakaj je vsaka delavka morala Jutranjki pri dvigu odpravnine pustiti 25 tisočakov za nekakšne stroške. Dober mesec kasneje je bila družba v postopku že tretje prisilne poravnave, v časopisu Delo so bile opisane lastninske transformacije z družbo povezanih podjetij in Rabiča so kriminalisti pridržali zaradi sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ter okoriščanja. Na oktobrski skupščini je bil imenovan nov nadzorni svet, z decembrom pa nova direktorica, saj je Rabič odstopil. Medtem ko je Rabič v program finančne reorganizacije podjetja zapisal, da se v Jutranjki ne bo več šivalo in bo več kot 100 ljudi viška, nova direktorica Balohova vidi možnost v delni ohranitvi proizvodnje. Tudi upniki, ki ob stečaju nimajo kaj pričakovati, so Jutranjki dah še eno priložnost. Prestopno leto 2004 tudi prevoznikom ni ostalo v lepem spominu, saj so se morah boriti za večjo kvoto dovolilnic za transport preko Avstrije od tiste, ki jo je uspelo priboriti prometnemu ministru. Zadrego je v celoti rešil “magični” 1. maj. Pred tem datumom pa je bilo v Posavju še kar nekaj jeze, saj so hoteh že februarja ukiniti carinsko izpostavo v Krškem, kar je preprečila območna gospodarska zbornica. Čeprav je čakal pripravljen gospodarski terminal na novem mejnem prehodu Obrežje, je direktorju zbornice Marjanu Šunti uspelo pregovoriti prvega carinika v državi Koširja, daje carinski servis do maja ostal v Krškem s prilagojenim umikom. Ob slabem, ki se bolj vtisne v spomin, kot dobro, so se lani o posavskem gospodarstvu slišale tudi dobre zgodbe. Tako je Willi Stadler v Krškem proslavil postavitev nove proizvodne hale in razvil načrte bodoče širitve. Podjetje Ino je dobilo priznanje GZS za inovacijo. Odprla se je Moda Intima, ki v nekdanji Labodovi šivalnici z 80 zaposlenimi šiva za italijanskega lastnika perilo višjega kakovostnega razreda. Obrtna zbornica Krško je proslavila 35 let, kar pomeni uspešnost številnih obrtnikov, ki so stanovsko pod njeno streho. Abrahama je praznoval Kostak, ki seje razvil iz nekaj delavcev pod streho komunalnega podjetja v delniško družbo, ki je za svoj program ravnanja do okolja dobila certifikat kakovosti ISO 9001-Krška papirnica je praznovala 65 let. Kaže, da se bo izvlekel tudi sevniški Stilles, ki so ga lani skladi kot večinski lastniki želeh prodati, a niso našh kupca. Medtem Stillesu uspeva tekoče poslovati celo z majhnim dobičkom, kar jo pravzaprav posledica prisilne poravnave iz leta 2003. Tanin Sevnica je leto sklenil s postavitvijo industrijskega robota, letošnje in prihodnje leto pa bodo delali na postopku čiščenja odpadnih voda pri proizvodnji furfurala, za kar so odkupih tehnologijo od Špancev. Aplikacija na razmere v Taninu je milijon evrov vredna naložba. V skladu s programom se je odvijal tudi projekt stoletja, kot j6 bila poimenovana gradnja verige spodnjesavskih elektrarn. Lepe rezultate je zabeležila posavska energetika. Z nekaj mesečno zamudo je bil sprejet program razgradnje nuklearke in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Gradnji skladišča NSRAO bo morala vlada v tekočem letu posvetiti več pozornosti’ Posavci pa tudi, če bodo hoteh obdržati rento. Leto 2004 jim Je prineslo namreč prvihv 530 milijonov SIT odškodnine žaram začasnega odlagališča. Če bo v Posavju zraslo trajno, bo denaija s tega naslova v regiji še več, njegovi pozitivni učinki pa bod dosegli večji odstotek prebivalstva le, če se bo čim več milijone vrnilo v gospodarstvo. B.D. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Šolstvo v letu 2004 Leto 2004 bi lahko označili za leto jubilejev, prostorskih stisk in nepotrebnih zdrah glede mreže osnovnih šol. Ne glede na vse pa se šole odpirajo navzven in se ozirajo tudi po svetu. Jubileji in jubilanti OŠ Ana Gale iz Sevnice, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami, je obeležila 30-letni-co delovanja in ob tem v šoli pripravila prisrčen kulturni program, ki je navdušil navzoče. Ravnatelj Franc Novšak, ki je v lanskem letu prejel naj višje Priznanje občine Sevnica, pravi, da tudi njihovi otroci zmorejo veliko in lahko dosegajo lepe uspehe, le pot do njih je bolj trda, preliti morajo več znoja, imeti več potrpljenja in tudi učitelji morajo imeti več razumevanja. OŠ Cerklje ob Krki je z nekoliko več pompa obeležila 150-letnico šolstva v kraju. Dodatno so se na šoli veselili, ko je njihov profesor Drago Ivanšek Prejel nagrado ministrstva za Posebno uspešno vzgojno izobraževalno delo. 150-letnico Šolstva so zabeležili tudi v Podbočju. Ravnatelj tamkajšnje šole Branko Strgar je vesel tesnih in pristnih stikov, ki jih je šola navezala s krajem. 40-letnico šolske stavbe je obeležila največja sevniška OŠ -Savo Kladnik, ki se ponaša z več kot 200-letno šolsko tradicijo. Medtem ko je bila prva Učilnica v nekdanji mežnariji, je sedanja šolska stavba v naj- boljših časih gostila več kot tisoč otrok. 45. rojstni dan je v preteklem letu praznovala tudi Ljudska univerza Krško. V času svojega delovanja je nenehno menjala ime, danes pa ugotavlja, da je konkurenca na trgu huda, boj za najrazličnejše programe in sredstva pa neizprosen. Piko na i letu 2004 je dala Glasbena šola Sevnica, ki je najmlajša slovenska glasbena šola. Prej je namreč delovala v okviru OŠ Sevnica. S koncertom v farni cerkvi, na katerem so nastopili sedanji in nekdanji učenci in učitelji, je obeležila petletnico delovanja. Prvo petletko pa je zaključila tudi Dijaška skupnost Posavje. Prostorske stiske Veliko daljšo tradicijo in mnogo več učencev - 440 - ima Glasbena šola Krško, ki bo končno normalno zadihala. Preselila se bo namreč v nekdanji hotel Sremič. Š prostorskimi težavami pa se ubadajo tudi posavske srednje šole, ki so v tem šolskem letu v svoj objem sprejele kar 700 novincev. Gimnazija Brežice je morala celo omejiti vpis, a kljub temu je v matični stavbi premalo prostora za vse di- rojstva v porodnišnici brežice Zadnja Eva, prvi Jernej V preteklem letu se je v brežiški porodnišnici rodilo 16 otrok več kot leto prej, a še vedno 53 manj kot leta 2002, od tega je bilo Stanko 200 deklic. Kar 20 otrok več v primeijavi s prejšnjim letom s° jih “pridelali” v krški občini, v sevniški pa 12 manj. Število Porodov s carskim rezom se je s 34 povišalo na 42, 7 porodov pa so °Pravili z epiduralno anestezijo, ki so jo uvedli jeseni (doplačilo 40 tisočakov). 193 otrok se je rodilo poročenim parom, le malo manj, '69, pa samskim mamicam. Zadnje dni so imeli porodničarji kar Vebko dela, v treh dneh se je namreč rodilo kar pet otrok, med njimi tU(Ji par dvojčkov, pet porodnic pa je še z zamudo čakalo na porod. j0aca Germek ni pričakovala, da v rnvno njena Eva zadnji otrok 2004, saj je imela rok šele J^uarja. Sestrica Tjaša se je le..‘3 23. januarja pred štirimi tudi Matjaž in mamica sta Juli januarca ", tako so se nadeta Se enega januarskega rojst-dne. Družina z Malega Ka-°b tQkrat ni vedela za spol dev' se Je r°dil okrog pol /0*. eUre včetrtek, 30.decembra. dn^a. & 13 let dela na brežiški Uies >u uPravi, kjer so v dobrem lkihecu dni rodile kar tri us-Cfyj e}}ke- Mala Eva (3,4 kg, 53 Zufajr med našim obiskom ko 1 z“Uenice na obsevanju, ta-'ire(-'n° v objektiv ujeli le pre-n° tnamico. Prvi je v letošnjem letu v brežiški porodnišnici zajokal Jernej Kodrič, ki je tehtal 3,3 kg in meril 51 cm. Tudi Jerneju se je mudilo (rok je bil šele 13. januarja), saj je mamica Kirsten začutila prihajajočega otroka prav pri nazdravljanju z možem Darkom. Potem pa brž v porodnišnico, kjer se je mamica s prijaznim osebjem majhne kepice razveselila 1. januarja ob pol štirih zjutraj. Zdravnik Aljoša Pres-kar, babica Karmen Vrtačič in sestra Mateja Černetič so imeli v teh dneh kot dežurni polne roke dela, Kirsten pa ne pozabi omeniti njihove izredne prizadevnosti. Sicer pa ima Kirsten že sama veliko izkušenj v zdravstvu, saj skrbi za varovance v domu starejših v Krškem. Jerneja sta v Veliki vasi nestrpno pričakovala tudi očka ter triinpolletna sestrica Patricia. ^Jstva od 20.12.2004 do 3.1.2005 k (^kbee so rodile: Verica Lajkovič s Senovega, Andreja Čolak Majgg a^ke Slatine, Jolanda Brajdič iz Gazic, Jožica Germek z ®a Kamna in Andreja Kramer z Mrtvic r erUam 6 S0 r°dRe: Petra Frank iz Globočic, Vesna Simič z Veniš, ‘'ke v a Kladnik iz Sel pri Podčetrtku in Kirsten Kodrič iz Ve- jake, zato nekateri gostujejo v nekdanji ekonomski šoli. Podobne težave ima tudi krška srednja šola. Čeprav je stavba skoraj nova, imajo rezervne učilnice urejene v nekdanjem dijaškem domu. Na prostorske težave opozarjajo tudi na Bizeljskem, kjer bo nekoč - upajo, da kmalu -zrasla nova osnovna šola. Aktiv ravnateljev brežiških osnovnih šol je poslal apel vsem pristojnim, naj končno začnejo z gradnjo šole. Sicer pa začetek gradnje ovirajo tudi najrazličnejše bizeljske zdrahe, poleg tega pa je na šolo padla temna senca zaradi domnevnega nezakonitega poslovanja nekdanje ravnateljice Vide Najger, ki bo sredi januarja stopila pred sodnika. Prostorski presežki Novega šolskega leta so se lani veselili v Kapelah, saj so dobili novo šolo, ki jo obiskuje vsega 25 šolarjev in 10 malčkov iz vrtca. Večje prostorske zmogljivosti za vrtec bi si želeli tudi v OŠ Krmelj, ki je letos prejela priznanje Blaža Kumerdeja za posebne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja. Tega je bil še zlasti vesel ravnatelj tamkajšnje šole Rado Kostrevc, ni pa bil vesel govoric, češ, da^ on osebno novači šolarje iz Šentjanža, da bi se prešolali v njegovo krmelj-sko šolo. Po daljšem zatišju so se namreč spet razbohotili prepiri glede mreže šol v Mimski dolini, ki so prisotni že desetletja. Tokratne je spodbudil program referenduma za KS Tržišče. Tam je bilo namreč zapisano, da bo šlo nekaj sredstev tudi za gradnjo šolske telovadnice v Tržišču. V javnosti se je takoj pojavila analiza Ministrstva za šolstvo, ki ugotavlja dejansko stanje osnovnošolskih prostorskih zmožnosti v sevniški občini. Analiza je pokazala, daje v občini vsako leto manj otrok in da jih bo v šolskem letu 2008/2009 223 manj kot danes. Takratni državni sekretar je zato občini položil na srce, naj stanje preveri in naredi racionalni plan investicij. Globalno gledano ima sevniška občina dovolj šolskih prostorov, saj sta tako OŠ Boštanj kot tudi nova šola Blanca preveliki za sedanji šolski okoliš. Šole se odpirajo in ozirajo po svetu Pouk na sodobnih šolah ne poteka le znotraj šolskih zidov. OŠ Brežice je začela v šolskem parku urejati učilnico v naravi. Svojevrstna učilnica v naravi je tudi učna pot Azaleja v Boštanju, ki je namenjena šolarjem prve triade ter vrtcem. Gimnazija Brežice pa se ozira po Evropi. Je ena od štirinajstih slovenskih srednjih šol, kjer so začeli poskusno uvajati evropske oddelke. S pomočjo Regionalne razvojne agencije Posavje je devet profesorjev iz krške srednje šole ter iz brežiške ekonomske šole odpotovalo na Dansko pogledat, kako se izobražujejo v tujini. Verjetno imajo tam na voljo več multimedijskih centrov, kakršen je zaživel v krškem mladinskem centru. Nasploh so Mladinski centri gibalo mladinskega gibanja, še posebej, če jih ne pretresajo notranji ali politični boji, kot se je to dogajalo v Brežicah in Sevnici. Pri povezovanju in odpiranju navzven v Posavju prednjači OŠ Pišece, ki sodeluje v Unescovih programih, gosti begunce pa otroke iz Palestine in Izraela. Brežiški gimnazijci skupaj z vrstniki iz Kragujevca preraščajo predsodke in stereotipe, društvo brežiških študentov je gostilo tuje študente, potomce slovenskih izseljencev, gimnazijka Mojca Bizjak iz Sevnice pa je sodelovala na ministrski konferenci na temo zdravje in okolje v Budimpešti. Številni dijaki so se udeležili tudi taborov. Tako Zoisovega tabora, ki je letos potekal v Podbočju, pa tabora na Lovrencu, ki sta ga organizirala Kozjanski park in Zveza organizacij za tehnično kulturo. Na taboru v Pišecah so mladi premikali meje in se zavzemali za dobro čezmejno sodelovanje. Tako Društvo zaveznikov mehkega pristanka kot Zavod za svetovanje iz Brežic ter številni drugi so si prizadevali za bolj kakovostno življenje romskih otrok. Sevniški šolarji so gostili vrstnike iz Bolgarije, odprli pa so tudi svoja srca in darovali rabljeno šolsko opremo, oblačila in računalnike za vrstnike iz Bosne. Pobudnik te akcije je bil nekdanji učenec Roman Župevc. Da na šolah mislijo tudi na invalide, kaže primer brežiške šole, ki je za svojih pet invalidnih šolarjev uredila dvigalo, za dvigalo pa zbirajo denar tudi na OŠ Krško. In ob koncu še skok na fakulteto, ki je v Posavju še ni, a enkrat zagotovo bo. Fakulteta za logistiko, s sedežem v Celju in stalno dislocirano enoto v Krškem, naj bi končno zaživela v novem šolskem letu. Rojeva se namreč že zelo dolgo. Toda... saj veste...pot do fakultete je vedno zelo dolga. N.Č.C. Delajo že pet let Krško - Dijaška skupnost Posavja, ki jo vodi Jerneja Macur, je proslavila petletnico delovanja. Sedež ima v Krškem, kjer je pod skupno streho s študentskimi organizacijami. Skupno jim je tudi krovno poslanstvo - to je delovati za dobre pogoje življenja šolajoče se mladine. Združuje vse posavske dijake z namenom omogočiti jim bolj kakovostno preživljanje obšolskega življenja in prostega časa. Številne dejavnosti so usmerjene v dodamo izobraževanje, pomoč socialno ogroženim dijakom, v omogočanje posamezniku, da odkrije svoje interesno področje, opozarjajo pa tudi na pereče teme, povezane z dijakovimi pravicami. Aktivni so pri združevanju dijakov na regionalni in nacionalni ravni, saj se v njihove projekte aktivno vključuje tudi Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Dijaška skupnost Posavja je že tretjič zapored pod vodstvom Mojce Rostohar organizirala humanitarni projekt “Zbiranje igrač”, ki je potekal od 6. do 20. decembra na vseh srednjih šolah v Posavju (Srednja šola Krško, Ekonomska in trgovska šola, Gimnazija Brežice in Srednja šola Sevnica), v Punkt- u v Krškem in Brežicah ter v Mladinskem centru v Krškem in v Brežicah. Zbranih 465 igrač so podarili Rdečemu križu Brežice, ta pa je z njimi polepšal praznike otrokom iz socialno ogroženih družin. Naslednji humanitarni projekt, ki ga pripravljajo, bo zbiranje šolskih potrebščin ob koncu šolskega leta. B.D. Zdravstvo v letu 2004 Zdravje je naše največje bogastvo Leto 2004 iz zdravstvenega vidika ni bilo kaj posebnega. Posavci so - kot vsi običajni zemljani - kihali in smrkali, zlasti v zimskih mesecih, saj so staknili prehlad, nekateri skrajneži pa celo gripo. Kihali in smrkali so tudi spomladi in poleti; zlasti tisti, ki so alergični na cvetni prah. Na pohodu so bili klopi; pravzaprav so klopi iz zasede napadali tiste, ki so bili na pohodu. Iz sevniških ulic so postopoma zginjali debeli ljudje, saj je celotno Sevnico “obnorela” šola hujšanja, s katero že nekaj časa uspešno prakticira sevniški zdravstveni dom. Skratka - nič novega ali alarmantnega. Bolnišnica Brežice je in bo V začetku leta 2004 so brežiško bolnišnico, ki se že nekaj časa boji za svoj obstoj, obiskali predstavniki ministrstva za zdravje. Na sestanku so govorili o sodelovanju med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami. Da obstoj bolnišnice ni vprašljiv, je na septembrskem obisku potrdil tudi takratni minister Keber, ki je izpostavil dobro delo vodstva bolnišnice. Sicer pa je lani v Sloveniji začel veljati nov sistem razvrščanja bolnikov v skupine primerov, ki so primerljivi po diagnozah in posegih. Sistem je prinesel tudi nov model financiranja bolnišnične dejavnosti, ki ga je direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko označil za pozitivnega. Bolnišnice namreč na tak način bolj pravično pridejo do denarja. Nekaj nemira je v tem letu vzbudila tudi novela zakona o zdravstveni službi, ki je pripeljala do enourne opozorilne stavke. Pridružili so se ji tudi posavski zdravstveni delavci, a pacienti tega “štrajka” svoji koži niso bistveno občutili. Pred volitvami so se številni lotili tudi kritiziranja predolgih čakalnih dob na posege v bolnišnicah in specialističnih ambulantah, na kar so takoj po volitvah pozabili. Čakalna vrsta je tudi v brežiški bolnišnici, a bistveno manjša kot -denimo - v Kliničnem centru. Čakanje je za vsakega pacienta boleče ... so pa v brežiški porodnišnici lani uvedli vsaj porod brez bolečin. Zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo Časi, ko smo k zdravniku hodili z zdravstveno izkaznico, so že zdavnaj mimo. Posodobili smo se in imamo kartice zdravstvenega zavarovanja. Prvi v Sloveniji smo jih dobili prav Posavci, saj je pilotni projekt tekel preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Krško, ki ga vodi Stanislav Čuber. V lanskem letu je omenjeni zavod tiho obeležil 10-letnico delovanja. V istem letu pa je stekla še ena zanimiva akcija in sicer akcija za enotno zdravstveno regijo Posavje. Sevniška in brežiška občina sodita namreč pod okrilje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Krško pa pod Novo mesto. Problem nastane, ko je potrebno statistično predstaviti zdravstvene podatke, pa regija ni enotna. Svet pokrajine Posavje se je zato navdušil nad predlogom, da bi poslej vse tri posavske občine pokrival Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Aktivni zdravstveni delavci in aktivisti V Posavju so bila tudi v lanskem letu aktivna različna društva, katerih cilj je osveščanje ljudi; seznanjanje z boleznijo in skrb za preventivo. Posavsko - obsoteljsko društvo za boj proti raku je s predavanjem obeležilo peti rojstni dan. Društvo za cerebralno paralizo Posavje, ki združuje 270 ljudi, je dobilo svoje prostore v Krškem. Prav tako tudi krško društvo invalidov. Posodobljene prostore so predali namenu tudi v Trubarjevem domu upokojencev v Loki, v domu na Impoljci pa so uredili lep vodni park. Dom starejših občanov Krško, v katerem je trenutno 210 upokojencev, je prejel strokovno priznanje - certifikat kakovosti, poleg tega pa še priznanje občine Krško. 19. Bogatajev dan, ki ga obeležujejo krški zdravstveni delavci, so izkoristili za odprtje prenovljene zdravstvene postaje Senovo. Nekoliko je sanirana tudi zdravstvena postaja Krmelj, v kateri si želijo defibrilator ter stalnega zdravnika tudi v poletnem času.. Dekliška komuna na Razborju je v letošnjem letu s pomočjo sponzorjev in donatorjev dobila urejen dom, dekleta pa je obiskal sam ustanovitelj več kot 230 komun don Pierino, ki je dejal, da bi rad nekaj svojih zadnjih dni življenja preživel na Razborju. S tem je dal najlepše priznanje patru Karlu in ljudem, ki so ustvarili tople in prijetne pogoje za ljudi, ki so padli v brezno življenja in se tudi z njihovo pomočjo vzpenjajo iz njega. N.Č.C. Logistika kot študijski program Krško - V študijskem letu 2005/2006 bo nova Fakulteta za logistiko v Krškem vpisovala prve študente. Program je narejen kot odgovor na povpraševanje po novih potrebnih znanjih, kajti logistični proces je v podjetju pomemben instrument konkurenčnosti, ki zmanjšuje stroške poslovanja. Podrobnejšo predstavitev študijskih programov novoustanovljene fakultete, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru in ima sedež v Celju, bo v petek, 7. januarja, v Kristalni dvorani motela Pacific v Krškem. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Sava Glas, 6.1.2005 Začetek gradnje nove železniške postaje Dobova - Izgradnja mednarodnega železniškega mejnega prehoda Dobova je prišla v zadnjo fazo, določena dela za izgradnjo postajnega objekta so že stekla, kot so zaprtje ceste in priprava terena za gradnjo temeljev. Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije je kot pooblaščeni investitor pripravil ogled tega mejnega prehoda, ki so se ga udeležili njegov predsednik Mitja Valič, predstavnik projekta iz Nove Gorice Oton Zuljan ter predstavniki holdinga Slovenskih železnic in drugih izvajalcev. Pred kratkim se je pričela še zadnja faza del, postavitev nove postajne zgradbe, kar bo stalo 800 milijonov SIT, od tega bo program PHARE prispeval kar 68 odstotkov. Nova stavba bo dvonadstropna, pri čemer se bo ohranila sedanja klet (ki so | jo skupaj z dodatnimi viri električne energije - baterijami in diesel motorjem - obnovili pred petimi leti) in del pritličja, ki bo tudi obnovljen. Postaja bo razdeljena na več delov; prostore bodo imeli policijska postaja, carina in železnica. Skupna površina novega objekta bo 2000 m2, v njem pa bodo združene vse službe z obeh strani meje. Kot je dejal namestnik šefa dobovske postaje Franc Pavlič, bo objekt dajal popolnoma nov videz kraju, ki bo okno v svet oziroma prvi vtis o Evropski uniji. Pavlič še doda-| ja, da bo v novi zgradbi tudi centralna postavljalnica, v kateri bo prometnik z enega mesta vodil promet po vsej postaji. Več kot 30 let staro postavljal-no mizo, s katero prometnik postavlja kretnice in signale, je oktobra že nadomestila nova mozaična miza, ki bo do izgradnje nove stavbe delovala v ža- frane Pavlič, Mitja Valič in predstavnik holdinga SŽ ob mozaični mizi bojniku. Večina od zaposlenih, teh naj bi bilo v eni izmeni okrog 25, je še vedno v stari postaji in se bo najbrž kmalu preselila v zabojnike. Rok za postavitev zgradbe je sedem mesecev, razloga za hitenje pa ni, kot pravi Tinka Teržan iz Servisa vladnih služb, saj mora biti postaja zgrajena do konca leta 2006. Zato nekoliko preseneča gradnja v zimskem času. Ter-žanova odgovarja, da je Slovenija šele septembra pridobila certifikat za upravičenost do sredstev PHARE, saj so se po 1. maju spremenili pogoji pogodbe, ki je postala tripartitna. Nekaj časa pa so trajala tudi pripravljalna dela. Pred gradnjo je padlo tudi nekaj očitkov, da bi bilo potrebno staro vamost-no-signalno postajo raje zamenjati za novo, saj naj bi to bilo ceneje od rekonstrukcije. Predstavnik policije pa je opozoril, da za osebno varnost policistov še ni dovolj poskrbljeno, da pa bo s sodobno tehniko, tudi kamerami, to zadovoljivo rešeno. Mojca Kosem Srečanje na meji Obrežje - V Sloveniji kot del turističnega razvoja turistični delavci uresničujejo projekt za urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih Slovenije, ki ga usklajuje in uresničuje Turistična zveza Slovenije. Ob zaključku letošnjega leta in pred vstopom v novo 2005. leto turistični delavci obiskujejo mejne prehode ter policistom in carinikom izražajo zahvalo in priznanje za opravljeno delo, ki nedvomno tudi prispeva k uspešnosti slovenskega turizma. Prejšnji teden so se na Obrežju s tamkajšnjimi cariniki in policisti sestali pooblaščenec brežiške občine Ivan Molan, predsednik Občinske turistične zveze Brežice in član izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije Tone Jesenko, Zdenka Žrlič Bahčič iz brežiškega zavoda za turizem, tajnica KS Jesenice na Dolenjskem Rajka Križanac in predsednica tamkajšnjega turističnega društva Maja Novoselič. Novoletna praznovanja so izjemen in zanimiv turistični dogodek, obogaten z mnogimi doživetji, ki običajno ostajajo v lepem spominu, pri tem pa je izredno pomembno, da preraščajo v vabljiva doživetja, tudi ali posebej na meji. Za vsakega turista so sprejem in dogajanja na meji prvi stik z državo, kjer želi dopustovati, zato sta zelo pomemba prijaznost in gostoljubnost delavcev na meji. Ivan Molan, Milena Vranetič, Tone Jesenko in predstavnik policije Letošnje prednovoletno srečanje sodi v okvir projekta “Moja dežela, lepa in gostoljubna”, ki jo koordinira tajnica občinske turistične zveze Milena Vranetič. Poudarja, da morajo turistična društva, krajevne skupnosti, pa tudi zaposleni na carini in policiji sodelovati, da bo kraj in prehod čim bolj prijazen in prijeten na pogled, za kar bo potrebno še kar precej dela. Predstavniki carinikov in policistov so predstavili lemo in še posebej praznično cirkulacijo vozil, orisali pa so tudi svoj sistem dela, v katerega sodi še ocenjevanje pristopa osebja do ljudi. Odslej pa bo Obrežje za razliko od prejšnjih let, ko je bilo samo opazovalec, sodelovalo v tekmovalnem delu ocenjevanja mejnih in maloobmejnih prehodov. Lani so si po seji projektnega sveta župan, predstavniki carine, policije in turistične zveze na mokriškem gradu prav tako ogledali mejni prehod, ki je letos kar precej spremenil svojo nekdanjo „surovo” podobo in sicer v pozitivnem smislu. Mojca Kosem oMa/točtle 07/49-91-250 naročnike čini. Pod vodstvom mentoric Patricije Rudolf in Tanje Cedilnik A' pripravili zanimivo in kostumografsko bogato predstavo jAežinka, ki sojo uprizorili v OŠ Dobova, OŠ Pišece, OS Mihajlo Rostohar ter v Vrtcu Mavrica Brežice. S predstavo in prihodom dedka Mraza so razveselili tudi otroke S^°jih profesorjev in ostalih zaposlenih na Ekonomski in trgov-N šoli Brežice. Izostreno strokovno oko bi verjetno zasledilo ar nekaj igralskega talenta, predvsem pa veliko prizadevnosti, ®Selja in iznajdljivosti pri izdelavi pisanih kostumov. Metka Galič, pomočnica ravnatelja ETrŠ Brežice Moja božična dogodivščina Bilo je pred enim letom na božični dan. Vsi sorodniki smo bili na Vidmu pri mami. Ortoci smo se igrah, starejši pa so kartah in se pogovaijah. Začelo se je mračiti, mi pa smo se še kar igrah. Kar naenkrat je pozvonilo; vsi smo stekli k vratom, saj smo pričakovali strica iz Velenja. Vendar je pred vrati stal BOŽIČEK. Jaz sprva nisem vedela, kdo bi to lahko bil, potem pa sem ugotovila, da je to moja teta Marinka. Imela je čisto pravi kostum in zares je izgledala kot pravi Božiček. Mlajši otroci so se ga malo bali, sploh bratranec Matic, ki se je zelo jokal. Božiček je vsem prinesel darila - bombone, čokolado, mandarine in še nekaj drobnarij. Z vsakim se je malo pogovoril. Mene je vprašal, kako mi je ime, koliko sem stara, če sem zaostala v kakšnem razredu, ko sem že tako velika in podobno. Potem je dal še dragim darila in nekateri so mu morah zapeti ah zmoliti. Ko nam je razdelul vsa darila, je odšel še v kuhinjo pozdravit moške, nato pa je odšel. Jaz in ostali tega obiska nismo pričakovali, vendar smo bih zelo veseh še enega darila. Saša Tominc, 5. razred OŠ Milana Majcna Šentjanž fMHificiin Hrvoje Oršamc "Fotografija mi je postala življenjski stil!” Že po izobrazbi je univ. dipl. inž. gozdarstva Hrvoje Oršanič predan naravi. Pravi, da kot naravovarstvenik svoje naravoslovne posnetke namenja: ,;XJživačem v uživanje in premišljujočim v premišljanje, so plod domišljije, meditacije in rezultat pogovora z naravo.” Več kot 25 let se ukvarja s fotografijo, sicer pa odnos do svojega fotografskega dela metaforično ilustrira s stihom prijatelja -pesnika Damira Šambareka Kukoviča: ”.. .ti si breza, ki se mi izmika, jaz sem veter, ki se te dotika...” Ko sva se dogovorila tudi o tem, da se jaz poleg njega pač ne bi šla fotografinje, mi je obljubil: "Prinesel ti bom žabico, pa boš videla.” “Žabico?” se po-smejim. “Žabico, ki sem jo osvajal!” To je torej to. Je žabica, ni žaba, kar o srčnosti pove vse. Mimo in predano pripoveduje o bogastvu svojih korenin: "Prvi pristni stik z naravo sem doživljal s staro mamo Slavico Ravnihar, Gorenjko, s katero sva kar nekaj let med poletnimi počitnicami hodila na planoto Talež nad Radovljico. Stara mama je nabirala kumino in srčno moč, jaz pa sem vse dni stikal med grmičevjem in travami. Imela sva pravo pastirsko življenje in sva po ves teden spala v zapuščenih stanih. Dober vpliv je imel tudi stari ata Oto, ki je bil velik ljubitelj narave in je bil eden od ustanoviteljev lovske in ribiške družine v Brežicah ter seveda nenazadnje oče Teodor.” Že v gimnazijskih letih je bil naklonjen fotografiji: "Takrat sem imel sposojen gimnazijski fotoaparat, staro Praktico, ki je bila čez šolsko leto kar v moji lasti. Ko pa sem začel študirati v Zagrebu, se mi je svet odprl in je dobil drage dimenzije, saj je bil študij povezan z naravo.” Med študijem je imel srečo, da je bil sosed profesionalnega fotografa : z laboratorijem: "Sosed Zika Stojanovič me je dobro naučil različnih prijemov pri čmo-beli fotografiji, tehničnih plati fotografiranja pa me je naučil Slo-ven Mossetig, lastnik najbolj znanega fotografskega laborato-' rija v Zagrebu. Tretji, zelo pomemben in stimulativen vphv, pa je imela še gozdarska sredina. Namreč na takratnem GG-ju (Gozdnem gospodarstvu) je bilo precej zelo dobrih fotografov, kar je bilo zame zelo dobro, ker sem že od začetka kazal naklonjenost do naravoslovne fotografije in sem ji ostal zvest do danes.” Naravoslovna fotografija ima več obrazov, Hrvoje se ukvarja s tremi osnovnimi fotografiranji - Živah, gozda in krajine: ”Ob fotografiranju sem doživel nešteto zgodb z divjadjo, pa tudi z ljudmi, ki sem jih srečeval. Od naravoslovne fotografije je samo korak do področja varstva narave, kjer sem precej aktiven. Ukvaijanje s to fotografijo ti izostri oko, kar je pomembno tudi za področje varstva narave, ko ob tem opaziš vso grobost človekovega širjenja v prostor.” Veliko se je naučil s prebiranjem večinoma tuje literature, z udeleževanjem mednarodnih fotografskih dogodkov in z druženjem s prijatelji, ki se ukvaijajo z naravoslovno fotografijo: "Profesionalca naravoslovne fotografije v Sloveniji ni in je težko potegniti ločnico med profesionalcem in naturščikom. Mi smo vsi naturšči-ki, ki tu in tam tudi kaj zaslužimo z objavami izdelkov v učbenikih, revijah, naslovnicah, koledaijih, zgibankah do strokovnih knjig. Pri svojem delu smo naravoslovni fotografi izraziti individualisti. Ve- liko komponent je vpletenih, da se dokoplješ do uspešnega posnetka. Fotografija je pravzaprav proizvod meditacije, ki nastaja v miru in ob zbranosti, ko vem, kaj hočem. Fotografija je izdelek Nikoli je ne posnamem, temveč jo ustvarim, dam ji dušo.” Kajti, kot pravi, v motivu videti sliko, se ne da naučiti. Za to je treba imeti prirojen občutek kar je pri fotografiji zelo pomembno in se pri tem začno fotografi ločiti med sabo. "Zame fotografija nikoli ni bila zgolj posnetek nekega trenutka, temveč mora vsebovati zaključeno vsebino, trajnejšo informacijo in mora upoštevati likovna pravila.” Redno razstavlja. Praviloma v Sloveniji, pa tudi v Slovenskem domu Zagr eb. Priznanj ima poln predal, izpostavlja štiri, kjer je “pobral” prve nagrade; na L Mobitelovem natečaju “Svoboden kot ptica”; na natečaju Slovenska fotografija leta v kategoriji “Naravoslovna reportaža” z reportažo o piranskih galebih; na bienalnem natečaju “Slovenska pokrajina” v kategoriji barvni diapozitiv in na bienalnem natečaju z naslovom “Kamen”. Zadnji dve leti uporablja tudi digitalno tehnologijo, a je ne zlorablja, ker se mu pri naravoslovni , fotografiji zdi to zelo neokusno. “Praviloma se v en prostor večkrat vračam. Z vračanjem ugotavljam spremembo prostora, kjer je narava ustvarila nove motive. To so sveti prostori, ki jih stalno nosiš v sebi in kamor se z veseljem vračaš. Tam je pretok energije prostora in mene kot naturščika...”, pove Hrvoje, kar še zdaleč ni niti približen zaključek njegovega vedenja in razmišljanja. .. N at ja Jenko Sunčič RECEPT ZA VSAK DAM Kmečka porova juha Sestavine: 2 pora 3 krompirji 900 ml mleka 100 g masla 1 jušna kocka muškatni orešek česen sol, poper smetana Postopek: Por očistimo in ga na drobno narežemo ter zmehčamo na maslu. Med tem skuhamo še krompir. Skuhan krompir naribamo v por in dodamo mleko, jušno kocko, muškatni orešek, sesekljan česen, sol, sveže nariban poper in malo vegete ah kakšno drugo posušeno zelenjavo. Kuhamo, dokler se ne zmehča. Če Želimo, lahko z mešanjem raztopimo grudice, ki se pojavijo v juhi. Na koncu okrasimo s smetano. Kislo zelje v jabolkih Sestavine: 50 dag kislega zelja 10 manjših jabolk ščepec zmlete kumine 1 rdeča čebula sol in poper po okusu olje po okusu košček slanine Jabolkom odrežemo kapice, nato jih izdolbemo. Vsako premažemo zunaj in znotraj s koščkom slanine, da se lepo sveti. Sredico jabolk narežemo na drobne koščke in jih dodamo zelju. Dodamo še sol, poper, kumino, narezano slanino ah šunko in olje. Dobro zmešamo in nadevamo jabolka. Po vrhu naložimo rezine čebule. Zelje v jabolku se prileže kot samostojna solata ah dodatek k hladnemu bifeju ah pečeni govedini. Sirovi obročki _____________ Sestavine: 10 dag masla 10 dag drobno naribane stare gaude 10 dag gladke moke ščepec pecilnega praška ščepec soli, ščepec popra, papir za peko rumenjak za premaz mak in nariban parmezan za posip Postopek: Maslo segrejemo na sobno temperaturo in s soljo in poprom penasto zmešamo; po žlicah dodajamo drobno nariban sir in s pecelnim praškom pomešano presejano moko; z maso napolnimo brizgalno vrečko (z nastavkom v obliki zvezdice). Dva pekača obložimo s papirjem za peko in nanju nabrizgamo obročke iz sirove mase s premerom približno 8 cm, premažemo z rumenjakom in potresemo z makom in parmezanom. Obročke pečemo v prej ogreti pečici pri teriiperaturi 180 stopinj C 15 minut in serviramo še tople. Pikantno drobno pecivo za grizljanje k vinu ali pivu. KULTURA Godba spet navdušila Sevnica - Kulturno društvo Godba Sevnica vsako leto pripravi božično-novoletni koncert, s katerim zaželi srečo in zdravje v prihajajočem letu. Tudi tokrat je bilo tako, večer pa so popestrile še najmlajše mažoretke društva Trg, kijih vodi Nataša Rus-Ganc. Obiskovalci, ki se vsi niso mogli stlačiti v dvorano, ampak so koncert poslušali kar v preddverju, so bili navdušeni nad mladimi godbeniki, ki jim dirigira Jože Rus. Slednji je prevzel taktirko pred enim letom - na lanskem božično novoletnem koncertu, ko se je od dirigiranja poslovil dotedanji dirigent Simon Urh. S prihodom novega dirigenta se je začelo bolj trdo in resno delo, je na koncertu dejal dosedanji predsednik godbe dr. Dušan Senica. Nekateri ga niso prenašali, zato so odšli. Senica jih je pozval, naj sedaj - s hladnimi glavami - razmislijo o vrnitvi v orkester. Poslej bo njihova naloga zgolj ta, da igrajo in se jim ne bo potrebno ubadati z administrativnimi zadevami. Na koncertu so s spominskimi darili potrdili prihod šestih novih članov godbe. Pridružili so se jim trobentač Jure Požar, pozavnist Rožle Vene, saksofonist Andraž Vene, flavtistka Ajda Senica, klarinetistka Simona Krošelj ter naj mlajši, naj zvestejši član godbe, trobentač Lucijan Ratajc, ki je tudi najbolj oddaljen, a nikoli ne manjka, za kar se je predsednik zahvalil njegovim staršem, ki ga pridno vodijo na vaje. Vsako leto na božično novoletnem koncertu godba poskrbi za presenečenje. Tokrat je poskrbela za dve. Prvo je^ bil nastop solistov Martine Živič, učiteljice solo petja na sevniški glasbeni šoli, ki se je preizkusila tudi že kot operna pevka, ter Matjaža Prevejška, kije že zdavnaj zaplaval v glasbene vode. Drago presenečenje večera pa je bil odhod predsednika Dušana Senice, ki je godbi predsedoval dve leti. Kot je dejal Senica, je godba v tem času previharila mnoge viharje in uspešno preskočila polena, ki so jim jih mnogi nametali pod noge. Ob odhodu tajnika Matjaža Travna je preveč dela prišlo na predsednika, zato so se odločili, da razširijo upravni odbor in predsedniško mesto odstopijo Andreju Striclju. Kljub zdravici z županom in dimnikarjem, ki naj bi prinašal srečo, je bilo razbrati, da se tudi v tako plemeniti dejavnosti kot je glasba, spopadajo najrazličnejši interesi, kar pa se - hvala bogu - ni odražalo ob nastopu godbenikov. N.C.C. Godba s pevcema Božično novoletni koncert Blanca - Začelo se je maja 2000, ko se je zbralo pet nadebudnih godbenikov in prijateljev pristne domače glasbe z željo nadgraditi svoje znanje in ustanoviti prvo godbo z dvema ali celo tremi diatoničnimi harmonikami. Iz meseca v mesec je bilo članov več in sedaj jih je že skoraj trideset. Vadijo dvakrat tedensko, igrajo na raznih kulturnih prireditvah v sevniški občini, pa tudi drugje po Sloveniji. 26. decembra so v Športni dvorani Osnovne šole na Blanci pripravili četrti božično novolet- ni koncert z gosti. Nastopili so Alpski kvintet, Kvintet Dori, Ansambel Mira Klinca, Trio Branka Žiberta, Ansambel Franca Ocvirka, Ansambel Jožeta Ško-bemeta, Ansambel Lipovšek, Stanka Macur s ciganskimi skladbami in Konovski štrajhar-ji. Prireditev je humoristično obarval Klemen Košir, povezovala pa jo je Renata Žnidar. Obiskovalce so s programom navdušili, zato upajo, da jih bodo s svojim obiskom počastili tudi v maju 2005, ko bo godba Blanški vinogradniki (na fotografiji) praznovala peto obletnico. J.K. Stoparjeve skulpture in grafike Brestanica - V gradu Raj-henburg deluje Galerija Staneta Fabjančiča, ki bo v letu 2005 obeležila svojo 35-letnico. V jubilejno leto vstopa galerija z razstavo grafik in skulptur v kovini Rudija Stoparja iz Sevnice. Kipar izhaja iz družine, kjer se je šest rodov ukvarjalo s kovaštvom in obdelovanjem kovin. Od tod “domač” odnos do trdih hladnih materialov, ki jih Stopar v svojih skulpturah omehča, kot bi gnetel glino. Za takšno izpovednostjo stoji ogromno poznavanje tehnoloških možnosti surovin, ki jih uporablja in pri ustvarjanju izziva teorijo.Dr. Mirko Juteršek za Stoparja pravi, da je bistveno razširil tematiko kiparskega oblikovanja v kovini, saj ne dela le figuralike, temveč vse, kar se mu zahoče. Na dan odprtja razstave je v renesančni dvorani prepeval Moški zbor Svoboda Brestanica, ki predstavlja 60-letno tradicijo zborovskega petja v kraju, vodi ga Janko Avsenak. B.D. ŠMMiUMiMif msmm Močan ustvarjalni utrip Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice je pripravil 7. območno srečanje literarnih ustvarjalcev, ki je potekalo v malem avditoriju Posavskega muzeja. Na srečanje seje prijavilo 24 literarnih ustvarjalcev in sicer je KD “Žarek” Brežice zastopalo 10 avtorjev, KUD Teaterfraj ena avtorica in KUD Franjo Stiplovšek Gimnazija Brežice 13 avtorjev. Po delovnem srečanju avtorjev s strokovnim spremljevalcem Milanom Markljem, je potekala še javna prireditev “Literarni večer”, ki ga je med interpretacijo del s songi pestro dopolnila Stanka Macur. Vodja območne izpostave Simona Rožman Strnad je prisotnim izrazila pohvalo in zahvalo za prvi tako množičen odziv na srečanje. Strokovni spremljevalec Markelj je prav tako izrazil presenečenje nad pestrostjo gradiva, v katerem prevladujejo prozne in lirične zvrsti od močne ljubezenske motivike, družbeno kritičnih prispevkov, impresije narave do pravljic. Pohvalil je kakovost del, ki se sicer bolj odraža pri starejših avtorjih, začetniki pa se bodo morali še potruditi k dograjenosti ter oboje opozoril na odtenke, kjer je avtor avtor in je ob dobrem delu bralec poln. Glede na množičen odziv se je z avtorji dogovoril, katero delo bo objavljeno v novi priložnostni zbirki “Če beseda bi doma ostala”. Pohvalil je ustvarjalni utrip ter v spomin in opomin položil, da jezik ni od boga dan dar, zato je literarno ustvarjanje zahtevna in trda obrt. Natja Jenko Simčič Vsako novo pot ožarja kaka zvezda Dobova - V nizu božično-novoletnih koncertov je bilo v Dobovi že tradicionalnega organizator Kulturno društvo “Franc Bogovič”. K sodelovanju so se odzvali učenci OŠ Dobova, Dobovški rogisti, KD “Zvezda” Dobova, Trobilna sekcija in mažoretke Gasilskega pihalnega orkestra Loče, MePZ KD “Franc Bogovič” Dobova, člani KD “Zarek” Brežice, vključno z Dragom Pirmanom z igranjem na orglice ter dobovska likovna družina. Sodelujoče skupine so na vejice božično-novoletnega drevesca ter v košarico pod njim nizale glasbeni, literarni, plesni in barvni splet biserov, ki je polni dvorani obiskovalcev prijetno popestril skoraj 120 minut Štefanove nedelje. Sporočilo moderatorjev koncerta Natje Jenko S. in Draga Pirmana je bilo: “Nikoli nikogar ne prikrajšajmo za božič! Pozabimo in odpustimo, kajti kdo lahko zanesljivo zagotovi, da bo božič spet prišel kot gostitelj ali gost. Podajmo si roke! Naj bo celo leto božič!” Kultura 2004 Kultura ni več krizantema siromakova Leto 2004 je bilo zelo “ kulturno”. Pesem, igra in ples - ter posledično aplavzi - so odmevali iz dvoran in cerkva, iz pretesnih posavskih knjižnic pa z odrov; tistih vrhunskih ali takih, za silo zbitih skupaj. Vse je enkrat prvič Zoran Zelič iz Sevnice je takoj v začetku lanskega leta razveselil s knjigo “Župnija svetega Nikolaja. Tudi čateški duhovnik Jože Pacek je napisal knjigo, njen naslov pa je “Zvezde nad Cirnikom”. Razborski pater Karel Gržan piše knjige kot po tekočem traku, svojo prvo pravljico pa je izdala Jožica Mikek. Na prvem koncertu se je predstavil šolski simfonični orkester iz Brežic. Agencija Boom, ki slovi po srečanju harmonikark, ki vsako leto poteka na brestaniškem gradu, je v sodelovanju z zdolskimi gasilci pripravila prvo srečanje etno skupin. V Posavju je bil v tem letu organiziran tudi prvi’ folklorni festival z mednarodno udeležbo in s pomenljivim naslovom Ples draži narode. Da to res drži, je dokazala folklorna skupina iz Artič, ki je gostovala na Poljskem. Tudi večera ljudskih pesmi in plesov na Razborju se je udeležila folklorna skupina iz tujine, iz Estonije. Žal pa je na tem večeru smrt zasenčila kulturo, saj je na prireditvi umrl starosta razbor-ske folklorne skupine Karel Frece. Na krškem odru je bila prvič uprizorjena scenska izvedba glasbene drame Vražje dekle. Izvajalci - Simfonični orkester glasbene šole Krško z dirigentom Dragom Gradiškom, solisti in združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta Janka Avsenaka so se leto poprej predstavili zgolj z uglasbeno izvedbo drame, za katero je libreto napisal vsestranski Silvo Mavsar iz Krškega. Posavje je dobilo v tem letu nov etnografski muzej, ki so ga odprli na domačiji Rezljevih v Bukošku, v Kostanjevici pa se je rodila galerija Kaslc. V vojašnici Cerklje so odprli oddelek brežiške knjižnice, knjižnica na Senovem pa se kljub obljubam še ni preselila v upravno stavbo rudnika. S prostorskimi težavami se ubada tudi sevniška knjižnica in rešitev njene stiske še ni znana, so se pa v Krškem odločili, da bodo zgradili novo knjižnico. Kulturni jubileji Leto 2004 je bilo tudi leto jubilejev. Ženski in mešani pevski zbor KUD Brežice sta proslavila 20-letnico delovanja, Pihalni orkester Kapele 10, sevniška kolonija Arspekta pa 5 in bi se lahko imenovala kar Arspeta. S postavitvijo treh novih skulptur so v Kostanjevici obeležili 20-letnico Forme vive. V Loki pri Zidanem Mostu se je na sedmem KreArtu zbralo 20 kreativcev, v Pišecah pa so obeležili 10-letnico Pleteršnikovih spominskih prostorov. Galerija Ana je obeležila tretji rojstni dan, 15 let zborovskega petja pa MePZ Franc Bogovič iz Dobove; društvo likovnikov Brežice je praznovalo 40. rojstni dan in ob tem v Posavskem muzeju pripravilo razstavo. Prav toliko je star tudi sevniški oktet Jurij Dalmatin, ki je ob jubileju pripravil koncert. Največje darilo zboru ob jubileju je bil obisk Vatikana, kjer so pevci nastopili na srečanju visokih cerkvenih dostojanstvenikov, sprejel pa jih je tudi papež. Kulturni dosežki Posavski kulturniki so v letu 2004 posegali po številnih priznanjih. Na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov za Posavje, Dolenjsko in belo Krajino so vsa prva mesta odšla v Posavje; najboljši mešani zbor je bil Viva iz Brežic, najboljši ženski Solzice iz Brežic, najboljši moški pa pevski zbor Svoboda Brestanica. Na 27. mednarodnem festivalu hrvaške tamburaške glasbe je tamburaški orkester iz Artič osvojil zlato plaketo. Sopranistka Mihaela Komočar pa je na 23. pevskem tekmovanju na Dunaju osvojila drugo mesto. V Sevnici je po dolgih letih zaživel kino, v Krškem pa so odprli izpostavo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dr. Milan Jazbec je protokolarna darila, ki jih je dobil kot državni sekretar, izročil v hrambo Posavskemu muzeju Brežice. V Krškem pa so se s spominskim obeležjem spomnili 100-letnice rojstva zgodovinarja pesnika, prevajalca in esejis; ta Alfonza Gspana. Njegova bogata zasebna knjižnica skupaj s pohištvom je po volji Gspanove žene prešla v last krške Valvasorjeve knjižnice. N.C.C. napovedi 6. januar Sevnica - odprtje slikarske razstave “Simfonija realizma avtorja Jožeta Barachinija, ob 19. uri, Lekos galerija Ana 8. januar Sevnica - ponovoletni zabavni koncert sevniške godbe 2 mažoretkami društva “Trg” in gosti, ob 19. uri, Dom svobode Krmelj 11. januar Sevnica - lutkovna predstava “Princeska na zmu graha ^ izvedbi Mojega gledališča Ljubljana, ob 17.uri, Kulturo dvorana 20. januar Sevnica - mjuzikl “Obuti maček” v izvedbi Špas teatra, 0 14. in 19. uri, Kulturna dvorana REPORTAŽE, NASVETI... avtomobilizem Citroen C5 2.0 HDi Break Novi francoski limuzini koncema PSA Peugeot 407, ki je od pred kratkega na voljo tudi v karavanski različici SW, in najnovejši Citroen C5 vežejo učinkovitim prikazovalnikom). Tako kot oblika novega C5, je povsem nov in ne samo nov, pač pa tudi sodoben dvolitrski HDI 16V, na katerega estetsko izpopolnjena notranjost na čelu z armaturno ploščo s prenovljenim sredinskim delom. Obilica gumbov na sredini je namenjena navigaciji, čeprav je v tej različici na voljo zgolj za doplačilo, radijskemu aparatu, klimatski napravi in možnosti vgraditve telefonskega aparata. Voznik bo, če bo zanj seveda vedel, v paketu SX pogrešal še mehansko opozorilo z vibriranjem leve ali desne strani voznikovega sedeža ob nepredvidenem sekanju sredinske črte z leve ali desne strani brez smernika (običajno zaradi “kinkanja” za volanom). Ker pa črte ranju bo v veliko pomoč zvočni opozorilnik s tipali spredaj in zadaj ter po novem tudi s strani za večjo preglednost in varnost pri parkiranju. Čeprav je voznikov sedež sicer izdatno nastavljiv, tudi v tej izdaji nastavitev ni ravno najboljša. Enako velja za oprijem, kar je ena od redkih omembe vrednih. Pomanjkljivosti - občutek, ki s časom izgine in ne kvari splošne želje po daljših potovanjih. Na daljše poti pa izredno spodbudno vpliva na začetku omenjeni turbodizel, ki je izjemno tih in uglajen ter vzorno tesne sorodstvene vezi. Veliko večje, kot si lahko predstavljamo. Približno 50 odstotkov mehanskih komponent in drugih delov je skupnih - od podvozja, motorjev, elektronike in nekaj očesu opaznejših podrobnosti v notranjosti - kot na primer instrumenti vključno z informacijskim ekranom navigacije in drugih informacij. Ta je v Citroenu C5 vgrajen globoko proti vetrobranskem steklu, vendar je v različici SX za doplačilo, zaradi česar ga v našem primeru ni bilo (zadovoljili smo se z manjšim, a vseeno Motor: - 4-valjni vrstni turbodiesel - prostornina: 1997 cm3 - največja moč: 138 KM (100 kW) - navor: 320 Nm pri 2000/min. morajo biti v Citroenu (oprostite, PS A-ju) še posebej ponosni. Citroen C5 je tudi po temeljiti prenovi ohranil prvotni koncept družinsko naravnanega, funkcionalnega karavana. Odlikujeta ga prostornost, udobje in hidravlično “tekanje” s poudarkom na potovalnem udobju. Zasluge za udobje si lasti predvsem tretja generacija hidraktivnega vzmetenja, ki je zdaj še učinkovitejše. In pojavlja se prijetna dilema, ali bi raje sedli spredaj ali zadaj, kjer je dovolj prostora (dasiravno ne prav vedno) in udobja tudi za tretjega, v sredini. Potovanja v sproščenem in prijetnem vzdušju so sploh največja vrlina te limuzine, ki razvaja tudi z dobro serijsko opremo, kjer ne manjka dvopodročna klimatska naprava, odlično ozvočenje in na oko bogatejša ter ne poškodujejo barve, se je potrebno zaščititi še pred tršimi predmeti. Predvsem pri parki- Zmogljivosti: - najvišja hitrost 200 km/h - pospešek 0-100 km/h: 10,0 s - poraba po podatkih proizvajalca:?,8/5,0/6,0 l/100km - testno povprečje: 7,41/100 km uglašen s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. O zmogljivostih dovolj povejo številčni podatki. Nenazadnje pa tudi občutek, da je tokrat C5 zrelejši, z novim prednjim delom lepši in daje drugačen splošni videz. Pri tem pa ostaja cenovno še vedno v razumljivih okvirjih. Aleksander Krebelj Derma Art d.o.o. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Suha koža Tip kože je prirojen in nanj skoraj ne moremo vplivati. Izgled kože pa je razen od tipa močno odvisen tudi od zunanjih dejavnikov, kot so umazanija, utrujenost, zelo suh zrak, nepravilna nega, Poškodbe in podobno. Po 25. letu starosti se vsaka koža začne starati, saj aktivnost cehe postopoma upada, zmanjšuje se njena obnovitvena moč. Koža postaja vse bolj suha in manj napeta. Tipa kože ne moremo spremeniti, s koži prilagojeno nego pa lahko •zboljšamo njeno vitalnost. Pri izbom nege je pomembno, da vemo, kakšen tip kože imamo. Suhi koži najprej primanjkuje medcelične maščobe in posledično vlage. Naravna kožna maščoba je najboljše sredstvo za ohranjanje vlage. Če te naravne zaščite ni dovolj, se to pokaže na koži kot Pomanjkanje vlažnosti. Roževinaste celice postanejo suhe in se luščijo. Ker je njihova medsebojna povezava slabša, tudi vlaga hitreje izpareva in škodljive snovi lažje prodrejo v notranjost. Suha koža zaradi tega postane občutljiva in se hitreje stara. Na žalost tudi Najboljša nega ne more prisiliti utrujenih celic, da bi proizvajale ^eč maščobe. Pravilna nega pa vseeno lahko nadomesti tisto, kar koži manjka. Laserski žarki vplivajo na kožne strukture stimulativno, povečajo sintezo fibroblastov in s tem vplivajo na prerazporeditev elastičnih in kolagenih vlaken. Pri vsakdanji negi suhe kože je pomembno upoštevati, da je to tanka koža, ki potrebuje Neagresivno nego. Dolgoročno boste za zdravje svoje kože veliko štorih že s tem, Poiščete strokovni nasvet o pravilni in zadostni negi svoje kože. Daniela Truden, www.dermaart.si VTOCkiK 17o4® na Itoip Botižgce m UšA«y Sevnica Film, da te kap 3/ Scary movie 3 Cindy Campbell (Anna Faris) je televizijska voditeljica in novinarka. Njena najnovejša naloga je raziskati skrivnostne žitne kroge na kmetiji Toma Logana (Charlie Sheen). Kmalu je priča grozljivi smrti najboljše prijateljice Brende (Regina Hall). Pred tem ji pove, da jo je po ogledu čudne videokasete poklical neznanec in ji dejal, da bo umrla čez teden dni. Cindy se odloči obiskati prerokovalko, ki ji pove, da mora pomagati predsedniku ZDA in rešiti svet pred napadi vesoljcev. Jaz, robot/1, Robot Zbirka romanov “Jaz, robot ” legendarnega pisca znanstvene fantastike Isaa-ca Asimova je navdihnil scenarista Jeffa Vintaija (Final Fantsy), daje napisal scenarij za kriminalko o robotu, osumljenem umora svojega gospodarja, kar je po Asimovih zakonih o robotih napojm-ljiv zločin. Leta 2035 so roboti nepogrešljivi domači pomočniki in delovna sila človeške vrste. Chicaški policaj Del Spooner (W. Smith) raziskuje umor znanstvenika, ki naj bi ga zagrešil robot Sonny. Ce so roboti sposobni ubijati, bi lahko zavladali svetu. Ubila bom bila 2/ Kili Bill vol.2 Nevesta (Uma Thurman) je pripadala skupini vrhunskih ubijalk, dokler se njihov vodja Bill in druge morilke niso obrnili proti njej. Nosečo jo napadejo na poročni dan in jo s svati spustijo ležati v krvi, misleč, da je mrtva. Pet let kasneje se nevesta zbudi iz kome in se odloči za krvavo maščevanje. Loti se nekdanjih sodelavk, Billa pa prihrani za konec... Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah feng shui Notranja ureditev v skladu s pravili feng shuija (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Poleg prostorske razporeditve so pomemben dejavnik tudi vgrajeni materiali in objekti, ker neposredno vplivajo na tip energije, ki teče po objektu. Zelo pomembno je: L Uskladiti velikosti posameznih objektov v prostoru. Denimo, kamin ne sme biti tako velik, da dominira in vizualno pomanjšuje prostor, v katerem se nahaja. 2. Les, iz katerega so narejena vrata, tla ali stenske obloge ne sme imeti preveč grč in razpok. 3. Ni priporočljiva uporaba vertikalnih žaluzij, ker upodabljajo nože. Materiali: L Rdeča opeka pripada elementu ognja in ni priporočljiva za vsakogar. 2. Materiali, ki odsevajo, še posebej izkrivljeno sliko, niso dobri. 3. Kamena fasada - da, vendar z uporabo grobega kamna v notranjosti; moramo biti previdni in ga koristiti skladno z analizo medsebojne povezave petih elementov in ga uporabljati na točno določenem mestu, predvsem za vzpostavitev ravnovesja. 4. Pešpoti in eventuelna dovozna pot na posesti naj ne bi bila asfaltirana, ker onemogoča naraven dvig energije zemlje. Prihodnjič bom pisal o feng shuiju v posameznih bivalnih prostorih. Nadaljevanje sledi v 125. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-63-091. Goran Ledič moda SREČNO NOVO LETO 20051 In prav to leto bomo začeli z VELIKIM LETNIM MODNIM HOROSKOPOM. V osnovi nam to leto zvezde in planeti vsem obljubljajo vehko sprememb in presenečenj! Pa začnimo z KOZOROGI. Prav kozorogi bodo to leto pokazali svojo drugo stran, čas je za velike spremembe, torej bodo svoj slog obrnili v smeri romantike, polne dobrih modnih zamisli. Pri VODNARJIH bo začutiti resnost, celo stabilnost, torej slog ne bo vsak dan drugačen, ampak se bodo tudi vodnarji odločili za enega, njihova modna pot bo predvsem erotična z vehko umetnosti. RIBE nas bodo prav tako presenetile; njihov bo prav tisti slog, ki bi ga najmanj pričakovali -s kančkom športnega pridiha, saj bodo prav ribe to leto poskusile doseči več na športnem področju. OVNI bodo tokrat pokazali svojo drugo plat; nič več zadržanosti in resnosti, hladni in vroči hkrati bodo, torej se pripravite na vehko spremembo pri ovnih. BIKI bodo v novem letu spet polni zamisli, polni raznih inspiracij, zato bo njihov slog zelo izrezan, predvsem umetniški, to leto bo priložnost, da si vzamejo čas zase. DVOJČKI bodo eksperimentirali, torej nikakor ne bodo ostali pri enem slogu, temveč bodo poskusih več različnih. Kljub vsemu se bodo “igrali” bolj s poslovnim videzom. Tudi pri RAKIH bodo spremembe, vendar raki se bodo nasprotno od dvojčkov odločili za en slog, pri tem bodo tudi vztrajali in bodo modno ustvarjali. Za LEVE, ki so znani po glamurju in luksuzu, ne bomo rekli, da tega v njihovem slogu ne bo opaziti, vendar bodo zašli tudi na področje romantike in športa, torej bodo njihovi slogi v tem letu drugačni. DEVICE prav nič več ne želijo biti romantične in umirjene, vsaj kar zadeva njihov slog, prav one bodo to leto poskusile prav vse, nič jih ne bo ustavilo, sploh pa ne glamur in opaznost. TEHTNICE, ki so prav tako znane po eksperimentiranju, nas bodo presenetile z odločitvijo za en slog, ki ga bodo dograjevale in izpopolnjevale do konca. Nič drugače ne bo pri ŠKORPIJONIH; tudi oni nas ne bodo razočarali in ostali brez sprememb, predvsem športno - “streetvvaer” slog bo to leto njihov, z njim bodo pokazali svojo zaigranost in hkrati zapeljivost. STRELCI, ki so znani po bolj easy waer, pa bodo tokrat malce bolj resni, njihov slog bo posegel celo v glamur in luksuz. * Zvezde torej napovedujejo velike spremembe in presenečenja in v svetu mode se bo prav tako veliko dogajalo, pustimo se presenetiti. Lea Šinko Štraus ŠPORT atletika Atleti ne počivajo niti pozimi Brežice - Atletski klub Fit iz Brežic je danes organiziral atletski miting v skoku v višino in ob palici za moške in ženske v vseh kategorijah. V skoku v višino je s 165 preskočenimi cm prepričljivo slavila Barbara Tomše (na fotografiji), ki je naskakovala tudi nov osebni rekord na 170 cm, kar pa je na žalost le za las zgrešila. Druga je bila Mateja Drobnič (145 cm), tretja pa še ena fitovka, Tamara Rožman (1,40 m). Pri moških je slavil Novomeščan Matej Drčar (175 cm) pred Hrvatoma Antejem Markoto (170 cm) in Edvardom Sipičem (155 cm), oba iz kluba Dinamo-Zrinjevac. Domačin Doko Majkič je s 155 cm zasedel 4. mesto.V skoku ob palici je s preskočenimi 3,6 m slavila Brežičanka Mateja Drobnič, ki je skočila toliko kot njena klubska kolegica Tamara Rožman, tretja pa je bila fitovka Tjaša Hojnik (2,90 m). Med fanti je s sicer skromnimi petimi metri zopet slavil Jure Rovan pred članom Zrinjevca Boškom Trišovičem (4,25 m) in Celjanom (Kladivar) Svitom Pinterjem (4,25 m). To soboto ne zamudite otvoritvenega mitinga dvoranske atletske sezone prav tako v skoku v višino in ob palici, ki se bo pričel ob 10. uri dopoldne. M. K. Šport v letu 2004 Posavje - Posavci se lahko letos v športu pohvalimo z marsičim; predvsem z dvema uspešnima udeležencema na poletnih olimpijskih igrah v Atenah, kjer smo imeli svojega predstavnika nekaj kasneje še na para-olimpijskih igrah, pa z reprezentanco rokometašev, kjer prav tako izstopajo Posavci, dobri smo bili tudi v strelstvu, borilnih športih in še kje. Nekatera športna tekmovanja so se v letu 2004 začela prav v Posavju, denimo tekmovanje v mornarčku, po mnogih letih je bila spet dirka za državno prvenstvo v spustu na brzicah Save v Krškem. Pišečan Gorazd Škof je po evropskem prvenstvu v rokometu na začetku leta ponesel ime svoje majhne vasice v “deveto vas”, pred nekaj meseci pa postal prvi vratar Pivovarne Laško. Rokometašem dobovskega kluba se je aprila uspelo uvrstiti v 1. b rokometno ligo, kjer so se pridružili nekoč zveznemu prvoligašu - Sevnici. Krški klub pa z radeškim ostaja v 2. ligi, kjer gre predvsem Krčanom letos odlično. Mateju Žagarju je pripadla zmaga na prvi krški (in nasploh slovenski) dirki za državno prvenstvo v speedwayu, zlati znak občine Krško je letos pripadel Račičanu Izaku Šanteju, izstopal pa je tudi Denis Štojs, julijska velika nagrada AMD Krško paje kljub zdravstvenim težavam pripadla Ljubljančanu Mateju Zagarjm Septembrski Grand Prix Slovenije v speed-wayu je pripadel Švedu Rickardssonu, Matej Žagar pa je z 9. mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v tem tekmovanju. Sicer pa so Krčani postali državni ekipni prvaki, saj so v zadnji dirki presenetljivo premagali favorizirane “ljubljanske srajce”. Katana (moška ekipa) se je veselila srebrne medalje na državnem prvenstvu ekip v ju-jitsu. Tokrat so se prvič okitili s kolajnama s Svetovnih prvenstev, navdušujejo pa tudi brestaniške karateistke (Danijela in Jasmina Grilc ter Marija Jeler) ter sevniški in brežiški karateisti. Pet olimpijcev na brežiškem atletskem mitingu, od leve proti desni Igor Primc, Damjan Zlatnar, Primož Kozmus, Tea Melink in Jure Rovan Posavski strelci so z državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem prinesli kopico medalj, med njimi štiri zlate, Vesna Kržan seje (s sposojeno pištolo) veselila še enega naslova državne mladinske prvakinje, tokrat z malo kalibrsko pištolo na razdalji 25 m, kar je oktobra kronala še z dvema medaljama s svetovnega univerzitetnega prvenstva v češkem “Plznu”. Sevničanu Borutu Vebru je v teku na 10 km uspelo premagati velikega tekmeca Romana Kejžarja. Avto društvo Studenec Sevnica je maja uspešno spravilo pod streho že sedmo gorsko hitrostno dirko, na kateri je bil zelo uspešen Sevničan Samo Valant, ki je avgusta tudi postal državni prvak v gorsko hitrostnih dirkah. Brata Vodlan sta za uverturo v olimpijske igre premagala skoraj 2000-km razdaljo do grške prestolnice, kamor sta pripotovala kar dva Brežičana, metalec kladiva Primož Kozmus, tik pred zdajci pa še skakalec s palico Jure Rovan, ki je v Zagrebu postavil tudi nov državni rekord. Iz zibelke evropske kulture sta se brežiška atleta vrnila avgusta, z osvojenim 6. mestom je najbolj navdušil Primož Kozmus (sam je bil sicer z uvrstitvijo nezadovoljen), nasprotno pa se Jure nad preskočenimi pet in pol metri ni pritoževal. Odličen pa je bil tudi posavski paraolimpijec Damjan Pavlin, ki se mu je medalja v kategoriji streljanja z zračno puško SH2 izmuznila za 0,6 kroga. Oktobra sta v Brežicah dva kluba praznovala svoja jubileja, Sokol kar stoletje delovanja, rokometni klub pa' abrahama-Fitovci so se spet izkazali z brežiškim mitingom (za prihodnje leto obljubljajo montažne tribune in bivalnike), kjer so atleti postavili precej rekordov mitinga, padel pa je tudi slovenski rekord na 110 m z ovirami. Tomaž Bogovič, Marko in Barbara Špiler, Maruša in Rok Deržanič, Barbara Tomše, Lucija Križnik, Maja Petan, Mateja Drobnič in Rožle Bučalo, to je skupina obetavnih, že uveljavljenih, brežiških športnikov, medtem ko Sevničani blestijo predvsem v tekih. Tudi posavske gimnastičarke osvajajo najvišja mesta v državnem merilu, mladinka Urška Štus iz Krškega je tako p°' stala državna prvakinja na dvovišinski bradlji in bila četrta v mnogoboju, Brežičanka Asja Omerzu pa je bila med kadeti' njami najboljša na preskoku. Sokolašice so odlično nastopu® tudi ekipno, saj so bile v mnogoboju druge tako kadetinje ko mladinke. Mojca Koscf1 Priznanje Dušanu Vodlanu Krško - Ko seje rojeni Celjan Dušan Vodlan pred tridesetimi leti začel bolj resno ukvarjati s plesom, si nikakor ni predstavljal, da bo toliko let vztrajal v tem lepem konjičku, s katerim se zadnjih dvajset let tudi preživlja. Na začetku je bilo to predvsem radovedno spogledovanje z različnimi zvrstmi plesa, nazadnje pa seje odločil za družabne plese. Na začetku je poskušal s klasičnim baletom, a je kmalu spoznal, da so za to potrebna še drugačna čustva kot le veselje do gibanja ter spoznavanja in druženja z različnimi ljudmi, predvsem vrstniki. Tako si je izbral družabne plese in obiskoval plesne tečaje standardnih in latinsko ameriških plesov pri različnih plesnih mojstrih ter se leta 1974 vpisal tudi v celjsko folklorno skupino. V njej je deloval kot plesalec trinajst let in bil več let tudi podpredsednik in organizacijski sekretar skupine. V Krškem oziroma na Senovem je konec leta 1982 prevzel vodenje tamkajšnje na novo ustanovljene folklorne skupine, tri leta kasneje paje ustanovil plesno skupino, ki je pozneje prerasla v plesni klub oziroma šolo Lukec Krško. Med leti 1974 in 1987 je nani- zal preko petsto nastopov doma in v tujini in postal tudi mentor mnogim skupinam, svoje znanje pa je z veseljem prenašal tudi na druge. Tako je že leta 1979 pričel s poučevanjem folklornih skupin v Celju, Laškem, Šentjurju,v Podčetrtku, Šmarju pri Jelšah, Bistrici ob Sotli, na Senovem, v Pi-šecah, Artičah, Lesičnem, Kozjem, Kostanjevici, v Podbočju, Koprivnici, Krškem, na Raki, v Brestanici, na Blanci, v Sevni- ci, Boštanju in drugod. Zadnjih 12 let je veliko časa posvetil predvsem tekmovalnim standardnim in latinsko ameriškim plesom. V teh letih so njegovi tekmovalci prinesli preko 400 medalj z državnih in drugih mednarodnih prvenstev. Vsako leto se programov Lukca udeleži preko 350 otrok, mladine in tudi odraslih. Dušan se s plesom ukvarja že celih 30 let (pa ne le s tem, bralci ste ga lahko julija spoznali kot odličnega kolesarja, ki je osvojil Olimp), kar so njegovi najbližji, pa tudi plesni prijatelji obeležili s prisrčno prireditvijo v Kulturnem domu Krško, seveda začinjeno z obilico plesa in dobre glasbe. Vsestranski športnik in delavec z mladimi, kot je, pa je kot krono svojemu delovanju ob jubileju prejel tudi zlato plaketo (na fotografiji). M. K. Obrtniki najboljši nogometaši Dobova - Svetnice in svetniki občinskih svetov posavskih občin ter sosednjih občin, Občinarji in člani odborov ter brežiški obrtniki so se na že tradicionalnem športnem srečanju v dobov-ski dvorani pomerili v malem nogometu, v vleki vrvi in teku v vrečah. Srečanje med občino Krško in Kozjim so prepričljivo dobili Krčani z 2:0 Za popestritev prireditve so poskrbele tudi žirije gledalk in gledalcev, ki so izbirali naj-plešo, naj-trebuh in še kaj. V “futsa-lu” so bili najboljši predstavniki Območne obrtne zbornice iz Brežic, za njimi pa so se uvrstili krški in bistriški Občinarji. Vrvi so najbolje vlekli “krpani” iz Kozjega, saj so bili boljši tako od Brežičanov kot tudi od Sevničanov, ki imajo sicer močne ekipe v tem športu. Najbolj zanimiv pa je bil seveda tek v vrečah, kjer so blesteli Sevničani pred Bistričani in Kozjanci. Omenjeni dve ekipi sta tudi sicer imeli najglasnejšo podporo, predvsem pri ženskem delu občinstva. PETROL PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana Sektor organizacija poslovanja V najem oddamo neopremljena poslovna prostora ob Petrolovem bencinskem servisu v Dobovi, Ulica bratov Gerjovičev 24: - poslovni prostor velikosti 52,2 m2 + pisarna, sanitarije za osebje 9,70 m2; - bar 29,65 m2 + 24,05 m2 skladišče, prostori osebja. Strankam je omogočena souporaba javnih sanitarij in parkirnih mest. Ponudba za najem poslovnega prostora naj zajema vaš predlog mesečne najemnine. Bodoči najemnik bo moral investirati v opremo poslovnega prostora. Ponudbo pričakujemo do 20.1.2005 na naslov: Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska 50,1527 Ljubljana, Sektor organizacija poslovanja, s pripisom PONUDBA - NE ODPIRAJ! Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega ponudnika. Za vse podrobnejše informacije lahko pokličite na tel. številko 01/4714 257. Rožle Bučalo (17) je na dvoranskem mitingu v skoku v daljino (organiziral ga je brežiški FIT) dosegel rekord Slovenije v dvorani za mlajše mladince, s čimer je podrl več let star rekord Gregorja Cankarja. Nova znamka je tako 724 cm, ki ji ostali tekmovalci niso prišli niti blizu, z izjemo še enega tekmovalca brežiškega FIT-a, leto mlajšega Roka Deržaniča (704 cm). šah Prvaki že znani Sevnica - Na decembrskem šahovskem prvenstvu veteranov nad 50 let je zmagal Dušan Strojin pred Jankom Rešetom in Francem Rozmanom (vsi Triglav Krško). Strojin je v letu 2004 postal tudi prvak veteran. ŠK Milan Majcen iz Sevnice je organiziral še odprto šahovsko prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu. Zmagal je Marjan Božič pred Natašo Bučar (oba Triglav Krško) pred domačinom Borisom Mitrovičem. Prvak v pospešenem šahu za leto 2004 je postal Sevničan Zvonko Mesojedec. Na hitropoteznem tumiiju paje slavil Marjan Božič (Triglav Krško) pred domačinoma Martinom Povšetom in Milanom Mitrovičem. Skupni prvak hitropoteznega šaha v letu 2004 je postal Martin Povše pred Milanom in Borisom Mitrovičem (vsi SK Milan Majcen). Vsi prvaki in ostali na “stopničkah” so prejeli pokale. Uidi v tem letu bo šahovski klub Milan Majcen organiziral prvenstva med veterani, v pospešenem in hitropoteznem šahu, potekala pa bodo vsak prvi ponedeljek, drugo sredo in tretjo nedeljo. jubilej KRONIKA Ob umoru žene zmanjšano prišteven Krško - Pred petčlanski sodni senat okrožnega sodišča v Krškem, ki mu je predsedoval sodnik Gojmir Pešec, je stopil Konrad Sirk z Ledine, ki ga obtožnica bremeni umora svoje partnerice Anice. Zagrožena kazen je do 15 let zapora. Obdolženec Konrad Sirk in sedaj pokojna Anica, ki jo je vedno klical Anika ali pa mami, sta bila poročena 30 let. Obdolženec je bil do oškodovanke nasilen že od začetka zakona. Nasilen je bil tudi do njenih otrok iz drugih razmerij. Zadnja leta sta obdolženec in njegova žena sama živela na Ledini. V tem času je bil obdolženec že odvisen od alkohola, saj seje pogosto opijal. V takem stanju je ženo zmerjal, ji grozil in jo pretepal, zato se je pogosto zatekala k sosedom in se večkrat tudi odselila v bližnjo zidanico. Ko je bil Sirk trezen, jo je prepričal, da se je vrnila. Nazadnje se je odselila junija letos. 20. avgusta sta k njej na obisk prišla Sirkov sin Janez in njegova partnerica. V njuni družbi je Anica iz obdolženčeve hiše pobrala nekaj oblačil in ozimnice, vse to pa so odpeljali v zidanico v neposredni bližini, kjer je živela. Ko je Sirk ugotovil, da je dokončno odšla, je - tako navaja obtožnica, ki jo je na podlagi dokazov spisal tožilec Bogdan Matjašič - vzel pištolo, ki jo je kupil pred dvajsetimi leti, jo napolnil ter se odpravil na Ani- čin novi dom, kjer so prej omenjeni ravno sedli za mizo, da bi popili kavo. Sirk je vprašal, če lahko tudi on spije kavo, a ga je žena grobo zavrnila. Potegnil je pištolo in jo iz neposredne bližine ustrelil v prsi. Ko je sin skočil nanj in zakričal, kaj je naredil, je Sirk dejal: “Bejž stran, če ne bom še tebe.” Nato se je odpeljal domov, kjer so ga kasneje aretirali. Konrad Sirk je v postopku preiskave dejanje priznal. Povedal je, da je vsak dan ženo prosil, naj se vrne domov. Ko je videl, da se ne bo vrnila, so mu popustili živci, zato je malo tuhtal in pil in nato ženo ustrelil. Povedal je, da jo je imel zelo rad in je skrbel zanjo kot za dojenčka. Kuhal ji je kavo in ji stregel z viskijem in cigareti, nikoli je ni žalil, ji grozil ali jo tepel, lepo je skrbel tudi za njuna otroka Anico in Pavla, je povedal Sirk. V nasprotju z njim pa ga je žena ves čas žalila in poniževala, kar sta na zaslišanju na sodišču potrdila tudi njegov sin Janez in njegova partnerica. Sinje dejal, daje šlo njej le za denar in da gaje zvlekla celo do odvetnika, kjer je podpisal, da ji bo dal pol po- kojnine, čeprav je imela svojo. Dediči sedaj s sodbo zahtevajo ta del pokojnine, ki ji ga kljub dogovoru ni izplačeval. Konrad Sirk je na obravnavi, kamor so ga pripeljali iz pripora, spremenil svoj zagovor. Trdil je, da ni napolnil pištole, preden je šel k Anici in da je pištolo hotel zgolj pokazati svojemu sinu. Trdi, da je tam ustrelil v lonec oz. kuhalnik, da bi jo preplašil. Kot ugotavlja sodni izvedenec Jakopič, je imel Sirk v času storitve kaznivega dejanja v krvi najmanj 1,6 promila alkohola. Sposobnost imeti v oblasti svoje ravnanje in razumeti pomen svojega dejanja je bila pri Sirku zaradi organske možganske okvare in akutne opitosti z alkoholom bistveno zmanjšana. Sirk, ki ga je psihiater označil kot človeka z osebnostnimi motnjami in čustveno nezrelega, je izjemno vzkipljiv, poleg možganske okvare in opitosti se je pri njem pojavljalo še ljubosumje, vse to pa je privedlo do umora. Glede na vse to izvedenec meni, da je bil Sirk ob storitvi kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. Njegova osebnost je danes zabrisana, ni kri- tičen in občutljiv za tujo stisko, temveč misli, da se njemu godi krivica. Sirkov zagovor, da ni bil nikoli kaznovan, je bil ovržen, saj je bil večkrat kaznovan zaradi kršenja javnega reda in miru in ogrožanja varnosti in tudi priče so povedale, kakšen je bil. Tudi pričanje sedaj pokojne Anice v kazenski zadevi zoper moža, ki se je zgodila v letu 2003, pravi, da jo je mož pretepal, da je bila vsa v modricah, a se ga ni upala prijaviti. Neštetokrat je bežala od doma, grozil naj bi ji, da ji bo “glava v zidu ostala”. Tak nasilen je bil vedno, ko je bil pijan, to pa je bilo pogosto. Grdo naj bi se znašal tudi nad njenim sinom, večkrat naj bi grozil, da jo bo ubil, če bo šla od njega in da bo vse vrgel v zrak. Konrad Sirk je torej prepoznan kot nasilna oseba, ki je ženo tretiral kot svojo osebno lastnino. Obramba je zahtevala ponovno zaslišanje prič; tako bližnjih sosedov, h katerim se je zatekala pokojna in ki naj bi jim Sirk tudi že grozil, ponovno pa bodo zaslišali tudi Sirkovega pastorka in pastorko. Sojenje se bo nadaljevalo januarja. P.U. Kronika v letu 2004 Leto 2004 je zaznamovalo precej prometnih nezgod s smrtnim izidom, kar 13, tudi preprodajalci so bili pogosto na delu, odkrivali sojih predvsem na mejnih prehodih. Vedno znova ugotavljamo, da sodni mlini meljejo še počasneje od božjih, svojo učinkovitost pa dobro izkazujejo možje postave. Dobra kupčija Januarja so policisti in cariniki na mednarodnem mejnem prehodu preiskali avto 33det-nega državljana Srbije in Črne gore in v njem našli 28 kg heroina. 52 paketov belega prahu naj bi bilo na trgu vredno med 300 in 400 tisoč evri, v maloprodaji pa še več. Voznika avtomobila z nemškimi registrskimi tablicami so priprli. Tudi sredi marca so policisti odkrili kar zajetno količino heroina in sicer 14 kg, tokrat so zadržali dva hrvaška državljana. Junija so na Obrežju v avtomobilu 34-letnega državljana BiH zasegli še 9 kg heroina, policisti pa so zaradi preprodajanja mamil ovadili “glavo” združbe, ženska naj bi bila menda s Senovega, šest oseb so pridržali, tri pa privedli k preiskovalnemu sodniku. Avgusta so cariniki na Obrežju pri paru iz BiH odkrili 28,7 kg heroina, nekaj dni kasneje pa še 10 kg pri teh Makedoncih. “Krvave” ceste Marca so posavske ceste Zahtevale svojo pi’vo žrtev, 20-letnico iz okolice Senovega, ob koncu meseca pa je hiba cesta zahtevala kar dve življenji. Maja sta na cestah ugasnila še dve življenji, 44-letne “režičankein 22-letnika iz golice Brežic. Nesreča pri delu nikoli ne počiva, sredi . aja je bila prevrnitev traktor-Ja Usodna za 62-letno vozni-c°. *z okolice Dolnjih Orel. Ju-jbJa je bila cesta usodna za °lesarja, ki ga je zaradi ne-PMagojene hitrosti in alko-.°la zbil 47-letnik iz Radeč. , uiija smo bili priča še eni de-'n'ni nesreči s kmetijskim bojem, ki je pokopal 60-let-’ka iz okolice Brestanice. Konec avgusta sta v svojih jeklenih konjičkih ugasnili še dve mladi življenji, 18-letnik z Gorice pri Leskovcu in 34-letni Sevničan. Novembrska nedelja je bila priča še eni prometni tragediji, tokrat pri Štajngrobu, ko sta poškodbam na kraju nesreče podlegla 55-letni Miran Kuželj in njegova leto dni starejša življenjska sopotnica, sicer Švicarka. Naslednja nedelja je bila spet črna, na zagrebški obvoznici so ugasnila kar tri življenja mlade družine iz Starega Grada, ki se je vračala z obiska v BiH. Na Impoljci pa je utonil 39-letnik, ki ga do sedaj še niso našli, na srečo pa se je ostalim (vozniku in petim sopotnikov) uspelo rešiti iz potapljajočega se vozila. Sodni mlini še vedno meljejo počasi Junija se je na sevniškem okrajnem sodišču začelo sojenje Sevničanu Antonu Božiču, ki naj bi septembra 2002 novinarjem poslal anonimko, v kateri je bil oblaten ugled Kristijana Janca, a so do decembra ugotovili le to, da je pisava v resnici Božičeva. Septembra se je na novomeškem sodišču zaključil proces proti 38-letnemu Dejanu Stojanoviču, kije za poskus prizadejanja hude telesne poškodbe državnemu tožilcu Jožetu Zevniku dobil “le” slabe tri leta zapora. Konec oktobra se je na sodišču v Novem mestu po mnogih odložitvah in kar dveh letih zavlačevanj vendarle zaključila obravnava zoper Marjana Pajka iz Grosuplja, ki je za povzročitev hude prometne nesreče, ki je bila usodna za Žerjavova iz Sp. Pohance, dobil samo leto in pol zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja za pol leta. Policisti so se izkazali Policisti so z vsedolenjsko in vsezasavsko akcijo ovadili 4 moške za krajo gradbene mehanizacije in materiala po celi Sloveniji. Maja se je zaključil proces proti dvanajstim sprovajalcem, obdolženim tihotapljenja tujcev preko državne meje. Deset so jih obsodili na zaporne kazni, najvišja izrečena kazen sta bili dobri dve leti, dva pa so oprostili. Decembra so se začeli razpletati tudi vlomi v menjalnice, osumljenega za aprilski rop v menjalnico Ažur so že priprli, predrzen vlom v agencijo in menjalnico Brebus pa je bil za dolgoprstneža usoden še isti dan. M.K. V avtodomu kar 12 Turkov Obrežje, 24. december - Na božični večer sta na mejni prehod Obrežje z avtodomom s Hrvaške prispela 46-letni in 28-letna državljana Turčije. Med mejno kontrolo je policist ugotovil, da je v zadnjem delu avtodom prirejen in da se v zelo majhnem prostoru skriva kar 12 državljanov Turčije. Policist je med nadaljnjim postopkom tudi ugotovil, da je bil avtodom novembra ukraden v Nemčiji. Osumljenima tujcema je bila odvzeta prostost in sta bila s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Izginili stroji Kompolje, 23. december - Neznani storilec je ob glavni cesti zunaj naselja Kompolje vlomil v kontejner ter iz notranjih prostrov odtujil vibro ploščo, varilni aparat, vrtalni stroj, ročno krožno žago in vodno črpalko. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 3.000.000 SIT. V novo leto z manjšimi požari Posavje - Silvestrovo in z njim zadnji dan v letu se je od nas poslovil s kar dvema rdečima petelinoma, novo leto pa nam je postreglo še s plameni v čateški igralnici. Sicer pa posledice rajanja niso bile prehude, razen za ulične pometače, ki jih številni papirčki, ostanki petard, pločevinke in zamaški verjetno vsako leto spravijo v slabo voljo. Že na petkovo jutro je zagorel dimnik na Drnovem. Krški gasilci so požar pogasili, pri tem pa ugotovili, da so se saje vnele zaradi neočiščenega dimnika. Okrog enajstih zvečer so gasilci PGD Brežice-mesto pri brežiški tržnici pogasili goreči kovinski zabojnik za odpadke, ki bi lahko ogrozil bližnji objekt. Ob treh zjutraj na novega leta dan sta zagoreli stropna elektroinstala-cija in svetilka v igralnici Casino Lido. Ognjene zublje so pogasili gasilci PGD Čerina, ki so obenem odklopili glavne varovalke in opravili še preventivni pregled celotnega ostrešja objekta. Vozniki so bili pri vožnji previdnejši, malo zaradi poledice, ustrašili pa so je verjetno tudi strogih kazni. Tako so policisti na območju krške uprave med vikendom obravnavali štiri prometne nesreče zgolj z materialno škodo, v eni izmed njih (pri Rajcu) pa jo je skupila divjad. V brežiški bolnišnici niso beležili povečanega obsega dela med prazniki; v intemistični ambulanti ni bilo posebnosti, tudi število pacientov je bilo običajno, na kirurški urgenci pa je bilo prav tako mimo, pacientov je bilo med prazniki kakih deset na dan, kar je še manj kot običajno. Omeniti gre dve poškodbi zaradi rokovanja s pirotehničnimi sredstvi, že v četrtek pred prazniki so zaradi poškodbe dveh prstov na rokah oskrbeli fanta. M.K. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Izpodbojna pogodba -razveljavitev pogodbe -posledice razveljavitve Vprašanje: Sosed me je pregovoril, da sem z njim sklenil pogodbo za zemljišče, za katero sem že plačal kupnino, pa tedaj nisem sklenil pogodbe. Od tedaj je minilo že mnogo let in sem na to pozabil. Pogodbo sva podpisala in jo overovila pri notarju. Po tem pa me je nekega dne sorodnik spomnil, da sem mu to zemljišče že plačal. Sedaj sosed to zanika in se sklicuje na veljavno sklenjeno pogodbo. Ali lahko preko sodišča s pričami zahtevam vrnitev kupnine? Odgovor: To se večkrat dogaja, kadar po domače sklepamo posle, misleč, saj smo vsi pošteni in se bo vse odvilo tako, kot je treba. Pozablja pa se, da pogodbe običajno sklepajo stranke z nasprotnimi interesi in da vsaka stranka zasleduje predvsem svojo korist. Zato stari rek “čisti računi, dobri prijatelji” pri tem še kako velja. Napisane uradno potrjene besede imajo svojo moč in potem, ko je enkrat pogodba sklenjena, je ne moremo kasneje več prilagoditi s svojim pričakovanjem in se sklicevati na to, da nekaj nismo vedeli ali da smo bili v zmoti. Ni pa to breizhodna situacija, potrebno je le pravilno pristopiti k stvari. Na to, da je bil sosed neopravičeno obogaten, zaradi česar bi bili upravičeni, da se zadeva vspostavi v prejšnje stanje z vrnitvijo izplačenega zneska, se ne morete izgovarjati. V konkretnem primeru je med vami in sosedom sporno, ali so podani razlogi za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje. Vaša enostranska zahteva, naj se pogodba razveljavi, še ne zadošča za razveljavitev pogodbe. Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje ne sme biti postavljen tako, da naj sodišče ugotovi, da je sosed neopravičeno obogatel zaradi napake volje, ker ste bili pri sklenitvi posla v zmoti. Tako enostavno ne gre, saj imajo izpodbojne pogodbe pravni učinek in stranke obvezujejo, dokler se sodna odločba ne razveljavi. Sele po razveljavitvi pride na vrsto zahtevek z naslova neupravičene obogatitve. Zatrjujete, da ste s sosedom sklenili pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča, ki ste ga pred leti že plačali, čeprav o tem nimate pisnega dokaza, sosed pa to zanika in vstraja pri veljavno sklenjeni pogodbi in na ponovno izplačani kupnini. Ker je situacija takšna, je dejstvo, da pogodba med vama velja in zato morate predhodno zahtevati razveljavitev pogodbe, šele nato lahko uveljavljate vrnitev kupnine, ki je vaš sosed ne bi dobil, če ne bi napravili napake v svojo škodo in plačali nekaj, kar je bilo že plačano. Če ne bi najprej zahtevali razveljavitve pogodbe, temveč le uveljavljali vrnitev pomotoma plačanega zneska, bi sodišče vaš tožbeni zahtevek zavrnilo glede na dejstvo, da pogodba med vama še velja. Dokler bo pogodba med vama veljala, namreč ni odločilno dejstvo, ali je šlo res za prevaro in so v tem obsegu vaše trditve, da je sosed izkoriščal vašo zmoto, nepomembne, kar velja tudi glede pojasnjevanja o okoliščinah, zaradi katerih je prišlo do zmote. Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega, ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto sklicuje. Prav prilagoditev pogodbe pa bi zasledovali s tem, če bi zahtevali samo vračilo neopravičeno izplačanega zneska. Pravo res včasih postavlja stvari na glavo, saj razumem, da ste pogodbo hoteli ohraniti veljavno za vpis v zemljiško knjigo, od soseda pa zahtevati samo, da vam vrne to, kar je preveč prejel. Seveda bi se to lahko zgodilo, vendar le, če bi obe pogodbeni stranki tako hoteli. Žal pa to ne gre, če se sosed sklicuje na moč veljavno sklenjenega pravnega posla. Zato bo morda še najbolje, da pozabite na dvakratno plačilo kupnine in uveljavite vpis zemljišča v zemljiško knjigo, sicer bo do tega koraka še daleč. Prva desetletka okrožnega sodišča Krško - Prvega januarja je minilo 10 let od ustanovitve Okrožnega sodišča v Krškem. Ustanovljeno je bilo ob reorganizaciji sodstva kot eno od treh na novo ustanovljenih okrožnih sodišč. Ob ustanovitvi je krško okrožno sodišče privzelo 1619 nerešenih zadev, v obdobju desetih let je pripadlo 34 534 zadev, sodišče pa je rešilo 35 tisoč zadev. Sodišče v povprečju rešuje vse zadeve v tretjino krajših rokih, kot jih določa sodni red in s tem dosega ustavno in programsko določen cilj sodišča, to je sojenje v razumnem roku. S sprejemom nekaterih novih predpisov in s spremembami predpisov pa je sodišče dobilo tudi nove pristojnosti. Za občane je zlasti pomembno področje brezplačne pravne pomoči. Sodišče ni organ, ki bi sam proizvajal postopke, ampak so zadeve in postopki, ki jih vodijo sodišča,vezana na pobudo stranke; v kazenskih postopkih na akte pristojnega tožilca (državnega tožilca, oškodovanca kot tožilca, zasebnega tožilca) za začetek postopka, v civilnih postopkih pa na tožbe strank (fizične osebe, gospodarske družbe). Predsednica sodišča Dušanka Weiss ugotavlja, da se je pripad novih zadev v teh letih ustalil, zato so tudi njihova predvidevanja o delu sodišča v prihodnjih letih ugodna. Krško okrožno sodišče ima vse pogoje za uspešno delo; popolno kadrovsko zasedbo sodniških mest, zagotovljeno podporo sodnega osebja in strokovnih sodelavcev, ustrezne prostorske pogoje in opremo, potrebno strokovno literaturo in sodobno informacijsko tehnologjo. N.C.C. RAZVEDRILO Sava Glas, 6.1.2005 L lOROSKOt OVEM Življenje bi bilo mnogo lepše, če bi se otresli nekaterih navad. Bodite na preži, pa bo vaše tisto, kar si tako želite. Oklenite se tistega, ki vam je jasno pokazal, koliko mu je do vas. BIK Vse se tako hitro spreminja, da se nikakor ne morete več umiriti. Če boste dovolj dolgo premišljevali, boste našli pravo pot. Resnica bo prišla na dan, pa če je še tako boleča. Tako dolgo vas bodo pitali z očitki, da vam bo res že vsega dovolj. DVO JČKft Dali si boste duška, vendar vam bo to nekdo zelo zameril. Doma izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. Nekdo bo grdo izkoristil vašo omahljivost. Na vsak način si privoščite vsaj kratke počitnice - ne pretiravajte med prazniki. RAK Ne boste si mogli odpustiti, da so vas tako grdo potegnili za nos. Dvoličnost bo hudo kaznovana, zvest prijatelj pa nepričakovano nagrajen. Malce preveč zaletavi ste in ne najdete notranjega miru. LEV Ljubosumna prijateljica vam bo očitala nekaj, česar sploh niste storili. Utrujeni boste, ne da bi sami vedeli zakaj. Ne bi bilo slabo, če bi upoštevali tudi kak tuj nasvet. Nikar s svojo ošabnostjo ne zapravite najboljšega prijatelja. DEVICft Sami ne boste verjeli, kako ste lahko ob vsem tem, kar vas je doletelo, ohranili veder obraz. Potolažite se, mnogi konflikti zanesljivo peljejo k srečnemu koncu. V svoje veliko zadovoljstvo boste zlahka uredili vse sporne zadeve. TEHTNICA Ne trpinčite se, raje si odpustite tudi kakšno neumnost. Svojega nezadovoljstva in negotovosti ne prenašajte na druge, saj niso nič krivi. Četrtkova ponudba bo res zapeljiva, vendar ni toliko vredna, kot se vam zdi. ŠKORPIJON Premislite, kako bi se lahko sprostili. Med mislimi, ki jih imate, bo najmanj ena, ki bo všeč tudi drugim. Kratek dogovor s sorodnikom boste obrnili v svoj prid. Ne poskušajte biti povsod prvi, če želite, da vas imajo radi. STRELEC Odložite resne probleme in se lotite tistih, ki jim boste kos. Ob skodelici kave se bo tudi najbolj zapetemu razvezal jezik. Ta teden boste blizu tako zaželenega cilja, da se vam skorajda ne more več izmakniti. K0Z0R06 Bolje izkoristiti svoj prosti čas, sicer se ne boste odpočili. Ponudba bo videti nadvse obetavna, vendar skriva v sebi več pasti, kot je videti. Bodite malce zmernejši v vseh svojih razvadah, da se vam pozneje ne bo treba kesati. VODNAR Ne pozabite na svoje šibke točke, da se vam ne bi to hudo maščevalo. Tik pred ciljem boste razmišljali, kako so lahko nekatere stvari v življenju enostavne. Ne boste verjeli, da lahko gredo stvari natanko tako, kot ste si zamislili. RIBI S pogumnim dejanjem si boste pridobili nepričakovanega zaveznika. Ne dovolite, da bi vas uspavalo srečno naključje, ki vas je razveselilo prejšnji teden. Vse kaže, da bodo prazniki dogo trajali. . .'Novo mesto, d.o.o. 'odbevškova 12 mszssi faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si '• L V' /S'M ' - -< » ; ... -n. 'c/ n K 1V c /J/J}/zA v ... na Dolenjskem ... . .* ’r v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: AVTOR BOJAN MACUR ČETRTI MESEC 1. nagrada -knjižna nagrada Darja Deželak, Pot na Zajčjo Goro 15, 8290 Sevnica KRAJ PR BLEDU 2. nagrada -zgoščenka Matej Ban, Trebež 38, 8253 Artiče 3. nagrada -kaseta Kristina Tomše, Mrzlava vas 30, 8262 Krška vas Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ANAPA, MAMIN, OBARE, NONET, MAK, SO, LARIN-GOLOG, UMBRIJA, VAT, B A, ANU, EC, ELTVILLE, COE, NARA, AALBORG, IRADA, MERLIN, CIVILIZACIJA, AHA, PLATAN AR. Geslo: VESELI DECEMBER Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 14.1.2005, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! PODJETJE] ZA GRADNJO LADfJ AFRIŠKA ANTILOPA MARIBOR MOLILNICA NOTARJEV URAD BAL0NAR [0RN SESTAVINA SRBSKO MOŠKO IME LUKA DOLINAR HUNSKI •OGLAVAR AMERICIJ AVT0N0M. RUSKA REPU- BLIKA OKRASNA CVETLICA SLAB PESNIK 3.in2. SAMO- GLASNIK OSLOV GLAS GEORGE HALE VISOKO INDIJSKO jORSTVC JANKO TEDEŠKO UTA 2,in3. SAMO- GLASNIK FRANC. TENIS AČ (Cedric) SAVAGLAS SATUR- NOVA ŽENA MESTO MA BRAČl S1NTET. MAMILO ROBERT BI.AHA TROPSKA KUKAVICA 6 ANTON KOLAR UGANDSKI DRŽAVNIK (Miltoni VEZNIK OTROCI (zastarelo) MORNAR IZ RISANKI LOJZE OBLAK RIŽEVO ŽGANJE SLOV. SLIKAR (France) 1 2 3 4 5 6 5 4 7 QO 7 2 Sej misel in žel boš dejanje; sej dejanje in žel boš navado; sej navado in žel boš značaj;sej značaj in žel boš usodo. „ Samuel Smiles Za kaj živimo, če ne zato, da bi lajšali življenje drug drugemu? George Eliot Ošaben človek ne najde užitka v tem, kar ima, temveč je zadovoljen samo, če ima več kot drugi. C. S. Lewls ( ftMEKDOTEJ Tako pametni, pa tako... Da bi lahko hodil v čevljih koga drugega, moram sezuti svoje. _ Neznan avtor Sami lahko naredimo zelo malo; skupaj lahko naredimo veliko več. Hallen Keller kino Kino servis Brežice Četrtek, 6.1., in petek, 7.1., ob 18. uri Neveijetni, animirani film, in ob 20. uri Poslednji klic, akcijski triler; sobota, 8.L, in nedelja, 9.1., ob 16. in 18. uri Neveijetni ter ob 20. uri Poslednji klic; od četrtka, 13. L, do nedelje, 16.1., ob 18. uri Čistka, akcijski film, in ob 20. uri Zaklad pozabljenih; četrtek, 20.1., ob 18. uri Zadeni kot Beckham, komedija, in ob 20. uri Pozabljeni, triler. Kulturni dom Krško Četrtek, 6.1., ob 19. uri Slaba vzgoja, drama; petek, 7.1., ob 18. uri Nebeški kapitan in svet prihodnosti, akcijsko znanstvenofantastični film, in ob 20. uri Oceanovih dvanajst, akcijska komedija; sobota, 8.1., ob 18. uri Nebeški kapitan in svet prihodnosti in ob 20. uri Slaba vzgoja; nedelja, 9.1., ob 18. uri Oceanovih dvanajst; četrtek, 13.1., ob 19. uri Kako se izogniti božiču, komedija; petek, 14.1., ob 18. uri Polami vlak, animirani pustolovski film, in ob 20. uri Čistka, akcijski film; sobota, 15.1., ob 18. uri Kako se izogniti božiču in ob 20. uri Čistka; nedelja, 16.1., ob 18. uri Polami vlak; četrtek, 20.1., ob 19. uri Izganjalec hudiča: Na začetku, nadnaravni triler. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 7.1., ob 16. uri Zgube med dvema ognjema, komedija, in ob 19. uri Bela modela, akcijska komedija; sobota, 8.1., ob 19. uri Od deklice do bejbe, komedija; četrtek, 13.1., ob 16. uri Kraljestvo morskega psa, risani film; petek, 14.1., ob 19. uri Kralj Arthur, zgodovinski spektakel; sobota, 15.1., ob 19. uri Bridget Jones: Na robu pameti, romantična komedija. Nekoč je pisateljica Matilde Serao pripovedovala, da je po izidu njenega prvega romana “Fantazija” Edoardo Scar-foglio napisal uničujočo kritiko. “Strahotno meje zdelal, a sem se mu maščevala,” je pripovedovala pisateljica. “Res, gospa? Kako pa?” je vprašal eden izmed navzočih. “Poročila sem se z njim...” Giuseppe Verdi ni preveč zaupal mladim skladateljem. Nekoč je prišel k njemu velik, močan mladenič, sedel za klavir, zaigral nekaj svojih skladb in vprašal za mnenje. “Sinko,” je rekel Verdi, “nikar me ne prosite za mnenje. Mnogo močnejši ste od mene!” Ko je Oleg Popov, ruski klovn mednarodnega slovesa, nastopal v Parizu, gaje novinar vprašal, kako da še ni poročen. “Kaj pa vi?” je odvrnil Popov, “ali skočite v Seino vsakokrat, ko ste žejni?” Glasbenik-bohem Gustav Mahler seje na plesu pogovarjal z nekim gospodom, ki gaje vprašal: “Kdo pa je tistale mlada gospa?” “Neka vdova!” “A tako! Vseeno je lepo videti plesati vdovo.” “Resje, samo če ni tvoja,” je filozofsko končal pogovor Mahler. Slavni grški basnopisec Ezop se je zamišljen sprehajal pred mestnimi vrati. Tam gaje srečal visok uradnik; mož se niu je zazdel sumljiv, zato gaje vprašal: “Kam greš?” “Ne vem,” je Ezop raztreseno odgovoril. Uradnik je pomislil, daje to kak potepuh in gaje dal zapreti. Ko gaje pripeljal v zapor, mu je Ezop rekel: “Vidiš, da sem ti povedal resnico. Saj nisem mogel vedeti) da me pot vodi v zapor.” OBČINA BREŽICE SavaGfas, 6.1.2005 Sprejeti so bili pomembni sklepi V ponedeljek, 20. decembra 2004, je Občinski svet občine Brežice na redni 14. seji obravnaval pomembne točke dnevnega reda. Omenjena seja je bila posebna, saj jo je sklical še mag. Andrej Vizjak, vodil pa naj bi jo jaz kot pooblaščeni svetnik. Prav zaradi tega seje postavljalo vprašanje, ali nam bo uspelo izpeljati obširni dnevni red seje, saj je bilo na dnevnem redu kar 22 točk. Postavljalo pa seje tudi vprašanje, kaj kot pooblaščeni svetnik smem predlagati in česa ne. Prav zaradi tega sem sklical vse vodje svetniških skupin na posvet, kako izpeljati sejo oziroma katere točke uvrstiti na dnevni red, da bi sejo nemoteno izpeljali. Posveta so se udeležili vsi vodje razen enega, tako da smo Se zelo konstruktivno dogovorili za potek seje. Vse vodje pa So tudi menili, da je potrebno to sejo izpeljati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo škode pri nadaljnjem delu naše občine. V nadaljevanju bom predstavil nekatere pomembne sklepe, ki smo jih sprejeli. Potrdili smo točko “Dokument identifikacije investicijskega projekta IZGRADNJA OS BIZELJSKO”. Pri tej točki je bilo kar precej razhajanj, Saj je nastal problem, s katerim Se doslej še nismo srečali. V Preteklosti je bila praksa, da so svetniki iz drugih krajevnih skupnosti imeli pomisleke o načinu izvedbe finančne konstrukcije, v tem primeru pa je prišlo do neusklajenih mnenj med ljudmi z Bizeljskega. Še posebno veliko vprašanje se je pojavljalo, ali začeti izgradnjo samo šole ali šole in telovadnice hkrati. Kljub temu, da so se vsi svetniki strinjali, da bi bila tudi telovadnica potrebna, je bilo pojasnjeno, da bi izgradnjo šole s telovadnico premaknilo gradnjo OŠ Bizeljsko v prihodnja obdobja in vprašanje bi bilo, kaj bi se zgodilo, če bi prišle pred izgradnjo bizeljske šole druge šole. Izgradnja bi se terminsko prestavila, saj Ministrstvo za šolstvo in šport telovadnice na Bizeljskem še nima planirane. Prav zato je bila odločitev Občinskega sveta občine Brežice težka, ali upoštevati mnenje Krajevne skupnosti Bizeljsko ali mnenje občinskih svetnikov s tega področja. Na koncu so vendarle odločili svetniki, da je najhitrejša pot do nove šole takšna, kot so jo pripravile strokovne službe na Občini Brežice, z njimi pa soglaša tudi KS Bizeljsko, pa tudi organi šole. Svetniki pa so sprejeli še dodaten sklep, da občinska uprava v čim krajšem možnem času začne tudi z aktivnostmi za izgradnjo telovadnice. Sprejet je bil tudi sklep o “Razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Bizeljsko”. Tudi pri tej točki se je pojavila zelo podobna razprava, kot je bila že pri prejšnji točki. Vendar so tudi v tem primeru bile odločitve takšne, kot sojih pripravile strokovne službe. Dejstvo je, da so vse krajevne skupnosti doslej pri izgradnji nove šole prispevale 15 odstotkov sredstev in če bi pri tem prišlo do sprememb, bi bila resno vprašljiva finančna konstrukcija izgradnje šole, s tem pa tudi upravičenost investicije oziroma soudeležbe pri investiciji tako državnih kot občinskih sredstev. Prav zaradi tega upamo, da bo na Bizeljskem prevladala modrost in da bo izglasovan samoprispevek, s tem pa bo tudi dana možnost državi in občini, da bosta svoj del sredstev vložili v izgradnjo prepotrebne šole na Bizeljskem. Sprejet pa je bil tudi sklep o “Začetku postopka za ureditev poslovne cone Brežina”. Ob tem se je pojavilo vprašanje ali lahko to točko uvrstimo na dnevni red, saj gre za preobremenitev proračuna 2005. Vendar pa po pojasnilu strokovnih služb, da bi bil s tem omenjeni projekt resno ogrožen in tako povzročena škoda občini, kajti večji del tega projekta bo sofinancirala Agencija RS za regionalni razvoj, so se vsi svetniki strinjali, da ga je potrebno uvrstiti na dnevni red, in je bil tudi soglasno potrjen. Sprejeti so bili tudi sklepi za “Prerazporeditev sredstev, ki so bila nujna za nemoteno delovanje vrtcev”, potrdili smo še pnekaj prodaj, zazidalni načrt Šentlenart in še nekaj m drugih. Na koncu seje smo sprejeli tudi ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije župana ter tako dali možnost volilni komisij, da razpiše nadomestne volitve za župana občine Brežice. Ob tem bi še dodal, daje seja potekala zelo konstruktivno in da je med večino svetnikov prevladal razum, da moramo v korist občine Brežice in njihovih občanov delovati naprej brez odvečnih zapletov. Seveda pa se vsi tudi strinjamo, da moramo čimprej dobiti novega župana, ki bo lahko delal z vsemi pooblastili. Ivan Molan, pooblaščeni svetnik za vodenje občine Brežice S S občinski svet brežice SDS Dejavnosti v mesecu decembru 14. redno sejo Občinskega s^eta občine Brežice, ki jo je ^lical prejšnji župan in sedan-Jl minister za gospodarstvo rtla8- Andrej Vizjak, je po pooblastilu vodil svetnik g. Ivan ”°lan. Kljub obsežnemu dnev-bemu redu jo je uspešno, za-^sljivo ter brez zapletov pri-Peljal do konca. Tako je na naj-0°ljši možni način upravičil auPanje za dano pooblastilo. |. 13. decembra 2004 smo ime-v. Sejo Izvršilnega odbora ob-'nskega odbora SDS Brežice. na Seji smo bili prisotni vsi čla-’ sejo pa je vodil predsednik ranke SDS Brežice mag. An-j.reJ Vizjak. Med ostalimi točami dnevnega reda smo tavnavali, katerega kandidate1.01110 predlagali za župana c>ne Brežice. Odbor je so-asno izglasoval, da za kandi-a SDS Brežice predlagamo vana Molana. Za to odlo-HeuV Je bilo navedenih kar j argumentov. Člani odboju s° menili, da ima g. Ivan an dovolj izkušenj, znanja .sposobnosti, da bo lahko Pesno nadaljeval začeto delo guJ=' Andreja Vizjaka. Kot ar-$0 etlt za takšno odločitev pa k^^njali še, da je njihov riikt IC*at urtrirjena *n nekon-sob na’ oseba in da bo spo-b0(j^n sodelovati z vsemi, ki je fjj to hoteli. Vso podporo pa žil t ^ln njegovem delu izra-K0nx„di maE Andrej Vizjak. članj P1 Pfedlog bodo sprejeli cj! 1. raS Brežice na konferen-2O051 ^ bila 14. januarja 0(W Mn°Ži izmed članov takšn-a So prepričani, da s žtn;„.lrn kandidatom lahko i naSam žaPan', c' že v Prvem krogu V skih volitev. 2004 s°boto, 18. decembra č s.™o člani SDS Brežice Stojnice2lŠki rižnici postavili gostit °.ln s tradicionalno po-•hi ;ir0-Cn'^° razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \^cnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. Dragica iz Podgorice bi želela vedeti, kdaj bo njihova telefonska napeljava priključena na kable pod zemljo, saj jim med vsakim neurjem telefon ogluši. Sprašuje še, kako to, da je ena hiša vmes priključena na podzemne kable, oni pa niso, čeprav imajo kable pod zemljo že od leta 1999. Boris Ziherl iz Telekoma odgovarja: “V Telekomu Slovenije v prihodnjem letu načrtujemo posodobitev medkrajevne povezave med Sevnico in Zabukovjem z optičnim vlaknom, ob tem pa imamo hkrati v načrtu aktiviranje zemeljskih kablov v krajevnem omrežju Podgorica, tako da bodo vsi naročniki iz tega kraja preusmerjeni z zračne na zemeljsko mrežo.” Anico iz Pavlove vasi zanima, kdaj bodo v vasi postavili ograjo ob cesti, na kateri se je zgodilo že nekaj nesreč. Na oddelku za gospodarsko infrastrukturo na brežiški občini so povedali, da od vzdrževalca še niso dobili informacij o tem - domnevno kritičnem mestu. Bodo pa zadevo še preučili. Drago iz Krškega bi želel vedeti, ali se da urediti križišče, ki povezuje Bel Breg in Leskovec. Ta cesta namreč prečka prometnejšo na precej neugodnem terenu, kjer je vidljivost zelo slaba, saj jepotrebno zapeljati na en pas omenjene ceste. Niko Somrak z Občine Krško odgovarja, da je to državna cesta, za katero niso odgovorni, mu je pa žal, da so cesto iz Belega Brega sploh asfaltirali. Vozniki namreč lahko uporabljajo veliko var- nejšo variantno od drnovskega krožišča do Krškega. Sicer pa ne vidi težav na tem križišču, postavitev kakšnega ogledala pa je sploh nemogoča. Štefan iz Jablanice sprašuje, kdaj bo končno asfaltiran odsek od Steblarja do Železnika, ki ob dežju postane tako blaten, da povzroča škodo na avtomobilih. Že leta 1995 so za asfalt plačali 1200 takratnih DEM, poleg tega pa še 400 DEM za mulde, ki jih do danes še niso videli. Sev-niški župan Kristijan Janc jim je menda že večkrat obljubljal, da bo zadeva urejena, da pa sta tam le dve hiši. Za krpanje cest uporablja svoj pesek. Zvone Košmerl, direktor občinske uprave v Sevnici odgovarja, da problem že poznajo. Znano je, da bo potrebna rekonstrukcija ceste, čeprav v občini skrbijo za preko 200 km lokalnih cest, od katerih je le 20 odstotkov asfaltiranih. Preko medijev najbrž zadeve ne bo mogoče rešiti, vrata pristojnih v Sevnici pa so poslušalcu vedno odprta. Ob sodelovanju občine in vaškega odbora bodo tudi to zadevo enkrat rešili. Cvetka iz Kočnega sprašuje, zakaj njen mož, kije upokojenec, ni upravičen do najetja posojila, ko pa ta niti ni tako majhna. Zanima jo, ali je to povezano z dejstvom, da je nekaj časa delal v tujini, odkoder tudi prejema del pokojnine. Elka Kraševec iz brežiške NLB nam je povedala, da v Sloveniji že dve leti velja zakon, ki brez izjeme določa, da so kreditno sposobni le tisti upravičenci, ki prejemajo vsaj 82 tisočakov plače ali pokojnine. Včasih je veljal zakon, ki je omogočal najetje posojila v višini ene tretjine prejemkov. Gle- de tuje oz. domače pokojnine pa je Kraševčeva povedala, da se obe preprosto seštejeta, zanje pa velja enak sistem. Sicer pa morajo upokojenci za najetje kredita priložiti zadnja dva odrezka pokojnine, osebno izkaznico in davčno številko. Za prejemnike tuje pokojnine morajo kreditojemalci priložiti tujo odločbo, iz katere je razviden priliv denarja, tuji upokojenci, ki ne prejemajo hrvaške pokojnine, pa morajo priložiti tudi sodni prevod o pokojnini. Jože s Senovega, s Titove ceste želi izvedeti, zakaj voda ob najmanjšem dežju postane kalna oziroma rjave barve. Jo pa vseeno morajo plačevati, je še dodal Jože. Jože Leskovar, pomočnik direktorja Kostaka, odgovarja: “Senovško-brestaniško področje se napaja z vodo iz vira Dobrova nad Srebotnim, ki je kraškega značaja. Vsako površinsko onesnaženje vode ali večja količina dežja povzroči, da se voda na izvoru zakali. S krško občino so se dogovorili, da bodo do februarja namestili filtrilne naprave, tako da bo spomladi voda čistejša. Višina vodarine pa je v celi občini v skladu z določili javnega odloka enotna. Franci iz Premogove se jezi nad neočiščeno cesto Gadova peč-Premogovce, ki ostaja neposipana, čeprav kar osem šoloobveznih otrok vsako jutro čaka na kombi. Tako čakanje kot vožnja z njim pa nista prav nič varna. Romana Pečnik, odgovorna za zimsko službo na krški občini, je dejala, da bodo zadevo preverili in ustrezno ukrepali. Cesto sicer posipava in pluži CGP Novo mesto, s katerim imajo sklenjen dogovor, da očistijo še ta del ceste, ko počistijo cestni odsek v bre- žiški občini. Štefka iz Sevnice opozarja na nevarnost podirajoče se hiše na Blanci. Roman Perčič, vodja oddelka za okolje in prostor na sevniški občini, odgovarja, da so od leta 2002 storili vse, kar je v njihovi moči, da se omenjeno zemljišče uredi. Pred dvema letoma je blanška KS vložila pobudo, da se uredi okolica, na občini pa so v skladu z odlokom o urejanju in varstvu okolja od lastnika to tudi zahtevali. Slednji je takrat okolico tudi uredil, kot je bilo dogovorjeno. Glede zgradbe pa na občini težko posredujejo, četudi je čisto ob njej državna cesta R3, so pa o videzu hiše obvestili inšpektorat RS za okolje in prostor. Hiša za sedaj ne ovira prometa, sicer pa je za objekte pristojna gradbena inšpekcija. Dragico iz okolice Krškega zanima, ali bo prireditev “Z Lojtrco pod okence” še letos, saj so jo na Radiu Brežice obljubljali za jeseni, pa iz tega ni bilo nič. Direktor družbe Edvard Štraus odgovarja: “Podobna prireditev (potekala bo v znamenju harmonike), mogoče celo pod istim imenom, bo prihodnje leto, organiziral pa jo bo Radio Sevnica. Marijo z Boršta zanima, zakaj na frekvencah Radia Brežice in Radia Sevnica ni več nočnega programa Radia Slovenija oz. prvega programa. Direktor družbe Edvard Štraus odgovarja: “Zaradi Zakona o medijih takšni prenosi niso več možni, saj naš radio ne spada v mrežo Radia Slovenija. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ROZE UREK iz Dečnih sel se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Žičkarju za pogrebne storitve, pevcem iz Artič za zapete žalostinke, g. Glogovšku za govor, Simonu Petančiču za zaigrano Tišino in okrepčevalnici Štritof za gostinske storitve. Posebna hvala pa velja Miri in Zofki za vso pomoč. Hvala tudi vsem tistim, ki jih nismo posebej imenovali, pa so nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom in družino dal, sedaj ostale so sledi povsod, od dela tvojih pridnih rok. V 53. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, tastu, dedku, bratu in stricu ALOJZU BOŽIČU iz Straže pri Raki 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter našega očeta v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala g. župniku, g. Žičkarju, pevcem iz Bušeče vasi, g. Petančiču za zaigrano Tišino ter g. Vinku Tomažinu in g. Francu Božiču za govor. Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.0.0., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Matjaž Zajelšnik: ”Po Ladu Smrekaiju sem podedoval najlepšo šolo!” ‘Trudil sem se ohranjati to lepoto dalje, spoznaval sem kulturo in umetnost in sprejemal ljudi, ki so hoteli videti vso to lepoto”, pravi prof. Matjaž Zajelšnik, ki je po očetu Edvardu iz Slovenskih Konjic in po mami Pavli iz Brestanice, kjer seje tudi rodil kot dvojček s sestro Alenko 2. aprila 1956. '‘Prijavljena sva bila kot Matjažek in Alenčica, s starejšo sestro Edito smo bili trije. A je žal Alenka umrla, bila je krasna oseba, odlična, vzorna”, je pripovedoval dalje s predanostjo in toploto, "odraščali smo v družini staršev pedagogov. Oče, kije bil ravnatelj v OŠ Brestanica od prvega službenega dne do upokojitve, je napredno razmišljal, hotel je vedno več, iskal je nove rešitve in bil vedno korak dalje. Danes sta z mamo čila in zdrava upokojenca.” Prof. Zajelšnik je bil že kot učenec in dijak brežiške gimnazije zaprisežen športnik. Deloval je v različnih športnih klubih, glede na možnosti, ki jih je Posavje nudilo, so mladi navdušenci za rokometne klube igrali rokomet: "Sam sem imel izredno afiniteto do organizacij športnih prireditev in srečanj, zlasti v Brestanici. Poleg učenja v gimnaziji je bil šport moja glavna preokupacija, pro-fesoija Polde Rovan in Jože Senica pa zelo blizu. Vsa gimnazijska leta sem bil prepričan, da se bom vpisal na Fakulteto za šport. A seje zgodilo, da sem po gimnaziji en mesec delal z geometrom in me je to delo tako premamilo, da sem se vpisal na Fakulteto za geodezijo ter po letu ugotovil, da to ni to, kar bi resnično želel. Šel sem v vojsko v Postojno in hitro se je pokazalo, da je bila moja odločitev modra. Spet sem postal aktiven na športnem področju, po vojski sem pol leta priložnostno poučeval športno vzgojo v Brežicah in to delo je znova dalo potrditev, daje to, kar zares želim.” Uspešno je končal Fakulteto za šport, se v času študija poročil, po končanem študiju pa sta se z ženo zaposlila v OŠ Kostanjevica, kjer se jima je ponudila tudi priložnost stanovanja: "In to je bil moj prvi stik s Kostanjevico na Krki, kjer sem živel 22 let. Mimo lahko rečem, daje bilo to najlepše obdobje mojega življenja, kjer sem našel življenjski motiv za delo in preživljanje prostega časa, ki ga lepo življenjsko okolje Kostanjevice nudi v izobilju. Tam sem učil športno vzgojo, prišel sem na novo šolo, ki je bila v zaključni fazi adaptacije, kar je leta 1982 doprineslo, da smo pričeli z enoizmenskim poukom. Sprejel meje ravnatelj Lado Smrekar, ki mi je dal možnost, da sem začel uresničevati vse svoje želje in cilje. Kot športni pedagog sem se maksimalno angažiral v službi in s prostočasnim udejstvovanjem pri športnih aktivnostih - ne le z učenci temveč tudi s starši in vsemi Kostanjevičani. Našel sem veliko izzivov v organizaciji raznih rekreativnih športnih prireditev od veslanja, tekaških in zabavnih prireditev, smučanja, kolesarjenja, kar meje osebno in družbeno izpopolnjevalo. Kostanjevica je dobila športni pridih, šola in kraj pa sta tudi v širšem slovenskem prostoru postala izredno prepoznavna po organizaciji vseh teh prireditev.” Ko je ravnatelj Lado Smrekar zbolel, je na njegovo željo in vztrajanje leta '84 prevzel mesto ravnatelja, kjer je bil do leta 2002: "Z Ladom Smrekarjem sva izredno dobro sodelovala, bil mi je v veliko oporo in ima veliko zaslug, da sem se pri delu, ne le kot ravnatelj, tudi sicer v kraju družbeno uspešno angažiral. 18 let pa je dejansko dolga doba. Ne bi rekel, da sem se utrudil, sem pa začutil, da osebno potrebujem spremembo, nove izzive. Na prigovarjanje prijatelja sem se prijavil na mesto ravnatelja v OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana Šentvid, kjer sem ravnatelj že tretje leto.” Kolektiv ga je lepo sprejel, tudi na šoli so že vidni pozitivni premiki, kar je prof. Zajelšniku potrdilo, da seje pravilno odločil. Ko se pokaže potreba po nadomeščanju, približa učencem življenje v Kostanjevici in jim pove kakšen utrinek o njeni najlepši šoli. Tudi nadaljuje s slovenskimi Benetkami: "Ko sem pričel kot ravnatelj, sem se na to vlogo težko navadil, to je bil preklop iz telovadnice v pisarno. S podporo dobrega kolektiva je bilo lažje. V tej vlogi sem poskušal, kar je bilo v moji moči in sposobnostih, dati šoli pečat. Bili smo uspešni, saj sem imel dobre sodelavce, ki so mi stali ob strani. In verjamem, daje bilo to včasih za marsikoga kar naporna zadeva. Ko sem postal ravnatelj kostanjeviške šole, je bil oče še ravnatelj v brestaniški in sva bila še pet let stanovska kolega v aktivu ravnateljev v krški občini, kjer so me lepo sprejeli in mi dali lepo mesto v druščini. Bil sem eden najmlajših ravnateljev v Sloveniji, star 27 let, in tako sva z očetom podrla stereotip starega ravnatelja.” Po naravi odprt in pripravljen pomagati je gradil in gradi dobre , odnose s sodelavci in učenci, s katerimi išče nova pota in najboljše možnosti v različnih dejavnostih. "Vedno sem bil velik idealist, kar ni slabo,” pravi, “četudi je kdaj kdo poskušal izrabiti mojo odprtost. V Ljubljani ni ne boljše in ne slabše, je pa drugače, otroci so povsod enaki, učitelji pa tu in tam s svojimi lastnostmi. Je pa v Ljubljani večja ambicioznost in je dobro, da se dobre izkušnje da prenašati.” Sin Miha je tudi že absolvent na Fakulteti za šport, hčerka Ana pa medicinska sestra na očesni kliniki v Ljubljani. “Kljub temu, da živim v Ljubljani, se rad vračam v Kostanjevico, kjer sem si kupil malo zidanico z vinogradom in mi je sedaj v veliko veselje. Ohranil sem stike s prijatelji in znanci in po vseh teh letih spoznavam, da je v življenju vedno več znancev...” N at ju Jenko Sunčič Na Stefanovo blagoslov tudi z neba Posavje - V brežiški občini so bila dan po božiču kar tri žegnanja konj; v Kapelah, Dobovi in v Pišecah, na sevniškem koncu pa so žegnanje tudi letos izpeljali v Vranju. Stefanova nedelja je sicer tradicionalno znana po blagoslovljeni vodi in soli, konjem pa zagotovo prija tudi kruh. Dan je bil sicer precej moker, a bo božji blagoslov (tudi z neba) konje in njihove jezdece morda obvaroval pred zlom. Dobovčani so pripravili deveto tradicionalno žegnanje konj, na katerem se je zbralo okrog 20 konjenikov, med njimi sta bili tudi dve kratkohlačnim, in še dve drugi vpregi. Konj je bilo skoraj dvakrat manj, kot se jih je zbralo na lansko praznično nedeljo, glavni razlog za to pa je bilo najbrž deževno vreme. Sicer pa naj bi bilo v dobovski fari okrog 130 konjev, čeprav se je blagoslova v prejšnjih letih udeleževalo tudi jjrecej konjerejcev iz Brežine, Sentlenarta, s Čateža. Takte ob blagoslovu sta dajala ločka godba in dobovski ljudski pevci, udeleženci pa so se po blagoslovu lahko ogreli in obložili s konjskim golažem v bližnjem domu upokojencev. Žegnanja v Kapelah se je udeležilo 18 konj in dve vpregi iz kapelske fare, nekaj pa je bilo tudi Gaberčanov. Številne obiskovalce pod dežniki, tako domačine kot turiste in konje-rejce iz Pohance, Krške vasi in s Čateža, je zabaval Pihalni orkester Kapele. Med zbranimi konjeniki so bili tudi člani pobratenega društva konjenikov iz Šentjurja. Konje je blagoslovil kaplan Matjaž Rotar, da pa bodo zdravi tudi v prihodnosti, jim je ponudil še sol in kruh. Zbrane sta pozdravila občinski poobladčenec Ivan Molan in predsednik Sveta KS Anton Cerjak. Tudi v Pišecah so pripravili žegnanje, tokrat že četrto, ki se ga je udeležilo 20 konjev, štirje poniji in ena vpre- Pišeški konjarji med mimohodom ga. Prednjačilo je sedem konjev pobudnika konjskega praznika Branka Germovška, sicer pa konjeniki že tradicionalno prihajajo iz pišeškega konca, kjer naj bi jih bilo po ocenah kakih 80, zdolskega in bizeljskega, nekaj pa jih je prijezdilo tudi od drugod. Prizadevne gospodinje so poskrbele za pecivo, jezdeci pa so domov odnesli lične šopke in lesene okraske. Za boljše razpoloženje navkljub nadležnemu dežju sta poskrbela muzikanta iz Trebč, obiskovalci pa so se še malo pomudili v prijetnem pogovoru v župnišču. Konjarje sta pozdravila predsednik Sveta KS Uroš Škof, v imenu Kmetij sko-gozdarske zbornice pa še svetnik Franc Vranetič. Ko je bilo pri cerkvi Sv. Štefana v Vranju pred 12 leti organizirano prvo žegnanje konj, je bilo vreme katastrofalno, tako da se je na pot upalo podati le nekaj konjenikov. Lansko leto je bil obisk rekorden, saj so blagoslovili kar 32 konj. Letos je organizatorjem, sevniški sekciji konjerejskega društva, ki ga vodi Rajko Vovk, spet ponagajalo vreme, zato se je blagoslova udeležilo le 15 konj. Čeprav je bila udeležba slabša kot lani, pa na žegnanju ni manjkal ne župnik in ne župan, pa tudi kuhano vino sodi med obvezne sestavine žegnanja konj. Da o obiskovalcih, ki se ne bojijo ne dežja ne snega, ne govorimo. M.K7N.Č.C. Nekateri Turki so ugotovili, da ne morejo križem rok sedeti doma in čakati, da se bo politika odločila o njihovem vstopu v Evropo, zato so vzeli stvar v svoje roke. Dva Turka sta v posebej prirejen avtodom “spakirala” dvanajst turških kolegov in odločili so se za vstop v Evropo. Toda njihove sanje so bile kratkega veka. Na pragu Evrope - na Obrežju - so jih namreč odkrili policisti. Medtem ko Evropa ne mara Turkov, pa Sevnica nima nič proti Rusom; še vesela jih je. Pred letom dni je taktirko sevniške godbe namreč prevzel Jože Rus, mažoretke drušva Trg pa uspešno vodi Nataša Rus. Ognjemeti, ki ob prehodu iz starega v novo leto razžarijo nebo nad večino mest, tudi tri posavska niso izjeme, so vsako leto lepši, bogatejši in..., obljubljajo organizatorji. Če je letos tudi v Brežicah bilo tako, ni mogoče z gotovostjo trditi, saj ga organizatorji niso postavili na pravo mesto in so ga nekateri obiskovalci lahko “ujeli le za rep”. Na Bizeljskem so pred 30 leti postavili Marlesovo montažno šolo z garancijo proizvajalca, da bo vzdržala 60 let. Pa se je “popndekl”, kot s popačenko rečemo lepenki, pričel sesedati v temelje že veliko prej. Ugotovljena je namreč tako slaba armatura, da bi v zobni protezi našli več železa. Na seji Občinskega sveta Brežice je bila izražena skrb, da se ne bi pri novogradnji kot nadzornik pojavil isti človek, ki je takrat tako slabo nadziral montažno gradnjo. Nekdanji ravnatelj bizeljske šole in svetnik Rok Kržan je kolege potolažil z besedami: “Za to ni bojazni, ker je tisti nadzornik že pokojni.” poročili so se JSl 25-letni Robert Vintar in sedem let starejša Jožica Pavlovih sta pravzaprav soseda, saj ju deli le nekaj hiš, bolje pa st poznata zadnjih pet let. Zakonca bosta živela pri Jožičini družini, o preselitvi na svoje ne razmišljata. Tudi poročno slavje so pripravili doma, v ožjem družinskem krogu, kar je bil kar precejšen organizacijski zalogaj. Robert je po poklicu strojni mehanik, Jožica pa je ekonomsko-komercialna tehnica. Na medene tedne še nista šla, pravita, da bo spomladi ravno pravšnji čas, zagotovo pa pri hiši na bo manjkalo otrok. Brežice V Brežicah sta se 11. decembra poročila Franc Kopše d Anž in Martina Peterkovič iz Cumovca; 18. decembra sta si večno zvestobo obljubila Robert Vintar in Jožica Pavlovič Z Gorenje Pirošice. Na Rajcu pri Mokricah pa sta 4. decembra svoji poti združil3 Marjan Germovšek iz Pišec in Anica Šepec iz Rigonc, večn° zaobljubo pa sta sklenila še Mojca Kunterič s Pristave ob in Andrej Kerin iz Gržeče vasi. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavlja' mo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašal'- Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 mail: rcbrezice@sioi nef