Oc-> *&>' k l I urtSKI DNEVNIK Poitnlna plačana * gotovini ,, 0.... .. Abb. postale 1 gruppo (.ena OlH) llf Leto XXXVI. Št. 59 (10.579) TRST, sreda, 12. marca 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL URADNI PREDLOG BO DALO VODSTVO KD Piccoli je predlagal tajniku PSI preverjanje med političnimi silami Donat Cattinove izjave o možnosti za rešitev politične krize RIM — pričakovani pogovor med Ojnikom socialistične stranke Cra-ojern in Piccolijem ter Forlanijem, Ojnikom oz. predsednikom krščan-demokracije je trajal dobri dve Ob koncu je bilo mogoče ve-jv1 k za uradne izjave Craxija in nccolija. Prvi je spregovoril taj-7* PSI. ki je predvsem izrazil za-®v°ljstvo, da je lahko imel ta prvi l^vor z novoizvoljenima vodite-Kma' KD, katerima je spet pono-■' da je za PSI politično obdo-i"-. ki se je začelo avgusta lani, , le Cossiga oblikoval svojo vla-’ ki so jo socialisti posredno pod-. ak. s tem, da so se v parlamen-j . ^držali, končalo. Pri tem je iJ®*: da socialisti ne bi hoteli od-a'i vladne krize, ki ne bi imela JfPrej določenega izhoda. Zato je ba čim prej proučiti politične jčJ^oice in vse možnosti, da bi - ‘‘Ji zagotovili trdno vlado. Craxi v odgovor na vprašanje, ali so potili o rokih za politično razči enJe, dejal, da bo vsaka stranka sprožila to vprašanje v okviru svojih organov. PSI se bo z njim soočila na sejah vodstva stranke in centralnega komiteja. Treba je poudariti, da je Piccoli bil mnogo bolj zanimiv v svojih izjavah, čeprav je bila zanimiva le ena točka, ostalo pa je bilo ponavljanje že znanih Craxijevih stališč. Krščanska demokracija, je dejal novoizvoljeni tajnik, bo dala pobudo za preverjanje stališč vseh u-stavnih političnih sil. O tem predlogu se bodo domenili na skorajšnji seji vodstva stranke. Za sedaj se še ne ve, ali bo to preverjanje potekalo v parlamentu ali pa v okviru nekega drugega organa. O tem se Piccoli ni izrazil, saj bodo o-dločali na seji vodstva stranke. Pred pogovorom med Piccolijem in Craxijem se je včeraj zjutraj sestala delegacija KD, ki je proučila politični položaj in stališče, ki naj ga Piccoli zagovarja na pogovoru s socialističnim tajnikom. Govor je bil med drugim tudi o sko- "'••iiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiimiimiiMiiiiimimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii UKREP BO STOPIL V VELJAVO 1. APRILA Novi znatni poviški televizijskih naročnin S tem bo RAI-TV pridobila petdeset milijard lir novih dohodkov % _ bo"*™ — Televizijska naročnina se SijJkl 1. aprila znatno povišala. ra s*cer še ni dokončen, ker moli^0 P°v>ških izraziti še svoje mne-jbjJ^Iamentama komisija za nad-W?v° nad RAI-TV, kar bo ver-s5re° **** "18. t.m., nato pa še ustrezen sklep medministr-r.j Jv~°r za cene, a vse' kaže, da oiuj"3ene mcžnosti, da bi naročnina vSd .'^premenjena. Komisija in bdef . sta le izbrali med dvema že l-20f»ai-*ma alternativama: povišek ’r za barvno in 3.600 lir za , 'elo televizjo, ali pa 10.000 lir i[J?rvno in 2.500 do 2.800 lir za ^beio. Utem eVa alternativna -predloga je iti tel i a* yčeraj minister za pošto bo p ezorr>unikacije Vittorino Colom-tttijj-ea Postojno parlamentarno ko-tejjb?’ češ da predstavljata edino IhanV ■ za potrebo po zagotovitvi ttih .riah sredstev, to je vsaj dodat-fevjjj: phliiard lir, državni radiote-Po pr'Slc' službi. Nova naročnina bi predlogu znašala od pri-bele i ? meseca 29.770 lir za črno-bike n ®8-M5 lir za barvne sprejem-J8.97ftR? drugem pa 28.670 (oziroma ^ ^ ar) za črno- bele in 61.345 lir črtaw.Vne‘ dodati bo seveda treba še ta^so, ki znaša 1.000 lir za V'ti’o°e° ^ 2-000 za barvno tele- ^r le poudaril, da ie državna vala , *®v‘ziiska družba sicer zahte-hih milijarde dodatnih finanč-tej b^T^tev, izrazil pa je tudi pre-bjj, Ptlcno oceno njenega poriova-kfOfp^sti kar zadeva sestavljanje vkljuf,u.nov> Pri čemer po njegovem previsoke (50-odstotne) a-be S takimi ocenami očitno njegov vladni kolega, mi-^ državne soudeležbe Siro *ni, ki se bržkone prav za-taflamga včeraj ni udeležil seje S rjfPAarne komisije za nadzor-** Msm ° RAI-TV. kateri je poslal XV svojim mnenjem. *i j. teh nesoglasij med ministri, “bičaj v zadniih časih postala kar . ni vlada torej zahtev RAI-\ ,=sPrejeIa v celoti in je mne- Hč a -bi ' ^ [tljpdje dohodkov in omejevanje ^ si morala prizadevati za iv t “bje mrežami ter z odpravo tudi z drugačnimi sredstvi, Niški ?°delovanjem s tujimi tele- Nov^° .razširjenega pojava last-jj ^fcmnikov (zlasti barvnih), naročnine. Minister i^ilo^? Je P^dal tudi izčrpno po-,s€8tavi, številu in prejem državne televizijske služ J^tovo stanje sprememb *&LJANA, BEOGRAD -tgori, ®.Akt konzilij, ki zdravi ftf0, c~nlka republike Josipa ® r‘ta, je iz kliničnega cen-r°ei1, da je bilo »splošno b|»ty® Predsednika Tila brez »*,«* sprememb glede na Nzjv« k in da nadaljujejo in-y "o zdravljenjem, ifji ''"Uradu sta sc na skupni bo.nJs.aH predsedstvi Zveze bilk,, n'st«v Jugoslavije in repu-t*a K ”"d predsedstvom Steva fšjDl.nr"nJskega sta predsedstvi Izvijali o notranjepolitič “ Zan 1 gospodarskem položaju, !0l',av!i 1Politični dejavnosti Ju-dhljn, le in o ukrepih za na-»trditev družbene in . o samozaščite. be, pri čemer je posebej naglasil, da naraščanje števila uslužbencev ne opravičuje naraščajočih izdatkov za nadurno delo. Proti novim poviškom televizij- Baghino in PR Cicdomessere, češ da je treba preurediti ustanovo, katere delovanje je kritiziral sam minister. Predstavnik KPI Bernardi je pa dejal, da njegova stranka načelno ne nasprotuje prilagoditvi dohodkov RAI-TV, če bo pa treba povišati naročnine, mora pasti največji delež na barvne televizije, katerih lastniki pripadajo premožnejšim slojem in je med njimi največ takih, ki sploh ne plačujejo naročnine, ker barvnih sprejemnikov ne prijavljajo. (Iv) skih naročnin so se po seji izrekli že zastopniki PDUP Milani, MSI- mnenju demokristjanov tudi druge rajšnji seji vodstva ter o porazdelitvi notranjih strankarskih funkcij. Že znano je, da bo Donat Cattir; edini namestnik tajnika, vendar so tu še druge funkcije, npr. direkcija glasila stranke «11 Popolos, kjer bo pripadnik «forze nuoves Radi, najbrž nadomestil dosedanjega direktorja Belci ja, ki je pristaš Zaccagni-nija, saj je manjšina že povedala, da ne bo sprejela funkcij v vodstvu stranke. Urad za propagando SPES naj bi šel dorotejcem, Colombo naj bi prevzel odgovornost za zunanjepolitični urad, urad za krajevne uprave pa bo prevzel najbrž Prandini, pripadnik majhne desničarske skupine «proposta». Vse je še vsekakor neuradno, saj bo o tem odločalo vodstvo stranke, ki se bo sestalo v kratkem. V pogovoru s časnikarji Piccoli ni hotel niti povedati, ali bo Cossiga prihodnji teden postavil v parlamentu vprašanje zaupnice, ali ne. Če bi do tega prišlo, bi lahko u-tegnilo priti do različnega izida glasovanj v senatu, kjer sč? bo tokrat moral Cossiga najprej predstaviti, in v poslanski zbornici. V senatu bi vlada utegnila prejeti zadostno število glasov, v poslanski zbornici pa bi najbrž padla. Če bi v senatu namreč socialisti glasovali proti zaupnici in bi se republikanci vzdržali (v smislu, da bi šli iz dvorane) bi za zaupnico moralo glasovati 155 senatorjev. V tem primeru bi Cossiga lahko računal na 139 demokristjan-skih glasov, na 10 socialdemokratskih, na 3 SVP, 2 liberalca in na glas Francoza iz Doline Aosta ter na Leoneja in Merzagoro. Vsega skupaj torej pomeni skupno 157 glasov, dva več kot je potrebno. V poslanski zbornici pa so računi mnogo bolj komplicirani in bi Cossiga tam najbrž ne dobil zaupnice. Bodoči edini namestnik tajnika krščanske demokracije Donat Cat-tin pa je te dni dal intervju, v katerem pravi, da njegova stranka v nobenemu primeru ne bi hotela predčasnih volitev, saj obstajajo po MADRID — Kot poroča španska tiskovna agencija «EFE» bo italijanski predsednik Sandro Pertini od 15. do 20. aprila obiskal Španijo. To bo prvi obisk kakega italijanskega predsednika. možne rešitve politične krize, čeprav so zelo težke. KD posveča največ .pozornosti laičnim in demokratičnim silam, socialistom, za katere upajo da bodo nadaljevali po poti osamosvojitve od komunističnega vpliva, ki se je začela po kongresu v Turinu. Med možnostmi, ki jih Donat Cattin omenja, pa čeprav le v teoriji, naj omenimo petstrankarsko vlado, ki pa jo je centralni komite PSI že zavrnil; obstajajo pa nekatere možnosti, po mnenju Donat Cattina, za premostitev te ovire; dvostranska vlada KD-PSI bi tudi bila možna, ali pa tristrankarska koalicija KD-PSI-PRI. Vse te rešitve pa so povezane z določenimi težavami, predvsem zato, ker krščanska demokracija noče opustiti sodelovanja s svojimi tradicionalnimi zavezniki se pravi liberalci in socialdemokrati. OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA ZIS DJURANOVIČA Posvetovanje o razvoju jugoslovanskega kmetijstva Spodbujati in razvijati proces širjenja družbeno organizirane proizvodnje individualnih gospodarstev ROBERT MUEABE SESTAVIL PRVO VLADO ZIMBABVEJA BEOGRAD — Z uvodnim govorom predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča se je včeraj v beograjskem centru Sava začelo dvodnevno jugoslovansko posvetovanje o razvoju agroindustrijske-ga kompleksa države v obdobju od leta 1981 do 1985. Ob večji odgovornosti in organiziranosti, je med drugim dejal Ve-selin Djuranovič, je treba okrepiti prizadevanje za intenzivnejše samoupravno delovanje tržišča in stabilnejše posredovanje prebivalstva s kmetijsko - živilskimi izdelki. Pri tem je treba največ pozornosti nameniti samoupravnemu organiziranju velikih potrošniško - tržnih središč in sicer rreko oblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti za o-skrbovanje, dolgoročnega sporazumevanja in podobno. Močneje je treba spodbujati in razvijati proces širjenja družbeno organizirane proizvodnje individual- nih gospodarstev, to pa toliko bolj, ker ni mogoče biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati vključevanja kmetov v odnose družbeno organizirane proizvodnje, zlasti na hribovsko - planinskih območjih. Pravzaprav je v primerjavi s celotnim številom aktivnega kmečkega prebivalstva ter s številom čistih kmečkih gospodarstev število kmetov v temeljnih organizacijah, zadrugah in drugih oblikah družbeno organizirane proizvodnje, majhno. To je edina prava pot krepitve gospodarske in socialne varnosti zasebnih kmetijskih proizvajalcev, kar je tudi podlaga celotnega napredka podeželja. V takem konceptu socialistične preobrazbe kmetijstva v sedanjem razvojnem obdobju ni resnih gospodarskih in političnih vzrokov za spreminjanje zemljiškega maksimuma, ampak je treba ustvarjati razmere za združevanje kmetijskih površin, dela in sredstev kmetov za skupno proizvodnjo, (dd) •iiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiintniiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiniimiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin TRETJI POLICIJSKI «BLITZ» VČERAJ V PADOVI IN NJENI OKOLICI KARABINJERJI IN AGENTI DIGOSA ARETIRALI ŠTIRIINDVAJSET PRIPADNIKOV «AVT0N0MIJE» Sodne oblasti so izdale skupno 30 sodnih nalogov - Med hišnimi preiskavami agenti baje odkrili pomembne dokumente - Aretiranci obtoženi vrste atentatov - Odbor 7. april: gre za represalijo proti komunističnemu gibanju PADOVA — Sodne in policijske oblasti vedno bolj stiskajo obroč okrog predstavnikov italijanske «de-lavske avtonomije*. Prejšnjo noč karabinjerji in agenti Digosa izvedli namreč ponoven «b!itzj>, med katerim so aretirali 24 oseb, za katere je sodne naloge podpisal pa-dovski državni pravdnik Pietro Fais in pa namestnika državnega tožilstva Calogero in Borraccetti, ki vodita v Italiji že dalj časa glavno preiskavo o domnevnem rovarjenju in prevratništvu »delavske avtonomije*. Calogero je med drugim podpisal tudi sodne naloge za aretacije lanskega 7. aprila, ko so pozaprli nekatere voditelje tega gibanja, med katerimi je bil tudi pa-dovski univerzitetni profesor Toni Negri. Kot znano je slednjega načelnik preiskovalnega urada pri rimskem sedišču Gallucci obtožil ugrabitve in umora predsednika KD Alda Mora. Že iz teh bežnih podatkov se da aiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiumiiiiiMiniiiiiiuiiMiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitifiiimiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiitfminiHiiHmmuHiHliNHRfuimHHmmiMuiimmiiia PO SKLEPU A JA TUL AHA HOMEINIJA PREISKOVALNA KOMISIJA OZN NI DOKONČALA SVOJE MISIJE Člani so že odpotovali v New Yorkf kjer bodo poročali tajniku OZN Kurtu Vi/aldheimu ■ Težave Carterjeve administracije zaradi negativnega zapleta NEW YORK — Generalni sekretar OZN Kurt Waldhcim je sporočil, da je preiskovalna komisija Združenih narodov sklenila «v luči nedavnih dogodkov* in po sporazumu z njim, »prekiniti svojo misijo v Teheranu za več dni*. Obenem je Kurt Wa!dheim poudaril, da bo nadaljeval s posvetovanji za miroljubno rešitev ameriško-iranske krize, kot je to od njega zahteval varnostni svet. Mednarodna komisija pravnikov, ki bi morala proučiti obtožbe Irana proti ZDA in šahovemu režimu, je torej zapustila Teheran, potem ko ji je ajatulah Homeini s svojimi izjavami onemogočil, da bi uresničila tudi drugi del svoje misije — srečanje s talci na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Petčlanska komisija pa je pred svojim odhodom tudi izjavila, da v sedanjem položaju ni sposobna izstaviti svoje poročilo* ker |x>meni pravi neuspeh. Več niso člani komisije OZN povedali, da ne bi škodili težkim pogajanjem. Tudi med postankom v Ziirichu so se omejili na splošne izjave, le alžirski diplomat Bedžaui je pripomnil, da bo komisija nadaljevala svoje delo po posvetovanjih s Kurtom Waldhei-mom. Odvetnik Louis Edmond Pettiti pa je dejal, da bo osvoboditev tsi cev pogojeval rezultat iranskih vo litev 14. marca in 3. aprila. Glede zdravstvenega stanja talcev je Pettiti pristavil, da jih je obiskala skupina zdravnikov, ki so izjavili, da so fizično zdravi, je pa njihovo psihično stanje po petih mesecih ;etništva nezadovoljivo. Francossi odvetnik je tudi poudaril, da so za sedanji zastoj krivi islamski štu dentje, ki predstavljajo važno politično silo v državi. Vsi člani ko misije pa so izrazili mnenje, da ni še vse izgubljeno, da se lahko še vedno vzpostavi dialog. Sklep o na-daljnih pobudah pa bodo verjetno sprejeli že danes, ko se bodo se stali z generalnim sekretarjem OZN Kurtom Waldheimom. Podoben optimizem je izrazil tu di iranski zunanji minister Ghot-bzadeh, ki je med drugim dejal, da se bodo člani komisije vrnili, ko st bo položaj izboljšal. Ghotbzadeh ni omenil zadržanja islamskih študentov, ki so še pred odhodom komi sije skušali vsiliti njenim članom svežnje dokumentov,- ki so jih zaplenili na ameriškem veleposlaništvu. Čisto drugačne izjave pa je dal iranski predsednik Banisadr nekemu pariškemu dnevniku. Obsodil je zadržanje islamskih študentov do komisije OZN in izjavil, da so študentje pod vplivom prosovjetskih političnih sil, ki skušajo osamiti Iran na mednarodnem prizorišču. Predsednik je obžaloval, da je morala komisija zapustiti Teheran, ne da bi končala svoje misije, ki bi po njegovem olajšala postopek za izročitev bivšega šaha in omogočila pozitiven razplet ameriško - iranske krize. Po Banisadrovih včerajšnjih izjavah, ki le potrjujejo njegovo sobotno oceno, da je ravnanje študentov le «zabava, medtem ko Rusi končujejo svoj posel v Afganistanu, preden se obrnejo k nam*, postaja vedno bolj jasno, da se Iran sooča s hudo konfrontacijo med zmernimi in skrajnimi političnimi grupacijami. Izid sedanjega spopada pa bo znan šele po volitvah, do tedaj pa so vsa presenečenja mogoča. Neuspeh posredovanja OZN pa ni samo prizadel ugleda iranske vlade, še v hujše težave je spravil Carterjevo administracijo, ki so ji padla v vodo vsa upanja, da bi brez hujših zapletov rešila problem talcev. V normalnih okoliščinah bi lahko Carter počakal na sklep novega iranskega parlamenta, a volilni boj za predsedniško imenovanje, mu ne dopušča, da bi stal križem rok, saj bi to s pridom izrabili njegovi tekmeci. Državno tajništvo je zato ponovno pričelo proučevati možnosti blokade Irana in uvajanje gospodarskih sankcij, še glasnejši so Carterjevi nasprotniki, ki zahtevajo kar vojaški poseg, da se «končno opere madež in vrne ugled ZDA v svetu*. Predsednik Carter pa je na srečanju s skupino parlamentarcev demokratske in republikanske stranke prikazal ves položaj kot skrajno težak, ni pa povedal, kako b„ ukrepal. Vsekakor pa si predsednik ne sme privoščiti »nedejavnosti*, čimprej bo moral sprejeti kak ukrep, ki bi zado-volil ameriške volivce, do tedaj pa Carter upa, da bo Kurtu Waldheimu uspelo prebroditi sedanji zastoj. sklepati, da je v teku v Italiji ena najširše zasnovanih in povezanih operacij proti teroristični dejavnosti, ki je že dolgo let imela prav v Padovi svojo postojanko. V zadnjih treh letih je bilo v Pa dovi in njeni okolici izvedenih nad tristo atentatov najrazličnejše narave, Tarča političnega gibanja »delavske avtonomije* so bili tudište volni profesorji in docenti, k; so si kakorkoli upali nasprotovati ustra hovalnim metodam določenih skupin študentov. Prav za atentate in druga prevratniška dejanja, ki so bili storjeni od leta 1975 do leta 1979 so obtožene osebe, ki so jih včeraj aretirali. Gre za napade, požige, prestre- j ---------- ljevanja, rope itd., k; jih je ena rim _ Pripadniki samozvane te-sama organizacija (delavska avto- roristične skupine »organiziranih to-nomija) izvedla pod različnimi ime- j varišev* so včeraj pomotoma umo-ni. Tako je vsaj mnenje sodnika1 riU rjmskega kuharja Luigija Alle-Faisa, ki je včeraj popoldne med grettija, ko se je ponoči vračal do- Na včerajšnje aretacije je odbor «7. april*, ki je nastal po prvem valu aretacij pripadnikov avtonomnega gibanja, reagiral z dokumentom, v katerem opredeluje včerajšnje a-retacije kot »represalijo proti komunističnemu gibanju*. Za odbor je ta operacija politični napad, ki ima namen uničiti tisto razredno stvarnost, ki je z boji v zadnjih letih dokazala, da je komunizem mogoč*. Preiskovalci vsekakor o otipljivih dokazih niso povedali nič jasnega, zato bodo lahko predvsem zasliševanja aretiranih oseb lahko razjasnila v prihodnjih dneh sliko tega tretjega «blitza» proti «delavski avtonomiji*. • (nf) WASHINGTON - Ameriška vlada je-privolila v prodajo 21 ton obogatenega urana Indiji za pogon jedrske elektrarne v Tarapuu. ZDA so sprejele ta sklep kljub temu, da Indija ni izpolnila ameriške zahteve, da se uradno obveže, da ne bo proizvajala jedrskega orožja. Ob tem je razumljiva skrb Washingtona, da vzpostavi čimboljše in prijateljske odnose z Indijo, saj bi država lahko prepotrebno gorivo poiskala kje drugje. tiskovno konferenco tudi obrazložil kako je prišlo do aretacij. Po 3. decembru lani, ko so avtonomisti za nekaj ur popolnoma ohromili Padovo, so agenti Digosa in karabinjerji začeli z natančno in kapilarno preiskavo, ki je vodila do utemeljenih obtožb. Posebno karabinjersko poročilo, ki ja sledilo zelo tajnim preiskavam, večmesečnim zasledovanjem, kontrolam in telefonskim prisluškovanjem, je dalo sodnim oblastem «otipljive dokaze* za izsleditev oseb, ki so materialno izvršile vrsto atentatov z namenom, da finansirajo oboroženo prevratniško gibanje. Fais ni odkril, če so dokazi osnovani tudi na podlagi osebnih pričevanj. Sinoči se je še zvedelo, da je bilo izdanih 30 sodnih nalogov, vendar je šestim obtožencem, ki jih policija vztrajno išče, uspelo zbežati pred aretacijo. Obtožence, ki imajo od 18 do 25 let, sodniki dolžijo ustanavljanja, organizacije in sodelovanja v oboroženi tolpi, nedovoljene posesti orožja, ropov, izdelovanja in uporabe peklenskih strojev ter posesti in uporabe vojnega orožja. Med hišno preiskavo 23 obtožencev so preiskovalci zaplenili tudi vrsto dokumentov, ki so po njihovih izjavah zelo pomembni ?a nadaljnji razvoj preiskav v zvezi 2 «delavsko avtonomijo*. Čeprav ie državni pravdnik Fais včeraj demantiral povezavo včerajšnjih aretacij z vrsto preiskav, ki so v teku na račun teroristične dejavnosti, se le zdi, da to ne bo držalo. Morda je kot dokaz dovolj dejstvo, da je sodni nalog za aretacijo Laure Bettini izdal sodnik Gallucci, ki vodi v Rimu preiskavo «o oboroženi vstaji* proti državi. Bettinova je obtožena sodelovanja pri atentatih ki jih je izvedla skupina «oborožene delavske revolucionarne sile* (FARO). To oznako so baje uporabljali pripadniki skupine «potere operaio* za svoje teroristične akcije, malo preden se je to gibanje razpustilo. Kdo pa je prvj omenil oznako «FARO» in njeno delovanje? Bil je «skesani» brigadist Fioroni, čigar ime srečujejo v zadnjih časih vedno bolj pogosto v zvezi s prevratniško dejavnostjo. Z dejavnostjo FARO je Fio-ron. povezal imena vseh glavnih voditeljev »delavske avtonomije*, od Tonija Negrija do Piperna, Mo-ruccija in Jarosa Novaka. Kot je znano so po treh »blitzih*, ki so jih v zadnjim letu izvedli policijski a-genti, vsi že v zaporu. mov. Zamenjali so ga za desničarskega skrajneža Gianfranca Rosci- ja, ki stanuje v isti ulici kot Alle-gretti. Odložitev razprave o finansiranju strank RIM — Razprava o podvojitvi javnih podpor strankam, ki bi se morala začeti danes v senatni komisiji za ustavna vprašanja, bo bržkone odložena za nekaj dni. Spričo številnih spreminjevalnih predlogov, ki so jih vložili zastopniki KPI. KD, PLI, PRI in PR v zvezi z nadzorstvom nad proračuni in finančnim poslovanjem strank, ■ je sklenila namreč vlada predložiti tudi svoje zakonske predloge o tem predmetu, ki pa še ni so izdelani. Komisija bo obravnavala tudi zakonske osnutke PSI, PLI in KD o dolžnosti parlamentarcev, da prijavijo svoje premo ženjsko stanje. HiiiiiiiiinimiiiiiitiliiiiiiiiiliniiniiimmiiiiiiiiiiiiiiitiiHmimiiMiiiiiiiiiiHtiHiiniiiiiimimtiMitiHiiiHitiii «BELA STAVKA* KONTROLORJEV POLETOV SE NADALJUJE KAOS NA LETALIŠČIH 10 MILIJARD ŠKODE Nad petdeset tisoč potnikov oškodovanih zaradi zamud in odpovedanih poletov RIM — Kaos na italijanskih letališčih se nadaljuje. Kontrolorji zračnega prometa so včeraj že šesti zaporedni dan nadaljevali s svojo «belo stavko*, kar je povzročilo potnikom spet velike težave zaradi striktnih zamud pri prihodih in odhodih letal iz Italije in iz tujine. Vse kaže, da se bo tako stanje nadaljevalo vsaj še za nekaj dni. Koordinacijski odbor kontrolorjev poletov je namreč priredil včeraj (skupaj s sindikalno federacijo) o-kroglo mizo, na kateri se je izrekel za nadaljevanje akcije, dokler ne bo vlada sprejela njihovih zahtev. «Bela stavka* kontrolorjev naj bi doslej po nekaterih izračunih oškodovala razne letalske družbe za več kot 10 milijard lir, levji delež tega bremena pa naj bi nosila vsekakor italijanska nacionalna družba Alita-lia. Oškodovanih naj bi bilo tudi več kpt 50.000 potnikov, v veliki večini poslovnih mož. Kontrolorji so začeli svojo akcijo, da bi podkrepili zahteve po prehodu iz vojaške v civilno službo. Pred meseci se je vlada obvezala, da bo sprejela zahtevo, vsa zadeva pa je nato zašla v slepo ulico. Kontrolorji v bistvu sedaj pravijo, da so pod prevelikim psihičnim pritiskom, zaradi česar ne morejo slediti več kot petim poletom (prej je vsakdo sledil tudi do 15 poletom). Iz tega je nastal sedanji kaos. Vojaške oblasti, katerim še vedno pripadajo kontrolorji, so drugačnega mnenja. Trdijo, da sedaj ne moremo več govoriti o kakršnikoli obliki »bele stavke*, temveč o pravem stavkovnem gibanju, ker se kontrolorji ne držijo mednarodnih norm o nadzorstvu nad poleti. Problem kontrolorjev poletov bosta skušali že danes rešiti parlamentarni komisiji za obrambo in za prevoze, jutri pa naj bi o tem vprašanju razpravljali v poslanski zbornici. Poleg prehoda iz vojaške v civilno službo zahtevajo kontrolorji še ustanovitev posebne ustanove, ki naj bi druževala vse zaposlene ob radarjih na letališčih in ki naj bi jo financirala država, ter depenalizacijo prekrškov ob znani lanski «beli stavki*, ki jo je prekinil poseg predsednika Pertinija. V ponedeljek je bilo odpovedanih zaradi stavke vsega 60 poletov (54 na italijanskih progah). Včeraj zjutraj se je položaj nekoliko normaliziral, opoldne pa je prišlo spet do zamud in odpovedi (iz Fiumicina ni odletelo 8 letal). Potniki so morali čakati na vzlet tudi po dve dobri uri. (šč) Pred odobritvijo odloka o omejevanju energetske porabe TOKIO — Japonski zunanji minister Saburo Ohira bo 19. marca od potoval v ZDA, kjer se bo po pogovorih z ameriškim državnim tajnikom in z obrambnim ninistrom sestal tudi s predsednikom Carterjem. Glavni cilj njegovega obiska bo usklajevanje pobud obeh držav v luči sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu in razprava o zahtevi VVashingtona, naj Japonska poveča svoje izdatke za obrambo. SALISBURY — Predsednik prvo neodvisne vlade Zimbabveja Robert Mugabe je včeraj predložil britanskemu guvernerju za bivšo Južno Rodezijo lordu Soamesu seznam ministrov, med katerimi je predsednik afriške narodni zveze Zimbabveja (ZAPU) Joshua Nkomo in »dva u-gledna Zimbabvejca evropskega porekla*. Mugabe, ki je bil tudi uradno potrjen za predsednika vlade, je obdržal zase tudi obrambno ministrstvo, medtem ko je njegov namestnik iz časa narodnoosvobodilne borbe Simon Mzenda podpredsednik in zunanji minister. Bolj kot seznam ministrstev, ki pripadajo članom Mugabejeve ZA NU-PF, zanima politične opazovalce vloga drugega krila patriotske fronte in bele manjšine. Joshua Nkomo bo notranji minister, kar je nedvomno pomembna funkcija, saj bo imel nadzorstvo nad varnostnimi silami. MugabeJšv glasnik Eddison Zvobgo je tudi povedal imena »dveh uglednih Zimbabvejcev evropskega porekla* in sicer; bivši finančni minister David Smith, ki bo sedaj vo- Karmal zavrnil možnost konference o Afganistanu KABUL — Afganistanska vlada Babraka Karmala je odločno zavrnila možnost sklicanja mednarodne konference o Afganistanu ter tako demantirala vest neke zahodne tiskovne a-gencije, po kateri naj bi se Kar-mal izrekel za konferenco, ki naj bi predstavljala prvi korak na poti odhoda sovjetskih oboroženih sil • iz države. Glasnik afganskega zunanjega ministrstva je včeraj dejal, da bi taka konferenca služila le zahodnim silam, da bi lahko »nadzorovale mejo med Afganistanom in Pakistanom* ter dodal, da je «za obrambo nacionalnih interesov, rezultatov aprilske revolucije in državne varnosti pristojno le afganistansko ljudstvo*. Sovjetska agencija TASS je medtem podrobno poročala o govoru, ki ga je imel Karmal na konferenci vojaških poveljstev v Kabulu. Slednji je zmagoslavno izjavljal, da »revolucija, s podporo monolitne enotnosti partije, bratske pomoči Sovjetske zveze in nerazdruž-ljivega prijateljstva med obema državama postopoma, odpravlja ostanke fevdalizma »in da* so vsi poskusi nasprotnikov afganskega delovnega ljudstva obsojeni na propad*. Iz Afganistana prihajajo medtem vesti o velikih poplavah, ki so prizadele nekatera južna področja države. V njih je nekaj oseb izgubilo življenje,. škoda pa je precejšnja predvsem za kmetijstvo. Poplavam je botrovala odjuga, kar naznanja prihod pomladi, časa, ko bi morale — po ocenah zahodnih opazovalcev — sprožiti sovjetske oborožene sile veliko o-fenzivo za dokončen obračun z muslimanskimi gverilci. dil ministrstvo za trgovino in industrijo, in predsednik trgovinske zveze kmetov Dennis Norman, ki bo minister za kmetijstvo. Pri imenovanju obeh je očitna Mugabejeva skrb, da zagotovi državi gospodarsko trdnost in pomiri belo manjšino ter ji vrne zaupanje v bodočnost. Mugabe je torej uresničil svojo zamisel o vladi najširše narodne enotnosti, kljub nasprotovanju samih strankarskih tovarišev, ki so po triumfalni zmagi zahtevali, naj sami volijo državo. Vlada narodne e-notnosti pa je po mnenju večine političnih opazovalcev edina pot, ki lahko zagotovi Zimbabveju trajen mir in nemoten gospodarski in družbeni razvoj, (voc) Na sliki (telefoto AP) Robert Mn-gabe in lord Soames poslušata vladnega glasnika Eddisona Zvobgo. PRED OKTOBRSKIMI VOLITVAMI ZA OBNOVITEV TEH ORGANOV SINOČI V RICMANJSKI BABNI HIŠI Poudarjena potreba po ustanovitvi dveh slovenskih šolskih okrajev Komisija za slovenska vprašanja pri deželnem šolskem uradu soglasno sprejela ustrezno resolucijo in jo odposlala na deželno upravo ■ Dve možnosti za rešitev problema Komisija za slovenska vprašanja pri šolskem deželnem uradu je na svoji zadnji seji soglasno odobrila resolucijo, ki jo je naslovila na deželno ustanovo Furlanije - Julijske krajine. V njej poudarja, da je na zadnjih sejah proučila vprašanje šolskih okrajev za slovenske šole v tržaški in goriški pokrajini. Ugotovila je, da po dveh letih od volitev v šolske okraje, ni bil storjen niti najmanjši korak za rešitev tega vprašanja za slovenske šole, medtem Jutri stavka javnih uslužbencev Na sedežu sindikata CGIL je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so govorili o jutrišnji celodnevni deželni stavki nameščencev javnih ustanov (občine, pokrajina, občinske u-stanovne podporne ustanove E CA, gorske skupn'sti itd.). Sindikalni predstavniki so podčrtali tri glavne razloge, ki so privedli do stavke. V prvi vrsti gre za problem delovne pogodbe, ki je zapadla že 28. februarja lani in ki je vlada, kljub stalnim pritiskom, še ni obnovila. Dalje gre podčrtati zamude v zvezi z izvajanjem zakcna št. 382. Tretji razlog pa gre pripisati nesposobnosti nekaterih združenj javnih ustanov (ANCI, UPI itd.), ki niso zmožne koordiniranega in racionalnega uporabljanja svoje delovne sile. Enotna sindikalna zveza se tudi poteguje, da bi s stavko dosegla povišanje delovske mesečne plače za 85.030 lir, kar je vlada pred kratkim odklonila in predlagala povišek v znesku 30.000 lir. Pr-leg stavke pa predvideva sindikalna zveza še zamrznitev nadur. šolskih okrajev, ki jih slovenska narodnostna skupnost že dalj časa zahteva. Dežela bi lahko na osnovi obstoječega zakona in predsedniškega odloka spremenila že sprejeti sklep in predlagala ministrstvu za šolstvo ustanovitev dveh ločenih šolskih o-krajev za slovenske šole v Trstu in Gorici. Taka procedura bi bila po mnenju komisije najkrajša. Drugo možnost pa nakazuje 6. člen deželnega statuta, ki daje pravico deželni upravi, da lahko prilagodi državne zakone posebnim potrebam dežele, kot je bilo npr. storjeno v bocen-ski pokrajini. V tem primeru bi morala dežela takoj sestaviti zakonski osnutek, ki naj bi bil podoben onemu iz bocenske pokrajine. Taka procedura bi zahtevala več časa, z resnično politično voljo pa bi se premostila tudi ta ovira. Komisija je v resoluciji nadalje poudarila, da bi ustanovitev sloven- skih šolskih okrajev predstavljala le prvi korak na poti do realne avtonomije za šole s slovenskim učnim jezikom. Modiano ni več predsednik družbe Trieste-Consult Marcello Modiano, pcdpredsednik Confindustrie, je odstopil od pred-sedništva družbe Trieste-Consult. Modiano je svoj odstop utemeljil z vedno večjimi obveznostmi v evropskem parlamentu. Upravni svet Trieste-Consult je predsedniško mesto poveril dosedanjemu podpredsedniku dr. Renzu Picciniju. Monografija o A vgustu Černigoju trajno obeležuje slikarjevo delo Odprli so tudi antološko razstavo nestorja tržaških umetnikov Številna prisotnost občinstva in koncert Ribniškega okteta • Danes ob 20. uri se sestane milj-ski občinski svet. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve ter nekateri problemi urbanističnega značaja. «Znanstvena potrditev je potrebna. da se v zaves: posameznika in skupnosti registrira nova, sveža možnost izražanja, bivanja, ustvarjanja. Tako potrditev v slovenskem prostoru je Avgust Černigoj dočakal šele danes: po veliki Prešernovi nagradi in retrospektivni razstavi v Idriji, je sedaj pred nami še monografija, posvečena njegovemu življenju in delu- želi mu najti mesto v razvoju naše likovne kulture, želi ovrednotiti množico del vseh vrst tehnik, ki jih je Černigoj ustvaril v 65-letnem obdobju svojega dozdajšnjega dela. Javnost je doslej imela le medel vtis o njegovem ustvarjanju, tudi zaradi tega, ker je umetnik sam vedno želel presenečati z novim, želel je predvsem izzvati nemir in ustvarjalnost pri gledalcu samem, ne pa biti všeč s svojo lepotnostjo m spretnostjo v oponašanju narave». umiiiiiiniiiimii iiniiii iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuimiMiuiiiM iiiinii iiitiMiiiiiiiiiiiiiiMin nuni Mffin n im |||||||||||M||||||| in im lunin m mi m iiiiiiitiiiiiinmiiiiiniiiii Z VČERAJŠNJE SINDIKALNE SKUPŠČINE V BIVŠI PIVOVARNI Pogoji industrijcev za zaposlitev 80 delavcev Dreher nesprejemljivi Treba je iskati novo, enotno rešitev, ob upoštevanju kvalifikacij in mimo poskusne dobe - Kljub doseženemu sporazumu ustavljeno delo v novi luki ko bodo že meseca oktobra nove volitve za obnovitev teh organov. Zato je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, poudarja komisiia, da bi se preprečila slovenskim volivcem možnost bojkota ter da bi na tak način manifestirali svoje nezadovoljstvo in nezaupanje v inštitucije. Glede na dejstvo, da ni vlada zavrnila zakonskega osnutka, ki so ga odobrili v bocenski pokrajini, s katerim so šolski okraji porazdeljeni po jezikovnih skupinah. Se'dežela Furlanija - Julijska krajina po mnenju komisije ne more izmikati obveznosti, da bi predlagala ustanovitev dveh slovenskih šolskih okrajev za tržaško in goriško pokrajino. Komisija nadalje poudarja, da obstajata dve možnosti za ustanovitev V menzi bivše pivovarne »Dreher* pri Sv. Ivanu je bila včeraj dopoldne sindikalna skupščina, katere so se poleg prizadetih delav cev in članov tovarniškega sveta udeležili tudi zastopniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Na skupščini so pregledali položaj, kakršen izhaja s sobotnega sestanka na deželnem odborništvu za industrijo z odbornikom Rinaldijern ter s predstavniki industrijske, zveze, zveze malih in srednjih industrij in Intersinda. Industrijci so kakor znano navedli 17 industrijskih obratov v tržaški pokrajini, ki bi bili pripravljeni sprejeti na delo delavce, ki bi ostali brez posla, kolikor bi. dokončno propadla zamisel o preosnovi stare pivdvar ne z uresničitvijo nove tovarne za proizvodnjo specialnih jekel. V ta možnost praktično -nihče 'nt ‘-vet* jame več in zato vidijo ' delavci edini izhod iz sedanje krize v zaposlitvi pri drugih industrijskih o bratih. Omenjenih 17 podjetij, ki bi bila pripravljena sprejeti na delo delavce bivše pivovarne, pa predvi deva zaposlitev le kakih 40 ljudi, pa tudi zanje so pogoji v večini primerov nesprejemljivi. Industrijci namreč zahtevajo določeno sta rost in specializacijo, ki je večina delavcev bivše Dreher nima. Poleg tega ostaja povsem odprto vprašanje, kam z 20 uradniki, po katerih nihče ne sprašuje. Med včerajšnjo skupščino je prišlo do izraza odločno nasprotovanje delavcev taki rešitvi, ki bi jin poleg vsega razpršila na vse ve trove. Med razpravo, ki je bila mestoma tudi zelo živahna, so de lavci poverili sindikalistom nalogo, naj zahtevajo od dežele,' industrijcev in Intersinda enotno rešitev za vseh 80 delavcev, hkrati s tem pa naj se zavzamejo za to, da bodo slednji sprejeti v službo s kvalifikacijami, ki jim pripadajo, in brez poskusne dobe. Te zahte- Jiodo sindikalisti sporočili indu-'strijcem na novem srečanju ki bo 17. marca. •aiiMiiiHMiitfiniininniniMUiniiiiinnininniiiiniiiinMiiiiiiiniiinitMMiimnMmtmiiiiMiimiMMMMiiiiiin KORAK NA POTI DEMOKRA TI2ACUE VOJSKE V VOJAŠNICAH NAŠE DEŽELE SO SE VČERAJ PRIČELE VOLITVE Včeraj so se v Furlaniji - Julijski krajini pričele v vojašnicah volitve. Marsikdo gleda na to novost zelo dvomljivo, drugi pa zagovarjajo demokratizacijo vojske. Vojaki, podoficirji, oficirji, prostovoljci in častniki bodo volili svoje predstavnike v tri na novo ustanovljena telesa, ki jih bodo zastopala na vseh ravneh upravnega, oziroma predstavniškega aparata. Volili bodo vsi rodovi vojske: pehota, karabinjerji, mornarica, letalstvo in carina. Predstavniški organi ne bodo ločeni za vsak rod posebej, temveč bodo vsi skupaj. Vsak rod pa bo imel določeno število predstavnikov. Predstavniška telesa so tri, in sicer tako razdeljena: COBAR (con-siglio di base e di rappresentanza) — osnovni predstavniški sv t. Zajema najširše plasti vojaštva. Vanj volijo .si vojaki ter nižji častniki. Za izvolitev enega predstavnika iz vrst nižjih častnikov je potrebnih 125 glasov, za izvolitev enega pred- _ stavnika iz vrst prostovoljcev in častnikov je potrebno 250 glasov, za izvolitev predstavnika navadnih vojakov pa 500 glasov. Osnovni predstavniški svet bo v naslednjem krogu volitev volil svoje predstavnike v COIR (consigli ir.termediari di rappresentanza) — vmesne predstavniške svete. Teh svetov je v severovzhodni regiji (katere najvišja komanda je v Padovi) devet. COIR bo v tretjem in zadnjem krogu volitev izvolil najvišje predstavništvo, ki bo COCER (consiglio centrale di rappresentanza), to je glavni predstavniški svet. COCER bo imel najširše pristojnosti, saj se bo lahko «pogo-varjab naravnos' z vlado. Volitve, ki so se pričele včeraj, se bodo zaključile zadnjega maja. V osnovni predstavniški svet bodo volili še od 25. marca do 2. aprila; dokončno pa se bodo volišča zaprla 19. aprila, ko bo potekel zadnji krog volitev v COBAR. V COIR bodo volili od 18. do 22. aprila in od 5. do 9. maja V najvišji organ pa bodo volitve potekale od 25. do 30. maja. Sto dni pred pričetkom volitev je po kasarnah potekala običajna volilna propaganda. Vojaki in njihovi predstojniki so lahko imeli sestanke, volilne shode, posvetovanja, lahko pa so tudi delili letake ali volilne pozive, vse to na stroške vojaške administracije. V vrtincu prenovitvenega vala, ki je zajel italijansko vojsko se je nenadoma znašlo pol milijona vojakov. Dokončni odgovor pa bodo izdale volilne skri- j Danes seja komisije za izvajanje osimskih sporazumov Pod predsedstvom svetovalca Ar-nalda Pittonija se bo danes ob 9.30 sestala posebna deželna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. Na sestanku bo deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi poročal o predvidenih posledicah sporazuma med EGS in Jugoslavijo na prosto industrijsko cono. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik ustanove tržaške industrijske cone (EZIT) Antonini, Pogajanja v Uradu za pristani ško delo med sindikalisti, predstav niki Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in zastopniki zveze koristnikov pristaniških storitev so se v ponedeljek pozno ponoči za ključila s kompromisom, na podlagi katerega naj bi novi tarifni pravilnik za delo, ki ga opravljajo pri staniščniki, organiziranih v «kom-panijah*, deloma prilagodili zahtevam delavcev, in sicer tako. da bi pristaniška ustanova za težja dela priznala ustrezen povišek, za lažja pa nekoliko znižala tarifo. Del prizadetih delavcev pa ni sprejel doseženega sporazuma in včeraj je delo v luki ponovno zastalo. V starem in v lesnem pri stanišču, kjer je promet znatno manjši, so pristaniščniki sicer de lali redno, v novi luki pa se je manipulacija blaga ustavila tudi zaradi tega. ker so se pristaniščniki zbrali na sindikalni skupščini. Vodstvo pristanišča je v tej zvezi na glasilo, da ne namerava zopet se sti za Dogajalno mizo. dokler se delavci ne vrnejo na delo V pristanišču je bilo včeraj 28 ladij, nadaljnjih 10 pa jih je ča kalo v zalivu. Brez včerajšnjega novega zastoja, bi pristaniščniki — tako so sporočili sindikati — lahko opravili delo, zamujeno zaradi tridnevne stavke, še v tem tednu (»kompanije* delajo v treh izme nah), tako pa se bo povratek k rednemu poslovanju nujno nekoli ko zavleklo. Na to bo vplivalo tudi dejstvo, da bo del V. pomola, ob katerem je privezana grška ladja «Costantia», na kateri je včeraj izbruhnil požar, neuporaben za nekaj dni. Tajništva sindikalnih organizacij pristaniščnikov (F1LT-CGIL, FILP-CISL in UILTATEP-UIL) so sinoči v zvezi z zastojem dela v novem pristanišču izdala poročilo, v ka terem poudarjajo, da smatrajo kompromisni sporazum z luško upravo in zvezo koristnikov luških storite' za pozitivnega in pozivajo prista nisčnike, naj ne uprizarjajo protestnih gibanj na lastno pest, temveč naj se ravnajo le po navodilih sindikalnih organizacij ter se zato v tej fazi pogajanj vrnejo na delo. ** •"* in —- W '«4« S* 9 Od ponedeljka deluje v ambulantah v Ul. Battisti. 14 v Miljah dr žinska^ffcSVetdVSlrtca.' ©fr fi&ittdfc] kih od 17. do 20. ure in ob sredah od 15. do 18. ure so prisotni ginekolog, babica, psiholog in socialna delavka, ob četrtkih od 9. do 10. ure sta prisotna psiholog in socialna delavka, od 10. do 12. ure pa samo socialna delavka. • V soboto, 15. marca, ob 12.15, bo na sedežu pokrajinske uprave, na Trgu Vittorio Veneto 4, tiskovna konferenca o zgodovinski razstavi o pomorskem izobraževanju, ki je bila od 18. februarja do 8. marca v okviru srečanja o pomomskem izobraževanju v Sredozemlju, ki je bilo od 26. do 29. februarja v mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru. 0 prometnih zvezah na relaciji EGS-Jadran Na zadnji seji vodilnega sveta deželnega združenja trgovinskih zbornic so prisotni vzeli v pretres vrsto vprašanj, ki zadevajo nadaljnji gospodarski razvoj naše dežele. Med drugim so razpravljali tudi o prometnih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in zaledjem ter podprli zahtevo evropskega parlamentarca M. Modiana, naj bi EGS vzporedno z gradnjo nove avto ceste po jugoslovanskem ozemlju do Grčije finansirala tudi okrepitev prometnih zvez, ki vodijo neposredno iz sred nje Evrope čez ozemlje Furlanije Julijske krajine na Jadransko morje. Tako je ob včerajšnji antološki razstavi v ricmanjski Babni hiši, predvsem pa ob predstavitvi monografije o Avgustu Černigoju dejal urednik knjižnih izdaj pri ZTT. pesnik Marko Kravos. Černigojeva antološka razstava nudi vpogled v umetnikovo ustvarjanje skozi desetletja, monografija pa to ustvarjanje v knjižni obliki tudi trajno valorizira. Obenem pa je bila sinočnja slovesnost v Ricmanjin tudi priznanje nestorju slovenskih sli karjev, ki ga kritika in občinstvo ni vedno razumelo, saj je skušal vedno hoditi korak pred časom. Da je bil sinočnji večer v Babni hiši res izjemen kulturni dogodek, za kar se gre zahvaliti predvsem domačemu PD Slavec, tržaškemu Slovenskemu klubu in dolinski občini, priča tudi številno občinstvo, ki se je udeležilo odprtja razstave in predstavitve monografije. V pre lepih prostorih ricmanjskega doma, so se v domačem prijaznem vzdušju zbrali Černigojevi prijatelji, u-metniki in kulturni delavci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, med temi generalni konzul SFRJ Cigoj, župan Švab, predsednik SKGZ Race in seveda domačini, ki so s ponosom sledili dogajanju v svojem kulturnem domu. Na pomen sinočnjega kulturne g i dogodka je opozoril tudi predsednik ricmanjskega društva cSlavec» Enij Kuret, ki je obenem omenil, da si bodo razstavo ogledali slovenski in italijanski šolarji, ob tem pa tudi opozoril na bodoče kulturne prireditve, ki bodo v sklopu razstave. Na sinočnjem prijetnem slavju je nastopil tudi Ribniški oktet, ki u-vršča v svoje vrste kar štiri bivše člane Slovenskega okteta. Pevci so imeli svoj koncert v veliki dvorani Babne hiše in res pritegnili občinstvo, da je po vsaki skladbi navdušeno zaploskalo. Želja vseh je, da bi biii s svojim petjem spet med nami, saj je njihovo izvajanje neposredno in kakovostno. Skratka, otvoritev antološke razstave Avgusta Černigoja v Ricma-njih in predstavitev monografije o njem pomeni vsekakor pomemben dogodek v življenju naše skupnosti, saj potrjuje visoko umetniško raven naših ustvarjalcev, (mč) nekatera vprašanja tržaškega pristanišča in med drugim zahteva reformo pristaniškega sistema. Sicer pa bo dejavnost občinskega sveta do predložitve proračuna nekoliko okrnjena. Komisija načelnikov svetovalskih skupin je namreč sklenila, da se bo skupščina sestajala le enkrat tedensko do predstavitve najvažnejšega političnega in programskega dokumenta. Zato je tudi odpadla seja, ki je bila sklicana za včeraj zvečer. Povedati je namreč treba, da je na vsedržavni ravni še vedno brez odgovora vprašanje ministrskega odloka z določili za sestavo proračunov. Možno je namreč, da bi parlament sprejel ministrski dekret s kakšnim popravkom, zaradi česar bi morale občinske in po krajinske uprave še enkrat spreminjati proračunske dokumente. Ministrski dekret pa ni spremenil roka za predstavitev proračunov, ki zapade 31. marca. V PONEDELJEK V GLEDALIŠČU ROSSETTl Zgodovinska obnova srednjeveških subdiakonskih «norih praznovanj» S petjem in igranjem na srednjeveška glasbila je nastopil avstrijski ansambel «Clemencic Consort> V ponedeljek je bil v gledališču Rossetti gost Tržaškega koncertnega društva avstrijski inštrumentalno -vokalni ansambel nClemencic Con-sortu, ki ga vodi Rene Clemencic. Ansambel sestavlja deset članov različnih narodnosti katerih večina igra na razne srednjeveške inštrumente, nekateri pa so zgolj ali pretežno vokalni interpreti. Tudi njegov repertoar zajema iz srednjeveškega obdobja. Tokrat je tržaškemu občinstvu predstavil pod naslovom cOslovski praznik» (Asinaria jesta) srednjeveške obrede oz. «praznik norcevD, ki se je v srednjeveških časih odvijal v dneh med Božičem in Tremi kralji, najpogosteje pa za Novo leto, ko so subdiakoni imeli tolerirano pravico norčevati se na najbolj prostaški način tudi iz najbolj svetih stvari, če bi lahko ta običaj primerjali s kakšnim dogajanjem iz današnjih dni, potem bi ga lahko še najbolj kakšni razvratni brucovski norčiji, pri čemer pa bi še tako mastni izrazi bili le senca tistih, ki so uniHifiitiiHiiiiimintniiiMtiiiiiiiiiiitHiniiiiimtiniiHHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiimiiiii PRIHODNJI TEDEN V TRSTU Posvet z izvedenci iz Slovenije o varstvu narave v obmejnem pasu Srečanje spada v okvir skupnih prizadevanj za zaščito goratih predelov, Krasa in Jadranskega morja prihajali iz ust subdiakonov. ja srednjeveška praznovanja so P°}e» godbe in liturgičnega petja, ki je s pravim petjem imelo malo zveze, spremljali vulgarni prizori v obliki procesij in alegorij, glavni norec pa je nosil na glavi škofovsko kapo in se je še posebej odlikoval s svojimi parodijami na račun svetnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. den glavnih protagonistov teh burlesk je bil osel, ki je v prastarem kultu bil sinonim za plodnost, mo in blaznost. Ansambel «Clemencic Consort» je ceremonial obnovil no podlagi srednjeveških rokopisov rj vzoru -zCarmina Burana». Gre torej U 'kV/UI IIVU IH UUI HI IH " . /. za zgodovinsko obnovo besedila ( latinščini) in kar je iz kulturnega vi- dika pomembnejše, za predstavitev vrste srednjeveških glasbil, ^'.i0nw raznih inačicah še v uporabi P nekaterih narodih bližnjega vzho in arabskega sveta pa tudi v Evropi' ki pa so v glavnem samo še muz*r ski artildi. Poleg raznovrstnih kifl nastih flavt, lesenih in roženinasi rogov vsemogočih tolkal in violinam podobnih godal na štiri strune, gusel na eno som struno, smo lahko slišali tudi-" „ kakšne citre in «girondo», ment, ki bi bil še'najbolj Podoj% lajni itd. Vsa ta glasbila je začetkom drugega dela spo V petek seja občinskega sveta Tržaški občinski svet se bo sestal v petek, 14. marca. V pričakovanju na predložitev proračuna bo seja v glavnem posvečena tekočim upravnim vprašanjem. Na dnevnem redu bo tudi razprava o resoluciji KPI, ki bi jo morale podpreti tudi ostale svetovalske skupine, ki obravnava Prihodnji teden se bodo na sedežu deželnega odbora v Trstu sestali predstavniki Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije, ki se ukvarjajo s problemi, povezanimi z varstvom narave. Govorili bodo o skupnih prizadevanjih na tem področju, predvsem kar zadeva mejni pas med obema državama. Sestanek spada v okvir novih pobud o medsebojnem sodelovanju, katerih zametek je bil postavljen med obiskom predsednika Izvršnega sveta skupščine Slovenije A. Vratuše) predsedniku deželnega odbora A. Comel-liju novembra lanskega leta. Obe delegaciji sta namreč tedaj poudarili načelno stališče o potrebi po vzpostavitvi tesnega medsebojnega sodelovanja kar zadeva varstvo okolja v goratih predelih ob skupni meji in na Krasu ter glede zaščite Jadranskega morja pred onesnaženjem. V tej' zvezi sta se delegaciji dogovorili za nove stike na strokovni ravni, na katerih naj bi izvedenci iz obeh" dfiav vzeli v razpravo ustrezne probleme, tako problem uskladitve zakonodaje in turističnega obiska določenih območij, za kar naj bi usposobili tudi nekatere mejne prehode, ki so zdaj odprti samo za dvolastnike. je deželni odbor imenoval posebno komisijo za varstvo narave, ki jo sestavljajo nekateri funkcionarji deželne uprave, predstavnik organizacije UNCEM in nekateri naravoslovci. Komisija se je te dni ponovno sestala pod vodstvom deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Colonija ter sestavila spisek argumentov, katere bodo načeli s kolegi iz Slovenije med njihovim skorajšnjim obiskom v naši deželi. Deželna komisiia bo o tem sestavila posebno poročilo z navedbo vseh sprejetih in predvidenih pobud za varstvo narave vzdolž mejnega pasu, vključno tako imenovane kraške rezervate. Poročilu bo priložena tudi ustrezna kartografija in zbirka predpisov, ki izhajajo iz urbanističnih načrtov. Tiskovni urad dežele je sinoči o tem izdal posebno poročilo, v katerem med drugim omenja, da bo odposlanstvo'Iz' Slovenije vodila' predsednica republiškega komiteja za varstvo narave in prostorsko načrtovanje Marija Župančič. • Danes ob 17. uri bo v Ljudskem domu na Pončani vsakoletni kongres sekcije KPI v Tržaškem arzenalu Sv. Marka. Kongres bo zaključil član pokrajinskega tajništva Giorgio Can-ciani. ‘“'•“I"'"1 u. uycyu ucm predstavil sam vodja ansambla w ^ mencic, posamezni izvajalci pa s° kratkim vložkom demonstrirali " čin igranja nanje in zvok. ■ Čeprav je izvajanje bilo zaraf. mnogih ponavljanj ene in iste me dije na način litanij, zlasti v PnJ, delu na trenutke tudi nekoliko gočasno, ga je zlasti v drugem o razgibalo scensko mimiranje *» ,j kalno imitiranje glasov v cew pa je bil to vendarle zanimiv ni dogodek kot zgodovinska obti srednjeveških obredov, predvsem J? kot demonstracija inštrumenta glasbe ,ki zahteva od godcev na P^ samezna glasbila obilo stud poglabljanja in visoko glas0 kulturo, (jk) Seminar o mamilih na liceju Peirarca Prejšnji teden je bil na liceju trarca seminar o problemih n*"*, ki se vdajajo mamilom. Na narju so predavatelji posredni številnim udeležencem najno' sledke v zvezi z zdravstveno vzg £ ki jo je treba obravnavati Proj^£ga 'ško, zato ne more biti stvar ei hteV* samega pedagoga, temveč «*}jgj), sodelovanje cele vrste usposobi) _ ljudi, ki lahko z razčlenjenim 'n - sklajenim informiranjem vcepij® amil * mladini pravilen odnos do mam* i. njih škodljivosti. Seminar je P0^. noma uspel in so udeleženci že *P w šali šolo za pooblastilo, da bi kakšno r kmalu organizirali še dobno srečanje. Kmalu po obisku dr. A. Vratuše, ■iiliiiiiMiiiiicifllliailtiitiaiiMtiiiiiJiitiiiiiaiiiiiajittii^.ivtiiiitiiiiiliititilliiiiititiiiiuiiliiiiiiiti^MiaaiiutftvlitiiMiniilliiMctiiiiilliiiiiiiiitiatiiiaiiiitiitiiiiaMiiiiitfaMaaiviiitattiiaaitff itiltitaiiiiiiiiiiMii(iiiiiiiiiitaiii*il|lll,ll,fl VČERAJ ZJUTRAJ V STANOVANJU V ULICI MOLINO A VENTO Pretresljiva smrt zbiralca orožja Paolo Kovač ■HHMHMHMHHHHMMMHHHHHHHMHHHMHMMMMMHMHMMHMHnHnHIMHHMHHHHHinHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHMHIHIHHHHIHHHHHHHHHHnMHHMMMHHIMUHIHIHHIIIHHHMHHIHHHHHIMHHHHMHMHMtI DVE SMRTNI ŽRTVI NA GRŠKI LADJI V PLAMENIH njice. (ris) Gasilci na delu pod palubo grške tovorne ladje »Costantiaa Na grški tovorni ladji «Costantia», ki je zasidrana v tržaškem novem pristanišču, je včeraj ponoči izbruh, nil silovit požar, ki je skoraj popolnoma uničil poveljniški most in kabine za posadko. V nesreči sta izgubila življenje poveljnik Niko-laos Tsirkas in mornariški podčastnik Dimitrios Agnusiotis, medtem ko so bili ostali člani posadke na srečo nepoškodovani. Ogenj se je razplamtel okrog 2.30 po vsej verjetnosti na poveljniškem mostu ter je kmalu zajel kabine, kjer so spali skoraj vsi častniki in mornarji. Ko je dežurni mornar sprožil alarm in ko so na prizorišče požara dospeli prvi gasilci tržaškega pristanišča, so bile vse kabine pod poveljniškim mostom že v plamenih. Medtem ko je uspelo ostalim članom posadke zapustiti kabine in se tako rešiti, sta ostala kapitan Tsi-kas in mornariški podčastnik Agnusiotis blokirana v lastnih kabinah in njuni trupli sta bili ob prihodu prvih reševalcev že zogleneli. Gasilci so se morali truditi približno sedem ur, da so pogasili požar, ki je po prvih ocenah povzročil več sto milijonov lir škode, čeprav ni dosegel motorjev in tovora. Med gašenjem se je ponesrečil vodja gasilske službe, 47-letnj Alberto Capodei, ki je padel z višine treh metrov ter se ranil po glavi in rokah. Sprejeli so ga v glavno bolnico, kjer pa sq mu nudili samo prvo pomoč ter ga nato odslovili. Vzroki požara zaenkrat niso znani in jih sedaj raziskujeta vzporedno luški komisariat in pristaniško poveljstvo, preiskavo pa je uvedel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. Ladja «Costantia», ki ima 4.804 tone bruto nosilnosti, je last pirejske družbe »Demco Ship-ping S.A.» in je priplula v Trst že 13. februarja. Zaradi stavkovnega gibanja pristaniških delavcev, ki je skoraj popolnoma ohromilo delo v luki, je ladja šele pred dnevi natovorila približno osem tisoč ton moke in bi morala že danes odpluti v Latakio v Sirijo. »Costantio*, ki je štela skupno 23 članov posadke, je najela znana tržaška tovarna, proizvajalka moke Variola. Kapitan Tsirkas je bil star 38 let in se je rodil v Coriju v Grčiji, medtem ko je bil mornariški podčastnik Agnusiotis star 66 let in je bil rojen v Turčiji, bil pa je grški državljan, kot sicer vsi člani posadke. Agnusiotis je bil že upokojen, a je bil kljub temu redno vkrcan na ladji, na kateri se je pred kratkim zaposlil tudi njegov 28-letni sin Charaballos, ki je opravljal delo telegrafista. Mladenič je bil edini član posadke, ki v trenutku strahovitega požara ni bil na ladji in se je vrnil v novo pristanišče približno ob treh, ko je nesrečni oče že umrl v plamenih. Mladi zbiralec orožja je izgubil življenje v noči med ponedeljkom in torkom v svojem stanovanju po eksploziji ročne bombe, ki jo je hotel po vsej verjetnosti sam izklopiti. Žrtev je 28-letni uslužbenec tovarne Grandi motori Paolo Kovač, ki je stanoval v prvem nadstropju večjega stanovanjskega bloka v Ul. Mo-Hno a Vento 111. Tragedijo so odkrili včeraj zjutraj, nekaj po dese ti uri, ko so nekateri stanovalci v pritličju bloka obvestili gasilce, da iz Kovačevega stanovanja že dalj časa kaplja skozi strop voda. Gasilci, ki so takoj prišli na kraj, so našli vrata stanovanja zaklenjena in so morali zato v poslopje skozi okno, v kopalnici pa se jim je nudil pretresljiv prizor: razmesarjeno truplo nesrečnega Kovača, o-krog in okrog pa kosi ometa, pohištva in drobci bombe. Dežurni zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je do tragedije prišlo med 2. in 3. uro ponoči, strokovnjaki za izklapljanje bomb na poveljstvu karabinjerjev pa so mnenja, da je hotel Kovač izklopiti granato iz prve svetovne vojne, ki naj bi jo baje našel nekje na Krasu. To so sicer za sedaj domneve in kaj več o tem bo brez dvoma povedala preiskava, ki jo vodijo karabinjerji v sodelovanju s tržaško kvesturo. Takoj po odkritju tragedije so preiskovalci zaslišali vrsto Kovačevih sosedov in mnogi so povedali, da so v noči med ponedeljkom in torkom slišali eksplozijo, niso pa vedeli od kod prihaja. Nekateri so celo vstali in odšli na balkon, ker so bili mne- nja, da je v bližnji hiši eksplodirala televizija. Paolo Kovač je bil v našem mestu precej znan zbiralec orožja, starih vojaških uniform ter drugih vojnih predmetov. V svojem stanovanju je imel veliko zbirko orožja in uniform avstro-ogrske vojske. Kot so tudi povedali sosedi, je bil mirne narave in se je le redkokdaj družil z ljudmi. Pred enim letom so ga karabinjerji prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja, od tedaj dalje pa je, kot kaže, vse orožje redno prijavil oblastem, ki so nato odredile preiskavo njegovega stanovanja. Paolo Kovač je živel sam v stanovanju, ker je mati trenutno na zdravljenju v bolnici pri Magdaleni. Pridržana prognoza za motociklista Na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnice so včeraj nekaj po 13. Razdejanje v notranjosti Kovačevega stanovanja uri sprejeli s pridržano prognozo 33-letnega inženirja Sandra Ferrantija, doma od Domja 99. Moški se je peljal s svojim motorjem guzzi 850 po Ul. Valmaura, ko je iz stranske Ulice dei Macelli nenadoma pridrvel avtomobil ford z britansko evidenčno tablico, ki kot kaže, ni upošteval rdeče luči na semaforu. Silovito trčenje je vrglo na tla Ferrantija, ki je močno udaril z glavo ob asfalt in zadobil hud pretres možganov ter poškodbe po raznih delih telesa. Zdravstveno stanje nesrečnega inženirja, ki je še vedno v globoki nezavesti, je zelo resno. • Na fakulteti za Inženirstvo tržaške univerze se v petek, 14. t.m., ob 18. uri prične ciklus predavanj o energetskih problemih. Po predstavitvi ciklusa bo ta petek govoril prof. A. Antonini o sedanjem položaju alternativnih energetskih virov. 0 Alvise Bnrison je bil izvoljen za predsednika Evropskega federalističnega gibanja. Za podpredsednika je bil izvoljen Alessandro Leonarduzzi, za tajnika pa Silvio Delbello. h aK#* Namesto cvetja na gr0D &ttiP9 Kralja darujejo družine Qpy 10.000 lir, Antonini 10.000 den 10.000 lir za SPD Igo ^ *» Božo Legiša daruje 1-500 SPD Igo Gruden. . W Za TPPZ darujeta podpora^ na Milan Kovačič 30.000 lir tei dio Crismani 5.000 lir. G»®j V počastitev spomina Hel®r jjjop tar daruje Nora Jankov*® lir za poimenovanje osnovn v Barkovljali po F. S. Namesto cvetja na gr0°iiwt^ t Gantar daruje družina * 25.000 lir za osnovno šolo “• na Opčinah. K V spomin na Miro Fisf.L j0$: rujeta Vida in Darjo Jagod'® lir za poimenovanje osnovn^Ja-pri Sv. Jakobu po Josipu CK V spomin na Miro FisOO jo.O^ rujeta Elda in Cveto Ukm»r lir za ŠZ Bor. t)elef„ Namesto cvetja na gr°u op'9 Gantar daruje Marino Kralj * 20.000 lir za SD Polet. J. GORiSKI DNEVNIK '•nfflSS? GLEDALIŠČE LP' V TRSTU ..u.iurm uo.n JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih Režija Zvone Šedlbauer ^ petek, 14. marca, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski soboto, 15. marca, ob 20.30 “ONMA RED B - prva so-“°ta po premieri. ^ nedeljo, 16. marca, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nede-Po premieri. NA POBUDO KOSOVELOVE KNJIŽNICE K. Gatnik in N. Grafenauer gostujeta danes v Sežani gledališča jtOSSETTl i anes, ob 20.30 izven abonmaja '^medija v dveh delih Paola Mo-L m Walterja Chiarija «Hai mai tijAto nell’acqua calda?* Rezerva-osrednji blagajni v Pasaži Avditorij ^e*led predstav 1980 — danes ob Dim sta*no gledališče iz Turina ustavlja delo Geneta «Les bon-j. * 2 Adriano Asti Manuelo Ku- swnn' ^P’- Reži-ia Mari0 Mis' r Red «druga ponovitev*. C»tola Onderground 18.00-20.00-«E1». Luis Bunuel. *j‘°nale 15.30—22.00 «Live show» apoteosi del sesso). Prepovejo mladini pod 18. letom. ton 16.45—22.00 «Sinfonia d’au-j no<>. I. Bergman. L. Ullman, J’ Bergman. i? 16.00—22.15 «Tesoro mio*. J. rfelli, Z. Araya, S. Milo, E. M. fj ern°’ P°zeRo- Barvni film. Dr» S1j°r «11 testamente*. Pre-Veaan mladini pod 14. letom. Oacieio Pfess: 16.30-22.15 «Cafe ex-ls- N. Manfredi. Barvni film. pj'e 16-30 »Cannibal Holocaust*. ^ Povedan mladini pod 18. letom. Sooii 15 3q «innamorarsi alla mia *g*es’as- Jnrammatico 15 30-22.00 «Le de t>,|.del piacere*. Prepovedan Ifistan' P0<1 B* 'etom. tQ I" 16.30 «Inferno». D. Argen-v’> Biorgi, D. Nicolodi. Prepo-loder mladini pod 18. letom. tre 1110 16.30 «La tarantola dal ven-Pod ,t}ero>>- Prepovedan mladini 'etom. Cami ? *6.00 «Meteor». Barvni film. jjj , 16-00 «L’infermiera nella cor-®anfi 1 mHRar**- N. Cassini, L. & Ven^to 16.00 «Fuga di mez-®-leto’ ^refX)vedan mladini pod ^.Zaprto. Mi-, i™tlje) 16.00 «La banda dei au Miau*. Risanke. Danes, ob 18. uri, bo v sežanski knjižnici odprta zanimiva razstava primorskega slikarja mlajšega rodu Kostje Gatnika. Ljubitelji in poznavalci umetnosti poznajo Gatnika po njegovih prostranih oljih, na katerih zaživijo oblaki in nebo v naravnih barvah. Pa to še ni vse. Gatnik ima za seboj že celo vrsto avantgardnih plakatov in kvalitetnih stripov. Najmlajši bralci pa poznajo Gatnika kot izvirnega ilustratorja in dobrega opremljevalca knjig. Naj naštejemo samo nekaj pomembnih knjižnih izdaj, ki jih je s svojo u-metniško ilustracijo obogatil Kostjo Gatnik: Čilske pravljice, Vžigalnik, Mizica pogrni se, Zdravilno jabolko, Lisjaček v luninem gozdu, Zmajček razgrajaček, Mezinči-ca, Lučka na daljnem severu, Srajca srečnega človeka, Petnajstletni kapitan, Jure Kvak - kvak, čenčanja in najnovejša zbirka pesmi Toneta Pavčka Slon v žepu. Seveda nismo našteli vseh. Tako bodo v knjižnici prvič na ogled vse izvirne ilustracije iz naštetih knjig in vrsta zanimivih plakatov. Kot smo že uvodoma povedali, bo knjižnico obiskal tudi letošnji Pre-■šernov nagrajenec Niko Grafenauer, ki ga najmlajši bralci poznajo predvsem iz preljubljenih pesmi v zbirkah Pedenjped, Kaj je na koncu sveta, Abeceda, Avtozaver, Kaj ima sonce najraje, Kdo bo z nami šel v gozdiček, Sončnica na rami, Vzšlo bo sonce... Ob tej priliki bo v knjižnici mogoče kupiti tudi najnovejše knjige, ki jih je ilustriral Kostja Gatnik in seveda pesniške zbirke Nika Gra- IMIIII Hllflllllll Hill« llllllll lili III MII III IIIIIIIIIIIIIMIIIt jenauerja. Kdor bo ob otvoritvi kupil knjigo, bo seveda lahko dobil avtorjev podpis. Kulturni program bo pripravila šolska mladina, Kostjo Gatnika pa bo predstavil umetnostni zgodovinar Peter Krečič. Razstava bo v knjižnici na ogled do konca marca. • V petek, 14. marca, ob 20. uri, bo v občinski čitalnici v Nabrežini javno zborovanje, na katerem bodo komunistični upravitelji poročali o izvršenem delu v 52 mesecih upravljanja devinsko - nabrežinske občine. KRAJEVNIM DEJAVNIKOM VSE VEČJO TEZO! Delegacija pokrajinske uprave na pogovorih v Novi Gorici Pogovarjali so se o HE Solkan, namakanju, mednarodnem prehodu St and rež - Vrtojba ter o cestnih povezavah - Ogled gradbišč Koncerti Č5 estitke praznuje v Križu 70 let naš L Obilo zdravja in zado-voščijo Marta, Katja in dUviL, Praznuje 77. rojstni dar h tn- KA GLAVINA iz skednja. Še W°ga leta ji kliče sin Peter z “j d, čestitkam se pridružuje uSo sorodstvo. Jutri, 13. marca, ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert pianista Massima Somenzija. Na sporedu Mozart, Chopin in Musorgski. Razna obvestila Socialistična sekcija za Pevmo in Oslavje vabi drevi ob 20. uri v gostilno Pri Tildi na Oslavju. Govorili bodo o novem pravilniku rajonskih svetov in o novih pravilih, ki so bila pred kratkim vnesena v regulacijski načrt goriške občine. Prisotna bosta občinski svetovalec Marko Waltritsch in pokrajinski svetovalec arh. Jože Cej. UDI-ZŽI iz zgoniške občine sporo-roča, da se bo pobiralo podpise za predlog zakona proti spolnemu nasilju jutri, 13. t.m., od 19. do 20. ure na sedežu občine v Zgoniku. Podpišejo lahko'vsi, ki so dopolnili 18. leto .starosti in so vpisani v volilne , sezname „y^ob,<;inL,. Za„ podpis je' potreben veljaven osebni dokument. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in odbor zveze vojnih invalidov bosta proslavila dan žena danes, 12. marca, ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino Ul. Petronio 4. Vljudno vabljeni. Sekcija fotokluba pri ARCI prireja vrsto debatnih večerov o fotografiji. Večeri bodo v tržaškem študentovskem domu. Danes, 12. t.m., ob 20.30 bo govor o avantgardnih izkušnjah. Predavala bosta Piccolo in Sillani. Jutri, 13. t.m., ob isti uri bo Riccardo Toffoletti govoril o temi »Pričanja fotografa*. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI &HAN PRŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, PE- RNA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATE-svEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE IN KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK - PREDENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA NOV PRODAJNI CENTER ŠSSSF INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d’Oro (Dolga Krona) ' URNIK: 9-13 - 1649 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 — PROSTORNO PARKIRIŠČE l|'iaiiiiiH|l|l||||||||||||||||||||||||U|||||||l||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj - danes , anes, sreda 12. marca KS* , GREGOR ob 6.23 in zatone ob ^ ,lžina dneva 11.43 — Lu- Jbm 3 22 in zatone ob 13.01. *• četrtek, 13. marca KRISTINA |j*> ^ 13,4 V^erai: na j višja temperatu-Kl °b lfi Pit?ie> najnižja 7,2 stopili11 hib 11 stopinj, zračni tlak J vzhod*3,‘‘“Jon. veter 21 km. na . " Am 11K - trlo. Se^stotna letni Carlo Podberscik, 76-letni Re-migio Peruzzi, 57-letna Eliska Riho-va por. Pellizzaro, 79-letna Giovan-pa Perini vd. Cimolino, 76-letna Lui-gia Pelos vd. Bacchia, 83-letni Gio-vanni Zulian. malo nebo pooblačeno, razgibano, temperatu- (Nl^TVA IN SMRTI C**' tv ŠE: Pierpaolo Anto U p^rin '-0 Bergamasco, Vero- $1» Tzi-?®' 54-letni Ladislav Ra g*, aa Giustina Gelleni vd. » 79lttna Paola Ivulli por. Re V' r,lulia Badin vd Da' ASo/m Guido Braini, 80 letna ff.M^rSSaro vd. Deliliers, 78 let kjj*tbi p,,.a Leisner vd. Ba tianutti, C, Sos'i'do ^alazzini. 56 letna Al-v ? vd- Andreucci, 86-letna ^enani vd. Crevatin, 76- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13 in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance rNAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tol 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225-141: Božje polje, Zgonik: tol. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sestjan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124. Prosveta bi-u ifluor . Opčine vabi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri in v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri v HIŠO STRAHOV Franc Grilc - Egon bo izvajal program, v katerem boste videli; sežiganje človeškega telesa, letečo mizo (spiritizem), požiranje ognja, sekanje človeškega telesa, čarobno uro in druge čarovnije. Prireditev bo v Prosvetnem domu na Opčinah. PD Vesna prireja v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v kriškem Ljudskem' domu 5. srečanje s slovenskimi ustvarjalci. Sodelujejo; pesnik Marjo Čuk, Trio Glasbene matice ter fotografa Skupine 75. Nastopata tudi dekliški in moški pevski zbor Vesna. Razstave V galeriji Rossoni je odprl razstavo svojih del Adolfo Rot. Razstava bo trajala do 20. t.m. V galeriji Cartesius je odprla razstavo svojih del Olivia Siauss. Razstava bo trajala do 20. t.m. V občinski galeriji je odprta razstava Giovannija Palladinija Razstava bo trajala do jutri, 13. t.m. V galeriji Planetario je odprl razstavo svojih del Corpora. V galeriji centra Barbacan je odprta razstava osnutkov lepaka na temo «Ženska kot mir — mir kot ženska* v organizaciji tržaškega odbora Zveze žensk Italije. Osnutke je predložilo 13 slikark V galeriji Torbandena je odpri razstavo Luciano Ceschia. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki 14. ZŠI. Odhod avtobusov točno ob 6. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano).- Združenje f.-UNION priredi 16. marca ob priliki praznovanja dneva žena poseben enodnevni izlet v Ravascletto., -Informacije na sedežu združenja, TJ1. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17. do 19.30, razen ob sobotah. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs' ih taborišč Buchemvald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povratek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Miinchna, Weimarja, Dresdna, Prage in Čeških Budojevic. SPDT prireja v nedeljo, 23. marca, zimski vzpon na Porezen z osebnimi vozili do Sežane, kjer je zbirališče ob 6. uri, nato odhod z avtobusom PD Sežana. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno sobote, 15. marca. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Dušan Milič. Toči belo 'n črno vino. ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev. 30-441. TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7. PRODAM FIAT 500 1 - letnik 1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Telefon 410-372. IŠČEM zmrzovalno skrinjo dobro ohranjeno položne oblike velikost največ 115 cm v 60 cm. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul Montecch5 6, pod šifro «Skrinja». ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca. OSMICO so odprli Županovi v Medji vasi št. 1. LUPINC v Praprotu je odprl osmico. toči belo in črno vino OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovi jah štev. 34. Toči črno in belo vino. ■ tŠOTS • BANCA Dl CnEDIia Pl TRlESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDNJI IKČAJ BANKOVCEV 11. 3. 1980 Ameriški dolar 836.— Funt šterling 1850.— Irski funt šterling 1665.— Švicarski frank 482 — Francoski frank 196 — Belgijski frank 27,50 Nemška marka 463.— Avstrijski šiling 64,25 Kanadski dolar 717,— Holandski florint 421.— Danska krona 148.— Švedska kron- 191.— Norveška krona 162.— Drahma 18.- Mali dinar 35,75 Veliki dinar 75,75 MENJALNICA ' ^ 11 * 24' ' i J » ^ . , vseh tujih valut Delegacija pokrajinske uprave pod vodstvom predsednika Silvana Pa-gure je včeraj v Novi Gorici srečala delegacijo skupščine in družbenopolitičnih organizacij Nove Gorice. V pokrajinski delegaciji so bili Silvino Poletto, predsednik komisije za vprašanja osimskega sporazuma, svetovalci Degrassi, Bres-san in Jože Cej ter odbornika To-mat in Cisilin. Predsednik skupščine Jože šuš-melj je uvodoma povedal, da vzdržuje Nova Gorica prijateljske stike z Gorico, Gradiščem in Krminom ter tremi slovenskimi občinami. Ti stiki bodo prispevali k hitrejšemu uresničevanju osimskega sporazuma. Predsednik Pagura mu je odgovoril, da pokrajinski predstavniki niso prvič v Novi Gorici in da se tokrat želijo seznaniti z vprašanjem jezu na Soči, mejnim prehodom Vrtojba ter povezavo bloka z avtocestnim omrežjem. Povedal je, da se prav sedaj v Strasbourgu pogovarjajo o sporazumu EGS - SFRJ in izrazil željo, da bodo sprejeli sklepe, ki bodo ugodno vplivali na rast goriškega obmejnega prostora. V zvezi z jezom na Soči je inž. Korenč povedal, da prav sedaj zapihajo prvo gradbeno jamo, v kateri bodo zgradili en del temeljev 21 metrov visokega jezu, za katerim bo nastalo jezero, ki bo dajalo ob srednjemokrem letu 120 milijonov kwh elektrike. Korenč je vprašal italijansko delegacijo za po- I datke o gradnji jezu na italijanski strani, kjer bi zajeli vodo za namakanje. Po podatkih, s katerimi sedaj razpolaga jugoslovanska stran, bi v vegetacijski dobi za namakanje krminsko-gradiščanskega polja potrebovali po 25 kub. m na sekundo, dejansko pa znaša pretok Soče v tistem času od 15 do 20 kub. metrov. Če so ti podatki točni, je dejal Korenč, p;tem bi celotna akumulacija (110 milijonov kubikov), zadostovala komaj za en dan namakanja. Akumulacijsko jezero v Gorici bi sicer povečalo kapacitete, vendar nobena od obeh akumulacij ne bo zagotovila dovolj vode v poletnih mesečih. To bo doseženo šele z izgradnjo novih jezov na Soči in Idrijci. Silvino Poletto je pristavil, da je bilo vprdašanje izgradnje jezu v Gorici domena občinske uprave, sedaj pa je važno, da se upoštevajo interesi prebivalstva in da se poišče takšna rešitev, s katero bodo soglašali občina, pokrajina, dežela in Rim. Jože Cej se je zavzel za iskanje čimbolj usklajenih rešitev, odbornik Tomat pa je sodil, da bo šele po izgradnji HE Solkan mogoče zbrati podatke, koristne za reguliranje vode. Predsednik Pagura je ob sklenitvi razprave naglasil, da je vodnogospodarska vprašanja ob meji potrebno reševati skupno, kajti samo tako se bomo izognili političnim napakam in posledicam. Izgradnja jezu na italijanski strani pa je v veliki meri odvisna od podatkov, ki jih bodo zbrali po pričetku o-bratovania HE Solkan. Tudi Jože šušmelj se je zavzel za iskanje skupnih odgovorov na nakazana vprašanja, pristavil pa je, da bo po njihovih spoznanjih dovolj vode za namakanje mogoče zagotoviti samo takrat, ko jo bodo zadržali v novih akumulacijah v zgornjem toku Soče in na Idrijci, j šušmelj je za metodo dela pri u-sklajevanju predlagal stike na rav-1 ni obeh Goric. Tako izdelani predlogi bodo na vsedržavni ravni imeli večjo težo. V nadaljevanju seje sta Tomaž Vuga in Lucijan Vuga osvetlila gradnjo mednarodnega mejhega prehoda, Tomaž Vuga njegove tehnične značilnosti, Lucijan Vuga pa njegov gospodarski pomen. Jugoslovanski prehod bo vseboval elemente, ki jih bodo na italijanski strani prisodili suhozemskemu terminalu. Prehod gradijo postopoma, tako da bo letos sposoben delovati. Ob tem so poudarili, da v Vrtojbi ne bodo več gradili industrijskih objektov, ampak na Lijaku, kjer bo nastala nova industrijska cona. Vanjo bodo speljali tudi železniški tir. Sploh pa postaja železnica tudi pri razvoju prehoda Vrtojba pomemben de javnik. Ob tem je jugoslovanska stran posredovala tudi nekaj informacij o stališčih zveze glede prostih con v Jugoslaviji. Predsednik izvršnega sveta skupščine Stojan Vodopivec pa je osvet- lil politiko republiške cestne skupnosti, ki pripravlja izgradnjo ne kakšne hitre ceste od Vrtojbe' do Sela (14 km) ter obstajajo lepe možnosti, da bo takšno cesto v srednjeročnem načrtu zgradila tudi od Podnanosa do Razdrtega. Če bi Jugoslavija dobila mednarodno posojilo za ceste, potem bi v načrtih izgradnje avtocest (Slovenija enako vrednoti cesti v Gorico in Trst) lahko prišlo do sprememb. Kot je dejal predstavnik izvršnega sveta Slovenije Premk, pa so za kreditiranje avtocest na območju Alpe A-drija lahko zainteresirane tudi države EGS ter proizvajalci nafte. Delegaciji sta si nato ogledali giadbišče mejnega prehoda Vrtojba, potem pa še gradbišče HE Solkan, kjer sta na kraju samem lahko ugotovili, koliko so dela na teh objektih napredovala. Sestanek je bil nadvse koristen, ker je omogočil krajevnim dejavnikom, tistim, ki najbolj od blizu poznajo vprašanja in zato tudi najbolje vedo, kako jih rešiti, da so postavili nekatera nadvse koristna izhodišča, med katerimi je prav gotovo najpomembnejše tisto, ki pravi, da je stvari s področja vodnega gospodarstva potrebno urejati v obojestranskem interesu in da bodo v skladu z visoko stopnjo ita-lijansko-jugoslovanskih odnosov. Goriška pokrajina bo v tem kontekstu prevzela vlogo, ki ji nripada: v skladu s krajevnimi upravami, deželo in Rimom bo izdelala vizijo razvoja Posočja, s posebnim ozirom na možnosti in na vprašanja, ki izhajajo iz osimskega sporazuma. Rezultate takšne naravnosti pa bo mogoče preverjati na prihodnjem podobnem sestanku, ki ga bo pokrajinska uprava sklicala v Gorici. S SCJC SORIŠKICA OBČINSKESA SVITA Zamenjava republikanskih predstavnikov v komisijah Večina noče spremeniti imena uliti štandreške obvoznice ■ lakaj ovirajo popravila starih hiš? V upravnem odboru goriškega sklada bo goriško občino odslej zastopal tudi njen župan Pasquale De Simone. Izvolili so ga z malenkostno večino glasov občinski svetovalci v ponedeljek zvečer, potem ko se je v upravnem odboru tega sklada izpraznilo mesto republikanskega svetovalca Daria Drufuce. Ta je bil eden izmed šestih zastopnikov občinskega sveta v tem odboru. Ker pa je republikanska stranka pred nekaj meseci izstopila iz večinske 1 oalicije, je dal ostavko. Doslej so goriško občino zastopali v tem odboru en socialdemokrat, dva demokristjana, en republikanec, en komunist in en socialist. De Simone je dobil komaj 13 glasov, opozicija seveda ni glasovala zanj. Sicer pa je bilo v tistem času v dvorani malo svetovalcev. Podobna so bila tudi nekatera druga imenovanja, saj so tudi iz drugih upravnih odborov republikanski predstavniki podali ostavko. V začetnem dedu občinske seje so svetovalci postavili celo vrsto vprašanj. Paulin (SSk) je hotel vedeti, zakaj ne dovolijo učencem štandreške šole uporabo telovadnice, Del Ben (PSI), zakaj dve leti zavlačujejo izdajo dovoljenja za poslopje Gometala in kako to, da teh-rfloni urad ovira tiste lastnike hiš, ki bi bili radi popravili fasado in pri tem izrecno omenil Rogeljevo hišo v Raštelu. Nekateri svetovalci so se tudi hudovali nad počasnim potekom del na mostu 9. avgusta, kjer sta zaposlena le dva delavca, itd. Misovec Pascoli pa se je obregnil ob interpelacijo SSk v vezi s poimenovanjem štandreške obvoznice po nosilcu zlate kolajne Livu Cecottiju in dejel, da je ta padel leta 1942 *v severni Afriki in da je zato dobil zlato kolajno. Kar pa je bilo najhuje, je bilo to, da je Pascoli potegnil iz oguljene nacionalistične ropotarnice zgodbico o svetih mejah na Alpah in o »gostih* tuje narodnosti, ki žive na tem področju. Zatem je župan odgovoril interpelantoma Paulinu in Bratužu in dejal, da je občinski svet sprejel neko odločitev o poimenovanju te ulice in da ne namera- ■IHHHlIlHIHIIIIHIIIIIIlilllimiHlllllllllllllllllllllllllIlHinilHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllHIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIlIHIIIIIHIIIHIHIIIMIIIIHIIllllHIIIIIIMHIMIIIIIIIIII VČERAJ ZARADI BELE STAVKE ITALIJANSKIH CARINIKOV Samo 14 tovornjakov čez mejni prehod namesto običajnih vsakdanjih dvesto Cariniki so strogo izvajali zastareli carinski pravilnik, nadur nočejo opravljati Razjarjeni avtoprevozniki so začeli s protestnim počasnim kroženjem s tovornjaki Škoda zaradi čakanja je dosegla že nekaj sto milijonov lir Položaj na prehodu pri Rdeči hiši postaja nevzdržen. Več kot dvesto tovornjakov je ustavljenih na o-beh straneh državne meje, nekateri čakajo že od prejšnjega četrtka. Včeraj dopoldne so italijanski cariniki opravili carinske formalnosti samo za štirinajst tovornjakov, devet v izvozu in pet v uvozu. Lastniki tovornjakov so vznemirjeni in včeraj popoldne so priredili kratko protestno manifestacijo s tovornjaki po ulicah v neposredni bližini Rdeče hiše. Cest niso blokirali, vozili pa so zelo počasi, tako dr so dejansko oteževali promet, če se stvari ne bodo rešile, bodo danes in v prihodnjih dneh priredili še več protestih manifestacij. O razlogih bele stavke carinskih uradnikov smo že pisali. Pritožujejo se, da jih je premalo, da delajo v nehigienskih prostorih itd. V ponedeljek zvečer so imeli skupščino svojega sindikata in ker niso dobili po več kot tednu dni protestne akcije iz Rima nobenega odgovora, bodo akcijo poostrili. Dobesedno izvajajo zastareli pravilnik. Rezultat tega je včerajšnjih 14 tovornjakov. Običajno gre čez goriški mejni prehod dnevne dvesto tovornjakov. Ker na tržaških prehodih ni take protestne akcije, je mnogo šoferjev pustilo že v pirejšnjem tedni- in tudi včeraj goriški prehod in se preusmerilo na onega pri Fernetičih. Tako so nam povedali včeraj popoldne razjarjeni šoferji in avtoprevozniki, ki tožijo, da prihaja do takih blokad prometa vedno in samo v Gorici. »Mi držimo pokonci goriško gospodarstvo*, trdijo avtoprevozniki in špediterji, »samo na tem področju je zaposlenih več kot tisoč ljudi. Pa nam vedno mečejo polena med noge, oblasti se za nas sploh ne zmenijo!* Na eni strani izvajajo cariniki belo stavko, na drugi pa v znak dodatnega protesta pričenjajo s protestno akcijo avtoprevozniki. Na mejnem prehodu mirujejo že več dni tudi tovornjaki s kvarljivim blagom in tudi z živimi zajci in piščanci. Avtoprevozniki računajo, da znaša škoda že nekaj sto milijonov lir. Avtoprevozniki tudi nravijo, da dela na italijanski carini 19 uradnikov, na jugoslovanski pa v vsaki izmeni samo osem, da pa gre na jugoslovanski strani delo hitreje od rok. Težave so tudi na goriškem kolodvoru, kjer je ustavljenih okrog 300 vagonov. Tudi teh niso ocarinili. Na goriškem kolodvoru pa je predvideno parkirišče največ za 200 vagonov. Tudi tu nastajajo torej težave. Prometne nesreče na Tržiškem V Tržiču je včeraj popoldne 70-letni Giorgio Brigante iz Casseglia- na prišel z mopedom navzkriž s tovornjakom in zaradi trčenja padel na tla. Pridržali so ga v tržiški bolnišnici, ozdravel bo v desetih dneh. En mesec pa bo na zdravljenju Elisabetta Bertogna iz Tržiča, Ul. Paolo Diacono 10, ki • jo je podrl avto, ko je prečkala Ulico Boito. Ima hujše poškodbe na levi nogi in pretres možganov. Boljša se zdravstveno stanje 19-letne Loredane Lena, ki se je s sopotnikom ponesrečila v ponedeljek »opoldne na cesti med Gradežem in Tržičem. O nesreči smo že vče- raj poročali. Njen sopotnik Franco Visintin p« je v tržaški bolnišnici; tam so ga operirali, njegovo stanje je resno. Doberdobska občinska uprava obvešča, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in selektivne preizkušnje za mesto občinskega šoferja, cestarja, pometača in grobarja. Poleg drugih pogojev morajo prosilci imeti tudi vozniško dovoljenje D kategorija. Prpšnje za pripustitev k natečaju morajo interesenti predložiti na kolkovanem papirju v tajništvo občine najkasneje .do 18. marca letos. informacije SIP uporabnikom OBVESTILO SIP sporoča, da bodo v petek, 14. t.m., premeščene javne govorilnice PTP v Gorici iz sedanjega sedeža v Ul. Crispi št. 7 v novi sedež na Korzu Italia št. 69. Umik poslovanja ostane isti in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. RAZPRODAJA!! po skoraj neverjetnih in izrednih cenah pri ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 ženske in moške žametne kavbojke 250/R 9.900 lir otroške žametne kavbojke , 8,900 lir otroške žametne hlače z naramnicami 9.900 lir volnene ženske obleke 14.900 lir ženska krila iz sukna 11.900 lir originalne super jordans kavbojke (že oprane) 9.500 originalne super rlfle Havbojke 11.900 moške in ženske pletenine 4.000 ženski in moški športni žametni lopiči 250/R 21.900 lir ženske in moške hlače (širok (podel) 9.900 lir ženska krila (gabardipe) 8.000 lir moške in ženske pletenine (dolce vita) 2.000 lir OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLAČNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU! lir lir lir va sklepa preklicati. Paulin ni bil zadovoljen s tem odgovorom in je dejal, da bo vložil resolucijo, o kateri naj se izreče občinski svet. Na ponedeljkovi seji je bil govor tudi o fašistični resoluciji, ki se protivi premestitvi tržaške mešane industrijske cone na goriško področje. Župan je dejal, da so to ie govorice in da bo treba spremeniti mednarodne dogovore. Zatem s svetovalci z večino glasov odobrili obračun občine za leto 1978. Svetovalci so odobrili tudi vrsto upravnih sklepov. Niso pa razpravljali o predlogu za povečanje takse za odnašanje smeti, prav tako niso govorili o letošnjem proračunu občinske lekarne v Štandrežu. Občinski svet bo najbrž spet zasedal prihodnji teden. Sporazum o menzi v Krminu Delavci bodo plačali samo tretjino obroka Poročali smo, da je bil dosežen sporazum o odprtju delavske men-v krminrki industrijski coni, kjer bodo prišli do razmeroma cenenih obrokov tople hrane tudi dijaki in priletni občani. V zvezi s tem novim objektom, ki naj bi bil po napovedih z,.čel redno delovati že včeraj, nam je goriško združenje industrijcev poslalo tiskovno poročilo, v katerem javlja, da je bil dosežen tudi sporazum glede porazdelitve stroškov pri upravljanju menze ter glede deleža, ki ga bodo morali plačati delavci za vsak obrok. Podjetja bodo krila 2/3 vrednosti vsakega obroka, preostalo tretjino bodo morali plačati delavci sami. Prihodnje leto bodo delež podjetij še povečala. Podjetja nameravajo tudi prispevati za opremo in vzdrževanje menze. Andrej Košič bo razstavljal v Kanalu V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo v petek, 14. marca, ob 18. uri odprli razstavo goriškega slikarja Andreja Košiča. Odprta bo do 9. aprila. Ob tej priliki bo tudi krajša kulturna prireditev. Predavanja Društvo slovenskih upokojencev ha Goriškem priredi v soboto, 15. marca, ob 16. uri filmsko predavanje o Južni Ameriki v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. Vljudno vabljeni. Razstave V umetnostni galeriji »La Bottega* je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Marino Sormani. Razstava bo trajala do 26. marca. Ženski iniciativni odbor za Goriško vabi na ogled razstave lesenih skulptur in skrinj Bogomile Doljakove in slik Eme Lavrenčičeve. Odprta je vsak dan od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30 v razstavnih prostorih deželnega avditorija. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča ljubitelje smučarskega športa, da je za izlet na Zoncolan, kjer bodo v nedeljo, 16. marca, slovenske zimske športne igre, goriški avtobus poln, medtem ko je nekaj prostih mest še v drugem avtobusu. Vpisovanje se zaključi danes. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 20. aprila priredilo družinski avtobusni izlet na Repentabor s skupno večerjo in srečolovom. Dne 17. in 18. maja pa bo družinski avtobusni izlet na Plitvička jezera. Prijave vsak dan na sedežu SPD (zjutraj do 11. ure), kjer je moč dobiti tudi vsa pojasnila. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Agerftia Riccardo Finzi... praticamente detective*. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 «L’inferno». E. Giorgi in G. Levia. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «Confessioni di una porno hostess*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30- 22.00 »Capitan Rogers nel 20. secolo*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Brillantina rock*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Safari express». Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Za samostanskimi zidovi*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Potujoča javna hiša*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA ALFASUD 1,5 - TRETJA SERIJA NE ZAOSTAJA Z A ŠPORTNO SESTRO Avto odlikuje izredna lega na cesti in briljanten motor - Pomanjkljiva oprema - Dokaj nizka poraba Audi «quattro» pogon na 4 kolesa ZARADI PREMAJHNEGA POŠLIMA PROIZVAJALCEV Na tržišču primanjkujejo jadrnice primerne za pomorsko kampiranje i wJ mhih. i Oj« l J i...... j . . » ,/j I V Italiji le štiri plovila, druga pa lahko preuredimo - Izbira krmnega motorja iinl iz k. J. Po opisu glavnih značilnosti plovil primernih za pomorsko kampiranje (YC) ne bo odveč če navedemo, kaj nam nudi italijansko tržišče. Že zadnjič smo omenili, da proizvajalci nimajo posluha za tako obliko rekreacije, zato je izbira res pičla. Vsega skupaj premore italijansko tržišče le štiri plovila izrecno grajena za potrebe YC. To je predvsem katamaran «modulo», ki je nastal v sodelovanju med «očetom» italijanskega pomorskega kampiranja Francom Bechinijem in arhitektom Vittoriom Lombardijem, proizvaja ga pa družba Gino Cortesi iz Ravene. Osnovni podatki so naslednji: dolžina 5 metrov, širina 2,50 metra, ugrez z dvignjeno kobilico 0*23, s spuščeno pa 1,20 metra, površina jader 13,70 kvadratnega metra, približna teža 280 kilogramov, pomožni motor od 4 do 20 konjskih sil (krmski). V obeh trupih je prostor za pograd, ki ga lahko rabimo tudi med plovbo, saj je notranja širina posameznega trupa 64 centimetrov. Kot zadnje naj o-menimo ceno, ki je nekoliko nižja od petih milijonov, vključno z davkom IVA, sam trup iz ojačene poliestrske smole pa stane nekaj več kot milijon lir. Isti arhitekt je tudi napravil načrt za ostale tri jadrnice >co-mando», «satellit» in «ergon». vse potrebne informacije glede cene (uradni katalogi jih namreč nimajo) dobite po telefonu (010) 917858 (Arenzano pri Genovi). » H • |0»~ ^0' * Glavni podatki o vseh treh jadrnicah s premično kobilico pa so naslednji: «comando» — dolžina 4,99 metra, širina 2,20 metra, u-grez od 0,16 do 1,05 metra, površina jader 13,70 kvadratnega metra, serijska proizvodnja iz o-jačene poliestrske smole, približna teža 2C0 kilogramov. Podobne razsežnosti ima tudi »satellit*, je le 10 centimetrov širši, nastal pa je na izkušnjah prejšnje jadrnice in je zato popolnejši. Skoraj enak «satel!itu» je tudi «ergcn», glavna razlika je v gradbenem materialu, saj je ta jadrnica s premično kobilico iz tikovega furnirja prodajajo pa jo predvsem v montažni škatli Po tem seznamu je treba povedati, da na tržišču najdemo marsikatero jadrnico, ki jo lahko z ne prevelikim stroškom spremenimo v plovilo za Y". Po vsem tem ne bo odveč, da spregovorimo nekaj besed o pomožnem motorju, ki predstavlja radost, a obenem muko za vsakega počitniškega kapitana, saj kljub stalni negi najraje odpove prav ko ga najbolj potrebujemo. Pri pomorskem kampiranju zato velja pravilo, da je krmni motor le pomožno gonilo, ki nam olajša križarjenje, nanj pa se v sili ne smemo zanesti, zato mora imeti jadrnica tudi jadra primerna za nevihto. Kot rečeno je najprimernejša jakost od 4 do 20 konjskih sil. Kdor bo zaupal predvsem svojim jadralnim sposobnostim, se bo že z malim »tomo- som 4» zadovoljil. Kupil bo takega z dolgo osjo (nogo), saj je bolje, da je vijak globlje (malenkostna izguba hitrosti) kot da bi med nevihto občasno štrlel iz vode. Tudi pri izbiri vijaka moramo upoštevati zahteve YC, zato bomo pri «tomosu 4» kupili vijak z najmanjšim vzponom (modre barve), ki se najboljše obnese v razburkanem morju in pri manevrih v pristanišču. Po vsem tem je povsem razumljivo, da so gli-serski motorji neprimerni za pomorsko kampiranje. Kot rečeno krmni motorji kaj radi odpovejo, zato je treba imeti s seboj vsaj nekaj nadomestnih delov. Predvsem svečice in primerni kij’ č za zamenjavo, saj se te najrajši pokvarijo. Prav tako ne bo odveč, če imamo s seboj vsaj dva vijaka z vsemi na-domestmmi deli za vgraditev na os, da bomo lahko originalnega zamenjali, če po nesreči butnemo z osjo ob podvodno čer. Ob tem ne bo odveč, če irhfjo plovila take premične kobilice in krmila, da se upognejo ob udarcu ob dno. Zato je klasična «ba-jonetna* kobilica neprimerna, krmilo pa se mora sukati na osi ob morski gladini Poleg svečic lahko imamo s seboj črpalko za bencin, ki se prav tako rada pokvari, vse ostalo pa kar pustimo doma, če nismo poklicni mehaniki Kri zadnje naj omenimo poseben spraj za električne kontakte, ki nam izvrstno služi tudi za preprečevanje oksidacije. sud» ne moti. Z motno črno plastiko je prekrita tudi vsa armaturna plošča, pa tudi športni volan je prevlečen s plastiko, ki je podobna usnju. Šofer ima pred seboj dva okrogla instrupienta, na levi merilnik hitrosti, ki vsebuje še oba števca za kilometre, dnevnega in skupnega ter kontrolne lučke za dolge in kratke luči in smerokaze, na desni pa merilnik vrtljajev, v katerega je vgrajen tudi merilnik goriva. Med obema so še kontrolne lučke za akumulator, temperaturo vode. pritisk olja in za pravilno delovanje zavor. To je v bistvu vse, manjka pa, kar je Dri modelu, ki velja kakih 7 milijonov lir, nedopustno, termometer za vodo, manometer za pritisk olja. vsaj kontrolna lučka za ročno zavoro, nastavitev osvetlitve inštrumentov, o-svetlitev stikal za gretje zadnje šipe, za zadnjo meglenko (levo) osvetlitev predala itd. Namesto tega ima kvarčno digitalno uro. Kot je pri alfi že navada so stikala za luči, smerokaze, brisalce, hupo ob volanu. Vsa notranjost je prevlečena z mehkim žametom od sedežev do vrat in tal. Prednja sedeža imata vzglavnike in sta nekoliko širša kot v prejšnjem modelu, naklon naslanjača je nastavljiv, kot je nastavljiv tudi volan. Zanimiv je zadnji sedež, sredi katerega je mogoče odpreti «luknjo», ki se odpira v prtljažnik. To omogoča prevoz nekoliko daljših predmetov, n.pr. smuči. Prtljažnik je še kar zajeten in zaradi svoje pravilne oblike izredno uporabljiv. Škoda samo. da je rezervno kolo na dnu prtljažnika, tako da mora biti zamenjava vpričo prtljage in morda slabega vremena pravi užitek. No, človek na te pomanjkljivosti pozabi, komaj obrne ključ in prižge motor. Takoj opaziš, da gre za motor, ki se rad vrti in ti lahko da marsikatero zadošče-je, čemur pomaga tudi zelo dobro sinhroniziran petstopenjski menjalnik, ki je eden najboljših pri avtih tega razreda. V drugi in tretji prestavi ni avta tega razreda, ki bi mu bil kos. V mestnem prometu je kaj lahko izmotati se iz najbolj zapletenih zastojev. Edino kar moti je nekoliko trd volan, ki ga je na mestu prav -težko obračati, čeprav ta hiba pri višjih hitrostih popolnoma izgine. Alfasud 1,5 sicer ni dirkalni avto, na avtocesti pa le doseže hitrost 165 kilometrov na uro, kot trdi hiša. Pri tej hitrosti so zavore še vedno učinkovite in tudi lega na cesti popolnoma zadovoljiva. Pa tudi poraba, kljub temu da se motor vrti s skoraj 6.000 obrati v minuti, ni pretirana, saj ne porabi več kot 11-12 litrov na sto kilometrov. Pri zmernejši hitrosti pa je motor prav malo žejen, upali bi se trditi, da pri 90 km na uro ne porabi več kot .7 litrov na sto kilometrov. Temu seveda prispeva peta predstava, pri kateri se motor vrti počasneje. Največ zadoščenja pa je na o-vinkastih in gorskih cestah, kjer se izkaže športni značaj tega avta. Treba je reči, da le malo zaostaja za športno inačico istega modela, se pravi alfasud sprint veloce 1,5, ki je v konici hitrejša, pri vožnji v klanec pa najbrž nima prav velikih prednosti. Alfe skoraj ni mogoče spraviti iz tira in pravi užitek je pretikati iz ene prestave v drugo, ne da bi se pri tem kaj zataknilo. Pri vožnji navzdol smo trpinčili zavore, tudi po nepotrebnem, vendar smo hoteli videti, koliko zdržijo preden pokažejo prva znamenja »fadin-ga». Tudi to preizkušnjo je alfasud prestal zelo dobro saj je bil «fading» zaznaven le v skrajnih okoliščinah. , Če povzamemo sklepe po naši vožnji za alfasud 1,5 lahko rečemo, da je avto, kar zadeva tehnično plat, res na višku (baje so odpravili tudi pojav rje, ki je prejšnje modele zelo htiro načela), nekoliko manj zadovoljiva pa je cena, dodelanost in notranja oprema. Nemška tovarna Audi bo kaj kmalu začela s prodajo dokaj nenavadnega kupeja, katerega glavna značilnost je ta, da ima pogon na vsa štiri kolesa, kar mu zagotavlja izredno stabilnost in lego na cesti v vseh okoliščinah. Audi «quattro» razpolaga z' petvaljnim 2144-kubič-nim motorjem z neposrednim vbrizgavanjem goriva in turbekompre-sorjem, ki zmore 290 KM pri 5500 obratih v minuti. Vozilo je dolgo 4,4 metra, široko 1,72 m in tehta pri pobii obtežitvi 1760 kg. Trdijo, da dosega hitrost 220 km na uro. Koliko bo avto veljal, še ni znano Prejšnji teden smo napovedali članek o novi seriji »alfasud*. Na razpolago smo imeli model z najmočnejšim motorjem, štirivaljnim 1490-kubičnim bokserjem, ki znoj'« 85 KM pri 5800 obratih v minuti. Prvi vtis je bil zelo pozitiven, saj se je zunanjost zadnjega modela le malo spremenila, medtem ko co največje spremembe prav v notranjosti. Seveda je največja odlika »alfasud 1,5» prav motor, menjalnik, zavore in lega na cesti, medtem ko sta stopnja dodelanosti in oprema še kar pomanjkljivi. Pa gremo po vrsti. Zunanjost se razlikuje predvsem po večji količini motne plastike, ki je prisotna skoraj povsod: od kljuk do odbijačev, rež za zrak, prednje maske in tistega dela, ki v novi seriji pokriva res neestetske tečaje [»krova prtljažnika. Gre vsekakor za davek trenutno vebavni modi. ki pa pri avtu s športnim navdihom kot je «alfa- Detajli nove alfe RENAULT SERVICE ŠČUKA NEVO - ČASA DEL FRENO RBlAlht TRST Ul. Giulia št. 96 - Tel. 56-72-16 vogal S. Cilino št. 2 Ob sobotah odprto od 8. do 12. ure i t i i i k t I Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC 125. s s | I B i i I I l Prevedel Dušan Dolinar sssssfttssa St. Clair je bil užaljen. Stranka mu spet ukazuje, kako naj vodi pravdo. Prepirati se ni več maral. Prfedsednik je navsezadnje obljubil, da bo sklep vrhovnega sodišča le nekako spoštoval. Drama Buzhardtovih sklepov o naravi traku s 23. junija se je za trenutek znašla v ozadju. Haig, St. Clair in Ziegler so pod pritiskom potrebe po javnem zagotovilu, da bodo trakovi izročeni, stopili v Haigovo pisarno in se lotili pisanja izjave o izročitvi. liaig je poklical Buzhardta in mu povedal, da se Nixon ne strinja z njegovo analizo. Predsednik vztrajno zatrjuje, da trak s 23. junija «ni tako hud». Sklenil .pa je tudi oznaniti, da se bo pokoril vrhovnemu sodišču. Buzhardt je dejal, da je odločitev prenagljena; tako se samo izmikajo neogibnim posledicam. Ce pretehtamo te posledice, se zdi najbolj vabljiva možnost, da se vrhovnemu sodišču ne uklonimo in hkrati odstopimo. Nemara je to za predsednika zadnja priložnost, da se postavi na načelno stališče in zapusti svoj položaj, ne da bi bil uničujoče razgaljen pred javnostjo. In bog sam ve, kaj vse se še skriva na preostalih trakovih. Haig je ponovil, da je predsednik sklenil ukloniti se vrhovnemu sodišču. Odstop, kljubovanje, pomilostitve — vsega tega ni mogoče pretehtati danes, v enem samem dnevu. Predsednik se je spet pogreznil v mračno razpoloženje. 23. junij, učinek slehernega novega razkritja — na presojo o vsem tem bo pač treba počakati. Buzhardt je odnehal. Predsednik je zares ubral najlažjo pot; izjava, da se uklanja vrhovnemu sodišču, bi osrednjo reč odložila. Toda osrednja reč je še vedno tu in Buzhardt je vedel, da bo prav kmalu spet vzniknila na površje. Tedaj se je ne bo več mogoče zlahka otresti. Dotlej bo treba nekaj ljudi opozoriti, kaj se dogaja. Tim-mons mu je povedal, da se je vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu Rhodes zaobljubil boju zoper sojenje in odpoklic. Buzhardt jo telefoniral Timmonsu, da obstaja kočljiv trak; predlagal mu je, naj posvari Rho-desa, da ne bi kaj ukrenil ali izjavil, dokler se mu ne oglasi znova. Timmons se je z njim strinjal. Ray Priče je prišel v San Clementeju v pisarno zgodaj zjutraj, ker je namerava,! sestavljati predsednikov govor o gospodarstvu GOvog je bil napovedan za naslednji dan. Komaj je dobro sedel k delu, je Associated Press poslal po teleprinterju novico o sklepu vrhe vnega sodišča. Priče si je zabeležil nekaj misli za primeren odgo- vor, poslal svoje predloge Haigu in Zieglerju in se spet lotil govora o gospodarstvu. Prav kmalu ga je zmotil Haig, ki se je hotel pogovoriti z njim o izrazih, s kakršnimi naj bi se predsednik odzval razsodbi vrhovnega sodišča. Haig, St. Clair, Ziegler in Priče so po Priceovem osnutku sestavljali predlog za izjavo. Jerry Warren je čakal Zieglerjevih navodil. Ljudje od tiska so ga nadlegovali že vse jutro, on pa je v hotelu Surf and Sound tekal iz svoje pisarne in spet nazaj. Ali se bo predsednik uklonil? Se bo postavil po robu zakonu? Kdaj bo objavljen predsednikov sklep? Če se bo uklonil, kdaj bodo potem objavljeni posnetki s trakov? Odgovorov na vsa ta vprašanja VVarren ni imel. Glede vsake informacije je bil odvisen od Zieglerja. Ziegler mu je kar naprej telefoniral, a je samo pozvedoval, kako reagira tisk, kako poročajo o sklepu vrhovnega sodišča novinarji in kako se odzivajo na to, da predsednik še zmerom ne oznani ničesar. VVarren je vedel, da to v resnici sprašuje predsednik. VVarren je Zieglerja vprašal, kdaj bo objavljeno predsednikovo stališče; zaradi zavlačevanja je bil že zaskrbljen. Rekel je, da se nekateri poročevalci nagibajo k mnenju, da bo predsednik poslal vrhovno sodišče k vragu. Po teleksu se širijo naokrog poročila, ki se začenjajo takole; »Predsednik Nixon, ki se je zaprl v svojo vilo na morski obali.» Tudi osebje postaja že'živčno. VVarren je tako na tih način priganjal, naj že pride do nekakšnega odziva. Ziegler ni mogel drugega kot to. da je odgovarjal nevtralno; ščitil je predsednikove možnosti, da se odloči ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Intervju z znanostjo Srečanje z Errniom De Giorgijem 13.00 Perzijska kraljeva cesta: V ravninah. 3. del 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Jezik za vsakogar - Ruščina 17.00 3, 2. 1. . . stik! 17.30 Mazdnga «Z», risanka 18.00 Šolska vzgoja: Zgodovina italijanskega risanega filma 18.30 Vesolje 1999 Vrnitev, 1. del 19.00 DNEVNIKI — Kronike 19.20 Halo — nujna pomoč, 9. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TV film iz serije «Mash» 21.10 GrandTtalia, oddaja, ki jo vodi Maurizio Costanzo 22.15 športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti Mnenja na aktualno temo 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Predsmučarska telovadba 15.30 Nereto: Kolesarstvo Program za mladino 17.00 čebelica Maja, risanka 17.25 Risanka 17.30 Proti galaksijam, dokumentarna oddaja 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z. . . Ugom Gregorettijem Vmes TV film iz serije «Lažnivi Billy» Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Korenine — naslednje generacije, TV nadaljevanka, v kateri nastopajo: IIenry Fonda, Olivia De Ha" villand, Richard Thomas... 21.30 Ženska 22.15 Družina Bonanza: Nepošteni bančnik, TV m Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Zdravje 19.00 DNEVNIK 3 ... 19.30 Program o Furlaniji -ski krajini 20.00 Malo gledališče H 20.45 Gasilka ulica 25, film. ga je režiral Istvan Saa°BJ 21.35 DNEVNIK 3 ., 22.05 Malo gledališče (ponovitev; JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.35 in 10.00 TV v šoli 16.15 Veleslalom za ženske 17.15 Poročila 17.20 Z besedo in sliko: Avstralske pravljice 17.35 Tisoč let bizantinskega tesarstva, , > dokumentarna oddaja 18.05 Od vsakega jutra raste dam Ženski pevski zbor K Gabrovke 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: Kobilama 21.40 625 22.40 V znam m ju 22.35 Svetovno pi-venstvo v unK nostnem drsanju: Tekmovanje parov Koper 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 TV DNEVNIK m 20.50 To in ono o ženskah, Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 20.00' Prosta sreda 21.30 Koncert v studiu 22.40 Dokumentarni film TRSTA 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj: 10.10 Radijski koncert, vmes: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jazza: 12.00 «Pod Mataju-rjan», posebnosti in omika Na-diških dolin; 12.30 ' Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; Maia diskoteka; 14.33 Zbrani vas; 15.00 Kje naj se usta«1 15.15 Edig Galletti; 15.» ^ jn in njene pesmi; 16.00 Znane neznane besede; 16.10 . ajg,32 flash; 16.15 Glasbena oddaja: Crash: 16.55 Pismo iz. • J ye. Poslušajmo jih skupaj; liki mojstri. KOPER (Slovenski program) oroč1*8: RADIO TRST A MED DVEMA OGNJEMA., DANES, SREDA, OB 15.30 Danes, 12. marca, bo ob 15.30 na sporedu neposreden prenos iz radijski ga Avditorija A druge javne oddaje MED DVEMA O-GNJEMA. Tekmovali bedo dijaki HI. razreda Državnega strokovnega zavoda za trgovino iz Gorice in IH. razreda Trgovskega tehničnega zaveda «Ž. Zois» iz Trsta. Tekmovalna skupina vsake posamezne šole šteje 10 dijakov, 5 razmeščenih na odru, 5 pa v dvorani. Dijaki na odru so neposredno udeleženi v igri, če pa pridejo v težave, jim lahko pomaga skupina v dvorani. Zastavljenih bo 10 sklopov vprašanj sestavljenih iz učnih predmetov ter iz sodobne , družbene in kulturne problematike. 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 P« - s{X?jŽ 6.00 - 7.30 Glasba za dobro 13.05 Zapojmo pesem - ^3.48 mladinske zborovske glasbe. ^ -Melodije na tekočem traku ■ Pri slovenskih skladateljih: - . jj Pirnik; 14.37 Glasbeni notes. ^ Prenos RL; 15.30 Glasba ljah; 16.00 Po samoupravni -16.10 Po domače s pevci narodno-zabavne sambli _______ 16.30 Primorski dnevnik; Zabavna glasba. LJUBLJANA 14.00. 7.00, 8.00. 9.00, 11.00, l2-00’™^ 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 ^ jutro otroci!; 7.30 Iz naal $»: redov; 8.08 Z glasbo v dobe 8.30 Pisan svet pravljic in z&y; 9.05 - 10.00 " radiom na 9.45 Turistični napotki ge 14.10 Otroško okence: »Odprimo knjigo pravljic*: 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Paleta orkestrov; 15.30 Med dvema ognjema kviz oddaja; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni prostor: Skladbe slovenskih avtorjev. goste iz tujine; 10.05 -zervirano za. . .; H.35 Iz yejj| nja na operni eder; 12-HJ .jS[r: zabavni orkestri; 12.30 Kn \slif nasveti; 12.40 Ob izvirih 0 $ glasbene kulture; 13.00 Dj* g p 13.00 - Iz naših krajev: bavna glasba; 13.30 PnP° vam. . .; 14.05 Razmišljanj. .„1 tavljamo. . .; M.25 Naši P° jj# ci čestitajo in pozdravljaj®' vr[i- Zabavna glasba: 16.00 j KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 7.00 8.30 Glasba za do bro jutro; 8.32 Glasba; 9.15 Poje skupina Jillage People; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10" Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Ho roskop; 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.15 ljak»; 17.00 Studio ob 17.°®= Zborovska glasba v Pr<,„-n j času; 18.15 Naš gost: skočna deska - Baročni * jg.3® AG; 19.25 Zabavna glaS°a:,inute Lahko noč, otročil; 19.45.^ z ansamblom Dobri znan®!' V Koncert za besedo - <' posled sta odkrila primeren prostor v hotelu $f Sound. VVarrenu je odleglo, ko je naposled le ročiti vsaj nekaj. ■tieT' Haig je poklical k sebi v pisarno Muriel jg 1 bi zapisala izjavo, ki naj bi jo prebral St. Clair- narekoval besedilo, poslušali pa so ga St. Clair^ Priče in Joulvvan. Nastalo je po toliko zaporedni^ l.tL __r t _ j____ 1 ___ . N rrfl. ** 9 kih, da ga je Haig zdrdral skorai na pamet — za jo ^ fel yevo včasih celo prehitro. Enkrat je zgrešila beS m ® Haig je nestrpno ponovil, kar je rekel. pokazat predsedniku. Vrnil se je prav kmalu. P1-6 Čez nekaj trenutkov je vzel stipkano izjavo jo je odobril. PRIMORSKI dnevnik Bučanje SRORT ŠPORT ŠPORT PO VELESLALOMU V CORTINI 12. marca 1980 Ufenzel že ima svetovni pokal Veleslalom je osvojil Stenmark • Križaj šesti, Nockler trinajsti v prvem, trat , ~ Stenmark je še en-slalom,, ,SV0'j° Premoč v veleti ie drugemu na konč- - stitvi zadal več kot dve se-»k za°?tanka, četrtouvrščenima toi 'T® k°t štiri. Seveda, je do-™ najboljši čas ta' drugem spustu. WrincVSe,m zmaSam, ki jih je tt6gel' ne bo Stenmark osvo-3»*a pokala, ki si ga je po Ugotovi/1 preizkušnji praktično že ttavnik t ^nze*' Seveda se predlo 7ah!e<;btenst®ina za ta uspeh Pokala ?. 1 Pravilniku svetovnega itirTS,Predvideva točke le za 'tipkni , nastope v vsaki di-1» v s*a*om in veleslalom) H, stenii kombinacijah. Kot je znaki« Ji ®ark ne nastopa v smuku, Hdijk iai0.re doseči točk v kombi-**čje tor?J dosegel zanj naj- tiplotni 1,0 nioznih točk (200) le s S je 'n veleslalomi. Wenzel pa Stnn ■>£ vceraJ Prehitel in ima <. Je °JDM kar mu praktič- ■Vaiel *0t?vlja svetovni naslov, biučat J* bl1 torej najbolj popoln ■ ne Pa najboljši. tifetno Jugoslovanov, lahko ‘ili. jfi.a. s.° sPet le delno zadovo-r_,aJ Je po nesrečnem nasto- « V clai " - ’ nesrečnem n< kliko hni0-mu tokrat le smučal ne-kstetn ter Postal na solidnem kvem snnlt’ ^tom ko je bil po *vem osmi. Strel je bil po Jfj (edini h* JSt'' -aJs v dru' «3 ra “ ess ^53 ni J®-’ Zibler 47. in Be-l?''0Petna; ? Italijanov se je med * *bil uvrstil le Nockler, rodi "“3*L Gros ni nastopil pS*166’ ki J« je utrpel v ^etil Ti,dU’ o^ ostalih pa je pre-aga za zmago, kljub temu bo brez svetovnega pokala Jugoslavija-Italija 4:4 Na mednarodnem hokejskem turnirju v Ljubljani so včeraj dosegli te izide: Jugoslav. - Italija 4:4 (2:2, 2:2, 0:0) Švica - NDR 4:2 (1:0, 2:0, 1:2) Avstrija - Kitajska 7:5 (2:1, 3:3, 2:1) Danska - Madžar. 5:5 (2:1, 3:3, 0:1) Dom — Erbaso! 74:64 (41:28) DOM: Košuta, Dornik (k) 12, Sancin 6, Ziani, Waltritsch, Blažič 22, Čubej 6, Semolič 17, Kont 10. PON: Kont v 16. min. d.p., Bavcon in Benci v 18. min. d.p. SON: Dom 22; Erbasoi 21 V soboto so domovci končno zmagali in sicer proti skromnemu nasprotniku Erbasolu iz Gorice, ki je na dnu lestvice brez zmage. Srečanje je bilo nezanimivo, saj so poleg drugega naši fantje tako slabo zaigrali, da bi prav gotovo z malo močnejšo ekipo gladko izgubili. Nastopili so v okrnjeni postavi brez dveh standardnih igralcev. Kljub temu bi morali zbrano in zagrizeno igrati, toda videti je bilo v nekaterih trenutkih, kako skupna igra peša, saj v vsem srečanju ni bilo niti enega bila v novi telovadnici v Štandrežu, dobro izpeljanega napada. Tekma je bila v novi telovadnici v štandrežu, kjer bodo imeli «belo-rdeči» odslej domače igrišče in s tem tudi številnejše navijače. Ker je že mesto za finale praktično oddano Mobilcasi, se bodo naši potegovali za prestižno tretje mesto. Težavno srečanje bodo imeli na sporedu že v nedeljo, ko bodo gostovali v Zagraju. V prvem srečanju so sicer slavili brez velikih težav, toda v Zagraju je igrišče na odprtem, kar našim ne preveč ustreza. M. Č. 1. DIVIZIJA Stella Azzurra — Kontovel 58:66 (32:25) KONTOVEL: D. Daneu 5, Benčina 13, Rauber 15, V. Daneu 1, Vasailo 17, Ukmar 2, Štoka 1, Ko-janec 2, Pupis 5, Picini 5. Kontovelsk: fantje so v nedeljo v gosteh zmagali po zelo izenačeni tekmi. Stelia Azzurra je sicer šibka in neizkušena ekipa, kljub temu pa so Kontovelci |Zaostajali dober del tekme. Kontovelovo ekipo sestavljajo igralci članske in kadetske ekipe in sicer tisti, ki so v svojih prvenstvenih tekmah le redkokdaj stopili na igrišče. Kontovelci so le v 2. polovici d.p. zaigrali zadovoljivo in spravili v škripce nasprotnika. Tako so si nabrali zadostno prednost, ki so jo ohranili do konca tekme. V Konto-velovih vrstah ne moremo pohvaliti nikogar, saj so fantje, predvsem v prvem polčasu, precej razočarali. Igor Lukša NARAŠČAJNIKI Dom — Grado 47:77 (18:38) DOM GORICA: Košuta 14, Pisk 9, Cej 2, Čaudek 2, Kocijančič, Komel 6, Braini 2, Florenin 6, Fajt in Baucon 6,. SODNIK: Verdoliva iz Gorice Ponoven poraz naraščajnikov Doma, katerim letos ne gre in ne gre. Sobotni nasprotnik «belo-rd?-čih» je bila peterka iz Gradeža, ki sodi med slabše ekipe letošnjega prvenstva naraščajnikov na Goriškem, toda ravno tako so naši fantje izgubili s 30 koši razlike. Domovci so v tem srečanju odpovedali predvsem v napadu, saj so bili v metih skoraj vsi pod lastnimi sposobnostmi. V prihodnje bodo morali mladi domovci, če želijo o-svojiti zmago zaigrati vse bolj požrtvovalno in organizirano. DEČKI DLF — Sokol 95:43 (54:19) SOKOL: Della Schiava, Pertot Ne., Pertot Ni. 4, Busan D., Ban-delli 20, Devetak 8, Busan P. 5, Klanjšček 6, Pahor. Po predvidevanjih je Sokol zapustil mrzlo tržaško igrišče visoko poražen. Vendar te velike razlike med ekipama ne bi bilo, če bi v naših vrstah igral Ušaj. Njegova odsotnost se ja poznala zlasti v napadu. Tu so Nabrežinci igrali zelo zmedeno in popolnoma brez jasnih idej. Obramba železničarjev prav gotovo ni nepremostljiva, le naš napad je bil izredno slab Tekma je torej potekala enosmerno in Nabrežincem se lahko očita še to, da so prehitro vrgli puško v koruzo. Nekaj več borbenosti jim na igrišču prav gotovo ne bi škodilo! mitja PRIJATELJSKA TEKMA Polet — Bor 53:44 POLET: Martini. Guštin 7, Vremec 22, Kralj, Sedmak 6, Hrovatin 8, Taučer 2, Malalan, Leniša 4, Škabar 4 BOR: Paroval 4, Bajc 3, Pahor 8, Sestan 4, Mahorčič 2, Trevisan 7, Rudes, Pegan 1, Vodopivec 2, Oblak 13 točk. V prijateljski tekmi sta se prejšnji teden spoprijeli ekipi Bora in Poleta, ki nastopata v 1. diviziji. Tekma ni bila na izredni ravni (na obeh straneh je manjkalo več standardnih igralcev). Poletovci so zasluženo zmagali, kajti prikazali so boljšo igro v obrambi: v napadu pa so večkrat prepočasne nasprotnike s hitrimi protinapadi. Marko PRIJATELJSKA TEKMA Sokol — Bor 23:29 SOKOL: Stanissa R., Stanissa I„ Škrk D. 6, Škrk A. 2, Pahor P. 6 (2:2), Pertot 2, Tenze, Carli 6, Saksida , Ragozzi, Lesizza, Pahor 1 (1:2), Peric, Kante, Terčon. BOR: čok, Pertot B., Pertot M. 4, Ferfoglia 8 (2:2), Gombač 1 (1:2), Mosetti 6 (2:2). Panjek P. 4, Panjek A. 2 (0:2), Kovačič 2, Burolo 2, Šik, Trampuš. SODNIK: Pupis V prijateljski tekmi sta se srečali ekipi Sokola in Bora. Tekma je bila za mlajše igralce in začetnike. Ekipi sta si bili enakovredni: obe sta pokazali veliko agresivnost in borbenost. Med posamezniki bi pohvalili prav vse; še posebej pa Carlija, Škrka D. in Pahorja pri Sokolu ter Ferfoglio, Šika, Trampuša in Čoka pri Boru. Max V prvenstvu prve divizije se je Bor C pomeril z ekipo La Talpa •lll»l»lll»IIIHII»lllllllll«lllllll||||||lHl|||»||||i|||||||||||»||||iiiHi|||||||||||||||ni||||||||ii||||||||||||||||||||||||||l,l|||l,l|||MI,,,|m,I|im|||1||1|||||1||||I11||1|||||||IM1||iI|mlI||1|||1||Iffti|||1111|||r||1I1M||||||(||1||11||(1||||111|||11|1||- ODBOJKA SLOVENSKE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Nabrežinski Sokol tudi tokrat uspešen V 3. moški ligi pa je moral Kras priznati premoč Solarisa - Težka zmaga Kontovelk v 1. ŽD MOŠKA C LIGA Solaris TS — Kras 3:1 (15:13, 15:5, 12:15, 15:5) KRAS: Grilanc, Milič B. in L., Budin S., I. in V., Marušič, Kralj, Furlan, Rebula, Žerjal. Proti Solarisu, ki trenutno zaseda prvo mesto na lestvici, je moral Kras tudi tokrat položiti orožje. Takoj pa moramo pripomniti, da je bilo tokrat vzdušje na igrišču precej boli sproščeno kot v prvi tekmi v Nabrežini, v kateri je sodnik Dobrilla izključil Grilanca in Miliča. Ti dve izključitvi sta eotovo povzročili dva poraza zgoniško - repenta-brskih predstavnikov proti dvema skromnejšima nasprotnikoma. V soboto pa smo bili priča lepši odbojkarski tekmi. Res škoda, da je med našimi manjkal Vesnaver in da je v določenih trenutkih, ko bi bilo treba ohraniti mirne živce, zajela vrsto «rdeče-belih» pretirana jiervoza. Prvi set je Dotekal v znamenju izenačenosti. Ekipi sta si bili stalno za petami. Solaris se je v tretjem setu nekoliko «usedel». Izkušeni igralci Krasa so to takoj izkoristili in povedli. V četrtem setu se je stanje na igrišču totalno spremenilo. Domačini so se dobesedno razigrali in s tem tudi tekme je bilo konec v pičlih 12 minutah. M. I. ŽENSKA C LIGA Sokol — AGI 3:0 (7, 11, 3) SOKOL: Cemelli, Capolicchio, C. Kralj, D. Kralj, L. Legiša, V. Le-giša, G. Legiša, Lozar, Mervič, Pertot, Škrk. Goriški AGI se je predstavil v soboto v Nabrežini brez treh standardnih igralk in se ni mogel zato enakovredno kosati z Nabrežinkami. Sam izid zgovorno govori o premeči Sokola, čeprav je domača ekipa odigrala eno slabših tekem v letošnjem . °ViiNSKA SUPER LIGA Uerbi S !*. ZIDAR ezancem Koper 101:87 I^Er'. Tav®ar 4, Novak 4. 3, CvM;/0 0nio Trček 14, >«. tSSSKS 44'Kau>nar 32' 31, Meden 8, ič 2~g“gZ Segš 10, Kobe R "avčar 4, ^Polonio’ tičanin 2 irdovič 4 ki“ ^agaif”1 derb'iu so preprič-V 80 z vkM,S0Žansk' košarkarji, \ Hmo n0!50 Prednostjo vodili V,ki je .zasll,g ima Bre- tie^Prčanov zaustavil cen- šiK Prisi]jeni toko da so bili go-?/azS rTtati na koš iz ve. v so bili bo- Trener i£lb.1pod obema ko- !le . IZIDI lXto“'")a 115:99 (64:42) % -Branik 1 86:62 (47:32> Zagor je. r ^ 79:84 (37:45) f' Rudar 80:87 (36:52) le LESTVICA 8 8 1 998:865 J 8 1 846:783 8 7 2 890:769 9 6 9 5 9 4 9 3 9 2 9 2 9 0 8?* 3 780:729 4 805:794 5 800:832 6 773:794 7 788:868 7 759:857 9 731:879 Manuela Ferenčič SXi^auji0zŠar^[Sl|em P°Rinab %rterlandu la^kal prvakini Je - a!i z 78:76 8 1 premagal Bei- NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH Naš naraščaj v tem kolu ni zadovoljil V tolažbo je lahko le dejstvo, da so bili porazi naših ekip večinoma tesni prvenstvu. V igri Sokola lahko zabeležimo samo vrsto dobrih servisov, ki so zmedli nasprotnice. Počasen ritem igre AGI je tudi tokrat, kot že v Gorici, precej raztrgal igro, tako da si niso domačinke niti po treh setih igre dobro vživele v igro. Predsednik Sokola Nevenko Gruden je pred tekmo podaril vsem nastopajočim igralkam šopek cvetja ob prazniku dneva žena. F. A. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — San Luigi 3:2 (13:15, 1:15, 15:10, 15:8, 15:5) KONTOVEL: Ban, Prašeij, Denis Daneu, Mariza Daneu, Černjava, Tatjana Cibic, Valnea Cibic, Štoka. Tudi tokrat so se morale naše odbojkarice zelo potruditi, preden so premagale trdožive nasprotnice in obenem ohranile prvo mesto na lp^tvipi . Kct je bilo-pričak0vatirso igralke Juven^na - Liberfas Krmin San Luigija nudile domačinkam iž- 3:0 flSitt, 15:3, 15:11) reden odpor in so lem ~mpet po-U^JUVENTINA: Faganel.«R,, Plesni- s 27-24Ubljane premasala KADETI Breg — Rosandra 1:2 (0:2) BREG: Smotlak, Šavron, Tritta, Albertini, Pavletič, Azzolin, Petrina, Zonta, Zobin. Peroša, Jež (Kofol). STRELEC za Breg: v 6. min. d.p. Peroša Dolinski občinski derbi v povratnem kolu kadetskega prvenstva se je tokrat končal z zmago Rosandre, ki pa o svojo igro ni povsem prepričala. Obratno, bili so Brežani tisti, ki so v tekmi ustvarili največ priložnosti za gol, zanje pa sta bili usodni dve osnovni napaki v obrambi. Že v samem začetku tekme so jih gostje dvakrat premagali, kljub vsem naporom pa «plavim» ni uspelo, da bi izenačili. Svoj gol so dosegli v začetku drugega polčasa, ko je Peroša dobro streljal enajstrmetrovko. Nato so se borili in napadali do konca tekme, vseeno pa so morali poraženi z igrišča. SMI NAJMLAJŠI Primorje — Manzanese 0:1 (0:0) PRIMORJE: Biagi, Husu, Metelko, Sedmak, Gašperlin (Zankolič), Antoni, Celea, Vidali, Abbondanza, Meden, Martellani. Na domačih tleh je Primorje proti boljši furlanski ekipi Manzanese izgubilo s tesnim izidom 1:0. čeprav je rezultat srečanja v bistvu točen, saj so po prikazani igri gostje zmago zaslužili, moramo reči, da bi «rdeče-rumeni» lahko odnesli z nedeljskega srečanja tudi točko, če ne bi proti koncu srečanja bili tako negotovi v obrambi. Domačini so bili namreč kos nasprotniku le v prvem delu igre. Bolj izkušena ekipa iz Manzana je, seveda, v nadaljevanju en« izmed negotovosti v proseški obrambi izkoristila in prišla do zaslužene zmage. V. H. SanFAndrea — Kras 2:1 (2:0) KRAS: Igor Škabar, Darjo Legiša, Gabrovec, Peric, Drago Purič, Kralj, Boris Škrk, Terčon, Hrvatič (Franko Škabar) Rebula in Šuc, 12 Klavdij Purič. STRELEC za Kras: Drago Purič v 15. min. d.p. Kljub izraziti terenski premoči so morali mladi Kra n nogometaši premagani z openskega igrišča. V prvem delu srečanja je Kras igral proti burji, pa je bil kljub temu s alno v napadu. Domača ekipa je prišla nekajkrat red Škabarjeva vrata in je znala spretno izkoristiti dve nepazljivosti Ilrasove obrambe. V drugem polčasu je burja nekoliko ponehala, domača enajsterica se je zaprla v obrambo, da bi ohranila prednost. Dragu Punču je u-spelo zmanjšati razliko šele četrt ure pr l koncem iz prostega strela. «Rdeče-beli» so zamudili številne priložnosti, imeli pa so tudi precejšnjo smolo. R. B. NARAŠČAJNIKI Vesna — Glartzzole 1:4 (1:2) VESNA: Savarin, Metelko, Musiz-za, Sedmak, Zucca, Pertot, De Lo- BERITE REVIJO iTETi renzi, Del Bello, Seghene, Bukavec, Kcstnapfel. STRELEC za Vesno: v 29. min. p.p. Zucca Proti prvouvrščeni ekipi Giarizzole je Vesna utrpela hud poraz, pa čeprav bi ga z lalo več športne sreče lahko vsaj omilila. Takoj v prvih minutah so Križani kar dvakrat zadeli prečko in ko je kazalo, da bodo le povedli, so gostje nezasluženo prišli do gola, ki je popolnoma zmedel «plave». Po tem zadetku r Tržačani popolnoma zagospodarili na igrišču in tako pokazali, da je njihova visoka uvrstitev na lestvici upravičena. Fabio ZAČETNIKI Llbertas — Primorje 2:0 (0:0) PRIMORJE: Spadoni, Fagin, D. Comino, Simat, Micheli, Daneu, Mar-cuzzi, De Pase, Sardoč in Comino. Prosečani so stopili na igrišče v desetih, zato niso mogli napraviti kaj več. Prosečani so vzdržali napade domačinov samo en polčas, ko jim je uspelo tudi obdržati izid srečanja pri stanju 0:0. V nadaljevanju pa se je odsotnost enega igralca na igrišču poznala, na dan je prišla tudi utrujenost, kar so nogometaši Libertasa dobro izkoristili in najprej prišli v vodstvo, nato pa še podvojili. H. V. CICIBANI Primorje — Esperia Sl 1:2 (1:0) PRIMORJE: Costanzo, Gava, Štoka, De Bernardi, Reina, Vascotto, Tauer, Frasinelli. STRELEC: za Primorje v 11. min. Vascotto. Proti solidni ekipi Esperia SI, ki zaseda drugo mesto na lestvici, so Proeečani na domačih tleh, klub porazu, zaigrali dobro in to predvsem v prvem delu igre, ko so vodih z 1:0, z lepim golom Vascotta. V drugem polčasu so bolj izkušeni gostje najprej remizirali, nato pa še dosegli odločilni gol. V. H. KOŠARKA V Pesaru so zaradi posesti in prodaje mamil aretirali znanega ameriškega košarkarja Johna Pacea, ki igra za Scavolini. trdile izjemno formo. Povsem nepričakovano so celo osvojile prva dva seta, v drugem setu pa so Kcn-tovelke dosegle le eno točko. Dejansko so bile domačinke na robu očitnega poraza. Prav v zadnjem trenutku pa so zbrale vse svoje sile. Z zbranostjo in požrtvovalnostjo so spremenile potek igre, ki se je dotlej odvijal enosmerno. Zasluženo so osvojile vse tri preostale sete in tako pospravile deveti prvenstveni par točk. H. L. Sloga — Prata 0:3 (10:15, 8:15, 12:15) SLOGA: čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Hrovatin, Milena in Ti-rijgna Križmančič, Lazar, Milič, Ražem, Zoch. Slogi v tem kolu ni uspelo, da bi osvojila na domačem igrišču prestižno zmago proti vodeči Prati. Takoj pa moramo poudariti, da je Prata res odlični ekipa, ki povsem upravičeno deli s Kontovelom prvo mesto na lestvici. Žal je Sloga tokrat odigrala eno svojih slabših tekem. Temu je verjetno botroval strah pred močnim nasprotnikom, strah pa je potem našim igralkam odvzel zaupanje v lastne moči. Priča smo bili tako precejšnji zmedi na igrišču, negotovosti v podajah in sprejemu in vrsti zgrešenih servisov. Poudariti pa moramo, da se je Sloga, ko je uredila svoje vrste, povsem enakovredno kosala s svojimi nasprotnicami. Vendar je dobra igra trajala premalo časa, tako da je bil poraz neizbežen. Kljub temu pa o-staja Sloga še vedno pod vrhom lestvice in je tako še vedno v stiku z najboljšimi ekipami prvenstva. INKA 2. MOŠKA DIVIZIJA Intrepida — Dom 3:1 (15:10, 11:15, 15:6, 15:5) DOM GORICA: Černič, Prinčič (k), Cotič, Devetak Jarc, Juren, Pahor in Komel. V soboto so domovci doživeli svoj drugi zaporedni poraz v letošnjem odbojkarskem prvenstvu 2. moške divizije. Tokrat so poraženi zapustili odbojkarski pravokotnik v Marjanu v neposrednem spopadu s prvouvrščeno ekipo na skupni lestvici 2. MD Intrepida. Pripomniti pa moramo, da je ravno Intrepida moštvo, ki ima vse pogoje, da nemoteno starta za prestop v višjo ligo. Sedaj bo 2. MD enotedenski premor. Ponovno se bo torej prvenstvo pričelo v soboto, 22. marca. V tem kolu se bodo «beio-rdeči» spoprijeli z ekipo Pro Cervignano, ki so jo v prvem srečanju odpravili' s 3:2. Tekma Pro Cervignano - Dom bo v soboto, 22. 3. v Cervignanu (telovadnica v Ulici Chiesa), s pričetkom ob 18. uri. -ik- «UNDER 15» 0:2 čar I„ Golob E., Corva A., Malič A., Nanut Loris, Krpan M., Bressan M., Cingerli M. SODNIK: Cassani. ZAPISNIKAR: Bastiani. V soboto zvečer je šesterka Ju-ventine dosegla drugo zaporedno zmago pred domačim občinstvom. Nasprotnik 9. kola 2. MD (zadnje rolo v prvem delu prvenstva) je 'lila še kar dobra ekipa Libertasa iz Krmina. Štandrežci so stopili na igrišče crioravljeni, da si pridobijo obe točki, kar se jim je tudi posrečilo. V vseh treh setih so «belo-rdeči» zaigrali umirjeno in napadalno, tako da so soravili nasprotnika na kolena. Najboljša igralca v vrstah Juven-tine sta bila Nanut in Golob. če pomislimo, da je Juventina novinec v tem prvenstvu, moramo povedati, da so se štandrežci kar dobro odrezali v prvem delu prvenstva. Drugi del prvenstva se bo začel 22. marca. Juventina bo igrala v občinski telovadnici v Štandrežu proti ekipi Ubertas iz Gorice. M. D. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Luclnico 3:1 (15:6, 15:5, 6:15, 15:6) BOR: Furlanič, Zupančič, Monta-nari, E. in L. Maver, Zergol, Tomšič, Gerdol, Vekjet, Vigini, Birsa. Tehnično slabše in neizkušene i-gralke Lucinica so omogočile borov-kam, da so se s sobotnega srečanja v Gorici vrnile z dragocenim parom točk. Statična igra v prvem setu, ko so «plave» osvojile večino točk na servisih, je pripomogla, da so te izgubile začetni zagon. Tako smo bili v nadaljnjem priča slabi igri mladih borovk, ki so zagrešile vrsto enostavnih napak ne le pri sprejemu, ampak tudi ob mreži, kar jih je med drugim stalo tretji set. Vsekakor končni izid ni bil nikoli v dvomu. (dan) PRVENSTVO Sloga — Bor (4:15, 12:15) SLOGA: Canziani, čuk, Drnov-šček, Hrovatin, Jerič, Kalc, Alenka in Anamarija Križmančič. BOR: čač, Ferfolja, Barbara in Patrizia Ferluga, Fischer, Godina, Mirjam in Vesna Klemše, Repinc, Ukmar. V prvenstvu najmlajših je bil pri Banih slovenski derbi med Slogo in Borom. Po predvidevanjih je brez večjih težav zmagala gostujoča ekipa. Slogašice so sicer dobro zaigrale in so se zlasti v drugem setu večkrat enakovredno upirale borovkam. Bor pa je tokrat potrdil, da je vsekakor med najboljšimi ekipami v tem prvenstvu. Po našem mnenju lahko najmlajše borovke računajo celo na prvo mesto, saj jim bo verjetno lahko zmešala štrene le OMA, katero pa so «p!ave» v prvem delu prvenstva že premagale. INKA NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Danes igra Gaja proti Aurisini zaostalo tekmo Danes ob 20. uri bo Gaja odigrala na Proseku zaostalo tekmo 3. AL proti Aurisini, ki sodi med slabše enajsterice tega prvenstva. «ZeIeno-rumenb se bodo vsekakor potrudili, da izbrišejo slab vtis z nedeljske tekme, ki je bila prekinjena zaradi poškodbe sodnika. Trener Kozina vsekakor upa na dober dan svojih varovancev in ima na razpolago vse svoje nogometaše, spet pa bo moral slediti tekmi na tribuni, ker .je diskvalificiran. d.gr. KOLESARSTVO TlKENSKO - JADRANSKO MORJE Saronni prvi na cilju Saronni je osvojil tretjo etapo mednarodne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Na cilj je prispel na čelu večje skupine kolesarjev, 192 km dolgo progo je prevozil v 5.05T6” s p.h. 37,875 kilometrov na uro. 2. Moser 3. Gavazzi. 4. Kelly 5. Van Calster 6. De Vlaeminck itd. Skupna lestvica 1. Moser 2. De Vlaeminck zaost. 15” 3. Saronni 4. Baronchelli 5. Morandi ATLETIKA Svetovno atletsko prvenstvo leta 1983 so podelili Helsinkom. Za organizacijo se je potegoval tudi Stock-i holm. OBVESTILA Odbor atletske sekcije Bora sporoča, da bo seja odbora sekcije danes, 12. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj». • * * ŠD Polet obvešča, da je odhod avtobusa na Zoncolan v nedeljo, 16. t.m., ob 6. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Na razpolago je še nekaj prostorov. Vpisovanje prt Marčetu Malalanu. 3. moška odbojkarska divizija: borovci v napadu na mreži med tekmo proti šesterki Inter 1904 zvezda in ŠK PD Rdeča Kras organizirata v nedeljo, 23. marca, smučarski izlet v Ravascletto-Zoncolan. Vpisnina 7.000 lir. Vpisovanje pri Jožku Miliču in Nadji Škabar. JrednfStvo, upravo, ogtasni oddelek TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) /9 4« 72 (4 linl|e> Podružnica Gorico, Drevored 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Noročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. marca 1980 DZS • 61000 Ljubljani Oglasi mml Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 30°' soz,' 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir b®s • Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlamie • Juni krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drufli v Italiji pri SPL t i član italiianskej I z da i a ZTT Jveze časopisnih f Odgovorni urednik Gorazd Vesel in iiskaf založnikov FIEG VSEDRŽAVNA MANIFESTACIJA CG1L-CISL-UIL ZA SICILIJO MAFIJE NI MOGOČE PREMA GA Tl ZGOLJ S POLICIJSKIMI UKREPI Sindikati in politične sile za gospodarsko in družbeno obnovo otoka - Kritike negibnosti vlade PALERMO — Vsedržavna mani festacija, ki jo je priredila enotna sindikalna zveza CGIL, C1SL, UIL za borbo proti mafiji in za razvoj Sicilije, se je včeraj nadaljevala, po ponedeljkovi množični skupščini, v obliki poglobljenega soočanja z javnimi ustanovami (deželo in občinami) in z živimi silami sicilske stvarnosti (podjetniki in zastopniki kulturnih in šolskih Krogov). S posveta, kateremu so prisostvovali tudi deželni tajniki političnih strank, je izšla potrditev sindikalne obveze glede odločne borbe proti nasilju, tako terorističnemu kot mafijskemu, in za ustvarjanje no ve stvarne perspektive za italijanski Jug, osnovane na rešitvi vprašanja zaposlitve. Mafijo je mogoče premagati, je poudaril v svojem uvodnem poročilu generalni tajnik UIL Benve-nuto v imenu sindikalne zveze, ne zgolj z okrepitvijo in usklajevanjem delovanja policije in sodstva, ampak predvsem z ustreznimi ukrepi za gospodarsko in družbeno obnovo otočne in državne skupnosti. V ta namen ni torej dovol i obveza sindikatov, potreben je tudi enoten nastop političnih sil. Pri tem je Benvenuto naglasil zaskrbljenost sindikalnih organizacij ob negibnosti vlade ker terja ozdravljenje države veliko solidarnost med po litičnimi silami, kot pogoj za učinkovito reševanje zelo resnih vprašanj. ki tarejo italijansko družbo Sindikati bodo storili svojo dolžnost v celoti, je zagotovil Benvenuto. za premik proizvajalnega u-stroja proti jugu, toda tudi dežele morajo usmerjati gospodarno izkoriščanje krajevnih zmogljivosti v okviru načrtovanja. Siciliji se ponuja velika priložnost, ker bo v kratkem mogla razpolagati (po zgraditvi podmorskega cevovoda iz Al žirije) z metanom kot pogonskim sredstvom svojega razvoja. Obvezi sindikatov, ki jo je označil za «zgodovinsko». ker postavlja vprašanje Sicilije pred vso državno skupnost, mora slediti dosleden napor politični sil, je poudaril predsednik deželne skupščine Russo. Državne in deželne oblasti morajo to obvezo pretvoriti v stvarne u krepe, da se premagajo pogojevanja mafije proti politiki obnove. Ustvariti je treba zaključke parlamentarne komisije proti mafiji, a vlada se mora pri tem zavedati, da ne gre zgolj za policijske ukrepe, ampak za ustvarjanje novih go- V Firencah huda nesreča na delu: dva delavca mrtva FIRENCE - Včeraj zjutraj je v tovarni barvil «Baglini Spa» v industrijskem predmestju Firenc prišlo do hude nesreče na delu, ki je terjala življenje dveh delavcev, eden pa je utrpel lažje opekline. Zgodilo se je v paviljonu, kjer kuhajo razna olja za izdelavo lakov. Pri tem proizvodnem procesu uporabljajo velike kotle, kjer doseže tem peratura mešanice raznih olj. topil in drugih kemijskih preparatov tudi 300 stopinj. Iz še neznanih razlogov je kotel počil. pri tem pa je razbeljena snov brizgnila v 57-letnega Giuliana Satcardija in 48-let-nega Enza Burchija, ki sta prav takrat delala v bližini. Oba delavca sta se v trenutku spremenila v goreči bakli in nihče od reševalcev, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. jima ni mogel več pomagati. Ko .jima je skušal nuditi prvo jiomoč pa se je ojiekel še njun delovni tovariš Mau-rizio Caccamo, ki so ga nato odpeljali v bolnico. Žareča tekočina, ki je povzročila smrt delavcev, je o-plazila tudi zaboje, kjer so bili shranjeni razni kemični preparati, ki so v trenutku eksplodirali in povzročili večji požar Gasilci so se več ur trudili, da bi pogasili ognjene zublje, ki so prizadeli tovarni, kjer je zaposlenih kakih 70 de'avcev, precej veliko materino škodo. Na kraj nesreče se je takoj po nesreči podal tudi florentinski župan Gab buggiani. gapurskem pristanišču, kjer se bo lahko založila s potrebnimi sredstvi za 112 vietnamskih beguncev, ki jih je vkrcala v Južnem kitajskem morju. Singapurske pristaniške oblasti so izdale dovoljenje, potem ko je kapitan ladje zagotovil, da ne bo nihče od beguncev izstopil z ladijskega krova. Ladja bo priplula v italijanske vode predvidoma proti koncu aprila. Ugrabili so rimskega gradbenika Renata Armellinija RIM — Sodne oblasti so včeraj potrdile vest, ki je krožila med novinarji, da so Renata Armellinija, enega najznamenitejših rimskih gradbenikov, ugrabili pred približno 25 dnevi. Zdi se, da so ugrabitelji zahtevali odkupnino v znesku 10 mi lijard lir. Sorodniki petičnega gradbenika vsekakor niso potrdili te vesti, v zadnjih dneh pa so dobesedno izginili neznano kam. Telefon v razkošni vili Renata Armellinija brni v prazno, tudi na kvesturi so agenti zelo zadržani. O gradbeniku in njegovi dejavnosti so bile v zadnjih letih v Rimu precejšnje polemike, povezane predvsem z ilegalnimi gradbenimi deli in kršitvami urbanističnih pravil. Taka je bila tudi gradnja večjega kompleksa hiš, ki ga je Armellind zgradil v rimski četrti San Paolo, občinske oblasti pa so ga nato odločile porušiti. VARŠAVA — Predsedstvo poljske fronte narodne enotnosti, ki združuje vse politične skupine v poljskem parlamentu, je sklenilo, da bodo na prihodnjih volitvah 23. marca izvolili 18 katoliških poslancev namesto dosedanjih 14. SAN SALVADOR — V zadnjih 24 urah je v Salvadorju izgubilo življenje 17 oseb. To je najtežji obračun od kar je civilno-vojaška hunta pred dnevi proglasiia izredno stanje. ZA OMEJITEV NEPROIZVODNIH NALOŽB Ukrepi za zmanjšanje investicijske porabe Sovlaganje edini možni način za zagotavljanje lastnega deleža LJUBLJANA — V prv; polovici preteklega leta so v Jugoslaviji gradili kakšnih 30 tisoč različnin objektov, tako da so mnogi zatrjevali, da je Jugoslavija naj več je gradbišče v Evropi. Samo po sebi se razume, da brez novih naložb ni mogoče zagotoviti pričakovanega gospodarskega in socialnega razvoja, toda investicijska poraba, ki je pričela močno presegati realne možnosti, je postajala pravi mlinski kamen okrog vratu jugoslovanskega gospodarstva. Obsežno investiranje zahteva tudi velik uvoz opreme, zmanjšuje zanimanje za izvoz strojne opreme in močno po ganja motor inflacije. Negativni učinki preširoke fronte novih naložb in prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva sta pri silila zvezne organe, da so v zad njem času sprejeli več predpisov, ki bodo resno za vrli investicijska porabo. Ta teden bo pričel veljati .intervencijski zakon (ki bo veljal samo v 'etu 1980), po katerem de lovne organizacije ne bodo mogle graditi poslovnih stavb, kupovati ali prenavljati administrativnih pro- UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIfllUllltfllllllllllllllHIIIIIimilllllllllllllllllllllllMIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUtllllllllllllllllllltl PO IZJAVAH ODVETNIKA DAL LAGA NOGOMETNI ŠKANDAL SE ŠIRI l IMENI NOVIH OSUMLJENCEV Včeraj sla rimska sodnika zaslišala še Wilsona in Garlaschellija (Lazio) RIM — Vse kaže, da se bo v prihodnjih dneh afera o nezakonitih nogometnih stavah in domnevnih podkupovanjih nekaterih vrhunskih nogometašev še bolj razširila. Tako je vsaj včeraj v rimski sodni palači napovedal odvetnik Dal Lago, zagovornik bivšega trenerja Pescare Gia-gnonija, ki je vpletel v škandal tudi nogometnega sodnika Menicuccija. Odvetnika sta včeraj ponovno zaslišala mamestnika državnega pravdni-ka Monsurro in Roselli, ki vodita sodno preiskavo o aferi, katerima je prizadeti potrdil odgovornost Menicuccija ter — in tu je novost, ki razširja dosedanje okvire nogometnega škandala — jima posredoval še kakih deset imen oseb, ki naj bi bile tudi vpletene v domnevna podkupovanja, oziroma, ki bi vedele za nepravilnosti v italijanskem nogometu. Med temi, je dejal odvetnik Dal Lago. je tudi tehnični vodja ene od enajsteric, ki naj bi jih oškodoval sodnik Menicucci s svojim domnevnim pristranskim sojenjem. To je v bistvu osrednja in najpomembnejša ' vest, ki je včeraj pro-nicnila iz rimske sodne palače. Potem ko sta bila za ves prejšnji teden v središču nogometnega škandala rimska igralca na nezakonite nogometne stave Massimo Crueiani in Alvaro Trinca (slednjega so že are-j tirali pod obtožbo goljufije. Crueiani i ja pa še iščejo), so sedaj vse oči | nogometnega sveta uprte v problematičnega odvetnika Dal Laga iz Vicenze. S svojimi izjavami je odvetnik najprej postavil na zatožno klop italijansko sodniško zvezo (primer Menicucci), sedaj pa je zašel še v odprt spopad z italijansko nogometno zvezo. Po njegovih včerajšnjih izjavah je zveza kriva, ker je potegnila s sodnikom (Menicpcciju je preskrbela odvetnika) in ker ni odločno zahtevala razčiščenja tega problema. «Vse drugače je ravnalo združenje nogometašev*, je pripomnil Dal Lago, «ki je izjavilo, da bo podvzelo vse ustrezne ukrepe proti nogometašem, če bi se izkazalo, da so bili res vpleteni v škandal*. Zaslišanje odvetnika Dal Laga (ki ga je medtem Menicucci že tožil zaradi obrekovanja po tisku) je bil vsekakor elou včerajšnjega dela sodne preiskave. Rimska preiskoval, ca pa sta včeraj zaslišala tudi dva nogometaša Lazia, Pina Wilsona in Renza Garlaschellija. Njun prihod v rimsko sodno palačo, skupaj s klubskim tovarišem Manfredonio, ki pa ga nista sodnika zaslišala, je bil zelo hrupen zaradi prisotnosti številnih radovednežev in novinarjev. Vse tri so morali karabinjerji pospremiti v posebno sobico. Po zaslišanju je Wilson, kapetan Lazia, izjavil, da je v skoraj dve uri trajajočem pogovoru predočil sodnikoma svoj položaj, dejal je, da je glede afere povsem miren, da je govoril predvsem o prijavi Crucianija in Trinca. Garlaschelli je bil po polurnem zaslišanju redkobeseden. Takoj se je izvil iz obroča novinarjev; njegov odvetnik je le pripomnil, da je bil Wilson dlje v sobi pri sodniku, «ker jima je imel pač več povedati kot Garlaschelli*. (šč) RIM — Zaradi kamnov na ledvicah so včeraj operirali zakladnega ministra Pandolfija. Kirurški poseg je potekel brez posebnosti, zato bo minister ostal v rimski kliniki le nekaj dni. NiiiittiiiiifuitfiiiiimiiiiiimiHiittiiiiiiiimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiintiiiiitiiiiiimiiiiiiiimiimtiiiiii* PO IZJA VAH PREMIERA DEMOKRA TICNE KAMPUČIJE Povečati pritiske na SZ in Vietnam S stopnjevanjem ljudskega odpora se bosta morali dr žavi umakniti tako iz Afganistana kot iz Kampučije PEKING — Premier Demokratu: ne Kampučije Khieu Samphan je ob koncu svojega tridnevnega obiska na Kitajskem ponovil prepričanje v uspeh boja kampučijskih borcev proti vietnamskerpu okupatorju. Na tiskovni konferenci je 46-letr.i predsednik kampučijske vlade poudaril, da so bili pogovori v Pekingu »nadvse uspešni*. Poiožaj v svoji domovini pa je večkrat primerjal z Afganistanom, saj je po njegovem v eni kot drugi državi bistvo vsega invazija tujih čet in ljudski boj za neodvisnost in svobodo. HmiiHiiiiiitininMiniMMiimiiimiiiiiuiiimiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiimii spodarskih in družbenin pogojev. Podobne misli je izrazil tudi pod predsednik dežele Giuliano. ki se je zavzel za popolno Uresničevanje roljubne sile sveta povečajo priti-lihih infrastruktur, da ne bo Siti li’a več prisiljena živeti od pod por V tem okviru je icmeljnega pomena, je zaključil Giuliano, 'J s.variti tesno povezavo med pobu dami sindikatov, dežele in rimske vlade. (Iv) Trzaja ladja «Esquilino» bo prislala v Singapurju SINGAPUR — Trgovska ladja Tržaškega Lloyda bo pristala v sin- VESTI S KOPRSKEGA Igre brez meja tudi v Portorožu Prireditev v sosednjem mestecu bo 10. junija PORTOROŽ — Organizacijski od bor za izvedbo prireditve Igre brez meja je na tiskovni konferenci se znanil novinarje s podrobnostmi te največje turistične prireditve letošnje sezone. Igre brez meja bodo 10. junija v Portorožu. Ob tej priložnosti bodo pripravili razne plakate, nalepke in zastavice, beograjska televizija pa bo snemala dva turistična filma, enega izmed njih bodo tudi neposredno posredovali v evrovizijski mreži Prav tako že zdaj pripravljajo montažne tribune za 3000 gledalcev, trgovska podjetja pa bodo poskrbela za posebne majice, kape in za drugo propagandno gradivo. Zaščitni znak iger bodo na tisnili na razglednice in na drugo propagandno gradivo. Na tiskovni konferenci so sporo čili. da se bo iger udeležilo 360 ljudi iz osmih držav (tekmovalci in spremljevalci). Prenašala jo bo evrovizija ter del ameriške in ka nadske televizijske mreže (okrog 200 milijonov gledalcev! Stroški bodo znašali okrog 3 in pol milijona dinarjev. Glede domače ekipe so sporoči li, da jo bodo sestavljali najboljši športniki treh obalnih občin. Samo tekmovanje pa bo vezane na naj bolj značilni obalni panogi, to je na pomorstvo in turizem. TUDI V IZOLI KULTURNI DOM V Izoli so te dni razgrnili osnutek načrta novega kulturnega do ma. Gre za večnamensko dvorano, ki jo izolski občani še kako potre bujejo. Po javni obravnavi osnutka naj bi naročili glavni načrt za gradnjo kulturnega doma. L. O. Po besedah premiera Demokra lične Kampučije je potrebna kampu čijskemu in afganistanskemu ljud stvu najširša mednarodna podpora in pomoč, predvsem pa, da vse miroljubne sile sveta povečaja pritiske na Sovjetsko zvezo in Vietnam za dosego umika njihovih čet iz Kampučije in Afganistana. »Zavedamo se, je pristavil Sampban. da tak umik ne bo lahek, a s stopnjevanjem našega odpora in s po večanjem mednarodnega pritiska bo laže uresničljiv.* Khieu Samphan je ocenil viet namsko ofenzivo, ki bi morala u-ničiti kampučijski odpor, kot neučinkovito, saj ni v petih mesecih «sušnega obdobja* dosegla svojih ciljev. V prihodnjih dveh mesecih bodo Vietnamci še povečali ofenzi vo, a ne bodo uspeli streti odpora kampučijskega ljudstva. Se več, jo pristavil Samphan, konec sušnega obdobja pomeni preokret v Kampučiji, saj se bodo vietnamske site soočale s hujšimi težavami kot doslej. Položaj je torej po Sampha-novi oceni zadovoljujoč, kar so potrdili tudi kitajski voditelji. Glede Kitajske je kampučijski premier povedal, da bo Peking nadaljeval in še povečal pomoč pravičnemu boju kampučijskega ljudstva. V odgovorih na vprašanja tujih novinarjev je Khieu Samphan zatrdil, da so spremenili strateški politično orientacijo predvsem /a nacionalni obstoj in združevanju vseh sil. ki so pripravljene na boj proti tujim četam. Glede izgradnje socializma je Samphan zatrdil, da bodo o tem sklepali šele po zmagi, saj se kampučijsko ljudstvo ne sooča z navadno agresivno vojno temveč z boji, ki imajo kot končni cilj »uničenje kampučijskega ljudstva*, časnikarje je tudi sezna nil, da bivši kampučijski premier Pol Pot opravlja svojo dolžnost poveljnika oboroženih sil Demokratic ne Kampučije. Po tiskovni konferenci je v do poldanskil, urah Khieu Samphan odpotoval na prijateljski obisk v Severno Korejo, (voc) štorov. Zakon celo zahteva, naj v tem letu ne bi kupovali pisarniške opreme. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku in bo po vsej verjetnosti pričel veljati prav kmalu in če sedanje razlage novega za kona držijo (možna so namreč še vedno dodatna uradna tolmačenja posameznih določil), delovne organizacije ne bodo letos mogle kupiti niti pisalnega stroja ali mize. Razloge za ta ukrep je potrebno iskati v pretiranem razširjanju neproizvodnih naložb. V srednjeročnem planu razvoja Jugoslavije za obdobje 1976 do 1980 je bilo predvideno, naj bi se negospodarske naložbe povečale za 7,5 odstotka letno, gospodarske pa po stopnji 8,5 odstotka letno. Negospodarske naložbe pa so naraščale veliko hitreje, tako da so na določenih področjih letno povečale tudi za 50 odstotkov. Ta zakon sicer vsebuje določene redke izjeme. Tako naj bi dokončali neproizvodne naložbe tisti investitorji, ki so do konca preteklega leta dosegli 65 odstotkov predračunske vrednosti naložbe. Pri gradbenih objektih pa velja isto, če so uspeli opraviti do konca decembra lani 80 odstotkov vseh gradbenih del. Proizvajalci pisarniške opreme, investitorji ter gredbeniki novega zakona zanesljivo niso sprejeli s pretiranimi simpatijami. Zaviranje gradnje čez noč bo delovne organizacije prisililo, da na nedokončanih objektih opravijo konservacijska dela, da ne bi propadali. Ta dela pa niso poceni. Proizvajalci pisarniške opreme, pisarniškega pohištva in strojev pa bodo tudi čez noč prišli v sila neugoden položaj brez lastne krivde. V težavah se bedo znašli gradbeniki, čeprav je v tem trenutku nemogoče napovedati, koliko naložb bo v Sloveniji in Jugoslaviji potrebno ustaviti na podlagi novega zakona. Sredi lanskega decembra pa je bil sprejel še zakon o posebnih pogojih za investicijska posojila, ki od investitorjev zahteva zagotovitev lastnih sredstev pred začetkom gradnje. Ta zakon je sistemske narave in bo veljal po vsej verjetnosti več let, odvisno pač od razmer. Ta zakon zahteva od industrijskih podjetij, da vnaprej zagotovijo 25 do 30 odstotkov vrednosti ce lotne naložbe, sredstva morajo vložiti na poseben račun ne glede na to, ali gradijo več ali samo eno leto. Zakon sicer vsebuje tudi možnost gradnje po etapah, toda posamezne faze morajo biti tehnološko in ekonomsko povsem zaključene celote. Nove naložbe v industriji so danes po pravilu zelo drage in Dosa-mezne gospodarske organizacije težko zagotavljajo predviden delež Pozitivna stran tega zakona .je ve I čja pripravljenost gospodarstva na medsebojno sovlaganje na prici-| pih dohodkovnih odnosov. Delovne I organizacije sovlagajo denar, na koncu ‘ pa nosijo skupni riziko in delijo prihodek glede na ekonomski učinek naložbe. Sovlaganje po staja v sedanjih razmerah edini možni način za zagotavljanje potrebnega lastnega deleža, pozitivni učinki sovlaganja pa »e poznajo pri večji odgovornosti pri pripravah na naložbe in na koncu v bolj učinkovitih investicijah. MIRO SIMČIČ Stopnjevanje odpora filipinskih islamskih separatistov MANILA — Filipinski vojaški krogi so sporočili, da je prejšnji mesec v atentatih in neredih, ki si jih povzročili muslimanski separatisti izgubilo življenje 60 ljudi, 400 pa je bilo ranjenih. Po nekajmesečnem zatišju so sc torej v južnih območjih Filipinov obnovili spopadi. Predstavnik za tisk filipinskega predsednika Mar-kosa je vse ocenil kot poskus muslimanskih separatistov, da pred prihodnjo islamsko konferenco 26. aprila dokažejo, da je njihovo gibanje še živo. NA DANAŠNJI DAN PR'D 35 LETI Josip Tence-Slavko iz Križa umrl v taborišču Buchenwald V boju za svobodo so padli tudi njegovi trije bratje Ferdinand, Ivan in Marij SBiSSSSi;? Josip Tence Na današnji dan pred 35 leti je v nacističnem taborišču v Buchenwaldu umrl Josip Tence s partizanskim imenom Slavko. Točen dan njegove smrti je bilo mogoče ugotoviti na podlagi podatkov mednarodnega Rdečega križa. Josip Tence je bil od začetka predsednik OF v Križu in skrbel je tudi za druge vaške organizacije narodnoosvobodilnega gibanja. Takrat je bilo iz Križa 163 borcev in političnih deportirancev, ki so jih Nemci zajeli bodisi na terenu, bodisi kot partizanske borce. Kljub temu, da je bila v Križu nemška postojanka, so se vaščani zelo aktivno udejstvovali v gibanju in sestajali na sestankih. Na teh sestankih je bil skoraj vedno prisoten tudi Josip Tence, ki je bil povezan tudi z mladinsko in žensko organizacijo. Kurirka Do-ljakova iz Trnovce je vsak dan prihajala iz Trnovce v Križ in prinašala Josipu Tenceju literaturo, on pa jo je potem delil najprej po družinah, pri čemer so mu pomagale predvsem mladinke. Tencejeva zanesljiva kurirka je bila Marica Guštin, ki mu je prinašala in odnašala važna in zaupna pisma do višjih organov gibanja. Josip Tence se je rodil 14. aprila 1897 v Križu, očetu I-vana in materi Ani Košuti. Bil je zelo priljubljen v vasi zaradi svojega lepega značaja, poštenosti in požrtvovalnosti. Bil je šibkega zdravja, saj je dolgo let bolehal za tuberku- 8W Ivan Tence OB 70-LETNICI ROJSTVA IN 35-LETNKI SMRTI Vladimir Žvab - borec proti fašizmu za svobodo Ferdinand Tence ložo. Toda to ga ni pvirafo da ne bi opravljal svoje suj?" be v mestu, zvečer pa akt1'/1, deloval v vasi tudi po P011®'-] ski uri, ko se je skrival v kr ških lancih. Kot tak je velik vpliv tudi na svoje roj8/ še brate, ki so se vključili' partizanske vrste in ki tako K on, niso dočakali svobode. Ko so ga oktobra 1944 areu rali in je bil zaprt v g°st‘rj pri Bernardi v Bružu, ni z®* nikogar, čeprav so mu'opij bljali, da ga bodo izpustili, bo povedal za druge pripada; ke narodnoosvobodilnega 6 banja. 15. oktobra so ga p“Pf ljali v Koroneo in nato v mt® nacijo v Buchemvald, kjer r 12. marca 1945 umrl izmučen » izčrpan v nečloveških pož°l taborišča. . . pi Rekli smo že, da je *“T Josip Tence velik vpliv na s je brate, ki so se vključuj, osvobodilni boj in v njem vovali svoja življenja. F® tf nand, rojen 2. julija 19®* Križu, je bil po poklicu kle®®£ jrimorskj odred. Nemci so ga zajeli n V partizane je odšel ^ 1944 in vstopil v Južnoprimorsw "* 23. mmm m Doiznost vseh, ki smo preživeli strahotne čase zadnje vojne je, da se spomnimo tistih, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi za svobodo, ter se vsaj s hvaležnim spominom nanje nekoliko oddolžimo. Teh nekaj vrstic je posvečenih Vla-dimiru Žvabu, ki se je z vso svojo mladostno vnemo vključil v protifašistično gibanje na Primorskem in ki je v tej neizprosni borbi padel ko je že teklo leto 1945. Vladimir, ali Vlado Žvab, se je rodil 12.3. 1910 v Skopem na Krasu, kjer je preživljal svoja precej trda otroška leta, skupaj s sedmerimi bratci in sestricami. Že itak revno družino je prizadela še smrt matere, ko s< bili še vsi otroci v negodni dobi. Huda gospodarska kriza, ki je tedaj vladala v naših krajih, ni prizanesla Žvabovim; na dražbi so jim prodali premoženje in družino pognali na cesto. Otroci so se razkropili k sorodnikom, da so se preživeli. Vlado je že v osovni šoli pokazal svojo nadarjenost in željo po učenju. Odšel je v Idrijo na realko, toda že po dveh letih je moral zaradi pomanjkanja sredstev šolanje o-pustiti. Oprijel se je vsakršnega dela, da je le prišel do zaslužka in si s tem pomagal do knjig in nadaljnjega učenja. Dosegel je maturo — in po tem lepem uspehu se je vpisal na tržaško univerzo in doktoriral v ekonomiji. Toda študija nit) sedaj ni opustil; vpisal se je še na rimsko univerzo za slavistiko in leta 1942 promoviral. Med tem časor i sta z očetom našla v Trstu stanovanje, tako da se je vsa družina po več letih spet združila pod skupno streho. Že kot študent se je Vlado povezal z napredno mladino v našem mestu in na domačem Krasu. Posebno s Pinkom Tomažičem je navezal prijateljske in tudi politične stike. Vneto je sodeloval v osvobodilnem gibanju, in je pritegnil v to delovanje tudi ostale člane družine. Njegov dom je bil vedno na razpolago vodilnim aktivistom vse do pomladi leta 1942, ko je bil retiran, skujjaj z nekaterimi člani njegove družine. Po padcu Italije, septembra 1. 1943, se je vrnil domov, ter se takoj zopet vključil v gibanje. Postal je član okrožnega odbora OF za Kras, poleg tega pa je prevzel še druge funkcije. Vse naloge je opravljal zelo vestno do jxmovne aretacije 17. januarja 1945, ko so ga Nemci zajeli v Vitovljah na Vipavskem. Od tedaj ga ni nihče več videl ne slišal o njem. Verjetno so ga ustrelili na goriškem gradu, kjer so nacisti usmrtili toliko naših ljudi. L. P. bunkerju na Poreznu in marca 1945 ustrelili v vasi •> senice pri Cerknem. . -Ivan, rojen 3. septem“ 1912, je bil po poklicu me nik. V Južnoprimorski odreflr vstopil 14. avgusta 1944 v matorci, kjer je bilo PaI! -.«a sko zbirališče. Že naslednj# dne so ga nemške krogi« . u dele v trebuh in v noge. N z Šempolajec ga je pripeli3* vozom najprej v nabrezin sanatorij, nato v Križ cd k®3 so ga s posredovanjem or Josipa spravili v tržaško nico, kjer je naslednjega 0 16. avgusta, izdihnil. ^ Marij, rojen 26. marca } je bil po poklicu železnic3*' Pred fašističnim preganj---' ^ je zbežal v Ljubljano, * rjj, so prišli italijanski okup,aJjj v so ga aretirali in PreP® jfgder koronejske zapore, od K so ga odpeljali v tarIrgU' Neuengamme pri Umrl je 3. maja 1945 po® j)so bami zavezniških letal. potopila ladjo, s katero so^j. cisti hoteli pripeljati ta*50 nike na Dansko. . ade Tako so štirje kriški D ^ žrtvovali svoja življenj® SV0b0d°- vaščani PRVE VOJAŠKE VOLITVE V ITALiJ1 RIM — Italijanske vojašnice so včeraj spremenile svoj običajni obraz. Postale so volilni sedež, v katerem bo nad pol milijona vojakov do 19. aprila izvolilo svoje predstavnike v reprezentančne organe, ki jih predvideva načrt o demokratizaciji italijanske vojske. To so prve vojaške volitve v italijanski zgodovini, še več — to je prvič. da volijo v Evropi vojaki svo je predstavnike. Čeprav je bila širša italijanska javnost doslej bolj malo seznanje na o volitvah, pa ne gre njihovega pomena podcenjevati. Načrt o postopni demokratizaciji toge itali janske vojaške strukture je zorel vrsto let in je že v svojem zame* ku naletel na ostre kritike pred vsem reakcionarnih sil, ki so sc krčevito upirale odpiranju vojske v družbeno realnost. »Demokratizacija bi silila vojsko v anarhijo*, je bil eden od njihovih izgovorov. Te teze niso prodrle. Napredne politične sile so podprle inovacijo v italijanskem vojaškem sistemu, seveda na tak način, da Dodo ostale nekatere temeljne značilnosti vojaške organizacije (hierarhičnosr., disciplina) v bistvu nedotaknjene. Prvega kroga volitev, ki se bo zaključil jutri, se bodo udeležili vojaki, podoficirji, častniki in prostovoljci vseh rodov italijanskih oboroženih sil. Izvolili bodo svoje kandidate za volitve v «temeljne reprezentančne svete* (COBAR), najširše .izvoljene organe italijanskih vojakov, ki jih bodo naknadno volili od 28. marca do 2. aprila. Takih organov bo po vsej Italiji približno 820 s skupno 5 do 6 tisoč izvoljenimi predstavniki. V COBAR bo izvoljen vsak vojak, ki bo prejel več krit 500 glasov, za izvolitev podoficirja je dovolj 250 glasov, oficirja pa 150 glasov. Po volitvah temeljnih reprezentančnih svetov bodo vojaki volili «vmesne reprezentančne svete* (COIR). Teh bo le devet, in sicer po eden za vsako od šestih vojaških področij in za tri armadne korpuse. Volitve vmesnih svetov bodo ?e posebno pomembne, saj bo nepos redno iz 9 svetov COIR izšel »osrednji vojaški reprezentativni svet* (COCER). ki bo imel tudi največ-jo vplivno moč. V njem bodo za prostovoljci. COCER se . - stopani le častniki. enkrat letno sestal z °c, 0?p ,r ministrom ter mu svetova roP. predlagal rešitve tekoč8* pj-is■< mov. Imel bo lahko stik« nimi parlamentarnimi ^ a izrekel se bo lahko pr' Lj/rf**** jaških vprašanjih (naPrfJotile^r karierah, stanovanjskih P.t(jj. i, pravnem statusu vojakov Mpi’ Tako zasnovan repreze® stem daje vojakom moz- f cipacije in sodelovanja v .. je/j življenju. Od vojakov sai"3 daj odvisno ali bodo z?#0jW.V izkoristiti to odprtje 'ta‘'Lo, ®MI ske. Zato je zelo pornem01 množično udeležijo PrV ,;tve volitev in da potečejo vol boljšem redu. (šč)