Posa mezna številka 4 0. Poštno tek, račun. Con to cor rente con la posta. » dne ,, ŽJ. *-* *0. vsakega.rtieaec*. — Lrednsštrp m upravmštro v Gorici, Via C. Faretti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgo vorm "--'dmk r ranče Bera Cena glasom: a milimeter tisočim v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, osmrtnice, va* itd., vrsta 1 L. — $5 inozemstvo L. — Za Celoletna naročnina 22.50 L &efo Sli. CSOS3CA, dne SO. ©Sstatorai 1&24 St. 20. Včasi vleče prvi voz, v časi vleče spet ge drugi, kdor junak ie — je junak, saj po lastni ni zaslugi. Le pomisli, dragi bralec, le pritisni prst na čelo, kmalu bodeš vse razumel, se bo svitati ti jelo. Ni vselej gospod bil tisti, ki se po kočijah vozi, naj bo luknja od šivanke, že prerine vrag se skozi. Če so konji trmoglavi!, kočijaž je buča zvita, pelje kamor sam le hoče, kamor hoče misel skrita. Glejte prvi voz uprežen, vozi stari ga de Fackta, bil je mož brez energije, dasi ni bil prav brez takta. Mislil je, da on la vlada, in da vozi, kamor hoče. Misel smešna, misel drzna. Človek naj nad njo se zjoče? Bil de Facta je igrača v rokah hrusta kočijaža: Kjer le hoče ta se ustavi, kamor hoče ga prevaža. Negovanec, malli Facta, se je smejal na kolenih, vladati, to res igrača tristo vragov je zelenih. Vse na svetu se obrača, vse po stokrat se obrne kar poprej je bilo belo je postalo barve črne. Kočijaž nič več ne vozi, zdaj je zlezel na kolena, zdaj gospodje, pasja noga, to pač šala ni nobena. On zažvižga iskrim konjem, in pocuka za stremenca, vse previdno, da ne pade preveč naglo raz kolesca. Domišljuje si, da vozi kot sam hoče voz državni. Se ne čudi, saj motili so se vsi možje že slavni. A na kozlu, glej ga vraga, tam sedi nekdo, presneto; »Javno mnenje,« to ga vozi, kot se zljubi mu, prokleto! Res se smeje na kolencu, res je da je tesno v duši, javno mnenje se ne meni, javno mnenje zgradbo ruši. Javno mnenje so stopnice, enkrat leze človek gori, potlej vrže ga na zemljo in pokoplje pod tovori. Bodi ti še tak mogočnik, ta ne vpraša te kanalja, enkrat dvigne te v nebesa, drugič v prahu te povalja. Le kdor zna požreti vsako vzame tudi to za silo, misli si, se vse obrača, se še to bo obrnilo. Javno mnenje se spreminja, morda na kolena pade, potlej spet tja spred na kozla b rž j iovišam svoje nade. Če pa ne bo izpremembe, in me vozi v vražji kotel, bom dejal: »Saj to je pravo, eh, saj to sem ravno hotel!« Kdor politik je in zvitež že na kak način obrne, sladke naredi obraze, ako sede kam na trne. II Gorica, 10. oktobra. Pri nas je vedno doma vese? Ije. Zdaj eno. zdaj drago. Jed? va je pretekel čas, ko smo iz o? bešali zastave vsaki dve uri, ko smo neprestano zapirali prodajalne in praznovali. Sva* ka sila do vremena. Tudi sv e? danosti so minile. Zdaj smo že prepričani, kje da smo. Od? kar smo dobili vojno odškod? nino po hrbtu, mislimo bolj resno. Tako resno, da še vina ne moremo prodati. Tako p ro¬ kic to resno, da še dela in za? služka ne dobimo na domači j zemlji. Toda enega imamo pri nas t v obilici. Ne samo davkov, { preklicov, odredb, nameščen}, j ! persekucij, aretacij itd., am? i pak shodov, kongresov, polu j tičriih kriz na desno in na le- i vo, političnih kriz na levo in ! na desno, potem pa govorov j govorov, govorov. Vsak dan beremo: Načelnik j vlade je govoril v Piacenzi, J načelnik je govoril v Veroni, Mussolini je govoril v Padovi, duca je govoril v Benetkah, vodja fašizma je govoril v Mi¬ lanu, v Florenci, v Anconi in še bogvekje. In to je ena in is? j ta oseba , Liberalci zborujejo v Livor- j nu, on pa govori. Liberalci se izrečejo proti vladi, on govori. V Livornu glasuje 23.000 čla¬ nov proti politiki vlade, on, sanj. pa glasuje proti. Čuk na palci gotovo ni libe? ralec, ker se zanj ne spodobi, da bi privzemal slabosti ljudi, vendar smatra, da imajo libe? ralci čisto prav, če varujejo svoja načela. Čuk na palci tudi ni z Mussolinijem v sorodu, vendar ima Mussolini čisto prav, če varuje svoja načela. Čuk na palci je načelniku vla¬ de sploh svetoval, naj uredi današnje precej zapletene do? mače razmere sledeče: Prvič: Vlada naj, če mogoče sporazumno z vsemi stranka? mi, tudi z opozicijo in naj do? kaže, da je vsa država enotne misli in enotnega duha. Drugič: Če opozicija noče ponujane oljčne vejice, naj vlada z liberalci in naj dokaže enotno voljo državljanov. Tretjič: Če se liberalci snu? jejo, naj s fašisti dokaže enot? no voljo in dušo italijanskega naroda. Četrtič: Če se fašisti uprejo, naj se požvižga še na te in naj sam. osebno dokaže enotno volio celega naroda. Petič: On ne bo rtikoli zalo? pufnil vrat za seboj, ker jih ni? koli ne misli odpreti in iti. Kdor misli drugače, je sov? ražnik domovine. Oni gospodje, ki popravlja? jo ustavo, se bodo vpirali iz¬ ključno na te točke. Cavour je že nanje čisto pozabil. Za? to se ga izžene iz države. ( Re¬ vež je že davno umrl.) En sam Bog, en sam cesar! je dejal Napoleon. En sam bog — načelnik vlade! pravi duca. Iz vsega teda se vidi, da po? ložaj v državi ni zapleten. Še bolj jasen nikoli ni bil. Kardi? nalne točke so rešene, vse je rešeno. Zato se je treba zahvaliti Čuku na palci. Baje je že pred-• lagan v odlikovanje. Saj je tu? di pošteno zaslužil. * * Druga zanimivost pri nas so šole. Idrijska gimnazija se je razlezla proti Vidmu in bo kmalu podobna ničli . Ne ve; vemo, čemu naši fantje nima? jo gimnazije v Padovi? Ati pa v Kalabriji? Med dudelsaki? Učiteljišče v Tolminu se ba? je presek v Gradiško? Najbolj se človek zameri gospodom, če ! jim očita, da hodijo pota Av? ! strije In vendar jo posnema? ! jo. Hote ali nehote. Iz tega se ! razvidi, da so vladajoče plasti ; po vsem svetu enake. Usedlina j plavokrvega jdiotizma, vzgoje? i na pri pseh in konjih. Rajna Avstrija je bila dala \ učiteljišče v Koper. V bližino \ kaznilnice. Danes silijo ostan? ; ke istega učiteljišča v Gradiš? ko. Tudi v bližino kaznilnice. Sorodnost je res velika, zakaj bi je ne registrirali. Zakaj ne prestavijo učiteljišča v Oglej? Ali v Tripolis? Tem dalje, tem bolje. Domovina je pov? sodi. Čuk na palci. Meto fcsij i Pa ugani, če si moder, če si velik učenjak, je pred tabo cvetje stvarstva, ali pa je kak možak ? Dvoumen dežnik. Dogodek z mokrim začetkom in suhim koncem. Bil je eden naših najlepših poletnih dni, —< vsi udje so mi drgetali v mrzlih sobah —; o-, grnem se z lahkim, »poletnim kožuhom« in stopim na ulico. Saj sem že zgoraj povedal, da je bi| krasen poletni dan — začelo je torej tudi takoj de; ževati. Že dalje časa ne nosim s se= boj dežnika, prvič, ker ga sploh nimam, drugič — zakaj dobe se tudi taki ljudje, kate; rih ne zadovolji tudi naj teh t: nejši izgovor — in drugič, ker nisem nič kaj rad sluga svoje; ga dežnika, ki hoče, da bi ga nosil s seboj, če je le količkaj slabo vreme. Brž ko bodo iz.- našli tak dežnik, ki bo ob sla; bem vremenu mene nosil, si ga bom seveda takoj tudi jaz na; bavil. Začelo je liti kot iz škafa tako, da sem bil prisiljen sto; Če uganeš, tibo bodi, ali, Čuku le povej, če pa ni ti do molčanja, dobro zavaruj se prej! piti v neko vežo in počakati, da se izlije. Da so dež in vihar, strela in blisk ljubezni všeč, je splošno znana stvar. Stal sem na vratih in zrl pro; ti nebu, kajti žalibog človek o; brača le tedaj oči proti nebu, ko mu žuga nevihta in vihar. Kar zapazim na poti med me; noj in nebom okno, vis a vis, in na oknu — oh, na oknu! - - Sedaj misli bravec gotovo, da bom rekel: in na oknu žensko stvarico i t. d.; ali ni res, da tako misliš, bravec? No, saj imaš tudi prav: in na oknu žensko stvarico. Žensko bitje, pa kako naj ga opišem? Ljubi bravec, naslikaj si jo sam, kakor se ti zdi najbolje, jaz sem z vsem zadovoljen. Kakor si j 0 narišeš, takšna naj bo! Sedela je ob oknu in — čita; • L7 N® ! Zalivala je cvetice. — Me! Poigravala se je s slav, ■ckom! _ Ne! Toda nočem te varati. V tem trenuku sem hi; storik in ne romantik. Poda, jam torej zgodovinsko resni; co. Sedela je ob oknu in šivala Jaz sem gledal gori, oni doli ' in prav »fletno« je bilo: gledaš la sva se, ljubila sva se in pri, segala sva si večno zvestobo Oh pa okno in okenska ši= pa! Ta kleta šipa mi je bila v napoje. Človek naj nikdar ne zaupa okenski šipi, zakaj de; klica za šipo je čisto drugo bit; je kot brez nje. Steklarji so napravili v življenju največje slepilo. Deklica, ki stoji za ok; nom najbolj vara mladi svet. Zatorej: prima regula iuris est: Ne zaljubi se, dokler ni odprla okna. Odprla je okno. Oh, kali a lepota! Bila je tako lepa, ka; kor, kakor, glej moje zbrane in nezbrane spise na strani 17, 39, 67, 120, 304, 506 in takd da; Ije in si izberi kak primer, go¬ spoda plača za to, kakor ho; če! Pogledala je proti nebu in nato name. Saj sem jaz tudi njeno nebo. Nato je zopet za-- prla okno. Čemu pa ga je zo; pet zaprla? Ker je deževalo! Saj res! Bravec sedaj takoj' vse ve, ne moremo ga več iz; nenaditi. Nato pogleda zopet doli, ne* nadoma skoči na noge, hiti od okna proč, pa le za par minut, se zopet vrne in nalahno sme; hlja. V tem trenutku prihiti čez cesto »krilata« Iris, ali da sem bolj jasen, sobarica, pri. nese mi lep dežnik ter pravi: »Milostiva gospica Vam poši; lja tu dežnik.« Po teh besedah takoj izgine, jaz pa kličem za njo: »Čast mi bo izročiti go? spodični dežnik z mojo najis; krenejšo zahvalo.« Reci, kar hočeš, ženske so ljubeznivejše kakor moški, da celo boli kakor jaz. Znajo nam tako prijajmo nuditi priliko, da se ž njmi seznanimo. Da smo mi gospodarji stvarstva pravi; jo. Pravi tepci v stvarstvu smo. Drugega dne, bilo je baš dan nato, —.krasno vreme je bilo — sem šel k njej. Kaka razlika včeraj in da; nes. Včeraj sem šel v dežju brez dežnika, danes pa pri krasnem solncu — z dežni; kom. No, pa saj se vsak dan dogaja mnogo takih pomenlji¬ vih nasprotij. Šel sem gori, pritisnil srce na vrata, — potrkalo je. »No* tri!« zakliče nežen glas in sto* pim v sobo. Sedela je pri ok= nu, jaz se ji približam s poroš; tvom ljubezni — z dežnikom v rokah. »Gospodična«, jo nagovo; rim in takoj popravim: »Blaga gospodična, kako srečen je o* ni, ki se more po viharnem življenju in po črnih nevihtah našega tavanja zateči na sreč; no solnčno teraso občutljivega ženskega srca. Tu sem počakal, da bi videl učinek svojega sijajnega uvo; da. Ali zastonj sem čakal. Mo; ja krasotica je ostala hladna, osorna, nedostopna. Ta njena hinavščina me je vznevoljik- — Poslala mi ie dežnik, tako oblastno mi je s tem zauka 5 zala: »Vrni se zopet ž njim k III. meni!« — zdaj pa se z menoj očitno norca dela. Poskusil sem še enkrat svo- jo spretnost, toda vse zaman, Hladno mi je odgovorila: »Le¬ po vas prosim, ne nadlegujte me!« To je bilo pa že odveč. Pro- sil sem oproščenja za svojo predrznost z ljubeznzivimi in strastnimi besedami in; šel sem tako daleč, da sem ji rekel: »Dobrohotnost, da ste mi po¬ slali dežnik, sem imel za osre¬ čujoče p.ovabilo, da se Vam smem predstaviti.« Skočila je na noge, plemeni¬ ta rdečica je zalila njen nežni obraz, in mi dejala: »Ti ti moš¬ ka domišljavost, ti! Vedite to¬ rej, Vaš pogled in Vaša bliži¬ na mi je bila tako neznosna, tako neskončno nasprotna, da sem sklenila poslati Vam raje dežnik, samo da se Vas čim preje odkrižam!« Da sem pri teh besedah pre¬ kleto spačil obraz, mi boš lah¬ ko verjel, toda še enkrat sem zbral vso svojo' ironijo in de¬ jal: »Toda, milostiva gospica, kaj Vas je vendar gnalo, da ste ostali na oknu, vis a vis, če ' sem Vam bil tako strašno zo- pem?« Prezirljivo me je premerila in smehljaje se dejala: »Kaj pa če bi bila pričakovala svo¬ jega pravega ljubljenca? Pri¬ poročam se Vam!« Napravil sem »rechtsum« in odšel z dolgim nosom, ko sem odložil usodeni dežnik na mi¬ zo. Nato sem spisal to poučno zgodbo v svojo lastno očitno pokoro' in kot moralni vzgled za domišljavost in samoljub- nost vsega moškega sveta. KOMPLICIRANO. »Zakaj je tvoja žena tako jezna?« »Prvo se je jezila nad deklo, nato se je jezila nad menoj, ker se jaz nisem jezil nad de¬ klo in zdaj se jezi sama nad sabo, ker sem se jaz jezil nad njo, da se je ona jezila nad deklo.« SMOLA. »Pomisli našo zadrego. Vče¬ raj je v operi prvi tenor že v drugem dejanju izgubil svoj glas.« »To je še malo. V drami je prvi ljubimec že v začetku pr¬ vega dejanja izgubil glavo.« DNEVI PO POROKI. »Ah, dragi, meni je po ku¬ hanju vedno tako slabo.« »Meni pa po jedi, draga moja.« DOBER ODGOVOR. Gospa (pisatelju): »Jaz sem vaš novi roman, ki obravnava nravnost, brala. Ali se ne sra¬ mujete kaj takega pisati?« Pisatelj: »Ali se Vi ne sra¬ mujete, da kaj takega berete?« KENTAURI. »Oče, ali so bile res včasih take živali, ki so bile pol člo¬ vek in pol konj?« »To je mogoče. Jaz sem po¬ znal človeka, ki je bil pol osel in pol kamela.« Slednerms uprmlsivu Trstu. V odgovor na oglas v Va¬ šem cenjenem listu z dne 23. sept. t. 1. št. 228: »Tri mla - denke želijo pismenega zna¬ nja s tremi gospodi, ki bi ime¬ li veselje prestopiti v boljše življenje « Vas podpisani trije fantje vljudno prosijo, da ob¬ javite naslednjo Izjavo: Iz dejstva, da se Vi, spošto¬ vane tri mladenke; omejujete edinole na pismeno znanje, da ne ponujate in ne zahtevate slik, smemo sklepati, da Vam ni stalo do zunanjosti. Prav tako! — »Kaj pomaga lepo li¬ ce, če je trdirbano srce!« — Tudi ne jemljete v misli eno- in drugostranskih premoženj¬ skih razmer. Tudi dobro! Vsaj nas tolaži nemški pesnik Schiller: »Še v najmanjši koči je prostora, če sta dva ljubez¬ ni nora.« — To vse bi nam bilo še nekam prav. A narav¬ nost obupno je, ko obetate kar vnaprej, da nas spravite v boljše življenje. Hvala lepa, tam nam se vsem trem za en¬ krat še prav nič ne mudi.. Zato ostanem še nadalje »le- dig in fraj« mi trije fantje od fare: Arturo, Stanko, Vladko, m. p. »Kaj pa čakajo ti gospodje na občinski meji že cel te- »Novega komisarja, ki so ga imenovali namesto odstav¬ ljenega župana. Komisar pa tega ne more najti, ker je ta po zasedbi že petkrat ime spremenil. »Na vseh zemljevidih ga m.« Med Savo in. Kolpo, to je med Zagrebom, Karlovcem m Siskom, sel razprostira rodovit¬ no Turovo polje ali okrajšano: . Turopolje. Znamenita je tam konjereja. Turopoljski konji so nizki, toda plemenite pas¬ me, hitri in gibčni. Prebivalci so bili dobri kmetje, dokler so živeli v zadrugah. Ko pa sa se razdražili, so pri tem po večini zapravdali svoje lepe Turopoljci nosijo široke plat¬ nene »bregeše« brpz žepov, pa si pomagajo z velikimi kozna- timi torbami, v kterih rosi]o tobak, pipo, kruh, sir, čebulo, Špeh rožnivenec, denar, sod- nijske spise, steklenico slivov¬ ke itd. Na ozkokrajnem črnem klobučku imajo umetne, pisa¬ ne cvetice, in brez torbe m ta. kega klobučka si ne moremo misliti pravega Turopoljca; videl sem popolnoma nage pa¬ stirje, a nobenega ne brez tor¬ be in klobučka na glavi. Zato pravijo hudomušneži, da pravi Turopoljec pride na svet s torbo in klobukom, česar pa jaz kratkomalo ne verujem. Da ne pozabim povedati: Tu¬ ropoljci se malodane vsi pona¬ šajo s — plemstvom, ki jim ga je podarila cesarica Marija Terezija. — V Veliki Gorici, dobri dve uri hoda od Zagre¬ ba, imajo tudi svoj grad, kjer biva njihov presvetli »komeš«, ki vodi vse njihove stanovske zadeve. Tam imajo shode, na kterih svojemu komešu nav¬ dušeno kličejo »levajt, levajt!« kot so oni prosto pohrvatiji latinski »VIVAT!« — Vsak hišni starešina nosi v torbi po¬ leg gori naštetih potrebnih stvari še diplom, ki na izvirni oslovski koži priča o plemeni¬ tem rojstvu torbarja. Ko so ti plemenitaši obubožali, so šli s torbo za kruhom. Poznal sem barona Gušiča, ki je vozil eno- vprešen poštni voziček s po¬ staji do Velike Gorice in ki je prav rad sprejemal »patakon« napitnine ali pa konček smod- ke... Neki dunajski bogataš- gizdalin mu je ponujal pred 30 leti kar 2000 goldinarjev, da bi ga baron Gušič posinil in da bi tako še gizdalin postal ba¬ ron. Pa Gušič ni hotel, ker se je bal, da bi ga Dunajčan — mater mu njegovo — opeharil za njegovo baronijo v zamaza¬ ni torbi. V Kosnici, kjer sem poučevl graščakovega sina, sta služila dva brata pl. Pavleko- vič za navadna hlapca in sta se celo pri kidanju gnoja ponaša¬ la s svojim plemstvom ... Tu¬ ropoljci poznajo samo štiri na¬ rodnosti: Hrvate, Madžare, Kranjce, to je ljudi, ki živijo preko Sotle in Švabe, mater njim njihovo švabsko! — ki stanujejo nekje daleč tam za Dunajem. Prave plementaše pa imajo po njihovem prepri¬ čanju edinole Hrvatje in Mad¬ žari. To sem moral omeniti za lažje razumevanje naslednje resnične anekdote. Neko nedeljo popoldne so se hladili kosniški »plementa- ši« na hrastovih hlodih pod velikim košatim orehom. Bre¬ geše so potegnili visoko nad neoprana kolena, v torbah je v bilo, kar so potrebovali za po¬ menek, zlasti tobaka in poži¬ rek slivovke. Razpravljali so o nezaslišanem škandalu: eden izmed omenjenih grajskih hlapcev se je ženil z mlado vdovo iz neplemenite hiše. »Res, da priženi grunt, hišo in pet glav živine in da postane svoj gospodar«, omeni eden, »ali da živi še njegov oče, on gotovo ne bi privolil v tako »mesalijanso«, mater mu!« Potem so ugotovili, da se žali- bog množijo taki slučaji, pa je pogovor nanesel na plem¬ stvo vobče: »Gospon plebanoš (župnik) so plementaš, gospon učitelj, občinski načelnik isto- tako; poštar, mater mu njego¬ vo, je Kranjec, Špan (oskrb¬ nik) tudi«, modruje dragi«. »A Bog zna, ali je naš graščak plementaš?« — »Jaz bi dejal, da je«, trdi nekdo, »vsaj mu pravijo baron!« — »A si li vi¬ del njegovo »kožo« in grb, ka¬ kor ju mi nosimo v torbah?« — »Kako bi mogel to videti?« — »Morda je kupil baronstvo, kot ga je od Gušiča hotel ku¬ piti oni prokleti Bečlija (Du¬ najčan), mater mu njegovo kranjsko!« — »Da, da, samo mi Horvati imamo pravo i plemstvo kot je bil naš slavni ban Jelačič, ki je bil celo — grof!« — »Pa naš sedanji ban Hedervar (Khuen - Hederva- j ry) je tudi grof!« — »Res, da j je grof, ali on drži z Madžari, j mater mu...!« — »Bog zna,. ! je li naš kralj — plementaš?« j — »Jaz bi dejal, da je: on za- ! poveduje vojski, kuje denar, | ima! eno hišo na Dunaju, eno v ! Pesti« ... »Jaz pa velim«, se odreže najstarejši, »da naš IV. stari kralj Franjo Josip ni ples mentaš, em (ker) ti je on kram j ec, mater mu njegovo!«... (Že pokojnemu svojemu profesorju dr. Fr. Celestinu sem pred toliko leti obetal, da spišem zbirko »Turopoljske priče«, pa, sem začel s to prvo šele danes. — i. — Moj rdet! nos, (Govor v veseli družbi). Pri tem našem veselem o-- mizju se je nekdo obregnil in spoteknil ob moj — nos in zlobno omenil, da dobiva rtič mojega sicer duhovitega ob ra* za gotove nežne barve, ki glas s no in jasno pričajo, da je nje* gov občespoštovani lastnik po-- tegnil že dosti kvartinčkov v tej staroslavni Mandrili in drugod tudi, hvala Bogu! — Proti barvi in proti vzrokom pomladanskega razcvitanja svojega (ali mojega?) nosu moram odločno ugovarjati, ker Vas vse skupaj in vsakega po* sebej to prav nič ne briga, kol se tudi jaz ne brigam za to, as ko nosite Vi, velespoštovane gospe in gospodične, bluze in klobuke bele, plave, rdeče ali vijoličaste barve. Nadalje mo« ram ugotoviti, da je Vaše splošno poznavanje estetike barv jako pomanjkljivo: kdo se n. pr. spotika nad noskom novorojenega fantka, ki ima ličece rdeče in nosek tudi, zla« sti kader je žejen, namreč fan« tek? Pa tudi ko se napije mle« ka, prosim: mleka!, ostane o« troku nosek še nekoliko roese« cev lepo — rdeč. To sem jaz z velikim zadovoljstvom op a« žal pri Vojmirovem Francelju, pri Poldetovem Jošku in "pri drugih tudi. Tedaj ni neob« hodno potrebno, da postane nos rdeč edinole od vina, kol sem to ravnokar nepobitno do« kazal. V obrano svojega nosu pa moram podčrtati tudi dej« stvo, da človek ne dobiva rde« čega nosu od — »mačkinih solz«, temveč, ako ga že dobi od dobrega vina, je potrebno lepo število kvartinčkov, da nustijo sled nežnordeči barvi. Prosim! Moj prijatelj dr. Si« mJonič mi je dejal pred 25. leti, ko sem ga zadnjič vprašal za njegov zdravniški svet —- bil sem takrat še mlajši in še zalj« ši kot danes — da smem brez škode za svoje ljubo junaško zdravje piti na dan 4—5 kvar« tinčkov. Jaz sem se vse do da« nes držal modrega zdravnike« vega nasveta in zadnje števil« ke in se bom držal tega recep« ta še prihodnjih 40 let. potem pa — abedne več, ker od ta« krat naprej bom živel v strogi dijeti. V teh preteklih 25. letih je tedaj po zdravnikovih, pred« piših poteklo po mojem cev« skem grlu vsaj 45.625 četrtink. Ker sem včasih v veseli družbi kaj malega dodal, jih štejem okroglo na 50.000 al na 125 hektolitrov. Po današnji Loj« zetovi pretirani ceni predstav« lia nežna barva mojega nosu vrednost 50.000 lir ... Pomislite si tedaj, koliko me je stal ta zdravniški recept! — Pa to še ni vse! Na tešče ne pijem kot kavo, vino pa šele od kosila naprej. Nu, ob nedeljah, ko je lovostaja ali pa tako vreme, da ni moči ne na Koševnik, ne na Črni vrh, na Medvedje br« do pa že celo ne, se shajamo tupatam pred kosilom v na-- šem klubu. Likerjev in podob¬ nih žganih pijač pa jae pijem nikoli. Kaj naj naročim pri Pavlici (oziroma Paulci po mandrijskem pravopisu?) — Četrtinko vina, seve. Toda na tisto kavo s cikorijo se ne pri« leže vino! Moram pojesti prej za liro šunke ali kaj podobne« ga, ker na občno žalost Paul ca ne zna kuhati ne goljaža ne trip. — Da opoldne tekne od« merjenega pol litrčka, mora biti kosilo dobro; a vse to sta« ne z večerjo vred za mene sa« mega narmanj 8 lir dnevno, ali pa v 25. letih celih 73.000 lir. Prištejte ta znesek k gor« 'njemu, pa boste videli, kako dragi časi! da so! — Pravično je tedaj, da zahtevam spošto« vanje in rešpekt pred »rož’ca« mi, ki so cvet pognale« na mo« jem nosu, ker v resnici niso tako poceni kot so tisti šopki, ki jih Vi, gospe in gospodične, dobivate za god. Poleg tega imajo to prednost, da se tako »rahlo cvetje ne ospe čez noč.« —- Gotovo Vam je znana lepa narodna pesem, kjer turška mati priporoča mladi Bredi. »Če boš pila vinčece rdeče, boš imela lice bolj cveteče.« Seve, ličece rdeče, ako baš pri« haja od vinčeca rdečega, Vam ugaja, spoštovane gospe in - gospodične, tak nos ^ pa ne? Da, da, ta lepa rdeča barva na licu! Videl sem včasih, da si ga ena ali druga nadrgne z ma« lim robcem, da pride rdeča kri na nežno 1 lice; ako to ne pom*« ga, si napraši ali celo namaže take barve na desno in levo plat dražestnega lica,, a baš na sredi, na nosu, Vam pa taka barva ne ugaja! Kolikokrat si grize ta in ona Evina hči kipe« če ustnice, da so potem še lep« še in bolj užitne, predvsem pa — rdeče! Tedaj tudi tu Vam ugaja rdeča barva, prst višje pa ne! Kje je estetika in logi« ka?! Ako dobi gospa ali gos« podična rdeče oči, kar se nam | čisto naravno zdi pri lepih, be« ' lih, nedolžnih kuncih, gre ta« koj k dr. M«lji, da ji zapiše sredstvo proti rdečim očem, ki se zdi tako lepa na licu in na ustnicah. Srečna je tudi, ako so 1 njeni lasje črni ko vran na snegu, ako so črne njene oči, žareče kot oglje, lepo obdane s črnimi obrvmi in trepalnica« mi, srečna je, ako so njene oči rjave kot jih ima Vidka, lepa srnica v Perinovi ograji. (O srnjaku, njenem hudobnem tovarišu, pa za danes rajši ne govorim!) Pomislite pa, da bi jutri po naši veselici opazili, da se je črnilo Vaših las, Va« : ših oči razplazilo po čelu, vra« tu, po licu, nosu, po zobeh, ušesih, po rokah, nohtih in drugih vidnih delih Vaših te« les! Liter vina stavim, da se ne bi jutri pokazale niti v Rožni ulici ali kako se še sicer zove! is dnevnika šzgubiieness človeka. — In tako je tudi z drugimi Lepi so Vaši griči, gosto zas«-! jeni z zelenimi smrekami, lepi so ti zeleni travniki, še lepši je bukov gozd, ko ozeleni tam gori na špičastem vrhu, ko v njem zapoje kukov’ca. Oj tj zeleni gozd, kjer so Filip, Voj,- mir in Polde naskakovali div« j ega petelina, baš ko je tako ginljivo brusil in pel na veji, a pomislite si, spoštovane gosp« in gospodične, ako bi prihod« nja pomlad razlila ono bajno zelenilo po Vaših licih, nosih očeh, po laseh, zobeh in očeh! Vi bi bile še bolj jezne kot j« bila oni dan gospa Marija, ker ji Srečko ni prinesel norega klobuka z Dunaj«, še bolj ne* zadovoljne bi bile kot so oni dve mladi in lepi gospe, ki sta šla lani v daljne, daljne kraje na božjo pot, p« še do danes nista uslišani! Kobili« cam pa se prav nič ne čudi« mo, da so zelene; celo jedo jih n. pr. jerebice, kosi, kokoši...,. Vidite, takisto je tudi z drugi* mi barvami, ki so po našem pokvarjenem okusu lepe same po sebi, vsaka na svojem me< stu in v nekem gotovem skla« du. Videl pa sem med drugimi modernimi umetninami ko« nja, ki je imel vijolčasto gri« vo, zelene noge, žolt rep, ze* len gobec itd. — Ako je tak* mešanica najbolj različnih barv na enem samem konju po. futurističnih, impresijonis« tičnih in podobnih načelih do« voljena in lepa, zakaj ne bi bil rdeč nos sredi rdečega lica nad istotakimi ustnicami tudi’ lep?? — Naposled stavim še pol litra, da bi tudi s svojim rdečim nosom dobil ženo r zakon, ako bi namreč hotel- — i. — Vedno hotel samec sem ostati, in sovražiti ves žensiki spol, gospodinja, stara vdova Špela, dala meni prav je bolj in bolj. Pač na svetu ni bolj puste stvarce, kot je bila Anka njena hči, in brez slutnje zle sem jo poprosil, naj en gumb — gorje! — prišije mi. Biti moram res zabite glave, nisem te nevarnosti spoznal, gumba dva je pač prisila ona, drugi jaz - sem kakor v brezdno pal Ah, ves v ognju Anko sem pobožal, stara Špela v sobo je prišla, stresla svoj je blagoslov nad naj*, v tem ava zaročenca že bila. Dragi! Zdaj od mene se učite, kak’ najbolje se prišije »knof«, ▼sak, kdorkoli, lahko »notri pade,« naj bo kdo berač že, ali bogat grof! PREPOZNO. Gospodar: »Žal mi je, d* ste prišli pozno. Ravno so od* nesli zajutrek.« Obiskovalec: »Nič ne de. Bom pa počakal do kosila.« NOBEL. »Ali ste si moderno galerijo že ogledah?« »Ne. Mi hodimo vedno v !o* že, nikoli na galerijo.« PODJETEN. Kupovalka: »Jaz bi rad* lep roman... Prodajalec knjig (zaljub« ljen). »Kupila ah doživela, go*' špica?« IZDAL GA. JE. Mati: »Otroci, pridni bodite. P*pa je danes zelo elabe volje.« Pepček: »To sem že zapaziL Ko je prišel domov, je celo ku« harico v roko vščipnil.« VSAKA STVAR IMA DVE STRANI. »Tega ne razumem, da si to* ko z lahkim srcem dovolil * * * v zakon svoji najljubši hčeri.« »Res je, da dam na j dražje, kar imam prav, toda po drugi strani sem zopet vesel, da sem se izmed šestih hčera vsaj ene iznebil« ZDRAVILO. »Včasih, kadar govorim, pričnem jecljati. Ali je kak* šno zdravilo proti temu?« »Molčati.« * v. malo kruha. Mussolini se vozi po deželi in govori. Vsak dan trideset govorov. Radovedni smo sa* mo, ali bodo ti govori na pare ali ne. Govori bi ne vzbudili tolike pozornosti, če ne bi bili polni lepih izrekov. Zadnjič je dejal Mussolini v Livorno: »Ali oljčno vejico* ali meč?« Tako kot bi dejal: »Ali kruha ali vino?« Cigan bi dejal, de hoče oboje. Mussolini pa po* nuja samo eno. Obojega ne da. Zdi se, da je manganelo, ki ga je svoječasno poslal na pod* stres j e, zopet zletel nazaj v pritličje. V podstrešju je po* gnala gorjača na enem koncu oljčno vejico. Mussolini zdaj ponuja en konec ali drugi. Ko* mu? Opoziciji? Za katero ce* no? Za ubogati tako ali tako. Zlepa ali zgrda. Useeno. Pred* sedniku vlade sicer svetujejo, da naj pusti meč srednje veš* kim vitezom, ki jim bolj pri* stoja, Mussolini pa si lepo mi* sli. da beseda ni konj, če vstra* ši je dobro, če pa ne vstraši, p- cl tudi ne more biti slabše. Tisto: eno ali drugo je bolj tako na* ravi kot besede dečka, ki se boji psa* pa mu reče: »Ti. suh tan, če boš pustil mene na mi* ru. tudi jaz tebi nič ne bom storil.« Čudno pa se zdi Čuku na palci, da se veliki možje i* grajo »bav*bav.« NAPOLEON IN GLASBA. Demokritos pripoveduje: Mrki Napoleon je glasbo lju* bil; glasu pa ni imel in vendar je rad brenčal marsejezo — francosko revolucijsko himno. Če je brnel Marlborougha, te* daj je vedel njegov komorni strežaj Constant takoj, da gremo v vojsko. Gotovo pa ni nikdar tako veselo pel kakor »zadovoljni milar,« kajti ta je bil z malim zadovoljen. Napo* leon pa z vso Evropo ne. In tu* di ta milar ni več rad pel, ko mu je bogat sosed dal denar, da ga ne bi s svojim petjem nadalje motil. Tak je pač člo* vek: dokler ne ve, da ima ma* lo, je zadovoljen, potem pa ne TOČ ' * DVOJEN C. Komponist Heinrich Marsch* ner se je trudil ob pultu z ari* jami, ki naj bi jih zvečer pela gostujoča primadonna. Ta je oa pri skušnji pela tako na* pačno, da so godbeniki postali popolnoma zmešani; zato je dal Marschner znamenje, naj nehajo, in se je obrnil k pri* madonni rekoč ji: »Gospodič* na, prosim lepo, zapojte Vaš C, da lahko uravnamo godala po njem.« STENICE. Gosi: »Ali so v postelji ste* niče?« Krčmar: Ni tako hudo. O* poroke radi tega ni treba na* rediti. NI POTREBA VEČ. »Vi ste hoteli včeraj zvečer bolniku brati moje pesmi?« »Ni potreba; je tudi tako za* spal.« j *M,bp in izobražen ter s nuad bi se srčno rad poročil z mlado lično rdečelično go* | s P°dično. Naj se prav natanč* | označi vsota, koliko bo ] znašala njena dota, in vrhu te* ! {p’ to s e ^umeva, preteklost ’ brez madežna pač se ne za* j hteva. j II. | Mož ki je doživel tista leta, I se od vojaštva prostost mu i obeta, želi se seznaniti nato poročiti z žensko, ki je dobre volje, čim prej tem bolje. Starost in denar je postran* ska stvar: koš krompirja, pet kil riža, nekaj kurjega drobiža, štiri kile kave prave, pehar jajc in par piščancev, moke, da bo dosti žgancev, usnja tudi, kajpada, da ne bodeva bosa, slednjič pa še stanovanje, da prebivat greva vanje, slike svoje treba ni mi v ogled poši* Ijati, raje mesto nje imam to* baka finga kilogram. Ponudbe pod lepa bodoč* nost, ako bode denar. DERNO DETE. Gospa: »Ne res, Anica; teti je prinesk štorklja še ene* ga bratca; zdaj ste trije,« Ančka: »Ali, to meni nič ne vgaja! Jaz sem odločno zato, da prihaja štorklja samo dvakrat v hišo.« žDA TEGA NE ’ZVEJO MAMICA«. Kmetič pride v Posojilnico m izvleče iz nedrij oguljeno hranilno knjižico, da vzdigne obresti zadnjega leta. Prijazni uradnik mu pove, koliko da i* ma prejeti. Ko je zapisal vzdig v glavno kn jigo, hoče to žabe* ležiti še v hranilno knjižico. »Ne, ne, prosim gospod, v knjižico pa ne pišite, da ne iz* ve moja žena, da sem vzdignil obresti!« GROF MATAČIČ IN NO* TAR PATAČIČ. Ker sem baš pripovedoval o Turopoljcih, naj povem še eno. . ... Grofi Matačiči so imeli m morda še imajo na Turovem polju velika posestva. V Sisku je imel svojo pisarno notar Patačič, ki je štel med svoje najboljše klijente grofa Mate* čiča. Nekoč je grof zopet po* treboval notarja na neki komi* siji in ga je povabil v svojo le* poj kočijo. Med vožnjo po cve* točem Turovem polju se zi* vahno razgovarjata in zgovor* ni notar pripomni, kako po* dobni imeni da imata grof in on: grof Matačič in notar Pa« tačič; razlika da je samo v eni črki. »Res je, gospod notar,« odgovori ošabni grof, »pri na* jiinlih imenih gre za eno edino črko, toda razlika je taka kot n. pr. Rim in R*t!« —.Notar ni nikoli več spominjal grofa na sličnost njunih imen. — i. — VABLJIVO. Tujec: »Ali imate še kakšno soho?« Hotelir: »Nobene. Toda, po* čakajte! Morda ravno zdaj nekdo odide. Ga že slišim za* bavljati.« ZAMIŠLJEN. Profesor (sreča svojega ko* lego): »Pomisli, jaz sem včeraj dobil dvojčke.« Drugi profesor (zamišljen): »Tako? Tako? In si danes že zopet na nogah?« SLABA REKLAMA. Hotelir (gostu): »Stanovali boste pri nas zelo udobno in obedovali kot doma pri vaši gospe soprogi.« Gosi: »Hvala lepa! Si raje poiščem drug hotel.« Pravijo, da lotos sc ni vršila »inska trgatev v Solkanu, ker mislijo pre« nesti za drugo leto v dvorani, g. M. M. Pravijo v Rihemberku, da so de« j kleta bolna na komolcih, ker so na , dan plesa ves čas slonela na ograji I borjarja in da jih še zdaj srbijo pete | tako, da se bojijo, da dobijo revma« i tizme. Naproša se Čuka, ki je dober j spoznavalec ljudi; da dobi zdravni« . ka, ki naj se bo klical; »Poj d’ no sem, j da te malo pož.« Pravijo, da je postanjski Š. Vel. Otoško K.... zelo opeharil, ter da so cerkvene miši v Vel. Otoku pokopa« liski zid in mrtvašnico zelo oglodale. Pravijo, da znajo godci v Svetem pri Komnu, zaigrati poleg »žjovine* ce« tudi ono staro narodno: »Tidli, tudli, pli pli pli; note nima pa miži.« Pravijo, da bodo Trnovci volili Ču* ka na palci v ministerstvo za zabavo in kratek čas. Čuk bo mandat spre¬ jel. To bo šele parlament! Pravijo, da so trnovske gospodične otvorile tovarno klobukov, vzorci so na razpolago samo ob nedeljah. Pravijo, da se seli v Trnovem net* sova, ki se je našopirila s sračjim per« jem. Pravijo v Trnovem, da bi bilo do,- bro, ako bi napravila Čitalnica dve vinski trgatvi, oziroma obenga bi bila ljubavna. To bi bilo nekaj za P.... Ka« ko bi šlo pa z njenim P.om. pa ne morem garantirati. Pravijo, da so železniška dekleta iz Št. Petra na Krasu šle na božjo pot k sv. Jeromanu s svojimi fanti. Naj« i boij so imele prednost Micke. Pravijo, da Kolanska dekletca nosi* jo koče s seboj, ko gredo čakat hras« tovske pobe. Čuk vse vidi, Čuk vse ve, greha delat se ne sme. Pravijo, da se na Janeževem brdu neko dekle jezi, ker ni šlo v svate pokojnemu R. T„ j Pravijo, da odkar je L. uzel staro I G. v Peklu, zmiraj poje tisto i Vodnikovo: Ne hčere ne sina po me« ! ni ne bo, dovolj bo spomina, me kleli bojo. * Pravijo v Batah, da so na neki praznik pevci tako lepo peli, da so ljudje ušli iz cerkve, ker so se bali, da se ne zamaknejo tako, kot znani kmet iz pravljice, ki je poslušal raj« sko ptico 3000 let, pa je mislil, da js ena sama ura. Pravijo, da je županstvo občine Sveto dalo sledeči razglas: Ker se j« v zadnjem času ugotovilo, da si žen« ke poleg osmih lepot nadevljajo Se deveto, da si namreč pustijo brke ra* sti, je občinski svet sklenil, da skli« če za prih. nedeljo protestni shod. Pravijo, da so v Narinu dekleta, ki pojejo na vasi in zjutraj ob 3. uri hodijo klicat fante. Pravijo v Temnici, da je tja prile« tel Čuk na palci in je videl krasne stavbe. Občinski dom in lepo viko« rišče se tam šopirita v najmodernej« šem slogu. Tudi cerkveni stolp prid« no raste v tla. Če bo šlo tako dalje, ga kmalu ne bo. nič več. Druga no« vost v Temnci so pa zajci, ki nimajo pravega gospodarja in delajo škodo po polju, kadar so v miru in kadar jih love. V mali dobni je pšenico ro« sa vzela, pol so jo pa zajci pojedli. P. lovi po občini stare zakupnike s kar« to bolato. Bo baje dražba. Čuk je mi« slil priti nanjo, pa ne pride, ker bo imel vseeno pravico do lova. Pravijo, da so zgoniške krasotice sklenile, menda na trgu »piazza dei mascalzoni« na občnem zboru, da si ne bodo sedem let rezab nohtov. »Ni hudič,« — je rekla baje ena, — »da mi ne bodo toliko zrastb, da raz. praskam Čuku na pal’ci ves kljun, ker nas je pred vsem svetom osra« motil!« Čuk pa je zvedel iz zanesli!« vega vira, da so si zadnji teden na« kupile cele kilograme »čiprije« in »pudra«, da bi zakrile od jeze in za« visti zelene obraze z »najuspešnejši« mi« pripomočki. Če potrebujejo glede nakupovanja na debelo kakih infor« macij naj se le obrnejo na Čuka, ki bo v Parizu vse blagohotno poizvedel in naročil, to pa radi » kavalirstva <*, ki ga zgoniške »tetke« tako zelo ce* nijo, posebno ko rijejo plevel na »ščabričurt VI. Odlikovanje idrijskega korporaia. Najboljši pač je vojni čas, do karijere priti to je špas, odlikovanj in dostojanstva, zraven! dosti pustolovstva. Od maršala do prostaka, vseh plačilo- enako čaka, je hrabrostnih svetinj zato, tud’ maršalske pal’ce se dobo. Fridrick, Koewesz in Potiorek, zraven pa še tud naš Konrad, vsak prejme pač tako, kakor je zasluženo. V trudu in trpljenja znoju, boste stali v trdnem voju, zato plačilo ne izostane so »meda j le« že kovane. Srebrne, zlate in medene vse po činih urejene, tudi korporalček moj, imaš tukaj delež svoj! Kot vojak si mi simbol, kot značaj si mi še bolj, stoj kot hrasta trdna debla, če prav so suha tvoja bedra. Tako cesar govori, ko mu hrabrostno deli, zraven pa pristavi še: da| ne izneveriš se! V meni groza vstrepeta, vse v njem zdaj se zravna, kakor klin pokonc’ stoji prisego sveto govori: V zvestobi do cesarja, habsburškega vladarja, bom odzval se vsaki čas, odlikovanih pr s pri vas. Da na veke zaznamovan, pa ne mislite bogvekaj, od cesarja odlikovan, in z svetinjo ovenčan. Gospod V. na plan, in z hrabrostno na dan, kajti vsakdo misli že, da na vratu skrita je. Pisma« IZ RIMA. Pozdravljamo vse prijatelje in znance, prijateljice in sploh vse naše punčke. Zraven priložimo še pesmico ter želimo, da bi se po nji ravnali. Sprejmite pozdrave iz daljnega Ris ma tja v daljni preljubi domači nam kraj, kjer srečno mi tamkaj smo neka daj živeli, veseli bli zmirom bolj ka* kor sedaj. In Vi zaročenke še mislite na nas, ali veste, kaj nekdaj obljubiš le ste, da nikdar drujega nc boste ljubile, da z drugim nikdar se ne po ročile. Le zvesto držite ve vašo oba ljubo, držali obljubo bomo tudi mi. Pa pište nam večkrat zaljubljena piša ma, katera prav radi čitamo vsi. Pa pisma Vi dobro in trdno zaprite in zraven priložite kak desetak. Vas boa mo ljubili še bolj pa častili, na vaše ga zdravje izpili kozarček še kak. Predragi ti Čukec nas večkrat obia šči, vsaj Ti da nas malo še razvese* liš. Saj upamo kmalu da zopet smo prosti, doma nas med dragimi zopet dobiš. Kap. Štubelj Alojz, Kontovcl; kap. Zidar Emil, Topole; kap. Škrinjar Karel, Trst; kap. Janšič Peter, Poda gora; kap. Švab Just, Trst; Julij Kria stja-n, Vrtovica; Rojc rFanc, Cerkno; Fornazarič Anton, Vogersko; Logar Josip, Jasen; Bratina Vincenc, Sv. Tomaž; Abtamič Rafael, Volčjadraa ga. Možje ki imajo veliko prakso pri konjih in pri mulah. Kap. Stemberger Ivan, Vrbovo; kap. Lovrenčič Ivan, Klono; kap. Vosila Nikolaj, Planina; Vidič Franc, Nekovo; Fabjan Anton, Tupelče; Keršul Ivan, Vel. Brgud; Piščanc Just, Trst. IZ BRA. Pozdrave pošiljamo slovenski orož* niki iz Bra, našim starišem, bratom, sestram, prijateljem in posebno nas šim dekletom, ki se skoro r.ič ne spo* minjajo na nas. Je Čuk iz Gorice slovo vzel in sem na južno priletel ter vzel je naše pozdrave in nesel jih tja čez planjave v slovenske naše kraje. Oj, očka, mamcai in bratci vi pozdrave sprejmite mi vsi. In dekleta naša naj si tudi dajo toliko časa in primejo včasih za pero in nam kaj pišejo. Jakomini Marij iz Štanjela; Ličen Justin in Ličen Viktor iz Rihembcr* ka, Zidarič Anton iz Kanala in Vidič Alojzij, Kralj Ivan iz Kanala, Cupin Marij iz Dekanov, Zerlina Henrik iz Skopega pri Dutovljah, Križman Jo* žef iz Hrpelj, Žakelj Ivan iz Hruševja pri Postojni, Bizjak Bazilij iz Po* stojne, Boštjančič Adolf Harije * Bi* strica, Vončina Ivan, Jelični Vrl pri Idriji, Šturm Jožef iz Sv. Lucije. Car brez države. j V Berlinu živi ruski veliki i vojvoda Ciril. Ker nima dm* j gega delati, si je izmislil lepo : in po ceni igračo. Igra se rus-- j kega carja. Ti meni nič jaz te* i bi nič se je nekega lepega ju* j tra proklamiral za carja vse n I Rusov, imperatorja velike dr* i žave 160 milijonov ljudi. Ce se j je tudi kronal ne vemo. Tudi | nismo dobili posebnih poročil, j če ima prestol. Do-znali Da smo i iz gotovega vira, da so ga kot takega priznali njegova kuha* rica, njegov sluga in njegov kočijaž. Ce bo novi imperator napovedal boljševikom vojno, ; še ni znano. Vemo pa, da je ! on velika nevarnost za boljše* vike. Ko so ti namreč v Mos* kvi izvedeli za njegovo počet* je, se jih je lotil tak smeh, da so skoraj vsi do zadnjega po* pokali. BoljšeViška vlada je zato zaprla vse meje, da ne pridejo v Rusijo nove komič* ne vesti o novem carju in da ne nastane nova nevarnost, da vsi Rusi od smeha ne popoka* jo. Veliki Ciril se bo moral zadovoljiti pač s carstvom svo* j ega stanovanja in priznanjem svoje kuharice, slugo in koči* jaža. Če se bo Čuku na palci zlju* bilo, se proglasi v bodoče za Kitajskega cesarja. Morda ga prizna vsaj Pepis Mat. Za dr* žavo se pa danes še Kitajci sa* mi tepejo. O Micki. Je Micka Šternoma, rudečih je Jie. najlepša vse fare, najgrša vseh Mic. So lica ji rdeča kot. purman vse čez, je fantov zadosti, bogatih je vmes. A vendar samica ostala nam bo, še Čuku bo tole * prestra šno hudo. PRIJAZNOST. Policaj: »Vi ste aretirani. Vi ste tisti, na katerega glavo je razpisanih pet tisoč lir.« Potepuh: »Ne, moj dragi — kakor rad bi vam privoščil ka j zaslužka.« Poiie« vzgled. j Pri nas začne že enkrat šola? | Pa saj tako se ne mudi, j kdo pa takoj z veliko žlico | nažrl se učenosti bi? j Da naglica nikjer ni prida, | oj to še polž predobro ve, | je tekel mami po zdravila, pa si polomil je roge. Za vzgled si ne jemljite polža, prenagla zver je to za vas, počasi starost se učaka za le še malo bolj tiho!« TIHO, TIHO! ^ Meyerbeer je dirigiral v Berlinu pri glavni skušnji svo* je opere »Der Prophet«. Na* enkrat da znamenje, naj god* ba preneha, bobnar mu je pre* glasen. »Le tiho tiho!« pravi komponist Spet začnejo, spet ni Meyerbeer zadovoljen. »Le še malo bolj tiho!« Tako je tu* di napravil. Ko je skušnja kon* čarna, reče Meverbeer: »Bravo! Prav dobro je šlo. Samo pav* ' ka le še malo bolj tiho!« y USODNO. »Ti si mi svetoval, da naj mojo obleko namažem s salmi* jakovim milom in naj io po noči pustim na prostem, da se posuši. To sem tudi storil....« »No —- ali so madeži izgi* nili?« »Da. toda z obleko vred.« KONCERT. »Jaz grem s svojim možem samo v take lokale, kjer je koncert.« »Ali tako ljubiš godbo?« »Ne. Ampak moj mož pri jedi tako glasno smoka.« r~T— Kje dobite vse šolske po¬ trebščine, šolske knjige slovenske in italijanske? GO^iCS - Via Carefucsl if. 7 ČUDOVITA SLIKA. »Moja slika tvori središče razstave. Vse ženske si lomijo glavo, kaj naj predstavlja. Jaz pa stojim za njimi in poslu* šam. Morda pa kdo le izlušči kaj 'pametnega iz nje.« TEŽEK RAČUN. »Tedaj Vi prihajate radi službe nočnega čuvaja? Koli* koi ste stari? Ste poročeni’ Ste vojak?« »Koliko sem star? En trenu* tek, prosim. Tedaj iz dvajseti* m)i leti vojak, tri leta služil, osemnajst let poročen, sedem let ločen, štiri leta vdovec, tri leta pohajkoval. Tako, zdaj pa izračunajte!« VELIKE ZALOGE dobra PRIJATELJICA. • "Dedaj ti moj mož ni nič de* talni™’ d “ SV1 Ža « tedM »Dejal hi tega, toda poznalo se mu je to; res srečen je.« IZREK. Najznačilnejše za vsako ve* uko resnico je, da ji ljudje -e verjamejo. V NAGLICI. Gospodinja (k gostu, ki je prišel zgodaj v hišo.) »Nisem imela časa, da bi se oblekla_ Ali vaša žena zjutraj tudi tako izgleda?« »O da, ravno tako... da bi je niti s kleščami ne prijel.« ČISTO NARAVNO. »Kaj, Vi imate pevsko šo¬ lo? Jaz pa imam samo nervoz* ne ljudi v hiši.« »Nič ne de, ti bodo že šli.« t TAKO. »V tem gozdu sem ti ukra* del prvi poljub; še odmeva se dobro spominjam.« »Kaj je bil poljub tak kre* pak.« »Ne; pač pa zaušnica, s ka* tero si mi poljub plačala.« DOBESEDNO. »Vi ste vedno trdili, da ni ene same stenice v sobi. Jaz pa sem jih dobil že dvajset.« »No —- ali je to ena sama?« _ ' vn. V GROŽNJA. V kopališču sede na pesku dve dami in gospod, ki se kop* ljejo. Gospod: »Torej me ne 1 ju* bite, gospodična?« Ona: »Ne!« Gospod: »Potem grem v vodo!« y KDO BOLJ LAŽE. »Jaz sem poznal človeka, ki je bil tako suh, da še sence ni delal.« »O, jaz sem poznal nekoga, ki je sedel na klopi. Nato so prišli in prepleskali tablo z barvami in ga niso zapazili.« CUL ribasso) ns vog^u Ifia Cavour lasretfna prodaja na račun lovarnarfev VIDEM • lia Savorgnana 5 - 9JDINE na vogalu Uia Cavour Sedaj kupujejo vsi s trgovini ff RIBASSO" Ugodne cene, trajnost blaga in velikanska izbera vsakovrstnih predmetov sestavljajo važnost našega razpro- dajanja, ki se vedno višje povspenja in prekaša vsako konkurenco. ©posarjamo ceni. gg, odjemalce, da s 1 . oktobrom se prične koiosalna prodaja zimskega blaga. \T ! .a 1 -r r-. t /-* m r\ rt rv. olo • Navajamo nekatere predmete : Obrobljene rute .L Prtiči za čaj..» Povoji za deteta.» Gobasto sukno.» Moške barvane nogavice.» Sukno iz nitk.» Brisače reclame ..» Švicarsko vezenje, meter.» Domači prtiči.® Ženske nogavice z dvojnato peto ...» Madapolam, meter . ..® Gobaste brisače .* Oxford, meter.* Blago: Pelle uovo, meter.» Pravo platno madonna, meter . . . . » Rjuhe iz pristnega platna ...-.•» —60 —.95 1.30 1.95 1.75 2.25 1.95 2.50 1.50 2.50 2.90 2.75 2.95 3.95 3.95 49 90 Dorsio, meter. Obposteljni tepihi reclame . . Ženska jopica. Oklopnica za gospe »Mako« . Vezan šetenj . Vezan kombine . Možke maje. Možke srajce . Ovratnice iz platna, velike . . Kombinacija maje Mako . . Kombinacija težkega platna . Posteljna pregrinjala, luknjasta Posteljna pregrinjala, piquet . Rjuhe ajmor. Rjuhe vezane . Trapunt satin in belo platno . 4.90 4.90 4.90 7.90 9.90 13.50 13.90 16.50 19.— 11.5C 22 .— 29.90 32.90 29.90 40.90 65.— S Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgotovljenega perila, platnenega in cvirnastLa v Iseh visočinah Pr«, brisače, servijeti, pletenine „F,andra‘ i» platna m tkan,ne, tep.hi, core.e Iz ,Ua In ^ zagrinjala, pregrinjala za mobilijo, odeje, kol.n, platno v vseh visočmah, opreme za neveste, čtloV.Ie opreme'za festi.raciie, zavode, izgotovljeni štramac, iz zime m lana. Ce blago ne ugaja, naj si bo vsled k valitete ah cene se vzame nazaj. , * Na debelo in drobno! Posebni popusti za razprodajalce. STALNE CENE Stalna izložba z zaznamovanimi cenami. VIII. TEKMA NA OLIMPU. Ezop, slavni grški pesnik basni, pripoveduje, da so bo* govi na Olimpu razpisali si* jajno nagrado za najlepšega otroka. Pa je prišla levinja s krasnim mladičem, skrbno polizanim, tam je stala slono* va soproga z lepim sinčkom, ki je s svojim še mehkim ril* čkom znal že loviti muhe, pri* šla je plemenita kobila z ra. 7 ,* ! posajenim žrebetom, orlica je : plavala z dvema orličema baš nad prestolom Zenovim. Pri* šlo je vse, »kar leze ino gre* de«. Nazadnje priskaklja gr* da, stara opica s svojim sinč* kom v naročju. Bogovi in ži* j vali prasnejo v glasen smeh in j krohot. Opica pa se odreže: j »Čemu se krohotate? Vam se j morda moj otrok ne zdi lep, a j zame ni lepšega na svetu!« — j Se mi pravimo, da vsak berač svojo malho hvali. NESREČEN PESNIK. »Pomislite, pisatelj Muha je oslepel in ne more več pisati!« } »No, bo pa narekoval svoje spise!« »Kako, ko pa ne more \ brati.« 1 ENO ALI DRUGO. »Kaj naj narediva? Sestric* na sedi v sebi in ne more do* mov radi strahovitega dežja. Če ji posodiva dežnik, ga ne dobiva več nazaj, če ji rečeva, da nimava dežnika, ostane pri nama na kosilu.« listnice uredništva. Šempas: Pravite, da šempaska, in ozeljanska inteligenca »trešetari« in »briškolarji« cele večere. Zato: Briškolarji, trešetarjl in dopisnik — v koš! Veliki dol: Malo potrpite; mi ne moremo poznati razmer slednje rasi. — O velikonočnih Zvonovih je šlo v koš, ker jih nismo razumeli. — Dot lenjg Vreme. Dopis o olikanih gos. podičnah je v koš zletel. — Budanje. Vaš dopis nam ni nič po rol ji, zato je šel r koš. Pa drugič. Krema maršala Isk !«©)]k££© Jajc L 12.— liter [steklenica]. Elisir China alta Cota e Kola močan, oživi žeiodčevj.e L 16.-- lit. Maršala Trapani Superiore L 5.— liter. S ! S ' I L 5.- liter. "mm L 10.— steklenica. 7 /io- Žg&nje iz trepin L. 10—11 liter. Razni likerji, FernstIBitter, po konkurenčnih cenah. ISHi! LltJEV t Siriti trg Sv. (hitons starega št. 7. I Manufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške po- S | trebscine m papir ^ g I a© senaSi brez ' konkurenc© 1 Kj kupite pri dobroznani tvrdki S J BRATJE MOŠE j ; vi® f»a,tal!e 7 GOR!« ViaRMtello7 $ Pilili fim HA 18 ŽES DENAR y JUGOSLAVIJI r. 35, ES o. SE. v novopreursjenih prostorih V lij alfoII &. 211 Mestni trgr. Štev. O sprejema vloge sira h:’a» ntine knjižice In 4e- koči mčnn, jih obrestuje po S% terljih izplačuje takoj brez odpo¬ vedi in brez odbitka. Večje hra- nilne vloge z odpovednim rokom. ObTTsluje Tuditilje^7o dogovoru. Koval službo. samski, zmo¬ žen vsakega dela išče Ponudbe poslati na „vpravQ lista" pod šifro -Kovač*. oddaljeno 20 minut od trga 5y. Lucija, obstoječe vi nove hiše, pripravne za gostilničarsko obrt in za sprejem leto¬ viščarjev, 4ha gozda in i.3ha zemljišča. Pojasnila daje odvetnik MIRKO KORŠIČ, v Gorici Viaie 24 Maggio R. 8. Noto zalogo vina sem otvoril v G orici, na Kat armžjeve m trgu št. 2. ftta debelo! Domala in istrska uma. Lastne stiskalnice (preše). Za obilen obisk se priporoča IVAN HORVAT. fiko želite nakupiti dobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domačo tvrdko :: ANDREJ MAVRIČ :: Via Carducci 3 — Gorica — Via Carducci 3 Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga Izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naročilo se JomCl. j Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREJ MAVRIČ trgovec. S 12 » "“s ra 2L im< OŠ =^3 O. &P r- 2 rw —« SZ a> im / gg | fET imin fO 3 N QJ je milo pridne gospodinje to ut sz c= Oi IVAN TENIL - Gorica lila G. Carducci štev. 6 1MISAM In XOZAR V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brasarska dela, kakor tudi za poprav, jen je vseh operacijskih predmetov i. t. d. Nožarnica ,,S O L I M G E N" ProcSajai tudi toaletne predmete V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni- ^osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na elek- TT7 • ^trično gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil. Brusi brivne in žepna nože, škarje, mesarske infknjigoveske ter vse druge nože in rezila. ZA i[Z tf R Š EaN A DELA JAMČI. Žepne električne žarnice iz najbolj šili tovaren.