\ List 12. Tečaj LX. in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono &0 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinaSanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 21. marcija 1902. Obupen klic iz Primorja. Tržaška „Edinost" je priobčila članek o postopanju upravitelja tržaške škofije. Ta članek je obudil senzacijo in ker » Edinost" apelirala na vse slo- Tamaro je katehet na mestni gimnaziji v Trstu. 15. Zadnji, Juraj Rastelli, je v penziji in uživa tudi cer- kveno nadarbino Vidali v Piranu. Iz vsega tega je jasno, kako veljavo ima na Primorskem Piran. peterožarna zvezda slavnega mesta Rekli smo, da so s temi odnošaji nezadovoljni tudi sami italijanski svečeniki vseh strak. Kajti, venske liste, hočemo njen članek ponatisniti. Peterožarna piranska zvezda. Škofov namestnik Petronio rodom iz slavnega Pirana. Njegovo srce je piransko-italijansko. Tak je tudi veter, ki sedaj piha iz tržaškega ordinarijata. njim so nezadovoljni še celo italijanski svečeniki sami. In kako ne bi bili?! Sedaj je v škofiji 15 živečih svečenikov iz Pirana. Od teh je sedaj že deset rudečih monsignorjev, in sicer: 1. Ivan Bennati, častni kanonik v Kopru. Dominik Bonifacio, častni kanonik v dokler je kak Piranec, ne more nikdo drugi priti do boljšega mesta. Gorje pa našim svečenikom in našemu narodu pred italijanskim fanatizmom piranskim! » Colpo di grazia" Hrvatom poreškega okraja. poreškem okraju bivajo na deželi izključno Hrvatje. Število Italijanov je tam tako malenkostno, da se niti ozirati ni na nje. Kako bi morala tam delovati prava Kristova cerkev? Dokler vodstvo tržaške škofije ni prišlo v roke monsignora Petronio, so bili tam še nekateri slovenski in hrvatski sveče- Kopru. Josip Fonda starejši kanonik-viši sve- nTako na pr. 1. v Krasici je bil gosp. Klinar t čenik v Piranu. 4. Josip Fonda mlajši, kanonik v v Završju je bil gosp. Ivan Mandid; 3. v Oprtlju gosp. Piranu. 5. Juraj Maraspin, kanonik v Kopru. 6. Fran Aničic; 4. v Grožnjanu gosp. Raguzin; 5. v Trebinjah . v Brdu Petronio kapit. vikar in prošt v Trstu. 7. Juraj Pitacco, gosp. Kociper; v Zdrenju gosp. Kemr; komornik v Kopru Anton Predonzan, kanonik v gosp. Vranjac; 8. v Topolovcu gosp. Knavs. Piranu. 9. Nikolaj Spadaro, papežev kanonik. 10. Dominik Vidali, kanonik v Piranu. Ta mesta so Italijani začeli napadati. Proti večini teh svečenikov so začele prihajati lažnjive tožbe. To jih je torej od 15 svečenikov celih 10 mon- Gospod Knavs se je, v svesti si svoji nedolžnosti, signorjev. Pa tudi za ostalih ni slabo. Saj imajo odločno uprl preganjanju in je zahteval, naj se mu nad seboj dve dobri materi, avstrijsko namestništvo prijavijo denuncijanti, da nastopi proti njim kazensko v Trstu in „katoliški" škofijski ordinarijat! Kako to? pot Halt tako torej ni šlo. Obrnili so na drugo 11. D. Fiamin dobi v kratkem izpraznjeni kanonikat pot. Poslali so na kratko dekrete premeščenja vsem! v Piranu, ker je moral njegov nevarni protikandidat Gosp. Knavs je izjavil, da ne zapusti svojega mesta Debellich, na pritiskanje v škofiji, preklicati svojo sicer .! To trdo kost so na to pustili na mestu m prošnjo. 12. Ivan Predonzan je določen za izpraznjeno Gospod Vranjac je tam domačin, zato ga niso mogli mesto višega svečenika in dekana v Cittanovi. Osta- vreči daleč. Premestili so ga v Krasico, ker je Kra nejo še trije, a za nje je tudi preskrbljeno. 13. Fran sica za sedaj še preveč probujena in ni torej še do vol Mujesan je mestni župnik v mestu Izola. 14. Just zrela za italijanski želodec. Vsi ostali pa so morali Letnik LX Stran 112. zapustiti svoja mesta pod najostrejšimi cerkvenimi kaznimi — in tako so vsi hrvatski katoliški verniki izročeni na milost in nemilost italijanskim svečenikom — duha in srca Piranca Petronio! Prememba v Završju. V Završje je prišel Italijan Frausin, ki se je na Petronijevo željo odpovedal lepi in ugodni službi v morskem zdravišču Sicciole. V Završju je bil ne dolgo prej župnik-dekan Bottegaro, ki je odpravil hrvatsko propoved. To mu ni prineslo sreče. Zaradi nekih osebnih in službenih pogreškov je izgubil lepo župnijo in je bil kazensko prestavljen v Trst. Blagopokojni škof Šterk je poslal v Završje gosp. Mandica in tako je oni dobri narod zopet čul besedo Božjo — jedino tolažbo v svoji bedi in nesreči. Petronio ni mogel prenesti tega. Poslal je gosp. Mandida v Pazin in izročil hrvatsko župnijo Italijanu Frausinu. In zopet ne bo oni naš dobri narod več čul besede Božje! Prememba v Brdu. 0 V Brdu se je moralo zatreti hrvatsko narodno čuvstvo, zato so to mesto pustili brez duhovnika in je izročili župniku v Momianu Franceschini. To je strasten Italijan, poznan že iz Kostanjevice (Castagne), kjer je silom italijaniziral narod in uničil v cerkvi hrvatsko propoved in krščanski nauk. Tako se ne oznanuje več beseda božja hrvatskemu narodu ni v Kostanjevici, ni v Momianu. To je delo župnika Fran-ceschini. Dobrim rokam je izročil torej Petronio Hrvate v Brdu. Prememba v Trebinjah Trebinje (Triban) je kraj v okolici Buj in je čisto hrvatski. Petronio je sedaj odstranil tudi iz Trebinj hrvatskega svečenika, kapetanijo je pa izročil sve-čenstvu v Bujah. .To svečenstvo je izključno italijansko in ne zna nič hrvatski. Tudi če bi kedo znal, noče govoriti po nobeni ceni. Buje so znane v tem oziru in stoje še nad istim Piranom. Tako se morajo tre-binjski Hrvatje odpovedati hrvatskemu jeziku, ko stopajo v hram Gospodov. Konečni cilji Italijanov. Trde kosti za italijanski želodec sta župniji Oprtalj in Grožnjan. Tu je bilo treba Italijanom bolj previdno postopati, nego proti prej navedenim krajem. Tu obstoji še hrvatska propoved in narod jo brani z vso odločnostjo. Zato so gospodje na škofijskem ordinarijatu zaradi teh dveh krajev stopili z italijansko politično stranko naravnost v dogovor. Ta dva kraja sta važni postojanki za volitve v državni zbor, na* ravnost odločujoči na volitvi za peto kurijo. Ako sta padla ta dva kraja v roke italijanskih svečenikov ne bo od morja do Buzeta več nobenega hrvatskega župnika in italijanska ideja zavlada do vrat Buzeta samega. Tu je stopil v boj tudi škofijski kancelar Mecchia. Stvar je težka in važna in Petronio sam je ne bi mogel izvesti. Naš narod je v nekaterih krajih, kakor v Trebnjem, Završju, Kostanjevici, Momianu itd. postal naiven in preveč ceni italijanski jezik. S tem, da ga pehajo konečno tudi iz cerkve, je postal boječ. Italijani znajo dobro porabiti to. Zato so zdaj napeli vsa sredstva, da za ta dva kraja dobe zvita, pa odločna Italijana. In to sta dva kapelana iz slavne sakristije pri sv. Jakobu v Trstu. Ugajala sta duhu in srcu stranke Mecchia-Petronio in tako sta določena: Vas-selli za Grožnjan, Walker pa za Oprtalj. Dobila sta nalog za župnijski izpit in položila sta ga oba. Vas-selli je že dobil dekret in mora te dni odpotovati v Grožnjan — Walker pa pričakuje tudi vsaki čas enako odločbo za Oprtalj, že je spravil vkup vso prtljago svojo. O tajnih pogajanjih in naklepih italijanske politične stranke z gospodo na tržaškem ordinarijatu se je v polovici januvarja t. 1. neki italijanski mož iz Oprtlja izrekel tako le: Trije italijanski prvaki smo bili osebno pri Walkerju in mu ponudili župnijo Oprtalj. O tem smo osebno obvestili tudi kancelarja Mecchia in škofijskega namestnika Petronio. Oba, Walker in Vasselli, sta vsprejela ponudbo. Tudi Mecchia in Petronio sta bila zadovoljna. Petronio je rekel, da bo za Walkerja dovolj prav mal izpit iz hrvatskega jezika. Tako se je pripravljalo že dolgo časa tajno in previdno, da ti dve važni mesti izroče v roke odločnih italijanskih svečenikov. Daljši dogodki nas pouče, kako so se ti načrti izvršili. Politični pregled. Državni zbor. — Poslanska zbornica je zadnje dni obravnavala o proračunu naučnega ministrstva in o budgetnem provizoriju. Pri razpravi o provizoriju ni nihče pričakoval posebne debate. Toda zgodilo se je drugače. Vsenemec Eisenkolb se je mogočno razkoračil in pridigoval, da so Nemci na potu zavladati ves svet pod vodstvom Hohenzoilernov, t. j. nemške cesarske rodbine Zaradi njegovih veleizdajalskih migljajev ga je predsednik poklical k redu. To je v naslednji seji služilo kot povod tako nesramni veleizdajalski demonstraciji, kakoršne še nismo doživeli v našem parlamentu. Schöaerer je namreč z dolgim govorom posegel v razpravo, se poganjal za nemški državni jezik in končal svoj govor s klicem: „Hoch und Heil den Hohenzollern". Za trenotek je bila vsa zbornica osupnjena. Vsenemški poslanci so pričeli Schönererju burno pritrjevati in upiti „Hoch Hohenzollern", „Heil Hohenzollern". Mej Slovani je nastop Vsenemcev obudil skrajno ogorčenje. Čehi so ironično klicali „Heil", češki socijalec Choc je začel peti „Heil dir im Siegeskranz". Predsednik je Schönererja poklical k redu, na kar so Vsenemci ponovili svojo demonstracijo. V imenu Slovanov je Kramar zavrnil Schönererja, rekši, da se je pri tej priliki pokazalo, za koga bi bil nemški državni jezik v Avstriji, namreč za Hohenzollerje. Vsenemci so ves čas demonstrirali s klici „Heil Hohenzollern". Poročevalec Kathrein je tudi ostro zavrnil Vsenemce in zaključil svoj govor s klicem „Bog živi cesarja Franca Jožefa I.M. Ta afera je obudila nepopisno senzacijo v vsi Evropi. — V četrtek se je nadaljevala razprava Letnik LX. NOVICE Stran 113. o proračunu naučnega ministrstva. Tu se je pokazalo ostra so narodnostna nasprotja. Nemci so pri poglavju kako o teh- niških visokih šolah začeli srdito vojno zaradi češke tehnike v Brnu, a so pogoreli slovanskem vseučilišču v Ljublj je govoril posl. Plantan. Posebno ljut boj se je unel pri po glavju o srednjih šolah Tu dala povod boiu Stürgkho resolucija zastran srednjih šol na Spodnjem Štajerskem sredo je prišel na vrsto šele posl Berks se odločno zavzel za slovenske pravice. Razprava se še nadaljuj dvomov glede uspešnosti mednarodnega varstva delavcev, nego smo prav z ozirom na stališče, da naj se domače zakonodajstvo v varstvo delavcev pospešuje samo v gotovem razmerju s tozadevnim napredovanjem inozemstva, skušali ustvariti možnost, da se vsak lahko temeljito poduči o zakonodajstvu v varstvo delavcev v druzih deželah. Ogrska. imenovanjem J. Horanszkega trgovinskim ministrom je nastala v ministrstvu kriza, katero pa je cesar poravnal. Domobranski minister fem. baron Fejervary je hotel ta namen jalno reformo". smo ustanovili „Društvo za soci svojem programu to društvo namenilo postaviti narodno varstvo delavcev na prvo odstopiti, ker se ne strinja s političnimi in državnopravnimi mesto. Društvo si ie postavilo nalogo, delovati, ne nazori Horanszkega. Končno se je Fejervary vender udal, ker samo na to, da se obstoječi zakoni v varstvo delavcev je cesar apeliral nanj v javnem lastnoročnem pismu, je bilo obelodanjeno v uradnem listu To pismo kaže, kako ve- spopolne in da se varstvo razširi, ampak tudi nalogo, liko zaupanje vživa baron Fejervary pri cesarju. prestala zopet veliko ministrsko pospeševati prizadevanje delavcev, zboljšati svoj po- Spanjska krizo. Sagasta je bil podal demisijo, ker je parlamentarna večina silila, naj izvrši zakon proti hotel storiti, ker mu ni dovolila kraljica-regentinja. Sedaj zopet Sagasta sestavil novo ministrstvo, ki pa se ne bo dolgo držalo, če ne razpusti parlamenta. Vojna v južni Afriki. na raznih mestih do malih prask, v katerih so Buri zmagali. Angleži pošljejo sedaj maršala Wolseleya kot vrhovnega po ložaj potom strokovne organizacije. Vsprejeli smo tudi izrečno v svoj program pospeševanje delavske samo- kongregacijam, on pa tega ni pomoči, ker se nam zdi, da je samopomoč pravilnejše in plemenitejše sredstvo, kakor sila, ki jo dela zakon. Toda ravno samopomoči potom združenja delajo veljavni zakoni v Nemčiji velike težave. Kakor hitro se na shodu kakega strokovnega društva razpravljajo zakonodajstva ali uprave tičoča se vprašanja, že se Zadnji čas je zopet prišlo veljnika v južno Afriko v namen, da se bo Kitchener mogel dotično društvo proglasi kot politično društvo in se izključno posvetiti vodstvu armade. Pa tudi Angleži sami so mu dela vsakovrstnih sitnosti, začeli uvidevati, da stoji zanje slabo. Razni listi pišejo, da se v Kaplandiji revolucijsko gibanje širi in da Buri lahko dobe kolikor hočejo vojščakov, tako da lahko še pet let nadaljujejo vojno. To je lepa perspektiva za Angleže! Narodno in mednarodno varstvo delavcev. Zanimivo je pregledati, kakšen je odpor proti posamičnim načinom delavskega varstva. Najmanj je odpora proti zavarovanje delavcev. Celo tako jezen nasprotnik delavskega gibanja, kakor je bil baron Stumm je vedno in vedno zahteval, naj se delavsko zavarovanje razširi tudi na delavske vdove in sirote. Zakonodajstvo glede varstva delavcev je že naletelo na večji odpor. Danes se načelu, da Na Dunaju obstoji društvo, ki se bavi z varstvom naj se delavca varuje potom zakonodaje, ne ugovarja delavskega stanu. tem društvu minoli teden več načeloma, nego se pripoznava, da ima država govoril bivši pruski trgovinski minister baron Ber dolžnost, to storiti. Velika pa so nasprotja, na kakšen 1 e p s c h. Predaval je o poizvedbah berolinskega način, v kateri meri in v katerem tempu se naj to društva za socijalno reformo glede uredbe mednarod- zakonodajnim potom uresniči, nega varstva delavcev. Glavne misli njegovega predavanja so bile naslednje: Ko smo se v Nemčiji prvič začeli baviti z vprašanjem, ali bi se priklopili mednarodni združitvi v varstvo delavcev, je ta misel naletela na odločen odpor. Izrekla se je bojazen, da bi se na ta način otežkočilo narodno varstvo delavcev, ker bi se na- (Dalje sledi). Zakaj gremo kmetje rakovo pot? Često dokazana resnica je, da smo svojega žalost- rodno varstvo postavilo za mednarodno. Vrh tega pa nega stanja poleg prekmorske konkurence, pomanj-se je tudi reklo, da je treba z varstvom delavcev kanja dobrih delavcev, preobilnih davkov in slabo nekoliko čakati, da druge države Nemčijo dohite. Ta urejenih družabnih razmer sploh tudi kmetje sami ugovor pa ni opravičen. Izkušnja je pokazala, da tiste precej krivi. Vedoma ali nevedoma spodkopavajo države nimajo škodo, ki z zakonodajstvom v prid mnogi svoj temelj pod nogami, dokler se jim nena- delavcev hite naprej. To se vidi tudi v Nemčiji. Dasi doma ne udr6 in jih ne požene po svetu, z rodne je nemška industrija za zavarovanje delavcev v 17 grude. Prav zato je zadnji čas, da se poljedelec vrne letih, odkar namreč je zavarovanje upeljano, morala nazaj iz zgrešene steze, da ne pogine v tem boju za plačati 2200 milijonov mark, vender te ogromne žrtve obstanek. ni občutila, nego se je prav v zadnjih letih kar čudo Naše ljudstvo ima na sebi mnogo prask in ranic j vito razvila. ozirom na to tudi nismo upoštevali za katerimi boleha in ki si jih zarezuje samo. Razne - • ■ * Stran 114. Letnik LX. so malenkosti, na katere se ne oziramo, ki pa tudi Zelo moramo tudi obžalovati, da je naš vsega mnogo pripomorejo k bednemu stanju v kmetijstvu, spoštovanja vredni kmetski stan politično še tako Majhen vzrok ima pogosto velik učinek, spomnimo nezrel. Dočim se drugi stanovi neumorno in deloma se na iskrico pri požaru in mnogo zla ima v nas samih svoj izvor v jasnem prepričanju udeležujejo političnih bojev, se večina našega kmetskega prebivalstva meni bore malo Mnogo je kmetovalcev, ki se jim zdi smešno, zato, kaj se gogi po svetu. računati z malenkostmi. In tako izdajo dan na dan Zato tudi naša gospodarska organizacija tako nekaj krajcarjev za reči, ki so pravzaprav nepotrebne, počasi napreduje, ker ljudje nič ne berö in so o svojih pravicah tako malo poučeni, kkor dete. ki izvirajo le iz razvade. Toda iz peska so gore, in krona iz vinarjev. Kmetovalec, kakoršen bi moral biti, naj bode Vsako leto gre na ta način po vodi lepa svotica, ki vzor pridnosti, varčnosti in skromnosti. On je prijatelj bi morda zadostovala za davke. Oj, ko bi pač kme- vsakega resničnega napredka, tak mož bode vedno tovalec pri vsakem izdatku vzel v roke svinčnik in toplo zagovarjal večjo strokovno izobrazbo kmetske papir! Potem šele bi se jim odprle oči in v prihodnje mladeži. Umni poljedelec je mož, vreden vsega spo- bi na vsak krajcar gledali drugače, nego doslej. štovanja. So kmetje, ki nikoli prav ne vedo, kako stoji z njihovim gospodarstvom, koliko je vredno premoženje, ker nikoli ne poznajo svojih prejemkov in izdatkov. Da to ne more obroditi dobrega sadu, je jasno. Drugi zopet si škodujejo s tem, da gospodarijo ravno tako, kakor so gospodarili njihovi očetje. Za Kmetijske raznoterosti. Važnost umetnih gnojil. Umetna gnojila postajajo za nas čim dalje bolj važna, in sicer iz mnogih vzrokov, na katere hočem tukaj opozoriti naše gospodarje 1. pomočjo umetnih gnojil moramo izdatno izboljšati dosedanje pridelke in povečati na ta način letne dohodke. Posebno važna so za nas pravo in dobro imajo edino le to, kar so se naučili v tem od očeta in so slepi in gluhi za vsako novost, in naj bi bila njena vrednost še tako očividna. Nosijo pač n kitaj sk cof u f ki je ravno tako škodljiv, kakor oziru gnojila za izboljšanje travnikov in deteljišč, pa tudi za povečanje drugih pridelkov. 2. Z njimi moremo zanemarjeno in oslabljeno zemljo še najhitreje pripraviti do pri- merne rodovitnosti, (novine) bolj rodovitna. umetnimi gnojili postanejo novišča Slabotna strn se najhitreje popravi neumen. Dajte si vender, mali kmetovalci, dopovedati, - in čudovito okrepča s porabo pripravnih umetnih gnojil, če da boste imeli uspeh do svojega truda gospodarite primerno sedanjema tedaj, če nam v to primankuje gnojnice. Posebno važen je v tem oziru času. Zato bi se moral kmetovalec seznaniti z vsemi praktičnimi novostmi nove dobe, zato, da ne zaostane. To se pa čilski soliter. pomočjo umetnih gnojil je veliko lažje ko- lobariti na njivah. Če podpiramo rast z umetnimi gnojili, tedaj pridelujemo in vrstimo rastline tako, kakor nam najbolj kaže. V takem slučaju lahko premenimo kolobar od leta do more zgoditi le s tem, ako pridno prebira kmetijske leta, ne da bi se bilo bati slabih uspehov. 6. Za visoke lege knjige in časopise. Potreba po berilu je pri nas še imajo umetna gnojila še to veliko prednost, da nam ne pri- veliko premalo razvita; koliko se na pr. čita po mestih! Tam gre obrtnik po cesti in bere časopis, voznik sedi na vozu in bere, pri nas pa mnogo mla-deničev in deklic po dovršeni šoli ne prime več knjige v roko, da slednjič pozabi še črke. Da je duševno obzorje takih ljudij potem skrajno omejeno, ni čudno, in se potem iz nerazumljivih vzrokov ujedajo in sršijo proti vsaki višji omiki Ti ljudje se drže pregovora: „Najbolj neumni kmet ima zadevajo velikih stroškov za vožnjo. Na strmo ležeče travnike, košenice itd., ne moremo spraviti hlevskega gnoja brez velikih stroškov. Umetna gnojila pa lahko nanosimo tja v vrečah. Vitez za kolovratom. Novela 15 veka. naj debelejši krompir11 in se imajo vedno za neumne kmete, ki jim ljubi Bog da pač debel krompir, ne Ruski spisal D. S. Merežkovski. (Dalje). Prevel Krutogorski nalaga jim pa dolžnosti, da bi razširjali čitanjem svoje znanje. s pridnim Nekega poletnega večera, kar se često dogaja v društvu, kjer je mnogo dičnih dam in kavalirjev, Druga rak-rana, ki gloda na krepkem deblu kme- prišla je govorica na ljubezen. Jedni, zlasti priletni tijstva, je naša needinost in prepirljivost, ki jo toliko- ljudje, izkušeni v licemerstvu in spletkah, so poveli- krat srečavamo v vaši v najodurnejših oblikah. Zavoljo čevali ljubav nebeško, platonično. Drugi, mlajši ne- malenkosti se pogosto vname prepir, v veselje vseh dolžnejši so se šalili z nadnaravno ljubeznijo, skušajoč onih, ki zajedajo kakor trtna uš naš mozeg in ki si se pokazati bolj izkušene in zlobne, nego so bili v še prizadevajo podpihovati needinost v vasi. Često resnici. In, kakor se navadno vselej primeri pri sličnih vaščani ne poznajo sloge, če prav slišijo toliko sva- pomenkih, našel se je sredi govornikov jeden naj-rilnih opominov. „Kmetje, bodite jedini", se glasi od upornejši in najzlobnejši sovražnik nežnega spola, vseh strani. Bodimo spravljivi, varujmo se nesrečne kateri opravičivši se pred kraljico in priznavši, da je zavisti in pomnimo: „Sloga jači, nesloga tlači a I jedino ona v tem oziru častna izjema, dal Letnik LX. duška svojemu zlobnemu jeziku, ter začel dokazovati s krasnorečnimi razlogi iz starih in novodobnih pisateljev, iz Svetega pisma in mitologije, da je ženska — najslabše in najnevarnejše bitje pod solncem. Z osobito zlobo je napadal njih nezvestobo, vzrok vsega človeškega gorja, trdeč, da ni bilo in ne bode take ženske, na zvestobo katere bi se smelo zanesti. Sama kraljica mu je ugovarjala in namignila na soprogo grofa Ulrika, Dianoro, katera je slovela zastran svojih čednostih prav tako, kakor glede svoje lepote. Ulrik je tiho vstal in se oddalil. Tedaj je Beatrica, zapazivši njegovo odsotnost, jela že odkrito hvaliti čednosti krasne Dianore, kar je bilo mnogim neprijetno, kajti Ulriku so bili vsi dvorniki zavidni. Med drugimi je neki poljski vitez Vladislav, sicer pameten no samosvesten človek, imevši se za zmagovalca žensk, govoril tako: „Vaše veličanstvo! Nimam časti poznati čedno stno soprogo barona Ulrika, katero ste vi ravnokar hvalili z običnim vašim krasnorečjem preje božanstvenim nego li človeškim. No ne na zlo bodi povedano vaši modrosti, da nisem v tem oziru nič manj izveden, nego kdo drugi, in mislim, da je madona Dianora — prav taka hči naše pramatere Eve, želeče ugrizniti prepovedan sad, — kakor so vse ostale žene. Večkrat sem že opažal, da se baš tiste ženske, ki so na glasu kot najbolj čednostne in se z največjim uporstvom protivijo najslajšim in dolgim prošnjam, nepričakovano udajo ljubeznjivemu pogledu prvega došlega mladeniča, jedni besedi, jednemu vzdihljaju, jedni prisiljeni solzi in se dosti hitreje od drugih dajo vložiti v mreže zapeljivosti, Se-li nahaja kdo med živečimi na svetu, ki bi mogel imeti trdno prepričanje na to stran? Kdo pozna neizgovorjene tajne njih srca ? • Menim, da nikdo, razven Boga. Da je temu tako in da Dianora ni nič boljša od drugih žensk, sem pripravljen dokazati, ne z besedo, a dejanski, ter ne zastaviti samo kakih dvesto ali tristo zlatov, marveč vse svoje premoženje. „ Vladislava, ustavila je kraljica z uljudnim nasmehom, dasi ne brez jeze, „vi govorite baš zato s tako smelostjo, ker veste, da se v tem prepiru nikdo ne želi biti z vami ob zaklad". Zdajci so vsi izpregovorili še z večjo gorečnostjo, ter se prepirali in smejali. Jedni želeč ustreči kraljici, so v zvezde kovali čednostno Dianoro, a drugi, na-dejajoč se, da se utegno iz tega izcimiti česar neprijetnega za Ulrika, so vspodbujevali samosvestnega Poljaka, kateri je slul s svojo nespametno ljubeznijo do vsakojakih bahatih prepirov, dvobojev in stav. „Vaše veličanstvo"! je vskliknil konečno Stanislav, „nikoli še nisem odstopil od svojih besed, tudi sedaj nočem odstopiti, jaz trdim, in sem gotov zastaviti vse svoje imetje v to, da ako bi se nahajal tam, kjer prebiva sloveča Dianora in bi mogel biti nekaj časa z njo na samem, pa bi se mi kmalu po- Stran 115. srečilo omečiti to srce, ki je trdo, — ako gre verjeti i - govorici, — kakor diamant". Vsi so se ne malo začudili nenavadni smelosti Vladislavovi, čeprav so mu javno ugovarjali, tajno so mu sočustvovali in želeli uspeha. Mnogo prisotnih gospej je smatralo že poljskega viteza kot junaka, in se ne bi bilo branilo podvreči se skušnjam Dianore tako jim je prijala neumna odločnost, katero so gromko z navidezno nejevoljo grajale. Sredi dvornikov je bil jeden Vladislavov prijatelj — madjarski baron Albert, mladenič krasne vnanjosti, rudečih lic, liki zorna deva, dolgih, zlatolasih kodrov. Oblačil se je po lombarški šegi, v svileno raznobojno tkanino, načičkano s trakovi in zobci, tako da je bil podoben redki zamorski ptici z blestečim perjem; bil je dvorski pesnik, govornik in ljubimec krasnega spola. Albert se je pridružil svojemu prijatelju in objavil kraljici, ako je stava veljavna, potem zastavi tudi on skupno s poljskim vitezom vse svoje premoženje v to, da se uda jednemu iz nju zapeljati v nezvestobo čednostno Dianoro. Nikaki razlogi in svaritve niso za mogli ukloniti trdovratnosti obeh drugov — Poljaka in Madjara, katera sta trdila svoje, kakor da je bila od tega od- L đl ^ ' 4 visna njiju čast. Ta čas se je po vrtu sprehajal kralj Matija Korvin, naslanjaje se večernega hlada. Začuvši glasan pogovor, se je približal društvu, ter vprašal po vzroku prepira. Ko so mu povedali vse, se je kralj veselo nasmejaj in rekel svoji soprogi: „Ne svetujem vaši milosti vtikati se v to zadevo, jako kočljivo za našega občega prijatelja, vrlega viteza Ulrika, kateremu upam, ne želite vi nič manj blagor ja nego jaz. Resnično, kdo bode porok za zvestobo še toli čednostne ženske? Nadejam se, da tudi baron Ulrik ne bode kot pameten in razveden človek, privolil v tako stavo. Kaj pač more biti bolj nezanesljivega od srca ženske, katere mož je iz doma skoraj dve leti? Le pustite ta prepir in raje odstopite". Šaljive besede kraljeve so zadele Beatrico v živo. Obrnila se je k navzočemu legistu iz padovanske univerze Kurciju Attelanu in vprašala, če je možno to stvar zakonito obdelati. Doktor obojih prav, želeč dokazati svojo učenost, je odgovoril, da ne more biti nič lahkejšega. Tedaj je kraljica z žensko trmo in gorečnostjo, velela prinesti papir, in precej vpričo kralja povabila paduvanskega legista, sestaviti potreben notarski akt: Vladislav in vitez Albert izjavljata oddati vse svoje imetje, premično in nepremično, znamenitemu in junaškemu vitezu bohemskemu Ulriku, v tem slučaju, ako se njuna nobenemu neposreči ganiti k nezvestobi, v teku dveh mesecev po za-ključju tega dogovora, soprogo višjeimenovanega Ulrika — Dianoro. Kraljica se je tajno nadejala, da zadnji hip Poljak in Madjar spregledata svojo nepremišljenost, Letnik LX. ne podpišeta dogovora, da se jej na ta način uda zasukati celo stvar v šalo in osramotiti bahavo samo-svest moških, na veselje ženskam. Toda zgodilo se je drugače. Albert in Vladislav sta podpisala dogovor, zdajci je potrebovalo še dobiti podpis barona Ulrika. Kraljica je takoj odšla v svojo sobo, ustavši na samem z Ulrikom, ga prosila dovoljenja. Baron ni dvojil, da dobi stavo, da mora cela zadeva osramotiti in osmešiti oba viteza in proslaviti modro Dianoro, a tudi ni maral biti nehvaležen nasproti velikodušni dobrotnici, vedoč, kako svojeglavne so ženske, kadar so razvajane v oblasti, zatorej je, da bi dokazal svojo srčno hvaležnost kraljici, dal svoje dovoljonje in podpisal nečuveni dogovor. Albert, kateri je bil dolžan poskusiti prvo srečo, odpotoval je naslednje jutro in čez nekoliko dnij prišel v Bohemijo, v oni kraj, kjer se nahaja grad barona Ulrika. Ustavil se je s konji in slugami v sosednji gostilni, ter dal povedati Dianori, da se jej hoče pokloniti v gradu in jej izročiti srčen pozdrav od kraljice Beatrice in od njenega moža. Drugega dne, nič hudega ne sluteč, je Dianora vsprejela Alberta laskavo, kakor se spodobi gostoljubni gospodinji. Poznajoč nenavadno ljubezen Diano-rino do Italije, njene materine domovine, izmislil si je lokavi Madjar celo bajko, da bi si pridobil njeno prvo zaupanje: pravil je, da je pred nekaj leti imel čast obiskati to prekrasno deželo, in ona mu je tako ugajala, da se mu od istega časa toži po njej, kakor po svoji domovini, ter da želi vrniti se nazaj. Preje pa, ko izpolni to davno namero, je prišel v Bohemijo obiskati bolnega, starega strica. Pojasnivši takim načinom svoj prihod, je izpregovoril o divnih mestih italijanskih, o kraljici lagun — Benetkah, o Milanu, Florenciji, Rimu in Sieni. Pripovedovanje njegovo je kaj prijalo Dianori, ona je prosila Alberta, naj pride še večkrat. Začel je obiskati grajščino, igral jej na ljutni, čital pesmi, pel, zabaval z veselimi dovtipi, novelami in v vseh njegovih dejanjih, pogledih in besedah ni bilo ničesar brati, razven nedolžne družbe in viteške dvorljivosti. Ali takoj je senca globoke zamišljenosti začela mračiti obraz mladeničev, Poslušal jo je raztreseno, odgovarjal narobe, gledal dolgo v njo, kakor bi hotel česar povedati ali vprašati, no ničesar ni govoril in odšel pospešno. Dianora je bila tako neizkušena v ljubavi, da ni razumela te igre in popraševala Alberta z iskrenim sočutjem, kaj mu je, kaka skrb napolnjuje njegovo srce. Nekoč igraje uprav na isti ljutni, katero jej je podaril Ulrik, zapel je Albert tiho staro pesem ljubezni, turobno in nežno, kakor dolgo, strastno vpitje. Dianora se je zamaknila in začutila nepremagljiv nemir. Vitez je mahoma pretrgal pesem, odložil ljutno v stran in zakril obraz z rokama. Polna sočutja, se je grofica tiho dotaknila njegove rame in vprašala po vzroku tožnosti. „Gospod, ako sem zmožna le količkaj storiti za vaš blagor", je dostavila, „Bog mi je priča, da sem pripravljena". Tedaj je Madjar pokleknil pred njo in toživši vroče solze, jej začel govoriti o ljubavi. Dianora je molčala v strahu. Ko se je naposled zavedla, velela mu je odlaziti. Ko je Albert razvidel, da so prošnje zaman, sklenil je poprijeti se zadnjih pripomočkov. Snevši raz sebe krinko videznega nemira, je izjavil, da se ne bode zbal nikakih prestopkov v dosego cilja, da je pripravljen pogubiti svoje telo, svojo dušo in vi-težko čast, kajti ljubezen opraviči vse, — da jo bode že znal oblatiti pred možem; zadaj si sam v njenem domu težko rano in reče, da je ona velela svojim služabnikom ubiti ga vsled maščevanja za to, da jej ni moral pomagati varati Ulrika. Ko je Dianora slišala te grožnje, se je sočutje do njega izpremenilo v sovraštvo. Delajoč se premagano od strahu in ljubavi, je dejala, da izognivši se večjim nesrečam, se mu bode udala; no ker pa je uverjena, da jo Ulrik ubije, ako zve od posla o nezvestobi, zatorej prosi Alberta, naj pride na svidenje v jeden oddaljeni grajski stolp, kjer ju nihče ne more videti in slišati, natančno ga po-učivši, kje da naj išče dotičen stolp. Nadevši nase razkošno obleko, je Albert naslednji dan ob dogovorjeni uri odšel v grad, ter po naroČilu našel temno, puščobno galerijo, po kateri je dospel naravnost do vrat železne sobe v oddaljenem stolpu, ki je bil odločen za svidenje. Vrata so bile odprte nastež, vitez je kar smuknil notri, ne čuteč pod seboj nog od radosti. Prislonil je težko z železjem okovana vrata, narejene tako, da jih od znotraj ni bilo možno odpreti brez ključa, ko je nedaleč skrita Dianora začula, da se je past zaprla, zaklenila jih je še od zunaj in nesla ključ s seboj. Albert se je začudil, da je gospa izbrala tako čuden kraj za snitje: gole stene, omreženo okno tako visoko, da do njega ni bilo mogoče došeči brez lestve; in nobenega pohištva, razven ozke postelje, kakoršne se rabijo v meniških celicah in trije leseni stolji. Ta stolp je služil v prejšnih časih za ječo, kamor so zapirali znatne ujetnike na smrt. Dokler je vitez pričakoval z veselim nemirom Dianoro, se je v vratih odprlo okence, tako malo, da je skozi njega jedva možno bilo ponuditi zaprtemu kruh in kupico vina. Albert je zazrl šegavi obraz jedne iz Dianorinih dekel in zaslišal besede: „Gospod Albert, moja gospa mi je velela sporočiti vam, da ker ste vdrli v grad kot tat, da bi oro- Letnik LX Stran 117 pali njeno čast, zatorej je vas zaprla v ječo, kakor spopolnjuje. Umetniku so pri delu služile tri slabe slike pokoj- tatu, izbravši tako kazen, ki se jej zdi najbolje upravičena. Dokler se bodete nahajali v tem zaporu, ste dolžni služiti si hrano s predenjem, in čim več ko nega, a ravnal se je najbolj po oni, ki ga predstavlja kot očeta, sedečega sredi drušine. Kip je vsestransko popolen. Vilharjevi sorodniki, katerim je gosp. Repič poslal sliko originala, so se mu prav iskreno zahvalili, osobito za to, ker je napredete na dan, tem tečneji bode vaš obed, a če podobnost tako dobro pogodil. Delo bode razstavljeno meseca ne dobite nič druzega, nego kruh maja ali junija v Ljubljani, kjer se bode lahko vsakdo divil menite lenariti in vodo". Okence se je zaprlo. Vitez je hotel nekaj zarobantiti za njo, no glas nad redko domačo umetnostjo! Dr. Ivan Tavčarjeve povesti izidejo v kratkem v Pragi s pisateljevo podobo in pisateljevim životopisom v češkem prevodu, ki ga je preskrbel gospod Josip Pavli k. mu je odrekel, le tiho ječanje se mu je izvilo iz grla. isti pisatelj je priobčil v zadnjem (III) zvezku češkega zbor Prebledel je, opotekaje stopil postelji in malone nika Kvety" zanimivo študijo pod naslovom „Slovinske onesveščen se zvrnil v njo. Ko se je zavedel, jel zlasti o pisem-slovenskih misliti na samomor. Ali meča ni imel pri sebi, a obesiti se ni mogel, kajti svodi temnice so bili precej visoki. Pri tem je še v srcu gojil upanje, da je vse to šala, in da ga kmalu izpuste (Konec prih.) nictvl nove dobya, v kateri razpravlja pesnikih novejše in najnovejše dobe. Nagloma umrla je v Vipavi mizarjeva žena Marija Vukovič. Ker se sumi, da je umrla vsled zastrupljenja, se je začela sodna preiskava. Rudnik v Sv. Ani pri Tržiču je last neke del- niške družbe, glede katere je bilo čitati kaj čudnih obdolžitev. Zadnji čas se delalo na to, da se ta rudnik podržavil, in litijski Osebne vesti. Okrajni šolski nadzornik za krški okraj gosp Anton Mai er je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične šole v Ljubljani, nadučitelj v Zagorju g Ljudevit Stiasny pa okrajnim Nadučitelj v Sodražici gospod Ivan Man del j c je dobil častno svetinjo a dotična prizadevanja se niso posrečila. Družba bo imela 22. t. m. občni zbor, na katerem se sklene likvidacija. Delovanje v rudniku se je že opustilo, delavci pa so dobili zaslužka pri drugem podjetju v Tržiču. »Deutscher Verein« v Ljubljani, politično središče kranjskih Nemcev, je imel v soboto svoj občni zbor šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj. Pri bivši ljubljanski župan in državni priliki se je naznanilo, da se je gosp ter dr. Suppan, deželni poslanec, iz ozirov na svojo starost popolnoma umaknil iz političnega živ- za 401etno zvesto službovanje. Sekundarij v bolnici usmi- ljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu gospod dr. Ernest Gospod vitez Januschowsky je predlagal, naj se deluje Šiški. ljenja. na to, da se ustanovi nemška šola v Mayer pride kot operator na kliniko prof. Rosthorna v Gradec. Volonter v deželni bolnici v Ljubljani gosp. dr. Fr Dolšak pride kot sekundarij na bolnico v Kandijo. — Notarski kandidat v Kočevju, gosp. Moric Karnitschnigg, je imenovan Hubert Vrhunec nesramnosti. Omenili smo že svoječasno, da je iidal „pedagog" Meierl „Navod za pripravo učiteljem pri pouku domoznanstva". Ta brošura kaže ne le skrajne nevednosti, temveč tudi notarjem v Senožečah. Absolvirani pravnik, gosp Ryschavy, je imenovan konceptnim praktikantom pri uradu za odmerjenje pristojbin v Ljubljani. Poročil se je v Ljubljani gospod dr. med. Ivan O r a ž e n, zasebni zdravnik z gospo Ženka D e j a k , roj. Auer, čestitamo! cele nesramnosti napram Slovencem. Tukaj se med drugim trdi, da so Slovenci narod samih hlapcev in dekel. še vedno govore neki (?) Nemcem neumljivi jezik (!!) se hranijo samo z ajdovimi in koruznimi žganci. Upali smo, da se deželna naučna uprava oglasi proti tako nesram- nemu pamfletu, naj bil namenjen poučnim namenom. Toda baš nasprotno se je zgodilo. Deželni šolski svet štajerski Volitve v trgovinsko z odlokom z dne oktobra 1901 priporočil okrajnim in obrtno zbornico šolskim svetom tudi na Spodnjem Štajerskem, naj kupujejo Kranjsko so razpisane na dan 22. t. m. Kandidatje, katere omenjeno brošuro za svoje in učiteljske knjižnice, a isto so nasvetuje narodno-napredna stranka, so: Trgovinski odsek: storili tudi okrajni šolski sveti na krajne šolske svete glede kategorija (veletrgovina): Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavije" v Ljubljani, Franc Kollmann, veletržec v Ljub- zasramovanju naše narodnosti? njihovih knjižnic Ali res ni pomoči proti tolikemu javnemu ljani; II. kategorija: Franc Hren, trgovec v Ljubljani, Ivan — Za regulacijo Savinje od Mozirja do Laškega Mejač, javni družabnik tvrdke „Grričar & Mejač" v Ljubliani, trga se vrše pri celjskem okrajnem glavarstvu posvetovanja, Viktor Rohrmann, trgovec v Ljubljani, Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani; III. kategorija: Anton Ditrich t trgovec v Postojni, Leopold Fürsager, trgovec v Radovljici, Ciril katerim so prišli zastopniki namestništva, dežele, južne železnice itd. Novo vojašnico v Ptuju je sklenilo mesto zidati Pire, trgovec v Kranju, Josip Medved, trgovec v Novem na takozvanem Adelsbergovem zemljišču, ako bo hotela dežela mestu. Obrtni odsek: I. kategorija: se ni nastavilo kandidatov. Štajerska primerno svoto prispevati. se prepušča volilcem; II. kategorija: Franc Kraigher, krojač v Ljubljani, Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, Josip Maček, gostilničar v Ljubljani, Vinko Majdič, tovarnar v Kranju, Josip Petrič, tovarnar kartonaž v Ljubljani Ivan Slovenski kmetijski pouk na Koroškem. Uradni list Koroške c. kr. kmetijske družbe nazuanja v svoji zadnji ravnokar došlem poročilu številki od dne t. m.: Po R a k o v e c, tovarnar v Kranju, Ivan S c h r e y, pekovski mojster v Ljubljani, Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani, Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, Ivan Z amljen, se bode slovenski potovalni učitelj gosp. Vinko Sumi v svojih velikonočnih počitnicah od srede marca do srede aprila mudil na Koroškem in imel gospodarska predavanja v slovenskem čievljar v Ljubljani. jeziku. Predstojništva kmetijskih podružnic, ki želijo takih Vilharjev kip. predavanj, se povabijo, da napravijo v tem času shode in kratkem času preseneti akade- taiste naznanijo pri podpisanem družbenem predstojništvu a mični kipar, gosp. Repič slovensko javnost s krasnim umet- Ta res lepa ! računu kmetijske družbe za leto 1901. niškim delom. Povečani doprsni kip pesnika Vilharja, ga beremo med „dohodki", da je sprejela od države za sloven i zdelal za Postojno, je namreč že vlit in ga še.rezbar skega potovalnega učitelja 2000 kron. V istem računu vidimo Letnik LX. med stroški da dala za slovenskega potovalnega učitelja kaj malo poraišljajo v največji bližini poslopij popokati svoje Pauschalbeitrag" 1660 kron. Nočemo tu vpraševati kam izginilo ostalih 340 kron patrone. ki jih država dovolila za slo- Žalosten slučaj. Minoli četrtek je ljubljanska poli- venski potovalni pouk, ki se pa za ta pouk porabile niso; cija aretovala tajnika posojilnice v Žužemberku nadučitelja F. pribijemo samo. da kmetijska družba zadnji čas, menda že Koncilijo, kateri je obdolžen, da je tekom let poneveril večjo jedno leto, sploh slovenskega pouka priredila ni! potovalni učitelj biva Bog ve kje, za slovenska predavanj Slovenski svoto posojilniČnega denarja. Ko se je poneverjenju prišlo na se sled, odpeljal e>e je tajnik z doma in šel v Trbiž z namenom, nihče ne zmeni, in samo v svojih počitnicah pride slovenski da se ustreli. V Trbiž je dobil obvestilo, da je škoda plačana tega se je vrnil v naročilu aretovala potovalni učitelj, da se tako mimogrede in morda „zaradi lep v rt sega tuintam oglasi To katerem treba spregovoriti na merodajnem mestu in da se stvar izvensodno poravna, pač naravnost škandal, o Ljubljano, a tu ga je policija po Vsled sodnem in izročila sodišču. Nesrečni mož je užival v Žužemberku Opuščena tovarna. Pliberška rudarska družba ugled in splošno zaupanje Čuj e se, da so ga veliki podira v Celovcu svojo tovarno za svinčno belino, ter se zgradi izdatki za vzgojo otrok zapeljali, da je s posojilničnim denarjem poskušal svojo srečo na borzi. Našel je seveda ni, na tem mestu mestna klavnica. Jubilejne razglednice Srečka Bartela Društvo „Narodni dom v Trstu" je izdaio o priliki 251etnice pevo- vodstva gosp. Srečka Bartela kaj lične razglednice z jubilarjevo sliko. nego se katastrofa. globlje in globlje zakopal, dokler ni prišla Rahločuten tat. Iz šolskega poslopj pri Sv An Železnična proga Trst-Poreč dražu v Leskovcu nekdo ukradel toplomer. Župnik je s se otvoriti, kakor se je določilo Zadnj burj ne bo mogla prižnice opominjal neznanega tatu, naj toplomer nazaj prinese, povzročila Župnikove besede so menda tatu pretresle srce, kajti nasled- živo srebro si na progi veliko škode. Vihar je vrgel par vagonov v morje, njega dne je prinesel toplomer nazaj, samo potem pa so pljuskajoči valovi spodkopavali progo, da bodo poprave stale 25. —30.000 kron. Slovenski jezik v Rusiji. V Žurnalu Ministrstva bil pridržal Delavski štrajk na Reki ? Vsi industrijski in pristaniški delavci so baj sklenili na posebnem shodu da Narodne Prosvete „vladna naredba", za januvar 1902, natisnjena je priporoča, da si biblioteke višjih razredov vseh srednjih šol podrejenih ministrstvu narodne prosvete, nabavijo „Slovensko-ruski slovar" in „Gramatiko slovenskega jezika", katero je sestavil gospod državni svetnik profesor M. Hostnik. „Slovnica" je lansko leto jednoglasno BhMMMHMMBHB i *go- odtisov proglasijo generalno stavko, ako se njihovim zahtevam v par dneh ne ugodi. Požar. Te dni je gorelo pri posestniku Andreju Jerebu v Krtini pri Kamniku. Užgal je domači sin, ko se je bila priznana za dostojno premijo grofa D. A. Tolstega, riška Tiskarna" gosp; Gabrščeka ima v zalogi 200 omenjenih knjig, ki vkupaj stanejo 1 rubelj 50 kopek (4 kr.). Upamo, da rojaki ne zaosfcanejo v priznanju zaslug, ki se jih je pridobil g. Hostnik v proslavo slovenskega imena v Eusiji. igral z žveplenkami. Škode je 5000 kron, zavarovan bil Jereb samo za 800 kron. Nečloveški mutec. Kmetski fant mutec je pa Janez Pipuš iz Gornjega Boča pri Mariboru prišel minoli pone- deljek pijan domov. Ko mu mati pijanost očitala, je sin mater s sekiro ubil, jo slekel in zakopal v gnoj. Neki hlapec, Najlepša nagrada za ojegov mnogoletni trud bode, ako rojaki gosp. Hostnika posežejo po njegovi knjigi. Nesreča. Te dni je bila v Borovnici na križpotu povožena dveletna deklica Ana Šivic. Otrok je bil v bližini, je hotel to preprečiti, a morilec je tudi njega ubil in skril njegovo truplo v hlevu. Tudi neko deklo, je vse to videla, je Pipuš težko ranil. Posrečilo se ji je zbežati in poklicati orožnike, ki so morilca zaprli. po 2urnem Umor. Dne t m. so našli ljudje blizu Orehovice trpljenju umrl. Povozil jo je hlapec slavnega Merhuna z Brega. P" Kostanjevici v nekem jami truplo 70ietne Marije Eajk. Poneverjalec na pošti. Bivši poštni upravitelj Truplo hudo poškodovano. Sodi se, da je starka bila umor- Niederle, ki si je prilastil na Pragerskem več tisoč kron za- )®na ™ sicer> da 80 jo umorili sinaha, ter njena brata. trije so že v rokah novomeškega sodišča. Ti upanega denarja ter hotel ž njim pobegniti v Ameriko, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen v petletno težko ječo. Usad se je udri na Gorenjo vas, in sicer blizu ondotne orožniške vojašnice ter je povzročil 2400 kron škode. radi pomanjkanja prostorov in ker Obesil se je v biaznici Anton Šmajdek iz Toplic na Dolenjskem. Stari mož bi bil moral blaznico zapustiti za- ni bil nisto nič nevaren. Nezgoda na lovu. Bivši vratar na južnem kolodvoru 731etni Ludovik Prauoseis v Ljubljani, je bil te dni v družbi lovskega Čuvaja Ivana Babnika iz Zadobrove na lovu pri Devici Mariji v Polju. Po končanem lovu sta šla Praun-seis in Babnik za vrtnim zidom za deželno blaznico skupaj, noseča puški na ramah tako, da so bile cevi obrnjene navzdol. V bližini blaznice se ie poslovil Babnik od Praunseisa, ta Ko je prišel občinski sluga ponj, da ga spremi v domačo občino, se je starček pred njim skril in se obesil. Junaki bojazljivi. Dunajska policija je zasačila v takozvani „Pietsch-Bude" preko 50 dijakov. Dva dijaka sta se ravno sabljala, dva pa sta bila svoj dvoboj že dovršila ter segel v žep po denarnico, da bi dal Babniku napitek, sta bila nekoliko opraskana in obrezana. Ko je policija potrkala na vrata, je v sobi, iz katere se je čul pravkar žvenket sabeli, postalo nakrat tiho. Policija je trkala, a: nihče se ni oglasil. pa V tem hipu pa se je sprožila puška, ker je najbrže Praunseis zadel ob napetega petelina na puški, počil je strel, in Babnik zgrudil na tla, zadet v levo stegno in tudi v trebušno se votlino. To je bilo ob y35. turi. Poklicali so dr. Divjaka, Zato vso vrata vlomila in našla družbo 50 V3enemških dijakov preplašeno. Ker je bila na tleh kri, so policaji iskali mu je dal prvo pomoč, ob jednem pa telofoniral po rešilni ranjenca, a ni ga bilo. Iskali so dalje ter našli enega t voz na rešilno postajo v „Mestnem domu". rešilnim vozom omari, enega pa v postelji, skritega pod pernicami. Oba sta so pripeljali Ivana Babnika v deželno bolnico, kjer so zdrav- bila ranjena. Junaka sta se skrila policiji, drugi pa so se niki konstatirali, da ima dve kosti prestreljene. Upanja je potuhnili. Tako je vsenemško dijaštvo junaštvo včasih tudi bojazljivo, ako se pojavi policijska pikelhauba. Junaških sab- malo, da bi se ga obdržalo pri življenju. Slučaj je že, da ni provzročil strel večje nesreče, kajti v bližini dobrih 10 korakov ljaČev in krvoločnih, čast branečih mož pod pernicami in v opravljalo je pet zavodnih bolnikov poljska dela, ki so bili omari še nista porabila Schönthan in Kadelbug osuple priče razburjajočega prizora Čas že bilo, da pride Avstrijski kapital. Avstrija je razkričana kot jako tamošnji lov iz rok raznih nedeljskih streljačev, kateri se revna dežela Ako računamo, da je Nemčija pri zadnjem Letnik LX. bančnem polomu zgubila 200,000.000 mark, nikakor ni3mo Avstrijci tako revni, kakor smo razkričani. Premoženje avstrijskih bank znaša 6 710,000.000 kron, premoženje hranilnic 4.981,000.000 kron, premoženje posojilnic po Schulze-Deličevem sistemu 707,396.000 kron, onih z neomejenim jamstvom 428,631.000 kron in blagajen po Raiffeisenovem sistemu 103,000.000 kron, skupno torej 11 milijard 929 milijonov kron. Poleg tega se mora upoštevati tudi akcijsko premoženje industrije, železnic in poštne hranilnice z 140,881.921 kron. Potemtakem Avstrija ni tako revna, kakor se često piše. — Velika lumparija. Iz Toplic na češkem poročajo, da so našli na progi iz Toplic v Ustje že opetovano položen in Železne droge, kar naj bi vrglo vlak s tira. Pri Karbicah se je neki vlak že ponesrečil. Ravnateljstvo Železnice je razpisalo 1000 kron, da se najdejo veliki lumpje, ki hočejo provzroČiti nesreče. — Umoril mater in jo dal prašičem požreti. V ogrskem trgu Kozme je umoril sin F. Lupokatin svojo mater, vdovo, ker se mu je sitno zdelo dajati jej užitek, in jo je dal požreti prašičem. Sosedova hčerka je to slučajno videla skozi plot in naznanila domačim. Zverinskega sina so hoteli tržani takoj obesiti, le orožniki so ga rešili s tem, da so ga odvedli v zapor, pred ljudsko sodbo. — Angleži na Reki. „Novi List" poroča, da Angleži, vkrcajoč konje za južno Afriko, na Reki nimajo dovolj posla, zato piiančujejo in povzročajo konflikte s policijo. A nekateri Angleži so sklenili prijateljstvo z avstrijskimi vojaki, ki so bili v Ameriki in znajo angleški S temi so večkrat v gostilnah. Nedavno so videli paradni marš naših vojakov. Angleži so strmeli, kajti doma tolike točnosti in napetosti ne poznajo. Zato se niso mogli dovolj načuditi, da imajo naši vojaki le po 6 krajcarjev na dan. „Pri nas dobivajo nad 1 gld. in še izvrstno hrano, pa niso tako čili in Čvrsti kot vaši", je dejal neki Anglež, Buri imajo seveda potem lahek posel! — Dvorska etiketa. Pri poslednji domači veselici v Budimpešti je bilo razsojeno vprašanje radi etikete, kam je treba posaditi kneginjo Windischgraetzevo, in kam kneginjo Hohenberško, soprogo nadvojvode Frana Ferdinanda. Stvar se je tako razvozljala, da se je kneginja Windischgraetzeva vsedla takoj tik najmlajše nadvojvodinje pri omizju kot zadnja nad-vojvodinja, kneginja Hohenberška pa je sedela prva med kne-ginjami. Ker je cesar želel, je nagovorila kneginja Windischgraetzeva jako „milo8tljivo" kneginjo Hohenberško, ki je bila svoje dni v njenem dvorjanstvu. — Ruski in Slovanski klub v Belemgradu. Kako da se bolj in bolj širi ideja splošne slovanske skupnosti, vidi se iz dejstva, da se namerava v Belemgradu v svrho izobrazbi v spoznavanju slovanskih narodov, njih jezikov in običajev, vstanoviti kar dvojni klub in sicer „Ruski klub", kateri si stavi nalogo, da seznani prijatelje ruskega jezika z bogato rusko slovnico. Večjo nalogo pa si je odbral „Splošni slovanski klub". V tem klubu obdrževale se bodo redne mesečne seje, v katerih se bode razpravljalo o vseh važnejših kulturnih in političnih pojavih slovanstva. 'Klub bode razpolagal tudi z slovansko knjižnico, v kateri bodo vsa važnejša dela slovanskih pisateljev v originalu, ali prevodu. Ustanoviti se nameravajo v tem klubu tečaji za učenje raznih slovanskih jezikov. Prire-jevale se bodo zabave in koncerti s čisto slovanskim značajem. Pravila tega kluba so vže potrjena ter je za prospeh istega zanimanje od strani slovanskih prebivalcev Belgrada jako živahno. — Papež in žurnalisti. Papež sprejema ne-le kralje in kneze, temveč tudi žurnaliste. Ob petindvajseti etnici njegovega kronanja so se mu poklonili laški katoliški novinarji ter mu prinesli v Skrinjici toliko cekinov, kolikor mesecev 'Leon XIII. papežuje, namreč 300. „Kaj pa mi nesete"? je vprašal papež in zagledavši škrinjico in zlate cekine, jih je pohvalil, da so zvesti sinovi katoliške vere in jim je dal v znamenje svoje očetovske ljubezni svoj blagoslov. — Papež Leon XIII. in starost. Sedaj ob jubileju sv. Očeta pravi neki francoski list, da je v rodbini papeževej vže od nekdaj navadno, da člani iste dožive veliko starost. Tako je brat papežev kardinal Pecci doživel 84 leto, a drugi njegov brat 91 leto. Prejšni telesni zdravnik papežev je dejal pri nekej priliki: ako Leona XIII ne zadene kaka težka bolezen, doživi brezdvomno visoko starost, ker je povsem zdrave konstitucije. No in naš sv. Oče je res na tem, da morda doživi stoletnico svojega rojstva, ker ne čuti nikakih težkoč in slabosti}, ki jih ima navodno starost v svojem spremstvu. Ko je bilo pred nekaj časa več njegovih kardinalov bolestnih, dejal je sv. Oče šaljivo: „Vse boleha, samo mi mladi ljudje smo zdravi". Za vladanja sedanjega papeža umrli so trije državni tajniki in 138 kardinalov. — Dovtipno pismo princa Henrika. S časnikarskega banketa v Novem Jorku je pisal princ Henrik svojemu bratu, nemškemu cesarju: „Danes sem obedoval z ameriškimi uredniki. Mislim, da sem prvi Hohenzoler, ki je obedoval s tiskarskimi ljudmi, dasiravno naša rodbina prehranjuje pogosto dovolj žur-nalistov, seveda le v — zaporih". — Sestro zažgal. V Hamondu je triletni Viljem Novak nalašč in iz same škodoželjnosti zažgal obleko svoje mlade sestrice, ko sta bila sama doma, ter je gledal, kako se je zvijala v smrtnih mukah. Njegov oče, ki je bil kurjač, je odšel na delo. Malo za tem je mati mladega Vilčeta hudo okarala vsled razposajenosti ter odšla v prodajalnico. Prišedši nazaj čez kakih 15 minut zaduhala v sobi smrad in dim, kakor bi se žgalo meso. Na tleh pa je zagledala svoje mlado dete vse goreče in zvijajoče se v zadnjih mukah. Blizo nje pa je stal poredni fant ter jo gledal. Povedal je, da je sam zažgal sestrino obleko, in pri tem ni kazal nikakega kesanja. v — Župnik v ječi. Nedavno sta prišla v stanovanje župnika Delaghe, pomožnega župnika pri sv. Karolu v Houp-linesu pri Lille, dva orožnika ter sta ga aretirala. Župnik je nemo vzel svoj brevir in klobuk ter šel z orožnikoma. Najprej sta ga orožnika peljala v občinski zapor, pred katerim se je zbrala množica vaščanov. „Živel župnik! Živela svoboda! Proč s tirani!" klicala je množica. Kot v triumfu spremljala je množica župnika, ko sta ga odvedla orožnika po blatni cesti naprej. 7 km je moral iti župnik peš, potem so se nekoliko oddehnili in nato je zopet moral hoditi peš z orožnikoma 5km do Lille, kjer sta ga v veliko senzacijo občinstva peljala orožnika po najbolj obljudenih ulicah. V jetnišnici so župnika takoj oblekli v jetniško obleko. In vzrok tega postopanja napram župniku? V občini Houplines je za župana neki Sohier, zagrizen nasprotnik duhovščine in vere. Tega človeka je župnik, ko je bil še majhen, oblačil! Sedaj je Sohier župan in kot tak odredil, da se v občini ne smejo prirejati cerkvene procesije. Župnik je stvar božjo više cenil nego županovo odredbo, in priredil je dve procesiji. Župnik je bil obsojen v globo in stroške kazenskega postopanja, ker mu pa niso mogli nič vzeti, moral je telesno trpeti. Pomožnemu župniku v Houplinesu vzel je župan celo občinsko stanovanje! Ko se je župnik povrnil te dni iz ječe, čakali so ga župljani pri —■ slavoloku, možje so župnika vzdignili in ga nesli v razsvetljeno cerkev. Župnik se županovim odredbam ni uklonil. Priredil je zopet procesijo Župan je jezno gledal, ko je videl, da so za procesijo stopali sedaj tudi bivši njegovi prijatelji. Osamljen je sedaj župan Sohier in onemogel napram župniku 1 Proti župniku si rali procesij ne upa več postopati. — Vohun. V Varšavi je bil ruski polkovnik Grrimm aretiran zaradi vohunstva. Zajedno je bil aretiran še neki drugi, Grimmu prideljen častnik in tri gospe. Vsi aretovanci so nemške narodnosti. Grimma je aretiral guvernerjev pobočnik, polkovnik Kowalovski. Pri hišni preiskavi so se našli dokazi, Stran 120. NOVICE Letnik LX. da se je Grimm že sedem let bavil z vohunstvom. Zaslužil s tem nad 400.000 rubljev. Posredovale so aretirane dame. Na leto vendar spravijo na površje, ker pod vodo ne morejo dihati več kakor nekaj minut svetlo skupno do 50.000 kg v stanovanja. „Figaro" piše: „Bivši francoski vrednosti do 4 milijone kron. Dobra roba ima ondi povprečno kapita Dreyfus je hotel najeti stanovanje v Rotschildovi hiši ceno P° 40 — 70 kron kg. Razni nakit in korale se izdeljujejo v Parizu. Baron Edmund Rotschild gospodar te hiše in je v Neapelju, Genovi in Livorni ki daj zaslužka mnogim ravno na potovanju v Avstriji. Ko mu je o tem njegov oskrbnik revnim družinam. Od ondi se pošilja po celej Evropi ter se telegrafiral, je odgovoril, da nima stanovanja za Dreyfus-a in vporablja za mnoge namene pri tem priporočal" ostalo, ko je celo brat baron Alfonz imenovanega pati je ali Pozdrav. Kaj je pozdrav? Pozdrav je izraz sim-dolžnost do onega, katerega pozdravljamo, je tako Časopis o železnici pred sto leti. Sonth- rekoč neizražena želja, da dotičnemu, katerega pozdravljamo Kesingtonskem muzeji nahaja se zanimiva številka časopisa želimo vse dobro. Pozdrav kakor denar navadi je jedno „Quarterly Review" v katerem je govor o ideji železnice, kot drugo samo s to razliko, da nas prijazni pozdrav ne stane Zanimivo je čuti, kako so tedaj mislili prvi učenjaki o želez- ničesar in ga imamo na razpolago vedno, za denar pa se niči. List pravi med drugim namreč tudi sledeče: Mi ne mo- moramo truditi in ga neradi razsipljemo. Vender kako remo podpirati fantastični projekt, ker se smejemo smešni mnogo je včasi na jednem pozdravu ali pravzaprav na nje- ideji železnice, ki se praktično izpeljati ne da. Je-li kaj bolj govern načinu ležeče. Koliko da včasi misliti sam na sebi še smešnega in absurdnega, kakor je misel, da bode težke vozove tako priprosti pozdrav. Način pozdrava je včasi nam gonil par dvakrat hitreje, kakor so naši poštni vozovi? In pa odpre oči nasproti bedi bližnjega. Njegov od prikrivane bede tudi, kedo se bode podal v nevarnost vožnje s tako hitro loko- in prošnje prešinjeni naglas omehča srce človekoljuba, da re- pomore. Druzega zopet osreči pozdrav motivo. Prej bi bilo pričakovati, da se v artilerijski delavnici vežu po svojej moči v Woolwichu vsede kedo na raketo ter zbeži v zrak. Nevarnost njegovega gospodarja vsaj mu označi da je adovolj ne To bila nič večja. Tako tedanji učenjaški list o železnici, gledali isti učenjaki dandanes! skupna Železnice. Ameriških državah znaša dolžina železniških prog 184.522 milijonov, na Nemškem 29.984 milijonov, na Francoskem 25 862 milijonov, v Rusiji 28.357 milijonov, na Angleškem 23.534 milijonov, v Indiji 21.543 milijonov. Angleška ima 62.252 vagonov. Nemška 34 590 vagonov, Amerika 43.893 vagonov Na Angleškem vozi se na leto po železnici približno 1,062,911.100 popot- nikovi v Ameriki pa 698,342.000 to je skoro 700 milijonov popotnikov. Princ Henrik v Ameriki. rt Glas Naroda u list slovenskih delavcev v Ameriki, piše o potovanju princa Henrika v Ameriko, med drugim sledeče: Nemške ladij e na naših trd- njim Tretjega zopet vžali prezirljivi pozdrav jednega, kate- najlepši so pozdravi remu je storil dobro. NajnavadnejŠi in r med prijatelji. Oni ne potrebujejo pri pozdravih hinavščine je v splošnem tako v navadi, ampak priprosto in srčno povedo si z jednim samim pogledom, z mimogredočim pozdravom vse kar jih osrečuje, kar iih žali; prijateljsko oko vidi ua dnu duše prijatelj bol Tak pozdrav ni zgrešil pravega svojega namena, on osrečuje dotiČnega, komur je veljal in v zavesti odkritosrčnosti ima dvojno veljavo. Sploh pa se pri pozdravih prepričamo vsaki dan da naj bode njegov namen še tako formalen, še tako brez pomena, prijazen pogled, ki združen z uljudnim pozdravom najde vsakokrat prijazni odziv. Vljudnost bode naj nam vsikdar merilo pri različnih pozdravih in vsakokrat bodemo zadostili svojej dolžnosti. njavah niso pozdravili s streljanjem, kakor je to običaj ob prihodu kake vojne ladije. čudno je, da na prvem jamboru •i Hohenzollern" niso razobesili ameriške zastave, kakor to zahteva mednarodna vljudnost. Oni nemški mornarji, kateri so smeli na kopno, so bili v Novem Jorku pogoščeni zastonj, kajti nemškega drobiža ni hotel nihče vzeti. V Chikagu sta imela v imela v imenu mesta pozdraviti princa tudi dva Čeha: Vilj em Kolaček in I. Dvorak. Ta dva sta se zahvalila za „podeljeno iima čast" in bodeta zajedno z ostalimi chikag-skimi čehi ugovarjala proti postopanju tukajšnih uradnikov, kateri ravnajo s princem nerepublikanski. Rudeči koralj (Coralium rubrum) s katerim se tako rade kinčajo devojke srednjih stanov, posebno v mestih, poznan Loterijske srečke. V Brnu dne 19. marcija t. Na Dunaji dne 15. marcija t. V Gradci dne 15. marcija t. 29, 63, 57, 68, 35. 52, 32 85, 73, 89 11, 10, 74, 72, 66. K 7 proso Tržne cene. V Ljubljani dne 21. marcija 1902. Pšenica K 9 30 h, ajda K 6 50 . fižol K 8- ječmen oves K 6 80 h, turšica K 6 20 h, leča K 9' je bil vže starim Grkom, ki so ga rabili za okras svojih vse cene veljajo za 50 kilogramov. tempeljnov in stanovanj. Seseda se je nahajal v večjih komadih in krasnejših izrastkih, kakor se to nahaja dandanes, pridejo v kupčijo na drobno takorekoč le odlomki pravih kot mali odlomki nanizani na rudečo nit morejo njimi, ta dragulj v toplem koral in imeti ono ceno, ki omogoči nepremožnemu ženstvu kinčati se Prave večje korale pa imajo visoko ceno. Nahaja se Sredozemskem in črnem morju ter se z njegovim pridobivanjem pečajo največ Italijani, posebno prebivalci okrog Neapelja, kateri imajo okoli 500 nalašč za prirejenih čolnov. Za to imajo jako primitivno pripravo, ki spuščajo v morje, nekak lesen križ pritrjen na sredi s težkim kamenjem, kar potem vlečejo po morskem dnu in s tem lomijo korale. Drugi zopet se spuščajo v morje, ter jih trgajo z roko kar seveda vzlic temu, da se na morskem dnu nahaja mnogo krasnih izrastkov koral, ne morejo izvrševati skrbno in natančno. Hitro pograbijo, kar jim pride pod roke in hitijo na zamorej o osebe vsakega stanu na vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev srečk Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest Odgovorni urednik Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki