GLASILO - |(J^^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVIII. ŠT. 41 PTUJ, 23. OKTOBRA 1975 CENA 2 DIN Podpora ,^ladki" tovarni Svet skupnosti podravskih občin je minuli petek na zasedanju v Slovenski Bistrici podprl načrt za gradnjo tovarne sladkorja v Ormožu. Po informaciji, ki jo je o dosedanjih pripravah na ta podvig podal direktor SOZD „Jeruzalem" Ormož Matija Ratek, so prisotni menili, da je že skrajni čas za postavitev takšnega proizvodne- ga objekta, ki ne prinaša koristi samo občini Ormož, temveč pomeni veUk napredek celotne- ga območja severovzhodne Slovenije in dela hrvaškega Medžimurja in Zagorja. Tovarna sladkorja bi močno vplivala na kakovostni razvoj tega območja. Ko smo že pri ormoški »sladki" tovarni, naj omenimo še, da je za gradnjo že dosežen pomemben napredek. 18. no- vembra letos bo že podpisan konzorcij pridelovalcev pese in porabnikov sladkorja. Prvi se bodo s tem obvezali pridelovati sladkorno peso, drugi pa »spraviti v promet" sladkor - ^•si pa zgraditi tovarno, ki bo, kot smo pred časom že poročali, s polovično kapaciteto pričela obratovati leta 1978. jr PODRAVSKA REGIJA Skupno za boljše delo Razprave o enotni ureditvi financi- ranja krajevnih skupnosti na obmo- čju podravske regije tečejo že dalj ča- sa, o tem pa so govorili tudi na zadnji seji sveta skupnosti podravskih ob- čin, minuli petek v Slovenski Bistrici. Obravnavali so osnutek družbene- ga dogovora o samoupravnem zdru- ževanju in uporabi sredstev, ki jih za zadovoljevanje skupnih potreb v KS namenijo delavci v združenem delu. Podpisniki družbenega dogovora so občinske skupSčine, občinske konf©-^ renče SZDL in sveti zveze sindikatov občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Podpisniki se s tem dogovorom zavezujejo, da bodo na območju svojih občin pobudniki za sklenitev samoupravnih sporazu- mov, v katerih se bodo krajevne skupnosti, delovni kolektivi in druge samoupravne skupnosti dogovorile o načinu zbiranja in uporabi sredstev, ki jih zavezanci samoupravnega spo- razuma namenijo za uresničevanje (Nadaljevanje na 2. strani) Ljubo Jasnič sprejema plaketo SO Ptuj kot priznanje SO za uspešno delovno akcijo HALOZE '75 Foto: zk PREDSEDNIK SLOVENSKE MLADINE JE OBISKAL PTUJ V ponedeljek je mlade iz Ptuja obiskal predsednik republiške konfe- rence ZSMS Ljubo Jasnič. Mladi so v svoji sredi pozdravili tudi Robija Kovšco, predsednika RK mladih v izobraževanju. Zlata Vogriča, vodjo centra mladinskih delovnih akcij in komandanta akcije HALOZE 75, Jožeta Poglajena. Na seji predsed- stva je Ljubo Jasnič slišal uspehe in težave ptujske mladine po posame- znih področjih. Ocena dosedanjega dela je dobra, je poudaril, videti je uspehe, kar smo slišali, je uresniče- vanje kongresnih misli, mislim pa, je poudaril, da moramo točko o organi- ziranosti v prihodnje črtati z dnevne- ga reda. Mladina je organizirana, po- trebno je delo na idejnopoUtičnem izobraževanju mladih. Po pogovoru s predsedstvom ob- činske konference ZSMS Ptuj je Lju- bo Jasnič s sodelavci obiskal opekar- no 2abjak in si ogledal proizvodnjo. V prijetnem pogovoru z vodstvom opekarne in mladimi je zvedel o pro- izvodnji in kadrovskih problemih te- ga mladega kolektiva. Obiskal je še DijaSki dom, si ogledal prostore in se pogovarjal s predstavniki dijaškega doma. Popoldne je obiskal še mlade iz osnovne organizacije v krajevni skupnosti Rogoznica. V poznih po- poldanskih urah je ob prisotnosti mladih, družbenopolitičnih delavcev občine Ptuj in ob krajšem recitalu gimnazijcev sprejel v imenu republi- ške konference plaketo SO Ptuj, ki jo je predal predsednik skupščine obči- ne Ptuj, Branko Gorjup. Ljubo Ja- snič je v zahvalnem govoru naglasil, da je priznanje preveliko, vendar je obvezujoče. Vaše delo dobro ocenju- jem in sem z obiskom zelo zadovo- ljen, je ob koncu dejal predsednik slovenske mladinske organizacije. z. k. Foto: z. k.; BISTRIČANIVSVETOZAREVU Na praznovanju občinskega praznika občine Svetozarevo v SR Srbiji, so pretekli teden odpotovali nekateri družbenopolitični delavci občine Slov. Bi- strica, ki je s to občino pobratena že več let, sodelovanje pa se razvija tako na družbenopolitičnem kakor tudi gospodarskem področju. Člani bistriške delegacije so se udeležili številnih prireditev v počastitev praznika občine Svetozarevo, bili so gostje družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij ter se pogovarjali o možnostih Se tesnejšega povezovanja prebival- cev obeh občin. Posebna skupina članov DPD Svoboda Slov. Bistrica, ki so jo sestavljali predvsem mladi občani Slov. Bistrice pa je sodelovala na osrednjih svečanostih v Svetozarevu s posebej v ta namen pripravljenim kulturnim programom. VH N^višje priznanje občine Vmjačka Banja za mladino občine Ormož. Foto: J. Rakuša ORMOŽ: PRIZNANJE MLADINI Vsako leto sredi oktobra praznuje občina Vmjačka Banja v SR Srbiji dva pomembna praz- nika: dan vstaje, ko je počila prva partizanska puška na Popini in dan zmage, ko so partizani srbskemu ljudstvu izvojevali svo- bodo in novo Jugoslavijo. Tudi letos se je teh svečanosti, ki običajno trajajo po teden dni, udeležila delegacija bratske občine Ormož. Sredi prejšnjega tedna so se Ormožani vrnili iz Srbije polni prijetnih vtisov. S sabo pa so prinesli presenečenje za vse mlade na območju občine. Občina Vmjačka Banja je namreč ormoški občinski organizaciji ZSMS podelila diplomo in oktobrsko plaketo. Najvišje pri- znanje te občine je ormoška mladina sprejela v znak priznanja za širjenje bratskih in prijateljskih vezi med obema občinama. Ormoška mladinska organizacija je prav letos, ko praznujemo SOletnico osvoboditve, ubrala nova pota v sodelovanju z mladino bratske Vmjačke Banje. Tako je bilo letos spomladi organizirano prav na pobudo tudi ormoške mladinske organizacije srečanje mladih občin Ormož, Vmjačka Banja in Velenje, sodelovali pa so tudi v izmenjavi brigadirjev v letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Oktobrska plaketa bo gotovo velika spodbuda mladini občine Ormož za še večje utrjevanje bratskih vezi med občinama. jr 2. stran tednik - Četrtek, 23. oktobra Se bo ptujski TEHNOSERVIS uveljavil na domačem in tujem trgu s svojimi kopirnimi aparati? Odgovor bi moral biti: mora se uveljaviti, pravzaprav se je že. Skupina, ki že nekaj časa novator- sko deluje v Tehnoservisu na Ormo- ški cesti, je za zagrebški sejem Inter- biro (sejem pisarniških aparatov in pripomočkov, tudi za projektivne bi- roje itd.) pripravila nov prototip ko- pirnega stroja tehnomatic 300. V raz- vojnem oddelku Tehnoservisa, kjer delajo včasih dan in noč, so se prosla- vili že na sejmu Birotehnike v Mo- skvi, ki je bila od 2. do 16. sep- tembra. To razstavo si je ogledalo okrog milijon obiskovalcev, nam je povedal tov. Galun. Povedal je, daje sovjetsko tržišče zelo vabljivo. Sovje- ti se resno zanimajo za kopirne apa- rate, tudi cena, ki je 30—50 odst. manjša od zahodne tehnike, je vablji- va. Kopirni aparati so bili razstavlje- ni tudi v Gradcu, 29. novembra bodo prikazani v Kamerunu. Za aparate se zanimajo naša izvozna podjetja (Ru- dis). Nekaj aparatov bodo najbrž prodali v Maroko. Letošnje leto je nekakšen mejnik v delu delovne organizacije. Led je pre- bit. Domači proizvodi — to je želja vsakega podjetja. Želimo, da si ko- pirni aparat odpre pot v svet, da bi Tehnoservis zrasel v tovarno. Mislim, da lahko ob tej priložnosti spregovo- rimo tudi o stabilizaciji. Ta novost krepi naše gospodarstvo in uresničuje stabilizacijsko politiko. Novosti v Tehnoservisu je Se več. Poleg tehnomatica 300 (kopirni aparat za polmokro kopiranje) je v programu Se tehnografic miza za ri- sanje in prerisovanje, tehnomatic 1600 — elekt-ronski aparat za obrezo- vanje načrtov (širina mize je 150 cm) in kot zadnji noviteti še peč za savne in šilček za Siljenje min. Kopirni aparat za polmokro kopi- ranje je izboljšan. Ker je kopiranje na bazi amoniaka in ta kemična se- stavina neprijetno diši, so tehnomati- cu 300 odpravili neprijeten vonj in mu dodali Se sušilno komoro. Aparat je uporaben za diazo papir, kije ob- čutljiv na svetlobo in amoniak. Kakor pravijo v Tehnoservisu, je lahko Zagreb odskočna deska za ce- loten program. Ce ,,skok" uspe, uspe tudi 180-tim delavcem Tehno- servisa. z. kodrič ORMOŽ; TRGATEV JE KONČANA Ta teden bodo v ormoških goricah končali z obiranjem grozdja. Kot nam je prejSnji teden v petek povedala Katja Grabovac, dipl. inž. agr., vodja delovne enote vinogradništvo pri TOZD Kmetijstvo ,,Jeru- zalem" Ormož, so od takrat rabili za pospravilo pridelka grozdja samo še pet lepih dni. Ob koncu so trgali sorti šipon in laSki rizling. Letošnjo trgatev je znatno oviral dež, vendar so kljub temu kar v redu ,,prišli skoz". Ta čas je trgalo grozdje 330 ljudi. Delali so na Šestih deloviSčih. Letos so v kleti, oziroma stiskalnici prvič delali tudi z rob- kalnimi stroji — to so naprave, ki ločijo peclje od grozdnih jagod. V ormoških goricah je letos zraslo (na cca 500 ha( v družbenem de- lu približno 260 vagonov grozdja, toliko pa so tudi predvidevali. Trga- tev v zasebnih vinogradih je bila končana že pred tednom. Odkupili so približno 50 vagonov grozdja, to je precej manj, kot so načrtovali. Naj omenimo še, da so letos v ormoških goricah imeli kar lepo sladkorno stopnjo, zato so pustili nekaj površin žlahtnega belega bur- gundca, ki ga bodo obirali prihodnji teden. Iz tega grozdja dobijo vino, ki se imenuje Pozna trgatev in je kot nalašč za sladokusce. jr Skupno za boljše delo (Nadaljevanje s 1. strani) svojih skupnih interesov v krajevnih skupnostih. Samoupravni sporazumi bodo morali vsebovati programe dela KS za vsako koledarsko leto posebej, način združevanja sredstev, višino vsakoletnega prispevka ter način za- gotavljanja vzajemnosti in solidarno- sti med krajevnimi skupnostmi v po- samezni občini. Samoupravni sporazum bi se naj praviloma sklepal za srednjeročno obdobje 1976/80. Izoblikovalo se je tudi stališče, da bi že prihodnje leto namenili za financiranje skupnih po- treb v KS najmanj 0,5 "lo od bruto osebnih dohodkov. Denar bi se naj odvajal sorazmerno s številom zapo- slenih za zbirne račune v občinah, kjer delavci prebivajo. Prispevek bi plačevali tudi obrtniki in drugi svo- bodni poklici. Prisotni so enotno podprli priza- devanja za sklenitev takšnega spora- zuma, ki bo občutno pripomogel k boljSemu življenju in delu krajevnih skupnosti, niso pa se mogli zediniti glede virov, iz katerih bi črpali denar. Menili so (delegacija občine Mari- bor), da ne kaže dodatno obremenje- vati gospodarstva; novo obremenitev bi naj zato vključili v bilančno vsoto, ki je namenjena skupni porabi v ob- činah. Sklenili so, da bo o virih finan- ciranja svet podravskih občin v kra- tkem ponovno razpravljal — ko bo končana razprava o tem v družbeno- političnih organizacijah posameznih občin. Izvajanje samoupravnega spora- zuma bo spremljal poseben organ, sestavljen iz delegatov zbora združe- nega dela in krajevnih skupnosti. Njegova naloga bo tudi skrbeti za vsestranski razvoj takega sodelova- nja združenega dela in krajevnih skupnosti, s sporazumom pa bo tudi dosežen cilj, ki se zanj ves čas bori- mo: za delo krajevnih skupnosti bo- do delovne organizacije prispevale po načelu, kje je delavec doma, ne glede na občino. Tako bodo na primer ma- riborske OZD in TOZD nakazovale sredstva za delavce iz Ptuja v ptujsko občino. Lahko pa tudi narobe. Če je kdo s stalnim bivališčem v Mariboru, dela pa v Ptuju. PRVA SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA V PTUJU Korak naprej glede družbene prehrane v Ptuju pomeni odprtje Prve samopostrežne restavracije erutnine v Ptuju. Namenu so jo predali v sredo, 15. oktobra. Restavracija ima prostor za 90 gostov. Ideja za tovrstno restavracijo se je porodila Ivu Tomažiču, feneralnemu direktorju Perutnine, redračunska vrednost celotne in- vesticije je znašala 95 milijonov, vendar se je le-ta zaradi dobre organizacije dela zmanjšala za 10 milijonov. Idejni in glavni projekt je izdelal Energoinvest. V novi restavraciji dobite specia- litete iz pcrutninsk^a mesa, ki si vedno bolj utira pot do potrošnikov. Med njimi piščanca na ptujski način, piščanca na žaru, piščančji paprikas itd; vse po zelo konku- renčni ceni, tudi enolončnico, ki stane le 6,5 dinarja. V CIRKOVCAH SO RAZPRAVLJALI O RAZVOJU OBČINE V nedeljo je bil v Cirkovcah razširjen posvet KK SZDL Cirkovce. Osrednja točka dnevnega reda je bila javna razprava o osnutku razvoja občine Ptuj in o razvoju KS Cirkovce za razdobje 1976-80. Javne razprave sta se udeležila tudi Sonja Skorjanec iz oddelka za planiranje in finance SO Ptuj ter Stanko Lepej, predsednik OK SZDL Ptuj. Sonja Skorjanecje spregovorila o osnutku plana razvoja občine Ptuj, o njegovih ključnih postavkah in odgovoarjala na vprašanja glede družben^a dogovarjanja in plana krajevne skupnosti. Beseda je bila tudi o problemih kmetijstva na Dravskem polju in o delu kmetijske zemSiške skupnosti Ptuj. Poudarek bo na živinoreji, je povedala, pridelovati bo treba tudi več koruze m pripravljati več silaže. Poudarila je, da sedaj v fazi usklajevanja gihajajo v obzir tudi plani razvoja ajevnih skupnosti. Potrebno bo poiskati skupen jezik z organiza- cijami združenja dela. Stanko Lepej je odgovarjal na vprašanja razvoja KS Cirkovce in se dotaknil perečih vprašanj razvoja Slovenskih goric in Haloz. Poudaril je, da si moramo s samoupravnim dogovarjanjem določiti oblike finan- ciranja gradenj šol, vrtcev in kulturnih domov. Delegati KS Cirkovce so tudi tokrat načenjali žgoča vprašanja padnje njihovega doma krajanov in o uvrstitvi v plane SIS. Obljube nič ne pomagajo, želijo si konkretnih dejanj, hočejo biti v planih nekaterili SIS, predvsem v planu Izobraževalne skupnosti, so bila mnenja delegatov, kmetov in družbenopolitičnih delavcev. Glede obveznega pologa in o izglasovanih samoprispevkeih je potrebno zavzeti stališča, da se glede samoprispevka' za gradnjo vrtcev, šol in Kulturnih domov ukine obvezni 50% polog. Predsednik OK SZDL Ptuj je v dogovoru dejal, daje takšno stališče že sprejeto in Izvršni svet SO Ptuj ga je tudi posredoval republiškemu. Javna razprava je uspela, čeprav krajani in delegati niso slišali tistih spodbudnih besed, kot so jih želeli. KS Cirkovce bo s pričeto akcijo nadaljevala in uresničevala plan razvoja, to je tudi njena naloga in bo skušala s samoupravnimi sporazumi in usklajevalnimi procesi s svojim programom prodreti v združeno delo in samoupravne interesne skupnosti. z. kodrič Stroj za trebljenje buč Tovarna olja iz Slovenske Bi- strice je na posestvu kmetijskega kombinata v TurniSču pripravila uspelo demonstracijo uvoženega stroja za trebljenje buč. Stroje so uvozili iz Avstrije. Stane okrog 95 tisoč dinarjev. Edini stroj takšne vrste v Jugoslaviji iztrebi na uro 700 buč. Sklenili so, da bo tovar- na olja stroj posojala kmetijskim organizacijam in kmetom, zk MG TEDNIK - ČETRTEK, 23. OKTOBRA stran 3 MAKOLE frvi krajevni praznik v nedeljo, 19. oktobra seyje v kraju Makole zbralo veliko število prebivalcev občine Slov. Bistrica na praznovanju krajevn^a praznika, ki ga imajo prebivalci KS Makole letos prvič. Iz opravičljivih okoliščin svojega praznika niso proslavili na dan 3. oktobra, kot so to krajani načrto- vali. Ta datum je povezan z letom 1941, ko so v Mariboru ustrelili prve prebivalce iz KS Makole, pričelo pa se je tudi množično izseljegvanje narodno zavednih domoljubov iz Makol in okoUce. Osrednja svečanost ob prvem prazniku KS Makole je bila v domu kulture „Anica Cerne" v Makolah, kjer je bila dvorana kar premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli spremljati osrednji program prire- ditve, na katerem so osvetlili prizadevanja te KS za hitrejši gospodarski razvoj, najprizadev- n^šim društvom: PGD Makole, Tabomi3ci organizaciji, Osnovne šole Makole, Krajevni skupnosti in Os novni organizaciji ZSMS Makole pa so podelili posebna priznanja. Med posamezniki pa so takaia priznanja sprejeli Julijan Lončarič, Anton Kovačic in Jože Kropeč. Osrednji dogodek nedeljske sveča- nosti, ob prvem kra.jevnem prazniku KS Makole pa je bil prevzem novozgrajen^a otrošk^a vrtca, ki so ga ob tej priložnosti odprU za okoli 50 najmlajših krajanov, ki se bodo tako po dolgoletnih pričako- vanjih in tudi velikih prizadevanjih ter samoodpovedovanju svojih star- šev, organizirano izobraževali v dveh oddelkih. Izgradnje tega, za kraj in okolico nadvse pomembnega objekta, je veljala okoli 200 miUjonov SD.' Denar so zagotovih občinska skup- nost otroškega varstva Slov. Bistrica iz kreditov republiške skuupnosti za otroško varstvo, del sredstev v obliki kredita pa je prispeval Marles, ki je vrtec tudi postaviL Gotovo pa se krajani ne bi veselili te pomembne pridobitve, če zanjo ne bi sami veliko prispevali. Predvsem so prispevali svoj delež v prostovoljnem delu pa tudi materialu, saj so sami opravili vsa dela pri izgradnji temeljev, kanalizacije in ostaUh del za blizu 1000 prostovoljnih delov- nih ur. VH Vrtec z dvema oddelkoma v Makolah Foto: V. H. V trgovini ZARJA na Srbsicem trgu v Ptuju so na mrzle jesenske in zimske dni že pripravljeni. Na zalogi imajo: MOŠKE, ŽENSKE IN DEKLIŠKE PLAŠČE, BUNDE, MOŠKE JOPICE, MAJICE, SRAJCE, ŽENSKE iN DEKLIŠKE JOPICE, BLUZICE TER RAZNO METRAŽNO BLAGO S 30-50 % TOVARNIŠKIM POPUSTOM! PRIDITE - ZADOVOLJNI BOSTE! Varčevanje v ptujski banki v začetku leta 1973 se je ptujska banka kot samostojna podružnica združila s kreditno banko Maribor. Samoupravni sporazum o organi- zaciji delovne skupnosti in sistemizaciji delovnih mest jo razdeljuje v naslednje notranje organizacijske enote: oddelek za krecUtiranje gospo- darstva in negospodarstva, oddelek za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, oddelek za dinarsko in devizno poslovanje in oddelek za bančno operativo in organizacijo. Danes vam bomo prikazali varčevanje v ptujski banki, prihodnjič pa druge oddelke, delo kreditnega odbora, pomen tedna varčevanja in svetovnega dneva varčevanja in podobno. Naš sogovornik je Albin Drevenšek, vodja od- delka za dinarsko in devizno poslovanje. Najprej je spregovoril o odseku za opravljanje deviznega poslo- vanja, ki deluje v okviru oddelka za dinarsko in devizno poslovanje. V glavnem se ukvarja s poslovanjem z občani. Odsek za devizno poslo- vanje opravlja devizne posle gospodarskih organizacij in posle devizno- pladlnega prometa v državi, medtem ko posle devizno plačilnega prometa s tujino za gospodarske organizacije in občane ptujske podružnice opravlja po devizni direkciji mariborske banke. V oddelku deviznega in dinarskega poslovanja pa svoje posle opravlja tudi likvi- datura odkupa in prodaje tujih plačilnih sredstev in uprava poslov de- viznih tekočih računov in deviznih hranilnih vlog. Kako je rastel promet dinarskih hranilnih vlog v zadnjih 10-tih letih in kako s prenosom izplačevanja OD na hranilne knjižice? ,,Banka iz leta v leto posveča veliko skrb poslovanju s prebi- valstvom, ki se v glavnem zrcali na področju denarnega varčevanja. Slednje pa je odvisno od več faktorjev in sicer od osebnih dohodkov, gibanja življenjskih stroškov in vzroka, ker občani prilagajajo svojo potrošnjo ne samo življenjskim potrebam, ampak tudi tržnim razme- ram. Spremembe le-teh pa se v določeni meri tudi odražajo bodisi v po- rastu ali stagnaciji hranilnih vlog. Banka nastopa kot zbiratelj di- narskih in deviznih vlog, ki pa se v nadaljevanju dele na navadne hra- nibe vloge, se pravi vloge na vpogled, vezane hranilne vloge in na- mensko vezane hranilne vloge. Iz podatkov za deset let nazaj je raz- vidno, da se je povečalo število dinarskih vlagateljev tako, da imamo sedaj že nad 50.000 varčevalcev. Denarna vrednost pa se je povečala za 18 krat, v denarju izražena številka predstavlja vrednost 101.000.000 dinarjev (nad 10 starih milijard dinarjev). Leta 1973 začetega prenosa osebnih dohodkov na HK se danes poslužuje že nad 90 '^'o organizacij združenega dela in drugih organizacij, kar je nedvomno prispevek k reševaniu oroblemov stabilizacijske politike. Kako pa je z rastjo prihrankov na deviznih računih? ,,Tudi devizno varčevanje hitro napreduje. To so vloge naSih delav- cev na delu v tujini, ki jih vlagajo v našo banko. Številčno stanje teh je blizu 4700 in pomeni 11-kratni porast v preteklih 10-tih letih. Dinarska protivrednost teh hranilnih vlog znaša 58,500.000 dinarjev (60 kratno povečanje). K tako hitremu porastu deviznih hranilnih vlog pa je prispevala tudi nekajkratna devalvacija dinarja in tudi dokaj visoka obrestna mera." Ali imate vpeljan način nakazovanja pokojnin na hranilne knjižice? ,,Danes pri nas prejema na hranilno knjižico pokojnine že 300 upo- kojencev. S tem pa so si zagotovili tudi sodelovanje z banko na področju potrošniškega in stanovanjskega ter drugega kreditiranja." Banka posveča veliko skrb tudi mladinskemu in pionirskemu varče- vanju. Lahko poveste kaj več o tej obliki varčevanja? ,.Pionirske hranilnice delujejo na 19-tih osnovnih šolah v ptujski občini. Štejejo 2160 vlagateljev. Stanje privarčevanih sredstev pa znaša 101 tisoč dinarjev." Kdo vam pomaga v delu va$e banke? ,,SDK in PTT mreža v občini nam nudita dragoceno pomoč pri izbi- ranju in prometu hranilnih vlog. Polog ali dvig hranilne vloge je možno opraviti pri vseh poštah v Sloveniji in pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji." Ob zaključku naSega obiska v oddelku za dinarsko in devizno poslo- vanje, je tovariš Drevenšek povedal Se nekaj o načinu varčevanja na tekočih računih. Z namenom, da bi banka še bolj približala svoje sto- ritve vlagateljem — občanom, je začela z uvajanjem oziroma odpi- ranjem tekočih računov občanom. Tako lahko občan namesto na hra- nilno knjižico nalaga v celoti ali delno prenaša svoj OD in druga sredstva na tekoči račun. Tekoči račun je zunaj meja že dobro poznan, svojo vlogo pa uveljavlja že tudi pri nas; je instrument brezgotovinske- ga prometa in ima vrsto prednosti pred hranilno knjižico. Plačevanje s čekom in poravnavanje raznih obveznosti, prav tako možen dvig gotovine pri domači oziroma vseh bankah v državi itd. MG 4. stran tednik - Četrtek, 23. oktobra Krnele so se sestali pri Tcmažu in se pogovarjali o svoji bodočnosti. ' Foto: .T. Rafcuša Kmetje v Savcih so proti? Zemlja je dobrina, ki je površinsko ne moremo povečati, lahko pa jo izboljšamo, da nam daje več, da rodi več. Človek je s tako imenovano melioracijo ali drenažira- njem že od nekdaj izsuševal močvirno zemljo in na njej potem prideloval poljščine. Taka prizadeva- nja so tudi na območju vasi Savci v KS Tomaž. Po široki sejanski dolini je veliko izvirov vode, po travnikih raste kisla trava (šai), po njivah pa že nekoliko boli mokre letine uničujejo pridelek. Slovenijavino TOZD Kmetijstvo »Jeruzalem" Ormož, ki ima približno 60 odstotkov vseh tamkajšnjih zem- ljišč, si je prav iz teh razlogov vsa leta prizadevalo to zemljo izsušiti in jo narediti rodovitno, kot je treba. Naredili so načrte za izsušitev 720 hektarov. Ker pa se Kombinatove parcele prepletajo z zasebnimi,' poskušajo za melioracijo zainteresi- rati tudi tamkajšnje kmete, ki pa takšnim posegom odločno nasprotu- jejo. Seveda ne vsi, velika večina je ZA, posamezniki pa so prav ogorčeni. dvomi Člani vaškega odbora SZDL in vaškega sveta KS so se zaradi nastalega položaja sestali minulo nedeljo in si skupaj s predstavniki KS Tomaž in krajevnih družbeno- političnih organizacij ter občine, kot temu pravimo, nalili čistega vina. Kmet Ciril Štabuc iz Bratonečic je povedal, da se kmetje melioracije ne bojijo, bojijo pa se plačila. Sejanska dolina je slabo rodovitna in vseh plačil počasi kmetje več ne bodo zmogli. Kot je nasestanku povedal Alojz Hergula, predsednik KS Tomaž, odporu botrujejo tudi nekorektni odnosi Kombinata do nekaterih tamkajš- njih kmetov. Tako so na primer kmetu Irgoliču pri nekem planiranju zasuli pet rodnih jablan m za dva voza drv ter si po njegovem zemljišču naredili cesto. Kmetu Raušlu so brez njegovega pristanka „zravnah" šest vrst vino^ada itd. Takšnih primerov je verjetno še več. gotovo pa so vzrok in vir nezaupanja. Za nameček pa so se še med kmeti razširile govorice, da bo potem, ko bo zemlja drenažirana. Kombinat zemljo vzel in zasadil s sladkorno peso - o čemer je v ormoški občini res dosti govoric. resnici v oči Ce smo pogledali „v oči" Kombinatu, še poglejmo kmetom. Kmet Raušl je neutemeljeno prizadet, ker je imel vinograd na Kombinatovi zemlji in je bil večkrat opozorjen, da si naj vinograd pospravi. Druge zadeve bodo na Kombinatu rešili ta teden. Sicer pa, ker je videti, da je bojazen pred plačilom, pred preveliko obremenit- vijo res prvi in največji razlog, zakaj so kmetje proti melioraciji, si oglejmo preprosti izračun. Kmet dobi kredit na 20 let. Letna anuiteta (denar za odplačilo kredita) znaša 97 tisoč starih dinarjev na hektar. , Ker je prvih pet let kmet za meliorirano zemljišče davka prost, bo glede na katastrski dohodek plačal samo 40 do 50 tisoč dinarjev več kot doslej. To pa je 500 kg koruze, če računamo kg po 2 dinarja, vemo pa, da je koruza že dražja. In če na melioriranem hektarju zemlje ne bomo pridelali 500 icg koruze več kot doslej, potem smo slabi gospodarji. Kmetje so tudi razširili govorice, da bodo po melioraciji tam, kjer imajo sedaj travnike, morah sejati samo koruzo, da bodo morali travnike preorati in da zato ne bodo imeli s čim krmiti živine. Pravzaprav je čudno, kaj vse si ljudje zmiš]yujejo, samo da bi dosegli svoj namen. Predstavnik Kombinata na nedeljskem sestanku je povedal, da bi bilo res dobro, če bi pridelovaU več koruze, da bi bilo res dobro, če bi travnike preorali, da bi se voda hitreje odcedila - vse to pa ni nujno, nihče nikogar v to ne prisiljuje. Kmetje bodo na svojih površinah naprej zastavljali svoje gospodarstvo kot doslej. O tem pa, da bi Kombinat meliorirano zemUo odvzel, pa ni niti govora. Ce poznamo našo ustavo, potem vemo, da se zemlja v Jugoslaviji ne more nikomur kar tako odvzeti. enkratna priložnost Sed^, ko so pripravljeni načrti in kredit, je gotovo enkratna prilož- nost, da sejansko dolino dvignemo iz zaostalosti. Kmetje na območju KS Tomaž so eno takšno priložnost že »zapravili". Bilo je to pred 15 leti. Pripravljeni so bih načrti in denar, šlo je pa za dolino Lešnice. Kmelge iz enakih (neutemeljenih!) „razlogov" načrta in ponujenega denarja niso hoteli sprejeti in močvirja so ostala, z njimi pa kisla trava, slabi pridelki na njivah in bolezen pri živini ( metpvost). Zanimivo je, da na drugem koncu občine (Obrež-Središče), kjer ni take potrebe po melioraciji, kmetje' ustavljajo zahteve po izsušitvi 100 lektarov zemlje. Govorimo o zaostalosti, o posivnosti nekih območij - človek je sam svoje sreče kovač ali pa ne! Kmetje, lastniki zemljišč za melioracijo, se bodo ponovno sestali to nedeljo popoldna, 26. oktobra in se dokončno zmenili, kako in kaj. Prepričani smo, da bodo spoznali prednosti, ki jih melioracija prinaša in se odločili za boljše, kar stori vsak pameten gospodar. jr Sejanska dolina - na fotografiji je samo delček - je že prepredena z odvodnimi jarki, ki gospodarsko pomenijo veliko pridobitev. Del doline je tudi že melioriran, velika večina pa še čaka .. . Solidarnost med kmeti? Besedo solidarnost vsi dobro poznamo, saj smo se (če ne prejf) z njeno vsebino seznanili ob združitvi delavskega in kmečkega zdravstve- nega zavarovanja. Takrat so se tisti, za katere mislimo, da imajo več. solidalizirali s kmeti in odstopili del svojega dohodka kmetu. Tako ie lep čas pred zdravnika stopata izenačena v pravicah. Solidarnost med delavci in kmeti pa bi naj — tako je bilo slišati ob nedavnih, razpravah o spremembah in dopolnitvah zakona o starost- nem zavarovanju kmetov — pomagala kmetu plačati tudi dajatve za starostno zavarovanje, kijih kmetje plačujejo po katastrskem dohodku in pavšalu na gospodinjstvo. Urejene kmetije dajatve zmorejo, neureje- ne pa teije ali sploh ne. Nekdo je tudi zaključil, češ,, nekomu je tistih 30 jurjev življenjska eksistenca, nekomu drugemu pa pride prav za to- bak in špricar". To je nedvomno res in tu je jedro problema, o katerem telimo spregovoriti. Solidarnost kmetov s kmeti? — poznamo ie katero obliko takega sodelovanja? Nekaj malega mogoče ie, kaj dosti pa ne. Če pride do kakšnih predlogov, hitro nekdo ugotovi, kaj bom jaz plačeval za njega: kmet za kmeta? Delavec to lahko stori, saj ne gre iz njegovega iepa! Dovolj prozaična ugotovitev, da o njej ni potrebno povedati kaj več. Nekateri so na razpravah menili, da naj plača kdo zmore, druge pa naj ,,prevzame" socialno. Jasno je, da v tem ni rešitve, temveč v solidarno- sti, da tisti, ki ima več, več plača — dobita pa enako! Tisti, ki uporablja svojo pokojnino za tobak, bi naj solidarnostno prispeval tistemu, kije na slabšem. Nepripravljenost kmetov na solidarnost s svojimi stanovskimi to- variši lepo ilustrira tudi primer melioracije zemljišč v Savcih. Strokov- njaki so izračunali, da melioracija tamkajšnjih kmetijskih površin sta- ne 3 stare milijone na hektar. Po tem predlogu bi naj vsi kmetje plačali enak prispevek, čeprav nekaterih površin ne bo potrebno tako na gosto prepresti z drenainimi cevmi, kot večino drugih. Nekdo takoj računa: manj cevi, manj dela — plačal pa bom enako. Račun je logičen, kot so vsi računi, vendar je samo to. V času solidarnosti, ki jo poznamo v ne- štetih oblikah na ravni zveze, republik,občin in drugod, je med kmeti še vse po starem, čeprav gre včasih zja malenkosti. Pota solidarnosti so različna in gredo v več, oziroma neskončno smeri. Tudi kmetje bodo morali razmisliti o tem in urediti odnose med seboj. _____ tednik - Četrtek, 23. oktobra stran 5 V življenju in delu mladinske organizacije - posebej še, če je bilo to delo nepretrgano, je trideset let dolga doba. Vemo, da osnovne organizacije mladih rastejo in odmir^o, da so prav zaradi svoje mlade sestave največkrat v veliki programski in vsebinski krizi, kar ima za posledico životarjenje ali pa propad in ponovno ustanavljanje. takega se v 00 ZSMS Obrez (KS Središče ob Dravi) ni zgodilo skozi dolgih 30 let, to pa je že čas, ki ga velja proslaviti. Mladina vasi Grabe, Obrez in Šalovd je tako minulo soboto s skromno svečanostjo počastila svoj 30-letni jubilej nepretrganega delo- vanja. Aktiv Ljudske mladine Slovenije je za te vasi bil ustanovljen v septembru 1945, to je v letu veličastne zmage naših narodov nad okupatorji. Od takrat se ta mladina po svojih močeh in spoznanjih brez prestanka vključuje v naš družbeno- politični in družbenoekonomski razvoj in napredek. Z mladinsko organizacijo se ne more primerjati nobena druga. Mladinska organizacija ima tako poseben položaj zato, ker se njeno članstvo neprestano menjuje. Kom^ si mlad človek nabere nekaj izkušenj, že gre, odraste. Razen tega je mlad človek še nepopolna osebnost in največkrat išče samega sebe. Pri drugih družbenopohtičnih organizacijah pa tudi društvih takih razmerij do organizacij ni. Tam so člani še sedaj isti kot pred, denimo, 30 leti. Prav v tem je teža mladinskega dela. Na predsedniškem mestu našega jubilanta, mladinskega aktiva Obrez se je tako skozi 30 let zamenjalo skupno 26 ljudi, ki so vsi pripomogli - skupno z vsakokratnimčlanstvom seveda - da so mladi na svoji svečanosti v soboto lahko povedaU: „30 let smo rasli s tabo, naša domovina in ponosni smo na tvojo in svojo pretelclost, ki se prepletata med seboj." Osnovna organizacija ZSMS Ob- rez je ta čas postala za tamkajšnje mladinke in mladince že potreba. Je čas in kraj, kjer se mladi združujejo in pogovarjajo o svojih problemih, kjer vlada mladinsko vzdušje in razpoloženje. Njehovi programi dela, ki jih skrbno analizirajo na vsakoletnih konferencah, so na.j- večkrat kratki, združujejo pa želje članstva, zato so zmeraj uresničeni in mladi zadovoljni. Po delu si privošč^o - to jje že praksa vseh let - večdnevne izlete ob morje, v planine ip. Za ilustracijo n^ navedemo, da vsega denarja, ki si ga pridobijo s prireditvami, ne »zapravijo", temveč pomagajo k boljšemu delu tudi drugim organi- zacijam in društvom - ne samo s svojo fizično prisotnostjo in delom, marveč tudi finančno. Tako so iz svoje blagajne v zadnjih dveh, morda treh letih za te namene dali približno 700 starih tisočakov. Za mladinsko organizacijo je to več kot dovolj. Ob 30-letnici svojega dela, so mladi, združeni v 00 ZSMS Obrez jrejeh posebno priznanje občinske conference ZSMS Ormož. jr Utrin^ s proslave 30-letnice dela 00 ZSMS Obrez. Razen recitacij je v programu sodelovala tudi središka godba in obre^ci folkloristi. Foto: J. rakuša Komite OKZKS ' Ormož o mladini Trelja konferenca ZKJ je zadolžila člane Zveze komunistov, da od časa do časa analizirajo probleme mladine in njene organizacije po občinah. To bodo storili člani komiteja občinske konference ZKS Ormož na jutrišnjem posvetu, sočasno pa bodo pregledali še uresničevanje sklepov omenjene konference na I ormoškem območju. ji ^ DELO MLADIH V KIDRIČEVEM Jesen je čas, ko zaživi delo dramskih skupin na terenu. Med naj- bolj aktivnimi na tem področju je mladinska dramska skupina, ki delu- je v okviru DPD Svoboda Kidričevo. V polni meri je njeno delo zaživelo nekako pred letom dni. Prvič so se predstavili javnosti 22. decembra 1974 z recitalom, ki so ga posvetili dnevu JLA. Manj kot v enem letu jim je uspelo naštudirati 9 recitalov, s katerimi so se predstavili na raznih proslavah. V veliko pomoč pri njiho- vem delu jim je strokovna pomoč v osebi znanega kulturnega delavca Marjana Kovača. Z delom Rdeče in modro v mavrici so imeli že 14 uspešnih gostovanj in so lepoto dramskega nastopa ponesli v številne kraje, kjer do sedaj niso delala dramska društva in so jim tako s svo- jim nastopom dali spodbude za oživ- ljanje kulturnega dela tudi na njiho- vem območju. Kali njihovega dda so ponekod že rodile sadove. Z njim bodo gostovali tudi letos. Aktivnost mladih v Kidričevem se kaže na vsakem koraku. Ze sam podatek, da so samo v letošnjem letu imeli 33 enodnevnih delovnih akcij, dosti pove. Za svoja prizadevanja in uspešno delo so dobili številne poh- vale in naleteli na razumevanje kra- jevnih dejavnikov, ko so potrebovali pomoč. Krajevna skupnost je vse mlade, ki so vsaj enkrat sodelovali na delovni akciji, nagradila z eno- dnevnim izletom v rojstni kraj pred- sednika Tita. Ze ob novem letu pa naj bi stekla nova predstava mladinskega dramskega društva iz Kidričevega, z naslovom Lepota in zver. Tudi tokrat z mojstrsko besedo pomaga Marjan Kovač, Toni SeSo, vodja pro- gramskega sveta kluba mladih v Kidričevem je povedal, da pripravlja- jo recital ob tovarniškem prazniku tovarne glinice in aluminija, v kate- rega bodo vtkali niti 30-letnice osvoboditve, 25-letnico samouprav- ljanja v TGA in razvoja tovarne. Po- leg tega, da mladi požrtvovalno in tvorno delujejo v dramski sekciji, delajo Se tudi v Številnih drugih sekci- jah v okviru DPD Svoboda Kidri- čevo. Z uspešnim delom pa se lahko pohvali tudi klub mladih v Kidriče- vem, ki je postal pravo središče mla- dinskega življenja. MO PREDSEDNIKKCE) Za svojo svečanost ob 30-letnici delovanja 00 ZSMS Ormož so mladi zbrali imena in priimke vseh dosedanjih predsednikov in pred- sednic. Aktiv Ljudske mladine Slovenije je v septembru leta 1945 ustanovil Janez Arsenjuk, doma iz Obreza. Na predsedniškem mestu v aktivu so potem bili: Tilika Arsenjuk, Slavica Dogša, Monika Posel, Rudolf Mlinaric, Ivek Borko, Ivek Štampar, Ivan Potočnik, Marija Krničar, Franc Raušl, Ivo Raušl, Radko Aleksič j Martin Rakuša, Jože Veldin, Frančika Masten, Jože Rakuša, I Franc Šala, Tina Potočnik, \ Tonček Dečko, Jože Podgorelec, Marta Cavničar, Jože Rakuša, Lojzek Arsenjuk, Darinka Arsen- juk in Jož Kočevar. Sedanji ^ predsednik Branko Filipič je tako | šestindvajseti predsecinik tega aktiva. (Vrstni red navedenih imen je točen samo v začetku in na koncu, v sredi pa približen). Mladi so poskušali tudi ugotoviti, kje so ti ljudje danes in kaj delajo, oziroma kaj so v življenju postali. Razen ene izjeme so se vsi uspešno uveljavili, nekaj jih ima celo akademske naslove, drugače so pa v vseh poklicih od kmeta prek visokokvaUficiranih delavcev uslužbencev do najvišjih republiških zavodov. jr Po 9. kongresu Leto dni po kongresu slovenske mladine občinska mladinska vodstva analizirajo doseženo. V Ormožu so o tem napisali poročilo in sklicah občinsko mladinsko konferenco, ki bo v soboto analizirala delo in organiziranost OK ZSM po kongresu. Razen tega bodo mladi razpravljah o spremembah in dopolnitvah v svojem programu dela. jr. 6. stran tednik - Četrtek, is. oktobra SODELOVANJE GASILCEV IMPOLA IN STEKLARNE Sodelovanje med gasilskimi društvi občine Slov. Bistrica je že tradicio- nalno, saj se združujejo na področju usposobljanja v protipožarni varno- sti, pa tudi v drugih oblikah dela. Sodelovanje industrijskih gasilskih društev IMPOL in Steklarne traja že vrsto let. Za seboj imajo že nekaj skupnih akcij, ki jih vsako leto obo- gatijo z novimi. Se uspešnejšimi pa tudi obsežnejšimi. Gotovo najtesneje sodelujejo v primernih elementarnih nezgodah pa tudi pri skupnem uspo- sabljanju strokovnih kadrov. Pose- bno tesno pa je sodelovanje teh pro- stovoljnih industrijskih gasilskih društev v tednu požarne varnosti, ko se srečata na skupnih manifestativnih prikazih, pa tudi preizkušnji sodob- nejših gasilskih aparatov in pripomo- čkov. Srečanja v obeh delovnih ko- lektivih, predvsem z namenom, da tudi neposrednim proizvajalcem, ki niso tesno povezani z dejavnostmi teh društev, kar najširše prikažejo prak- tično uporabo posameznih gasilskih orodij in aparatov pa tudi usposob- ljenost članstva, ki z vsakim letom naraSča. Skupne prikaze teh aparatov in spretnosti desetin spremlja vedno veliko število članov obeh kolektivov. Namen takšnih manife- stacij je tudi pritegniti kar največ no- vih članov iz vrst neposrednih proiz- vajalcev kakor tudi drugih. Posebno pozornost pa posvečajo vključevanju mladih. V delovnem kolektivu IMPOL in Steklarni se prostovoljno gasilsko društvo lahko pohvali, da ima pri svojih prizadevanjih v protipožarni varnosti vso podporo kolektiva in vodstva, kar jim omogoča, seveda v okviru danih možnosti, nadaljnje usposabljanje in izpopolnjevanje. Predvsem v IMPOLU je ta služba za- beležila že velike razsežnosti, saj imajo v svoji sestavi številno članstvo pa tudi sodobne gasilske aparate. Foto in tekst: Viktor Horvat Z zadnjega skupnega nastopa gasilcev IMPOL-a in Steklarne v bistriški TOZD, ob uspešni uporabi aparata za gašenje s peno Odbor za medsebojna razmerja podjetja AGROTRANSPORT PTUJ VABI K SODELOVANJU VODJO ADMINISTRACIJE Poleg splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — popolno srednjo šolo administrativne smeri ali — popolno srednjo šolo administrativne ali ekonomske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v administraciji, — da pristane na dvomesečno poizkusno dobo. SKUPNO DELO MLADIH Pri srednješolskem centru v Ptuju je bila ustanovljena koordina- cijska konferenca ZSMS z namenom povezovati delo vseh osnovnih organizacij. Ko je bil ustanovljen srednješolski center, je bila formi- rana tudi ta konferenca, v kateri so mladi vseh srednjih šol združeni in tako rešujejo skupne probleme, pasivnost, ocenjujejo mentorstvo, pregledujejo rezultate na kulturnem, idejnopolitičnem, športnern in zabavnem področju. Na vseh šolah delujejo marksistični krožki, v nekaterih tudi OZN, kulturna dejavnost in družbena samozaščita. Ko smo predsednico koordinacijske konference Lidijo Korpar povprašali, s kakšnimi pro- blemi se srečuje konferenca, nam je odgovorila, da se predvsem posve- čajo pasivnosti mladih. Skušamo navezati stike s kmetijsko šolo, od koder ni nobenega glasu o sodelovanju in povezovanju, kljub vabilom in gradivu. Načeli smo tudi vprašanje gradnje novega šolskega centra v Ptuju. Z zgraditvijo tega doma bo nastala boljša povezava in naše delo bo mnogo lažje in tudi bolj uspešno. Letošnja programska izhodišča temeljijo predvsem na idejnopolitičnem izobraževanju mladih. Tako smo v ponedeljek pripravili seminar izobraževanja. Predavatelji so nam prikazali organiziranost ZSMS, vlogo in delovanje mladih komu- nistov, slišali smo program izobraževalne skupnosti ter vlogo mladih v izobraževanju. z_ k. Pevci KUD ,Janko Živko" proslavili 30. obletnico osvoboditve _ Pevsko društvo KUD „Janko Živko" iz Poljčan je pred nedavnim slavilo skupno z večjim številom ljubiteljev zborovskega petja iz Popan 30-letnico osvoboditve. V tem okviru so organizirali izlet na Pohorje, kjer so obiskah več kulturno zgodovinskih spomenikov, s posebno pozornostjo pa so obiskovali spomenike NOB. Pri spomeniku legendarnega pohorskega bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico so izvedli krajšo komemoracijo, ko so člani pevskega zbora zapeli več pesmi, mladi udeleženci pa so recitirali partizan-, sKe pesmi. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi muzej, posvečen poslednjemu boju legendarnega Pohorskega bataljona, ki je v planinskem domu na Osankarici, V vseh krajih, ki so jih poljčanski pevci in drugi ljubitelji petja obiskali, so zapeli nekaj pesmi in s tem navdušili krajane. Namen izleta je bil tudi vzpostavitev tesnejših stikov poljčanskih pevcev s krajani s pohorskih predelov, kakor tudi pridobivanje novih članov za pevski zbor KUD „Janko Živko". VH. Kooperanti SO se odločili v nedeljo so se na seji delavskega sveta KZ ,.Dravsko polje" iz Lov- renca na Dr. polju delavci zadruge in kmetje-kooperanti samoupravno dogovorili sporazumeli in odločili, da pristopijo k samoupravnem spo- razumu za financiranje gradnje Doma krajanov v krajevni skup- nosti Cirkovce. Samoupraviu spo- razum je potrebno pozdraviti in je garant za bodoče dobro sodelo- vanje in vzajemno delovanje na po- dročju negospodarstva in pospeše- vanja kmetijske poHtike. Iz periodičnega poročila izhaja, da je KZ uspešno poslovala; dru- žbeni produkt je napram lanskemu letu višji za 22 skupni promet znaša 2 stari milijardi. Predsednik delavskega sveta Jože Medved je kmete-kooperante in delavce za- druge opozoril na doslednost pri samoupravljanju. Poudaril je, da mora biti še večje sodelovanje med kmeti in zadrugo. Tudi ti se morajo polno angažirati, da bo proces samoupravljanja popolnoma ste- kel. Sodelovanje naj bo na nivoju upravljanja s sredstvi, o krediti- ranju itd. Na pobudo sekretarja OO ZK Cirkovce je predsednik de- lavskega sveta nekaj besed posvetil tudi prihodnji javni tribuni ob 50- letnici časopisa Komunist. Predla- gal je, da se KZ udeleži razširjene seje OO ZK Cirkovce, na kateri bo- do povedali svoja mnenja in po- stavljali vprašanja o bodočem raz- voju kmetijstva in o realizaciji,,ze- lenega plana". Z. Kodrič tednik - četrtek, 23. oktobra stran 7 izobraževalne oblike DU Ormož Jesen in zima sta čas za načrtovanje in izvajanje posebnih oblik izobraže- vanja na naših delavskih univerzah. V Ormožu so tako napravili načrt za delo treh razredov (6., 7. in 8.) večerne osnovne šole za odrasle. Delo na tem podro- čju se je že pričelo. Z drugimi večernimi šolami pa bo v Ormožu bolj težko, ker ni predavateljev, pa tudi prostorov primanjkuje. V načrtih Delavske univerze Ormož je precej obsežno področje družbeno- političnega izobraževanja, za katerega prav ta čas Delavska univerza sklepa s porabniki teh izobraževalnih oblik posebni družbeni sporazum za približno 800 do 1.000 ur pouka. Tu gre predvsem za izobraževanje delegatov, sindikalnih delavcev, nadaljevanje izobraževalnih oblik po dejavnostih, na primer šolstvo, gospodarstvo itd. in razne seminarje za članstvo družbenopolitičnih organiza- cij. Program Delavske univerze vključuje tudi tako imenovane splošno izo- braževalne oblike, kot je šola za življenje, šola za starše, občasna predavanja in tečaji — na primer o sodobni prehrani, šivanju in krojenju, higienskem mini- mumu ip. Načrtujejo Se predavanja o obrambni vzgoji za nerazporejeno prebival- stvo in razne oblike strokovnega izobraževanja — na primer varstvo pri delu, izobraževanje na delovnem mestu (Optyl, SVL in drugi). Delavska univerza v Ormožu si že lep čas prizadeva v Ormožu organizirati usposabljanje bodočih voznikov motornih vozil za kategoriji A in B. Sedaj to občani Ormoža opravljajo v Ptuju. Za to bi bilo potrebno opremiti poseben kabinet. Upajo, da bo ob pomoči občinske izobraževalne skupnosti in osnov- nih Sol ter drugih to kmalu uspelo. Razen navedenega vključuje ormoška delavska univerza tudi delo ljudske knjižnice Ormož in tamkajšnje radijske postaje. jr SREČA V NESREČI v soboto se je v Spuhlji pripetila prometna nezgoda turškega državlja- na. Avtomobil je s petimi potniki zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zaneslo prek bankine in se je zaletel še v poslopje ob cesti. Nesreča bi se lahko tragično končala, vendar sta le dva potnika bila lažje poško- dovana. Na turškem avtomobilu je okrog 9000 dinarjev škode, na po- slopju pa za okrog 6500 dinarjev. Prometna milica opozarja vse voznike, naj bodo previdni na neka- terih slabSih cestah, sploh pa Se sedaj ob deževnem vremenu in spolzkih cestah. ^-V. Pismabralcev KJE JE KRIVDA? Poslušal in gledal sem na TV, dne 14. X. 1975 v programu „DIAGONALE" o zaostalnosti Slovenskih goric in Haloz, pa me ta reportaža sih v razmišljanje, kje je krivda za to, da imamo še tako revne predele v naši Sloveniji. Glavni vzrok je slaba, včasih skoraj neprevozna cesta, naj si bo krajevna, občinska ah regionalna. V Slovenskih goricah je več pomembnih turističnih točk, n, pr. Destrnik, Gomila pri Juršincih in Polenšak, vendar se turisti teh krajev izogibajo zaradi slabih cest, mladina pa si išče zaposlitve v industrijskih krajih, ker jo odbija to, da dostikrat ne more svojega pridelka vnovčiti zaradi slabih cest. Krajevne skupnosti Destrnik, Juršinci in Polenšak ter vaščani Domave so s samoprispevki že asfaltirali ceste skozi najbolj naseljene predele vasi, seveda je prispevala tudi občinska skupščina Ptuj; kaj pa regionalne ceste? Da ne bi delal komu krivice in koga žahl: sedaj bodo asfaltirali kar 1,5 km regionahie ceste Ptuj - Juršinci. Vendar ob tej priložnosti nekaj pogledov nazaj! Koliko je bilo sestankov, zborov volilcev in prošenj, osebno po predstavnikih KS Destrnik in Juršinci in nič koliko obljub pred več leti, da se bosta modernizirali regionalni cesti Ptuj-Senarska in Ptuj-Juršinci, vendar je ostalo le pri obljubah, kljub temu, da so delavci in kmetje obljubili prispevek. Kje je temu vzrok? Ah smo manj vredni, plačujemo premalo davčnih prispevkov, oz. obveznosti, morda pokurimo premalo goriva z motornimi voziU, saj nam je znano, da gre od goriva velik del za ceste, da ne govorimo o cestnem skladu, ki ga tudi plačujemo vsi lastniki motornih vozil? Cestno podjetje, ki navedeni cesti vzdržuje,zapelje tu in tam kakšne kub. m gramoza, v katerem je kamenje debelejše od mačjih glav, pa tudi z grederjem jih včasih , obdela," vendar ne vidiš cele mesece nobenega cestarja, da bi za grederjem ograbljaval cestišče in tako za ,,blazno" vozečimi avtobusi in tovornjaki leti in frči kamenje na vse strani, marsikateri voznik osebnega avtomobila je že bil ob vetrobransko steklo in ob luči svojega vozila. Pogosto sliši mo na RTV in čitamo v dnevnem časopisju, da so tu in tam asfaltirali več kilometrov cest, pri nas pa . . .? Sicer pa je upanje pol življenja po starem pregovoru. Upajmo torej, da se bodo naši delegati le nekoč ojunačili in zahtevah na merodajnih mestih, da se navedeni cesti asfaltirata in da bomo sUšali in čitah, da so v naši reaiii asfaltirah vsaj 5 km ene ah druge regionahie ceste! Korurad Vela, Špindlerjeva 10, Ptuj. Na obisku pri Izbirinih šoferjih Cesta je bila mokra od dežja, ko sem hitela, kaakor vsako jutro. Ko sva se srečala, se mi je zdelo, da se že dolgo poznava. Nekaj malega sva spregovorila o vremenu, pa je pogovor stekel. „Ja, tu sem že od triinšestdesetega leta. Dolgo, k^ne? Ampak, poklica se nisem naveUčal. Spominjam se, da smo takrat, ko sem prišel, imeh le dva avtomobila. Potem je bilo iz leta v leto bolje. Danes jih imamo že šestnajst!" Tako je svoje misU razkladal pred menoj Vinko Kumer, šofer pri trgovskem podjetju Izbira. , Kaj pa plača? " sem vprašala. Nasmehnil se je: „ Da bi bil nezadovooljen, tega ne smem trditi. Toda^udjee smo zmeraj nezadovolj- ni. Ce bi bilo bolje . . ." Ravno takrat so naju zmotili njegovi sodelavci. Prišli so v službo, veseU, kljub slabemu vremenu. Ko mi je Rene Glavnik, prometni pri TP „Izbira" Ptuj prejšnji dan govoril, da se šoferji med seboj zelo razumejo, mu danes verjamem. S^ delati je res veliko lažje, če je med sodelavci razumevanje. „Ampak včasih pride tudi do spodrsljajev, kakor vsepovsod!' mi je zatrdil. „Težav nikjer ne manjka! Naši fantje se trudijo, kolikor morejo. Homogenost, ki so jo nedavno pokazah, je vsekakor vredna pohvale. Celo noč so popravljah v delavnici. K^ub dežju! Sami so vedeU, daje bilo potrebno! Naš cilj je samostojno delo! Objekt, kjer bomo to izvrševali, je nov. Garaže so stare le dve leti. Storitve so danes tako drage, da smo sklenili, da bomo vsa večja popravila opravili sami, razen generalnih pregledov. Prej je bilo veliko kritike zaradi nevzdrževanja vozil. Zdaj smo to nekako uredih. Vozovi niso zapuščeni. . ." „Kako dolso ste zaposleni pri Izbiri? " „0d marca! Zato vam o preteklosti ne bi pripovedoval. Podjetje ima šestnajst avtomobilov, dva viličarja, dve dveosni prikohci in tri enoosne. Tudi šoferjev je šestn^st. Od tega so kar štirje mehaniki. Podjetje se iz dneva v dan veča, zato so tu načrti nabaviti nove avtomobile; morda tudi kaj večjega . . . ,:Kako pa samoupravljanje? '* »Samoupravljanje . . ." Moj sogovornik se je zamislil. »Sestali smo se preteklo soboto. Padlo je veliko predlogov o prostih sobotah. Dežurstvo se bo realiziralo. Večjih dostav v soboto tako ni, razen lokalnih." „Plače! Hja . . ." spet je obstal. „Ja, želijo stimulacijo po prevoženih kilometrih ..." „Kako pa je z organizacijo dela? " ,,Rad bi poudaril, da mora biti med trgovskimi potniki, komercialo in šoferji res organizacijska pove- zava. Kontakti, ki jih moramo sistematizirati, da bo naše sodelo- vanje popobio, niso brez uspeha. Svojih sodelavcev sem vesel in upam, da se bomo še naprej razumeh!" 8, stran TEDNIK - ČETRTEK, 23. OKTOBRA Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE 91 Ko ni bilo več Jermana, je neznanec hitro izjavil, da je moja dolžnost rešiti pravočasno jetnike iz ptujskili zaporov, s^ se lahko zgodi, da bi jih hotel okupator pred odhodom postrehti. Nato je še dejal, naj pazim, da ne bo debeli Jerman pred koncem vojne kam pobegnil. Ko je to povedal, je odliitel na uUco, jaz pa sem za njim zaprl vrata. Da bi se Jermanu ne zdelo kaj sumljivo, sem hitro stopil za njim v pisarno in tam čakal, da je prenehal telefonski pogovor. Nato sem dejal, da je bil neznanec Joharin Reiner iz Kapfenberga, Avstrijec, ki pozna Pihlarja. Da je pač povedal to ime in ta kraj, ko sem ga po Jermanovem odhodu k telefonu vprašal, kdo je in od kod. Ker je „Reiner" nagovoril Jermana v dobri nemščini, se mu je zdelo vse to verjetno in ni nič dalje vpraševal. Jaz pa sem pričel premišljevati o neznancu, ki sem mu nadel ime Reiner. Ali je bil morda ta mož poslan ovaduh, ki me je izkušal? Zvečer sem imel srečo govoroti s Havdrichom, ki meje pomiril. Z njim sem se spustil v pogovor, kako bi pravočasno rešili jetnike iz ptujskih zaporov, da bi jih gestapovci ne postrelili iz onemogle jeze zaradi nemškega vojaškega poraza. Haydrich je dejal, da mi bo pri reševanju jetnikov pomagal. Minevali so dnevi jaz pa sem nestrpno premišljeval o tem, kako bi jetnike osvobodil. Ce bi jih že tiste d§i, bi bilo nevarno, kajti gestapovci bi jih polovili, če bi jetniki ne mogli v vama skrivališča. Jaz bi moral z njimi, kar bi bilo usodno za mojo družino. Lahko bi se gestapovci strahotno znesli nad njo. Lahko bi moje domače celo usmrtili. Na Jermana sem tudi skrbno pazil, da ne bi pobegnil. Mož je bil že marca precej bolan. Imel je gripo aU pljučnico. Ležal je pač z visoko vročino kar dober teden marca v postelji. Tudi v začetku aprila še ni bil zdrav. Poleg tega je 22. marca doživel strašen udarec. Pismonoša mu je prinesel vest, da je padel " tankovskem regimentu Hermana Goeringa njegov edini sin pri Koenigsbergu. Tedaj je Jerman zverinsko zatuUl, se sesedel, cez nekaj trenutkov pa ves sključen odšel v svoje stanovanje, kjer je telegram pokazal svoji ženi Ani. Tudi ta je pričela glasno jokati. Jerman pa je spet legel v posteljo in kar dva dni ga ni bilo na spregled. Vse njegovo delo je ležalo na mojih ramenih. Pomagal mi je paznik, nameščen po pobeglem Pihlarju. Pisal se je Ivan Kapitler, kije bil pred tem vodja zaporov Videm-iCrško ob Savi. Povedati pa moram, da sta odšla za velikonočne praznike na svoje domove avstrijska paznika Kristina Reinbacheijeva in Franc Lurf. Po praznikili pa se nista več vrnila. Tudi Kapitlerja ni bilo nazaj. Od 1. aprila dalje smo bili zaposleni v zaporih le trije jaz, Jerman, ki se je za silo pozdravil in Miroslav Hagauer, sodni uslužbenec, ki so ga dodeUli tedaj na delo v zapore. Zapore so v prvih dneh aprila precej izpraznih. Poprečno je bilo od tedaj na dan zaprtih le okrog 40 oseb. Zanje sem po nalogu „Reinerja" odgovarjal. Skrb se je večala iz dneva v dan. Jerman se je zadnje dni aprila skrival v Mestnem VThu pri Ploju, Ker je čital nemške časopise, je še vedno verjel v čudežni vojni preobrat Nemčiji v prid. Kako daleč je NOV osvobodila jugoslovansko ozemlje, sploh ni vedel, kajti to ni bilo razvidno iz nemških poročil. Da bi ga pridržal na delovnem mestu, ga nisem strašil s tem, da bodo partizani z njim obračunah. Mož je prišel po končani vojni v roke pravici. Obsojen je bil na dolgoletno zaporno kazen. Umrl paje približno čez deset let. ZADNJI ZAPORNIKI Med zadnjimi ptujskimi zapomiki_ se spominjam družine kovaškega mojstra Antona Kolariča iz Žabjaka pri Ptuju. Njihova hčerka Štefka seje povezala v osvobodilno gibanje spomladi 1943. Ni pa bila le sodelavka, ampak sposobna aktivistka, ki je zapustila šiviljski pokUc in odšla v ilegalo med partizane terence. Okupatorju se je posrečilo najti sled za njo in jo aretirati. V naše zapore so jo pripeljali 1. septembra 1944. V zaporne knjige so pri njenem imenu pod številko 550 vpisali oba vzroka aretacije: pobeg z dela in politično osumljenost. ., ^ ... DaJlje prihodnjič. KNJIŽNE UGANKE ZA NAJMLAJŠE BISTRIČANE Danes, v četrtek, 23. oktobra popoldne bo v prostorih Pionirske knjižnice v Slov. Bistrici letošnja prva knjižna uganka za učence petih in Šestih razredov osnovnih Sol, ki bodo odgovarjali na vpraSanja o književnih delih in življenju pisatelja Branka Čopiča. Knjižne uganke so bile že v preteklem šolskem letu pomembna izvenSolska dejavnost najmlajših Bistričanov in bodo tako tudi v Šolskem letu 1975/76 na sporedu enkrat v mesecu. Knjižne uganke vodi Kristina Sega. VH Razstava v Domu JLA v petek so ob 13. uri svečano odprli razstavo z naslovom „Tito-strateg revolucije, tvorec in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ". V razstavnem prostoru ptujskega doma JLA je na panojih prikazan Tito v borbi, Tito kot vojni strateg in življenje predsednika Tita. Razstavo je odprl poveljnik ptujske garnizije polkovnik Vlajko Pavlovič. Že na otvoritvi je bilo veUko zanimanje. Razstava bo odprta do 28. oktobra in se vključuje v proslavo 30-letnice osvoboditve. z.kodrič IZ PTUJSKEGA GLEDALIŠČA v zadnjih dneh tečejo v gledališču intenzivne priprave na premiero dela Sreča na kredit, ki bo 25. oktobra ob 19.30 uri v ptujskem gledališču za varčevalce ob svetovnem dnevu var- čevanja. Predstave na dan 25. in 29. oktobra ter 7. novembra poklanja Kreditna banka Ptuj svojim varče- valcem ob že omenjenem dnevu var- čevanja in ob jubileju 113-letnice Me- stne hranilnice v Ptuju. Delo režira Peter Malec. O vsebini dela je povedal: ,,Sreča na kredit je francoska komedija in je vsak dan bolj aktualna tudi za naše razmere, za našo mrzlico v ,.oboroževanju" z vsemi mogočimi tehničnimi pripo- močki. Komedija je sicer brez kakih večjih globin, a vendar z dobro mero takih vzmeti, ki vzbudijo pri gledal- cih smeh!" Komedijo Sreča na kredit je napi- sal Marcel Franck, ima štiri dejanja. Prevedel jo je Bruno Hartman. V glavnih vlogah nastopajo: Atalija Anreiter v vlogi Gabrielle Gentil, njeno hčer Cat igra Marija Koledni- kova, zaročenca Oto Mesaric, nje- govo mater Martina Lešnikova, Mir- ko Vaupotič načelnika prodajnega oddelka, Francija in postrežnico pa Majda Gajzer. Sploh pa je v ptujskem gledališču živahno. Sporedno s študijem že omenjene komedije tečejo ponovitve- ne vaje za Ifigenijo na Tavridi, s ka- tero se bodo ptujski gledališčniki predstavili v Mestnem gledališču lju- bljanskem, kar pa nalaga celotnemu ansamblu obilico dela in veliko od- govornost. Ptujski gledališčniki bodo še pri- pravili radijsko igro Marije Koledni- kove ,,Pesem klopotcev", ki posega v čas pred vojno v Haloze in na pre- tresljiv način slika življenje viničarjev v tem predelu. MO Utrinki z vaje za Srečo na kredit" Foto: KOSI Avdicija bo 27. oktobra Prizadevanja za pomladitev ptujskega gledališkega ansambla gredo h kraju. Kot je povedal Peter Malec, je bila slednja nujna, saj se gledališke vrste iz leta v leto bolj redčijo in je bilo treba začeti z akcijo pridobivanja novih, mladih in talentiranih ljudi, ki imajo smisel za igranje in odrski nastop. Avdicija bo 27. oktobra. Pri mladih je naletela na velik odmev. Peter Malec pa je še povedal, da je pripravljen de- lati z vsemi, ki bodo avdicijo uspešno opravili in upa, da bodo vsi zainteresirani to ak- cijo tudi materialno podprli. To nam potrjuje, da bomo v prihodnjih letih imeli dovolj kvalitetnega mladega gledališke- ga kadra, na katerem bomo lahko gradili novo kvahteto, ki je v sedanjih razmerah ne moremo, ker mladih talenti- ranih igralcev primanjkuje. MG TEPNIK - ČETRTEK, 23. OKTOBRA stran 9 RAZSTAVA: PTUJSKO GLEDALIŠČE Obnova strehe in zgraditev fasade 1894 -1896 ptujski župan Jožef Ornig je imalu po svoji izvolitvi (1892) za- vjl snovati načrte, kako bi mestu ijivaril sodobno in reprezentativno javbo za kulturno življenje. V decembru leta 1894 je občin- jti odbor na njegovo iniciativo 5prejel sklep o prenovitvi in razši- ritvi gledališke stavbe na glavnem Tgu imenovanem ,,KomOdien- jaus". Neposredno pred podolgo- ato stavbo gledališča (z značilnimi iritiičnimi prodajalnami in delavni- ami — (,,velbi"), obnovljeno že eta 1850, je stala nizkopritlična podkletena stanovanjska hiša. V ]jei je bila v 18. stoletju mestna iola. Omenjeni sklep mestnega ob- :inskega sveta je predvideval ruSe- ije te hiše. Na njenih temeljih naj ;i zgradili novo stavbo, v kateri bi s razen prostrane veže (vestibula) shajali še prostori za garderobo, jlagajno, slaščičarno in za sanita- nje. Iz veže bo vhod v pritlične in Mdstropne prostore gledališke dvo- me. Na zunaj bo stara skromna gle- dališka stavba dobila mogočno fa- ado, ki bi se naj primerno uje- jiala z zgradbami v soseščini. V skladu s sprejetimi temeljnimi Hčeli o prenovitvi in razširitvi gle- dališča je gradbena sekcija občin- skega sveta imenovala posebno ko- misijo za realizacijo gornjega na- trta. Za izdelavo idejnih načrtov so bile razpisane tri nagrade v višini 150, 100 in 50 goldinarjev. Razpisna komisija je razvila ži- vahno dejavnost. V časopisu je objavila razpis za izdelavo načrtov :er pismeno o njem obvestila 18 gradbenih mojstrov in arhitektov '10 v Gradcu, 3 v Ptuju, 2 v Mariboru, 2 v Leobnu in enega v Brucku). Za prijavo in izdelavo idejnih načrtov je bil določen zelo kratek rok do 31. januarja 1895. V tem času je bilo poslanih šest ponudb, večinoma iz Gradca, ena tudi z Dunaja. Med ponudniki je bil tudi ptujski slikar Alois Kasi- mir. Razpisna komisija je dala vse ponudbe v strokovno oceno graškemu profesorju, arhitektu A. Gunoldu in se konec marca 1895 odločila za načrt pod geslom ,,Lo- cus communis", delo dunajskega arhitekta Rudolfa Klotza in ga na- gradila s prvo nagrado. Predračun za gradbena in obrt- niška dela po predloženem načrtu je znašal nekaj nad 6.000 goldinar- jev. aprilu 1895 prevzame arhitekt Klotz za honorar 500 gold. za izdelavo vseh podrobnih načrtov, mestna občina pa se odloči, da bo opravila gradbena dela v lastni re- žiji. Dela so začeli z rušenjem že omenjene stare hiše in z zidavo te- meljev za novo ,,predstavbo" (Vorbau) gledališča. V zvezi z načrti za fasado se razvije v letu 1896 živahno dopiso- vanje med arhitektom Klotzom in županom Ornigom. V tem času so gradbeni stroški že visoko presegH v prvem načrtu predvidene izdatke. Gradbeni od- bor je v teku gradnje zahteval po- novna dopolnila in spremembe in vse to je vodilo do novih podraži- tev. Zato so tudi načrti za plasti- čen in arhitektonski okras fasade doživeU — v veliko razočaranje arhitektov — velike spremembe z namenom, da se zmanjšajo že vi- soko narasli izdatki za celotno adaptacijo. Ob zaključku vseh obnovitvenih del s fasado vred so spomladi 1897 bili ugotovljeni celotni stroški v vi- šini nad 15.000 gold. (?) FASADA GLEDALIŠČA V razlagi k poslanim načrtom za gledališko predstavbo in fasado dunajski arhitekt Klotz navaja raz- loge, ki so ga vodili pri načrtova- nju gledahške fasade. Odločilne so bile monumentalne stavbe iz velikih kamnitih kvadrov v neposredni bližini gledališča: mestni stolp in župnijska cerkev. Ohranitev tega zgodovinskega oko- lja mu je bilo vodilo in izhodišče za načrtovanje fasade. Odločil se je za slog italijanske renesanse s preprosto razčlenitvijo glavnega pročelja, ki ga je okrasil z dorsko arhitekturo. Tako prihaja do izraza monu- mentalni značaj fasade, ki naj bi bila bogato okrašena s kiparskim in drugim arhitektonskim okras- jem. V prvotnem načrtu je bilo ra- zen osrednjega kipa na vrhu fasade v velikosti 2,20 m in dveh reliefnih plošč na vsaki strani v steni ter gr- ba mesta Ptuja pod osrednim ki- pom Talije, boginje in zaščitnice gledališke umetnosti, predvidenih še 128 okraskov raznih vrst. Nad balkonom, ki ga nosijo štirje gotski stebri, je bil visoko v osrednji steni postavljen velik napis STADT THEATER (mestno gleda- lišče). Razstava je v hodniku ptujskega gledališča. PETER KLASINC, Fotomonograf iji na rob Turisti in Ptujčani smo dobili foto- monografijo, to je knjigo, ki je ses- tavljena iz dveh delov, tekstovnega in fotografskega. Estetsko oblikovana izdaja pa ne ustreza vsem zahtevam monografije. Monografija je široko zasnovano znanstveno delo o nekem predmetu. Pri ptujski monografiji naletimo na nedoslednost v smislu preozke časov- ne in problemske širine pri izbiri tek- stov. Po veljavnih karakteristikah monografije bi morala zajeti širši ča- sovni in predvsem vsebinski spekter. Na kratko rečeno, med teksti dominira novodobni Ptuj s svojo problematiko (občutne so časovne in problemske praznine srednjega veka, 19. stol. in začet. 20. stol.). Ostal je še problem nedoslednosti, oz. problem posredovanja podatkov, dejstev in dognanj. Pri nekaterih tekstih opazimo ponavljanje istih zgodovinskih dejstev in tudi napake. Posameznik jih opazi v sestavkih, ki se tičejo njegovega dela in znanja, kaj pa tisti, ki ne ve mnogo o Ptuju? Iz napisanega se bo učil in bo verjel tiskani besedi. Avtorjeve netočnosti se bodo pri bralcu še stopnjevale. Oglejmo si samo dva primera (iz zgo- dovine), kako se ne sme in ne more pisati, kajti tako pisanje je IZRAZ NEZNANJA ali pa POTVARJANJE ZGODOVINSKIH DEJSTEV. Primer rimskega zgodovinarja Tacita, ki bi naj 1. 69 naselbini pod gradom dal ime Poetovio, čeprav Ta- cit tega leta Ptuj le omenja v svojih spisih. Sodobni primer: TGA Kidri- čevo — graditi smo jo pričeli leta 1950 in slovesno odprii leta 1955: Oba podatka sta napačna. Tovarno so začeli graditi Nemci med II. sve- tovno vojno, dogradili pa smo jo v osvobojeni Jugoslaviji. Leta 1945 JE BILO ZGRAJENIH 70 «7o objektov in 5 "/o opreme. Tovarna je bila pre- dana svojemu namenu 21. nov. 1954 (podatki vzeti iz prispevka Vide Rojic v Ptujskem zborniku, leta 1975. str. 271—287). Drugi del knjige je mnogo bolj smiselna vsebinska celota in nam vezuelno bolj celovito predstavi Ptuj: Take pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost monografije, knjige, ki jo bo vzel marsikdo v roke, vsaj upajmo tako, kajti stabilizacija marsikomu tega ne bo dopuščala. K. Samperl F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana) (90) Nihče ni izkoristil brezdelja za spanje in poležavanje. Neudobno bivaUšče in skrbi so nas 'iale v novi dan, ki se je porodil v jasnini in s ^ncem na obzorju. Že drugi dan bivanja v novi domovini nas je ''apotil na iskanja novih poti do kruha. Posebno težko je bilo za tiste, ki so bih s celimi "fužinami, a še najbolj so bili prizadeti oni, ki so iiieli več otrok. Ce je to zaukazal Hitler in ■ijemu podobni, ki niso imeli družin in otrok, je 'o pač bila stvar njihovih značajev in kulture, ^oda, kako so mogli pritrditi takim zločinskim Preganjanjem tudi družinski očetje, kot n. pr. |pbezdavi Goebeis, ki je sam imel več otrok!? I^or laž, tako ima še posebno zločin zelo •^atke noge. In ta okrutni oče je moral nazadnje sam soditi celi svoji družini in pomoriti tudi vse svoje lastne otroke. V svojem slavohlepju si je domišljal, da bo to kruto dejanje nekoč posebno herojstvo ,Za velike nemške ideale' Ne! Tega mu nobena, niti najekstremneje usmerjena nemška zgodovina nikdar ne bo mogla priznati, če hoče ostati vsaj človečanska! To je obupno dejanje političnega blazneža - zločinca. Ko je sodil svoji družini, je storil to zato, ker seje dobro zavedal svojih zločinov in s tem dejanjem je polnovredno tudi potrdil svojce zločine . .. Nekateri so se odločih čakati, da bi jim ponudili, oziroma oskrbeli službe. Mnogi pa so pohiteli sami iskati in se ponuditi, da bi si čimprej zagotovUi kruh. Sam o tem nisem mnogo razmišpl. Stopil sem na občino. Obrazložil sem zopet svojo situacijo in prosil, da bi mi izdah nekašen potni hst, oziroma nekaj podobnega: „Saj je vendar razumljivo, da ne morem pustiti družine v negotovosti in je prepustiti same sebi!" Našel sem mnogo razumevanja, povedah pa so isto kot na poglavarstvu, da potnega dovoljenja ni mogoče dobiti. Dogovorili smo se napraviti nekakšen potni nalog, na katerem bo enostavno napisano, da BOtujem po družino tja in tja in da se moram 'ATiniti tekom desetih dni, da bom prevzel in zopet ■ nastopil službo. S tem je bila povedana resnica, obenem pa bi bilo možno sklepati, kakor da bi bil že poprej tamkaj v službi in s tem deloma zabrisana sled pregnastva, ki bi na takem potovanju mogla biti nevarna. Tako smo tudi štorih. Ceš, s tem niso prekoračiU svojega delokroga, ker je to končno zgolj uradno potrdilo, ki le pojasnjuje smoter potovanja in nikakor ni nadomeščalo potnega dovoljenja. Ni bilo mnogo, pa sem vendarle bil zadovoljen, samo da bo nekaj. Prosil sem, da bi pripisah isto besedilo še v nemškem jeziku. Prevedel sem in počasi črko za črko so dotipkaU na stroju z latinskimi črkami. Besedilo sem v prevodu prikrojil tako, da je bila iz njega razvidna zapoved za to potovanje. Tak dodatek mi je kasneje dobro služil. Namestnik odsotnega župana je podpisal in pritisnili so še uradno štampiljko. Štampiljke pa so že nekdaj v Srbiji mnogo pomenile, kaj šele v tistih dneh. Ponoči sem o vsem še podrobneje razmislil in odločil sem se, da bi sc pozanimal, če bi morda bilo mogoče na kak način opremiti nalog še s štampiljko nemške vojaške komande. Zjutraj sem se zopet odpravil na občino. Prišel sem ob pravem času. Na dvorišču sem srečal občinskega slugo, ki je pravkar odhajal z veliko aktovko polno spisov, ki jih je nesel na vidiranje na mestno komando. Dalje priliodnjič. 10. stran TEDNIK - ČETRTEK, 23. OKTOfit Dr. Fran Brumen JESENSKI PODLESEK Otavič je začel poganjati nežne bilke jesenske rasti. Na košenicah med jelševjem, ki je raslo v vrstah na mejah ozkih travnikov ob dravskih pretokih, so že pokukavale iz tal elegantne glavice lividnordečega podleska - najlepšega cvetja štajerske jeseni. Jate škorcev so postajale številnejše. Na žicah električnih vodov, ki si so se bokasto upogibale pod težo, so se moleki zbranih lastovk iz dneva v dan daljšali. Njihovo čebljanje je bilo živahno. Načrtovale in menile so se o dolgi poti, ki jo bo treba kmalu ubrati proti južnemu soncu. Pravkar minulo poletje je bilo sušno in zelo vroče. Septembersko sonce je podaljšalo vročino za mnogo dni - in noči so se do jutra le malo ohladile. Mlečna snežnica in ledeniške vode so že zdavnaj stekle po Dravi proti Cmemu morju. Voda v obdravskih odcepih, kjer bolj stoji, kakor pa teče, je bila še vedno topla, kot sredi poletnih pagih dni. Tako se je tudi čas kopanja prijetno podaljšal. Na birih je mrgolelo kopalcev in številni ribičj sopo potrpežljivo vztrajah pri nadebudnem namakanju ovabljenih trnkov. Rečni galebi so neutrudno nadletavah dravsko gladino, ki se je radi suše umaknila v le najbolj poglobljene predele stare struge. Iz vode so se dvignih začasni večji in manjši gramoznati otočki, ki so se s svojim blatnim obrežjem ostro odražah od sinje rečne gladine. Sandolinčki so švigaU po brzicah nizdol, navzgor pa so jih od sonca zagoreli vodiči morali z vesli potiskati ob bregu, ker je bil tok ponekod preostro deroč. Takega dne sta si napovedala srečanje ob skritem rokavu dva mlada človeka. Dekle je odštela komaj sedemnajst let. Bila je vitke rasti in noge so bile lepo oblUcovane, črnih, narahlo valovitih las in ogljenih oči, ki so sijale z očarljivim pogledom. Z njo bi bilo treba kaj več govoriti. Pogled sam je odkrival vso njeno topUno in predanost. Bila je pač taka, kakor so bila nekoč mlada nedolžna dekleta opisana v pravljicah. Govorila je malo, prijetno in prikupno. Nič odločne- ga, vse misli so bile izražene v obliki pritrjevanja. Napete usnice so od zdravja žarele in so se lepo podajale in ujemale z nežnim tenom baržunasto mehkega lica. Lepo oblikovane prsi so bile v mladostnem vzponu. Taka je prišla na dogovorjeno mesto. On jo je že čakal, a le malo, tako da ni bilo nič zamude. Bilje v prvih letih moške dobe. Tudi prikupnega lepo raslega telesa. V bujne črne lase so bile vpletene že posamezne srebrne nitke, ki so p»ri mladem možu baje tako očarljive in morda potiho opozarjajo, da mu ne kaže kljubovati. Odločen korak seje ubrano skladal z njegovimi stavki, s katerimi je osvajal sogovornike. V desnici je nosila krvavordečo vrtnico, ki se je prav tisti dan razpuščala iz popka v cvet. Ko sta se porokovala, je rožo položila v levico in ga očarala z žgočim pogledom. Danes sta se prvič sestala na samem. Poznala sta se že dalje časa. Rahel stisk rok je zlepil v soparici opoldneva malo oz noje ni dlani. Oba, četudi on že možat, sta bila v zadregi. Kako ne bi? Pri košatem vtbovem grmu, v samoti ob vodi, kjer se je v zgodnjem jesenskem nadihu zrcalilo opoldansko sonce. Ze pri prvem stisku rok je oba zajela nekaka omama, ki prijetno zameg- ljuje razum. Takoj jo je stisnil k sebi in jo hotel poljubiti, pa seje zdrznil in odmaknil, kakor bi se mu zdelo, kot da je še prezgodaj. Treba bo naprej malo posedeti in se kaj pomeniti. Tam, kjer se rokav stika s potokom, ki počasi žubori proti Dravi, je vodna gladina razširjena in se umirjena ogreva na soncu. Nizko pod robom rastejo stare jelše, ki namakajo del svojih korenin v vodi in so le napol prirasle v obrežju. Med koreninami so razsežni in globoki tolmuni. V njih se ob mirnih dneh sončijo ščuke, ki nepremične zdijo tik pod gladino. Nad vodo se je spreletaval pisano modrikasti vodomec in posedal ob beUh cvetovih na okroglastih listih bujnih lokvanjev. Intimnejše scenerije ne premore nobena romantična opera . . . Nekaj časa sta občudovala lepoto narave. Njegova desnica je stiskala njeno nežno levico. Pogovor je postajal čedalje bolj nestvaren in odmak- njen. Podobe so se počasi potapljale v sanje. Pogledi so otopevali v zamaknjenosti in ko je čustvovanje prekipelo, se je ona izvila iz objema in zaplavala. Tudi on tako. Ohladila sta se in zopet sta se za kratko zavedla življenja. Sedla sta na prisojni breg. Preden so se kopalke posušile, ju je omamil drugi naval opojnosti. Privilo se je telo k telesu' in prisesal se je na njene žgoče ustnice. Zaprla je oči. Ted^ jo je dvignil v naročje in jo odnesel v gosto bičevje, ki je raslo na obrežju ... Pila sta dolge in vroče poljube. Še in še. Vse brez besedi... Ko sta odhajala, je ona v zadregi skrila bele kopalke, ki so bile omadeževane, ker se je raztrgala in zmečkala njene rdeča vrtnica . . . Odh^ala sta prek travnika, ki je bil posejen z jesenskim jX)dleskom. Lepa Petra je natrgala šopek in ga molče zataknila prijatelju v gumbnico. Podlesek je obema za vedno ostal simbol nedolžne ljubezni. BALETNI ČEVELJČKI . PBIPOVEDUJIEJO...... Danes, 23. oktobra bo z dvema predstavama in sicer ob 14. uri za učence osnovnih šol in ob 17. uri za učence srednjih šol, nastopilo v ptujskem gleda- Ušču Slovensko narodno gleda- Ušče iz Maribora z baletom Baletni čeveljčki pripovedujejo (prerez zgodovine baleta). Pred- stava seznani gledalca z baletom, rgegovim nastankom ter z vrstami baleta inodnosom med klasičnim in modernim baletom. Vabimo k obisku. Naša arheološka najdišča KONČNO PRI POLSKAVI Ta vasica na obronkih Pohorja nad Polskavo je bolj znana p( ruševinah srednjeveškega gromberškega gradu („Gruenberg"), ki j skrivajo 619 m visoko v gozdu nad vasjo, kot po arheoloških starinah. Poleg tega ima kmet Grobelnik (,,gomji Gromberžan") - že \ sosednjih Kalšah - v kolamici vzidano reliefno ploščo z ostanki napisa, kije za tiste čase značilni spomenik enega izmed graščakor Ailieološka najdba v tem kraju je le 15 x 23 cm velik koi marmornega kamna z rimskim napisom, o katerem je že leta 189; poročal Ferk, da ga je videl vzidanega v oboku kleti pri Korenovih G.spodrgem Grombežanu") v Kočnem 21. Kamen, ki je le majhen kos marnornega rimskega nagrobnika, je še danes tam, na njem pa beremo; . . . KVIII ET SPER ...)... OGITATO Fl ... Gre za vej pokojnikov, od katerih je eden umrl pri osemnajstih, najverjetneje p« pri več letih, ker številka najbrž ni v celoti ohranjena. Druga dva bi bila znana po imenih in sicer je prvi najbrž SPERATUS, drugi pa COGITATUS. Kje je bil grob te družine, se ne ve, a ker je klet te približno 300 let stare domačije, poprej last rodu pisatelja Ingoliča, zidana iz kamna, je moral biti nekje med kmetijo in grajskimi ruševinami. Tam je precej jam od lomljenja kamna na strmem grebenu, iz katerega je bil sezidan tudi grad, zato so večji rimii nagrobnik mogoče razbili že v srednjem veku, drugi njegovi kosi pa so se pogubili. KORITNO NA POHORJU Med že zdavn^ znana arheološka najdišča oplotniškega Pohorja sodi tudi Koritno, tihotna vasica nad strmo sotesko Lukanje. Že leta 1860 je graški zgodovinar R. Knabl poročal o rimskem marmornem nagrobniku, ki ga je našel vzidanega v tlak zakristije cerkve sv. Miklavža na Koritnem. Ta 84 cm dolg in 51 cm širok spomenik jev rimski dobi stal na grobu neke tukajšnje družine, a so ga pozneje uporabih pri gradnji cerkve, najbrž ko so ji v 15. stol. prizidaii zvonik. Kje je bil ta grob, ni z nano kot tudi ne, ah je v cerkvi shranjeno kamnito korito s plitvo vdolbino bilo najpoprej pepelnica takega groba ah pa sojo izklesaU šele za shrambo blagoslovljene vode, saj je tisto, da so v njem Turki napajali konje, le pravljica. Po kamnu seje dolgo časa hodilo in je zato precej zglajen, toda del napisa z imeni pokojnikov se je še dal razbrati (na sliki). Po razlagah arheologov je spomenik pripadal grobu Ingiina, Assedomarovega sina, umrlega najbrž pri 5 2 letih, in njegove žene Kvinte, Kaminove hčerke. Očeta obeh zakoncev sta kot domačina nosila še pristni keltski imeni, medtem ko sta mož in žena imela že imena rimskega porekla. Ingiinus je le spremenjena oblika precej splošno razširjenega imena Ingenuus, a tudi Quintov je bilo zlasti med domačim prebivalstvom pod rimsko oblastjo precej. Imena morebitnih drugih pokojnikov se na spomeniku niso dala več razbrati. Ta nagrobna plošča je doživela zanirnivo usodo tudi v novejšem času. Kmalu pa odkritju so jo prenesU v Čadram in vzidah v pročelje stare župne cerkve. Ko so pred zadnjo vojno to cerkev podrli, nagrobnika niso, kot nekatere druge rimske kamne, oddaU v muzej, temveč so jo vzidali v kapelico na kraju poprejšnje cerkve. Med nemško okupacijo so podrli še kapeUco, da bi pridobili prostor za vojaško urejanje. To delo je prevzel domačin Cene, kije gradbeno kamenje zvečine uporabil pri svoji čadramski domačiji. Nagrobni spomenik s Koritnega je ob tej prihki shranil doma pod kuhinjskim podom, kjer je najbrž skrit še sedaj. V slovenskih zgodovinskih spisih so večkrat omenjaU tudi domnevno prastaro gradišče pri Koritnem. To naj bi bilo po enih podatkih na Tajni, po drugih pa bi opozarjalo nanj ledinsko ime ,J*la gradišču", kakor pravijo neki njivi na jugozahodnem pobočju grebena. Tam je v bližini res gozdna kopa z ovalnim ravnim vrhom, l^i bi bila primerna za kakšno manjšo utrdbo, saj je od grebena ločena z dvojnim jarkom. Doslej tod ni bUo takih najdb, ki bi potrjevale, daje tu v zgodnejš^^m srednjem veku res stal kakšen gradič. Pač paje po starih hstinah znano ime viteza Wulfinga Koritniškega iz 13. stoletja, ki je verjetno imel tod kje svoj sedež. Taki mah plemiči so bili po navadi lastniki nekaj kmetij ah kakšne vasi in so se po njej tudi imenovaU. Ta del zgodovine Koritnega je torej še precej skrivnosten. KOSTANJEVEC PRI SLOVENSKI BISTRICI O tej vasici na skritem pohorskem znožju zgodovinarji še niso pisah, vendar nekatera domača poročila opozarjajo na morebitne arheološke najdbe. V Juhartovem gozdu nad^vasjo so bih baje poprej skrivnostni kamni: dva 1 m visoka okrogla kamna brez znakov tei približno 1 m dolgo in 50 cm široko pUtvo korito, podobno tistemu v cerkvi na Koritnem. Tudi tu govore ljudje, da so ga Turki uporab^ali za napajanje konj, kar je seveda v teh odročnih krajih manj verjetno. Zal so domačini pred zadnjo vojno vse kamne razbiU in uporabili pi' gradnji jezu pri Kostanjevcu. Tako ne bomo nikoli vedeli, kaj so res pomenili in ah so bili morebiti del rimskega groba. Tak grob bi tudi v tem predelu bil prav verjeten, saj se nedaleč stran, v Gladomesu. skrivajo ostanki ruševin prav imenitne zidane rimske stavbe. Stanko Pahič MG Lnik - četrtek, 23. oktobra stran 11 OŽIVITEV KULTURE V CIRKOVCAH y Cirkovcah so na seji l^psvetnega društva obravnavali %am dela. Seji sta prisostvovala Lile občinskega sveta ZKPO ^išan Kožar in predsednik dramske .jnisije ZKPO Ptuj Marjan Kovač ,jj predstavniki nekaterih skupin jjjsvetne^a društva Cirkovce. Slcupno so pregledah rezultate jjla posameznih skupin v letu l[574/75 in se pogovorili tudi o !j(iliodnjem delu v sezoni 1975/76. IgotoviU so, da je v kulturnem jjvljenju in prostoru najmočnejša ijjlklorna skupina „Vinko Korže", mala folklora ter dramska skupina, ki je v lanski sezoni uspešno predstavila veseloigro „Matiček se ženi". Program za področje kulture v Cirkovcah, je prav tako pisan in bogat kot pretekli. Omeniti velja, da je organiziran tamburaški zbor, misUti pa bo potrebno tudi na lutkovno sekcijo. V prihodnosti bo potrebna tudi v kulturi akcija pri gradnji doma krajanov, ki bo morala misUti na financiranje gradnje ter na ohranitev bogate plesne dediščine. ._______.^^^ z. Naročena komedija v ptujskem gledališču Mestno gledaUšče Ljubljansko se ijv ponedeljek, 20. oktobra na odru jiujskega gledališča predstavilo z jelom Fadila Hadžiča, Naročena jotnedija. Deb je doživelo že veliko jspeha na hrvatskih in slovenskih jdrih. Delo je uspešno režiral Dušan \llakar, pri uprizoritvi pa so jdelovah še _ Tita Simonitijeva, Jlelita Vovk-Štihova, Darijan Bo- iič, Janko Moder, Ivan Vrankar in ■lanko Bajt; sceno in kostume so jskrbele delavnice Mestnega gleda- jšča ljubljanskega pod vodstvom mojstrov Fanči Grmekove, Franca johneca in Drag.a Erjavca. Nastopih pa so Janez Skof, Nika Kalan- -Juvanova, Zlatko Šugman, Mira Bedenkova, Milan Kalan, Tone Kuntner, Ivan Jezemik, Marjeta Gregoračeva, Janez Kočevar, Julij Gustin, Milan Brezigar, Franjo Kumer, Alenka Svetelova, Slavko Strand, Franček Drofenik in Franci Prus. Kot je že običajno kadar gostujejo priznane gledahške skupine, je tudi tokrat občinstvo napolnilo dvorano ptujsk^a gledaUšča do zadnjega sedeža. Skozi dve ure trajajočo komedijo smo gledah igro razpeto med gledaUščem, njegovimi pro- blemi in se hkrati seznaniM z aktualnostjo reševanja števihiih te- žav naše vsakdanjosti. Gledalci so z vehkim navdušenjem sprejeh nastop ljubljanskih umetnikov. MG Vinjeta Barda lucundusa. Odlomek iz Knauerjevega (1613—1664) stoletnega l četrto prepričljivo zmago svojimi sovrstniki. Domačini j predvsem odlikujejo po tehnični t predvsem kolektivni igri, h kateii,, nedvomno pripomogel trener Boi; Perger. Ekipa v svojem, prvenstvu,^ se je prevesilo v drugo polovico voc in ima vse možnosti osvojiti nasb jesenskega prvaka obdravskih obči; Gole so dah za Dravo: Kumei| Kodela 4, Sluga in Šilak | Kamenšek 2, Škrget, Mesaric t Kamenšek B. po 1 gol; za Kovim pa Stana 5, Strucl 3, Novak i: Horvat po 2, Ogrizek, Naraglavii Gorenjak po 1 gol. DRAVA: POLET 32:17(15:8) Visoka zmaga domačih mladij cev, ki so prikazali odlično in hitic igro, se zlasti odlikuje po hitnl protinapadih. Gostje so bili a razred slabša ekipa. Uspešni so bih za Dravo Klanečel 8, Debej^ak 6, Kumer in Haladejai Mesarec in Bezjak 2, Letonja, Juiič, Baklan in Kolarič po 1 gol; Za Polet pa Žižek, Tenar, Diola po 4, Pucko in Semen po 2 it Kodela 1 gol. DRAVA:BAKOVCI 20:13(11:7) Domači rokometaši so čeprai oslabljeni tokrat zaigrah zek smiselno ter z hitro in borbeno igit premagah goste. Gostje niso igiat podrejene vloge, toda domačini nisc dovolih pridobljene prednosti ' prvem delu v nadaljevanju ogroziti saj je Drava skozi vso tekmo vodili za tri in več golov. Sodnika Friderik in Dolgov ii Murske Sobote sta tekmo vodili odlično obe ekipi pa sta igrat izredno fair. Uspešni so bih za Dravo Zlatlic Grame in Vrabl po 7, Križe, Vidovič in Meško po 2 gola, za gosta pi Buzet 6, Rozman in Maric 2 t« Smodiš, Vogrinčič in Antohn pol gol- Tekmo si je ogledalo nad lw gledalcev. IN A- LENDAVA: DRAVA 10:7(4:2) Rokometašice so odigrale zadnja prvenstveno tekmo jesenskega prvenstva ter v gosteh izgubil Predvsem slabo so igrale v prve« delu, v nadaljevanju pa zamujene? niso mogle nadoknaditi. Za INO so bile uspešne Jovanovi>' 6, Varga 2, Horvat in Zoreč 1 gol;^' Dravo pa Dobrijevič 4, Hojnik * Brumen 1 gol. Rezultati tekmovanja motornih pilotov v Kraljevu v Kraljevu je končano tekmovanje motornih pilotov, ki sta se ga udele- žila tudi pilota iz AK Ptuj in AK Maribor. Tekmovanje je bilo zveznega značaja, saj se ga je udeleži- lo 35 pilotov iz vseh republik. Raz- deljeno je bilo na dva dela in sicer: Tekmovanje v počastitev 30. obletnice osvoboditve in v spomin na streljane v Kragujevcu in Kraljevu, katerega zmagovalec je Zvonko An- toljak iz AK Zagreb, Mariborčan Vr- bančič je drugi, Ptujčan Krepfl in Jo- ha pa četrta. Drugo tekmovanje je bilo za pokal mesta Kraljeva, ki pa se zaradi slab'- vremenskih razmer ni moglo v celoj izvesti. Izvedbena je bila samo f etapa, katere zmagovalec je Mio ^ in AK Osijek, Krepfl in Joha pa«" zasedla 13. mesto. flit ^pNIK - ČETRTEK, 23. OKTOBRA .ran 13 NOGOMET Končano tekmovanje v ormoški MI\IL Po odigranem zadnjem kolu jjsenskega dela mladinske nogo- jjetne l^e (MNL) Ormož je vrstni ekip naslednji Naslov jesen- ^^a prvaka v I. ligi je osvojilo Središče ob Dravi; sledijo moštva: Jeruzalem, Ivanjkovci, Tovarna „Jo- li Kerenčič," Miklavž, Pušenci, [Ijrdek in IGP „Ograd" Ormož Jesenski prvak v II. ligi pa je moštvo [lovec; sledijo Karioke, Zasavci, Ptiniat, Loperšice, Vičanci in Obrez. Pri telesnokulturni skupnosti Or- jiož ocenjujejo, da je tekmovanje jos^k) namen, saj je bilo na ta način v redno športno dejavnost itijučenih nad sto nogometašev, ki S) na svoje nastope privabili tudi lepo število navijačev. Vsem nasto- pajočim in vodstvu tekmovanja gre priznanje tudi zato, ker je prvenstvo potekalo v najlepšem miru in redu. Tekmovanje v MNL se bo nadaljevalo spomladi. Kljub temu pa prgatelji nogometa na ormoškem območju ne bodo ostali v zimskem času „praznih nog". V okviru delavskih športnih iger se bo namreč pčeb tekmovanje ekip organizacij združenega dela z območja občine. .\1ED0BČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ 5.K0L0,DNE 19. 10. 1975 REZULTATI A: Kidričevo-Skor- ba 3:0, Videm-ZlatoUčje 3:0, Štojnci-Grajena 2:1, G. vas-Apače 4:1 Rogpznica-Kidričevo 2:2, Markovci-Skorba 3:0, Hajdina- .\lakole2:2; ZAOSTALA TEKMA 3. KOLA: Zavrč-Tržec 5:0, Mladinec-Lov- lenc 2:0, Leskovec-Slo. vas 2:2, Gorišnica B-Varnica 11:1, Dra- ienci-proste. LESTVICA A DERBIJA VIDMU IN ZA VRČU Tekma Markovci-Skorba je bila pri rezultatu 3:1 v 80 minuti prekinjena, ker je gostujoči igralec po izključitvi udaril sodnika. Tekma Kidričevo-Skorba se je l^ončala z rezultatom 2:2. Domačini so dobili protest, ker gostje niso iieli pravilno registriranega igralca. PARI NASLEDNJEGA KOLA: A) Grajena-Markovci, Skorba- Hajdina (v soboto 25/10), Zlatolič- Je-Makole, Kidričevo-Videm, G. %-Rogoznica in Apače-Stojnci. B) Lovrenc-Leskovec, Zavrč- Mladinec, Slov. vas-Gorišnica „B", varnica-Dražend in Tržec-prost. MOJE POČITNICE (II. DEL) V prejSnji številki Tednika sem obljubila, da vam bom napisala nekaj besed o Zadru. Poskušala bom biti čimbolj kratka. Zadarsko področje ima okrog 180.000 prebivalcev in je dokaj ploden del severne Dalmacije. Ima pa tudi okrog 3000 čudo- vitih otokov. Trenutno šteje Zadar približno 45.000 prebi- valcev in je politični, kulturni in administrativni center. Je moderno zgrajeno mesto, s sta- rim delom na polotoku, dol- gem 800 in širokem 300 met- rov. Delno je še obdano s srednjeveškim zidovjem, ki zgo- vorno priča o daljni preteklosti mesta. Je pa tudi zelo bogato z izrednimi primerki arhitekture ter s številnimi muzeji, galeri- jami in cerkvami. Zadar je . dobro povezan s celotno Jugo-1 slavijo, kakor tudi z Evropo, ; po kopnih, zračnih, najbolj pa i seveda po morskih poteh. V starem delu mesta je tržni- ; ca, ki je najbolj založena v ; omenjenem delu severne Dalmacije, saj najdemo tu vse prehrambene artikte, kakor tudi sadje in razne ,,drangulije", kar me spominja na bogato obloženo tržnico v Splitu. V Zadru pa je tudi lepa pla- ža, a je v Boriku, ki je od- daljen od Zadra le 3,5 km, še lepša. Borik leži v senci boro- vega gozda in se sestoji iz šestih hotelov kategorije A in B, ki lahko sprejmejo v 795-ih sobah kar 1420 gostov. S starši pa sem tudi skoraj vsak večer zahajala v kino ,,Pobjeda". Čudovito se je ijilo sprehajati zvečer po filmski predstavi, v orepolnem ambientu ljudi, ob soju svetilk, prijetno je bilo vsrkavati vase vonj južnih dreves. Morje Sumi, ladje pa se pozno v noč vračajo z eno- dnevnega izleta z množico utrujenih potnikov, ki pa se kljub temu Se zadnjič objamejo in zapojejo v pozno poletno noč. Dnevi pa so minevali in tako so moje počitnice v Zadru prekmalu minile! Sledil je odhod, zame tokrat najbolj razveseljiv, kajti na- mesto 13-urne vožnje z vla- kom, me je na novem za- darskem letališču „DONJI ZE- MUNIK" že čakal DC-9, s katerim sem se prvič v živ- ljenju popeljala na zagrebški aerodrom ,,PLEŠO". Pol urice nepozabne vožnje visoko nad oblaki je prehitro minilo, a bo kljub temu večno ostalo v mo- jem spominu. Zadnji del mojega ,,vandran- ja" pa v prihodnji številki Tednika! Merlin Kolar, OS ,,T. Znidarič" 8. e, Ptuj MED POČITNICAMI Nekega počitniškega dne sva se s sestro odpravila v Maribor z namenom, da si ogledava njegove znamenitosti. Posebno sem želel videti akvarij. Odpeljala sve se z avtobusom. Ko sva se bližala mejtu so nebo prekrili temni oblaki. Čez nekaj časa sva izstopila iz avtobusa in presenetile so naju prve deževne kapje. Pohitela sva na mestni avtobus, da naju še pred nevihto dopelje na sestrino stanovanje. Ko sva stopila v sobo, je začelo močno deževati. S sestro sva se začela pomenkovati o naslenjem dnevu, kako ga bova najbolje izkoristila. Pozno zvečer sva legla z upanjem, da bo naslednji dan lep in sončen. Zgodaj zjutraj sem se prebudil. Pogledal sem skozi okno in se zelo začudil. Še zmeraj je deževalo. Nejevo^en sem vstal in zbudil še sestro. Tudi ona je bila nejevoljna, vstala je in pripravila zajtrk. Po zajtrku je sestra odšla po svojih opravkih, jaz pa sem zečel prebirati knjige. Bil sem zelo osamljen. Ko se je sestra vrnila, sva pripravila kosilo. Po kosilu mi je sestra pokazala še svoje knjige. Popoldne je hitro minilo in bil je že skoraj mrak, ko je nehalo deževati. To sva izkoristila in odšla na sprehod. Pozno z\'ečer sva se vrnila in takoj legla. Naslednje jutro je sijalo sonce. Odločila sva se, da odpotujeva domov. Domov sva se vrnUa z upanjem, da bova imela drugič več sreče. Zlatko Krajnc, 5.b, osn. š. Majšperk POČITNIŠKI UTRINKI Beograd je glavno mesto Jugoslavge in Srbije. V Beogradu prebiva tudi naš predsednik tovariš Tito. V soboto sem zvedel, da lahko zraven tete, strica in bratranca Miča odpotujem v Beograd. V torek zvečer ob pol deseti uri smo stopili na vlak, ter se odpeljali proti Beogradu. Peljali smo se s spalnikom. V Beograd smo se pripeljali ob sedmih zjutraj. Izstopili smo iz vlaka in se začeli spreh^ati po Beogradu. Šli smo tudi mimo skupščine. Ogledali smo si zgodovinske znamenitosti cerkve sv. Štefana. V cerkvi smo videli njeno maketo in grobnico carja Dušana. Nato smo odSi v živalski vrt. Tam smo videli mnogo živali. Bili smo še v vojnem muzeju in na Kalemegdanu, kjer smo videli, kako se izliva Sava v Donavo. Po Beogradu smo hodili od sedmih zjutraj pa do treh popoldan. Utrujeni in polni vtisov smo odšU v hotel Union, kjer smo " prenočili. Naslednje jiitro smo že zelo zgodaj odšli na Avalo in se povzpeli na dvesto metrov visok stolp. Ob treh popoldan smo se odpeljali domov. V Beogradu je bilo zelo lepo in vesel sem, da sem videl našo prestolnico. Matjaž Pristovnik, 5. a, osn. š. Majšperk NA IZLETU V ponedeljek smo imeli izlet. Šli smo na Osankarico, kjer je padel Pohorski bata^on. Peljali smo se mimo lepih slapov. Na avtobusu smo si peli in žvižgali, da je vožnja hitro minila. Tako smo prispeli na Pohorje. Šh smo na Osankarico. Tam smo si ogledali spomenik padlim borcem Pohorskega ba- la^ona. Odpeljali smo se do velikega stolpa. Tam smo se brž povzpeli na stolp. Nato smo se odpeljali do lepe koče. Tam smo se najedli in napili. Malo smo se še igrali. Nato smo se odpeljali domov. Izlet mi je bil všeč! Sonja Gajšek, 3. a, OS Majšperk ) Les industrijsko trgovsko podjetje Ptuj, prodajalna BREG, Zadružni trg 9 (nasproti Elektrokovinarja) sprejema naročila za vse vrste kurjave. Na zalogi: cement, apno, strešna kritina in drugi gradbeni material. POSEBNOST: TERACO PESEK IN PESEK ZA GROBOVE. Po naročilu opremljamo s pohištvom podjetja in ustanove. ^ Za naročila se priporoča prodajalna BREG, tel. 77-161. Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, razen petka od 7. do 16. ure in soboto od 7. do 12. ure. Srečne družine Samoupravna stanovanjskaskup- nost Ptuja je pretekli petek točno ob 12. uri razdelila ključe solidar- nostnih stanovanj 29 presrečnim družinam. Bloki v Kvedrovi ulici 4 in 5 so oživeli. V enosobnih, dvo- sobnih in trisobnih stanovanjih se je pričelo življenje. Razdeljenih je bilo 9 enosobnih stanovanj, 10 dvo- sobnih in 10 trisobnih stanovanj. Vanje se je vselilo 6 mladih družin ter 23 družin z nizkimi osebnimi dohodki. Uvodne besede pri predaji klju- čev je imel Marjan Ostroško, predsednik izvršnega odbora stano- vanjske skupnosti, ki je poudaril pomen solidarnostnih zbiranj za stanovanja ter pomen pridobitve teh stanovanj. Predsednik zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri stanovanjski skupnosti Ptuj, tov. Jože Križanič je kasneje ražidelil vseh 29 ključev solidarnostnih stanovanj. V pol- drugem letu je tako dobilo stano- vanja v Kvedrovi ulici že 147 dru- žin, z. kodrič foto Moderne, praktične, funkcionalne, kvalitetne tapete in itisone v najaktualnejših barvah, odlična gumi obutev za deževne dni, okusna oprema za vaš avto — vse to vam nudi po sprejemljivih cenah prodajalna „Guma" Krempljeva ul., tel. 77-725 MEBLO razstavlja V dneh od 20. oktobra do 15. novembra si je vredno ogledati skrbno pripravljeno razstavo tovarne pohištva MEBLO iz Nove Gorice. Razstava je v prostorih skladišča Merkur na Rogozruški cesti in je odprta od 9. do 17. ure. Meblo se predstavna z najnovejšim progra- mom spabiic, kuhinj in dnevnih sob. zk do nedelje, 2. novembra 1975. Zadnji krajec bo v ponedeljek, 27. oktobra ob 23.07. NAPOVED: Ciklonsko ob- močje še vedno dovaja k nam spremenljivo vreme iz Sredozem- lja in Jadrana. Zadnjič sem spre- gledal dan in uro polne lune, zato je bilo lepo vreme napovedano za en teden prerano. Sedanje nestal- no vreme se bo do četrtka, najpo- zneje do petka umaknilo čez Bal- kan na vzhod. Z gotovostjo raču- namo na lepo vreme od petka, najpozneje od sobote, 25. okto- bra, pa ves čas do 2. novembra. Temperature zraka se bodo neko- liko še znižale. Alojz Cestnik GOSTILNA „PRI MARJETKI" Borovci obvešča cenjene goste in turiste, da v po- vsem novem gostišču ob cesti Ormož — Ptuj lahko dobijo pristna haloška in jeru- zalemska vina, razna jedila po naročilu in meso iz tijnke. OBIŠČITE NAS Nad 500 krvodajalcev v jesenski akciji Zadnja letošnja redna jesenska akcija odvzema krvi, ki jo organizira v bistriški občini Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, je prinesla novi uspeh. V dveh dneh, kolikor je akcija trajala, je darovalo ■ kri nad 5 00 prebivalcev iz krajevnih skupnosti Slov. Bistrica, Šmartno na Pohorju, Tinje, Crešnjevec, Laporje in Zg. Ložnica. Rezultat je toliko pomembnejši, ker je bila akcija izvedena v prvih dneh sončnega vremena, kar je v veliki meri vplivalo na odziv krvodajalcev iz KS, kjer so kmečki proizvajalci želeli nadoknaditi zamu- jeno v pospravljanju poljskih pridelkov. Veliko zaslug za jesenski uspeh krvodajalske akcije v Slov. Bistrici pa imajo tudi delovne organizacije na območju KS, ki so akcijo vsestransko podprle. Med Uc^uspešnejšimi pa so bile IMPOL, Steklarna, Tovarna olja. Granit, Kmetijski kombinat in trgovsko podjetje Koloniale, TOZD Planika Slov. Bistrica. VH' TOČEN BAROMETER '•^ IzreZite sliko osla in nalepite na karton. Cez luknji, ki jo napravite za rep, vstavite nitko iz bombaža. Rep naj bo precej debel. Barometer obesite zun^g na prostem, ne pod streho. Potem opazujte dnevno, kakšen je' rep, k^ti po repu spoznate kakšno je vreme. Pomeni pa: Če je rep suh, je vreme lepo, če je moker, dežuje, če je rep bel, sneži, če rep miglja sem in tja, je vetrovno, če je rfep zmrznjen, je mraz, če pa pade barometer na tla, je hud vihar, lahko tudi potres. Alojz Cestnik ŠIPADOVA RAZSTAVA POHIŠTVA Od 15. X. do 10. XI. je v razstavnem prostoru v Vodnikovi ulici Veleblagovnice Mercator-Pa- nonija razstava in prodaja pohištva tovarne Šipqd. Razstava je odprta od 9. do 17. ure, v soboto do 12. ure. Šipad se predstavlja z lepimi dnevnimi sobami, kuhinjami in z ostahm kosovnim pohištvom. Kupci pohištva imajo 7 odst. popust, ki velja pri plačilu z gotovino ali s potrošniškim kreditom. zk.4 TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,' f(. p. 99. - Urejuje uredniški odbor, zhaja ob četrtkih. Odgovorni urednik je Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša 80 dinarjev, za tujino 160 dinarjev. - 2iro račun SDK Ptuj 52400-603-39458. - Tiska Mari- borski tisk, 62000 Maribor, Tržaška 76.