V'"'-'. PROSV LIST DELAVCEV V VZGOJNO! Z OBRAZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 8. MAJA 1969 LETO XX ST. 9 Pedagoška akademija je proslavila praznik dela ljubljanska pedagoška akade-^ja je letos na svojstven način Proslavila praznik dela 1. maj. ” torek, 29. aprila, je pripravila slovesno podelitev nagrad in diplom najboljšim dijakom in Profesorjem, ki so v preteklem “Olskem letu dosegli lepe uspe-Ps. Na svečani podelitvi v dvojni krajevne skupnosti na Pru-je prejelo diplome 323 red-Pih in izrednih študentov pedagoške akademije (od teh več kot Polovica ali točno 120 izrednih!), sicer: v oddelku za razredni P°Uk 53, v oddelku za specialne Podagoge 59. v skupini matema-Pka-fizika 23, bioldgija-kemija zgodovina-zemljepis 19, angleščina 10 itd. Letos so prvič Podelili tudi diplome strokov-Plrn učiteljem, ki bodo poučeva-P na strokovnih šolah (šest diplom). 10 REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI O DELAVSKIH UNIVERZAH NAČRTNA POT do močnejših institucij . Kot je v svojem nagovoru de-dekanica dr. Aleksandra ^ornhauserjeva, je posebno raz-j.eseliiv uspeh izrednih slušate-ki so delali nekateri v zelo ježkih razmerah, a so vseeno Mnogim predlogom in proš- Poleg mnogih nalog, vsebova- da naj bi bil status delavskih uni-njam za financiranje raznih de- nih v programu delavskih uni- verz v izobraževalnem procesu javnosti, naslovljenim, na ve- verz, se je pojavila v programih tudi pravno potrjen. Gradivo, z publiško izobraževalno skup- še nova: opravljanje znanstveno .mnenji sekcije za izobraževanje nost, sta se pridružila tudi in- raziskovalnega dela, ki naj bi ga 'odraslih, v katerem so predvideni formacija in predlog za financi- pomagale financirati temeljne predlogi; za financiranje tovrstne^ ranje delavskih univerz. N.a seji izobraževalne skupnosti. Člani iz- ga izobraževanja, bo republiška republiške izobraževalne skup- vršnega odbora republiške izobra- izobraževalna skupnost posredo-nosti (24. aprila) je razprava po- ževalne skupnosti, so soglašali, da . vala temeljnim izobraževalnim segla precej dlje od samega fi- je v sedanji situaciji — ob delav- nim skupnostim kot svoja stali-nanciranja teh institucij. Poka- skih univerzah, kakršne imamo šča z zahtevo, naj vzpostavijo zalo se je, da je izobraževanje — nemogoče nalagati delavskim drugačen odnos do izrednega štu-odraslih. zaobseženo v delav- univerzam tako zahtevno funkci- dija in permanentnega izobraže-skih univerzah kot ustanovah, jo. V tem pogledu bi bilo za zdaj vanja odraslih, ki naj to izobraževanje sistema- najbrž ustrezneje, ko bi se pove- pPnHhliška izobraževalna ck,m tično vodijo in izboljšujejo, še zale z raziskovalnimi institucija- n0sf boTfinaS^ vedno ena tistih vej vzgojno- mi, ki so že usposobljene in dolž- delavskih univerz da bi°no izobraževalnega sistema, za ka- ne opravljati naloge s področja šilad proces združevanja delav-terega je vse bolj očitno, da je raziskovanja. U. Jj t k d J odmpr. treba v njem cimprej vzposta- o tem, kakšne delavske univer- iaia denar tja, kjer naj bi bili vm rea' ze so potrebne, bi morala v prvi centri novih delavskih univerz. ____ „ „„ vov;v:„„ Prvi globalni poseg je potreben vrsti spregovoriti zveza delavskih Vzporedno z ureditvijo pravnega 'Usegli odlične uspehe in diplo- že v sami organizaciji delavskih univerz, ki naj bi s svojim mne- statusa bo treba razmišljati tudi hirali celo predčasno. Najboljši univerz, lotila pa naj bi se ga njiem pomagala priti do enotnej- 0 konceptu razvoja delavskih uni- ^sd njimi so prejeli knjižne na- zveza delavskih univerz skupaj z ših pogledov in jasnejšega kon- verz; tega bo zveza delavskih uni- Srade. republiško izobraževalno skup- cepta. verz predložila republiški izobra- p nostjo. Današnja organizacija to- Na seji izvršnega odbora so ževalni skupnosti. V nekem do- p, n,t?T1,aj,s.,.0 Proslavo 50 na vrstnih ustanov, ko imamo na podprli omenjene pripombe in ločenem obdobju, kot je npr. Ua' 0:)e^ez^' z na_2radami slovenskem kar 53 delavskih uni- sklenili, da bo republiška izobra- predvidena akcija »sto šol za sto-^pmadevnejšim profesorjem verz, od katerih mnoge bolj ali ževalna skupnost aktivneje pose- ietnico«, bj morda kazalo uresni- slj, svojem zavodu. Umetniške manj životarijo, prav gotovo ne gla v ureditev organizacije delav- čiti tudi koncept ureditve delav Tl cyetie 50 Prejeli: prof. odeta tej veji izobraževanja naj- skih univerz. Zavzeli so se za to. skih univerz. M. K. iin.a . kič za dolgoletno delo v boljše prihodnosti. Še več: takšno Prav; in za organizacijo študi- stanje je nesprejemljivo in ško- . ucija Požar, ki ze dolga leta duje že sami ideji izobraževanja r,‘sn predavalnice, ter profesor- odraslih dr. Leon Žlebnik. Blaž To- oa™snn-Hiaževič. dr. France Tonin in dr. Ze dalj časa prevladuje mnenje, Kornhauserjeva. da bi bilo nujno in posebnega pri- Na proslavi je navzočim di- zadevanja vredno, da bi načrtno ^omantom spregovoril nekaj niocnejsih institucij na sPodbudnih based predsednik Slovenskem, s čimer bi dosegli r6Publiške izobraževalne skup- tudi večjo kakovost njihovega de- ?,°sti Ludvik Zajc, prisotni so la. Taka prizadevanja po koncen- ?.di tudi drugi predstavniki na- traciji so očitna že dalj časa v \h republiških organov in orga- sami zvezi delavskih univerz. Ker jJizacij — izvršnega sveta SZDL pa so te institucije še vedno zu- ? drugih. Gostje so si istega naj zakona, lahko vsaka »žepna" Qnr . Pevska slovesnost v Velikem Repnu J^iji in se seznanili z načinom izobraževanja odraslih; obstaja, Predavanj ter vaj; razgovarjali čeprav vsi drugi vidiki kažejo, r° se tudi s pedagoškimi delavci kako koristna in nujna bi bila n študenti. dh integracija. Mariborsk« prireditve v ^ sodelovanju Pedagoškega društva in sindikalne komisije za prosveto in znanost v Mariboru A mariborski občim imajo te Prireditve namen, da kritično ^'etle našo šolsko preteklost 1869. 1. dalje in da prikažejo TA pozitivne osebnosti in na-^dne pojave, ki so pripomo-6 k uspešnejšemu razvoju slo-ebske osnovne šole pri nas. Aračli obširnega programa bo-trajale prireditve od 20. ma-a do 7. junija letos. dA torek 20. 5. bo odprla ma-jjdorska študijska knjižnica v ^šernovi ulicj razstavo naše-^ Pedagoškega tiska ob 16. uri ^ naslovom vlLEŽ ŠOLNIKOV SEVERO-sf«ODNE SLOVENIJE V ^VENSKI PEDAGOGIKI 1869 — 1969 -Odprta bo dnevno do 31. da si jo bodo lahko ogle-jA Poleg prosvetnih delavcev turi.razriih krajev naše občine 1 študenti in dijaki. daljši strokovni uvod v p] bo slovesen zaključek matice — mariborsko učiteljišče v dijaških spominih pred prvo svetovno vojno — vloga učiteljskih društev v celjskem bazenu za razvoj slovenske šole — partizansko šolstvo na Sp. Štajerskem — ljudsko prosve- besedami je orisal potek in po V slovenski kraški vasi Veliki Repen v zamejstvu je nedavno tamkajšnji pevski zbor dobil ime našega znamenitega primorskega pevovodje »Srečko Kumar«. Njemu je Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« kot prvemu jugoslovanskemu dirigentu postavil spomenik v njegovi rojstni vasi Kojsko v Brdih. Svečanost je bila v prepolni dvorani izredno prisrčna. Pred proslavo so kremeniti Repenta-borčani priredili razstavo, ki po-nazoruje delo pomembnega glasbenika. Zelo okusno sta jo pripravila in aranžirala pevovod-jina hčerka Vuka in njen mož Hiti. Razstava je v znameniti Kraški hiši, ki je svojevrsten kulturno zgodovinski in turistični objekt v teh krajih. Idejno in gmotno pomoč za ta arhitekturni spomenik ■ je dala zadruga »Naš Kras«, ki jo vodi direktor dr. Drago Gantar. Razstavo je odprl v imenu Slovenske prosvetne zveze v Trstu prof. Ubald Vrabec. S klenimi CjT*' PROSVETNIH DELAV- vseh’ ko oa ‘ Prireditev, so predvideni z0- 5. do 3. 6. t. 1. Pedagoški večeri t^j katerih bodo 2 do 3 krat SošAk0 predavali znani peda-^bo de^avcj iz Ljubljane, Ma-UrnkT in Celja o posameznih Zg-T^mih iz slovenske šolske Program pedagoških Zaj-.jA vključuje poleg drugih 1'9zv •V^1 tem tudi naslednje; i^iAv tičiteljskega poklicnega drj az6vanja — značilnosti III. Sov;l§0k za)kona iz 1869 in nje-ha&ledki — boj učiteljic frioJT^kopravnost v službi z kijev'0"1* — slovenskih uči-sk>v Proti raznarodovanju khiiiA31'3™6 — razvoj šolskega ^ ^arstva od 1. 1869 dalje v. L.in njegovih sodelavcev ^agoški delež Slov. šolske tno delo učiteljev po osvoboditvi in pod. problemi. Predvidenih je 15 predavanj. Vsak večer bo po dvoje popularnih predavanj od 17. do 18.15. Sklepna prireditev pa bo v soboto, dne 7. junija kot DAN PROSVETNIH DELAVCEV v mariborski občini. K prireditvi so vabljeni vsi aktivni in upokojeni prosvetni delavci, poleg teh pa tudi zastopniki zamejskih Slovencev iz Trsta in Celovca. Pokroviteljstvo nad dnevom prosv. delavcev je prevzel predsednik skupščine občine Maribor — Mirko Žlender. Zborovanje bo imelo v dvorani kina Union slavnostni značaj z naslednjim sporedom: 1. Pozdravi 2. Predavanji dr. Mira BRAČIČA in prof. »oga TEPLVJA, ki bosta orisala preteklo obdobje ter vlogo vzgoje in šolstva za družbeno politični, gospodarski in kulturni razvoj slovenskega naroda. 3. Koncertni program bo iz- men delovanja Srečka Kumarja v tedanji predvojni Julijski Benečiji, pa tudi v Beogradu, Zagrebu in drugod pri nas. Zbor je po svojem možu poimenovala pokojnikova vdova, rojena Lavrenčič. Posebej je pomembno, kar je povedal o organiziranem kulturno prosvetnem delovanju Vilko Križman. Sedaj snujejo, da repenski moški pevski zbor preraste v kulturno prosvetno društvo. To je za te slovenske kraje še posebno značilno. O pomenu dela je govoril tudi pod-presednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj in tehtno utemeljil razvoj in možnosti te prepotrebne kulturne akcije. Ker je bil Srečko Kumar dolgo let dirigent Učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«, je v njegovem imenu poimenovanju repentaborskega zbora prisostvovala tudi delegacija slovenskega učiteljskega pevskega zbora. Pozdravnim besedam njenega člana Stanka Žbogarja so sledile čestitke drugih tamkajšnjih prosvetarjev. Zbor je pod spretnim vodstvom Mirka Guština ubrano zapel nekaj narodnih in borbenih pesmi ter žel vsesplošno priznanje. Velik delež za uspešno prireditev ima tajnik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Edvin Švab. Podobne razstave o delu Srečka Kumarja bodo tudi v Trstu, Kopru in drugih slovenskih mestih. Marička Žbogar Brez pedagoškega in psihološkega znanja ni učiteljeve izobraženosti Misel o vrednosti in potreb- nih nalog, kar pomemi, da mora nesti učiteljeve pedagoško-psiho- učitelj učencem omogočiti »živo loške izobrazbe je od časa do izobrazbo in plodno sprejemanje časa udarila pri nas precej ostro dejstev in resnic, ki naj v učen-na dan tudi v razdobju med čevi duši razvijejo novo duhov-obema vojnama. V bistvu gre no življenje«; ti predmeti naj za dvoje pogledov, ki sta sicer usposobijo učitelja tudi za nje-enotoa glede potrebnosti in nuj- govo poklicno delo, da se bo nosti ^ pedagoško-psihološkega znal vživeti v učenčevo dušo izobraževanja učiteljstva, ki pa ^ njegove duhovne potrebe, v si nista tako enotna glede zna- , . , , , čaja in vloge pedagoško- psiho- n]egovo not™ P^oho, pred-Icških izobrazbenih vsebin v vsem pa naj u&teljstam kandl-sistemu učiteljskega poklicnega usposabljanja. En pogled je bil značilen za pretežni del kadra ki je te predmete na učiteljiščih in univerzi poučeval, tedaj Piše: dr. LEON ŽLEBNIK datom odkrivajo »poklicni etos in vzbujajo v njem poklicni eros«, tako da bodo ob njih spoznali veličino svojega poklica. Pri učitelju namreč nikoli ne gre samo za znanje različnih stvari, še celo ne za znanje pe-. dagogike, psihologije in metodike, temveč »za človeka kot ______________________________svojevrstno osebnost, ki more druge dvigati in usmerjati«. Za-za — ta naziv je bil takrat pre- to je glavni smisel teh pred-cej v rabi — »pedagoške teo- metov, da vzbujajo v dijakih retike«, drugi pogled pa so iz- »pedagoški čut« in »notranji povedovald posebno razboriti in smisel pedagoškega dela«, vse ustvarjalni »pedagoška prakti- pedagoško znanje je lahko le ki«. Tako vsaj lahko na zunaj sredstvo za dosega tega namena, delimo ti dve smeri glede na Poleg tega naj. ti predmeti ši-temeljno usmerjenost njunih iz- rijo dijaku obzorje v zvezi »z povedovalcev. mnogimi perečimi vprašanji ob- »Pedagoško-teoretična smer«, “kulturnega in svetovnonazor- ki je bila v nespomi puhli- ?k,cga Zn.a6aLa<<;1 V T cistični premoči, je na dolgo in el;!u. naj ^rftka v celoti obh-široko utemeljevala in osvetlje- kujej0 t. duha«, vala vrednost in potrebnost pe- elementi tega duha pa so v pre-dagoško-psihološke izobrazbe m T. f™13?,1!1: učiteljske kadre skoro izključno g0:skl ,cut. a!l na ravni tako imenovanega - C1,ja’ kl 36 ^3boIjsl sodnik v da uporabim izraz enega teh učiteljevem delu in pa peda- vodilnih teoretikov — goškega duha«. »peda- goški eros, ki ga je deliti v S SEJE PEDAGOŠKEGA SVETA Potrjeni trije predmetniki Republiški zavod za šolstvo kov teh šol, poiskati1 možnosti, da ni načrt za posebne šole za duje pred nedavnim predložil pe- bi tudi ta dva predmeta vključili • ševno prizadete otroke je pedago-dagoškemu svetu v razpravo v predmetnik. Zato bo komisija, ški svet sprejel. Ob obeh pred-začasne osnovne predmetnika ki se ukvarja s pripravljanjem metnikih pa so poudarili, da je glasbenih šol, osnove predmet- FfdmeSka,m Sl'ednje glaskene treba,..v P™ upoštevati . v ’ x , , ,. sole, pripravila nov predlog, zmogljivost in zdravje prizadetih ruka in učnih načrtov za poklic hkrati pa bo začela pripravljati otrok. Soglašali so z mnenjem, da čevljarski ^ tehnik, predmetnik tucij učnj načrt za matematiko. bi morali začeti z obveznim uspo- 'n Skoraj brez razprave je peda- sabljanjem slepih otrok že v no solo za slepe otroke ter goški svet sprejel izrecjno nadrob- predšolski dobi. Tako bi otrok že Šote n0 delane osnove predmetnika v tem obdobju dobil potrebne sebno osnovno solo za busevno in uenih na6rtov za poklic čev_ osnove za delo v posebni šoli, kar prizadete otrok-. O predmetni- ]jarshi tehnik ki ga ie nrioravila ki kilo nedvomno bolj koristno kih so razpravljali člam peday k(>misija skup’a1 s čiani gospodar- kot Pa podaljševati šolanje na de-goškega sveta na zadnji seji ske zbornice. Poklic čevljarskega “t ali deset let. Glede na majhno pa tehnika je prvi- za katereSa 36 bil Ppputacij0 teh otrok so menili da v resnici izdelan »perspektivni« bi lahko predlagali republiški predlogov za izboljšanje pouka predmetnik_ Njegova dobra stran izobraževalni skupnosti, naj po- v omenjenih šolah. je prav v terrl! da je sestavljen z utaga sofinancirati šolanje slepih Začasne osnove predmetnika vidika razvoja tovrstnega šolstva predšolskih otrok — novincev v vaja! mladinski pevski zbor, giasbenih šol so ponovno vzbudile v svetu. Takšni učni načrti, kot so tovrstnih zavodih, dirigent Branko Rajšter. ge nekajkrat ponovljeni pomislek predvideni za omenjeni poklic, pa Kljub sodobnim metodam dela. Popoldan bodo tri delegacije o tem. da so glasbene šole prav- so edini, s pomočjo katerih bo ki se uveljavljajo v posebnih šo-prosv. delavcev položile vence zaprav edine srednje šole, ki so mogoče uvajati nove metodologije lah tudi ob vse boljši zasedbi pred spomenik talcev. H. izključile iz predmetnika splošno dela pa tudi novejše metode po- strokovnega osebja, pa so obvelja-Schreinerja in borcev za 'sever- izobraževalnih predmetov mate- uka. le pripombe, naj bi učni načrt in nn mete matiko in fiziko. Glede na to, da predmetnik za posebne šole za J sta omenjena predmeta nujna za . N°nV ^ek JL neclnl duševno prizadete otroke pripo- Po 19. uri bo v hotelu Sla- vzgojo logičnega mišljenja, so čla- ka . ^vega uacita za pose ne mog]a k boljši ročni usposoblje-vija pester družabni večer ob ni pedagoškega sveta menili, da osnovne S0le za slepe otrobe, ki nosb prizadetih otrok. Pot do te-sodelovanju znanega Vitkovega je treba kljub težavnosti in odgo- to P0*- Prv'č upošteva otroke, ki ga naj bi pomagala poiskati tudi ansambla. vornosti, ki jo nalaga taka odloči- imajo še ostanke vida. Omenjeni pedagoška služba. —pd— tev zaradi obremenjenosti dija- predmetnik ter predmetnjk in uč- M. K. osebni pedagoški eros ali ljubezen do mladega človeka, v V ta »pedagoški duh« sodi stvarni pedagoški eros ali Ijube-npr.. »iskra prirojenega ali pri- zen do izobrazbenih in vzgoj-dobljenega božjega duha«, brez nih vrednot ter v pedagoški eros katere je vse pedagoško znanje alf ljubezen do samega ebliko-»m-ačje zlato«, sodi »pedagoška vanja mladine. To tudi lahko vest«, učiteljeva kulturnost, nje- ustvarja najboljši kontakt med gova »pravilnost na usmerje- učiteljem in učenci, nost«, ki omogoča, da učitelj . k . vprid,T v čimbolj vse pravilno doživlja, , sicer matM, vendar v da čimbolj pravilno deluje in bistvu usmerjeni pogled nazaj se kontrolira. Brez take usmer- nam razkriva da je slo tej pe-jenosti učitelj ne more biti ne uagoško-teoretičm smen ne-zgled, ne svetovalec, ne vodnik dv°mno za mnoge izredno posvojim učencem, še posebno pa rnembne stvan m lastnosti, v ne more biti duševno enotna in zvezlz oblikovalnimi moznost-harmonična osebnost. Učitelj naj rn!.. A, nuk1®3™ pedagosko-bo tudi čimbolj »objektivno P^holoskih predmetov na uči-usoTierjen«, se pravi usmerjen ^kiskih šolah, ne glede na stop-v to »kar je res«. Samo oo tej n3° tega izobraževanja, razkriva poti Bi lahko pridobi zaupanje nampatudinjenedoločenepo-in avtoriteto ter postane fesnič- man3kl31V0sh; kl, lzviraJ° P1'’ no osebnost, vodnik in pravi vemstveno iz karakterja le smeri oziroma ta kai-akter na poseoen način manifestirajo. V mfeiih K temu v zelo veliki meri imam predvsem strogo načel-prispevajo prav pedagoški in nost ali principielnost tega raz-psihološkii predmeti. Le-ti naj previjanja oziroma njegovo ide-ga uvajajo »v svet človeka sa- alno vrednostno zagledanotst ter mega«, v katerem najde najprej izredno močne poudarke, ki jih, vsak sebe in zatem vse, ki mu pripisuje vrednosti osebnega do-bodo v šoli in izven nje izročeni živetja ped a goško-psi h ol oške v oblikovanje; odpirajo naj mu stvarnosti ali kar ravnini oseb-pogled na kulturno življenje na- nega doživljanja in delovanja na roda in ob njih naj začuti bo- področju te stvarnosti. Tako se to doči učitelj potrebo po lastnem razpravljanje v določeni meri edin osebnem »kulturnem izživ- mika od mnogih konkretnejših Ijanju«, saj je kultiviranje učen- vprašanj v zvezi s problematik^' cev ena njegovih glavnih vzgoj- pedagoško-prihološke učiteljske izobrazbe, pa naj to hoče ali noče. Naravno, da ta smer v mno-gočem mi mogla zadovoljiti učiteljev praktikov, še posebej pa ni mogla zadoščati na področju pouka. Zato je naš pedagoški razvoj med obema vojnama dosegel še največji realizem v didaktično metodičnnem območju. čeprav si je pretežno praktično in napredneje usmerjeno učiteljsko gibanje postavljalo zelo obširne delovne programe iz celotnega pedagoško-psihološkega problemskega kompleksa. Ne more biti slučajno, da je prav iz vrst teh ljudi že v letu 1926 izšla zahteva po čim kvalitetnejši učiteljski izobrazbi, tedaj zahteva po štiriletni učiteljski visoki šoli. Prvi ideolog te smeri, dr. Franjo Žgeč je v »Popotniku« tega leta zapisal, da pričakuje najboljši del učiteljstva »od visokošolske izobrazbe svežih sil in globljega znanja, ki naj bi zaneslo novo razmerje med učitelja in otroka, med šolo in dom. učitelja in narod« (stran 57). Zato pa naj bi bile naloge takih visokošolskih zavodov: vsestransko proučevanje otroka ob poznavanju njegovega mišjlenja in razvoja smeri razreda, proučevanje društvenih, kulturnih, političnih, socialnih , in gospodar- (Dalje na 4. strani) st.9 ZA RAZPRAVO Nagrajevanje učiteljev po delu — ali po izobrazbi? Lani smo vse leto pričakovali m upali, da nam bo letošnje leto (1969) izpolnilo naše upanje in obdržali še vedno naslov učitelja, za katerega še zahteva visoka iz-ki so ga dobili po končanem šo- obrazba, ima še v mnogih prime- lanju na. učiteljišču, in niso po- nade, kar zadeva izboljšanje ma- hiteli po stopnicah PA ali drugih terialnega položaja v šolstvu, ho smo verovali v resnico Ti- visokih šol, ker so ostali disdpli-se- nirani na svojem delovnem po- daj pa je pred nami notranja dročju. Naj bo skromno pripomnjeno, da je čas neprizanesljiv in da je ob vsem tem načelo že marsikatero osebnost in marsikdo med nami je moral žrtvovati še tako trdne in klene živce — ali mu jih je pa vsaj načelo. V to naglico razvoja so zablesteli novi učitelji z višjo izobraz- delitev osebnih dohodkov po šolah in zopet bo mnogo jeze, ker ne bo zaželenim obljubam zadoščeno. Morda pa so to le razmišljanja. Toda za vse to, kar nam roji po naših glavah se je potrebno ozreti za več let nazaj — ali pa celo za več kot dve desetletji. Spomnimo se tistih časov, ko rih srednjo izobrazbo ali nepopolno srednjo šolo in celo nedokončano osemletko — vendar je plačan po delovnem mestu — z odbitimi točkami, ker nima za to delovno mesto predpisane izobrazbe. Iz dnevnega tiska pa lah- 6. prosvetno delo ovrednotiti in jasno povedati, ali ga družba ima za enakovrednega ostalim panogam gospodarske dejavnosti — in temu primerno nagrajevati, ker je samo nagrada dejansko priznanje. Prosvetni delavci naj bi bili rešeni materialnih skrbi, da ta je izpopolniti tudi naše vrste s nam je bila vzgoja naših otrok formalno priznano višjo izobraz- kvalificiranimi strokovnjaki; poglejmo formalne razpise vodilnih delovnih mest!). Postavlja se vprašanje: kaj je bo. Vse lepo in prav — potrebno primarno — formalna izobrazba ko razberemo, da je mnogo ravno Damoklejev meč ne bi oviral nji-teh, (ki jih istovetijo z visoko hovega pedagoškega dela. še svetel vzgled — delo z otroki nekaj lepega, ko smo se odločali za ta poklic v večini le zgolj iz ljubezni do tega dela in do vsega, kar nas je pred 20 leti čakalo na vasi — pa četudi si bil poslan v najskromnejše vasi v Sloveniji, a imel si občutek, da boš delal za to novo družbo, ki je od vseh nas mnogo pričakovala. Prenekateri prosvetni delavec je takrat želel nadaljevati študij v Ljubljani — pa čeprav je bil na mejah Slovenije, daleč od središča,' a so nas vabili in nisi imel možnosti, da bi si pridobil formalno več izobrazbe, ker bi naše delovno mesto ostalo prazno in otroci bi zaman pričakovali učitelja v razred; bilo nas je premalo in morali smo ostati v šolah. Pa ne samo to — nismo delali samo v razredih; koliko političnih akcij smo opravili, sodelovali pri obveznih odkupih, ustanavljali zadružništvo po vaseh, pripravljali volitve, opravljali večerne tečaje odraslim — skratka naš položaj takrat ni bil lahak. Poleg vsega smo bili prosvetno žarišče po vaseh, pričakovali so nas — od otrok, mladine, do odraslih — kakor da bi nam venomer govorili: »Dajte nam še več...!« A to ni bilo dovolj! Ker nas doneče besede, ki jih tudi sama je bilo malo učiteljev, smo več uporabljam, premnogokrat le gole let poučevali mnogi ves dan, fraze in smo jih kot družba dolž-mnogi smo poučevali hkrati več ni prenehati uporabljati in jih z razredov kombiniranih oblik — dejanji začeti uresničevati, toda bodisi nižjih, ali višjih — odvisno po naprej določeni poti brez ka-je bilo od potreb, a zato nismo kršnega koli odstopanja. — Ta prejeli niti dinarja plačila; v iz- dejstva lahko podkrepim z mno- bo. A tisti, ki smo ostali odmaknjeni, smo lahko globoko razočarani nad družbo, ki se nas je nekoč tako oklepala, danes pa smo skoraj odveč; našega dela nam ne plačajo enako — četudi nismo mogli zadostiti formalnostim. Kje je zagotovilo, da bo tisti mladi človek, ki bo prišel v službo — v šolo iz PA, zato, ker je družba naredila zanj ugodnejše pogoje, da bo tisti učitelj po končani PA poučeval bolje od učiteljev, ki so končali 4- ali 5-letno učiteljišče in imajo za seboj 20 let pedagoških izkušenj!? — To je naravnost smešno in ponižujoče za vse tiste, ki so za šolo mnogo naredili in prenekateri bogatijo danes delo v šoli ravno s svojimi bogatimi pedagoškimi izkušnjami, pa četudi so jih pridobili z lastnim poglabljanjem v vzgoje-slovje, izven posebnega okvira PA. Ob vsem tem dajem več poudarka vzgoji v šolah kot izobraževanju. Kaj nam pomaga, če smo toliko otrok naučili in jih seznanili, da ne rečem obremenili z najrazličnejšimi vednostmi iz raznih področij, nismo pa jih imeli časa vzgojiti — saj je vsak narod ponosen le na vzgojeno — ali delovno mesto? Biti moramo načelni v vseh panogah dejavnosti. Če proklamiramo delo kot merilo vrednotenja človeka, naj bo to vrednotenje dela za vsako zvrst oziroma področje dela v naši socialistični družbi. Tipičen primer nepravilnosti občutimo učitelji, ki poučujemo 5. razred, o katerem je bilo v Prosvetnem delavcu že mnogo napisanega. Iz prakse pa navajam, da poučujemo 5. razred učitelji z dokončanim učiteljiščem in učitelj razrednega pouka. Ker ima le-ta višjo izobrazbo (od nas le eno leto več študija), ima po pravilniku priznano višjo startno osnovo za osebni dohodek. Tako je dejstvo, da poučujejo učitelji 5. raz. že več let in imajo za seboj nekateri tudi več kot 20 let službe, pa enak osebni dohodek s tistim razrednim učiteljem — začetnikom, ali pa celo manj. Tu se ruši celotni sistem nagrajevanja po vloženem delu. Tu je spet plačana formalna izobrazba, ki jo pa priznavamo le do učitelja, kot V svojem izvajanju sem izhajala iz osebnega prepričanja in okolja, v katerem delam. Tudi dosedanje razprave stanovskih tovarišev mi potrjujejo, da je še mnogo nerešenih vprašanj, ki terjajo takojšnje rešitve. Lahko, da je prispevek moj osebni revolt, lahko da je nastal v želji izboljšati nam materialni položaj; naj bo kakor koli — predvsem pa je dejstvo, da sem pošteno povedala to, kar me že dolgo teži in kar menim, da je prav. SABO AMALIJA, učiteljica osnovna šola Postojna Pisma bralcev Ocenjevanje dela učiteljev Pred nedavnim so naši pri- nih dohodkov z osebnimi ^ stojni organi začeli pripravljati hodki v drugih službah na‘?.e neka merila za ocenjevanje vsa- socializem namenjene druz *T področju Slovenije. Ob tej pri- »strožjemu« vrednoteni, ložnosti se nehote spominjamo na-sega dela očitno se do neugodnih posledic podobnega stopnje socialističnosti Se nis' ocenjevanja pred nekaj leti. Ta- mo povzpeli, krat je bilo ocenjevanje pre- m£in ocenjevanjat kakršne-puščeno ustanovam in je bilo ga so s- 2aTnislili naši vrli toVt>-organizirano tako, da je dopu- ^ kljub uvedeni neprijetni ščalo preveč subjektivnih vpil- ^ gQtovo more prenov. Posamezne skupinice naših cg. rezuitatov v ntf tovarišev so se na ta sicer ne- delQ> -e bo vsem pristojni« dopusten, toda na videz zakonit organom uspelo ^mprej in čin način skušale znašati nad na- bo[. uskladiti osebne dohod# širni člani. Ni čudno, da je torej prosvetnih delavcev z osebuitt to ocenjevanje vneslo v naše medsebojne odnose mnogo ne- dohodki v drugih strokovni službah in poskrbeti za čimbw sporazumov in je destimulativ- objektivno ocenjevanje našeS^ no vplivalo na naše delo. Spričo dela pristojnim organom w številnih negativnih rezultatov ocenjevanja v takratni obliki je večina naših osnovnošolskih zavodov ocenjevanje opustilo. Pred uvedbo »gibljivega« dela osebnih dohodkov bi bilo vsekakor potrebno poskrbeti za izenačevanje nivoja naših oseb- ne bi uspelo v primerno kr le tezk? n.a:,tl kat?L rem je opremljena učilnica za mem, da bomo mi iznašli kako ga’ ^ shaJa brez plinskega greti naravoslovje: »Oprema učilnice boljšo pot. Tudi mesta za razne AV P*1., £>ciixxt:^ixu, vxd ui ^ va^v*****, **■* *aw** nega preametniKa in učnega na- t ^ premagali težave, ki so sproti čani PA morda imeli takšno us- ^rta> nadalje enotnih priročnikov, in kabineta ustreza potrebam na- Seveda je vprašanje, če je pomočke bi bilo potrebno izbr^ rasle Vzgajanje otrok je umet- posobljenost šele po 10 letih, da so enaki za celotno republiko ravoslovnega pouka v višjih raz- sploh potrebno, da sedanji način tako, da se jih da vključiti nost Čudno se mi zdi, da dajemo ne bi bili mi materialno prizade- in si jih kolektiv ne more sam redih osnovnih šol, tako upošteva spremenimo. Za to govori dosti P®uk brez premikanja pohišt' po šolah toliko poudarka učitelje- ti, saj smo mnogo let živeli le od predpisati — kar je tudi razum- grupacijo odvisno od metode po- dejstev. Eno od njih je zloglasni Ce naj jih zares efektno upora^, a-, nrrficiromn ohliub od obliub. razočarani in učevania ter določeni minimum ncin Dnien mani vnann mo. moralo uriti v razred bri obljub, od obljub, razočaranj in manjvrednosti pa se ne da ne živeti — niti ne v redu delati. Ijivo. Ni vprašljivo, ali si naj učen- učevanja ter določeni minimum praktičnih vaj in preizkusov, za Mislim, da se splača nad nami enako znanje na posameznih šo-zamisliti — verjetno nas ni malo. iabi Za dosego tega smotra je Pričakovali smo največ pravic od logično, da mora učitelj na kate-samoupravnih poti — toda ravno rikoli šoli vi0ati enako delo za ci v okviru republike pridobijo kar s® potrebne posebne instala- osip. Drugo manj splošno znano mo, morajo priti v razred pa je znanje naravoslovja tistih, izgube časa in koncentracije. vi izobrazbi, da pa potiskamo vzgojo vstran — ob tem pa vsi tarnamo, kakšni so otroci, kako težko delamo v razredih in da je vzgoja naših otrok problem. Mislim, da bo ta problem rešen bolj z upoštevanjem pridobljene pe- -------------------r-~ ------, ouu Vjiv«au cnaivu v.c, ~~ ----- —b»j- dagoške prakse učiteljev, ki naj y tem razdobju so se zaostrile dosežen uspeh učenca. Ce je tako načelu in omogočajo izvedbo SE- VSE ZAČENJAMO ŽNOVA. Ta- cijske napeljave za Vodo, elektriko in neobvezno tudi plin.« Načrti učilnic in kabinetov, ki slede, prav gotovo ustrezajo temu ki so uspešno končali osemletko. Ko pridejo v gimnazijo, pri fiziki in kemiji predpostavljamo, da ne ke, diapozitivi in nekajminu" tematski filmi so najpomemt ši vizualni pripomočki, ki pa i\ znajo NIC o teh dveh predmetih, sko uro le dopolnjujejo in so Prav malo boljše je pri biologiji. učence najprej vzgajajo — nato krivice v kolektivih, ko se poka- — potem: zg. enako delo — enako pa šele poučujejo! žejo po mizah pričakovani pra- plačilo. Nagrajevanje učiteljev v . .. , v , vilniki o materialni stimulaciji odmaknjenih šolah — zaradi UP?!1 s_moidaŽ°pnšel Pedagoških delavcev po šolah. oStanh težjih pogojev pa mora Po sedanjih pravilnikih oseb- biti nagrajeno s posebnimi krite-nih dohodkov nas kategorizirajo riji, ki so pogojeni s teritorialni-v te skupine: mi činitelji. Pa tudi ti činitelji DANJEGA MINIMUMA PRAK- ko stalijo molče priznava tudi uč- bo tudi za nas boljše — nekoč nam bodo priznali, da smo nekaj naredili, da smo bogatejši, če drugače ne — pa v izkušnjah, in da nas bodo priznali v družbi tako, kot nam gre, in nam ponudili roko, ki so nam jo pred 20 leti vsilili z dekretom:... Tja moraš ... tam boš delal... potrebujemo te...!« Medtem je čas neusmiljeno nadaljeval svojo pot — mi smo TICNIH VAJ ob SEDANJIH METODAH POUČEVANJA. Vprašanje pa je, če je v njih moč pouk modernizirati brez velikih dodatnih investicij. Naravoslovje v osnovni šoli ni načrt za gimnazije, ki še enkrat ponovi tematiko učnega načrta osnovnih šol. Z istim so se sprijaznili tudi pisci učbenikov, ki vsako tematiko začno pri istih izjemoma njen osrednji del. „ Naj na koncu strnem svo) predloge v povzetku: 1. Mize v šolskih laboratorij11 naj bodo pritrjene. Na njih ^ bodo instalacije. ( 2. Za fiziko naj ima vsak P1 učencev vsaj en priključek po šolah res ostali, mnogi, ker so uko med učitelji — tečajniki in učitelji, ki so redno končali šolanje na učiteljiščih. Tega v vseh letih nismo opazili! Tako je de- morali — skratka vrata drugam v študij so nam zaprli, čas pa je prinesel tudi mnogo sprememb in profesor; predmetni učitelj; morajo biti graduirani po enotnih pri nas poučujemo večji del verbalno. V veliki meri k temu pripomore učni načrt. Pri fiziki ni bistvenih razlik med učnim načrtom za osnovne šole in za gimnazije. Razlike naj bi bile le v globini — v širini jih skoraj ni. Nekaj bolje je s kemijo in biologijo. Obširnost snovi narekuje tempo, ki mu je povprečni učitelj kos le z jezikom, roke so prepočasne. Učni načrt je tudi medel v osnovah kot v osnovni šoli. Niso električno omrežje. učitelj razrednega pouka — in končno učitelj. Vsem tem kategorijam priznavajo pravilniki različno število točk, kot osnovo za osebni dohodek upoštevajo izobrazbo. Ce naj to načelo strokovne izobrazbe velja dejansko, potem moramo narediti tudi raz- kriterijih za vso Slovenijo. Naj za zaključek te svoje misli strnem v naslednje: 1. nagrajevanje po delu — je osnovni kriterij. 2. ocenjuje se delovno mesto učitelja. 3. formalna izobrazba se prizna kot — dodatni kriterij. 4. delovne izkušnje se priznava j6 kot dodatni kriterij. 5. samoupravljanje v današ- to je tudi prav. Bilo bi sicer jan.sko to načelo samo v sebi ne- njih’pogojih z ozirom na nejasno Priporočanju eksperimentalnega življenje preveč enolično tudi v naših šolah! V tej naglici so učiteljišča spremenili v nekakšne pedagoške gimnazije in po tej stopnji moraš nadaljevati še dve leti šolanje na Pedagoški akademiji, šele potem rednega pouka. si učitelj raz- biti edino merilo, kajti posamezni učitelji se ločijo po svojem delu Naj mi bo dovoljeno, da imam J J^n^sti. Trdim iJ^rizn^vam, pomisleke ce ti diplomanti pri- ko govorim le Q ueiteijU, da bi nesejo toliko metričnih izkušenj b}lo6 ravil da ga kot učitelja iz te šole in pedagoške in psih^ tudi ovrednotimo po točkah -!0f?,;Sf?S0bn?S‘V torej vrednotimo delovno mesto, kakor v operatdvi, kjer se točkuje diferenciacija načelno — kajti logično je, da je delane kriterije naj se umakne bil učitelj s 6-mesečnim tečajem enotno vodeni prosvetni politiki na nižjem strokovnem nivoju, kot na območju Slovenije. Ni sprega priznavamo po zgoraj navede- jemljivo dejstvo, da bi stopnja ni kategorizaciji. Seveda — sama splošne izobrazbe bila odraz go-taka kategorizacija ne bi smela Sp0darske moči posameznega območja, ožjega (občine, regije). Pogoji šolanja morajo biti povsod enaki. učiteljišča, saj si se na učiteljiščih šolal v’ siiku s tvojim neposrednim delom, ki te je po končanem šolanju čakalo. Vsi se radi spominjamo odličnih hospitacij-skih šol — nam so mnogo pomenile, Vse to mi hodi po glavi, ko se nam zopet obetajo popravki naših ljubih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov po šolah. Mo-čno bodb pozabljeni učitelji, ki so ostali'kljub vsemu napredku ob le delovno točkovanja mesto, pa bi slonela na formalno priznani izobrazbi in osebni prizadevnosti. Zato učitelj, ki zaseda delovno mesto, za katero se zahteva višja izobrazba, kot jo ima — dobi Pionirska tekmovanja V aprilu in maju so se pričela razna pionirska tekmovanja. Pionirji iz . Kroga so že tekmovali na šahovskem med ostalim občinskem prvenstvu. Dosegli so lepe dela. Toda tu se še najbolje odreže fizika, načrt za kemijo že bolj skeptično gleda na tak pouk. Nameni mu nekaj vrstic — kemijski simboliki npr. vsaj petkrat toliko. Pri biologiji pa v sedmem in osmem razredu eksperimentalno delo sploh ni omenjeno. Laboratorija, ki bo ustregel takemu učnemu načrtu, ni posebno težko opremiti. Večje težave so imeli arhitekti najbrž z zahtevo, naj pouk v laboratorijih poteka v različnih grupacijah: frontalno, posamezno, v parih, v večjih skupinah. Ven- še daleč časi, ko smo podobno počeli pri tujih jezikih. Toda tam so zdaj le vzpostavili neke standarde in opustili drago ponavljanje in prestopanje na enem mestu. Ce se torej zedinimo, da so spremembe potrebne in da ne bodo potekale dosti drugače kot drugod po svetu, potem zadobe šolske učilnice za naravoslovje precej drugačen izgled, kot jim ga dajejo normativi za osnovne šole. Premikanje pohištva postane nepomembno, ker za to ni časa in ker skupine, ki so večje kot par, praktično ne pridejo v poštev. Proti premičnim mizam govori tudi potreba po večjem številu instalacij. V njihov prid so le dokazi pedagoških teoretikov, ki pa se pri nas v glavnem ukvarjajo z razrednim poukom. Tam utegne biti pouk v skupinah po šest zelo zanimiv, težko pa si je misliti šest učencev ob enem gorilniku, električnem vezju ali beli miški. Pri statičnih mizah je moč 3. Za kemijo plinski gorilnik. rabi vsak P' i3* 4. V laboratoriju je treba v'e vode in odtokov. 5. Cim več pripomočkov 8 eksperimentiranje dijakov naj *? v samem laboratoriju. Zato J potrebno čim več prostora ob 5 nah uporabiti za nizke omare- (j 6. Sola naj prične narekov^, izdelovalcem učil, kaj in kako 11 izdelujejo. Usvojiti je treba Pr°j izvodnjo robustnih tipiziranih **■., za dijake. Izbira na svetovne tržišču je tolikšna, da bi se ds " napraviti primeren izbor za n*1 rabo in pridobiti izdelovalce 1 domačo proizvodnjo. j 7. Učitelje je treba z interni tečaji usposobiti za nove met00. pouka in jim poleg dijaškega **,, benika nameniti še kak drug Pr kasen s videl sem ter**1 iV čis‘° pomoček. Najbrž sem predlogi. Toda novo šolo, zelo lepo in repreA ; tativno, ki bi jo bilo treba z*50, ui itlK' skoro docela predelati, če naj uspehe, posebno na šahovskem tekmovanju. Pripravljajo se tudi na tekmovanje pevskih zborov, kd bo letošnjega 16. maja. Pionirji 3., 4. in 5. razreda se vestno pripravljajo na tekmo- manj točk. Tudi nova oblika šole, vanje za bralno značko Miška Kranj-osemletna, je vzela pod svoje ca< z veseljem berejo knjige in komaj okrilje vse te kategorije — kot čakajo srečanja s Slovenskimi pesni-učitelje. ki in pisatelji; Letos je predvideno Kar poglejmo operativo: npr. srečanje vseh tekmovalcev v Bogojini. •tirani ■— zakaj, je že povedano, šef nekega obrata, delovno mesto Tilika dar so tudi to lepo izvedli. Smotr- ustreči fizikom, ki bodo želeli no dimenzionirano premično po- vsaj en priključek na električno hištvo omogoča najrazličnejše omrežje za vsak par. Brez tega grupacije, ki jih mora biti vesel vsak pedagog. Manj bo najbrž z njimi zadovoljen naravoslovec. V bodoče si pri pouku naravoslovja po mojem mnenju lahke obetamo tele spremembe: 1. Večji poudarek na induktivnem pouku na začetni stopnji. Ta bo temeljil na eksperimentih ni moč učiti skoro nobenega poglavja fizike več. Na iste mize je lahko napeljati plin, če se poskrbi za primerno izolirano plinsko napeljavo in ozemljitev električnih priključkov. Ob stenah je treba imeti dosti vode in pomivalnih korit, ne pa le eno ali dve. Ves Ostali prostor v njej kdaj stekel moderen P0' c Normativi za graditev in opij^ osnovnih šol so napravili v€li,i korak dalje. Vendar morda ne bilo napak premisliti, če se a® j. dalo potencialnih možnosti nic naravoslovja znatno poV' še z dodatnimi majhnimi k°r turami. ^0 Elektrika, plin, voda in in la* uporabljiva AV sredstva so p‘:j, veni za sodobni šolski laborata V Londonu. 12. 4. 1969 ^(1 JANEZ FERČ' Nedavni kongres zveze kulturno prosvetnihi ORGANIZACIJ JE UGODNO OCENIL I BOGASTVO OBLIK! DELA Z MLADINO] Nedavni kongres Zveze kul- Spoznavajmo našo domovino in | turno prosvetnih organizacij njene bratske narode nakazuje 1 Slovenije je v bogati dvodnevni bogastvo možnosti za domoljub- | razpravi posvetil veliko pozor- no vzgojo mladih. Prav tako bo- | host med drugim tudi kulturno- gat in pester je tudi letošnji | Vzgojnemu delu mladine na program različnih prireditev in | Vseh stopnjah šol. Programske srečanj slovenske mladine, smernice petega kongresa še po- Zgodovinski pouk in predmet I sebej obravnavajo kulturno spoznavanje družbe učencem | Prosvetno ter vzgojno-estetsko približujeta tudi polpreteklo 1 dejavnost v šolah in vzgojnih zgodovino in narodnoosvobodil- | domovih ter na univerzi. Kon- ni boj. Predstavo o junaškem | Sres je podprl prizadevanja šte- boju naših ljudi v revoluciji pa | vilnih šolnikov po Sloveniji pa dopolnjujejo številne akcije, kot 1 Judi kulturnih ter družbeno po- so pohodi v partizanske kraje, | ktičnih organizacij, ki omogo- kurirčkova pošta, srečanja z | čajo razmah svobodnih aktiv- nekdanjimi borci in drugo. To | Posti med učenci in dijaki ter je sestavni del domoljubne vzgo- 1 študenti v okviru organizacije je, ki ohranja dragoceno dedi- | šole ali pa zunaj nje. Obstaja ščino preteklosti in oblikuje v | ur dela cela vrsta raznih krož- mladem rodu spoštovanje do iz- | kov in sekcij, v katerih se zdru- ročila, obenem pa širi v mladih 1 2ujejo mladi literati, igralci, re- vrednostni svet ob revolucio- | Jitatorji, obenem pa so prav šo- namih zgledih, re žarišča glasbeno estetske ter Zveza kulturno prosvetnih or- J likovne vzgoje mladih. Skorajda ganizacij, občinske ter krajevne J Pl šole, ki ne bi imela pevskega organizacije imajo v šolah kot | zbora, nekatere pa jih imajo izobraževalno vzgojnih institu- | tudi po dva ali več. Že sam cijah ter v šolnikih močno oporo 1 Predmetnik predpisuje obvezno pri uresničevanju nalog na pod- j zborovsko petje na višji ter ni- ročju kulture, obenem pa zelo | zji stopnji osnovne šole, med- hvaležno torišče kulturnega de- | Jem ko so v zadnjih letih tudi la. S pošolsko ali izvenšoisko de- | hitreje boljša kadrovska struk- javnostjo se ukvarja cela vrsta | tura kvalificiranih glasbenih organiziranih dejavnikov — or- | Pedagogov. Se vedno pa jih ni ganizacij in posameznikov, ra- | hovolj, posebno tistih z višjo ali zen tega pa imajo šole same zla- 1 thsoko izobrazbo. Nekatere kul- sti na osnovni stopnji razširjeno | turne organizacije z uspehom bogastvo različnih oblik dela z | združujejo v zbore tudi pošolsko mladino. Ravno delo z mladimi | In zaposleno mladino. Vendar pa zahteva zares dobrih in | Pa je takih zborov razmeroma usposobljenih mentorjev in vo- | btalo. dij, ki resda znajo prisluhniti | Nekdo je na kongresu zani- interesom mladih ljudi, obenem | Plivo ugotavljal, da bi bilo v pa da na neprisiljen način zna- | Sloveniji prav toliko pevskih jo oblikovati v mladih vredno- | zborov, kolikor bi imeli na vo- te, da bodo čimprej zmogli lo- | Do zborovodij, ali pa bi jih bilo čevati zrno od plevela. Takih | se celo več, saj ni tako malo mentorjev še vedno primanjku- | Primerov, da nekateri glasbeni- je, učitelji pa so mnogokdaj pre- | ki vodijo tudi po dva zbora ali obremenjeni z rednim delom. | Se več. Mladina želi biti aktivna in | Podobna ugotovitev velja tu- angažirana na vseh področjih, | bi za druga področja kulturnih pa tudi na kulturnem. Od nas ] aktivnosti, saj je splošno znano, starejših pa je v veliki meri od- | ba je uspeh sleherne akcije ali visno, v kakšni meri znamo | Pa dejavnosti odvisen od tega, ustvarjati delovno vzdušje, ki je J kdo je vodja ali mentor ter ka- spodbudno za mladino, in v ko- | ko je usposobljen za določeno likšni meri ji nudimo priložno-. 1 Palogo. V šolah dela mnogo sti, da se uveljavi. Usposobljenih in zavzetih ljudi, Pientorjev ter vodij, ki se vsestransko ukvarjajo s. kulturno bejavnostjo mladine. Tudi nekatere kulturne organizacije in bruštva s svojimi oblikami znalo pridobiti mlade ljudi bodisi, ba jih združujejo v klube mla-bih ali pa sodelujejo v dramskih skupinah, v pevskih zborih, v literarnih krožkih, v likovnih in Podobno. Sole čestokrat prirejajo zelo bogate in pestre kulturne spo-rede ob različnih priložnostih in Praznovanjih. Ponekod znajo bPPiti ustvarjalnost mladih, ta-ko prizadevnim slavistom in Posebej prosvetno pedagoškim Užbam, ki so to vseslovensko Jbbjo podprle. Založba Mladin-ko knjiga pa je v prizadeva-Up za pridobitev mladih bral- TERJAMO PLAČILO ZA DELO -skladno z njegovo zahtevnostjo, obsegom in kvaliteto Intervju Draga HAMA, glavnega urednika »Prosvetnega delavca«, s Slavkom GRČARJEM, tajnikom republiškega od bora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije _______________________ VPRAŠANJE: Znano nam je, ODGOVOR: Ce se omejim na čeprav se uradnemu predlagatelju družbenih dejavnosti je mnogo, da se republiški odbor sindika- področje šolstva in kulture, so to ni zdelo potrebno, da bi navedel ker je tudi problemov . • " ta delavcev družbenih dejavno- predvsem napori za ureditev ma- dejanske avtorje (ta primer na to P6 treba Združiti si sti Slovenije precej učinkovito terialnega položaja in za pravilno žalost ni edini). Lahko bi naštel dni napore, v^aK P J™-, h,-,14 vključuje v reševanje temeljnih vrednotenje dela, za utrditev in več pomembnih akcij sindikata, odgovornostjo oprav m j nosti. VPRAŠANJE: In kaj sedaj pripravljate v republiškem odboru? ODGOVOR: Tega je precej. Razen že omenjenega kataloga še razpravo o strokovnih, moralnih in idejnih vidikih dela, analizo življenjskih in delovnih proble- nadaljnji razvoj samoupravljanja Ker nama prostor tega ne domov članov tega sindikata. Pro- in za zaščito delavcev na delu in voljuje, naj omenim, da je »Prosvetni delavci npr. ob številnih v zvezi z delom. Tako je bila npr. svetni delavec«, ki je glasilo na- priložnostih ugotavljajo, da je ideja o družbenem dogovoru za šega sindikata, precej obsežno in sindikat v zadnjem času spet vrednotenje dela šolstva, kulture sproti prinašal vesti o stališčih in dobil svoj smisel in pomen. Kaj itd. oblikovana v našem sindika- akcijah republiškega odbora, po vašem mnenju odločno vpli- tu; naš sindikat je tudi sedaj VPRAŠANJE: Omenili ste va na tak razvoj sindikata? eden od pomembnih dejavnikov katalog, ki je bil februarja letos ...... ODGOVOR: Najprej bi rad za uresničevanje te akcije. Dalje dan v javno razpravo. Kakšni pravilnikov solskin 1 & " omenil, ■ da je sindikat delavcev smo že jeseni 1967 vsem pristoj- so odmevi iz te razprave? Y?.,?v ? ae.ovmn ra- eij , družbenih dejavnosti Slovenije nim organom v republiki (repub- ODGOVOR: Zelo pozitivni. Pro- scltl pri delu in v ca^u oie , samostojna družbeno-politična or- liški skupščini, izvršnemu svetu, svetni in drugi delavci družbenih n?-p • e j° , Izp°£’°LjltZ,!j rvJtfm.-nih ganizacija, za slovenske razmere republiški izobraževalni skupno- dejavnosti so skoraj plebiscitarno 0136 in oelovnm metoa . . ' kar precej velika, saj ima skoraj sti, občinskim skupščinam itd.) z potrdili gledišča, načela, predloge organizacij in \ oastev si 1 a , 70 tisoč članov, 1100 osnovnih or- analizami dokazali nevzdržen ma- in zahteve, ki so navedene v ka- . . s®'10 • P_re-aseJlf’T Ji ganizacij (podružnic) in razen re- ierialni položaj šolstva in kultu- talogu. Precej je tudi predlogov sindikata m ^izvrsne^a oonora -publiškega odbora in njegovih or- re in materialno diskriminacijo za dopolnitve, zelo malo pa za P._re izobraževalne skup s ganov (predsedstvo, pododbori, delavcev teh področij ter odločno spremembe. Predvidevamo, da bo 0 izvrševanju druzDene„a g v -komisije) še skoraj v vseh obči- zahtevali triletno sanacijo (1968— dokončno besedilo kataloga pri- ra ,° vrednotenju dela soisKin -nah občinska ali medobčinska 1970). _ pravljeno že v tem mesecu, tako vodov- razpravo o spremembah vodstva. ali medobčinska 1970). uiavijKUL* v icin loi\w , . . . . , • Prav dejstvu, da je naš sindikat da bi bil junija natisnjen in raz- p°k0'ln?jSkef,a„^lSj?^’ Odločilnega pomena za nara- tako odločno zvonil plat zvona in poslan vsem zainteresiranim or- aj^Cnaprej^O teh* indm^ih postopno utrjevanje zavesti med znatni meri treba pripisati, da sta -------*------ ~ * - -- zadevah bomo v »Prosvetnem ds- ganom in organizacijam. VPRAŠANJE: Kakšne so po vašem mnenju realne možnosti za uresničenje vrednosti drla, kakršne so navedene v katalogu? ODGOVOR: Sanacijski načrt za lavcu« naše člane njali. sproti sezna- JUBILEJ slovenskega šolstva v Trstu Letošnjega marca so praznovali tržaški Slovenci v svojem člani, da jim je sindikat potreben, se slovenski izvršni svet in skup-je po mojem zlasti: ščina odločila za sanacijo, ki se — da republiški odbor in ob- sedaj izvršuje. Zavedamo se ma- činska vodstva ne vodijo nekih terialnih težav, ki jih ima naša »svojih« akcij in politike, pač pa družba. Nikakor pa ne moremo ________________ akcije in politiko, ki ustreza inte— popustiti v zahtevah, da morajo šolstvo predvideva popolno uskla— resom večine članstva, torej ak- dobiti vzgojno-izobraževalni in ditev osebnih dohodkov delavcev cije in politiko v imenu članstva kulturni zavodi primerno plačilo oa tem področju z osebnimi do_ in za članstvo; za svoje delo, to je tolikšen doho- hadki delavcev v gospodarstvu 1. — da so akcije tega sindikata v dek, da bo z njim mogoče pokriti 1970. Prepričani smo, da bosta re-glavnem pravočasne, premišljene vse potrebne materialne stroske, publiška skupščina in republiški in usmerjene v probleme, ki so v zagotoviti amortizacijo zgradb in izvršni svet ostala zvesta načrtu danem času najbolj pereči; opreme, financirati vsaj minimal- s(;a ga sprejela. To pa pomenil kulturnem domu 80. obletnico _ da so glavne značilnosti teh ne stroške skupne porabe (stano- (ja bodo vrednosti, ki so navedene ustanovitve prve slovenske šole akcij konkretnost (vedno želimo vanja, dopusti, izobraževanje itd.) y katalogu, v glavnem uresničene ^ Trstu, ki jo je 1.1888 pri Sv. konkretno opredeliti nalogo, me- in uresničiti zakonske določbe o že prihodnje leto Prav tako so Jakobu odprla tržaška podružnica tode, nosilce in roke), argumenti- uskladitvi osebnih dohodkov de- realne možnosti tudi za večino Družbe sv. Cirila in Metoda. Ob ranost (podlaga za naše delo so lavcev na tem področju z osebni- drugih področij družbenih dejav- tej priložnosti sta se srečali dve strokovne analize), in odločnost, mi dohodki ustreznih delavcev v nosti. Seveda popolna realizacija generaciji, in sicer generacija — da članstvo večinoma močno gospodarstvu. Terjamo torej ne v katalogu navedenih orientacij- nekdanjih učencev Ciril-Metodo-p, ,pira . na^a prizadevanja za privilegije, pač pa plačilo dela vrednosti ni le stvar družbe, vib šol ter današnjih šolarjev slo-zboljsanje ziv jenjskih in delov- skladno z njegovo zahtevnostjo. pač pa v znatni meri tudi stvar venskih šol v Trstu mh razmer delavcev družbenih obsegom in kvaliteto! Za ta na- kolektivov, njihove uspešnosti in dejavnosti pa tudi mnoga priza- men smo pripravili tudi poseben zavzetosti za načela delitve do-devanja v prid boljši kakovosti katalog nekaterih osnov in meril hodka po rezultatih dela. JOŽE BOHINC lll!ll!l!llllllll![ll!»llll!!llinill!l!! i racionalnejšemu poslovanju. za vrednotenje dela družbenih VPRAŠANJE: Mandat seda- dejavnosti, njega republiškega odbora sin- Prav tako smo v republiškem dikata delavcev družbenih de- odboru izdelali teze za sistemsko javnosti Slovenije traja od dru- ureditev samoupravljanja in fige polovice leta 1967, torej niti nanciranja kulture. Predlog za iz-dve leti. Katere so po vašem delavo zakona, kj je bil v repub-mnenju najpomembnejše akcije liški skupščini že sprejet, skoraj sindikata v tem času? v celoti povzema naše predloge, VPRAŠANJE: Kako ocenjujete povezanost oziroma odnose med republiškim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in republiško skupščino, izvršnim svetom in Namen prireditev je bil poleg drugega tudi simboličen: stara generacija je predala današnji šolski mladini nalogo in dolžnost, naj si prizadeva za nadaljnji obstoj slovenskega življa na Tržaškem. Pred 80 leti ustanovljena Ci-ril-Metodova šola je kmalu po 34b^Šk° izobraževalno sku»- stala žarišče slovenskega narod nostjo? ODGOVOR: V preteklih dveh letih je bila povezanost republi- odbora 7 ut;tro7niTTii 7hori Trzsškcm. V prvom letni skupščine SR Slovenije0'izvršnim * bllo,v/pIp ^ Jakobu vpi-svetom, zlasti pa tudi republiško ?anJb Ie 47 ' J913 1914 pa izobraževalno skupnostjo dobra. ,_° 7 o°eti šolah pri Sv. Ne glede na to pa bi v bodoče že- ;Takobu m na Akvedotu — ze več leli še poglobiti to sodelovanje. kot 2-000 slovenskih učencev. Od »uiiiii i. HuiiiM ijiu ,,,- Ne moremo sicer pričakovati, da ustanovitve do tedaj je končalo iakl dalieTe kot predmet do eno bi bil vsak naš Predlog kar takoj šolanje v obeh šolah že več kot do dve uri tedensko sprejet, pričakujemo pa od vseh 18.000 otrok slovenskih staršev. T • i * -u v republiških organov, in org^niza- Iz teh šol so izšle ugledne lah poučujejo lenuačitemVk£eSrih ^ da bi sindik*- ved- osebnosti polit.čnega in kultume- materin ^ez k ie ladnščina no resno pretehtali in v nobenem aa življenja Slovencev v Italiji, laterin je laamscma.^ primeru ne šli molče mimo njih. Prav ti dve ustanovi sta opravili Povsod, kjer živijo manjšine To sevecja ve]ja tudi za temeline ogromno delo za utrditev narodne v. rj.l!’ ^uiamopoleg manjsinj- izobraževalne skupnosti in občin- zavesti med tržaškimi Slovenci, skih sol tudi sole z italijanskim ske skupščine. Na!og na .področju STANKO SKOČIR učnim jezikom. V dolinah Gardena in Badia pa ne obstajajo druge vrste .osnovnih šol razen manjšinskih. Kdor pride živet v te kraje, mora zato poslati svoje otroke v te šole in imajo ti lepo priložnost, da si v razmeroma kratkem času prisvojijo znanje kar treh jezikov. S tem je La-dincem zaščiten njihov materin jezik in njihova narodna značilnost. Razumljivo je, da je zaradi lo priznanje, ki jim vsaj do neke praktičnih potreb zanimanje mere da zadoščenje in plačilo za prebivalcev za italijanščino in trud. Delo z mladino je še dva- nje prejel dolgoletni glasbeni nemščino veliko. Poleg materin- krat teže v tistih oblikah glasbe* vzgojitelj prof. Vinko Šušteršič: ščine ljudje seveda zelo dobro ne_ jn drugih dejavnosti, ki pre- nastopil je s svojim orkestrom, ki Ladinska manjšina v Italiji ;JV opravila izredno delo, saj .. omogočila bogat izbor mla-Jhske literature posebno z Mo-jj. knjižnico ter z izdajo števil-’a drugih del, ki so primerna g Programe bralnih klubov, v take Podpore Mladinske v lige, ki je ponatisnila celo Žp, . iskanih mladinskih knji-nih Programom. s*”' vfclf^zacij elemente kulturno ter domoljubne vzgoje, program pod geslom štev je ladinščina prevzemala v uk, zaradi česar'morajo odpasti opozorili, da je treba čimpreje dijake drugdi avstrijskih" gimna- dovoirnallo^ohri^Tanf«.^^ preteklosti in prevzema še danes skoraj vsi prosti predmeti, učenci uresničiti zamisel o gradnji no- zij, tako da naši dijaki niso pri- n1ih Vsekakor nomemhnn Hei! veliko besed iz furlanščine. so prikrajšani za prenekatero uro vega gimnazijskega poslopja, krajšani. Tudi študentje na viso- stVo| ki nam lahko nekaj pove V dolinah Gardena in Badia, telovadbe, radia in televizije ne Dokler pa novega poslopja ne bo, kih šolah dobivajo štipendije, če Nedvomno pa gre zasluga za do- kjer živijo Ladinci, ima tam- morejo uporabljati pri pouku; po- naj bi dijaki izmenjavali pouk so potrebni podpore in če pridno bro organizacijo koncerta tudi di- kaišnie nrebivalstvo nnsebne uk lahko Dooestriio le seminarske z diiaki nemške realke. Predsed- študiralo. ---- ___________; program mladine in najširši Zveze drueih obliki kajšnje prebivalstvo posebne uk lahko popestrijo le seminarske z dijaki nemške realke. Predsed- študirajo, osnovne šole. V teh šolah se vaje. Zelo so prizadeti otroci, ki nik deželnega sveta Guttenbrun- STANKO SKOČIR rektorju celovškega konservatorija g. Robertu Artnerju. dh Brez pedagoškega in psihološkega znanja ni učiteljeve izobraženosti (Nadaljevanje s 1. strani) delo bolj skromem, ni treba po- 'It »^rsssa s s wssyrs- S: s1 *r iass« škega izoibraževanja učiteljstva več let po osvoboditvi je bil v idejnem preusmerjanju oziroma usmerjanju našega učiteljskega naraščaja na silno občutljivih področjih vzgajanja in spoznavanja duševnosti. To pomeni, da se je to izobraževanje predvsem trudilo posredovati množici bodočih učiteljev naše nove vzgojne smotre in celotno vzgojno vsebino na idejnih osnovah historičnega materializma, na pridobitvah osvobodilnega boja jn na družbenopolitičnih dognanjih naših vodilnih političnih delavcev. Pri tem se je odločilno opiralo na sovjetsko pedagoško in psihološko kulturo, kajpak po zgledu naše tedanje pedagoške teorije. Teh vplivov še danes ni mogoče pometati v staro šaro, ni jih mogoče retrospektivno v celoti razvrednotiti, pa čeprav se kdo tega stanja že skoro sramuje. Ce se dotaknem samo vplivov sovjetske pedagogike, mislim, da je treba priznati, da so pomenila stiki z njo za veliko večino nekaj novega. Nesmiselno bi bilo trditi, . v. . da v tej pedagogiki ni bilo ni- glcblji zasidranosti učiteljske iz- česar, kar bi ne imelo tudi obče obrazibe v družbetno-kultume to- znanstvene veljave. Sovjetska di- brazbe tudi vzgoja — značaja in pa, kako razviti bodoče učitelje v samostojno misleče in ustvarjalne voditelje naroda in vzgojitelje mladine. Avtor znova poudarja v enem nadaljnjih člankov -potrebnost znanja ne le pedagogike, temveč tudi psihologije, etike, sociologije in filozofije im to v zvezi s sodobno kulturo in s potrebami posameznih plasti našega naroda. Kot poglavitno delovno metodo v teh zavodih pa zahteva čimbolj samostojno delo študentov samih pod vodstvom najboljših strokovnjakov, čimbolj samostojen študij v šolah, seminarjih, laboratorijih im knjižnicah, zakaj zahteve sodobne pedagogike fcj morala najprej upoštevati ta šola. Očitno je postavljal tak koncept učiteljske izobrazbe, ki seveda v celoti še do danes ni mogel biti uresničen, pedagoško-psihaloškim predmetom že mnogo konkretnejše vsebinske in didaktične obvezn sti, zlasti pa izstopa zahteva po poznavanju otroka im po čim širši ter čim te spremembe so po svoje strukturirale funkcijo pedagoško-psi-holoških predmetov. Teža teh predmetov je ostajala na učiteljiščih, medtem ko je višja peda-v ospredje strokovno usposobljamje učiteljev za drugo stopnjo osemletke. To ne pomeni, da je bilo pedagoško usposabljanje bodočih učiteljev na tej šoli zanemarjeno, resnica je pa vendarle, da je bilo teh predmetov manj in da so imeli manjše število ur. Pa tudi to je bilo, da pravzaprav ni bilo vseskozi jasno, kateri teh predmetov naj bodo standardni. Standardna predmeta sta bila ves čas samo dva: pedagogika z zgodovino pedagogike in predmetna (specialna) metodika. Psihologije sprva sploh mi bilo, potem je bila, nakar je spet ni bilo, dokler se naposled ni ustalila v predmetniku. Razumljivo, da sta tako naposled pedagogika kot psihologija morala zajeti celotno kompleksnost te snovi. Čeprav je bilo danega v teh predmetih največ, kar je bilo možno. je umljivo, da pedagoško-psi-hološka izobrazba zaradi premajhnih časovnih razsežnosti in zaradi premajhne specifičnostne plastik« ni mogla seči dovolj celotno v osebnost slušatelj ev. Glavno pomensko vlogo sta v tem okviru odigrali didaktika in obča psihologija z nekaj poglavji mladinske psihologije. Mesto, ki $o ga po anketi Zavoda za šolstvo SRS pred nekaj leta pripisale di- ta napetost v predmetnikih pedagoških akademij v danih razmerah, se pravd v strogo dveletni študijski omejitvi približno izravnana. Drugo pa je seveda vprašanje, kako se ta napetost notranje izravnava, se pravi: izravnava v zavesti in akciji slušateljev samih. Kajti da bo neka napetost med učiteljevo strokovno in — recimo kar — pedagoško forma-ramostjo vedno obstajala, je skoro gotovo in mislim, da to samo po sebi še ni nič tragičnega. Bistveno pri vsej stvari je, da se ta nape-t st nikdar ne izrodi v antagonizem, temveč da ostaja ves čas čimbolj ustvarjalna. Ustvarjalna v tem smislu, da je ena formira-nost drugi v stalno spodbudo, da torej pedagoška usposobljenost nikdar sama sebi ne zadošča — to bi bil čisti pedagoški formalizem — temveč da se stalno pre-gneta in osvežuje s kulturno vsebino stroke ter preko nje v veliki meri ostvarjuje, in da se strokovna usposobljenost nikdar ne zapre vase, temveč da stalno išče poti do učenčeve osebnosti. Kakor je to razmerje itelektu-alno popolnoma jasno in sprejemljivo, pa zadeva še daleč ni tako lucidna in bleščeča z zornega kota osebnostnega oblikovanja bodočih učiteljev. Relativno je še najbolj jasno in oblikovalno lahko razmerje: stroka : metodika (tu mislim tudi na didaktiko) To razmerje je bilo in je tudi največ- smotri in vrednostmi vzgojne vsebine, temveč skladno z vsemi sodobnimi poglavitnimi pedagoškimi in psihološkimi spoznanji in tolmačenji, ki še daleč niso samo prirojen posluh, temveč mnogo sti in kjer se obe izobraževalni komponenti medsebojno podpirata, ne pa podcenjujeta ali si celo nasprotujeta. Takoj naj dodam, da smo na pot takega pedagoško-psihološke- prej in bolj trdno pridobljeno ga usposabljanja šele prav stopili. da z njim še nismo povsem zadovoljni, da ga bo treba še vsebinsko in metodološko temeljiteje pretresti ter po potrebi izboljšati v notranji strukturi. Če naj dalje pedagoško-psiho-loško usposabljanje doseže svoj osrednji namen, o katerem sem pravkar govoril, potem je nesporno, da mora posredovati učitelj* skim kandidatom tudi zadostno količino solidnega pozitivnega, realnega pedagoškega in psiho-(Dalje na 5. strani) znanje ter usposobljenost. In prav v tem usposobljanju naših slušateljev je treba videti prvi kardinalni pomen in prvo kardinalno nalogo, ki jo ima pedagoško- psihološko izobraževanje za delo naših bodočih učiteljev. Tako usposabljanje pa je možno samo na ustanovi, ki je toliko kot strokovno usmerjena tudi pedagoško in na kateri celoten učni kader dejansko enakovredno vrednoti eno in drugo sestavino učiteljske izobraženosti in vzgojeno- IHI kove časa, ki jih živi naš narod daktik^ teorija kolektivne vzgo- plomantom VPŠ prosvetne službe krat na dnevnem redu, ko ie šlo t tri cz-urr/iHiO firvl +rvrwvr«r« . ... . . u" in ki seveda niso enotni, temveč socialno diferencirani in določeni s specifičnimi razvojnimi perspektivami: tedaj zahteva po čimbolj zgodovinsko konkretnem in sodobnem učiteljskem izobraževanju nasploh in pedagoško-psiholcškem posebej v najboljšem pomenu besede. Samo tako bo slovenski učitelj narodu tudi je, praktični akcenti v znanstve- oziroma občinski zavodi za šolstvo nih pedagoških obravnavah, bližina z učnovzgojnim izkustvom, .čeprav sovjetskim, nova ideološka atmosfera, novi filozofski temelji: to so bile za nas novosti in to ne brezplodne novosti. Ni in ki je glede na didaktično-me-todično učinkovitost dela vmes med največjo zadevno učinkovitostjo učiteljskih abiturientov in razmeroma najmanjšo diplomiranih filozofov, je v splošnem dokaj dvoma, da nas je prav ta peda- realno, čeprav je taka ugotovitev gogika v nemajhni meri obvezo- zelo shematična. , vala k večji konkretnosti in peda-lahko veliko pomenil; ne narodu gorkemu realizmu kot neki čudoviti socialni vred- Toda ne glede na te prednosti noti, temveč narodu, ki doziv- {ja je jjjj0 v našem ta- Ija kop perečih problemov m kraitin€m pisanju vse preveč aka-potreb, »ki ga tlačijo«. . demizmia, vse preveč samo teorije, Le logično nadaljevanje tega odločno premalo izkustev, da je stališča je oster polemičen zapis, obravnava splošnega prevladovala ki pomeni hkrati že skico pod- nad obravnavo posameznega in da robmejše kritike ^ pedagoško-psi- je bita obravnavana tematika so-hološkega izobraževanja učitelj- razmemo zelo ozko omejena, stva pri nas v tem razdobju Ne da bi podrobneje našteval enega najbolj borbenih članov nekatere slabosti, ki so v taki omenjenega učiteljskega gibanja atmosferi neogibno prehajale tudi Vladka Majhna. To gibanje je na pedagoško-psihološko formiranje bodočega učitelja, pri čemer tudi pedagoški aktivizem v praksi ni mogel biti daleč od elementov pedagoškega aktivizma v teoriji, je treba vendarle podčr- ali kadar gre za prepričevanje, da sama stroka bodočemu učitelju ali profesorju ne zadošča. Ne enkrat je bilo poudarjeno, naj učitelj — tudi srednješolski — zna odkrivati bogastvo svojega predmeta in njegovo vzgojno vrednost itd. V pogledu didaktično-metodič-nega usposabljanja učnega kadra Pred dobrima dvema letoma smo dosegli na naši ustanovi prav je naša učiteljska izobrazba do- v zadnjih nekaj letih napredek, segla s_ preobrazbo Višje peda- jn siCer najbrž zaradi večjih ma-goške šole v Pedagoško akade- terialnih možnosti, ki so nam mijo doslej_ naijvišjo stopnjo. To omogočile že zelo dobro opremiti je v resnici zgodovinski premik, kabinete in knjižnice, kar vse je Za samo pedagoško-psihološko iz- v neposredno kvalitativno izobraževanje slušateljev je glavni boljšavo didaktično-metodičnega pomen tega premika v nasled- pouka. To dejstvo je vredno po-njem: odločitev za učiteljski po- sebnega upoštevanja. takrat že dozorelo po svojem najbolj naprednem delu v društvu »Učiteljski pokret«. Deset let pozneje, torej v letih 1937/38 se je Vladko Maj- klic bo poslej stvar zrelejših ljudi, kar jih bo tudi psihološko dis-poiniralo za zrelejše dojemanje vsekakor abstraktnejših resnic in zakonitosti, bi jih vključujeta pedagoška in psihološka stvarnost; pedagoško-psiihodoška izobrazba naj bi se pri vseh slušateljih gradila na solidni splošni izobrazbi, Če je učiteljeva didakitično-metoddčna izurjenost čudovite oblika in sestavina pedagoškega mojstrstva, pa to še ne zadošča za učiteljev celoten odnos do učenca. Pri metodičnem razmerju gre le prvenstveno za to, da je učitelj čimbolj razumljiv in da so učenci čimbolj in čim bolje hen na straneh iste revije »Po- teti še razmeroma veliko naglico, ki je bistvenega pomena za boljše sprejemljivi za dojemanje in upo- potnika« nenavadno ostro spopadel s temeljnim bonceptom tedanje vodilne slovenske pedagoške teorije in z osnovnim tonom tedanjega psdagoško-psiho-loiškega izobraževanja slovenskega učiteljstva. Odločno zavrača vsako shematiko teko v pouku pedagogike kot psihologije, zahteva, naj bi tudi v te s katero je bilo treba usposobiti napredovanje v stroki in v peda- rabljanje nove snovi ob čim polzelo zelo veliko število novih uči- gnško-psdholoških predmetih. nejšj lastni udeležbi. V tem je teljev. Da ta naglica, ki je bila seveda objektivno utemeljena v velikih potrebah, tudi ni mogla pozitivno vplivati na že tako pomanjkljivo pedagoško-psihološko izobraževanje bodočih učiteljev, Eden pomembnih zunanjih rutina in v tem je umetnost vseh znakov predmetnika akademije je dobrih metodikov. ta, da so v njem zastopani vsi pedagoško-psihološki predmeti v strogi difereneiranosti, torej v vsej svoji specifičnosti in relativni avtonomnosti in da obstaja je jasno. Če k temu prištejemo še to, da za sprejem na učitelj- približno sorazmerje med tako-nameme bolje izrabili delo uči- sike šole dolgo let ni bilo nobene imenovanimi skupnimi predmeti teljskih kandidatov na vadnici, resnične selekcije, je še bolj ra- (kamor je šteti kot večinski del naj bi se dalje dijaki usposabljali za sestavljanje osebnih po-pisnic, poudarja važnost uvajanja in poskušanja novih metod, važnost skladnosti teorije s prakso in kritike, ki se poraja glede na pedagoško teorijo tedaj, ko se začenjajo učiteljski novinci spoprijemati z vsakdanjim praktičnim šolskim delom. Učiteljsko pedagoško-psihološko dagoška disciplina s izobraževamje naj hi temeljilo na zavesti, da »obstaja za uči- Toda za polnovredno pedagoško učiteljevo dejavnost je potrebna še ena, bistveno pomembna razsežnost, ki bi jo lahko imenovali: vzgojno-oblikovalna. Medtem ko se pri metodični komponenti le pomika v ospredje snov, se pri vzgojno oblikovalni učitelj scela in neizprosno sre- zumiljivo, da omenjeno izobraže- tudi pedagoško-psihološke pred- vanje ni moglo doseči večje učin- mete in ki so za vse slušatelje čuje z učenčevo osebnostjo kot kovitosti. Tega tudi ne more iz- obvezni) ter stroke. To sorazmerje celoto. Tu ste si iz oči v oči — podbitd dejstvo, da se je naše je nekaj manj kot 30 % za skup- učitelj kot osebnost in učenec kot ne predmete in nekaj več kot osebnost: učitelj kot tako ali dru- 701 % za stroke, pri čemer ne gače dognana osebnost in uče- smemo pozabiti, da je študij na nec kot osebnost, ki nastaja. Dve akademiji v veliki večini dvo- nepreklicni in živi konkretnosti, predmeten. ki sta ob vsej razredni in šolski Tako je veljalo za nazaj, velja kolektivnosti v celotni šolski de-tudi za sedaj, da pomen pedago- javnosti stalno navzoči in dejav-je doživela tudi po vojni soraz- ško-psihološkega izobraževanja za ni, njuno medsebojno razmerje pa mamo najmanj idejno prelomnih učitelja in njegovo delo ni neko zelo odločilno, telja najvažnejši problem: kako pretresov. brezčasno idealno vprašanje, tem- In prav v tej razsežnosti se spraviti pedagoško teorijo v pe- Z izboljševanjem stanja v na- več da je to vprašanje neizprosno začenja učiteljevo delo še pose-dagoško dejavnost«. (Pp. 1937/38) šem pedagoško-psihoLoškem piša- vezano na konkretne družbene te- bej komplicirati v razsežnosti, ki nju, z večanjem, širjenjem njego- melje, na idejna izhodišča in kva- tako rekoč predpostavlja dobrega strokovnjaka in metodika, hkrati novo učiteljstvo sicer kar dobro obneslo v metodičnem pogledu. Prvič je metodika že od nekdaj vezana na učiteljiščih na obilno prakso, drugič pa je metodika najbolj neposredno uporabna pe-traddcijo, ki Osvobodilni boj je posegel v osnove našega družbenega bivanja in ustvaril nove objektivne temelje našega vzgajanja in pedagoško znanstvenega snovanja. Ker pa se spremembe v območju duhovnega ustvarjanja ali v ob- ve tematske baze in to vse ne le liteto sodobnih pedagoških in v slovenski, temveč v splošno ju- psiholoških znanosti, na sam orga-z rasto- nizacdjski sistem učiteljskega dz- goslovatiskl razsežnosti, čo pedagoško kritičnostjo, z našo okraševanja v celoti, na samo razvijajočo se novo učno-vzgojno materialno bazo učiteljsko-izo-izkušemostjo, z večanjem števila braževalne ustanove, potem pa samostojnih, monografskih puhli- kajpak nedvomno na kvaliteto mečju družbene zavesti ne dajo kacij in predvsem z večjo dostop- pedagoško-psihološkega učnega •_Mii.* „ i._1 i ---i-i ~ ,*,- 1________ j •___X____• • __ ___*£ izsiliti tako, kot velja to za gospo-dairsko-paliitične razmere, se je nostjo pedagoške in psihpioške kadra na tej ustanovi im na mož-literature, k čemur je šteti tudi nosti ter karakter njegovega po- znašla naša celotna pedagoška de- pedagoške, didaktične, metodične učevanja. javnost takoj po osvoboditvi v hudih zadregah, ki so trajale več let in v takih zadregah je bil še posebej pouk pedagogike-psiho-loških predmetov. Ta pouk je doživel nedvomno največje spremembe, zato je tudi preživljal največje težave, bil sprva ob pičli ali skoro nobeni ustrezni literaturi nebogljen, v sebi negotov in v splošnem nujno precej poenostavljen. Delil je nač usodo naše takratne pedagoške stvar- in psihološke priročnike ter uč- Moj namen je, da bi najprej benike, potem pa tudi z vse bo- nekoliko pobldže soočil razmerje gatejšo izkušenostjo samega uč- med učiteljevo strokovno in pe- nega kadra za te predmete, se je začelo opazno izboljševati tudi stanje pedagoško-psihološke izobrazbe našega bodočega učiteljstva. Jasno, da je k temu še pripomogla svoje vse večja demo- dagoško-psihološko izobrazbo, tedaj razmerje med učiteljevo stroko in njegovim pedagoško-psiho-loškim potencialom. Osnovno dejstvo je, da se z pa oboje transcendira kot nova, lahko bi rekli najvišja pedagoška kvaliteta: kot celovita vzgojna obravnava mladega človeka pri vsakdanjem šolskem delu. Ze iz tega, kar sem povedal, ne bo težko zaključiti, da je tu mišljeno mnogo več, kot smo navajeni misliti, ko govorimo o »vzgojnem smotru« določene metodične enote in ki ga šolske priprave standardno beležijo poleg izobrazbenega smotra. Torej nikakor ne pomeni, d n je učitelj, čigar osebnost se odlikuje s humanostjo ali človečnostjo, iskrenostjo, pravičnostjo, poštenostjo. pedagoško ljubeznijo in vestjo, že samo s tem večidel ustanovitvijo pedagoških akade-kratičnost našega družbenega živ- mij in ukinitvijo učiteljišč odvija sposoben opravljati vzgojno-obli- ijenja sploh, ki je omogočila več- učiteljska izobrazba po predhod- kovalno funkcijo svoiega dela v jo svobodnost in sproščenost tudi ni skupni splošni izobrazbi na razredu. Sodoben učitelj bo to pri tako delikatnem delu, kot je dveh ravneh: na ravni stroke funkcijo ostvarjal le, če bo stalno jalnosti. Šolski primer za to, kako pedagoško-psihološko oblikovanje (sem je šteti tudi razredni pouk) in sistematično" razvijal pedago- je oblikovalna funkcija pedago- učiteljskih kandidatov. — • • - —----** • — ško psihološkega izobraževanja V času notranje vsebinske ra-pirimeimo odvisna od stanja pe- sti tega oblikovanja pa so nastale dagežke in peibolrrke znanosti pri na.* tudi zgodovinske organi-v določeni družbi, v določeni dr- zacijske spremembe v sistemu ob-žavi. Da je bi.l takrat tudi pomen veznega šolstva kot v sistemu iz- in pa pretežno na ravni pedago- ško-psihološko dejavnost kot res-ško-psihološkega usposabljanja, nično relativno posebno dejavnost Dejstvo pa je tudi, da je vladala v pouku, prek pouka in ob pouku, dolgo časa med enim in drugim pa tudi izven pouka in sicer tako. usposabljanjem precejšnja nape- da se bo učencem približeval tost in da ponekod ta napetost spoznavno in dejavnostno sklad- tega izobraževanja za učiteljevo obraževanja učiteljstva. In tudi še traja. Kot sem že poudaril, je no ne samo z našimi vzgojnimi Državna založba Slovenije ima v svojem bogatem knjižnem programu tudi velik izbor knjig za šolaije Vzgojitelje in starše posebej opozarjamo na naslednja dela: • Bevk: KAPLAN MARTIN CEDRMAC br. 6,60 • Cankar: MARTIN KAČUR br. 6,00 • Cankar: NA KLANCU br. 6,00 • Cankar: PODOBE IZ SANJ br. 8,00 • Curvrood: BAREE, KAZANOV SIN pl. 7,80 • Čopič: BITKA V ZLATI DOLINI br. 4,00 • Čopič: DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSACA pl. 24,00 # Čopič: PRIPOVEDKE IZPOD ZMAJEVIH KRIL pi. 18,00 # Jenko: OBRAZI pl. 10,00 • Jurčič: DESETI BRAT br. 8,20 • Jurčič: DESETI BRAT br. 8,20 • Jurčič: ROKOVNJAČI br. 6,00 • Kersnik: AGITATOR br. 3,00 0 Kersnik: CIKLAMEN br. 3,60 • Kranjc: ZGODBE O ČEBELAH br. 11,00 • Krečič: PTICE SLOVENIJE br. 11,20 • Kuščar: SPREHODI POD MORJEM pl. 16,00 • Levstik: TUGOMER br. 10,00 • Mandič: S TITOM V MAJU br. 11,00 • Milojkovič: KRI NA LISTJU pl. 8,00 • Njegoš: GORSKI VENEC Pl. 24,00 • Pavlovič: BIL SEM V ZAŠČITNI ČETI br. 2,20 • Peroci: ZATO, KER JE NA NEBU OBLAK ppl. 8,00 • DELO FRANCETA PREŠERNA 6,50 • Prežih: SAMORASTNIKI br. 11,00 • Puškin: JEVGENIJ ONJEGIN br. 8,00 • Rankovič: GORSKI CAR pl. 8,50 • Saje: PISMA NA SMRT OBSOJENIH ppl. 12,50 • Starič: LETEČI KRANJEC br. 10,00 • Sibl: V ILEGALNEM ZAGREBU 1941 pl. 8,00 • Sibl: VOJNI DNEVNIK br. 6,00 • Tavčar: MED GORAMI br. 4,60 0 Tavčar: 4000 br. 5,00 0 Tavčar: VISOŠKA KRONIKA br. 7,00 0 Tavčar: V ZALI br. 5,00 0 Zimmermann: NASI PRIJATELJI NA VRTU IN V GOZDU ppl. 38,00 • Župančič: DUMA pl. 8,00 Knjige dobite v vseh knjigarnah. Založba vam jih pošlje tudi na šolo ali na dom, če ji pišete na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 27 ■ \ ■ ■ a ■ 8 ■ S ■ \ \ \ Brez pedagoškega iz dela in življenja naprednih učiteljev m psihološkega znanja marija mehle (1879 — 1934) Letos bo minilo 90 let, odkar se (Nadaljevanje s 4. strani) manjkanju ustreznih in lastnih loškega znanja. Tu ne pomaga P.Tosi?r<:>v z.a delo pri teh predme- jo v Ljubljani rodila Manija Mehle- nobeno slepomišenje in nobeno “h. im pa je nedvomno slabo tudi tova, izredno prizadevna in požrtvo. zavijanje Danes ie pedagoška 23 ivai*-eto zadevnega znanja, saj vaina prosvetna in socialna delavka, zlasti na nsiholnška znanost talikA ne razPOlagamo Z nobenimi pravi- Maturirala je na ljubljanskem žen- nAo-LL,,?. ' znanost toliko mi m0žnOstmi, da bi to znanje v skem učiteljišču m leta 1898 kot de- ttapredovala, se povzpela^ do to- slušateljih eloblie in tratnem fik- vetnajstletno dekle nastopila svojo likih novih ali bistveno izpopol- sjraij in ustvarjalnem novezovali" prvo službo v Bohinjski Bistrici. Tam njenih metodoloških in vsebin- Ce z raven v sbf^toHth ^ Poučevala tri leta, nadaljnja tri skih dosežkov, ki imajo vse več kratfeni dovolj naSenSti na -s^emu ^k^u^ fe^e^a Sv^tio s/rstorin abstraktnostjo delo, potem je nevarnost slabot- vanje. Leta 1904 je biia sprejeta za *n snematicnostjo, da je osnovno nega in zelo labilnega znanja de- supientko na vadnici ženskega uči- neobvladanje tega gradiva pri jansko nreceišnia teljišča v Ljubljani, naslednje leto učitelievi snosohnnsti za rloiiv- J pa je položila v Gorici izpit za uči- |. , . posoDnosti za doziv Predavateli ie nrimoran delati teljico na meščanskih šotah, in sicer •Janje in pedagoško ljubezen, pa , . ^reaavateij je primoran delat i2 matematično - naravoslovne sku. tudi pri vsej njegovi pripravijo- f velikimi skupinami Kaj Pine. »osti za službo narodu in domo- fv ’ Če J® zaradl Preslbke kadt?v- Jesenl leta 1903 Je blJa na vadnici Vini nuien in neogiben vzrok za , f zasedbe en sam predavateli ženskega učiteljišča v Ljubljani razhudi neučinkovitost in morda ce- d.°lzan pred,avMti dT.a a?”, cel° tri pisana služba definitivne, učiteljice lo škodljivost niegovega dela ,upne Predmete, ta ph morajo “f1 absolvi-rati domala vsi redni in iz-v^ . nu Pedagoškega hu- redni študenti. Komentar resnično mamzrna je zato potrebno od ni potreben. Prav tako bi bilo mo-Ucitelja terjata taksno znanje. g0če govoriti o vprašanjih študen-Učiteljeva strokovnost v ožjem tovske prediizobrazbe in intelektu-Kmislu brez njegove modeme pe- a'nG formiranosti, da ne omenjam dagoške-psihološke formiranosti nazorov nekaterih slušateljev, po in tedaj tudi brez njegovega haterih naj bi bilo smiselno inte-Ustreznega znanja je skoro brez Aktualne napore posvečati pred-sleherne (osetonostino-Oblikovalne vsem izbrani specialni strokovno-rnoči za mladega človeka. Ne , ; ppvladovati pedagoško in psi-spreminja se tudi znanost o člo- hološko znanje pa naj bi bilo več Veku. Irj. kakor bi bil danes v ah man:' le >>nuJno zl°"-rnnogočem anahronizem učitelj- Spričo vsega tega moramo biti kemik z znan jem stroke izpred v oceni pomena, ta ga imajo peda-dveh, treh desetletij, tako npr. goško-psihični predmeti na aka-bi bil podobno zaostal taisti uči- demiji skrajno zmerni, kar nas telj s pedagošiko-psihološkdm zna- hkrati obvezuje,^ da se vztrajno Ujem istega ali pa še starejšega borimo za boljše objektivne in datuma. subjektivne pogoje tega našega _ . . , . _ dela ob neogibni in Zadostni mate- Saj je res, da nimamo se vse- rialni podpori in ustreznem rabinsko bogato razvitih niti naših /umevanju odgovornih družbenih Pedagoških niti naših psiholoških faktorjev. LEON ŽLEBNIK Članek je povzetek iz predavanja, ki ga je avtor imel v zvezi s prireditvami in ostalimi predavanji ob dvajsetletnici Višje pedagoške šole oziroma akademije v Ljubljani v februarju 1967 z naslovom »Pomen pedagoško-psihološke izobrazbe za učiteljevo delo«. na delovnem mestu. To delo je že od zasedbe prejšnjega leta opravljala Marija Mehletova kot suplentka. Po vsej pravici je imeOa torej največ možnosti, da bi bila imenovana za definitivno učiteljico. Zgodilo pa se je nekaj, kar je bilo za tiste čase zelo značilno in živo spominja na podobne primere iz Cankarjevih del. Popisano službo je dobila druga kandidatka., Mehletova pa je bila odpuščena. Nekam ironično zveni odlomek iz šolske kronike, ki govori o tem, da so »Marijo Mehletovo s priznanjem njene izredne vestnosti in prizadevnosti na delovnem mestu razrešili službe«. Čeprav je klerikalna stranka dobila večino šele leta 1908, je vendarle imela na Slovenskem že leta 1905 zelo močan vpliv in je že takrat veljala naslednja trpka ugotovitev, ki so jo napredni učitelji objavili leta 1913 v brošuri »Dejanja govore«: »Da je dobil kdo boljše mesto ali draginj-sko doklado se je bilo treba izkazati z vstopnico Slomškove zveze. Ne: kakšen učitelj si, ampak: katere stranke si — to je postala kvalifikacija«. Marija Mehletova ie bila zavedna Slovenka in članica napredne učiteljske organizacije »Zaveza«. Vztrajala je pri svojem prepričanju tudi takrat, ko je marsikateri učitelj obrnil hrbet svoji napredni strokovni organizaciji in prestopil v Slomškovo zvezo, da bi si izboljšal materialni položaj. Zato odločujoči krogi Mehletovi niso bili naklonjeni; izpodrinila jo je druga kandidatka, Id se je izkazala z gorečim sodelovanjem v klerikalnih organizacijah. Takratno napredno časopisje je ob primeru Marije Mehletove ogorčeno protestiralo, zlasti Slovenski narod in Učiteljski tovariš sta ostro napadla »nečuveni protekcijonizem«, katerega žrtev je postala »vzorna in naj večjega spoštovanja vredna učiteljica«. Mehletova je zaradi nepričakovane krivice doživela živčni zlom in vse leto ni poučevala. Leta 1906 je dobila mesto učitelji, ce na osemrazredni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki je postala leta 1919 dekliška meščanska šola. Na tej šoli je poučevala do leta 1533, toda leta 1931 je umrla. V šoli je bila stroga, a izredno pravična. Marija Mehletova je delovala v raznih naprednih organizacijah in društvih. Štiri leta je bila tajnica ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Ljubljani, sodelovala je v posameznih odsekih učiteljske Zaveze ter na raznih strokovnih posvetih in kongresih. Bila je članica učiteljskega razsodišča in raznih drugih strokovnih organov, učila se je tujih jezikov in pela v zboru Glasbene Matice. Njeno delo na socialnem področju je tesno povezano z Društvom učiteljic, v katerem je bila včlanjena od vsega začetka, nekaj let pa je bila tudi njena tajnica. Udejstvovala se je pri šivalnih in kuharskih tečajih, ka jih je to društvo priredilo za svpje članice, ter sodeldvala pri strokovnih posvetih, pri zbiranju knjig za ljudske knjižnice, pri pripravljanju in vodenju gospodinjskih tečajev ter pri drugih akcijah naprednega učiteljstva. Društvo učiteljic, ki je bilo ustanovljeno v znamenju borbe za enakopravnost slovenskih učiteljic s svojimi moškimi kolegi, je po razsulu avstro-ogrske monarhije počasi izgubilo svoj pomen in se je leta 1931 spremenilo in preimenovalo v zadrugo Dom učiteljic. V okviru te zadruge so učiteljice zbirale prispevke za gradnjo svojega doma, v katerem bi dobile po upokojitvi stanovanje. Marija Mehletova ie tovariško sodelovala tudi pri zadrugi, čeprav je imela svojo hišo in od tega sodelovanja zase ni pričakovala nobene koristi. Mehletova se je skrbno zanimala za socialne razmere svojih učenk, posebno pa so jo prizadele težave in nevarnosti, katerim so bile izpostavljene deklice, ki so se vozile v šolo z vlakom, ali pa so stanovale tako daleč, da med opoldanskim šolskim odmorom niso mogle domov na kosilo, temveč so se potikale po mestu brez tople hrane. Da bi temu nekoliko odpomogla, je ustanovila leta 1928 v okviru Društva učiteljic nekakšno zavetišče za take učenke. Prostore za to zavetišče ie ponudila brezplačno na voljo v svoji liišj Za Gradom št. 4, prav tako pa so učenke lahko uporabljale tudi njen vrt in dvorišče. V zavetišču so lahko dobile učenke proti majhni odškodnini toplo okrepčilo, nato pa so se pod nadzorstvom Mehletove pripiav-Ijale za popoldanski pouk. Nekaj najrevnejših učenk je vedno dobivalo kosilo brezplačno. Včasih je imela v zavetišču tudi po 60 deklic, zlasti kasneje, ko so sprejemali vanj tudi dijakinje II. realne gimnazije in učiteljišča. Tudi po upokojitvi Mehletova ni nehala skrbeti za svoje nekdanje učenke. Za zavetišče je skrbela kljub svoji bolehnosti, nekatere deklice pa je tudi materialno podpirala, da so se lahko šolale. Poskrbela je, da bi imelo zavetišče prostore tudi po njeni smrti. Zato Je v svoji oporoki leta 1933 določila: -1-rit lični prostori v moji hiši naj se tudi po moji smrti uporabljajo kot šolarsko zavetišče zadruge Dom učiteljic.« Kljub temu pa je po njeni smrti začelo to tolikanj potrebno zavetišče hirati zaradi pomanjkanja denarja in leta 1940 je bilo dokončno ukinjeno. Tatjana Hojan 150-LETNI JUBILEJI OSNOVNIH ŠOL Osnovna šota v Ihanu (občina Domžale) je bila ustanovljena 1819. leta. Župnik Luka Zaje poroča, da je okoli 90 otrok poučeval cerkovnik — Friihmessner. Otroci so prihajali iz vasi Ihan, Prelog in Goričice. Do 1874. leta je bila to farna šola in tega leta je postala redna enorazrednica. Istega leta je bilo /grajeno tudi šolsko poslopje. Za prvega učitelja je bil imenovan Anton Jereb, ki je poučeval na šoli do 1878. leta, ko je bil premeščen na šolo v Vodice. Sledil mu je Franc Trošt, absolviran učiteljski kandidat Leta 1899 so šolo razširili v dvoraz-rednico. Leta 1941 je bila šola pet_ razredna, vpisanih je bilo 185 otrok. Do leta 1943 je bil pouk v šolski stavbi, nato so nemški učitelji zapustili šolo, ker so se bali partizanskih napadov. Leta 1944 je bila stavba poškodovana. Po osvoboditvi se je pričel pouk 15. junija 1945. leta v privatni hiši. Solo je obiskovalo 87 dečkov in 85 deklic, skupaj 172 učencev. Sedaj v Ihanu deluje podružnična šola osrednje šole Domžale. Leta 1819 je bila ustanovljena v Mostu na Soči (prej Sv. Lucija na Soči) šola za silo. na kateri so poučevali duhovniki do 1872. leta. S tem letom postane redna ljudska šola, ki so jo leta 1879 razširili v dvo-razrednico. Sola je imela lastno poslopje, zgrajeno 31. januarja 1888. le. ta. Sola je bila do leta 1924 dvoraz-rednica, nato trirazrednica. Po italijanski zasedbi je bil pouk v slovenskem jeziku še do 1925. leta. nato pa popolnoma ukinjen, kar je trajalo do kapitulacije Italije leta 1943. Med znanstvenih disciplin, toda začetki so tu, to je že naš novi, vse bolj izkustveni raziskovalni stil dela in tu je široko odprt pedago-ško-psihoiloški kulturni horizont, ki se ne omejuje več skrajno enostransko le na zadevne nemške ali sovjetske vplive, temveč je dojemljiv za vse, s čimer je mogoče kritično obogatiti naš lastni pe-dagoško-psihološtai kulturni potencial bodisi vsebinsko bodisi metodološko. Vlogo znanja v zvezi s pomenom pedagoško-psdhološke-ga Izobraževanja za učiteljevo delo poudarjam tako močno zategadelj, ker je bilo to znanje v našem pedagoškem pisanju vse pre-gliašeno s poudarki o pomenu učiteljeve osebnosti in človečnosti ter z elementi subjektivnega pedagoškega duha. Tako je hočeš hočeš pozitivno pedagoško-psiho-loško znanje stopilo bolj v ozadje tudi pri učiteljskem izobraževanju in vse bolj ga je preplavljalo Ustvarjanje pedagoško-psihološke ' atmosfere, omogočanje pedagoško-psihološke doživetosti, za kar pa je potrebna po obsegu tudi lahko Zelo skromna in močno osebna vsebina, pa čeprav pomena samega pedagoško-psihološkega znanja ni nihče nikdar negiral. (Od tu ni deleč do miselnosti nekaterih prizadetih, naj tovrstno izpitno zahtevnost, pa naj bo še tako zmerna, nadomesti uvidevnost za človečanstvo poklica ali Pa kar za kandidatovo starostno in službeno dobo.) Pomen pedagoško-psihološkega Izobraževanja za učiteljevo delo bo treba stalno, dosledno in vse bolj vezati na eksaktnost peda-goško-psibnloške misli ter izraza, torej na čimbolj stvarno znanje, l!l!ll!lll!!llllllllllllllllll!llllllllllll!llllll!llll!!i[llllll!!llllllllll!l[lll!lllllll!lllll!llllllllll!IIIIIM^ .......................................................................................................... 'ker je samo to pot do reda v pedagoškem in psihološkem mišljenju in delu ter do premaganja Vilko Kolar-Domen: ne tako plitko usidrane miselnosti, da se tu da z določeno množino besed odgovoriti na vse. \Vilhelm Busch Avtoriteta stare šole Palica je novo mašo pela... NOB je šolsko stavbo zasedlo vojaštvo. Pouk je bil v privatnih hišah. V šolskem letu 1962/63 so stavbo dvignili za eno nadstropje. Na Mostu na Soči deluje popolna osrednja osem-ra/redna šola z 9 podružnicami. V Polenšaku (občina Ptuj) zasledimo leta 1819 učitelja Boštjana Koširja, za katerega pravi zapisnik, da je bil človek in učitelj, kakršnega bi bilo želeti »omnia exemptione major« — ki ima vse dobre učitejju potrebne lastnosti. Toda v škofijskem arhivu v Gradcu v fascikiu Schulwessen 4/3H — l/a pa je zapisano, da je bilo v kraju že leta 1807 obdarovanje otrok, kar pomeni, da so že pred letom 1819 poučevali otro. ke. Kdaj Je bil točno začetek pouka, bo potrebno še raziskati po arhiv-nem gradivu. Leta 1830 je postala šola redna enorazrednica. Leta 1900 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje in šola je postala trirazredna. Solo so širili do 1941. leta, ko je postala petrazredna z 250 učenci. Med NOB je bil pouk v šolski stavbi, poučevali so nemški učitelji do marca 1945. leta. Sedaj deluje v Polenšaku podružnična šola osrednje šole v Juršincih. zasilna šola v Pečah (občina Domžale) je bila ustanovljena 1819. leta. Otroke je od 1819 do 1830 leta poučeval Frane Pire. Pouk so Imeli v novozgrajeni mežnariji ao 1855. le. t3- Tega leta je postala šola redna enorazrednica in je dobila novo šolsko stavbo. Do leta 1933 je bila šola enorazrednica, tega Teta pa je postala dvorazredna. Večja in nova stav. ba Je bila /grajena leta 1913. V času nemške okupacije je bil pouk v kraju samo tri tedne, potem je nemški učitelj zbežal iz strahu pred partizanskimi grožnjami Po osvoboditvi so pričeli s poukom v zasilni učilnici 15. januarja 1946. leta. Sedaj je v Pečah podružnična šola osrednje šole v Moravčah. Sola v Stopercah pri Ptuju je bila ustanovljena leta 1819. Prvi učitelj je bil Jožef Kristan, ki je poučeval na šoli 54 let in 1e bil istočasno tudi cerkovnik in organist. Do leta 1822 je bil pouk v cerkovnikovem stanovanju, tega leta pa je bilo zgrajeno šolsko poslopje. Ker pa je število šolskih otrok naraščalo iz le. ta v leto, so leta 1893 zgradiU novo šolsko stavbo, In razširili šolo v dvo. razrednico, leta 1923 v tri in 1927 v štirirazrednico. Zelo velike zasluge za razvoj šole Je imela učiteljica EL za Kukovec, ki Je poučevala od 1899 do 1937. leta. Ponovno pa jo srečamo na šoli po končani drugi svetovni vojni, ko je začela nabiralno akcijo za obnovo požgane šole. 1. julija 1945. leta Je učiteljica Elza odprla šolo v kraju to pričela z rednim poukom. Na Stari gori (prej Sv. Duh na stari gori — občina Gornja Radgona) je bila šola ustanovljena leta 1819 na željo občanov, da ne bi bilo potrebno otrokom hoditi v oddaljeno šolo v Videm ob Ščavnici. Prvi učitelj je bil Jožef Štuhec, poučeval je od 1819. do 1821. leta. Sola je bila nastanjena v mežnariji. ker je bil učitelj istočasno tudi cerkovnik. Leta 1878 je bila šola razširjena v dvo-razrednico, leta 1902 v trirazrednlco. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno v letih 1903 do 1905 in istočasno &o šolo razširili v štirirazrednico. V letih 1927 je postala bet — in 'leta 1930 šestrazrednica. Tik pred nemško okupacijo je bilo na zavodu 192 učencev in 6 učnih močL Sola na Stari gori je podružnična šola osrednje šole v Vidmu ob Ščavnici. Slavica Pavlič ■iiiiiiiiiiuin Ko tako poudarjam vrednost Pozitivnega pedagoško-psihološke-Sa znanja, pa pni tem niti malo Minilo je 25 let... tudi nekaj takih, ki so bili obo- postala žrtev bombardiranja 2u- imeli redno po vseh predpisih roženi. Na tej konferenci je bil žemberka znana učiteljica in kulturno servirano kosilo. !?niPLej rer"at ° p°litičntn? in aktivistka 01ga Može, ko je bom- Podobne, manjše in večje kon-vpp!|k^ P° ?zajU f(Franc Kl.mo' ba padla prav v njeno stanovanje ference so bile tudi v kočevskem, notranjskem in v primorskem vec-2iga), nato referat o učno- in jo ubila. letaka Snffren^a zaTčS tokoSerTnce" pTmefe^Ssn^ he mislim na kakršenkoli enri- Nekaj spominov na organizacijo in prve začetke novega spodarskem stanju (inž. Viktor Bele krajine v Metliki. Ta kon- i . .. ___ ______ ” Ra i \ 4- — — -j „ i.. — ij?- • i . i .v. •. . fctapedizem. Gre za to, da pri Vseh pedagoških in psiholoških Predmetih dosežemo tisto količino 2r|anja in to tudi najbolj sodob-hega. ki ga mora in ki ga lahko slušatelj v skopih dveh letih po-•sg svojega zelo zahtevnega strokovnega študija v redu osvoji in brez katerega ni oziroma ne bi sihelo biti sodobnega učitelja. Za k* in nič več gre. Skoda pa je, da predvsem zakadi izredno velikega števila slušateljev pri pedagoško psiholoških Predmetih zvečine ni nobenih Otožnosti za seminarske oblike de-*a in za vaje, da ne govorim o po- šolstva med NOB Bajc-Pod) ter še o delu z mla- ferenca je bila najštevilnejša, saj kvalifikaciio sai dmo, z ženami itd. O vsem se je bila Bela krajina skoraj od prve stike med učitelji z različno kvalifikacijo, saj so tam pouče- Prehod iz leta 1943 na leto prostore v opuščenih gostilnah, ?e razY.il? z?10. živahna diskusija italijanske okupacije svobodna in slovensko hf scTtale^pismen^^iso 1944 je bil v znamenju novih trgovinah in drugih zasebnih pro- !n r?zčiščenih je bilo mnogo ne- je bilo tudi tu šolsko delo lažje pa imele niti najosnovneišega pe- zmag na vseh frontah in vsi štorih, kamor smo postavili za- •|asrl1b Pojmov in obogateni ter z in uspešnejše. Prav tu so prišli dagoškega znanja. Te konference so v novoletnih željah izražali silne klopi in mize. Tudi te te- ?.?virn delovnim entuziazmom so do izraza mnogi predlogi za kas' eno samo misel, da bi to leto žave smo premagali, glavno vo- Prosvetni delavci na delo. nejše urejevanje in bilo zadnje vojno leto in da dilo nam je bilo, da otroci niso . , sestanek oz. konferenca je vprašanja šolstva ter vzgoje in bi bil boj kronan z dokončno bili brez pouka. imela zmago, da bi jala zaželena Tako smo pnjauiau v uuvu, in bili smo tU(3j ri0i«ni 4irr, . . 1944. leto, ki je prineslo prav dati; Saj je prav novi čas -•>- b -1 ln zn3agl našega boja in so dale tem novim entuziastom reševanje na Primorskem, kjer je ljudstvo navdušeno pozdravilo slovensko prav tu padel prvi predlog o po- Razpisna komisija pri OSNOVNI SOLI TONE ŽNIDARIČ, PTUJ razpisuje delovno mesto " UČITELJA tehničnega pouka — fizike za nedoločen čas p°goj: PRU z ustrezno strokovno izobrazbo. S tem popravljamo 2. točko YazPisa v Prosvetnem delavcu • 8 z dne 24. aprila 1969. Razpisna komisija se prav letos spominjamo. Da ne bi šli v pozabo in da bi mlajšim prosvetnim delavcem bilo jasno, kako in kaj smo na tem področju delali in odločil, pogojevali važno dejavnost. Prve konference učiteljev po okrožjih svSSS instodo1^?^36^« SV°ie nal°ge d' probleme šolstva, vzgoje in dale navodila za delo v novih g" moral, k m"°' lzobrf evanja Tako je prav tu pogojih, v novih okoliščinah in v S Portohn. .zapore ln tabonsca. vznikla misel o ustanovitvi pro- času mobilizacije vseh sil za do-„ ne icm jjuuiuuju uciaii . . ,. .... . oaoone konference so se vr- svetnega sindikata kot strokovne končno vojaško zmaeo in eraditvp kaj smo ustvarjali, sem se . L. ^m zahtevi uči- stile tudi drugod. Sam sem pri- organizacije prosvetnih delavcev S očil, da nekatere dogodke .L ca n i zhf h nrvf f letU 1-4 sost,vo,Yal ln vodn tako konferen- Se eno zanimivost naj omenim po spominu osvežim; želel pa ,U.ČI' C°^tUx! na Dvoru ]’uni5a 1944 za s te konference. Opoldne je nas bi, da bi se tudi drugi lotili „ tak° da letos P°dročje bivšega novomeškega organizatorje povabil na kosilo pisanja in da bi me dopolnili, K januar! K1 koaferenc. okrožja. Tudi ta konferenca je nestor slovenskih učiteljev, pesnik saj je vsako področje delalo konferenca /a eriL^ p prva .^r3 1^lela vreden uspeh in tudi tu in bivši starosta jugoslovanskega pod specifičnimi pogoji in vsak qi-Y St ^0"gr0supe!jsk10 s? prosvetni delavci šli domov Sokola Engelbert Gangel. Pri je gledal in doživljal ta doga- Dr0SVetni delavni 56 ’ nto Sa‘f0* Jn ob°roženi za nadalj- njem smo prav kritično govorili janja iz tega zornega kota. pre™ai d<;lavacl °d Grosuplja do nje delo. žal pa je ta konferenca o napakah, ki so bile storjene v * * * kra ine do VSl SUhf 1* rf^- ,tudi svoio žrtev' Ko 50 stari Jugoslaviji na področju šol- Po šolah so bile težave. Po- bil visok snee. so se ^aafriJu delnvnf^bllosarir P ^Va’ in 1ZtraŽjH glob°ko upanje so belogardisti m vero v to, da bo nova družba . . nove oblasti, nositeljice novih od- eno zanimivost naj omenim nosov med ljudmi. (Prihodnjič naprej) manjkanje kadra je bil glavni pripdjTh na^san^^Bilo ^e^to irielT^dli?™^ BU ueiugaraisn m vero v io, aa do nova družba problem, da ne govorim o ma- veselo in srečno snidenie oro- ca in /mnov Pr°SJetnega ZI?a^a najh pot, da bo ta vpraša- terialni osnovi, saj so bile mnoge svetnih delavcev-borcev in bork Samca i? .ped?goga Maksa £la reševala drugače in boljše, šole požgane, uničene in oropane, in sicer ne s puško v roki ampak- lafe so gf tam neklf-i^T Vevf Za "f * T tudi t0 k*0Sil° P°: morali marsikje najti s knjigo, čeprav je bUo^effii njim ^ Si. zato smo Osnovna šola Vide Pregare, občina Ljubljana Moste-Polje popravlja razpis drugega delovnega mesta, objavljenega v 7. številka PD, In sicer: 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P. Vprašanja in odgovori Jakijev poklon mladini VPRAŠANJE: L. A. iz Maribora poučuje že več kot 10 let uspešno na višji stopnji osemletke (od V. do VIII. razreda) posamezne predmete. V šolskem letu 1969/70 bo dopolnila 95 let delovne dobe. Rada bi vedela, kam naj pošlje vlogo za priznanje kvalifikacije predmetnega učitelja in ali se ji teh 10 let upošteva pri pokojnini? ODGOVOR: V vprašanju sicer sami navajate, da ste predmetna učiteljica in torej imate kvalifikacijo, katero bi radi imeli priznano. Predvidevam pa, da ste učiteljica in da delate že več kot 10 let na delovnem mestu predmetnega učitelja in torej nimate ustrezne stopnje izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto predmetnega učitelja. Bang predmetnega učitelja danes ni več mogoče priznati brez uspešno dokončane ustrezne šole. Po 97. členu zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68) si morajo namreč učitelji, ki nimajo izobrazbe ustrezne stroke oziroma stopnje, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojno izobraževalno delo ob uveljavitvi 'tega zakona, najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo. Glede na to, da boste še letos dopolnili 35 let delovne dobe, boste torej še vedno lahko učili na sedanjem delovnem mestu, čeprav nimate ustrezne stopnje izobrazbe. Pri pokojnini pa se ne upošteva več kvalifikacija, temveč višina osebnega dohodka v zadnjih 5 letih pred upokojitvijo oziroma katerihkoli 10 let, če je za delavca ugodnejše. VPRAŠANJE: K. A. iz Rogatca je 1961. leta končala gimnazijo in se v jeseni istega leta zaposlila kot učna moč na osnovni šoli, kjer je delala do 17. 2. 1967. V letu 1964 je tudi opravila diferencialni izpit za učiteljski poklic. Ponovno bi se rada zaposlila kot učiteljica in jo zato zanima, če ima še pravico opravljati strokovni izpit oziroma če se lahko zaposli kot prosvetna delavka? reda, ki so negativno ocenjeni iz enega ali več predmetov: učenci od drugega do vštetega četrtega razreda, ki so negativno ocenjeni iz dveh ali več predmetov; učenci od petega do vštetega sedmega razreda, ki so negativno ocenjeni iz treh ali več predmetov, ter tisti učenci teh razredov, ki niso opravili popravnega izpita po tretjem odstavku tega člena.« Iz citiranega predloga za spremembo dosedanjega 39. člena ZOS je razvidno, da ni večjih sprememb o napredovanju učencev od 2. do 4. razreda. Od 5. do 7. razreda pa bodo uvedeni popravni izpiti. Po novem bo torej učenec lahko napredoval z eno negativno oceno le še v 5. razred, naprej pa z negativno oceno ne bo mogel napredovati, če ne bo uspešno opravil popravnega izpita. VPRAŠANJE: Osnovna šola Preserje sprašuje, če je še v veljavi besedilo 48. člena ZOS? ODGOVOR: Besedilo 48. člena ZOS (Ur. 1. SRS, št. 9/68 — objavljeno tudi v Objavah št. 2 z dne 27. marca 1968) je še v veljavi. Toda pripomniti je treba, da je že sprejeta sprememba 48. člena ZOS, ki pa še ni objavljena. Predlog novega 48. člena pa se glasi: »Učenec izpolni obvezno šolanje potem, ko je osem let obiskoval osnovno šolo. Osnovna šola lahko omogoči izredno marljivemu in sposobnemu učencu, da konča razred tudi prej kot v enem šolskem letu. Ce je tak učenec po prejšnjem odstavku končal osmi razred osnovne šole prej kot v osmih letih, se šteje, da je izpolnil osemletno šolsko obveznost.« Po predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli bodo spremembe začele veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Janko Brunet dipl. pravnik za novo osnovno šolo v Mozirju Mnenja naših umetnostnih kritikov so več ali manj enotna: »V današnjem umetniškem svetu prevladujočega intelekta, kontrolirane čustvenosti, iztanjšanih izkušenj, je pojav umetniške osebnosti, kakršna je Jakijeva, skorajda podoben čudežu«. (Zoran Kržišnik). Prideš v Nazarje, kjer se je »utaboril« — se pravi postavil si je dom in razstavno galerijo slikar Jaki, gledaš to dolino, poslušaš, kaj menijo o slikarju ljudje (»Srečni smo lahko, da imamo tudi v naši dolini ljudi, ki so voljni pomagati«), se pogovarjaš s slikarjem, gledaš njegove fantastično barvite podobe in si misliš: zares čudež! Ne le njegovo slikarstvo — skorajda je v umetniškem svetu pravi čudež tudi njegov odnos do ljudi, do sovaščanov. Od 25. aprila do konca maja lahko vidite v njegovi galeriji v Nazarjih razstavo 50 slik pod geslom »Poklon mladini-«. Jaki je namenil ves izkupiček razstavljenih slik (okoli 15 milijonov S-din) za gradnjo osnovne šole v Mozirju — stara se je namreč podrla, zato imajo otroci zdaj pouk v začasnih učilnicah. Slike so v glavnem že prodane. To je poteza slikar ja-umetnika, ki je nedvomno edinstvena in za- služi vso pozornost. Če vas te dni zanese pot v Jakijevo galerijo, vas bodo sprejeli dežurni učenci mozirske osnovne šole ali pa njen ravnatelj prof. Maks Vester. Ta vam bo povedal, da je Jaki že prej podaril skladu za novo šolo 2 milijona S-din, ostalo nameravajo zbrati s samoprispevkom občanov, prispevkom izobraževalne skupnosti in pa občinske skupščine. Tako računajo, da bo čez dobro leto stala v Mozirju nova prostorna šolska stavba. »Zgleden primer sodelovanja in samoodpovedovanja je naš slikar Joža Horvat-Jaki,-« pravijo ljudje v Savinjski dolini. Kot umetnik čuti potrebo po čimbolj estetsko urejenem okolju in si prizadeva, da bi se tudi naša dolina lahko ponašala s sodobno oblikovanimi in funkcionalnimi objekti. S svojim prispevkom, ki ga je že in ga še namerava pokloniti šoli, je pokazal veliko zavest, ki jo čuti do vzgojno izobraževalne ustanove in do družbe. Njegov primer je izjemen in hvalevreden, kajti njegova pomoč je velika in precej presega osnovni delež, ki ga prispevajo drugi občani. Posebno pozornost vzbuja njegova odločitev, da želi z izredno likovno razstavo še povečati ta svoj delež pri gradnji prepotrebne ustanove.« ODGOVOR: Po 61. členu zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68) so lahko učitelji za razredni pouk na osnovni šoli tisti, ki so končali učiteljišče ali skupino za razredni pouk pedagoške akademije. Vi ste končali gimnazijo in opravili tudi diferencialni izpit ter ste tako končal učiteljišče, saj ste delali diferencialni izpit z pedagoške skupine in metodike. Potemtakem izpolnjujete pogoje, ki se glede izobrazbe zahtevajo za sprejem na delo za delovno mesto učitelja razrednega pouka. Ker imate več kot dve leti pedagoške prakse, imate pravico opravljati tudi strokovni izpit, saj po 64. členu zakona o osnovni šoli pridobijo učitelp pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojnega izobraževalnega dela. Nobenih ovir glede izobrazbe to rej ni, zaradi katerih se ne bi mogl) zaposliti kot učiteljica in prav tako ne glede opravljanja strokovnega izpita VPRAŠANJE: I. L. z Jesenic je od 6. I. 1969 na porodniškem dopustu. Z novim letom pa so na šoli povečali plače. Sprašuje, če je tudi ona upravičena, da se razlika povišane plače izplača tudi njej, čeprav je na porodniškem dopustu, ali do te razlike morda nima pravice? ODGOVOR: V primerih porodniškega dopusta pripada delavki-zavarovanki nadomestilo, ki znaša 100 ’/« poprečnega osebnega dohodka (preteklega leta), če,je bila v delovnem razmerju najmanj 6 mesecev brez presledka ali s presledki v zadnjih letih najmanj 12 mesecev. V nasprotnem primeru znaša to nadomestilo 80 s/o od osnove. Povečanje osebnega dohodka od 1. 1. 1969 torej v nobenem primeru ne more vplivati na višino nadomestila osebnega dohodka, ki ga prejemate v času porodniškega dopusta. Toda ko boste imeli skrajšani delovni čas, tj. po preteku porodniškega dopusta, pa vam gre osebni dohodek za delovni čas (največ za 4 ure dnevno), ko dejansko delate, tj. za efektivne 4 ure dela sorazmerno višini osebnega dohodka, ki je bil določen s 1. 1. 1969. Do razlike od 1. 1. 1969 do nastopa dela s skrajšanim delovnih časom pa niste upravičeni, saj ste na porodniškem dopustu in dobivate nadomestilo osebnega dohodka, kot je to določeno z zakonom o zdravstvenem zavarovanju. VPRAŠANJE: Osnovna šola Preserje želi v zvezi z 39. členom ZOS tolmačenje določil o popravnih izpitih, o istem vprašanju pa piše tudi tov. Anica Rožič iz Brežic, ki pravi, da po 39. členu ZOS napredujejo učenci osnovne šoli v višji razred, če so pozitivno ocenjeni. Napredujejo pa tudi učenci od drugega do vključno sedmega razreda, ki so ocenjeni iz enega predmeta negativno. Le če se negativna ocena iz istega predmeta v naslednjem letu ponovi, mora učenec razred ponoviti. Zgodi na se, da učenec ni ocenjen negativno iz istega predmeta in s ponavljanjem pride celo v 7. razred. Ker je napredoval po 39. členu ZOS, a prehodni zakon o osnovni šoli je bil še bolj toleranten, je lahko bil zadnjič pozitivno ocenjen iz vseh predmetov v 3. razredu. Znano je, da nekatere osnovne šole izdajajo spričevala tem učencem o dovršenem razredu, kjer je bil učenec zadnjič ocenjen pozitivno. Tak način se ji zdi neprimeren. Učenec bi moral sprejeti spričevalo zadnjega razreda, iz katerega je napredoval, s pripombo, da je napredoval z negativno oceno iz določenega predmeta po 33. členu ZOS. Ce bo ta otrok neko-. ko odraste, hotel izpolniti svojo izobrazbo, se bo v primeru, če sprejme soričevalo 3. razreda lahko v^taal v 4. razred večerne osnovne šole: v primeru, čc sprejme spričevalo o dol vršern-p 6. razredu, iz katerega je nanrea«,'al po 39. člnn't ZOS z negativno oceno, se bo lahko vnisal v 7. razred večerne osnovne šole. ODGOVOR: Določil» sedanjega 39. člena ZOŠ so dopuščala takšen način napredovanja učencev, kot je to opisala tov. Anica Rožič. Zaradi takšnega napredovanja z negativno oceno je po analizi zavoda za šolstvo SRS 61 */# do 68 % učencev obdržalo negativne ocene oziroma so jih dobili še pri drugih predmetih. Zato je spremenjen 39. člen ZOS (zakon o spremebah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli je že sprejet, a še ni objavljen). Po predlogu zakona naj bi se 39. člen ZOS spremenil tako, da bi se glasil: »Učenci osnovne šole napredujejo v višji razred, če so ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivnimi ocenami. Učenci od petega do vštetega sed-trtega razreda napredujejo v višji razred tudi tedaj, če so ocenjeni iz enega predmeta negativno; ne morejo pa napredovati v višji razred, če so v dveh zaporednih razredi iz istega predmeta ocenjeni z negativno oceno. Učenci od petega do oštetega sedmega razreda, ki so negativno ocenjeni iz enega ali dveh nredmetov. opravljajo popravni izpit iz teh predmetov. Razred ponavljajo, učenci prvega raz- Slike zelene pokrajine Med prijaznimi dolenjskimi griči nad Trebnjem leži vasica Čatež, ki si jo je Levstik izbral za cilj svojega slovitega Popotovanja. Človeku se zdi, da je v tem valovanju zemlje komajda še kje prostor za hišo ali hram. Dejali bi: saj je ta svet kot nalašč postavljen tako, da bi ga upodobila slikarjeva roka... Ljudje tod so preprosti: živijo od vinograda in zaplat zemlje in od dela na železnici. Za učitelja imajo Viktorja Magyara. V te kraje je prišel iz kamniške okolice. Pa dobro se razumemo z njim in kadar je v kraju preda- Novari v Italiji. Nekatere slike se selijo z razstave na razstavo, tako da jih slikar še komajda sreča, in veliko jih odide v privatne zbirke doma in na tujem. Saj skorajda ne mine teden, da se pri Magyarjevih ne bi oglasil kdo zaradi razstave, zaradi slike. »Skorajda ne mine dan, da ne bi slikal,« mi pripoveduje, ko si v pregrajenem delu prostornega šolskega kabineta ogledujem nje gova dela. »Tak sem... Sam si dostikrat pravim besede, ki mi jih je v neko knjigo o umetnosti imel samostojno razstavo v No-vari, kjer sem lani skupinsko razstavljal z Generaličem ml., Lackovičem in drugimi iz hle-binske šole. Novarska razstava bo šla tudi v Milano.« »In doma?« »Lani sem ob izseljeniškem tednu samostojno razstavljal na Mirni. Moje slike so bile tudi v kostanj eviškem Lamutovem likovnem salonu, ko je bila tam razstava Svet naivnih. Sedaj moram predvsem delati... V kratkem bomo imeli v Trebnjem slikarsko razstavo, kjer bodo raz- * .v vanje ali veselica, vselej nam nariše plakate. Kaj jih ne bi, saj je slikar, pravijo domačini. Stavba, ki jo omenja Levstik za novo šolo in jo tako hvali, se že davno pogreza vase. Nova šola, zgrajena po osvoboditvi, se ti ob vaških hišah in hišicah zazdi kot prava palača. Pa na moč si presenečen, ko vidiš, kako malo je pravzaprav prostora v njej. Ogromne hodnike in avlo nekako zožijo in naredijo bolj domače slike, obešene po stopnišču in hodnikih. S preprosto, otroško tiskano pisavo stoji pod njimi priimek čateškega učitelja. Tu in tam so še druge slike. Na primer Jaki. V predsobi učiteljevega stanovanja tiktaka starinska ura in šteje dneve, ki so še ostali do prvih češenj. Na drugi strani panjska končnica in na tretji nepogrešljivi Tisnikar. Pa kolovrat. V stanovanju mala retrospektiva učiteljevih prijateljev — slikarjev: Lackovič, ki ga cenita New York in Pariz, Repnik s svojimi trpini, prijatelj Mihelič s topoli in portret učiteljevih dvojčic, ki jim je v tem šolskem letu postal tudi »tovariš«. Viktor Magyar, ki učitelj uje na Čatežu že šesto leto, je že pol desetletja član društva naivnih slikarjev Hrvaške. Veliki ljubitelj likovne umetnosti zagrebški novinar Gerhard Ledič mu je pomagal, da se je včlanil v društvo, v katerem so znani slikarji hrvaške hlebinske šole. Tako je imel veliko možnost razstavljati svoja slikarska dela na številnih razstavah, ki jih je prirejalo to znano duštvo likovnikov doma in na tujem. Lansko leto je Viktor.Ma-gyar prišel z nekaj slikami na razstavo v Philadelphiji, njegove slike so danes tudi v Ziirichu in starih ljudstev zapisal prijatelj, stavljena dela udeležencev prve Slikam, torej sem. Torej moram sljkarske koionije tako imenovanih »naivcev« pri nas... potem pride avgusta še slikarska kolonija ' '/''l in razstava slikarskih del mlajše | veje hlebinske šole. Potem pride 1 avgusta spet slikarska kolonija...« Plakati z razstav na zidu. Gaj-ba za sadje, polna pisem. Deske, na katere slika Magyar. Lesena skulptura, ki jo je naredil za nekega umetnostnega zgodovinarja, in slike... cela galerija slik na steni. Vsi letni časi so prisotni in ni slike, da ne bi bil na njej grič. In tolikokrat so na slikah otroci: vsepovsod se prikazujejo njihove glavice. Zelena pokrajina, ki celo takrat, ko jo prekrije sneg, ne izgubi svojega zelenila. Tu je upodobljena dolenjska pokrajina tako, kot jo le more vzljubiti nekdo, ki je prišel od drugje, ki mu je bilo vse novo im presenetljivo. Slikarjev čustveni odnos do nje je ves čas prisoten. Magyar ni nedeljski slikar. Pedagog je in slikar. Nikakršen naivec v slikarstvu ni. Človek je slikar ali pa ni slikar — kot je umetnost le ena. Ste morda že kdaj slišali na primer o zdravniku — naivcu, ali fiziku — naivcu, ... ali pa o učitelju — naivcu? PETER BREŠČAK Slikar in učitelj Viktor Magyar slikati... Še nekaj dni in odprta bo razstava slikarskih del članov društva naivnih slikarjev na zagrebškem velesejmu, potem moram krepko prijeti za jesen, ko bom Janez Ljubljanski: »Mati ljubezniva« — Kameni vrh, 1. 1459 Joža Horvat-Jaki je rojen 4. 3. 1930 v Murski Soboti; ukvarja se s slikarstvom, grafiko in keramiko Mednarodni kongres filmskih klubov v Freiburgu Med 8. in 13. aprilom je bil v nemškem mestecu Freiburgu mednarodni kongres mladinskih filmskih klubov. Udeležilo se ga je 400 mladih ljubiteljev filma iz 12 evropskih dežel. Letos so bili prvič gostje tudi Jugoslovani: 5 članov kluba ljubiteljev filma iz Ljubljane. Letošnja tema je bila Kino med prilagajanjem in nasprotovanjem. Uvodni referat je nakazal smernice kongresa, ki naj bi obravnaval gledalca v odnosu do filmov, ki jih nudijo kinematografi, predvsem pa njihovo moč v oblikovanju človekove osebnosti. Človek, ki je skupek svojih lastnih možnosti, igra kot družbeno bitje pač toliko vlog, kot jih zmore. Kino mu nudi vzorce, po katerih spreminja svoje navade, se prilagaja drugim. Človekovo obnašanje oblikujeta sprejem življenjskih vlog drugih in možnost, da se ta vloga prevzame. Vsa prilagajanja in nasprotovanja temu so bistvo oblikovanja družbenega bitja. Vendar pa oblikovanje vloge posameznika, nasploh ali v določenih trenutkih, zahteva samostojnost. Posebno ko so mehanizmi množičnih občil izkoriščeni prav za oblikovanje sistema, ki omogoča usmerjanje tega prilagajanja in nasprotovanja. Prav to oblikuje potrošnikove norme. Ti mehanizmi pa so tudi lahko najbolj uporaben agent za prilagajanje in nasprotovanje določenim družbenim normam. V ta namen so organizatorji izbrali filme, ki so od najbolj cenenega kiča do zrelega umetniškega dela demonstrirali vse možnosti, ki prežijo na gledalce v dvorani. Verjetno je bilo najbolj drastičen primer lanskoletnega Oskarjevca. Film Normana- Jewisona V nočni vročini z Red Steigerom in Sidneyem Po-itierom načenja rasistični problem pošteno, pretresljivo. Ob koncu pa ublaži svojo poanto z ljubeznivim nasmeškom črnca, ki je doživel svojo zmago, belcu, ki se je moral prilagoditi temu, da je črnec sposobnejši in celo predpostavljeni. Ta didaktični happy- end pa ublaži vsa gledalčeva na' sprotovanja, ki se porajajo med projekcijo filma, in pusti v gledalcu občutek, da za rešitev rasnega vprašanja na ameriškem jugu zadostuje le upornost črnca. Črnci naj bodo tisti, ki si morajo izboriti svoje pravice. Antirasi-stični film s konformističnim koncem. Ne bi se zadrževali pri Jamesa Bondu, Bonnie in Clydu, Godardu in podobnih filmih. Vsi skupaj so predstavljali resda solidno pahljačo svetovnega filmskega programa. Omeniti bi bilo dobro, da so filmi govorili o problemih rasizma, ideologije, seksa, nasilja-Razprave ob filmih naj bi dopolnile referat. Vendar so bili mladi ljudje, polni političnega in socialnega nemira zadnjega leta, močno nestrpni. Želeli so politični angažma, ne pa studioznega dela. Odvzeli so nekaj časa za svoje razprave, ki pa so bile za opazovalca od drugod prej zloraba besed revolucija, socializem. Marx v okviru šibkega programa, kot pa resnična potreba po revoluciji. S tem pa so onemogočili; da bi program (posebno debatni del) bil tudi v celoti izpeljan. čeprav bi dajal v svoji analitični osnovi dovolj možnosti, da se izpeljejo mnoge revolucionarne zamisli zadnjih časov. Množična komunikativna sredstva so najboljše in najbolj prikrito orožj® vseh strank na svetu. Ustvariti si svojo podobo sveta in v njem osamosvojiti samega sebe od vseh vplivov, ki peljejo h kakršnikoh uniformirani ali aprioristični miselnosti, bi pomenilo najbolj r®' volucionarni vstop v socializem Le na žalost, da se mladi ljudje v Freiburgu tega niso zavedali-In tako je njihov nastop izzvenel skoraj zaviralno. * MIRJANA BORČIČ Franc Stele: »Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja« K umetnostnozgodovinskemu prišteti še nedavno Izišlo knjigo -Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja«. Pomembna noviteta ni povsem nova po zamisli in pisanju, saj je dr. Stele večino tega gradiva že objavil v Mladiki približno pred petintridesetimi leti ter ga pripravil za knjižno izdajo. Seveda bi ponatis ne zadovoljil, saj je bilo še marsikaj na novo odkritega, marsikaj je bilo treba prevrednotiti, izpopolniti v novimi aspekti. Nova dognanja pa bistveno spreminjajo prvotno podobo o umetnostnih pojavih na Slovenskem, in čeprav še ni mogoče izreči dokončnih zaključkov, pa je strnjena podoba umetnostnih pojavov, kot nam jo razgrinja France Stele, nepogrešljivo jedro za študij petstoletnega razvoja slovenskega slikarstva. Kot je avtor uvodoma skromno zapisal: -Ostane naj splošno informativen tekst brez videza znanstvenosti podčrtujoče tako imenovane dokumentacijske obremenitve.« Seveda najdemo ob koncu potrebno literaturo za tiste, ki bi \ hotelii nadrobneje seznaniti s posamezno umetnostno problematiko navedenega obdobja, pri čemer ne gre prezreti, kolikšen delež ima prav France Stelč pri odkrivaniu naše srednjeveške umetnostne kulture. Avtor je v svoji knjig) najprej podal pregledno jedro o slikarstvu kot se pojavlja v Sloveniji od XII do XVI. stoletja, nato obsežneje ob. ravnava stensko slikarstvo. V tem okviru govori avtor o ikonografskem programu, o tematiki in kulturni zemljepisni opredelitvi, o slogu in razvojnih stopnjah ter o vlogi umetniških osebnosti, kot so Janez bjU-Ijanski, Janez ter Vincenc iz Kastv Jernej iz Loke, Janez Akvila. Ane z ^ iz Ottinga ter drugi. Nato Pre*,.,a obravnavanju tabelnega slikarstv» kjer avtor ne zamudi spregovoriti ohranjenih in neohranjenih ah vj nesenih delih, gotovo Pa se je PpA na tem področju manj očuvalo, » bi pričakovali, k čemur je gotovo ^ pripomogla tudi barokizacija. ki JA novim okusom in zahtevnejšo stu zacijo nadomestila poprejšnje sIogl.u ne stvaritve. Kakor gre profaneu in enciklopedičnemu slikarstvu ^ ragmerna beseda, pač glede na ejftj line, pa se zdi. da bi lahko Pri iluminirani rokopisi bolj do ifraXj, O slikanih oknih kar ni mogoee sati. ker skorajda ni ostalin. ce Povemo, da so nekoč bila t,osll?n)e> okna kot drugod po svetu. sre,aHeli veško slikarstvo z renesančnimi se nam kaže kot strnjena ustvari na doba na Slovenskem; tovrs slikarska hotenja je poleg novoo. nih teženj omajal tudi protesta« zem na Slovenskem. France Stelč 1e s -Slikarstvom Sloveniji od XII. do XVI. stole« podal dragoceno, dopolnjujočo dobo domače slikarske ustvaria* , sti; njegovo bazično poznavanje ^ rine ga vodi do trdnih spoznanj. sedilo dopolnjujejo številne, a gj, trebne reprodukcile v čmo-beli g niki; pri današnjih zahtevah oi Lg, želeli boljše fotografije, pa tudi g, kaj barvnih bosnetkov. Očitek jt-ro Ijo tiskarskih napak pa le po/Ac* na mestu. Ovojni list Toneta Bite je barvno zgrešen. M.-V. SKALAR: PROTESTIRAM Svet moderne umetnosti (34) povoj Hi nemir doraščajočih ««ieracij že dlje časa ni samo hvalež-^ snov za stolpce senzacij željnih ča-f^Pisov, marveč tudi resen predmet za poglobljeno proučevanje s strani emi-, entnih pedagogov, psihologov, socio-JrSov, kriminologov ter drugih; vsi J skušajo, seveda vsak iz svojega zor. ®ga^ kota, odkriti prave vzroke teh množičnih gibanj, proti komu so ta {^vzaprav naperjena in kakšen je Jinov pomen pri oblikovanju bodoče ^uobe človeške družbe. ^ v io kategorijo dobronamernih pri-, uevanj sodi tudi drobna knjižica zajcev Marije in Vinka Skalarja jTHOTESTlRAM«, ki jo je pred kratil poslala na slovenski knjižni trg .^hkarjeva.založba v Ljubljani za re-^■.fhno ceno 4,50 ISi-din. . Avtorja, oba poklicna psihologa, ^ojega drobnega opusa nista zasno-^ot enotno študijo s postavitvijo željnega in izhodiščnega problema, ^hjegovim postopnim razreševanjem d-Tk ^°Sičnim zaključkom, marveč sta J^brih petdeset strani tekste porabila rA^o, da ste nanizala 11 samostojnih ali manj slikovitih podob, ki, .pražene v celoto, tvorijo zaokroženo j med seboj skladno dopolnjujočo se ppsihosociamo skico nemirnega do-sPajočega človeka današnjih dni. r Etotaknila sta se hippijev. beatni-protestnih pesnikov in protest-a pevcev, huliganov, mladoletnih estopnikov in celo samomoirilcev. zroke za notranjo stisko mladih in J* njihov protest proti obstoječemu n1etu razlagata z biološkimi in socialni dejavniki, ki pa se med seboj ves s neločljivo prepletajo. v Eo eni strani povzročajo visoka ra-zdravstvene službe, kalorično in .^minsko bogata prehrana, napredu-redukcija težaškega dela, vse športna aktivnost, hitrejši tem-{Ja življenja ter pravo bombardiranje dr * organizma z najrazličnejšimi trzljaji naprav sodobne civilizacije Sn s imenovano akceleracijo, t. j. po-^ešenost telesnega razvoja iri vse imTnejšo spolno dozorelost, pri čemer , P^lektualna in socialna zrelost oseb-oatno precej zaostaja. Klasičnega pubertetnika, ki so ga poznali statični PedaS°§i P°d pojmom »back-praktično ni več. Nadomestil £ Jo biološko odrasel, toda osebnostjo še ne p0ivsem dozorel individuum, spričo naraščajočih zahtev današ-kulture še nikakor ne poseduje t °n pogojev za polnovredno vključi-^žb lcoimpl:icirano kolesje sodobne j drugi strani pa stopa v ospred-Se nek drug' proces, !, j. proces, ki a Francoz Edgar Moren pravi dege-^ htpkratizaclja in pedokratizacila. Z gero-ntokratizacijo označuje avtor skovanke pojav nenehnega upa-avtoritete starejših m odraslih -.an°v družbe, pri čemer vpliv mla-nenehno narašča. Le-ta se nam- Gine reč vse manj meni za življenjske izkušnje starejših, katere odkrito ironizira, označujoč jih kot anahronistične, zaprašene in neživljenjske. Neredko skuša celo na šokanten način pokazati, kako zavestno ignorira »dobre navade« iz dobe pred II. svetovno vojno ali pa še pred njo. Poleg tega so starejši izgubili tudi nekdanji monopol edinega posredovalca znanja in izkušenj, oboje si mladi rodovi skušajo pridobiti tudi sami bodisi neposredno iz knjig, bodisi s pomočjo ne-nenehnih uslug množičnih sredstev komunikacije ali pa celo z lastnim praktičnim eksperimentiranjem. Vzporedno z degerontokratizacijo gre tudii pojav pedokratizacije, t. j. pojav, da vse bolj razgledani in razgibani mladi ljudje vnašajo v življenje okoli sebe vedno več novih idej ter teko z novimi sokovi oplajajo vsa pomembnejša področja človekovega delovanja umetnosti od politike. Mimo takšnih oblik proteste, ki lahko pomenijo konstruktivno kritiko ali pa celo miniranje marsičesa, kar se je zares že preživelo, pa obstajata tudi dve očitno negativni obliki protesta; delinkvenca (konfiikt s pravnimi normami) in sui. cid (samouničenje osebka). Tople besede, ki sta jih zapisala avtorja o mladini današnjega časa, izžarevajo njuno ljubezen do nje ter trdno zaupanje v njene aktivne in latentne sile. To potrjujejo tudi zaključne misli v zadnjih odstavkih teksta, s katerimi pisca te brošurice izražata svoj poklicni in humoristični čredo: ». . . Mlad človek ima moč, da sam išče izhode iz svojih stisk, da jih najde in da ne ostane hladen, če opaža, da trpijo krivice drugi. Mnogi ojeklenijo v boju in najdejo svoje osebno ravnotežje. Ne protestirajo proti vsemu in vsakomur, bojujejo se le proitn slabemu v samem sebi in proti zlu v okolju, v katerem živijo. Zavedajo se, da se svet ni pričel šele z njimi in da ai vse, kar je staro in drugačno od njihovega, tudi preživelo in nazadnjaško1. Iščejo poti do starih in gradijo naprej na njihovih spoznanjih. Zavestno iščejo v življenju smisel za lepoto. Ne klanjajo se danes teko opevanemu niču in nesmislu. Svojo notranjo podobo gradijo z vrednotami in veru-gotovo jim bo uspelo uresničiti nekaj jejo v človeka in njegovo moč. Prav svojih sanj. Poudarjam »nekaj«, ker hočem povedati, da so mnogo že storili pred njimi in da bodo mnogo še storili za njimi drugi. Prizadevanja posameznikov so drobni, a nepogrešljivi členi v neskončni verigi iskanj novega in boljšega.« Mar ta finale ne zveni kot veličasten koral, posvečen mladim, ki bodo kljub občasnim omahovanjem ter raznim spodrsljajem zagotovo uspešno nadaljevali od nekdaj začrtano človekovo pot ter vztrajno izpolnjevali njegovo težko, a ponosno poslanstvo?! VIATOR Kakor je bila nacizmu v napoto socialna vsebina in svobodno obbkovanje Bauhausa, tako tudi italijanski fašizem nasprotuje tovrstnim zamislim v arhitekturi in si želi ustvariti »-lasten« pompozni slog, ki ne more imeti vitalističnih temeljev. Kakor je arhitektura le oddaljena od političnih vprašanj, pa je značilno za vsako diktaturo, da onemogoča svobodno oblikovanje pod takimi ali drugačnimi pretvezami, pri čemer se ne ozift na socialno vsebino, ki jo prinašajo sodobne oblikovalne možnosti. Le Corbusier, s pravim imenom Charles Edouard Jeanneret (1887—1965), je ime, ki ga ne bi mogli pogrešati v okviru evropske arhitekture, seveda pa je Corbusierov vpliv vidno segel tudi izven evropske celine. Francoski arhitekt švicarskega porekla se je sprva posvetil učenju graverstva, tudi risanju, nakar je študijsko popotoval po Franciji, Italiji, Jugoslaviji, po Bližnjem vzhodu, povsod s skicirko, s študijsko vnemo, ki ga je bogatila in mu kasneje dala novih pobud. V Parizu mu Perret odkrije možnosti uporabe armiranega betona, kar je evropska celina začuda počasi osvojila. Ob koncu prve svetovne vojne je Corbusier naredil kopico načrtov za stanovanjske zgradbe, upoštevajoč povojno ob- v zračnih, svetlih in udobnih prostorih. Toda starega Pariza niso hoteli dati ne tedaj, pa tudi sedaj so polemike enako nasprotujoče. Na poziv sovjetske vlade je izdelal projekt za Dom sovjetov, vendar Corbusierova zamisel ni doživela uresničitve. Kmalu po I. svetovni vojni je Corbusier s svojimi zamislimi privabil mednarodni krog arhitektov*, pomembna pa je ustanovitev CIAM (Mednarodni kongres moderne arhitekture), kjer je Corbusier kot eden vodilnih predstavnikov populariziral svoje koncepte in uveljavljanje modernih gradbenih principov. Kljub vsemu pa je Corbusier v Franciji težko uspeval, šele po drugi svetovni vojni je dobil priznanja in naročila večjega formata. Če je v dvajsetih letih prejel prvo nagrado za projekt palače Društva narodov v Ženevi, se je potlej odrekel avtorstvu, ker so tolikokrat spremenili njegovo zamisel, da je bore malo ostalo od prvotne zamisli. Njegovi urbanistični načrti za Buenos Aires, Alžir, novi Antvverpen so ostali pri zamisli, ali vsaj večina teh veličastnih načrtov ni našla praktične potrditve. V dozorelih letih je Corbusier očitno uveljavljal načelo, da vsak človek potrebuje sonce, prostor in zelenje ter tem zahtevami podredil oblikovanje. Cor- osnovi modula je izpeljal celotno arhitekturo od objekta do notranje razporeditve in funkcionalnosti pa do urbanistične ureditve večjega kompleksa. Uresničitev »svetlobnega naselja« morda najbolj ilustrativno ponazarja Mar-seillski blok, kjer je Corbusier oddvojil družbene prostore (brivnice, avtomatske pralnice, trgovine) od individualnih (stanovanja raznih tipov), vendar v okviru razočaranje, kot je arhitekt vidtfl v Evropi, kako konservativna tradicionalnost onemogoča sproščeno oblikovanje, hkrati pa je imel priložnost, da je sprevidel, kako moderni tokovi v slikarstvu, plastiki in grafiki pripravljajo pot k novim zahtevam arhitekture, medtem ko je bil v ZDA položaj ravno obraten. Odsevi predkolumbijske arhitekture s svojo surovo masivno- Shematičen prikaz palače UNESCO v Parizu — 1958 so odprli palačo, ki so Jo izdelali arhitekti Marcel Bauer (ZDA), Pietro Nervi (Italija) in Bernard Zehrluss (Francija). Celotna stavba ima obliko črke Y. Arhitekti so smeli načrtovati višino palače tako, da le-ta ni presegla višine okoliških, tipično pariških hiš preteklega stoletja. Da bi ne nastal jez med starimi zgradbami in moderno palačo UNESCO, so arhitekti izpeljali zamisel tako, da so obdali trg pred palačo z nasadi in drevjem, palačo pa »poglobili« za nekaj nadstropij v podzemlju, vendar so tudi pri tem našli svetlobne rešitve: pred takimi prostori so ponekod uredili »poglobljen« vrt, kar omogoča dovolj svetlobe celo v dvorani. Pri palači UNESCO pride do veljave načelo- da lahko moderna arhitektura s pridom združuje stavbarske, kiparske in slikarske elemente. Z umetniškimi deli v okviru palače so sodelovali mnogi svetovni umetniki, med drugimi Picasso, Jean Arp, Juan Miro, Alexander Calder, Tamayo Idr. MARCEL DRUON: PREKLETI KRALJI Cankarjeva založba je pred ^atkim predstavila prva dva iz-štirih zgodovinskih romanov, Ki so v kratkem zasloveli po svetu. V štirih letih so v 5ranciiji doživeli deset ponovnih prevedeni pa so že v sko-vse evropske jezike. Sodobni trancoski pisatelj Marcel Druon 2|odovinsko povsem verodostojno ®življa dogodke v Franciji ob Koncu XIII. in v začetku XIV. U°L, pred bralcem razgrne čas procesa proti zadnjim templar-J®1*1 Pa do začetka stoletne vojne 'ood Anglijo in Francijo. Ta velikanska zgodovinska reska, napisana v šestih knjigah 'vsaka ima poseben naslov, vse *?a so snovno docela povezane seboj: Železni kralj, Zadav-Jetla kraljica, Strup v kroni, Za-on samcev, Francoska volkulja, dija in lev) bo pomemben dodatek v knjižnici vsakega, ki ga aoimajo v obliki romana prika-zgodovinski dogodki. Knjige opremljene z zgodovinskimi “P)Pombami in kratkimi biograf-podatki vseh zgodovinskih eb, ki nastopajo v romanih, h se zvrstijo pred nami na oalagi dokumentov oživljeni liki devinskih oseb, ki so krojile takratnemu svetu. Z vsemi llnami in človeškimi slabostmi Pili ham predstavita zlasti kralja P Lepi in njegovi štirje pre- fjpjonasledniki, Edvard II. An-]i.es^i in njegova soproga Izabela, i« odigrala odločilno vlogo v hosih med angleškim in fran-skim kraljestvom; dalje zaživi § ®d nami vse polno plemenita-0;,v ‘n še drugih zgodovinskih *XlI, spoznamo papeža Janeza ki je iz Avignona, takrat- ne papeške prestolnice, vladal vladarjem vse Evrope, in še marsikaj drugega. Ti romani Marcela Druona torej bralca na neprisiljen, celo prijeten način poučijo o politični, verski in družbeni strukturi tedanje Evrope, razkrijejo nam silnice, ki so v marsičem odločale še v kasnejši zgodovini tega dela Evrope. V romanu Železni kralj (tako so imenovali kralja Filipa Lepega) se začenja uresničevati — seveda po naključju in kakor so si sledili zgodovinski dogodki — prekletstvo zadnjega templarja, ki ga je dal kralj Filip zažgati na grmadi: preklel je vso bodočo dinastijo francoskih kraljev. Železnemu kralju res ni bilo dano dolgo živeti, še bolj pa je pretresljiva in žalostna usoda njegovega sina (roman Zadavljena kraljica) kralja Ludovika Prepirljivca, ki se obda z umori in spletkami, dd zadaviti svojo lastno ženo, naposled pa postane tudi sam žrtev morilske roke. V omenjenih romahih ‘iažfvi pred bralcem vsa srednjeveška Francija, spoznamo francoski in angleški dvor in vse polno političnih, verskih in ljubezenskih spletk. V prvi polovici tega leta izideta še dve knjigi, ki bosta vsebovali romane: Strup v kroni, Zakon samcev, Francoska volkulja, Lilija in lev. Naj ponovimo, da so romani vsebinsko tako tesno povezani med sabo, da bo vsak bralec res z veseljem segel tudi po nadaljevanjih. Prav zaradi te povezanosti jih je pisatelj označil s skupnim naslovom »Prekleti kralji«. S. Urbanistično urejeno naselje Roehampton v Londonu. Arhitektonska pisarna mesta London je načrtovala naselje visokih in nizkih stavb; med leti 1952—1955 so urbanizirano skladno celoto v glavni izvedbi arhitekta J. L. Martina izvedli s predvidenim zelenim pasom in zelenim okoljem, spoštujoč prostorske oddaljenosti med stavbami, tako da celota ne daje vtisa nagnetenosti. V enonadstropnih hišah stanujejo stari ljudje novo in možnosti serijskih izdelav objektov. Kaj hitro je spoznal vrednost betona, stekla in železa ter zgodaj pričel uporabljati skeletno konstrukcijo, kjer dajejo svobodno stoječi stebri vtis prostorske zračnosti, lahkotnosti oblik, svetlobne učinkovitosti. Geo-metrizacija forme je spočetka značilnejša in omogoča industrijski način proizvodnje. Ko je leta 1925 razstavil na svetovno razstavo v Parizu svoj »Plan Voisin«, je urbanistični načrt za trimili-jonsko naselje v Parizu vzbudil burno odzivnost javnosti: Corbusier je ob bregovih Seine predvidel rušenje starega Pariza ter namesto tega zasnoval urbano naselje stolpnic in blokov, ki bi omogočali mnogo lepše življenje busieru je postal človek absolutno merilo, mere njegovega telesa, njegovi gibi postanejo enote merjenja, kar je navedlo arhitekta, da je 1948 nadrobno podal sistem prdporcij, imenovan modular. Na Ali potrebujemo družboslovno literaturo? 0- ^katere naše založbe imajo ado, da od časa do časa skli-hskovno Konferenco s pred-fy.Vniki javnosti — z novinarji, jj. takih konferencah se založni-So’ Uredniki in avtorji knjig, ki p0 Pravkar zagledale beli dan, gavarjajo s časnikarji o proble-^aložništva in posameznih bji.^aka tiskovna konferenca je C tudi v četrtek 17. aprila v Slikarjevi založbi v Ljubljani. s6 J^Ua je bila z namenom, da So P02ori na nekatere knjige, ki ČvePravkar izšle — predvsem na Hov’.Posvečeni 50.. obletnici usta-G To sta dr. Marijana p,.e “Kšfca »Revolucionarni idejni no„ ^ med prvo svetovno voj-uelo, ki obravnava polom hje tuterhacionale in oblikova-Cgp V.uuinove revolucionarne kon-žŠodJe’- tot'et ključno poglavje iz Skeeovinu mednarodnega delav-hovit Si°aniu- Druga pa. je »Usta- dokumenti ustanov- nega kongresa komunistične stranke v Sloveniji 11. aprila 1920. (Zbral in uredil jih je France Klopčič.) Obe deli sta pomembna pridobitev naše — še vedno dokaj skromne domače družboslovne literature. In prav ob tem vprašanju — ob domači družboslovni literaturi je stekla beseda na omenjeni tiskovni konferenci. Knjige, ki pomagajo osvetljevati družbeno dogajanje — zdajšnje in preteklo — so povsod v svetu zelo cenjene in iskane. Zanimanje zanje nenehno raste, ker pač hočejo ljudje zvedeti vedno kaj več o dogajanjih okrog sebe. toda čudno: pri nas na Slovenskem te vrste literature ne znamo prav ceniti. Ne le da pomembna dela s področja družboslovja ostajajo v knjigarniških skladiščih, tudi družba kot taka ne kaže za izdajanje-. teh del dovolj razumevanja. Dajejo se bogate dotacije za izdajanje slabokrvnih del, družboslovna dela pa še vedno ostajajo ob robu, z minimalnimi dotacijami republiških skladov za založniško dejavnost, založbe pa morajo — če jih hočejo izdajati — stroške zanje pokrivati iz drugih virov. Tako se dogaja, da odklanjajo tiskanje družboslovnih del domačih avtorjev, da je nova slovenska filozofska revija, ki bo vsak čas začela izhajati, že v naprej obsojena na torzo, ker pač niso zanjo, zagotovljena sredstva. Založbe imamo (nemara jih je celo preveč), na trg pošiljajo knjige (dostikrat kar iste in podobne serije istočasno), nimamo pa priročnikov in drugih poljudnoznanstvenih del, ki bi jih potrebovali za širšo razgledanost v našem času in prostoru. Vprašanje se vleče že dolgo vrsto let, ukrene se pa nič. Na Slovenskem se v tem pogledu sučemo v začaranem krogu. dh Nove knjige Pri TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENIJE je ravnokar izšla že tretja, dopolnjena Izdaja Gustava Buscherja ELEKTRONIKE V SLIKAH. Poljudno napisano in hkrati bogato ilustrirano delo, ki mu je založba poskrbela tudi za zelo okusno zunanjo opremo, posega v središče zanimanja mladine na tehniškem področju: v osnove elektronike, posebej na radio, televizijo in radar. Rastoče zanimanje je narekovalo potrebo po novi izdaji za vedno nove bralce. Hkrati bo delo lepo priložnostno darilo našim tehniško interesiranim osemletkarjem, ne samo fantom, ampak tudi dekletom, ki se jim ravno v elektroniki odpira vedno več možnosti za poklicno delo. MOJ MALI SVET, št. 2., 3., 4. (Založba Kmečki glas). Revija za vrtičkarje, rejce malih živali in ljubitelje narave se je, kot je videti, čvrsto afirmirala. Uredniški kolegij sedmih strokovnjakov je našel že od kraja zelo dober stik z željami in potrebami naročnikov; iz bogate izbire predlogov, vprašanj in prispevkov spretno sestavlja gradivo, enako privlačno za starejše in mlajše bralce, za tiste, ki že imajo svoje konjičke, in za one, ki se šele ogrevajo zanje. Povprečno število 70 daljših ali krajših sestavkov v vsaki številki kaže na njeno pestro vsebino. Razen periodičnih rub. rik o okrasnih rastlinah, akvariju, o izbiri in uporabi gnojil, o vsakomesečnih opravilih, o boleznih cvetic in živalic, o grobovih in živih mejah itd., so zanimive še priložene informacije, npr. o vsakodnevnih navadah vrtnih škodljivcev, kako si ulovimo murna, cenik pasjih mladičev, zlati hrček kot domača živalca, kako učimo govoriti papigo skobčevko, o dresuri psa, adresarji dobaviteljev živalic in rastlin ipd. V rubriki vprašanj nudi uredništvo strokovne odgovore predvsem v zadevah, ki zanimajo širši krog bralcev: problemi, ki jih prinašajo letni časi, pravne informacije (razne odškodnine, rastline na carinski meji idr.). Lahko torej trdimo, da revija dobro izpolnjuje obet, ki smo ga zapisali v PD ob izidu njene prve številke. (Pd> iste zgradbe; kljub mnogonad-stropni blokovski postavitvi je tu obilo svetlobe. Med izjemne stvaritve Corbusierove arhitekture spada cerkev Notre DamedeHaut v Ronchampu, saj gre za revolucionarno oblikovanje sakralne arhitekture, ki je bila najdlje pod okriljem tradicije.** Leta 1951 je vlada indijske države Pendžab poverila Corbu-sieru in njegovim sodelavcem nalogo, da urbanistično in arhitekturno uredijo novo prestolnico severne države, ki naj bi štela pol milijona prebivalcev. Veličastne zamisli se je arhitekt lotil z vsem poznavanjem tamošnjih razmer, v svojo arhitekturo pa je vnesel novodobne odseve bogate indijske arhitekture. Tu je Corbusier znova potrdil, da mu je postala odveč suha geometrizaci-ja, čeravno je racionalni moment pri njem vselej pričujoč. Razgibani pravokotni loki odsevajo daljno ornamentaliko indijskih svetišč, nimajo pa zgolj okrasne funkcije, marveč služijo tudi senčenju notranjih prostorov. Učenec Louisa H. Sullivana je bil kasnejši umetnik arhitekture Frank Lloyd Wright (1868—1959). Ni nepomembno, da izhaja Wright iz farmarske družine in ohranja trajno navezanost na prirodo, kar je kasneje odrazil v arhitekturi tako, da zahteva so-skladje med prirodo in objektom. Wright je tudi potlej, ko je zapustil Sullivana, še navezoval svoje zamisli na tradicijo, in tudi potlej ni korenito prelomil povezovanja izročila arhitekture z novodobnimi zahtevami. Toda Wright je gotovoda izjemna osebnost v svetu arhitekture, zato mojstrsko obvlada povsem novodobne zahteve gradnje, materiala, razporeditve in dinamične oblike in jih povezuje s tradicionalnim v arhitekturi, pa naj gre za kolonialni slog, za svojskosti japonske arhitekture ali pa za predkolumbijske gradbene spomenike. 2e okrog leta 1900 je ustvaril niz »prerijskih hiš«, tj. pritlične ali enonadstropne vile, ki so izrazito razčlenjene v horizontalni ploskvi, z idejo kontinuiranega notranjega prostora. Okoli središčnega prostora (hali) so navzkrižno razporejeni ostali prostori, v središču je postavljen kamin. Zgradba mora rasti iz notranjega prostora in potreb — pravi Wright. Zanimiva so Wrightova študijska popotovanja. Navduši ga Japonska s svojsko arhitekturo, Evropa ga razočara in tu sprva ne najde ničesar, kar bi ga obogatilo v novodobnem iskanju idej, zavzeto ga pritegne masivna predkolumbijska gradbena kultura. Če ta potovanja v glavnem 'dajejo podobo Wrightovega študijskega izpopolnjevanja, še predno je bil na obzorju Bauhaus, potem lahko razumemo njegovo st jo se odražajo v Wrightovih delih med 1914 in približno 1924; med večjimi stvaritvami velja navesti Midway Garden v Chicagu (1914). Sele) 1930 se je Wright okoristil z resnično revolucionarnimi pridobitvami, kakršne so se začele uveljavljati v Evropi glede gradbenega materiala, nove estetike in oblikovanja, čeprav zlasti slednje nikoli ni bilo brez vsebine v poprejšnjih obdobjih Wrightovega ustvarjanja. Očitno pride vse bolj do izraza, kako usklajuje Wright arhitekturo s prirodo, kako vse bolj postaja tloris sproščeno razgiban, kako posega po materialu, ki izvira iz bližnje prirode, s čimer želi ustvariti harmonično celoto med prirodo in objektom. Tako je npr. značilen Pauson Hause v Arizoni, kjer je grobo oblikovani zid, skorajda »trdnjavskega« videza kombiniran z lesom, s čimer ustvarja soskladje med revno, peščeno kamnito okolico. Plastika njegove arhitekture je vselej razgibana. Med slovitimi pridobitvami kaže navesti Guggenheimov muzej v New Yorku; sprva je naletel na obupen odpor konservativne javnosti (1959!), a se je kaj hitro izkazala funkcionalnost, predvsem v učinkovanju svetlobe, kar je za galerijo še posebno važno. Najsi je bil Frank L. Wright še tako protislovna osebnost v svojih zahtevah in stvaritvah arhitekture, najsi ostaja individualist v svojem ustvarjanju in privatnem življenju, njegov delež in vpliv bi ne mogli pogrešati; vplival je tudi na Evropo, zlasti na holandsko šolo. Upiral se je racionalnemu pojmovanju evropske moderne arhitekture »mednarodnemu slogu«, ter se zoperstavil z idejo organske arhitekture, kjer je v središču človek-posa-meznik, ob to pa je postavil zahtevo soupoštevanja okolja, oz. prirode s svojo specifiko. Prvi je obdelal idejo kontinuiranega prostora. Izredno bogati zapisi o arhitekturi so dragocena ostalina umetnika, ki je zlasti po letu 1930 z izjemno nadarjenostjo utiral pota novodobni misli v arhitekturi. Originalnost njegovih del pa je prisotna vseskozi, od začetnih let, ko mu kasneje očitajo preveliko navezanostjjna tradicijo, in do novodobnih deR ki postavljajo Wrighta med velika imena moderne arhitekture. (Nadaljevanje sledi) 1 Med njegovimi učenci je bil tudi slovenski arhitekt E. Ravnikar. ! Gotovo da bi našli primere sakralne arhitekture novodobne smeri še pred Corbusierovo cerkvijo v Ron-:hampu (1950—1955), npr. v Ameriki je tudi v tej smeri deloval Oscar Niema-ver. Toda Corbusierova stvaritev v telezobetonu. daleč presega vse podobne uresničitve v arhitekturi, v oblikovanju, v akustiki in svetlobnih efek-dh. Prvo cerkev v železobetonu pa je zgradil Jože Plečnik na Dunaju, čeprav viri o tovrstni arhitekturi napač-io navajajo drugega avtorja kasnejšega datuma. ....Ir-.^ »m.... Le Corbusier — detajl iz Chandigara (severna Indija); zgradbo poenostavljenih oblik krasijo izstopajoči ločni okrasi pravokotnih oblik. Le Corbusier povezuje lepo s koristnim: ti okrasni elementi, ki živo popestrijo pročelje palače, služijo hkrati za to, da v neki meri prestrezajo očinek toplote na okna ter dajejo senco Že od nekdaj so bili občani Loške doline vedno enotni in pripravljeni za sodelovanje in skupne akcije. To so dokazali tudi na nedeljskem referendumu za gradnjo nove šole v Starem trgu pri Ložu. Od skupno 2554 vpisanih volivcev jih je 2025 glasovalo »za« samoprispevek ali 79,3 odstotka. Odstotek pa bi bil lahko še znatno večji, če ne bi bilo pomanjkljivosti v volilnih imenikih. Vzporedno z volitvami odbornikov in poslancev v občinsko, republiško in zvezno skupščino so občani Loške doline glasovali tudi o samoprispevku za gradnjo nove šole. V 8 volilnih enotah in na 17 voliščih so z velikim razumevanjem glasovali za samoprispevek. Tako so volivci iz vasi Vrhnika, ki ima 132 vpisanih volivcev, 96,6 odstotka glasovali za samoprispevek. Občani Podgore, Nadleska, Markovca, Podcerkve, Šmarate, Starega trga, Igavasi, Viševka in Podoba pa od 80 do 89,5 odstotka. Tudi na drugih voliščih je bil odstotek proti pričakovanju zelo visok in ni bilo primera, da bi glasovali za samoprispevek manj kot 50 odstotkov. Celotna investicija za gradnjo nove šole v Starem trgu pri Ložu bo po predračunu veljala 3,450.000 80 odstotkov občanov Loške doline za gradnjo nove šole dinarjev. Občinska skupščina Cerknica bo najela republiški kredit v znesku 1,500.000 dinarjev, nad 200.000 dinarjev letno bodo zbrali občani s samoprispevkom, nad 1,060.000 dinarjev pa so že prispevali občinska skupščina iz proračuna, temeljna izobraževalna skupnost in delovne organizacije. Občani Loške doline bodo za dobo štirih let prispevali 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov, 1.5 odstotka od mesečnih pokojnin, in sicer tistih, ki znašajo več kot 600 dinarjev, 1,5 odstotka od letnih davčnih osnov zavezancev za prispevek od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti in 1,5 odstotka letno od katastrskega dohodka od negozdnih zemljišč v lastni občanov. Glede na predvideno število otrok bo obsegala nova šolska stavba najmanj 14 učilnic s specialno urejeno opremo za pouk fizike, kemije, tehnične in likovne vzgoje, s potrebnimi ksfbineti za učila, kuhinjo in jedilnico za prehrano učencev, knjižnico, pio- nirsko sobo, telovadnico ter ostalimi prostori, ki po predpisih ustrezajo potrebam sodobne šole. Z urejenimi pogoji za prehrano bo možno uvesti celodnevno varstvo šolskih otrok in ustrezno organizacijo dopolnilnega pouka, zlasti za oddaljene učence. - Z gradnjo nove šole v Starem trgu pri Ložu pa bodo pričeli že v poletnih mesecih letošnjega leta. Nova šola v Starem trgu pri Ložu bo velika pridobitev za Loško dolino, Berglez Slavko DVE 200-LETNICI Osnovna šola v Zgornjem Leskovcu (prej Sv. Andraž v Halozah) je bila ustanovljena leta 1769. Poučevali so »ludimagistri« v svojem stanovanju in bili so istočasno cerkovniki ter organisti. Leta 1806 je grofica Lesli z Borla kot. patronatinja odstopila učno sobo, opremljeno s klopmi in kurivom v po- FRANC CIBIC Te dni smo s« na ljubljanskih Žalah poslovili od pokojnega tovariša Franca Cibica. nekdanjega upravitelja na osnovni šoli v Polju pri Ljubljani. Rojen leta 1888 v znani narodno-zaved-ni in napredni družini Cibicev na Proseku, je dovršil učiteljišče v Kopru, kjer je opravil maturo leta 1907. Prvo učiteljsko službo je dobil v sežanskem okraju, v Orleku pri Sežani, drugo leto na Barki v Brkinih od tam je odšel v Trst na mestne šole, kjer je služboval dvajset let, od tega naj dalj e časa na Opčinah in v Bazovici. Pod vplivom močnega delavskega gibanja so učitelji že tedaj preusmerili svojo strokovno organizacijo v naprednejše tokove. E oko j ni tvariš Cibic je bil med tistimi učitelji, ki so s svoj m delom veliko prispevala za dvig narodne zavesti, posebno pa za napredek šol, za izboljašnje učnih in vzgojnih uspehov in za gospodarski in kulturni napredek prebivalstva. V razgibano življenje je posegla prva svetovna vojna, ki je zaradi bližine fronte zamorila šolsko in kulturno delo. Tudi Cibica je pognala na gališke poljane, odkoder se je kmalu vrnil in nadaljeval svoje delo v šoli. ‘Po vojni je slovensko šolstvo na Tržaškem spet močno zaživelo, toda le za kratek čas. Prišla je italijanska okupacija in nekaj let za tem brutalni fašizem. Učiteljstvo se je upiralo pritisku in branilo našo mladino pred potujčenjem. Starši, mladina in učiteljstvo so se oklenili šole, da bi ohranili materin jezik in tako svojo narodnost. Prav tej povezanosti se je lahko zahvalili tovariš Cibic, da je toliko časa vzdržal v Bazovici, saj so rnu bili fašisti vedno za petami ga zasledovali na vsakem koraku, ker so videli v njem enega glavnih nasprotnikov svojih prizadevanj za uničenje naših šol. Leta 1927 so ga odpustili iz službe in pozneje tudi zaprli v zloglasne zapore v ulici Coroneo. Po dolgih zasliševanjih in brezuspešnih preiskavah so ga sicer izpustili, ostal pa je brez zaposlitve. Dovoljenja za odhod v Jugoslavijo mu niso dali. Da se izogne internacije, je odšel skrivaj iz domačega kraja in na Reki po morju preplaval mejno cono, da je prišel na Sušak. V Jugoslaviji i e dobil prvo službo na. Rakeku, toda tržaškim fašistom ni bilo po volji, da je dobil učiteljsko mesto ob meji, dosegli so. da je moral oditi z Rakeka, najprei na Čatež ob Savi, ^otem pa na Muto ob Dravi, torej dovolj daleč od zahodne meje Slovenije. Leta 1931 je prišel za upravitelja na ljudsko šolo v Polju pri Ljubljani. Tu je razvil vse svoje sposobnosti kot učitelj in vzgojitelj, iskal nove poti vzgoje in pouka ter pomagal učiteli-stvu pri izboljšanju učnega in vzgojnega dela. Sodeloval je v političnem in kulturnem delu ter užival zaupanje prebivalstva, kar se je pokazalo leta 1942, ko je v času fašistične okupacije bil odpuščen iz službe, saj so ga fašisti dobro poznali kot nepomirljivega nasprotnika. Domačini so mu nudili vso pomoč, da je lahko vzdržal do osvoboditve. Kot dobrega poznavalca tržaških razmer ga je ministrstvo za prosveto leta 1945 poslalo v Trst, da bi pomagal pri organizaciji slovenskega šolstva. Zaradi nasprotovanja angloameriške vojaške uprave v Trstu je moral zapustiti to mesto; naše oblasti so ga poslale v cono B za upravitelja šolskih domov. Tam je delal do leta 1947. ko je po štiridesetletnem službovanju prosil za upokojitev. Po upokojitvi je delal še tri leta honorarno s polno zaposlitvijo pri Inštitutu za elektrozveze. Od leta 1950 do 1959 je živel z družino v Beogradu, od 1960 do 1967 pa je. opravljal honorarno arhivsko delo pri republiškem odboru SZDLS s skrajšanim delovnim časom, torej do svojega devetinsedemdesetega leta, ko je zaradi bolehnosti pustil delo. Dal je mladini in domovini vse svoje moči. Odšel je eden zadnjih tržaških učiteliev beguncev, ki so prehodili križev pot fašističnega preganjanja. Naj mu bo lahka naša zemlja. V. C. DRAGO GREGORC Na pokopališču v Del. Toplicah smo se 13. aprila poslednjič poslovili od Dragotina Gregorca, učitelja in upravitelja v pokoju. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko znancev, prijateljev in domačinov. Drago Gregorc se je rodil leta 1883 v Novem mestu, kjer je preživel svojo mladost. V Ljubljani je končal učiteljišče in leta 1904 maturiral. Že kot dijak se je navduševal za napredne ideje in jih pozneje na svojem delovnem mestu tudi uresničeval. Frvo službeno mesto je dobil v Dol. Toplicah, kjer je ostal skoraj ves čas svojega življenja. Leta 192J je postal šolski upravitelj. Zaradi naprednih idej in udejstvovanja v naprednih organizacijah je bil leta 1936 razrešen upraviteljskih dolžnosti in premeščen v Mokronog. Po 36 letih učiteljevanja je bil zaradi bolezni leta 1940 upokojen. Cas NOB je preživel kot upokojenec v Del. Toplicah. Po osvoboditvi se je, čeprav že v letih, odzval va- MAKS SMRDEL Prijatelje, sotovariše, učence in znance je nenadoma zadela vest, ki ji je bilo komaj mogoče verjeti: vest o smrti Maksa Smrdela, profesorja sJovenščine v Kopru. Maks Smrdel je bil rojen na Pivki v trdni delavski družini, ki mu je dala možat značaj, s katerim se je moral od rane mladosti prebijati skozi življenje z lastno vztrajnostjo in upornostjo, z voljo in sposobnostjo -- preko gimnazije v Postojni do univerze v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko in primerjalno književnost. Dom in šola sta ga izoblikovala v vidno osebnost, v človeka z velikim obzorjem in velikimi idejami. Poznali smo ga kot trdnega, nadarjenega in značajnega moža. Izredno bister in prodoren, vendar skromen in tih ni nikoli odrekel nikomur svoje pomoči in svojega znanja. Občudovali smo njegovo treznost in razsodnost, odkritosrčno prijateljstvo in veliko ljubezen do ljudi. Kot bi. slutil, da mu je namenjena kratka življenska pot, je že kot študent prepotoval dobršen del Evrope, poznal vrsto evropskih jezikov in njihovih kultur. Še posebno mu je bila pri srcu slopju, ki je bilo zgrajeno leta 1721 poleg cerkve. Prvi učitelj je bil Marko Mihael 1769—1782, nato Vindiš Jožef 1782—1795, Petrič Jožef 1795—1818 se pritožuje, da pride navadno le 10 -do 15 otrok v šolo. Od 1818—1848 je poučeval Franc Petrič in nato Ignac Petrič od 1848—1882, Wračke, ^anez 1832— 1893. Stoklas Vinko 1893—1924 in Vobrič Ciril 1924—1946. Po tem pregl edu * učiteljev vidimo, da so vsi navedeni dolgo let službovali na enem mestu. V dvorazrednico so jo razširili leta 1872 in nato leta 1894 v trirazrednico. Novo šolsko poslopje, ki je imelo 6 učilnic, je bilo zgrajeno leta 1912. 31. marca 1941. leta je bilo na šoli 6 temeljnih razredov in 3 vzporednice, skupaj 9 oddelkov, 219 dečkov in 200 deklic, skupno 419 učencev ih 9 učnih moči. Med vojno je okupator šolsko poslop-ie obnovil in učni jezik je bila nem- Postanite podporni član Učiteljskega pevskega zbora Slovenije -EMIL ADAMIČ«! — Tek. račun 501-8-32/1 ščina. Stavba je ostala nepoškodovana. uničili pa so ves šolski inventar in arhiv. Po končani drugi svetovni'vojni .so šolo preimenovali v Leskovec pri Ptuju, kasneje pa v. Zgornji Leskovec. kjer: je sedaj osrednja osem-•"azredna osnovna šola. Sola v Šentjurju pri Celju je bila ustanovljena leta 1769 kot farna šola. Pouk so imeli v privatnih hišah. Šola je bila ustanovljena na pobudo rodbine Ipavec. V Slovenskem šolskem arhivu je Gestions protokoli iz leta 1804, to je protokol šole, k* so ga vodili in pisali dekani kot distriktni šolski nadzorniki za posamezne dekanije (Fascl 11). Ohranjeni so tudi pridnostni izkazi. izpitni seznami in tudi fasija (plača), določena za učitelja (Fascl 1, 2, 3, 4. 5). Leta 1821 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje in šola je bila Prosimo vas, da poravnate podporno članarino Učiteljskemu pevskemu zboru Slovenije »Emil Adamič«! Tekoči račun 501-8-32/1 razširjena v dvorazrednico, leta 1873 v tri-, 1874 v štirirazrednico. Na tej šoli je poučeval Anton Sivka, ki ima veliko zaslug tudi za razvoj in razširitev šole. Leta 1891 je krajevni šolski svet sklenil ločiti deško šolo od dekliške v samostojno 4 razredno deško in 4 razredno dekliško. Zaradi delitve šole in pomanjkanja primer- nih učnih prostorov so leta 1909 zgradili novo šolsko poslopje. Na šoli so imeli kmetijsko nadaljevalne tečaje, in sicer: prvi je bil 1. 1879 in od 1. 1909 dalje.. Leta 1941 je delovala 6 razredna deška, ki je'imela 275 učencev, in 6 razredna dekliška z 225 učenkami. Do • leta .1944 je poslapje.sjiižilo. pouku, v drugi polovici pa so stavbo zasedli nemški vojaki. Nemščina je bila učni jezik na vseh šolah na Štajerskem. •Po končani drugi svetovni vojni je bila šola 7 razredna s 400 učenci. Nižia gimnazija je bila ustanovljena z odlokom min. za prosveto LRS VI št 2236/1 7.. dne 27. maja 1950 in je ~ričela z rednim poukom 11. septembra istega leta. Gostovala je v poslopju osnovne šole. Z novo šolsko reformo leta 1957—1958 o nižjo gimnaziji- združili z osnovno šolo v popolno osemrazredno osnovno šolo. Sedaj je v Šentjurju pri Celju osemrazredna osnovna šola. ki je imela po statističnih podatkih zavoda SR--Slovenije za statistiko v šolskem letu 1966—1967 na zavodu 8 razredov. 22 oddelkov in 662 učencev. S. P. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■■■■■■■■■■a \ OSNOVNA SOLA VELKA, ] j občina Maribor j razpisuje : : • ■ 1 učitelja za slovenščino ; in srbohrvaščino, : PRU ali P; : 1 učitelja za razredni pouk, ; : PRU ali U. : • j Samsko stanovanje, j (Popravek.) '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a BaBaaaaaaaaai | ELEKTROGOSPODARSKI ! ; Šolski center maribor : ■ obvešča, da razpisuje delovno mesto S [ — UČITELJA ■ ZA TELESNO VZGOJO J j Z VISOKO IZOBRAZBO : 5 in ne z višjo, kot je bilo napak • [ objavljeno. ■ laaaaBBBaaaBaaaaaaRBaaaaBi •■aaaaaaaaaa: aaaaaBaaaaBaaaaaaaBaaaaaaaai bilu in ponovno stopil v učiteljsko šolo. Prevzel je delovno mesto upravitelja na osnovni šodi v Dol. Toplicah, Zavedal se je. da ni dovolj učiteljskega kadra, zato je rad posredoval svoje bogate izkušnje in znanje mlajšim učiteljem in učencem. To delo je nadaljeval do leta 1952, ko je bil drugič upokojen. S tem pa je prenehalo samo njegovo učiteljevanje. ne Pa tudi njegov odnos do dela na kulturno prosvetnem področju. Z velikim zanimanjem je spremljal vse dogodke in spremembe, ki so se dogajale v tem času zlasti v šolstvu in kulturi. Ze od vsega začetka se ie kot napreden učitelj zavzemal za splošen kulturni in gospodarski dvig kraja. Ustanovil je Bralno-pevsko društvo. Sokolsko društvo in Podružnico sadjarskega društva. Vsem ustanovljenim društvom je bil na čelu in v njih aktivno delal. I-rebivalci topliške doline ga bodo ohranili v lepem spominu. C. V. PROSVETNI DELAVEC List Izdala republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. Izide Štirinajstdnevno med Šolskim letom. Ureja uredniški odbor. odeo. vornl urednik Draeo Ham. Naslov uredništva: Llubljana. poljanska 6-n. telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1. telefon 22-934 S-oStni predal: 355-VII. Letna naročnina: 12 din za posameznike. za šole In druse ustanove 30 din. Štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. j Osnovna šola Križe • občina Tržič : razpisuje naslednja delovna mesta: ! j — PREDMETNI UČITELJ ali j • PROFESOR SLOVENSKE- ■ ] GA JEZIKA • Stanovanj ni. j (Popravek.) S ! laaBBaaaaaiaaBaaBBBaBBaaBaflaBBHBBaaaBBaaflRBaRaBj E Delovna skupnost • Osnovne šole Dol pri Ljubljani E i razpisuje delovni mesti: • — učitelja za telesno vzgojo 5 j P (moški) 5 in E — hišnika oz. kurjača E za nedoločen čas. '■■■■■■■a, slovenska beseda. Zavedal se je, da Primorska potrebuje njegove pomoči In znanja, zato je posvetil vso svojo moč In ljubezen domači besedi In zato se je njegova prodorna misel poglabljala v dela naših, velikih umetnikov. Tako je kot slavist pomenil zelo veliko, vso zahvalo in priznanje pa zasluži tudi kot član slavističnega društva. Njegovo delo bo ostalo med nami kot trajen dokument njegovega poslanstva. Ze zgodaj ga je zamikalo pero; kot študent je zbiral gradivo po vaseh domačega kraja za zbornik partizanskega gibanja na Pivškem, bil je sourednik koprske revije Bori, urejal je tovarniško glasilo v domači tovarni Javor na Pivki in pisal članke za razne časopise. Pot ga je pripeljala na skrajni košček slovenske zemlje, ki ji ie bil pripravljen dati vse svoje sile in sposobnosti. Življenje in bogato zasnovane misli je prekinila smrt. Ne more pa pretrgati spomina na Maksovo prisotnost, poštenost, skromnost in odkrite, prijateljske besede. S svo. jim delom si je postavil bojen spomenik, ki ga ne bo mogel načeti čas. Jože A. Hočevar prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednja pogoja: — da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, — da ima vsaj 10 let učno-vzgojne prakse. Prednost imajo kandidati z višjo ali visoko izobrazbo. Kandidati morajo v svoji prijavi navesti svoje dosedanje službovanje in učno-vzgojno delo. Priložiti morajo dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijava mora biti odposlana v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja, I. osnovna šola Celje, Vrunčeva 13, p. p. neizbrani kandidat bo lahko zasedel delovno mesto z novim šolskim letom. VARČEVALCI! PRI 20. NAGRADNEM ŽREBANJU KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA STE LAHKO DOBITNIK ENE IZMED ŠTEVILNIH NAGRAD. IN SICER: ® 9 OSEBNIH AVTOMOBILOV: — 3 osebni avtomobili MAZDA 1500 — 2 osebna avtomobila MAZDA 1200 — 1 osebni avtomobil RENAULT 4 L — 3 osebni avtomobili TRABANT • PREDSOBE ALPES ŽELEZNIKI @ 20 TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV GRAND in ADRIATIC ter še @ 220 BOGATIH NAGRAD V nagradno žrebanje Kreditne banke in hranilnice Ljubljana so vključeni varčevalci vezanih hranilnih vlog, stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki namensko varčujejo po pravilnikih banke, ter lastniki vezanih deviznih računov, to je: vsi tisti, ki bodo imeli d® 31. avgusta 1969 vloženih najmanj 2.000 N-din. vezanih z odpovednim rokom nad eno leto. Javno nagradno žrebanje bo v mesecu septembru 1969. KREDITNA BANKA IN HRANILNICA NAGRAJUJE VASE ZAUPANJE Z NAJVISJIMI OBRESTMI IN BOGATIMI NAGRADAMI. Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri osnovni šoli Rinko Tomažič v Kopru razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo pogoje učitelja za osnovno šolo, — da imajo visoko ali višjo izobrazbo, — da imajo najmanj 10 let učno-vzgojne prakse. Kandidati morajo poleg vloge in dokazil, da izpolnjujejo razpisne pogoje, predložiti tudi opis dosedanjega dela v drugih organih in organizacijah. Ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na komisijo za razpis delovnega mesta pri osnovni šoli Finko Tomažič v Kopru. Razpisna komisija razpisuje prosta delovna mesta za: — 2 UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK, PRU ali P — 1 UČITELJA ZA ITALIJANSKI JEZIK, PRU ali P — 1 PSIHOLOGA, PRU ali P Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OSNOVNA ŠOLA VOLIČINA razpisuje 1 delovno mesto za SLOVENSKI JEZIK za nedoločen čas, PRU ali P 1 delovno mesto za NEMŠKI JEZIK za nedoločen čas, PRU ali P 1 delovno mesto za GLASBENI POUK za nedoločen čas, PRU ali P Za vsa prosta delovna mesta so na razpolago stanovanja v novem učiteljskem bloku. Razpis velja 15 dni po objavi. Prošnje s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: Osnovna šola Voličina. I. osnovna šola Domžale razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK I UČITELJA ZA DELO V VARSTVENEM ODDELKU Obe delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja na I. OSNOVNI ŠOLI CELJE razpisuje \ Razpisna komisija na GLASBENI ŠOLI KOČEVJE razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: visoka glasbena izobrazba z najmanj 10 let pedagoške prakse. Družinskega stanovanja ni. Prijave do 20. maja 1969. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipipmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^ Plinarna Ljubljana ! • DOBAVLJA POTROŠNIKOM TEKOČI PLIN iz lastnih J skladišč širom Slovenije, po dogovoru tudi na dom, # Skupno s svojim poslovnim partnerjem UNION GAS vam | OSKRBI PROJEKTE, IZGRADNJO IN VZDRŽEVANJE | PLINSKIH NAPRAV: štedilnikov, notranjih in zunanjih J plinskih instalacij, butanskih naprav in drugo. V ta na- | men razpolaga s potrebnimi strokovnjaki in s kvalitetno, | tudi uvoženo opremo. 9 NUDI VAM BREZPLAČNE INFORMACIJE, če se obrnete g osebno, telefonsko ali pismeno na njen naslov: PLINARNA LJUBLJANA | Resljeva c. 34, J telefon 316-555 I IlllllllllllllllllllIlllllllllllllilllllllllllllllllllllllllilllilllllllM