67. Številka. Ljubljana, v četrtek 24. marca 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. •shaja vsak dan svefter« mimil nedelje in praanike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogerike dežel« aa vac leto 15 gld., aa pol leta 8 gl, da uniči s tem vse svoje življenje. Šla je v jedilnico, prelagala vilice in nože, položila roko na naslanjalo stola, na katerem bode Bedni njen mož, poleg njega Katica, ki je obedovala tudi zategadelj, ker je s to izvolitvijo pričel slovenski poslanec do važnega i\>ljiva, in to poslanec o katerem ne dvomi nihče, da bo ta apljiv porabljal vedno v smislu pravice ia pravičnosti. Jamstvo za to je vsa preteklost novega podpredsednika. Življenje dr. Ferjančiča je odprta knjiga. Rodil se je kot sin kmetskih starišev v lepi vipavski dolini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, — kjer si je pridobil temeljito znanje italijanskega jezika, s katerim znanjem je primorskim Slovanom opetovano že koristil — jfdno leto pa v Ljubljani. Pravoslovne nauke je izvršil na dunajskem vseučilišču, kjer je promovira! 1. 1875. Po dovršenih študijah se je dr. Ferjančič posvetil sodni karijeri. Služboval je najprej na Dunaji, potem je prišel kot sodni pristav v Ptuj in od tod za namestnika drž. pravdnika najprej v Novomesto in potem v Ljubljano, 1. 1894. pa je bil imenovan deželnosodnim svetnikom. V politično življenje je dr. Ferjančič vstopil 1. 1886., ko je bil na mesto umrlega Obreze izvoljen v notranjskih kmetskih občinah državnim pos'ancem. Ta okraj je zastopal do zadnjih državnozbrskih volitev, pri katerih je bil izvoljen v sknpini mest in trgov Kranj - Idrija - Postojna - Tržič - Radovljica - Kamnik Lož - Vrhnika - Šk< fialc' * Delovanje dr. Ferjančiča v državnem zboru je obče znano. Branil je vedno krepko narodne pravice slovenske, zavzemal se je pri vsaki priliki za zunajkranjske Slovence, zlasti za koroške in primorske, in sploh imel vedno pred očmi občenarodne koristi, kar je zlasti pokazal z neutrudnim delovanjem za ustanovitev pravne ahademije v Ljubljani in za uredbo jezikovnega vprašanja; pri tem pa se je vselej z unemo zavzemal za specijalne interese svojih volilcev in tudi za trpinčene idrijske rudarje, ter bil, dasi po svojem poklicu državni pravdnik, v državnem zboru vedno zagovornik preganjanih, tako ŠpinČiča, Biankinija in drugih, kar pač najbolje označuje njegovo mišljenje. Narodna ideja je bila dr. FerjančiČu doslej vodilo in ravnilo pri vsem delovanju, in ko je za časa koalicije jeden del slovenskih poslancev pri- dvakrat v tednu in tedaj brez „gospodične" s papa in mama. Zakaj je moralo to tudi baš danes biti! Morda niti za mizo ne bodo seli. Saj bode pri prvem pogledu vt tlel vse, treba ji je vendar samo v oči po« gledati! Stopila je k zrcalu, a opaziti ni mogla ničesar posebnega na sebi, razun, da je bila nekoliko bleda, in da so se ji zdele njene odi večje in nemirnejše nego sicer. Na potu domu se je za mah celo kakor prestrašena ustavila, ker je mislila na nekaj povsdm druzega; in potem je srečala neko znanko ter je ž njo govorila in se smejala, kakor bi nič ne bilo. To je bilo prav za prav čudno in se ni skladalo s kesom, obupom in z vsemi onimi visokimi čuti, s katerimi se slikajo v romanih ure potem . . . Nemir se je je tudi šele lotil, odkar je pričakovala svojega moža in odkar je njena razdražena domišljija ugibala, ali se bode vršil prizor takoj, ali bo imela moči, da bo sedela za mizo v navzočnosti svojega deteta, in da se bo šele potem, ne da bi bila kaj jedla, vršil veliki prizor. Ko je bila prišla domu, čutila je, da ne bode mogla prenašati nedolžnega prgleda svojega otroka; a že ua koridoru ji je pri&kakala Katica naproti, se obesila nanjo, ki je pokleknila pred otrokom, in volil v to, da se narodne zahteve slovenske po* stavijo v stran, je bil dr. Ferjančič jeden prvib, ki so zapustili zastavo grefa Hohenvvarta, kakor je bil pozneje jeden tistih, ki so z največjo gorečnostjo delovali na zopetno združenje slovenskih državnih poslancev in na zjedinjenje vseh jugoslovanskih poslancev v jednem klubu Kdor pozna osebno dr. Ferjančiča in kdor je opazoval dosedanjo njegovo delavnost, tisti ve, da so aspiracije na odlična mesta proti njegovi naravi. Tudi sedaj se dr. Ferjančič ni potezal za mesto, na katero ga je postavilo zaupanje parlamentarne večine in znano nam je, da se je z ozirom na burne razmere v parlamentu in glede na to, da je malo upanja, d* se te razmere izboljšajo in da se viharji unesejo, le težko odločil za ponuđeno mu mesto, da je s prevzetjem mesta prvega podpredsednika storil le žrtev slovenski stvari in stranki, kateri pripada. Za to žrtev moramo biti dr. Ftrjančiču hvaležni. Slovenskim drž. poslancem je s tem, da imajo svojega zastopnika v predsedništvu, na sebi težko stališče kolikor toliko olajšano. \aakdo je lahko prepričan, da bo dr. Ferjančič kot podpredsednik poslanske zbornice izpolnil svoje dolžnosti kot za npn k cele dennice in slovenske delegacije, in mi le želimo, da to stori tudi s tisto eneržijo in odločnostjo, katera je pogoj vsakemu nspehu. □ržavni zbor. Na Dunaja, 23. marca. Začetkom seje so bile prečitane došle vladne predloge, interpelacije in samostojni predlogi. Mini-sterski predsednik je predložil cesarski naredbi o provizornem podaljšanji nagodbe in o rekrutnem kontingentu za 1 1898. v naknadno odobrenje. Finančni minister je predložil načrt regulaciji plač državnih slug in načrt o pristojbinskih olajšavah za posojilo mesta ljubljanskega ter nekaterih drugih mest. li i pa uli je nujno predlagal, naj se izvoli odsek 3G členov, ki naj v svrho razveljavljenja jezikovnih naredb tekom dveh mesecev predloži zbornici načelne določbe o uredbi narodnostnega in oklenila svoje male ročice tesno okoli njenega vrata. Divje si ji je usiljeval straha polni jok in že se je hotela udati temu čutnemu izbruhu, — tedaj pa se je opomnila, da je videla slično solzi v prizor pred kratkim časom v neki francoski igri, in opazovala se je, ali ni to morda samo posnemala, tako, da je bila sedaj povsem mirna in je ljubkovala sladko brbljajoče dete. In čutila se je tako srečno, ko je držala v rokbh svojo ljubko, dobrikajočo se plavolasko, katero je sedaj dvignila iu ponesla v salon, — in s smehljajočimi ustmi, bledi otročji obrazek ob svojem licu, se je na mah videla v velikem zrcala, se motrila začiijeno nekaj časa, potem pa je ljubkovala in poljubovala otroka, katerega se je oklepala kakor zaželene rešitve. Da bi bil vendar mož že tukaj ! Postalo ji je zopet tesno in boječe pri srcu. Nikdar nista imela tajnosti mej seboj, on jo je celo že dražil s Fricom Ehlertom ; in dasi je bila malo v zadregi in je hotela spočetka tajiti, je vendar priznala, da ji res jako ugaja, da ga ima jako rada. In njen mož ji je, povsem varen v svojem posestvu, tako da jo je skoro žalil v njenem samoljubju, v šali zažugal s prstom . . . Potem pa je skoro slovesno dostavil: »Saj se vendar samo šalim, saj poznam svojo EtoIu — Nato pa se je jezikovnega vprašanja zakonodajnim potom. Pom-mer je predlaga!, naj ae določi nemščina kot jedini razpravni jezik poslanske zbornice. Hochenbur-ger je predlagal, naj se izdajo fc;z*»nske določba za utesnitev volilne sv bode Berks je interpeliral, kdaj se vrne 2. bataljon pe'molka št. 87 s Krete s domovino Po prečitanii dolg* vrste predlogov in interpelacij je zbornica prestopila na dnevni red čegar prva točka je bili vo'itnv podpredsednikov. Pri volitvi pr.ega podpredsednika je bilo oddanih 201 glasovnic*, mej njimi 24 praznih, in je bil s 177 glasovi izvoljen dr. Ferjančič. Predsednik dr. Fuchs je povabil dra. Fer-janč ča, naj prevzame svoje mesto. (Ži/ahuo ploskanj« na desni.) Prvi podpr-ds^dnik dr. Ferjančič: Visoka zbornica! Prosim vzjirejmite mojo najtoplejšo zahvalo za za me toli častno izvolitev. Zived>m se popolnoma, da sem bil izvoljen sam j vsled posebnih razmer in zatgidel se v tem treiiotku omejujem na to, da prosim prijazna pr zam siji vosti, kadar mi bo voditi zbornična opravila. \% vahno pntrje vanje na desnici.; Potem .se je \rsda volit v dru'egi podpredsednika. OJdiiiih je bilo 180 glasovnic, mej njimi 17 praznili Izvoljen je bi poti. Lu pul s 108 glasovi. Drugi podprtdsedaik je izrekal z'iormoi zt hvalo za izvo lite v. Druga točka dnevnega reda je b L ra-prava o izjavi ministerskega predsednika Z t besedo so 8* bli ogUsili: Tiirk, Jawor»ki Eogel, Malfitti, Okunievvsir, Steinvveinl^r, Dipauii, M-tiger, Sustersič, Daszvnski, Lopni, Scbefcher, P.iltTy, - tiigkh, Fal-kenh »yn, M.tirbtier, Vaii>'u j> hotel z ; zikovnimi naredoami predrugaiti historično po ihtavo avstrijske države. Ker ni mogel nem ke op zicijs ukrot ti, ^e nastopil silovito z i x Falkenhava. Da se je to zgodilo pod po'jsk m rogimom, je naravno in iz/ira is stal.š a Poljakov proti parlamentarizmu. Poljaki izkoriščajo avstrijski parlament za svoje dešelne name m Z L$a-denijem pa ui^o pade tudi njegove jez;kovne naredbe, ker jo v Avstriji v prvi vr»ti mero daj na ne-SOOOtljivos! birokracije. Vlada povdarja ved no državno potrebo. Vzemi vrag državno potn bo. če naj bodo Nemci nje žrtev I Nan d je bil pr-~j kakor država. (Iro: Mi ž.-ižg.imi na državo, ki ne potna lj>d-atva!,1 Tuli nigodba z Ogersko si označuje kot drža i a potreba. (,'e je najsrčn jša Kelja vi de ia najviš e avtoritete, d i se obnovi nagodba, zahtevala bo večna Bato brezp gojno vlado v državi. S tem bi Nemci pL-iŠ!i v najtežavnejši položaj. C,'e nam ne bo možno v Avstriji braniti svoje pravice, kam naj gremo potem? Kje naj išč mo pokore? Zunaj Avstriji in sadnje naša upanja bodo dogodbe od zunaj. VI ida je rekla, da hoče uMažiti narodnostna nasprotstva, .t ni z nobeno besedico r» ki t, da hoče razveljaviti jezikovne naredbe. Zakaj ne? Že vrabci čivkajo, da zatagidel a*>, ker Nemcem sploh neče več biti pravična. Vlada ne zaupa Nemcem in Nt-mci ne vladi in zato Nemci ne morejo d iti iz rok zadnjeg* svoj-g* orožja, obstrukcije. Ministerski predsednik je tudi rekel, da hoče narediti red v parlamenta. Sicer ni pa povedal s kakimi sredstvi, a sodi se, da ne ne bo ustrašil uvesti absolutizma. Nemcem to ne bo škodovalo, Nemci se čutijo kot del velikega naroda, ia če bi bili premagani, se bodo čutili samo kot Nemci ter čakali boljših časov, prepr čani, da jih reši Nemčija. Načeln k poljskega kluba vitez Javvorski je rekel, da se drže Poljaki, odkar obstoji parlament, dveh temeljnih priucipov: Prvič «o vedno imeli ozire na državne potrebe (Klici na levi : Poljaki pa že !) in so vedno in z vsemi silami delali za (Klic na levi: Da so za svoje delo dobili dobro plačilo) moč in ugled države; drugič so vedio naglašali, da bodo delali na razširjenje zakonodajne avtonomije deže'. Princip avtonomije amo vedno naginjali, da pa smo tudi vedno Upoštevali državne potrebe, dokaz feeg« je dobi od I. 1873 do 1. 1879., katere se tudi Nemci gotovo spominjajo, tako da se lahko imenujemo, državno strank« kat'eksohen Po dolgih letih se je Ie'os primerilo, da so imeli deželni zbori več časa za svoje delovanje, in galiski džtlni zbor je ta čas p stnno porabil. Storil je mnogo, a je J no se mu ni odpustilo, da je sklenil adre<(>, s katero je zahtev d razširjanje d^ž-lue avtonomije. Iz adrese je vidno, kako si Poljaki to avtonomijo mislijo. Adresa zahteva, naj se razširi zakonodajna kompetenca d^-ž. zborov v t stili zadevah, katere ae ne tičejo skupnih interesov države in splošnih pogojev novodobnega razvoja, in pri katerih je odločilno poznavanje in upoštevanj raz lumin razmer v posameznih krono« vinah. Taka avtom mija bi utrjala posamezne dele in bi koristila tudi celoti. Ministerski predsednik je skoro doslovno ponovil tisti gospodarski program, kateri je gališki deželni zbor vsvoji adresi označil. I R-kel je tudi, da hoče ubl »žiti narodnostna nasprotja. N ša najsrčnejša želja je, di bi bilo že konec narodnostnih na^protstev in to smo tudi izrekli v svoj" adresi. Mmisterski predsednik želi redne par-lao.entarne razmere. Mi smo istega mnenja in smo to isto sziekli še pregnantnejše, ker smo bili veduo nasprotnik" vsacega naustavnesa izvenparlamentar-nega vladanja. Neobhodno potrebno je dalje, da se z leg'slativno avtonomijo predrugači tudi notranja Organizacija nase deidne uprave, da dobi širši delokrog, ker je le na ta način možno čuvati to, kar je imenoval ministerski predsednik neizogbne po stnlate, namreč pravico, red in avtoriteto. Končno naj še izjavim, da tudi mi priznavamo potrebo nagodbe, in da bomo storili vse, da se doseže, seve pod pogojem, da bo nagodba pravična, in da se sklene konetitnoijonalnim potom. Alrosa gališkegi deželnega zbora soglaša torej s programom mini-sterskega predsednika A to nam ne zadošča. Mi želimo še več. Videti hočemo dejanja, videti, d t se sfrinjajo vladina djaoja z njenim programom in če ae to zgodi, sme vlada računati na naše popolno z inpan e Načelnik italijanskega klub', baron Malfatti je rekel, d« takih izjav, kakršno je dal grof Thnn, so italijanski poslanci že dosti čuli, a besedam niso še nikdar sledila dejanja. Z Italijani je vlada zmerom ravnala kikor mačeha. Dokler ne bodo dejanja soglašala z vladnimi besedami, dotlej ne morejo Italijani vi idi zaup iti , zlasti ker morajo vsi vladni programi obsegati varovanje reda, pravičnosti, ravnopravnost in sp. štovanje ustave, Italijani bodo vsako vpraianje presojali s stališča in po interesih svoj h volilcev in po tem postopali napram vladi, pridružujejo si svobodne roke in začno eventnvalno obstrnkcijo. Načelnik češkega kluba dr. Engel je nabasal, da so jezikovne naredbe le v najmanjši meri to izpolnile, kar so Čehi opravičeni zahtevati. (Wolf: „ln kar razžeae Avstrijo". Ada mek (VVolfu): .Česar pa vi ne dosežete") Čehi sa ne zadovoljujejo z bost dami, in zahtevajo dejanj. Zato sedaj ni potrebna natančna kritika vlad negi programa. (Iro: „Saj imate Kaizla v ministerstvu".) Najairapatičnejši v celem programu j s odstavek, s katerim je vlada obljubila jednako pravičnost vsemi narodom. Notranjo vrednost te obljube bomo spoznavali ni usodi kruto in nepravično preganjanih manjS n v zaključenem nemškem ozemlji (Wolf: „Kako pa je bdo v Pragi?*) Skoro tako, kakor v Žatcu, in č« primerjamo ude-ležnike izgredov v Pragi zud-Iežuiki v Žiten, m i-ra uo reči, da je bilo v Zitcu še huje. ^Wolf: „V Žatcu ni bilo morilcev".) Tudi v Pragi ne, plenili in pož'gali so pa v Žatcu bolj kAor v Pragi, a dočiin j-i češka stranka praške d,»godbe obsodila, (Funke: „Ko so bile ie končane". \Volf: Prej pa se je Podiipnv vozil po mestu ia je ljudi puntal.") Hrupno protestopanje mej Čehi. (Pacak \Volfu: „Ne tulite toliko!" \Volf: nAli Pacakerl, jaz delam kar hočem") ni nobena nemški stranka obsodila dogodb v Žatcu. iSf_.il sče Čeliov je znano iz njih adrese (Wolf: „Povejte tudi, kako ste ga dosegli.* Iro: „Brez sodelovanja Ntmcev".j Mor a se bodo Nemci še kdaj kesali. 8 .oje stališče smo opetovano precizirali in v kratkem pridemo s predlogom gleda uredbe jezikovnega vprašana. To pa že danes lahko povem, da o nemškem državnem ježku v njem ne bo govora. (YY o I f: „Potena ne bo miru. Meni prav !") Storite kar hočete, ali najboljše bi bdo, če opustite nespametno misel na nemš'&i drživni jezik. (Iro: „Na Ogerskem je tudi več mrodov, a jeden državni je^ik") Pogoji obstanku diž *ve v C slitvanski so vse drugačni kakor na Ogerskem. Cehi so priprav-Ij ni, dati državi kar jej gre, a s pogojem, da dobo tudi dežele kar jim grj. Dasi je v mioisterstvu člen naše stranke, kateremu popolnoma zaupamo (VVo 1 f: „Vender ee je prudazil v miu steretvo!"), vzlic temu nismo niti prijatelj1, niti sovražniki nove vlade. Mi nimamo proti vladi nikakih predsodkov, a najprej moramo videti njt-na dejanja. (Iro: „ Kje dobi Thun večino, če si pridržujete vsi s obodne roke?") \<. dja maloruskili radikalcev dr. Okuniew-ski jd najprej polemizjval z J.ivvorskim in zavračal njegove navedbe, potem pa vprašal, če so mini-sterskemu predsedniku znana grozodejstva, ki so se t&fcgr Dalja v prilogi. zopet smehljala in si mislila zase: Tako zaupljiv pa bi mož p!, de svoje žene vendar n^ snel biti; bilo bi bolje! Preveč zaupanj\ provzroča predrznost. To je bil prav za prav začetek. In dočirn je še v dni vs^ smatrali za no* do žoo igro, katero lahko konča vsak trenutek, se je bila ie davno hrezspasn? zamotala. Nikdar BO ni bila učila delati simostojno, in k* rji ni mogel nikd i svetovati ali pomagati, je storilo, navezana samo nase, vidni to, č-sar bi r.e bila smela storiti In tako je bilo sedaj prepozno. — Stopila je zopet na balkon, ko se je pripeljal voz jod hjio. M-do se je prestrašila, p< t»^m je šla počasi nazaj v sobo. Nekaj časa ji je bilo, kakor da št-, mora oa sve'iti, potem pa se je je polastil pogum obup«, in v divji odločbi je hotela stopiti pr.l nj.gv ter mu povedati: »Goljufala sem te, jaz nisem vredna, da nosim dalje Tvoje im<>, — jaz seta nevrednlcal — Ubj me P* . . . Z in j SO se odprla vrata, delile mu je odvzelo plaič. — Ona je bila mrzlično-nemirna, in da ga poprej pričaka, mu je šla nasproti. Na polutemnem koridora ga jo dobi'a; — njemrj se je jako mudilo, potegnil jo je, predno je mogla spregovoriti besedico, nase, jo poljubil naglo na tolo ter odprl duri v svojo sobo. „Oj.rcati me za trenutek, napisati moram hitro pismo! Ana, bodite pripravljeni, t.ikoj pođete na pnevmatično poltol — Kij deta Katic-i? — Time na motiš, le "staoil Samo jeden trenotek . . ." 1 ikal je peresnik in že sedel za pisalno mizo, kjer je letalo njegovo pero v vel .kili čr'ah pnko papirja, mej tem ko je stala ona sredi soba in ga začnj no gledala, kako je misM s^mo na p'smo in nje niti posedal ni. »Torej Katici je dobro. Kašelj se ni pobnjia' ? No, to je izborno. Vim ... z odličnim spoštovanjem .... vdani — Tako, to bi bilo urejeno. — Ana, torej brzo na pošto! S daj, arček moj, sem ti povsem na razpolago. Ti si bila iz lnše danes do-porodne? Bnlling te je videl pred Gersonom . . Srce ji jo zafrepotalo; Kedaj je moralo priti —! Toda on ji je že pripovedoval dolgo stvar o svojem trgovinskem drugu; ona ni slišala, kaj je dejal, povsem z moče na je stala in ni našla niti besedice. Na mah se ustavi pred njo, ji privzdigne malce brado in reče: „Ti ai bleda. Ali Ti je slabo? Saj zopet preide. — Kaj sera hotel roči . . .M Mala Katica je pridrvela v sobo in sedaj je imel oči samo za njo.--- Potem so sedeli za mizo, in govoril je v jedno-mer, da ji je bil nadležen in bi bila najraje zaklicala: „Nehaj vendar t Ali res ne čutiš, ktkj mi je, kaj so je zgodilo? Ali ničesar ne vidsš? Č.sto nič V Ali ste možki res tako slepi, da ničesar ne Blutite?" In juho rnehanimo z žlio zajemaj«, samo navidezno, zakaj jesti ni mngla, se je vprašala : „Kako je to možno, da se mi nič ne pozna V Ali so bile vse samo sanje? Torej tudi solze so ne pozmjo?" . . . Če je prav premišljala, ni čutila sed ij ničesar več od vsega kosa in obupa ; samo neko uervozno nemirnost, neko krčevito nestrpnost radi blebetajo-čega soproga, ki s o je, Katico ob strani imajoč, tako dobro počutil, Pila je kup;co vina za kupico, da so se zopet porudačila njena lica, in čut blagodejne varnosti se je prelival sedaj po njej. Čutila je, kako je rasla in na mah, kar v trenutku, kakor bi bila postala v jedni minuti druga, zdela se je napram svojemu soprogo silno zvišana. Ah, kako so moški bedast i I In morala se je smehljati. — Opazil je smehljaj, ji prikimal in ji držal svojo kupico čez mizo. BJaz tudi, jaz tudi," je vpilo dete vmes, in trčila sta tudi s Katico. Sedaj se je oglasil tudi njen želodec, in vzela je nekoliko perutnine in dišalo ji je, dišalo celo izvrstno. In sedaj je stala povsem nad si'uvacijo. Saj tudi ni bila več tista pridna, filistrozna gospodinja, od danes nadalje na več; in če je premišljala, zdela s3 je sama sebi primerila v vzhodni Galiciji. Ali mu je znano, ko* liko Ijndij je bilo tam nbitib, da se je varovala avtoriteta? Ali mu je znano, da no bili orožniki poslani ubijat nedolžne ljudi? (WoIf: Mor laka avtoriteta!) Davčni inšpektorji in okrajni glavarji se peljejo k volitvam, da sleparijo in vse le radi avtoritete. Ali hoče ministerski predsednik to avtoriteto čnvati? Vedno se govori, da je potrebno, zapostaviti narodnostna vprašanja. Kaj pa zadržuje zbornico, da ne more delati. Gospodarska vprašanja gotovo ne 1 So li naši klubi gospodarski klnbi, ali niso vsi narodnostni? (Daszvnski: Socijalnrdemokratična zvnza!) To je jedina izjema, vsi dragi 00 nacijonalni (Prade: Samo socijalni demokratje in vlada ne!) V Gališki se nahaja sodni okraj, v katerem je 70% Malorusov, pri sodiščih pa ne sme nihče maloruski govoriti. (Prade: V Hebu pa ima pet Čehov pravico, češki govoriti.) Če naznanim jaz pri okr. glavarstvu kak shod, čujem vedno: Pišite poljski ali vsaj s poljskimi črkami. (Stojalo ws k i: Vi f>e tega še niste naučili. Klici: To je rokepoljubovaleč Stojalov/ski! Spreobrnjeni prorok 7) Govornik je potem označil zahteve maloruskega naroda, zlasti zahtevo, naj se mu da avtonomija in rekel, da na Gališkem ni kroni še nihče toliko škodoval, kakor Dadeni, zlasti takrat, ko je odpravil na Dunaj došlo deputacijo malornskih kmetov. Kake pojme je imel Badeni o avtoriteti, to so avstrijski poslanci spoznali šele tedaj, ko je prišlo 60 redarjev v zbornico, če nečemo, da se smrad z vzhoda ne zanese tudi sem, potem je treba korumpirano gališko opravo krepko prijeti, da bi pravičnost zavladala tudi na vzhodu. (Wolf: Tega „tudi* ne razumem.) Govornik je končno prosil, naj Čuva zbornica narodnostne manjšine. (Bielohlawek: O poljskih Židih nam niste ničesar povedali. Škoda !) Zbornica je potem pretrgala debato. Po pre-Čitanji nekaterih interpelacij je predsednik odredil prihodnjo sejo na jutri. ■ Jubijttiil, 24. marca. Thunovo ministerstvo in položaj. Različni časopisi razpravljajo vprašanje, se bo li Thunovo ministerstvo vzdržalo, in se bodo li razmere v Avstriji poravnale. Večina prorokuje, da ne. „Dziennik Polski" piše, da novo zasedanje drž. zbora ne bo dolgo trajalo, ter da ne prinese nikakega sadu. Isti list poroča o nezadovoljnosti in pesimizmu mej polj skimi poslanci, ki menijo, da se pokaže še pred Veliko nočjo, da je v sedanjih razmerah nemožno, dognati nagodbo. — „Kurjer Lwowskiu piše, da se zasedanje kmalu zaključi, kajti o mirnem delu v parlamentu ne more biti niti govora. Z izvolitvijo Fnchsa predsednikom, pravi omenjeni list, je napravila desnica veliko napako 1 — A tudi „Mosk. Ve-domosti" prorokujejo zgodnjo smrt zasedanju in Thunovemu ministerstvu. Razmere so sedaj mej strankami prav take, kakoršne so bile za časa Ba-denijeve vlade, opozicija in avtonomisti ne morejo delati skupaj, zato — meni „Mosk. Včdoraosti" — stoji Avstrija na pragu novih divjih parlamentarnih interesantna. Danes pred obedom se je smatrala izgubljeno. Sedaj pa se ji je zdelo, kakor da je pridobila, da je zrasla nad sebe samo. Mislila je, da se mora videti kakor madež na njenem čelu, in vse je bila le bajka, laž, s katero se strašijo otroci, nič. Hotela je iti Katici po nož za sadje, in ko je šla mimo njegovega stola, jo je krepko prijel, jo pogledal in vprašal: „No, ali je zopet bolje?" „Da, vse je zopet dobro." In veselila se je dvoumnih svojih besed. Ko je stala za njim, je videla, da je stal na njegovi siveči glavi šop las po strani. Mehanično ga je pogladila in pri tem so se dotaknili prsti njegovega čela, — na mah se ji je zbudila dražeča misel, katere ni mogla zadušiti; in mej tem, koso njeni tanki, tipajoči prstki še vedno počivali na njegovi glavi, ni mogla zatajiti finega nasmeha, ki je ironično zategnil njene ustnice, tako da je za-Čnjen k njej pogledal, s tako presenečenim obrazom, da se je sedaj zvonko nasmejala. BTi si danes dobre volje?" Samo prikimala je, jedenkrat, dvakrat. „No, potem glej!" Segel je v žep v suknji in izvlekel par h letov. „Misli! sem namreč na-te in nam knpil ložo k aRejani" za današnji večer. Wollner poj do z nama; pozvonil sem tudi pri Ehlertu . . bojev, ki se izvrše bržkone s padcem miniaterstva. Club italiano igra v avstrijskem drž. zboru jako žalostno ulogo. Vsiljuje se večini, ki ga ne mara, vsiljuje se vladi, ki ga prezira, za ostro opozicijo pa nima poguma. Tako ni italijanski klub ne tič ne miš. Pri sestanka parlameta je imel seveda tudi italijanski klub sejo in takrat je sklenil strašno važen komnnike, da Italijani sedanjemu minister-stvu radi njega čudne sestave in nedoločnega programa ne zaupajo. Dasiravno so prejšnje vlade podpirali, niso dosegli pravičnih zahtev, zato pa si pridržujejo napram Thunu vso akcijsko svobodo, dokler se njihovim postulatom ne vstreže, ter even-tuvalno prestopijo v odločno opozicijo. Club italiano prosi in grozi zajedno, ljudem pa se zdi Bmešea in usmiljenja vreden. Wof blamiran. Wolf je hotel predlagati mi-nistersko obtožnico radi prepovedi študentovskih trakov in čepic v Pragi. Junaški WoIf je hotel izzvati s tem seveda le nekaj novih parlamentarnih škandalov ter pridobiti si novih lovorik pri buršev-skih pretepaških društvih. Toda Wolf je blamiran. Parlamentna zveza nemške narodne stranke, ki je sicer jedina sklenila nadaljevati obstrukcijo, je do ločila, da se Wolfov predlog n e podpiše in n e podpira. Nekateri členi te stranke so VVolfov predlog že podpisdi, a bodo morali svoje podpise preklicati. Wolf torej svojega predloga ne bode stavil, saj Schonererjanska skupina 5 členov ma za željeni efekt menda ne zadošča. — „Grazer Tagblatt", ki je dobil baš te dni od nemške narodne stranke nekaj klofut radi svojega komandiranja, je vsled tega povsem konfuzen. Politični škandali ▼ Srbiji in Bolgariji. Glavno glasilo srbskih radikalcev „Odjek" je objavilo članek, katerem trdi, da je sedanji min. preds. Gjorgjevič, bivši poslanik v Carigradu, sprejemal od sultana sumljive darove ter izposloval, da je sultan poplačal njegove kompromitujoče dolgove. Gjorgjevič je „Odjek" tožil, „Odjek" pa izjavlja, da bode vse dokazal. — Nikola Pasić, vodja radikalcev, še doslej ni ničesar odgovoril radi očitanja liberale „Srbske zastave", da je bd 1. 1885. vele-izdajica in izdajalec naroda. — Bolgarska „Narodna Prava" so očitala uredniku ruskega „Svieta", K o-m ar ovu, da je prejel 60.000 frankov, da je hvalil vlado kneza Ferdinanda. Urednik lista „Narodna Prava" je bil sicer obsojen jedno leto v ječo in plačati mora 3000 fraukov globe, a trdi se, da je igral „Svijet" prav tisto ulogo kakor , Neue Freie Preste* ob času Stambulova. Maoedonija in mir na Balkana. Navzlic mirovnim zagotavljanjem, dohajajočim iz Zofije, ostane dejstvo, da revolucjski odbori v Macedoniji neprestano delujejo ter da je nastala v resnici nevarnost, da bukne v tej turški provinciji velik ustanek. V Carigradu se boje najbolj bolgarskih agitatorskih čet, zato je zasedla Turčija vse važnejše prelaze in dohode ob bolgarsko-turški meji. Iz Tesalije pride v Macedonijo baje v kratkem še jedna divizija, tako da končno ne bo najti nobenega gnezda več, kjer bi ne bili turški vojaki. Pripognil se je za svojo servieto in tako ni videl, kako je zadrhtela v trenutku, in se potem oslobodila. „Ni ga bilo doma; povedal sem, naj mn spo roče, a vendar bi bdo dobro, Če ga pozneje še jedenkrat pokličeš." Ona naj ga pokliče, ona njega . . .po jedva jedni uri, — to se ji je podilo viharno po glavi, in molčala je. „To se pravi, samo če ti je prav. Če nočeš, potem ... pa saj vem, da si rada 2 njim skupaj, ali ne?" — „Da," Je dejala in šla počasi na svoj prostor, mej tem ko je prinesla služkinja kavo. „Saj lahko malo prej pride, potem se peljemo skupaj." „Da!" Zopet se je zamislila, in mej tem ko so odnesli otroka in je mož s svojo smodko v komod-nem stolu čital časnike, je stala zopet ob oknu v silnem nemiru. Toda to je bilo vzbujajoče se ogorčenje in zaničevanje; in trgalo jo je, da bi mu bila najraje zaklicala: „ Ali res ne vidiš ničesar, ali si slep? Ali čisto nič ne Čutiš, da sem postala druga, da sem . . ." Ah, čemn te misli, če on ne misli ničesar o njej! Obrnila se je. Ležal je v stolu, glava nagnjena na stran, časnik na kolenih, in —• spal je. Da, spal Glavna turška taborišča so pri Demirhissarju, Ueskiibu, BukarofČi in Kumaoovem. Vlaki pa do-važajo suhorja (cvibaka) in streljiva v kraje poleg bolgarske meje. Afera Criapijeva. Odsek petorice, ki je preiskoval sumljive mahinacije bivšega italijanskega ministerskega predsednika Crispija s sleparskim bančnim ravnateljem Favillo, ki je poneveril in potrošil več milijonov, je predlagal, naj se Crispija sodnijsko ne preganja, nfgo naj mu zbornica izreče Ie „politično grajo". V zbornici se je o tem predlogu že začela dolgotrajna strastna debata, katere posledica bode morda vender le, da se pokliču Crispi pred sodišče. Prvi dan imeli so poslanci, govoreči proti Crispiju, večino. Socijalist Bissolati je dejal: „Crispisraus je višek parasitstva, ki razjeda Italijo". Zanardellianist Allesio pa je rekel: »Mrtvaška slavlja, ki so se izkazovala pokojnemu Cavallottiju, so ga odlikovala kot borilca za politično moralo. Z njimi je izrekel narod, da hrepeni po pravici ter zahteva, naj vzcvete v voditeljskih krogih zopet roža poštenosti". „Neue Fr. Presse" proslavlja nedvomno velike zasluge Crispijeve za zjedinjeno Italijo, konstatira da značaj Crispija ni brez madežev, da je bil Crispi kriv groznega poraza Italijanov pri Adtii (Abesinija), ter zvrača krivdo končnih sumljivih mahinacij na Crispijevo mlado, potratno ženo, donno Lino. Ta lepotica je premotila starca Crispija, daje zapustil pet poštenja, ter da je danes politično mrtev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. marca. — (Ilustracija politične svobode na Kranjskem I Kdor iz nase notice o cenzuri deželne vlade še ni spoznal duha politične uprave na Kranjskem in ne verjame, da živimo malone prav v takih raz-merah, kakor za časa vsegamogočnih Bachovih hu-zarjev, za tistega imamo na razpolaganje prav drastičen slučaj, ki utegne zanimati tudi širše kroge. Socijalni demokratje so hoteli dne 13. marca prirediti v Dolenji vasi zborovanje in so to naznanili pristojnemu političnemn oblastvu s pristavkom, da se bo na tem shodu govorilo o političnem in gospodarskem gibanji v letih 1848. in 1849. Politična oblast je to zborovanje prepovedala. V nagibih do-tičnega odloka je citati doslovno: „Nach vielseitigen Anzeichen wird der 13 Milrz d. J. von der socialdemo-kratisehen Partei als Revolutionstag vom Jahre 1848 demonstrativ gefeiert ;da die Sagorer Theil-n e h m e r an einer solehen Volksversammlung e i* nerAuffassung der gemiissderTagesordnung zuerorterndenEreignisse von 184 8 bis 184 9 noch nicht g e w a c h s e n sin d, so konnten sie zu selbst nicht begriffenen Deraonstrationea geg^n die bestehen le offent-liche Ordnung hingerissen vverden." Temu, za duha, ki vlada v naši upravi in za politično svobodo, katere smo deležni, prekarakterističnemu in v uprav klasični nemščini pisanemu odloku pač ni treba še posebnega komentarja ! je res! To jo je tako dirnilo, da je stopila č.sto blizo njega in se visoko zravnala. Smodka je še gorela, vzela mu jo je previdno izmej prstov in potem ga je opazovala dolgo z mirno, ponosno vzvišenostjo Prvotno usmiljenje, lastno zaničevanje, jadi-kajoči kes, vse je zatrl užaljeni ponos, ker je ni prav nič razumel, ker je tako malomarno, brez slutnje pri svojem časopisu zaspal. — In z nasmehom, z zaničevalno ponosnim nasmehom, kakor ga more imeti le v globoČino duše užaljena žena, je dejala z grenko ironijo, čisto počasi, čisto tihe J „Ubij me!". . . Smejati se je morala nad seboj, da je mogla biti tako eksaltirana. Iz tragedije, katero je pričakovala, je nastala vesela satira. Zadnji, bolestno smehljajoči pogled je obrnila na trdne spečega soproga, — potem je šla počasi k telefonu in s sarkastičnimi ustnicami, ki so bile še vroče od njegovih poljubov, je dejala tiho kakor za vajo: „Moj mož Vas lepo prosi, da greste vendar danes zvečer z nami k „Rejani". . . Moj mož vpraša, če . . ." Jeden , dvakrat je globoko zdihnila, premišlje-vaje, potem je z vso odločnostjo zasukala vijak — saj je sam hotel tako — in z malce tresočimi prsti slušalke krčevito držeč, je zaklicala s trdnim glasom: „Prosim, šestnajst sedemindvajset, Fric Ehlert..." — (Konzistorij v Rimu) zboruje danes, da potrdi imenovanje dra. Mi s si e nadškofom v Gorici, dra, Jegliča knezoškofom v Ljubljani in dra. Voršaka pomožnim škufom v Djakovu. — (Iz uradniških krogov; se nam piše: Znano je, da se vsled potresa provzročene visoke cene stanovanj in živil v Ljubljani do sedaj niso nič znižale. Vojaš.vu se je staoarina vsled teh razmer zvišala kar za pet let, le državnim uradnikom se je tako zvana potresna doklada dala le za dve leti. Apelujemo na gosp. drž avne poslance, da se svojih volil; ev spomnijo in pri vladi za te tudi za tekoče leto kQj isposlujejo. — (Gostovanje g. Igu B orstnika ) Za gostovanjem gospe Zofije Borštnikove se je izr kala čestokrat želja, da nastopi na našem odru zopet jedenkrat tudi njen soprog, sedanji odični člen hrvat, dežel, gledališča v Zagrebu. Tej želji slovenskega občinstva se nocoj vstieže, ko nastopi gosp. Borštnik v jedni svojih najboljših kmetskih ulog, v ulogi Morrejevega „ Revčka Andrej čka". Slovensko občinstvo se s posebnim veseljem spo-minja svojega rojaka v tej simpatični ulogi, ki podaja g. Borštniku mnogo prilike, da pokaže hvojj Umetnost. Uverjeni smo torej da pozdravi občinstvo g. gosta kot dobrodošlega brata ter mu izkaže svoje stare, neporušne simpatije s prav mnogobrojnim po-setom nocojšnje predstave. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se uprizori „Revčok And rej ček", v soboto se bo prvič v letošnji sezoni pela opera rPr enoč išče v G r a u a d i" kot predzadnja Operua predstava sezone — (Loterija zlatega križa) Žrebanje za loterijo zlotegi križa se je izvršilo dne 20. janu-Valja t. I in pri tem je zadela v vsaki seriji srečka št. 24 dobitek. Vzdiganje dobitkov je pa doslej tako mlačno, da se mora militi, da se je rezultat žrebanja premalo naznanil. Zategadel se naročniki srečk še jedenkrat opozarjajo na i/.vršeno žrebanje s pristavkoin, da ae za/.namki izžrebanih dobitkov dobivajo v menjalnici „Mercur" na Dunaju. L i Wollzeile, in da se morajo dobitki najkasneje do 1. maja t. 1 vzdigniti. — (Zadruga gostilničarjev kavarnarjev itd.) je imela svoj letošnji občni zbor dne 22. t. m. j V Steklenem salonu „Hotel Lloyda*. Pri tej priliki se je soglcsuo odobril zapisnik zadnjega občnega | zbora z dne 11. marca 1897., kakor tudi zadružni račun za leto 1897. Namesto odstopivših 3 odbornikov in 2 namestnikov so bili v zadružni odbor Vfdjeni gg : Fran Orešek, Fiv.u Bergant in Fran Zabukovec kot odborniki, in gg.: Josip Kramar in / Ivan Trekan pa kot namestniki. Ob je dnem je tudi j občni zbor soglasno sklenil, da se v kratkem usta- j novi lastni zadružna bolniška blagajna za gospodarje in njih služabnike (posle) ter da se v to svrho že sestavljena pravila predlože c. kr. deželni • ladi v odobrenje. Pri tej priliki vzelo se je tudi delovanje zadružnega starešinstva v letu 1897. na znanje ter odobrilo m'.ogo raznib predlogov. — (Mojsterski tečaji za krojače ) Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c. kr. tehnoli.giški obrtni muze| na Donaji tudi leia 1898 mojsterske. tečaje zi krojače. Poučevalo se bode v jemanji mere, strokovnem risanji, naprav Ijanji krojnih v/.orcev, pr krojevanji, izdelovanji vzorcev, obrtnem knj gnvodstvu in kaiknlaciji. Tečaji trajajo pjo prositi krojaški mojstri in pomočniki, če jih priporoči občinski urad in zadruga ali k ko strokovno društvo. Prednost imajo prositelji z že pridobljeno strokovno izurjenostjo, dalje mojstri pred pomočniki in rned posUdnjimt taki, ki nameravajo svoj obrt. v kratkem samostojno izvrševati Sprejeti mor-jo biti končno le taki prosit-1 , ki so že 24 let stari, a niso še prekoračili 45. leta in so vojaščine prosti. Ker se bo za sedaj poučevalo le v nemščini, je potrebno, tla so ob.Hkovalci nemščine toliko zmožni, da lahko predavanjem sledijo. Prašnje za vzprejem v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnalog'ikega obrtnega muzeja (Dunaj IX .i \Vahring^rstrasse 59) V prošnji mora prositelj navesti starost in občevat ni jezik, koliko čas;-, je že mojster ali pomočnik, p< tem v katero trgovsko m obrtniško zbornico je pristojen in slednjič za kraje, kjer ui železniške jiostaje, najbližjo železniško postajo. Dalje je pri pomr.iti, če je prositelj obiskoval kako obrtne nadaljevalno an strokovno šolo. Učniua znaša 25 gld., vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk z oprostitvijo učmne in s podelitvijo ustanov. Prošnje za oproščenje učnine je vložiti pri ravna teljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je nasloviti na c. kr. trgovinsko ininiste8stvo. a jo iste vložiti pri imenovanem ravnateljstvu in se jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti tudi ubožno spričevalo in domovinski list. Mojstri naj priložijo tudi obrtni list j vojaške prehodmce in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Ustanove znašajo za ob skovalce stanujoče na Dunaji po 00 gld za mojstre in 50 gld. za pomočnike; za vnanje obiskovalce pa po 90 gld. za mojstre in 70 gld. za pomočnike. Razun tega se vnanjim stipendistom povrne tudi vožnja v III. razredu osobnega vlaka na Dunaj in nazaj. Komur se podeli ustanova, ta je ob jednem opro ščen tudi učnine. Vpisnino plača vsak obiskovalec. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehuologiškega obrtnega rnuz-ja so kolka proste, isto tako tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo, če jim je priloženo ubožno spričevalo. Prošnje za vzprejem v iednega teh tečajev se lahko vsak čas vlože. Želja za uvrstitev v določeni tečaj se bo po možnosti upoštevala; v jeden tečaj se more vzprejeti le 12 obiskovalcev. Razglasilo o teh tečajih je vsa-kteremu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — (Pod voz padel) je danes opoludne na Poljanskem trgu Prtdovičev hlapec Alojz Marolt, doma iz Velikega Gabra na Dolenjskem. Vozil je premog s kolodvora v klavnico. Med vožnjo zlomila se mu je na vozu ročica in ker so vsled tega dile padle z voza in konjem pod noge, so se konji splašili in dirjali naprej po Poljanski cesti. Hlapec jih ni mogel k nj obdržati in je padel z voza pod kolesa, katera so šla čez njega in ga zdrubila taso, da je kmalu potem umrl. — (Prestižiatersko predstavo) priredi v ponedeljek znani čarovnik rhevalier Torner. Vzpored je čisto nov in jako zanimiv. Predstava bo v hotelu „pn Slonu". — (Volitev v cenil no komisijo za odmer jenje osebne dohodarine ) Iz ljubljansko okolice se nam piše: Muogo davkoplačevalcev v političnem okraju ljubljanska okolica se je zjedimlo, voliti v ctnilno komisijo za odmerjenje csebne dohodarine gg Josipa Ver bič a, posestnika in tovarnarja v Bistri pri Vrhuiki, in Adolfa Galleta, grajščaka v Šiški. Priporočamo ta dva vsega zaupanja vredna kandidata vsem volilcera. Volitev bo dnj 28. t. m. — (Iz Predvora) a* nttn piše: Včeraj po poldan ob 3'j uri gorelo je na srednji Beli. Pogorelo je hvala Bogu, le jedno poslopje, lastnina čevljarja Pernuš*, kateri je bil baje zavarovan samo z t 300 gid akoprav mu je škode nad 1000 gld. Preteklo leto osnovan) gasilno društvo v Predvoru imelo je prvikrat pribko, — izkazati se kot izurjeno, — in tudi le temu se je zahvalit', ne le da ne je požar omejil, temveč še, da so se obvarovale lastniku vse gornje sobe, kakor tudi njega premično imetje. Odlikovalo se je naše gasilno društvo tolikanj, — da zdaj šele morajo vsi nasprotniki spoznavati »njega pomen". Upati je, da bodo ti nasprotniki venderle zdnj pričeli spoznavati, da .gasilna društva" so silna potrebi, — ter ne le koi.čali boj proti društvu, ampak je tudi podpirali. Priporočat) je v prvi vrsti županom, pa tudi žup-n kom. da v teh zadevah poduč'jo ljudstvo. — (Uoil) se je 14. t m. Anton Blažič, hlapec v Malinih v logaškem okraju. BI tž.č je bil v pijanosti zlezel na svisli spat iu padel na tli ter se tako poškodoval, da je kmalu potem umrl. — (Imenovanja.) Notarski substitut v Slovenski Bistrici na Štajerskem dr. Alojzij Žni-darič, je imenovan notarjem v Ilirski Bistrici na I Kranjskem, notarski kandidat dr. Herman Wies- Ithaler v Mariboru je imenovan notarjem v Brežicah. — (Akad tehniško društvo „Triglav" v I Gradcu) priredi svoje V. redno zborovanje dne 26. j t. m. ob 8 uri zvečer z nastopnim dnevnim re j dom: 1. Čitanje zapisnika. 2. „0 zadnjih dijaških nemirih na avstrijskih vseučiliščih", predava g. phil Dav. Ma;cen. 8. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. Lokal: Restavracija „Tlioneth imel turški potni list, glaseč se na ime Baerim Buster. Vsi polutki teralnice se baje popoluoma vjemajo s svojstvi tega moža. * (Najdaljši nosovi odlikovani.) Dolg ali velik n s se ne smatra nikjer za okras obraza, zlasti tKlaj ne, ako je nos rudeč ali celo vijoličast ter z izrastki obdarjen. V Milanu pa so priredili nosno konkurenco. V hotelu pri „porta Vittoria" se je na poziv odbora sešlo 40 konkurentov z največjimi nosovi najrazličnejših oblik in barv. Prvo darilo je dobil neki svečar iz Benetk, kogar nos ima obliko turške sablje, drugo darilo pa neki brivec iz Milana. Po premiranju so imeli „nosove " sijajea banket, na katerem so proslavljali slavna prednika, ki sta se zvala Scipio Nasica in Oviri j Naso. * (Žaijenje Veličanstva na Kitajskem) Pisatelj \Vor:g-*zi, kateri je v nekem svojem spisu omenil še živeče člene c'sarske rodovine, (kar je pa na Kitajskem strogo prepovedano), je bil obso jen vsled tega ^strašnega zločina" na smrt. Sodba je določila, da je njegovo telo razkosati na štiri dele. Cesar ga je pa v toliko „pomilostil", da mu je dovolil umreti pod mečem. Toda to še ni zadoščalo; pol leta po Wong tzijevi smrti so morali tudi njegovi otroci radi neodpUStljive očetove pregrehe umreti. — Čudni nazori in čudne razmere vladajo vsekakor na Kit.sjskem! * (Velikanski požar.) Kolodvor pensilvanske železnice Jersev Cify je nedavno zgorel. Ogromna kolodvorska poslopja so pokrivala 4 akre. Škoda znaša 4 milijone dolarjev. * (Hotel samo za ženske.) V Nevv-Jorku so pred kratkim ustanovili društev, — imajoče že sedaj nad dva milijona goldinarjev kapitala —, katero kani sezidati hitel izključno le za žensko. Poslopje bode velikansko ter z največjim komfortom opremljeno. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G K r i š a v lvanj-m Selu nabrala 14 kron 40 vin., katere no darovali: gdč. Dragica Obersnelova 1 krono 40 vin., gg. : V. Rastohar, F. Ambrožič. Repič, Margreiter, Čufer, ljubljanski „fnhtel", F. Domicelj, M. Domicelj, J. Knavs po 1 K, A. Škerl, A. Jurkič po 50 nov. iz nabiralnika 2 K in Karla, preplačilo od prodanih dopisnic 1 K. — G. Anton Vilfan, gostilničar , pri Alešu" na Jezici iz nabiralnika 5 k r o n 5 0 v i n. — G. Ivan R. v Z. 3 krone. — Skupaj 22 kron 90 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1 Za učiteljski konvikt: G. Kri S a v Ivanjem Selu nabrala 4 krone, katere so darovali: Ljubljančan, gg Belic in Repič — Svoto smo izročili blagajniku učit. društva g. Jak. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem Književnost. — Slovenska slikarica gdč Iv. Kobilca. Zadnja številka sarajevske „Nade" nas je prav razveselila. V njej je 10 slik slovenske slikarice, Ivane Kobilca, rojene Ljubljančanke. Slike so raznega značaja, in tako je mogoče spoznati um-1 nico od več stranij. Iz slik se razvidi, da se drži umetnica realnih tal ter da zajemlje snov k svojim slikam iz življenja. Izmed slik ugajajo posebno študija: „Slovenec", katera kaže kranjskega slovenskega kmeta. Druga slika nam predočuje gospodično, sedečo med cvetjem, kateri so prihiteli iz soseščine otroci pomagat pn vpletanju venca. Portret dečka z zajci je jako lep. Vesela Patiškinja, iz malega sveta, slovenski tipi z Goriškega, na katerih 86 pozna upi j i v toplejšega podnebja, daljh slike ob studencu in Francozinja so ksa-:no izv; dene, zlasti zamišljena Francozinja, čitajoča pomembno pisemce, in pa dražesten prizoič-k ob studencu. _NadaM prinaša končno tudi portret naš* slikarice iz drug<> roke. Gospodična Kobilca biva sedaj v Sarajevu, kjer so jo Sprejeli z odprtim bratskim srcem. „Nada" piše: rMi ovoj odličnoj umjetnici bratskog nam naroda želimo svaki uspjeh u njezi-rome daljnjemu radu i srdačno je pozdravljamo u našem šeher Sarajevu !u — Slovenci moremo bG na dan, temu so naj ver; krive nekatere posojilnice. Od neknterih posojilnic kater h je bilo le I. 1896 kacih ldO ali več, ni mogoče nikakor dobiti letnib računov. Dasi je n;ijveč slovenskih denarnih zavodov točnih in f»ostiežljivih. \endar j« med lOu po Hojdnic^mi 10 takih, ud kattrih 7 ali 8 ali Lfelo 0 mesecev po novem letu še ni računa dobiti. Od teh 10. jih je nek;«j (3 ali 4) k1 računa menda se n« ftaviie i)iso ; nekaj je pa tatih j ln;c — nedruštvenic; tako naj bi „Zveza kranjskih p so-j lnic" piiobčevala vsaj statistične ptdatke svojih posojilnic. Če smo torej Slovenci za 1. Ib96 zakasneli s štattHtiko svojih posojilnic) se to za leto 1897. ne sme ugoditi. PUdi tega smo se odloč li. da bodemo v izvestji centralne posojilnice začeli priobievuti v posnetkih l^-tiin račune vseh plovennkib posojilnic, in s'cer v t i-tem redu, v khteuem bodo priobčene, oziroma v katerem bodo nam v roke prišli. Sproti pa nameravamo p^gb. vime reanltate z tfh računov aoštevati, ta^o, da bod" sešteta Števila ra*tla od Številke do številka v „Isvestji" 1, 2898. Pros mo pa s tem ul.udno vse posojilnice, du nam svoje račune tudi gotovo pošljejo. nLetopifl slovenskih posojilnic" za 1. 189G. je ravnokar iz^e', iu prinaša veliko hvalnvrednega vta-tističnega in poučnega gradiva. Proti zobobolu in gajilobi sob izborno deluje Meiusina ustna m zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z rabilnini luvodom 50 kr. .1 «>(liii:t v.it tojsjje (38?—3 ) 9cKarna Ti. iLeiistek, sTjiilHj.iiiit Eesljeva cesta It !, zraven mesarskega mosta. Telefon št. 68 v poljubno porabo. štev. 0&23IHO gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 660 Predzadnja oporna predsta\a. V aodboto, d,ii6 sa ssresa 189S« Prvikrat v sezoni : Prenočišče v Grranadi. Opora v dveh dejanjih, Poslovenila J. Diroporman in E. Ganpl. Vglasbil Konrad Krcutzer. Kapelnik g. H. Benišck. Režiser g. J. Nolli. ^lapajnica se «idprc ob 7. uri. Začetek točno ob V',8. nri Kom'c ob 10. nri. Pri predstavi uodelujc orkester b1. c. in kr. pefipolka 6t. '27. Zadnja operna predstava v t^)rek. marca t. 1. ai»sr6 let, pljučnica. Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem .'KJtJ-2 m. Marcij ČaR opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v ''C 23 y. zvečer 727 « 33 24. 7. zjutraj 724 2 —l-o • 2. popol. 7216 78 Vetrovi Nebo ] *rj "Sjl bi. szah. si. zbjzah, i sr. jvzh. jasno del. obl. oblačno 00 Srednja vćerajfinja temperatura 45\ za 05° pod normalom. dt? 24. marca 1896. skupni državni dolg v notah..... 10'i gld 20 kr. Skupni drža. ni dotg v srebru .... 102 , — „ \vstrijska zl tta renta....... 122 „ 70 , Avstrijska kronska renta 4°'„..... 102 „ 2»> m P^erskc ■)) ta renta 4" n....... 181 • 60 » ••%-rska kronka renta 4°/0..... 99 , 4f> , \vstro-op«>rskf bančne delnice .... 922 a - kreditne delnice......... 3H4 , 60 [^-»ndon vista........... 120 „ 25 . MeniSki drž. bankovci za l'K) m\rk. . . 58 _ 70 » 10 mark............ 11 74 . 10 frankov........... 9 „ 52'/, B itaiijansi. i bankovci........ 45 — CL kr. cekini........... 5 , SJ " Dne 23 marca 18»i. 4°'0 drJavn, srečke iz 1. 1»54 po 860 gld. 163 gld. 25 kr. Državne srečke iz !. 1864 po 100 gld. . 194 , — „" Dunava r»^. srečke f)"0 po 100 gld. . . 130 „ 60 m r.em\y ob•-. nvstr. 4»/.//,, zlati zast. listt . 99 „ lO „ \kcije aii^ln-avstr. banke po 200 gld. . . 160 „ 75 „ Ljubija.iske stvčke......... 23 — „ Rudolfove sračke po 10 gld...... 28 „ — , Kreditne srečke po ton ...... o<)4 n — Tramway-drnfit. velj. 17o gld. a. v. . , . 507 , „ Papirnati rubclj.......... 1 27"/4 Ces. kr avstrijske državno železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1897. leta. Odhod Iz I.:iiI>I|ho4* juž. kol. 1'rou'K «'■«'*'. Trliii Ob uri f> m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno: čez Selzthal v Ausse, Sobingrad; /;e« Klem-Reifling v St. yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak Celovec, Franzetisfeste. Liubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; (e:'. Amstetten na Punai. - Oh 11. uri 60 m. dopoludne osnbni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela-tlial, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osoimi vlak v Trbižj Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnojjrad, Lond Oastein, Zeli oh jezeru, Inomnst, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz; čez Klem-Heiflm«; v Steyr, Line. Badejevice, Plzenj, Manjine vare, Heb, Fraucove v»re, K.arl«»\e Vrire, Prago, Lip-skn, Dunaj via Amstetten. — Pro>rn v No>o ni»*«Hn In m K.«»<-evj«*. Ob ^. uri 16 m zjutraj mešani vlak. — Oh US, uri 66 m. popoludne meSani vlak. — Ob 6. uri 30 ca zvečer mešani vlak. — Prihod v L| ulit |anu. j. k. I*r«»ica 1» Xrhl7.it. Ob f>. nri 52 m. ajutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varav, Karlo* vili varov, Heba, Marijinih varov. P!;:nja, Pudejevic, Solno arrada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljuhua, Celovca, Bel'aka, Fraa-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Dn naia via Amstetten. Karlovih varov. Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solnograda. Linca. yteyra. Pariza, Geneve Cnnha, Bragenct« ioomoata Z^lla ob jezeru, Leud Gasteina Ijjubna, Celovca. Linca, Pontabla. Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljuhna. >Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensffiste, Pontabla — Ob 9. uri 6 m. zvečei osoh ni vili k z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla.— !'c-ou*t In Novega luemta tu le Hoei'vja. Ob fc*. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoluane mesaui vlak. — Ob 8. uri .3;» m. zvečer raesani v'--'i. — 4» m. popoludne, ob ti. uri 50 m zvečer. — l*ritio«aa«a««««»«««a«aaaaaaa«a«a Dunajsko pecivo trikrat na dan sveža peka, kakor tudi naslednje specijaliteta: Granam - kruh, po predpisu drnStva Vegetarijancev na Dunaji, pristni Pres-burski makovi in orehovi kifelol in potvioe, Brloch, venčastl in Ulmski- struklji, dunajske patent Struce, kakor tudi pristni dunajski posebni kruh. in rien kruh, zadnji kiselkast napravljen brez drožja, priporoča in dostavi vsak oso in v vsakej množini, prosto na dom j0 (.i44_2) o sit. £5. onoooooooonoonoooooooonnoo« stavbene firme Ing. B. Borkovec in arh. 0. Dvorak stavbinsko podjetje in tehn. konstrukcijski boreau naznanja s tem. da je vsled prevzetja zgradbo železnice in drugih stavb na ČeSkem stavbinsko obrt za Kranjsko početkom tega leta nazaj položilo (458) in ob enem odpokliče tudi svoje zastopnike iz Ljubljane. P. n. interesente prosi, da se z mort bitnimi naročili obrnejo na oentralno pisarno Imenovanega podjetja v Pragi, Kralov. Vinohrady, Resslova ulica št. 98. i S ii Ernest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vseli ktttc-jcorij po nujtiiijili cenah. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča (311-5) z velespoStovanjem Einest Speil. Razglasilo. Podpisano županstvo naznanja, da 8» bede vrnila «lis4** 2. aprila IS«»kj. i, ob 11. ari dopoludne v o Im-iusk I pisarni v Rudo! f01 cm minuendo-dražba stavbenih del za zgradbo dvonadstropne hiše za stanovanja. Dražheni pogoji, načrti in proračuni leže na ogled v mestni pisarni v Rudoifovem. (451) Mestno županstvo v Rudolf ovom. I i 9 ! I : (ttST Radi znatno povečanega izdelovanja TSSU je dobiti će jedna partija slavnoznanib Czime^ovih (141) — 8) Jon plus ultra - peronospora brizgah" (za opraševanje trt in dreves proti boleznim in žuželkam.) Obširni prospekti teh priznano najboljših aparatov gratis in franko Beflektsnlje naj blagovole sporočiti svoj naslov in stan ter približno koliko bi potrebovali, jidinemu fa-brikantu Furl Orisi v Gradcu. 0k*f* Pri primerno velikih kupčijah se zajamči tudi samoprodaja. eflorentinshi klobuki se od slej, da se pre- 9bV* tudi ne pri meni kupljeni ^| prečijo zamude v sezoni ozprejemajo a snaženje in modernizoaanje v salonu modnih klobukov (429—2) S. S. ^Benedikt, £ jablana, Stari trg* Prostovoljna prodaja zemljišča. Na Javni dražbi, ki se bode vršila dne 97, iimren ob B. url dopolnilne v Dragom erjii pri Brezovici, okraj Log, lil«, atev. Ift, prodalo ne bode zemljišče, obsegajoče tO oralov gozda, • njivo in 9 aenožetl, ali skupno ali pa razdeljeno na drobno, pod ugodnimi pogoji. (446—2) 1000 jelkovih dreves povprečno po 20 palcev df belih prodalo bode Županstvo občine Erzel j pri Vipavi dne 30. t, m. ob II. url dopolnilu t v občinski pisarni na ISi zelju. Drevtsa so v občinskem goidu na Nanosu. Jožef ^erjaia.dič 449—2) župan. Št. 480. v448) Občinsko glavarstvo v Materiji daje sploh v znanje, da bode ponovljeni semenj za živino in drugo blago v Herpeljah ctrx& Sa aprila 1898 in tako naprej dne) 2. vsacega meseca brez prenehanja; ako pa ta dan pade na nedeljo ali praznik, se bode semenj vršil prihodnji delavni dan. Semenjski prostor je na ugodnem kraju, na razpotju treh železnic Herpelje-Kozina, in bode zajedno leto štantnine prost, torej se prodajalci in kupci na obilen obisk uljudno vabijo z opazko, da je za postrežbo povsem skrbljeno. glavarstvo materija dne" 8. marca 1898. Občinski glavar. Otvoritev. dovoljujem si svojim p. n. naročnikom uljudno naznaniti, da sem 2 današnjim dnevom otvoril ^cejutr^no sobo kjer točim vrhniško, k&kor tudi budejeviško pivo v steklenicah, potem rudeče vino, liter 40 kr., belo vino, liter 44 kr., in črno (istrijansko) vino liter 48 kr. Ji obilnemu obisku uljudno vabi m J- C Praunseiss trgovina s delikettesetmi, J^estni trg št- tSf, V© i li o zalogo priporoča J. Soklič. (38) ^W *f L ^s4fea> ^kH 1 JOSIP REICH 4 likanje sukna, barvarija* < in kemična spiralnica ► i j Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £ lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakerana naročila zvr&iijojo se točno in po nizki coni. Vso mere bo Bhranju-je)o in zaznAiu^nujejo. 1'ri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpotdati. S po mlada a sezona i tta&ttattfa, čet &o novi oufine t ti in vofttcni -uz-otci na zazpofaijo. Na deželo se pošiljajo vzorci franko. j.pzor Alojzij Erjavec hlL» (42) čevljarski mojster v LJubljani, Čevljarsko ulloa at. 3 'f priporoča se preč.ast. duhov&fimi in slav. občinstvu za obilno narocevanje ružno« vrstnih obuval, katera izvr&uje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najGneifle do najpriproutejse oblike. Mere se shranjujejo. V na nji m naročilom naj se blagovoljno pndeue vzorec. fc4 egT ^^'?&^^1f'*&*tt^^^'*&'?l g.a-ss.ja.sarsa*—» TM^.gigia oderci izvrstne fazone, !«. w -najboljši izdelek 4f») ttaJo*BiscJe pri i ALOJZIJU PERSCNE Za Velikonočne praznike priporoča Jakob Zalaznik-ova pekarna iti slaščičarna &a Starem trgru. £t. 21 vsak dan Bveže plitc«« (kakor tržaške), kakor tudi Iti « lij ti i» « »< O krole s smttano napoluene, dalje prevzema vsakovrstna naročila na Brata Hborl Pred škofijo 22, poteg muine #•># #aO#a*4 * ♦♦♦<• *>♦ ! Avgust Eepič! ♦ «+. sodni' -asa- £ i Ljubljana, Kolezijske ulice it. 16, { x (4H) -v Trnovem. * • se priporoča slav. občinstvu in nnznauja, • J da izdeluje in popravlja vsakovrstne * Xsoda Iz hrastovega ln mehkega A lesa po najnižjih cennh. — Ku trnje # J ln pro«laJa staro vinsko posodo, jj F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnice drž železnic uradnikov ■V Xjj-u.loljsi.nl, Šolento-argrcva -vilice št. -3= rp priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblok in nepremočljlvlh havelokov pu najnovejši tkOOIU in najpovnljnejsih cinah. Angleško, francosko m tu/ermko robo ima na skladišču — Og. uradnikom se priporoma za izdelav>inje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse ..raven spadajoče predmero. kakor sablje, meće, klobuae itd , gg. c kr ju stičnim urad .ikuin pa za izdelav anje % Ljubljana, KraiičiškaiiNkfl ulic« 4. "*'' Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, ^ itavbinsk* ln pohlšt/ena pleskarji * Tovarna za oljnate barve, lok r in pokost. (44) > "'' Zaloga orlBlnMlnetca karl*olliie|a. j 1P Ma&oba za konjska kopita in usnje, m 1 Največja izbsr najnovejšega \ [svilnatega blaga 3 črno in barvuntu, za sel« obleke in bluze, priporočs |to n»)uii|lb vriiuli ^47) 3SfiP tal a rje v in barei. ~ Alojzij Persche I Prati Skotijo 22, poleg mestne hi še. I -© srn i N< jvtčja tflvarniika ?ali;ga HENRIK KENDA Ceneni iepi klobuki za dame! Vodno zadnje novosti, l'u |ira« I |n so urno In prav po ceni. Moiliii [tnali friiiko in Ittttll. (60) LJUBLJANA. 11 prodajalec bieiklov i Iz pršili t o v« nt. (49, Ljubljana | Šclenburgove ulice 6. 6 Najboljšo urejena delav- | nioa za popravljanje blolblov in Šivalnih strojev. '^t, 9 kloDukov 530 najnižji ceni pri (50) J. S. BEMEDIKT-u ti|lll»ljsiuat Stori 1 r;;. J. J. NAGLAS 534a.i-{> D Ljubljana (f,1! Turjaški trg Štev. 7. B^t ehanik w Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani, I Š v.r i ttcojl po najnižjih cenah j it ci u in droga ! v to stroko ipada* m jo^.a popravila iz-vrSi dobro in (•.••no. V sanja naročili »e tOĆOU t£vi'MI| ii*J . Ign. Fasching-a vdo^e ključavničarstvo (r>3) Poljanski nasip št. 8 (bistra tin) priporoča »vojo bogato zalogo ČEtedilnilt ogxijid<č niK|prJproH(e|»illi, kakor tudi t>n{Sl-nt |ftlli, z žolto medju ali mesingom montiranib za obkladu s pefinioami uli kahlami. ■•«pri»»I|un|a Iiit«<» »»., < • i. Vninijn naročila ne hitro izvrSiv wv. savsss '-• ^ ■ Z^^ta Ljubljana, IPintsiJ^kis c^sl« st. flJl. Tovarniška Balega šivalnih strojev in veiocipedov, ^SiV^-vMi lONOlvOllsosjSfJNOIMM ^»Oiji ravate in (55) perilo za gospode prodaja najconojo Alojzij Perschć t* Preti škofijo 22, poleg mestne hiše. Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Uuna ska cesta priporoSa hvojo nsJVBOJO zalogo vioh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz t nI o, jek'a in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salanskihur vse le dobra do najfinejšo kvalitete po nizkih oenah. Vovostl v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v salosrl. 55 f oprave so lzvrinjsjo najtooneje. Anton P^eisker Sv. Petra cesta št, S Ljucljana Sv. Petra cesta it. G priporoča svojo veliko salogO gotovih oblek za gospode in dečke, jopic iu plašče v za gospe, nepre-močljivih. liavelokov itd. Ot>lelco |»*> lii«^!*! se po najnovejših asoroib in po najnižjih SM cenah solidno in najhitreje Isgotovljajo. I^i?saML Detter* TjJiaTol^ajaa,, Stsixi trg* štov. 3_. Prva in naistarUiSa zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vBiikovrutni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Mlaiiio-reziilce in n» 1»* iliilc*«, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (68) Oenlkl zastonj ln poštnine prosto. Sa 9 Z v največji izberi in po ^ najnižjih cenah f trakove k vencem ^| z ali brez napisov v I vseh barvah priporoča iV Kari Recknagel ua Mestnem trgu. Učenec ts dobre hile, ki je dovršil ljudsko golo z dobrim vspehom, ter je po&ten in priden, vzprejme bc takoj v trgovino z mešanim blagom L. Fiiraager Ja v Radovljici. ■ Hi-i) Vsak drugi dan se dobe sveže 1 vi (459-1) Ant. Stacul-u v Ljubljani. posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 im !*«•«• auino: kHvarnlnko bi m km I nI carino za Reko, v veliko, jako lepo ka-urno, 15 gld in vse prosto; llkitrlro, ls gld., iu 31. kubarleo, poleg kuhinjskega načelnika in kuharja, ohe v Opatijo v penzijo, katero obiskuje visoka gospoda — (Vedno so mjizburncjše službe zabeležene.) 8 v »Narodnem domu" v Celji odda se od 1. junija 1898. L pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudi)*' do 15. aprila 1898 na gostilničarski t>diek v „Narodnem domu" v Celji (488—2) Šivilje za živote in učenke takoj vzprejemajo in dobo stslno opravilo pri gospe Etizi Hitzl Hubar ^7-1 Za (371—3) kurjača ali nočnega čuvaja Hlnžbe mlittl mož, 31 let star, rim.-kat., oit-njen, brez otrok, do kn.ir« mn|i» S. I. Ponudbe se prosi na upravniBtvo »Slov. Naroda" pod: »»S* II. J. 21". VI Udauo podpisani priporočam p. n. krč- ISr marjcm in slav. občinstvu svoje K^t !e| izvrstno K g marčno, eksportno in granatno g § pivo g gl kakor tadi fV h pivo v steklenicah p gj po naj iii/j I vcmiI. jdj •■V Postrežba točna in vestna. "**■ Ki S Simon Kuketz K Uj lastnik pivovarn v Laškem trgu in v Žalcu đ iN! (MtitJofMlii*). (39>-3) J. Giontini-jeva knjigotržaica priporoča ravnokar izdano prvo serijo sblrks „Pole s podobami za šolo in flor obsegajočo (445—2Y 25 podob s slovenskim besedilom. Cena 1 ffld. OO lci-. (452—1) Dva prav dobro ohranjena poštna voza proda po jako nizki ceni Klementina Pauser poSrarjeva vdova v Ribnici, Kranjsko. V najem se odda na 3 leta po najnižji ceni prodajalnica z jedno sobo, kuhinjo in dvema kletima, ns prav lepem prostoru pri ttrni cerkvi zraven Sol«. Več pove lastnik Anton Iloiilgsraami v BenilĆu. (455—1) ■ 7 sobami, prostorno, obokano kletjo in gospodarskim po-slopjem, obokanim hlevom in kozolcem, pripravna za gostilno ali drugo trgovino, vse v dobrem stanu, z zraven letečim sadnim vrtom, travnikom iu njivo, bliza 2 ortlov, ležeta poleg velike dunajske ceste, pol uro od Ljubljane, v ft(o*«l »i. :»•'» *«* i»Uo| prosto »ol|u» proda. Več in natančneje se isvć pri gospodarju samem tam v hiSi. (450—1) 30.000 komadov 2- in 3-letnih špargeljevih sadik. Couovera-Kolossal, 3letni, l*>•'■ > komadov 12 gld., 100 komadov 1 gld. 50 kr.; Erfnrtakl ve-llkHui. 3 letni, L000 komadov 12 gld.. 100 komadov 1 gld. 50 kr.; dveletni olieh vrst 100») komadov H gld., HO komadov 1 gld.; dalje vse vrste poljsku, se« lea|iMln» in cvetlična aeiueiis, pristna in za- jamčeno kalj iva, dobe so pri (1445—30) Alojziju Korsika Tržaška cesta št. 10 ali Selenburgove ulice št, 5. s patentom proti zmrzlini priporoča tvrdka R. A. Smekal k| _____v Čochii, kufere izključno sama izde-ljnje, Te brligitlnU-e h pal«*ntOBB proti »mrm-llnt v MNjllll>-*( slina h«« pr. Mirni« Jo. Dalje priporoča SSvtf p»N4»te. ee-laile, kui«(l|Mk«- ttroj*' itd. itd (208 6) ruinica: R,. A. Smekal v Zagrebu. Najnovejše in najboljše v 3s: 1 o To ul i Icl za gospode in dečke l»..-Ji-lfc. «■ prvin RSSirlJsklb. u«miimUIIi, Italijan-Ni.ili In miKleAkili luvarn priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah Osi Jo Hatnann Zaloga klobukov (4CG—2) o kr. prlvlleg-ovanih JB| dvornih klob. tovarn W. Ch.Pless, Dunaj, in J. Fichler, Gradec. I. tolkli i. i NI- |M» iHMtlii širjull slnVC* !■> PO lilNllli napos«-«11 oiiiiuc laiieiiu|<*|o iu hv vsprojontsi{o sti«iklobnlt < sa Imrvnnje in aiiouVrul*ovnnJs. Fino damske modne klobuke v apartnih. novostih. priporoča (453—1) modni salon BENEDIKT t Ljubljani. !!! Modni klobuki ne pridejo v razložbolt! ■ Imate li otroke? Gotovo! To naj Vam bode tim bolj uzrok, da vporab-ljate !e popoluo čisto in rezko-ti prosto milo, s katerim umivHte dojenčke in otroke; kajti ojstrolugasta mila so za nežno otroško kožo naravnost stup. Kupujte, ako hoćete dobro kupiti, p >sehno v novejšem času z dragocenimi tvarinami znatno zholjBano in spopolnjeno Doerlng-ovo milo S SOVO. To milo ne provzroči mkaki ga žgočega čuta, inkake napetosti kože po nmi-vaiij'i, ono je otroško milo par excellence in velja le (332 2; 2 30 kr. komad. V Ljubljani predajajo na detalo: Avgust Auor, Anton Krlsper in Viio Petričic. Oaneralno i astopatvo: A. M:treh !t Oo., Lnnaj, I., Lugeck 8. Jako Pozor kolesarjem-novincem: za vezno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Puch, Styria {najboljša) Columbia Največja zaloga koles s vsemi novostmi. Po znano nnjholjfia in pre- / II _ I * _ _ I ■kolena kolesa proti / /fQ§JCcLf~ garanciji po najnižjih / cenah. Mthanlfina / OitiiiMiiiM delavnica za vsa/ _ /7^6/77/6/^ poprav tla nahaja se v 1 as t n i hi Bi na m , ,, , Poljanski cesti/ Svetovnoznana lep iM'D.stor na / angleška kolesa prostem za vež- / banje na kolesu. / U orožne tovarne B. S A. Velika zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki i valni h strojev tor koles se poBiljajo po post i zastonj in franko. Pr'poroćain ae p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Pa n Č uden, urar v Ljubljani. Izdajatelj in od;;t,vorni ortdmk: Josip Noll<. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne". 0 25