PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	jA ■,
Abb. postale 1 gruppo	- f^eiia 4U I1F
Leto XX. St. 6 (5689)
TRST, sreda 8. januarja 1964
U Tant: So razlogi za upanje glede perspektiv razorožitve
Odgovor na papeževo poslanico - Tudi Douglas-Home je optimist glede možnosti nadaljnjih sporazumov med Vzhodom in Zahodom - Začasen dnevni red konference OZN o trgovini in razvoju
NEW YORK, 7. — Glavni tajnik OZN U Tant je govoril nocoj na kolumbijski univerzi v New Yorku. Izjavil je med drugim, da so razlogi za upanje glede perspektiv razorožitve. Poudaril je, da so zamisel miroljubnega sožitja kritizirali tisti, ♦ki ne sprejemajo nujnosti, da se na svetu daje pravica živeti v miru kljub nesoglasjem)).
U Tant je tudi izjavil, da je položaj na Srednjem vzhodu na splošno nevaren in da se boji, da se bodo morali Združeni nar rodi več ko enkrat ukvarjati s tem področjem v letu 1964. Izrazil je upanje, da bo OZN mogla umakniti svoje opazovalce iz Jemena, ko bo potekel mandat za sedanjo skupino opazovalcev, toda varnostne sile O-ZN v Palestini bodo nadaljevale svoje delo.
U Tant je izjavil, da bo leto 1964 kritično leto v zgodovini OZN, Sedaj ima OZN za približ-
no 144 milijonov dolarjev primanjkljaja. Ce se ne bo finančno stanje izboljšalo, se bo učinkovitost organizacije na številnih sektorjih zmanjšala.
U Tani je odgovoril na papeževo poslanico z naslednjo brzojavko:	»Z veseljem sprejemam
nov odločen poziv za mir, ki sta mi ga poslali iz Jeruzalema. Ker je ohranitev miru temeljni smoter Združenih narodov, vam zagotavljam, da se pridružujemo vašemu pozivu in izražamo globoko upanje, da bodo vsi ljudje posvetili svoje napore odstranitvi vseh mogočih nesoglasij za ne-
nehno iskanje miru na svetu*. mednarodne zadeve v zvezi z o-Zvedelo se je, da bo U Tant snovnimi proizvodi: 3. trgovina z
obiskal osem afriških držav med	------- -
svojim potovanjem, ki ga bo začel proti koncu meseca. Program do-
loča obisk v Nigeriji, Etiopiji, Libiji, Maroku, Alžiriji, Tuniziji, Gvineji in Gani. Potovanje bo verjetno trajalo dvajset dni.
V Tunisu so danes uradno javili, da bo U Tant na obisku v Tuniziji od 4. do 6. februarja.
Danes se je zvedelo, da Se bo konference o trgovini in razvoju, ki so jo sklicali Združeni narodi in ki bo od 23. marca do 15. junija v Ženevi, udeležilo dvanajst medvladnih organizacij kot opazovalk.
Začasni dnevni red določa razpravo o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo še posebej razvijajočih se dežel in ki so: 1. razvoj mednarodne trgovine in njena važnost za gospodarski razvoj;	2.
■■■iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
SFRJ šteje 19,065.000 prebivalcev
Izvoz se je lani dvignil za 29 odst., hranilne vloge za 38 odst., industrijska proizvodnja za 15,5 odst. - Priprave za proslavo stoletnice smrti Vuka Karadžiča
BEOGRAD, 7. — Zvezni zavod za statistiko je objavil danes prve podatke in ocene važnih gospodarskih in družbenih gibanj v preteklem letu. Ti podatki med drugim govore o skladnejšem gibanju v gospodarstvu v letu 1963.
Po teh podatkih so bili osebni dohodki in družbeni produkt za 15 odst., gospodarski pa za 11
-V W V., guopuuaibAl pa. L- a X i
°dst. večji kot leta 1962. V industrijski proizvodnji je bilo zabeleženo 15,5 odst., v kmetijski 0 odst. povečanje, medtem ko je bil izvoz blaga za 29 odst. večji. Pri 11 in pol-odstotnem povečanju produktivnosti dela so se nominalni dohodki v industriji povečali za 18 odst., a realni za 12 odst., kar pomeni, da so se življenjski stroški lani dvignili za 6 odst.
Po ocenah Zavoda za statistiko je Jugoslavija imela konec leta 19.065.000 prebivalcev, to je 236 tisoč, oziroma štiri odstotke več kot konec leta 1962. Računa se, da je danes v Jugoslaviji zaposlenih nad 3.531.000 oseb in med njimi 1.029.000 žensk. V preteklem letu je bilo zgrajenih 119.000 novih stanovanj s skupno površino okrog šest milijonov kvadratnih metrov. Lani je Jugoslavijo obiskalo nad 1.773.000 tujcev, predlanskim pa 1.242.000.
Podatki zveznega zavoda za statistiko kažejo, da Jugoslovani iz leta v leto vedno bolj varčujejo. Hranilne vloge so namreč decembra znašale 205 milijard dinarjev in so bile do 38 odst. večje kot konec leta 1962. Pomemben podatek je tudi, da je bilo v letu 1963 za zdravstvo uporabljenih o-krog 217 milijard dinarjev, t.j. 12 odst. več kot leta 1962. Dalje je bilo konec leta tri milijone 780 Hsoč koristnikov socialnega zavarovanja in 744.000 koristnikov pokojninskega zavarovanja.
, Od 192.000 študentov jih je v lotu 1963 diplomiralo 22.907. V istem letu je obiskovalo * osnovne šole 2.000.960 učencev.
Letos bodo v Jugoslaviji proslavljali stoletnico smrti enega največjih srbskih kulturnih delavcev Vuka Karadžiča. Vse slovesnosti bodo imele značaj splošne ljudske proslave. Tako so sklenili na prvi seji odbora za proslavo te stoletnice, na kateri je bil izvoljen za predsednika predsednik srbske skupščine Dušan Petrovič. Organizatorji proslave bodo znanstvene, kulturne, prosvetne in politične ustanove ob sodelovanju podobnih ustanov in organizacij v drugih republikah. Začetek proslav bo slovesna akademija na Kolarčevi univerzi v Beogradu, na kateri bo govoril Nobelov nagrajenec Ivo Andrič. V okviru proslave bodo v Tršiču, rojstni vasi Vuka Karadžiča, obnovili njegovo rojstno hišo, zgradili novo osnovno šolo in popravili ceste. Na dan Vukove smrti, 8. februarja bo slovesna seja Srbske akademije znanosti, medtem ko bo sredi septembra v organizaciji filološke fakultete v Beogradu sestanek znanih jugoslovanskih in tujih slavistov, na katerem bodo prebrali referate o Vukovem življenju in delu. Založba ((Prosveta« bo do konca jubilejnega leta objavila celotno Karadžičevo delo v 32 knjigah, medtem ko bodo druge založbe objavile posamezna Vukova dela in rokopise, ki so povezani na njegovo življenje in delo.
Agencija Tanjug je objavila danes besedilo brzojavk, ki sta si jih izmenjala papež Pavel VI. in predsednik republike maršal Tito.
Predsednik Tito je prejel od papeža Pavla VI. naslednjo brzojavko: «Iz svetega mesta Jeruzalema Vam želim zagotoviti o toplih mo-
litvah, ki jih pošiljam bogu za blagor in mir vseh narodov ‘v pravici in bratski ljubezni.«
Predsednik republike je odgovoril: ((Zahvaljujoč se Vam za humano sporočilo Se iskreno pridružujem Vašim željam za blaginjo in mir vseh narodov.«
B. B.
"Zmanjšanje mednarodne napetosti je prešlo fazo pobožnih poslanic dobre volje,« je včeraj izjavil predsednik britanske vlade Douglas Home in je navedel tudi nekatera konkretna dejstva o ^manjšanju napetosti: da je jedrsko oboroževanje doseglo tako stopnjo, ki ne dopušča misli na vojno; tudi ZDA in Anglija poudarjata isti zaključek, ko Hruščov »dkrito vabi ostale države, naj se odpovedo uporabi sile, in kaže 5jkupaj z vzhodnoevropskimi državami večjo elastičnost. Včeraj se je tudi zvedelo, da je Home že Pred božičem odgovoril Hruščovu na njegovo pismo od 20. novembra lani glede sklenitve pogodbe n»ed NATO in varšavskim paktom.
Tudi glavni tajnik OZN U Tant je včeraj poudaril, da so razlogi upanje glede perspektiv razoro-zltve in ponovno poudaril nujnost miroljubnega sožitja. Po drugi strani pa je pokazal s prstom zlasti na nevaren položaj na Srednjem vzhodu in dejal, da bo letošnje leto kritično leto v zgodovini OZN. Tudi on je odgovoril na papeževo poslanico in pouda-™> da je ohranitev miru temeljni smoter OZN.
Tudi na Cipru se kažejo znaki vedno večje pomiritve in danes bodo začeli odstranjevati barikade in cestne bloke v Nikoziji. Napovedana londonska konferenca bo od 13. do 15. januarja, ter se Je bosta udeležila Makarios in Kučuk, predsedoval pa bo angleški minister Sandys. Tudi vprašanje pošiljatve opazovalca OZN bo v kratkem rešeno.
Velik prispevek k naporom za Pomiritev na svetu bo tudi pomladanska ženevska konferenca o trgovini in razvoju, katere začasni dnevni red je bil včeraj objavljen.
Jutri se bodo začeli razgovori zahodnih predstavnikov v ženevskem razorožitvenem odboru verjetno tudi o predlogu Hruščova, naj bi sklenili sporazum za reševanje ozemeljskih spornih vprašanj brez uporabe sile. Predsednik Johnson pa je podpisal zakon o programu pomoči tujini, v katerem ni nobenih omejitev glede jamčenja kreditov o prodaji žita Sovjetski zvezi. Z zanimanjem se pričakuje njegova tradicionalna poslanica o stanju v ZDA, ki jo bo prebral danes popoldne in za katero že sedaj pravijo, da je »izvrstna«.
Do zboljšanja odnosov prihaja tudi med Alžirijo in Marokom, ki sta bili še pred kratkim v vojnem stanju. Ben Bela je predlagal maroškemu kralju, naj bi se poiskale metode za rešitev spornih vprašanj, zlasti pa za obnovitev diplomatskih odnosov.
V nasprotju z vrsto tako spodbudnih novic pa je izjava zahod-nonemškega kanclerja Erharda, da njegova vlada ne bo dala nobenih novih koncesij, ker da je bil sporazum o berlinskih pro-pustnicah skrajna meja, čeprav je v isti sapi dejal, da se strinja z Johnsonom, da se ne sme opustiti noben poskus na poti popuščanja napetosti. Socialdemokratski zahodnonemški župan Brandt pa je včeraj rekel, da se strinja z zavezniki, da je v enakih pogojih zaželeno doseči nadaljnji sporazum v interesu prebivalstva, ter da je zahodnoberlinskl senat postavil vzhodnonemški vladi konkretne predloge.
Morda spadajo nekako v politiko nepopustljivosti napadi nekaterih krogov grške pravoslavne cerkve na papeža Pavla VI. in na patriarha Athenagoro, ki se je sestal s papežem; v nekem samostanu blizu Aten so celo molili za neuspeh njunih stikov.
Ben Belovo pismo kralju Hasanu
RABAT, 7. — Alžirski predsednik Ben Bela je poslal maroškemu kralju Hasanu osebno pismo, o katerem se zatrjuje, da vsebuje predlog o ((iskanju metode« za rešitev spornih vprašanj med Alžirijo in Marokom, predvsem za obnovitev diplomatskih odnosov in za ureditev položaja Alžircev v Maroku. Baje je Hasan že izročil Ben Belove-mu odposlancu odgovor.
v v (unii	v	HgUVUlet l.
izdelanim blagom in s polizdelki. 4. izboljšanje nevidne trgovine razvijajočih se dežel; 5. vplivi gospodarskih regionalnih skupin; 6. finansiranje, ki naj omogoči razmah mednarodne trgovine; 7. ustavne določbe, metode in mehanizmi za izvajanje ukrepov o razmahu mednarodne trgovine.
V VVashingtonu bodo 9. in 10. januarja razgovori zahodnih predstavnikov v ženevskem razorožitvenem odboru. V poučenih krogih pravijo, da bodo na sestanku verjetno govorili tudi o nedavnem predlogu Hruščova, naj bi sklenili sporazum, da se ozemeljska sporna vprašanja ne bodo reševala s silo.
Angleški funkcionarji v Londonu so danes izjavili, da je Dou-glas-Home poslal pisan odgovor Hruščovu na njegovo pismo od 20. novembra v zvezi z odnosi med Vzhodom in Zahodom in glede morebitne sklenitve nenapadalne pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta. Angleški odgovor je bil izročen v Moskvi 22. decembra, po posvetovanju z zavezniki NATO.
O poslanici Hruščova je Home govoril nocoj na volilnem zborovanju v Kinrossu na Škotskem. Izjavil je, da se Hruščov želi izogniti vojni z Zahodom. Dodal je, da je zmanjšanje mednarodne napetosti prešlo fazo »pobožnih poslanic dobre volje« in da Velika Britanija že več let meni, da je jedrsko oboroževanje doseglo po količini in kakovosti tako stopnjo, ki ne dopušča misli na vojno med Vzhodom in Zahodom. Pripomnil je, da zaradi tega iščejo stične točke s Sovjetsko zvezo, »sedaj ko tudi ZDA in Velika Britanija javno poudarjajo, da so prišle do istega zaključka, in ko Hruščov, ne da bi postavil konkretne predloge, odkrito vabi ostale, naj se odpovedo uporabi sile, in prav tako kaže željo, da se prepreči vojna z Zahodom«.
Zatem je Home izrazil upanje, da bo moč letos skleniti druge sporazume za daljše razdobje v zvezi z berlinskim zidom, in je pripomnil, da vsi ti znaki »odražajo večjo elastičnost vzhodnoevropskih držav in Sovjetske zveze; zdi se, da komunistične države iščejo priložnosti za trgovanje z Zahodom«.
Home je tudi izjavil, da namerava februarja obiskati ZDA in se sestati z Johnsonom, »da bosta skupaj iskala konec hladne vojne in izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo«.
n initililliiii ulil llltl>llll■Illllllll!lllllllllll■lllllllllllllllllllll■llllllllf umiti
Kancler Erilard napovedal nov sestanek z Johnsonom
Kanclerjevo in Brandtovo mnenje o pogajanjih za berlinske propustnice
BONN, 7. — Zahodnonemški kancler Erhard je danes javil, da je mogoče, da se bo v kratkem znova sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom. Erhard je govoril na seji demokristjanske parlamentarne skupine, predvsem o berlinskih prepustnicah in o pogajanjih, ki se bodo verjetno nadaljevala.
Izjavil je dalje, da Zahodna Nemčija ne bo dala nobenih novih koncesij, in da je bil sporazum o proipustnicah skrajna meja, do katere so lahko prišli. Glede tega je popolno soglasje med Bonnom, zahodnimi zavezniki in zahodnim Berlinom.
Glede svojih razgovorov z ameriškim predsednikom Johnsonom je izjavil, da je tudi ta mnenja, da se ne sme popustiti, čeprav se ne sme opustiti noben possus na poti popuščanja napetosti. Spo-razumela sta se, da ne bo nobena od obeh vlad nastopala brez poprejšnjega posvetovanja, še bo šlo za važne odločitve.
Dalje je dejal, da ni nobenega sporazuma glede dvostranskih razgovorov med Zahodno Nemčijo in ZDA glede bližnjih carinskih pogajanj v okviru GATT. Dodal je, da so »Američani samo pokazali zanimanje za podrobnosti o tem, kar se je sklenilo v Bruslju, zato da bodo mogli določiti svoje stališče, in to jim je bilo zajamčeno«.
Zatem je Erhard izjavil, da je bonska vlada poslala novo noto Franciji v zvezi s polkovnikom Argoudom, izključil pa je možnost, da bi ta zadeva kalila fran-cosko-nemške odnose.
O berlinskih prepustnicah je govoril danes tudi zahodnoberlin-ski župan Brandt na tiskovni konferenci. Brandt je zanikal, da je ravnal na lastno pest in da je za pogajanja dobil privolitev zahodnih zaveznikov in bonske vlade. Pripomnil je, da pri novih pogajanjih ne bodo popustili »pred političnim izsiljevanjem« in je zanikal, da je sporazum od 17. decembra prinesel prednosti Vzhodni Nemčiji. Izjavil je: 1. da ni nikoli ravnal na lastno pest; -2. da je zahodnoberlinski predstavnik, ki je nodpisal sporazum z vzhodnonemško vlado, nastopal «po nalogu«, in da je bonska vlada to formulo odobrila; 3. da ni bilo koncesij, ki bi kakor koli o-škodovale interese zavezniških držav; 4. da ni bilo nobenega priznanja vzhodnonemške vlade ali ((teorije treh držav«; 5. da se zavezniki, zvezna vlada in zahod, noberlinski senat strinjajo v želji, da je v enakih pogojih zaželeno in mogoče doseči nadaljnje
stva.
Brandt je poudaril, da bi pri morebitnem novem sporazumu šlo «za tehnične izboljšave«; pripomnil je, da je popustitev napetosti sedaj vidna tudi v Berlinu, in dejal: »Razgovori ali sporazumi upravnega značaja o o-sebnem prometu ne morejo spremeniti strukture režima na drugi strani, in to tudi ni naš namen pri podobnih vprašanjih«. Brandt je tudi izjavil, da je zahodnoberlinski senat postavil vzhodnonemški vladi konkretne predloge, ni pa hotel povedati, kakšni so ti predlogi.
Trgovski posli med Anglijo in Kubo
HAVANA, 7. — Havanski radio je sinoči javil, da sta kubanska agencija za zunanjo trgovino in britanska družba «Leyland Motors Ltd« podpisali sporazum, na podlagi katerega bo britanska družba dobavila Kubi 400 avtobusov in nadomestnih delov v skupni vrednosti 10 milijonov dolarjev (približno šest milijard lir).
Sporazum določa popolno izplačilo cene v petih letih. Avtobusi bodo začeli voziti še letos v Havani. Kredit za nadomestne dele znaša milijon 100 tisoč dolarjev. Baje ima kubanska vlada možnost nakupa drugih tisoč uvto-busov.
V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da ZDA obsojajo prodajo omenjenih avtobusov Kubi, ker da je ta prodaja »v nasprotju z napori a-meriške vlade, da izolira kubanski režim«.
Predstavnik britanskega ministrstva za trgovino pa je izjavil, da Velika Britanija ni nikoli bojkotirala Kube in nima nobenega raz. loga, da bi menjala svoje stališče.
Danes poslanica Lyndona Johnsona o stanju v državi
WASHINGTON, 7. — Predsednik Johnson je podpisal danes zakon o programu pomoči tujini za finančno leto 1963-64. Zakon določa nakazilo treh milijard dolarjev in ne postavlja nobenih omejitev gle. de jamčenja kreditov za prodajo žita Sovjetski zvezi.
Johnson je razen tega sprejel v Beli hiši demokratične voditelje v kongresu, s katerimi je pregledal glavne obrise tradicionalne poslanice o stanju v državi, ki jo bo prebral tutri ob 18. uri po srednjeevropskem času pred obema zbornicama.
Po razgovoru sta predsednik predstavniške zbornice McCormack in voditelj demokratične skupine Mansfield izjavila, da je poslanica «izvrstna» in da je v celoti v skladu z interesi ameriškega ljudstva glede notranje politike.
McComarck in Mansfield sta izjavila, da želi predsednik čim hitrejše izglasovanje zakona o državljanskih pravicah; pojutrišnjem se bo o tem začela razprava v komisiji predstavniške zbornice. McCormack jo dodal, da se bodo trudili tudi za odobritev zakona o zdravstveni pomoči starejšim ljudem.
Londonska konferenca o Cipru se bo začela sredi januarja
Na Cipru so se sporazumeli o nadaljnjih ukrepih za normalizacijo - Pred začetkom londonske konference bodo neuradna posvetovanja - Homove izjave
NIKOZIJA, 7. — Britanski visoki komisar na Cipru sir 'Arthur Clark je danes javil, da so se predstavniki obeh ciprskih skupnosti sporazumeli za vzpostavitev svobodnega gibanja in komunikacij na otoku. Jutri bodo postopoma odstranili barikade in cestne bloke. Razgovori o tem so se začeli pred štirimi dnevi med grškimi in turškimi predstavniki s posredovanjem britanskih funkcionarjev.
V New Yorku je tajnik OZN U Tant sprejel predstavnike
Anglije, Grčije in Turčije in z njimi govoril o predlogu za i-menovanje predstavnika OZN, ki bi nadzoroval vzdrževanje reda na Cipru. Kakor znano, je ciprska vlada načelno sprejela ta predlog.
V Londonu so javili, da je ustavna konferenca o Cipru začasno določena za 15. januarja; tega pa niso še uradno potrdili. Konference bi se morali udeležiti predsednik Makarios in podpredsednik Kučuk, ki bi predstavljala ciprske Grke in Turke. Prav tako se bosta konference udeležila zunanja ministra Grčije in Turčije. Konferenci bo predsedoval angleški minister za
odnose s Commonwealthom Dun-can Sandys.
Pred začetkom konference se bodo začela neuradna posvetovanja med britansko, grško in turško vlado. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da ni nobenega znaka, da je bila OZN povabljena, naj pošlje svoje predstavnike na konferenco. Dalje ni hotel predstavnik Foreign Officea povedati, koliko časa bo konferenca trajala. Zvedelo se je, da se morajo o raznih podrobnostih še dogovoriti in tudi o morebitni navzočnosti opazovalca OZN na Cipru. Pripravljalni razgovori se bodo začeli v Foreign Officeu med zunanjimi ministri Anglije, Grčije in Turčije.
Iz Nikozije je odpotovala danes
iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiii,Iliiiliiiilim„iiiiili,i,i,ii,„ii,1,MII,l,til,„mi,i„iiIlmllltrllI)lll)lll)]illllllltllllillilll)li|ll|l||)|||||||il|||1||1||||
JUTRI ALI V PETEK SEJA VLADE GLEDE ZUNANJE POLITIKE
Vodstvo PSI bo danes odločilo glede izrednega kongresa stranke
Ta odločitev bo bistveno vplivala na sklepe vsedržavnega zborovanja levice PSI Sporočilo «disciplinirane levice» in okrožnica Gatta za izvolitev delegatov
RIM, 7. — Zasedanje poslanske zbornice se bo začelo 20. t.m. ob 17; na dnevnem redu so vprašanja poslancev.
Ministrski svet se bo sestal v četrtek popoldne ali v petek, da bi nadaljevali s proučevanjem zunanjepolitičnih vprašanj, ki so ga načeli že na prejšnji seji po poročilu, ki ga je podal zunanji minister Saragat. Razprava bo zajela tudi vprašanja zunanje' politike v zvezi s predvidenimi sestanki med italijanskimi in evropskimi, ter ameriškimi državniki. 13. t.m. bo namreč Segni odpotoval v spremstvu zunanjega ministra Sa-
ragata v Washington, kjer se_________________
bo sestal s predsednikom John-
sprotovala sedanji politiki večine «S tovariši,-..ki bodo morda izstopili iz stranke, nameravamo vzdrževati bratske odnose in naš namen je nadaljevati borbo za enotnost italijanskega delavskega gibanja.«
Po sestanku je Bertoldi izročil novinarjem naslednje sporočilo: «Na prvem sestanku nekaterih poslancev, sindikalnih voditeljev, voditeljev federacij socialistične levice so si izmenjali misli o notranjem položaju PSI. Medtem ko se zborovalci čutijo vezani za nadaljnje napore, da se izognemo razcepu, ki ga soglasno imajo za veliko škodo za stranko in za vse italijansko delavsko gibanje, izjavljajo. da imajo prisotnost aktivne levice v PSI za politično bistven element, ki naj v vsakem primeru ohrani živo opozicijo politični liniji sedanje večine v ponovno poudarjenem prepričanju, da svobodna dialektika znotraj stranke in struj, kot razrednih instrumentov, more vedno omogočiti uveljavljenje alternativne politične linije. Enotnost levice v enotnosti stranke predstavlja dediščino, ki je ni moč uničiti brez hudih posledic in odgovornosti. Zborovalci bodo dali obsežnejše in konkretnejše pobude, takoj ko jim bodo znani rezultati vsedržavnega zborovanje levice 11. in 12. t.m., hkrati pa izražajo željo, da to zborovanje ne bi povzročilo nepopravljivega razkola stranke.«
Eden od voditeljev levičarske struje PSI, Vincenzo Gatto, je poslal pred dnevi vsem federacijam, v katerih ima ta struja večino, in vodstvenim organom v federacijah, kjer je ta struja v manjšini, okrožnico z navodili za imenovanje periferičnih delegacij za vsedržavno zborovanje levice, ki bo H. in 12. t.m. v Rimu. «Te delegacije je treba izvoliti ob upo. števanju političnih razlogov zborovanja. in to tako, da se na pokrajinskih zborovanjih odstrani vsakršna preostala iluzija pri tistih tovariših, ki so še vedno mnenja, da je moj voditi znotraj stranke, v sedanjem političnem in organizacijskem položaju, levičarsko bitko. Nekaj podobnega so storili tisti tovariši parlamentarci, ki so ob glasovanju o zaupnici ločili svojo odgovornost od odgovornosti levice, in ki se že kaže kot integracija večine.«
Potem ko je poudaril pomen, ki ga levica pripisuje zahtevi po izrednem kongresu, Gatto precizira naloge vsedržavnega zborovanja levice: »Medtem ko bi zborovanje moralo biti pripravljeno, pozitivno oceniti novi položaj po preklicu disciplinskih ukrepov in po takojšnjem sklicanju izrednega kongresa, moramo biti prav tako pripravljeni — v primeru zavrnitve — da dmočimo politične in organizacijske pogoje, da bi nadaljevali samostojno našo borbo v deželi in parlamentu.«
Jutri se sestane vodstvo PSI, ki bo določilo datum zasedanja centralnega odbora stranke, hkrati pa bo moralo odločiti tudi glede do-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||,||,||||||||||||||||,|ll||||l|||||||l|t|l|,|lll|lllll„|,|„ll||Illtlll||||||||lllll|„|lulll,||ll|,tlll|l|l||l,IIMI|||||„|,|
Eksplozija v cerkvi: 20 mrtvih
sonom. Od 22. do 24. januarja bo Saragat v Londonu, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Butlcrjem in z drugimi ministri angleške vlade. Predsednik vlade Moro bo imel razgovore s kanclerjem Erhar-dom, ki bo prišel v Rim 27. t. m, Proti koncu februarja (od 19. do 22.) pa bo Segni odpotoval, v spremstvu zunanjega ministra Saragata, v Pariz, kjer bosta i-rr.ela razgovore z de Gaullom.
Ni izključeno, da bodo na tej seji proučili tudi vprašanje ukre. pov v zvezi s sedanjo neugodno gospodarsko konjunkturo. S tem v zvezi je predsednik vlade Moro poklical k sebi v palačo Chigi podpredsednika vlade Nennija ter ministre Giolittija, Colomba, Tremellonija, Ferrari-Aggradija, Mattarello in Bosca, guvernerja državne banke Carlija ter podpredsednika komisije za načrtova-nje prof. Saracena, da bi proučili gospodarske in finančne probleme v pripravi na bližnjo sejo ministrskega sveta.
V nadaljevanju razgovorov s predstavniki sindikalnih organi, zacij je minister za državni proračun Giolitti imel danes razgovor z glavnim tajnikom CISL Stortijem, ki so ga spremljali drugi glavni tajnik CISL senator Coppo, namestnik tajnika BeL dini, prof. Romani in prof. Pan-philis. Storti je obrazložil mini. stru stališče ČISL glede gospodarskega načrtovanja in pobude svoje sindikalne organizacije za ustanovitev pogodbenega varčeva-nja, poklicne usposobljenosti, revizije določb o zaposlitvi, ustanovitve centrov za razvoj kmetijstva, reforme javne uprave, socialne varnosti in vloge podjetij z državno soudeležbo. V razgovoru z novinarji Storti ni hotel povedati ničesar o vsebini razgovorov z ministrom, ker se bodo sestali ponovno z njim prihodnji teden, tajništvo CiSL «a bo proučilo rezultate teh razgovorov in pripravilo dokument, ki bo vseboval stališče te sindikalne organizacije glede vseh teh vprašanj.
Na sedežu centralnega odbora PSI je bil danes sestanek predstavnikov levičarske struje, ki ne bodo zapustili stranke v nobenem primeru. Tega sestanka se je udeležilo kakih trideset delegatov, med katerimi so bili parlamentarci. sindikalisti in aktivisti iz raznih federacij. Sestanku je predsedoval poslanec Berlinguer, ki je 'mel kratko uvodno poročilo, da bi poudaril namen sestanka. Po zaključku sestanka je poslanec Bertoldi izjavil novinarjem, da so sklenili počakati na razvoj položaja, zlasti pa na zaključke nedeljskega zborovanja Vecchiettije-ve struje. Bertoldi je izrazil upanje, da se bo moč izogniti razcepu PSI; v primeru pa, da bi prišlo do razcepa, bodo njegovi somišljeniki reorganizirali v stranki levico na platformi, ki bo na-
MEKSIKO, 7. — V cerkvi v vasi Telecingo, 100 kilometrov od Meksika je eksplodirala večja količina eksplozivnih snovi, ki so bile namenjene za petarde za cerkvene praznike. Pri eksploziji je bilo ubitih 20 ljudi, 40 pa ranje-
aporazume v interesu prebival-1 nih. Eksplozija je nastala, ko je
bila cerkev polna ljudi. Zdi se, da je neka prižgana petarda po nesreči padla na smodnik. Cerkev je bila skoraj porušena.
BEOGRAD, 7.
O železniški nesreči pri postaji
Jajinci, pri kateri je izgubilo življenje 61 oseb, medtem ko jih je 162 bilo ranjenih, je zvezni tajnik za promet Marin Cetinič prejel številne sožalne brzojavke, med njimi tudi od prometnega ministra Italije Jarvolina,
kumentacije 34 federacij PSI, ki zahtevajo sklicanje izrednega kongresa stranke.
Začetek pogajanj med ZDA in SZ o kulturnem sporazumu
MOSKVA, 7, — Danes so se za-čeli v Moskvi sovjetsko-amenski razgovori za sklenitev novega kulturnega sporazuma za dvolet-je 1964 65. Ameriško delegacijo vodi ameriški poslanik v Moskvi Foy Kohler, sovjetsko delegacijo pa predsednik državnega odbora za kulturne odnose s tujino Sergej Romanovski.
Delegaciji sta si danes izmenjali načrt novega sporazuma, ki sta ju pripravili vsaka vlada zase. Prava pogajanja se bodo začela jutri in bodo tajna; trajala bodo približno mesec dni. Pogajali se bodo o celotni kulturni izmenjavi na literarnem, umetniškem, glasbenem, gledališkem, filmskem in športnem sektorju.
v Ankaro turška delegacija, ki se bo udeležila londanske konference. Delegacija bo stopila v stik s člani turške vlade. Voditelj delegacije je izjavil, da bo potrebno zahtevati «najširša jamstva za turško skuj«-nost, ne da bi se zanašali na dobro voljo grške skupnosti«. Trdil je, da je pri nedavnih spopadih zgubilo življenje 99 Turkov, 470 jih je bilo ranjenih, 154 pa jih pogrešajo. Med Grki pa je dejal, da je petdeset mrtvih.
Jutri bo prispel v Atene ciprski zunanji minister Spiros Ki-prianos na razgovore s člani grške vlade in z glavnimi voditelji političnih strank v zvezi z londonsko konferenco. Grški zunanji minister je nocoj izjavil, da se bo konferenca začela 13. januarja in da bo trajala do 15. januarja. Pozneje bodo izvedenci »delali, da najdejo rešitev ciprskega vprašanja«.
Ciprski zunanji minister Ki-prianos je izjavil, da uporniški ciprski Turki terorizirajo pripadnike turške skupnosti, ki se ne strinjajo z njihovo dejavnostjo.
Turški predstavnik pa je izjavil, da so ciprski Turki »aretirali« načelnika in podnačelnika turškega orožništva na Cipru zaradi »nevrednosti« in da ju bodo v kratkem postavili pred sodišče.
V Atenah je bila davi seja kronskega sveta pod predsedstvom kralja Pavla ter ob navzočnosti predsednika vlade, zunanjega mini-stra, voditelja zveze centra Pa-pandreua in prestolonaslednika Konstantina. Sporazumeli so se o skupni politiki glede Cipra in o stališču, ki ga bo Grčija zavzela na konferenci v Londonu, na kateri jo bo zastopal zunanji minister Palams.
Predsednik angleške vlade Home je danes izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultati angleške vlade za rešitev ciprske krize. »Preprečili smo vojno na Cipru, je dejal, in Je vlada ne bi tako nemudoma >n odločno nastopila, bi na otoku prišlo do državljanske vojne, ki bi se razširila na spopad med Grčijo in Turčijo« Home je mnenja, da niti OZN niti NATO si ne bi mogla pre-vzeti z upanjem na uspeh nalo. ge, ki jo je prevzela britanska vlada, katere namen je bil »želja, pomagati zavezniški državi, ki je članica Commonwealtha». Po mnenju Homa ;e rešitev spora lahko samo politična. Pripomnil ie, da Velika Britanija lahko izvršuje svojo nalogo samo ob popolnem sodelovanju vseh prizadetih strani ter grške in turške vlade. Sporazumno s tema vladama in ob privolitvi ciprske vlade je londonska vlada pozvala tajnika OZN U Tanta, naj pošlje svojega predstavnika na Ciper, in kot nadaljnji korak je bila sklicana londonska konferen-ca, Nato je Home izjavil, da je treba spor hitro rešiti, ker bi podaljšanje krize moglo škodovati svetovnemu miru. Poudaril je tu-di, da si Velika Britanija »ne more prevzeti tako tež' e obveznosti za dolgo časa». Zato je treba sedaj iskati rešitev krize in doseči mir.
iniiiMiiiiiiiaiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111)1111111111111111111 im | iiiiim |||||||||||||||||||||ui|,||,|l||||,||
Predsednik Johnson želi sestanek s papežem Pavlom
Odgovori na papeževo poslanico - Razgovori med papežem in Athenagoro se bodo nadaljevali - Polemika v krogih grške pravoslavne cerkve zaradi jeruzalemskega srečanja - Papež povabljen v Egipt
RIM, 7. — Številni državni in vladni poglavarji so že odgovorili na papeževo poslanico. V svojih odgovorih poudarjajo, da se pridružujejo papeževi želji o nenehnih prizadevanjih za okrepitev mednarodnega sodelovanja in miru. V Moskvi so javili, da je tudi Brežnjev dobil papeževo poslanico.
Papež je- danes poslal predsedniku italijanske republike Segni-ju in predsedniku vlade Moru brzojavko, s katero se zahvaljuje za pozornost, ki so mu jo izkazali ob njegovem odhodu v Palestino in ob njegovem povratku.
Iz Washingtona javljajo, da je ameriški predsednik Johnson včeraj v razgovoru s časnikarji, potem ko je dobil odgovor na svojo poslanico, ki jo je bil poslal papežu izjavil, da upa, da bo imel možnost razgovarjati se s papežem, da pa za sedaj ni bil določen noben sestanek.
• Vsi, je dodal predsednik, cenimo zanimanje papeža za mir in dejstvo, da dela vse, kar je v njegovi moči, v ta namen«.
Kairski list »Miša« piše, da je koptski patriarh Sidarus izjavil, da bo v imenu koptov v ZAR povabil papeža, naj obišče Egipt, »takoj ko se bo nudila priložnost«.
V	Ankari se govori, da si turška vlada zelo prizadeva, da bi papež Pavel obiskal Turčijo, pred. vsem pa Antiohijo, kjer je cerkev svetega Petra, ki je prva v zgodovini krščanstva
Atenski list »Ethnos« objavlja danes izjave, ki sta jih podala njegovemu dopisniku v Palestini papež in patriarh Athenagoras. List piše, da je papež izjavil, da bo neposredni rezultat srečanja med papežem in Athenagoro začetek razgovorov med voditelji obeh cerkva, »da se deluje za mir in enotnost in medsebojno ljubezen«. Papež je izjavil, da se bodo ti razgovori nadaljevali med njim in patriarhom. Athenagoras pa je izjavil, da se s tem strinja.
V	krogih grška pravoslavna cer-
kve se je vnela polemika v zvezi s sestankom med papežem in A-thenagoro. V mnogih krajih so organizirali manifestacije z molitvami, s pridigami in z objavljanjem številnih člankov, da s tem pokažejo nezadovoljstvo z omenjenim sestankom. V nekem samostanu blizu Aten se je na pobudo vsegrške pravoslavne zveze zbralo veliko število vernikov, ki so vso noč molili »za neuspeh stikov med papežem in patriarhom«. Predstojnik samostana je označil Vatikan za dednega sovražnika« in je izjavil: »Papisti skušajo ošibiti pravoslavje v Grčiji s pomočjo uniatov m njihovih propagandnih ustanov, njihovih bolnišnic in njihovega zatrjevanega človekoljubja«. Podobno zborovanje je bilo v samostanu na otoku Paros. Baje so nekateri samostani na gori Atos opustili med svojimi molitvami omenjanje patriarha Athe-nagore. Po nalogu škofov so v nekaterih cerkvah v Atenah in Pireju bile pridige, da obrazložijo vernikom namene papizma.
Verski list «Typos» piše: »Ce ekumenski patriarh veruje v mož. nost enotnosti cerkva z obiski v Jeruzalemu in z neodgovornimi razgovori s papežem, naj nastopa sam. Nikoli ne bo imel podpore grških pravoslavcev, bodisi kleva ali laikov«. Škof Krizostomos je poslal patriarhu pismo, s katerim ga poziva, naj »ne zabada merilnega noža v srce pravoslavja in našega patriarhata in naj ne prepusti naše neuničljive vere spletkam Vatikana«.
Teološka fakulteta atenske univerze pa je soglasno sklenila protestirati pri atenski pravoslavni nadškofiji zaradi omenjenih protestnih zborovanj. Metropolit, s Krfa Metod, ki je govoril v katedrali, je zagovarjal razgovore med krščanskimi cerkvami in predlagal, naj jeruzalemsko srečanje zavzame vsekrščanski značaj, ker so se tam sestali predstavniki tudi drugih pravoslavnih patriarhatov.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4, najnižja —0,4, ob 19. uri 0,4, zračni tlak 1027,7 raste, vlage 49 odst., veter vzh.-sev.-vzh. 26 km s sunki 85 kmh, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 8,3
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, S. januarja
Maks
Sonce vzide ob 7,45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53, Luna vzide ob 1.34 in zatone ob 12.43 Jutri, ČETRTEK, 9. januarja
Julijan
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE DR. CA1DASS1JA
Ugoden razvoj industrijskih dejavnosti ob nazadovanju pristaniškega prometa
Dr. Caidassi j« poudaril ugoden razvoj trgovinske izmenjavi! med Italijo in SFRJ in na samem obmejnem področju
Včeraj je imel predsednik trgo- j kvalificirane delovne sile. Za devinske zbornice dr, Caidassi ti-1 lavce bo treba še več prekvalifi-konferepco o gospodar-1 kacijskih tečajev, za vajence pa
spopolnjevalnih^ Na tem ni zain-
teresirana le težka industrija, marveč tudi mala in srednja ter obrtništvo.
Dr. Caidassi je nato prešel k pristaniškemu prometu, ki je v Trstu nazadoval, čeprav je v drugih italijanskih pristaniščih nara-stel. Promet se je skrčil zaradi zvišanja pristaniških tarif, kar ie še povečalo konkurenco tujih pristanišč, ki nudijo razne ugodnosti. Z novo pristaniško ustanovo sp bodo ustvarili pogoji, ki bodo omogočili tržaškemu pristanišču konkurenčno sposobnost. Leto 1983 je minilo, ne da bi žal dokončali kakršen koli nov objekt, ki bi izboljšal delovanje pristanišča.
Kar se tiče napovedi za leto 1964, ni za sedaj nič konkretnega Ne morejo se pričakovati nobene spremembe glede avstrijskega prometa, negotov pa je tudi razvoj prometa z Madžarsko in CSSR. Zunanja trgovina teh dveh držav se -nočno razvija, toda ubrala bo pot skozi Trst, le če se ji bodo nudili ugodni pogoji. Dr. Caidassi se je tudi pritožil nad brezbrižnostjo severnoitalijanskih indu-strijcev. ki ne pošiljajo -blaga skozi jadranska pristanišča, čeprav so tirenska zasičena. Vendar je glavni pogoj za povečanje prometa med Trstom in italijanskim zaledjem'izboljšanje prometnih zvez, to je zgraditev avto ceste Trst-Benet.ke in podvojitev železniškega tira med Cervinjanom in Quar-to d'Altino na progi Trst-Benetke. Isto velja tudi za železniško progo in cesto med Trstom in Trbižem Poleg tega bo treba dodeliti jadranskim pristaniščem tudi več pomorskih prog in ladij.
Spričo njegovega zemljepisnega položaja ima Trst tudi premajhen delež v zunanji trgovini. Ugodna so pričakovanja v zvezi s trgovinsko menjavo z Jugoslavijo, ker se njeno gospodarstvo močno razvija in bo to ugodno vplivalo tudi na menjavo med Italijo in Jugoslavijo, saj se bo jugoslovanski uvoz povečal in s tem tudi italijanski izvoz. Trgovinska menjava med Trstom in bližnjimi jugoslovanskimi področji se je lani povečala za 15 odstotkov v primerjavi z letom 1962. Tudi za le-
tos se pričakuje nadaljnji razvoj trgovine, vendar so pri tem neke ovire. Toda skoraj dvajsetletne izkušnje kažejo, da je urejen promet med Trstom in bližnjimi jugoslovanskimi področji koristen za obmejno gospodarstvo. Pri' tem je treb^ poudariti, da je znašala menjava v obeh smereh okrog 6 milijard lir, s katerim je treba dodati še posebne kupčije v znesku 4 milijard v -okviru sejma «Alpe-Adrija» iz leta 1962. Upravičeno upamo, da bodo rezultati vsaj enako povoljni v okviru menjav «Alpe-Adrija» za leto 1963. je dejal dr. Caidassi.
Kar se tiče turističnega prometa, ni pričakovati v letu 1965 nobenega zastoja. Čeprav se je v vsedržavnem merilu turistični promet nekam skrčil, pa se je število
skovno
skem položaju v' lanskem letu in o perspektivah za letos. V glavnem je bil njegov obračun gospodarske dejavnosti optimističen -edino izjemo pristanišča.
V začetku je dejal, da je bila lani za tržaško gospodarstvo doba blaginje in nadaljnjega razvoja industrijskih dejavnosti. Znižanje tranzitnega pristaniškega prometa je nadoknadilo zvišanje prometa y. industrijskimi surovinami in izdelki krajevne industrije. Same številke pristaniškega prometa namreč ne dajo resnične podobe in tržaško gospodarstvo ima več koristi od industrijskega prometa kot od tranzitnega, je dejal dr.
Caidassi. Takoj pa je dodal, da 6 tem noče podcenjevati trgovinskega prometa.
Ce proučimo bodoče možnosti industrijskega prometa, lahko gledamo v prihodnost z določenim optimizmom, je nadaljeval dr Caidassi. Industrija se stalno krepi in 1965 bodo pridobile posebno važnost železarne s podvojitvijo proizvodnje litega železa, koksa in lingotov. Okrepili bodo tudi industrijo petroleja, tekstila in papirja, kakor tudi kemično in lesno industrijo. V industrijskem pristanišču gradijo tovarno stekla in tovarno tekstilnih strojev.
Pri ocenjevanju industrijskega razvoja ni moč pozabiti ladjedel-stvo, ki je še vedno stržen tržaške industrije. V zadnjih letih so imele ladjedelnice dovolj dela, predvidevanja pa niso tako rožnata za prihodnost. Tržaške ladjedelnice so skupaj s tržiškimi na prvem mestu glede proizvodnosti dela, zato se njihova dejavnost ne smo skrčiti.
Tudi podatki rotacijskega sklada potrjujejo ugoden razvoj industrije, saj se je kapital, vložen vanjo, stalno večal. Naraščala je delovna sila, zaposlena v industriji in proizvodnja se je v prvih desetih mesecih lani zvišala za 10 odstotkov, medtem ko je znašalo vsedržavno povprečje v tem razdobju samo 5 odstotkov. Vendar so tudi na tem področju nekatere sence, kajti vprašanje je, kako bo možno postaviti vso to povečano proizvodnjo na razna tr. žišča.
Vprašanje zase je pomanjkanje
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiniiiniiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiHiiiiiHi
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Predlog za ustanovitev gradbene policije ki naj bi nadzorovala vse gradnje v Trstu
Izčrpno poročilo podžupana prof. Cumbata o delovanju občinskega oddelka za urbanistiko, predvsem v zvezi z izvajanjem regulacijskega načrta
nočitev tujih turistov v Trstu celo zvišalo za 35.000. Turizem v naši pokrajini je pretežno tranziten ter se bo lahko še razvil v primeru povečanja prehodov turistov v Jugoslavijo.
Kar se splošnega gospodarskega položaja tiče, se je število brezposelnih precej skrčilo in, je najnižje po vojni. Po drugi strani pa se je mesečno povprečje zaposlenih zvišalo od 93.850 v letu 1962 na 96.200 v letu 1963. Kot v drugih pokrajinah pa so se zvišale cene, a se je potrošnja kljub temu povečala število avtomobilov se je lani zvišalo kar za 20 odstotkov in potrošnja mesa za 5 odstotkov. Tudi vsota bančnih vlog se ie zvišala za 8 odstotkov. Spričo tega so gospodarske perspektive za letos dobre.
Sinoči v Slovenskem klubu
Lepo predavanje prof. Merkuja
Na prav zanimiv način je včeraj zvečer v Gregorčičevi dvorani v okviru Slovenskega kluba predaval prof, Pavle Merku o moderni glasbi. Čeprav je šlo za dokaj abstraktno temo (poleg tega pa je bil še klavir zaprt), je znal predavatelj svoja izvajanja vendar poslušalcem kar najbolj približati. Merku je zelo prijeten predavatelj, ki ves čas prosto govori, med predavanjem pa poskrbi tudi za nekaj veselosti. Poslušalci so bili z njegovim predavanjem prav za dovoljni.
Predsednik dr. Hlavatg pa je občinstvo povabil na prihodnji torkov večer, ko bo hrvaški književnik Joža Horvat govoril o humo-rizmu.
Stavka tekstilcev
Jutri bo tudi v Trstu 24-uma stavka delavk in delavcev tekstilne stroke. Stavka je enotna, ker so jo napovedali vsi sindikati. Ob 16. uri bo na sedežu FIOT-CGIL v Ul. Pon-dares št. 8 skupščina stavkajočih delavcev.
......................IH...,,.,,....n,.,.,,,.................
PREDLOG NA SESTANKU V PALAČI DIANA
Stranke levega centra so za enoten osnutek za pristaniško ustanovo
Predstavniki strank se bodo ponovno sestali 18. t.m. v Vidmu in predložili vladnim organom predloge za sestavo zakonskega načrta
Sinoči so se v palači Diana sestali predstavniki štirih vladnih strank, ki so razpravljali o vlogi in o dejavnosti ustanavljajoče se Ustanove tržaškega pristanišča. Na sestanku so bili med drugimi prisotni: za KD poslanec Belci in dr. Mazutto, za PSI Pittomi in se. nator Bonačema, za PSDI senator Zanier in Pierandrei ter za PRI odv. Volli. Sestanek je imel pripravljalni značaj, saj so sklenili, da se bodo ponovno sestali v Vidmu 18. januarja, ko bodo pred. ložili vladnim organom predloge za sestavo zakonskega načrta.
S tem sklepom so predstavniki štirih strank v bistvu odbili obstoječe tri predloge, ki so jih sestavili predstavniki koristnikov pristanišča, sindikalnih organiza-cij in deloma tudi predloge trgovinske zbornice ter so predlagali, da se sestavi enotni zakonski o-snptek, ki naj ga predstavi vlada
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora je podžupan prof. Cumbat podal poročilo o delovanju občinskega oddelka za urbanistiko od 1. junija 1962 do 31. decembra lani. V poročilu, ki ga je sestavil ravnatelj tega oddelka, je precejšen del posvečen delovanju sekcije regulacijskega načrta, ki je imela prav v tem obdobju polne roke dela, ker je občinski svet lansko leto dokončno odobril novi regulacijski načrt.
Ta sekcija se mora še vedno ukvarjati s pravili starega regulacijskega načrta iz leta 1934, ker novi regulacijski načrt še ni postal zakon Glavna naloga sekcije je ta, da prouči vse načrte javnih in zasebnih javnih del v tržaški občini in da ugotovi, ali ustrezajo zakonskim predpisom, se pravi staremu regulacijskemu načrtu ter zadevnim veljavnim pravilom novega regulacijskega načrta. Vse te ugotovitve mora sekcija uskladiti, da ne pridejo navzkriž z obema regulacijskima načrtoma. Zato je bilo delo te sekcije podvojeno.
Poleg navadnega vsakodnevnega dela se je morala sekcija za regulacijski načrt ukvarjati tudi i uveljavitvijo novega splošnega regulacijskega načrta. Po objavi novega regulacijskega načrta je občinska uprava dobila 323 pritožb odnosno prizivov za razne popravke. Vse te pritožbe in prizive so morali podrobno proučiti ne samo na osnovi priloženih listin prizadetih, ampak tudi na osnovi celotne dokumentacije novega regulacijskega načrta in včasih tudi s preiskavami na kraju samem. Na osnovi vsega tega dela bo pristojni urad pripravil občinskemu odboru odnosno občinskemu svetu vso potrebno dokumentacijo za zavrnitev ali za odobritev vloženih pritožb. Do konca decembra lanskega leta so že proučili 200 pritožb Za pritožbe, ki naj bi po mnenju sekcije bile sprejete, so pripravili tudi vse potrebno gradivo za zadevne spremembe regulacijskega načrta. Vse to gradivo bo seveda morala še proučiti posebna komisija «ad hoc», nato pa občinski svet.
Za točno uveljavitev zakona o izdaji gradbenih licenc, ki ga sedaj pripravljajo, in v zvezi s pravilno uveljavitvijo novega regulacijskega načrta, je ravnatelj občin, skega oddelka za urbanistiko mne. nja, da bi bilo treba sestaviti nov gradbeni pravilnik in sestaviti posebno komisijo izvedencev, ki se še posebno ukvarjajo z gradbenimi vprašanji.
Nato je v poročilu rečeno, da je sekcija imela mnogo dela tudi r. občinskim načrtom o gradnji ljudskih in ekonomskih stanovanj, ki je bil sestavljen na osnovi zakona od 18. aprila 1962.
Kot smo že svoj čas poročali, je občinski odbor najprej določil štiri različna področja, na katerih naj bi se omenjeni načrt izvajal. Po daljši razpravi v občinskem svetu je bilo najprej ugotovljeno, da bi ne bilo primerno zidati ljudska stanovanja v Bar-kovljah - Bovedu, kot je to določal prvotni načrt, ker je to področje preveč odročno od velikih delovnih središč. Občinski svet je Sklenil, da se področje Boveda
gradnje, 1821 dovoljenj za razna popravila, rušenje starih hiš ali za zidane ograje, 1258 dovoljenj za namestitev reklamnih tabel in podobno.
Ob zaključku ugotavlja poročila, da sedanji velik razmah gradbeništva zahteva od občinske uprave zelo strogo nadzorstvo, da se prepreči in v kali zaduši vsak poizkus morebitnih kršitev gradbenih predpisov. Zato se v poročilu predlaga ustanovitev oddelka ((gradbene policije«, ki bo v stanju stalno nadzorovati vse gradnje v mestu, da bo lahko takoj posredovala tam, kjer se bodo po javile kršitve gradbenih dovoljenj ki jih je izdala občinska uprava.
Požar suhljadi pri Krogljah
Predvčerajšnjim je pri Krogljah gorela suhljad in suho dračje na približno 60.000 kv. metrih. Na kraj požara so prihiteli agenti s komisariata v Miljah ter gasilci iz Trsta katerim so pri gašenju požara pomagali tudi karabinjerji s postaje v Dolini. S skupnimi močmi so okrog 21. ure, po dveh urah truda, požar, ki ga je razpihovala burja, pogasili. Dve uri kasneje pa so gasilci Iz Trsta, karabinjerji iz Doline ter agenti s komisariata v Miljah pritekli na cesto med Domjom in Boljuneem, kjer je ob cesti nastal nov požar na približno 15.000 kv. metrih površine. Razen požgane suhljadi ni bilo druge škode.
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiliiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
V SKORAJ VSEH ULICAH IN TRGIH V SREDIŠČU MESTA
27. t.m. bo začelo veljati časovno omejeno parkiranje
Odgovarjajoče značke po 50 lir bodo naprodaj že od 20. t.m. dalje v trafikah in na sektorskih poveljstvih mestnih straž
črta. Nato je še veliko število prizadetih kmetov pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami vložilo pritožbo proti vključitvi njihovega področja v načrt za zidanje ljudskih stanovanjskih hiš, na osnovi katerega bi omenjena zemljišča razlastili in s tem uničili najlepše in najbolj rodovitne vrtove v bližini mesta. Tudi ti prizivi, kot smo že obširno pisali, so bili sprejeti in je občinski svet moral ponovno spremeniti prvotni načrt, ki ga je pripravil odbor.
Vse to je seveda zahtevalo od oddelka za urbanistiko skoraj dvojno delo, ker so morali na novo izdelati zadevni načrt z izključitvijo dveh omenjenih področij.
Hkrati ima omenjeni oddelek še sekcijo za občinska zemljišča in sekcijo za zasebne zgradbe. Sekcija za občinska zemljišča se ukvar. ja z razlastitvami zasebnih zemljišč za gradnjo javnih objektov, skrbi za vse spremembe občinske zemljiške lastnine itd Izdaja potrebna potrdila o zemljiškem ana-grafu in poleg drugega nadzoruje tudi vse spremembe v zemljiški knjigi.
Sekcija za zasebne zgradbe pa se ukvarja predvsem s proučevanjem gradbenih načrtov in izdaja zadevna gradbena dovoljenja. Poleg tega pa mora ukvarjati tudi z borbo proti črnim gradnjam ter nadzoruje statično stanje stanovanjskih hiš.
V omenjenem obdobju je ta sekcija izdala 862 dovoljenj za nove
Kakor smo že poročali, bodo na nekaterih trgih in ulicah v mestnem središču uvedli časovno omejitev parkiranja, da ne bi več nekateri avtomobilisti puščali svoja vozila ure in ure na nekem prostoru, medtem ko drugi ne morejo najti prostora ko imajo nujne opravke.
Ta način časovne omejitve parkiranja bo začel veljati 27. januarja v naslednjih ulicah: Ul. San Nicolb (od Ul, Roma do obrežja pred stavbami s sodim številom, od Ul. Roma do Ul. Dante pred stavbami z lihim številom, Ul. Cassa di Risparmio (soda štev.). Ul. San Spiridione (soda). Ul. Dante (liha), Ul. San Lazzaro (liha), Ul. Imbriani (od Korza do Trga S. Giovanni (liha), Trg Republike, Ul. dei Tori, Ul. Genova (od štev. 9 do 17). Trg Borza (pred štev, 9), Drevored 20. septembra (pred štev. 1), Korzo Garibaldi (liha), Trg Barriera (središče), Miramarski drevored (pred peroni železniške postaje).
Parkiranje bo dovoljeno eno uro, dopustili pa bodo podaljšanje za naslednje pol ure. Po 90 minutah bo sledila globa. Občina bo do
25. t.m. poskrbela za namestitev tabel, iti bodo označevale mesta za časovno parkiranje.
Avtomobilisti bodo lahko kupili posebno značko za časovno omejeno parkiranje, ki bo stala 50 lir in na kateri bodo označili uro, ko so vozilo pustili na parkirnem prostoru, že'od 20. t.m. Izkupiček bo šel v korist Rdečega križa. Značke bodo naprodaj v trafikah, pri potovalnih agencijah, na turističnem uradu in pri raznih poveljstvih mestnih redarjev.
Za zdaj bodo uvedli omejeno parkiranje v prej omenjenih ulicah in na trgih, pozneje pa verjetno tudi na drugih trgih in ulicah, kjer je vedno bolj pereče vprašanje parkiranja.
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj popoldne 33-letni šofer Mi-chele Mallardi iz Ul. delREremo 134, ki se je proti Ul Canova vozil na lambreti TS 8645. Ko je privozil do vogala Ul. Piccardi in Ul. Pascoli je trčil v Fiat 500 TS 43312, ki ga je z desne privozil 22-letni Gior-gio Meriggioli iz Ul. delREremo 150.
parlamentu.
Pri tem ne gre samo za formalno razlaganje vloge Ustanove tržaškega pristanišča, temveč za rešitev nekaterih bistvenih pristaniških vprašanj, kot to predvideva člen 70 statuta dežele Furlanije Julijske krajine.
Gre predvsem za obseg delovanja pristaniške ustanove, glede ■česar so bili prisotni mnenja, da je treba uveljaviti čim širšo razlago, odnosno, da je treba pri-tem upoštevati tri postopne možnosti. V bistvu gre za nekak kompromis med popolnim statusom pristanišča, industrijskim pristaniščem in pristaniščem, ki nima nobenih omejitev.
Nič manj ni zanimivo vprašanje ureditve pristaniške ustano-ve, ki naj ima upravni odbor, v katerem bodo zastopane dežela, pokrajinske uprave, občine, drža. va in nekatere druge zainteresirane ustanove. Na videz gre za formalno vprašanje, v bistvu pa za vpliv, ki ga bodo imeli različ-ni gospodarski in politični krogi na Ustanovo tržaškega pristanišča.
Najvažnejše vprašanje pa pred-stavlja možnost finansiranja tržaškega pristanišča, glede česar so bili prisotni sogjasni, da je treba od države zahtevati dejansko po-moč, istočasno pa je bilo tudi go-vora o koristnih iapremembah strukture pristanišča, ki naj odgovarja stvarnim potrebam.
O sestanku ni bilo izdano uradno poročilo, vendar iz navedenih razprav izhaja, da je bil sestanek zelo živahen in da gre za u-reditev _ vprašanj, glede katerih so stališča deljena. Prav zato se bodo ponovno sestali predstavniki štirih strank in bodo proučili predloge, ki jih bo-do predložili v odobritev vladi', s čimer se spremeni celotni postopek uveljavljanja člena 70 statuta deželne uprave. Na ta način namreč ne bo šlo več samo za odobritev neke obveznosti, ki izhaja iz deželnega statuta, temveč za zakonski osnu. tek vlade, glede katerega je mnogo laže doseči po zakonu predvideno potrebno večino.
vine bolj čudna narave, ker so tatovi pobrali samo denar in pustili mnogo drugih stvari, kot na primer neke fotografske aparate, ki jih je Fiorejeva imela v stanovanju. Po natančnem pregledu tudi ni bilo opaziti, da bi neznanci poskušali s silo odpreti vrata stanovanja.
Prihod južnoafriškega trgovinskega atašeja
V ponedeljek bo prispel v Trst trgovinski ataše južnoafriškega veleposlaništva v Rimu Van Dil. Sestal se bo s tržaškimi gospodarstveniki, ki imajo trgovinske stike z njegovo državo. Ob tej priliki bo v prostorih trgovinske zbornice sestanek teh gospodarstvenikov. S tem je trgovinski ataše pravzaprav le vrnil obisk, saj je bila lani v Južni Afriki delegacija tržaške trgovinske zbornice.
Normalna prodaja med prazniki
Po ugotovitvah trgovinske zbornice ni bilo med prazniki posebnih sprememb pri cenah in prodaji blaga. Potrošniki so nekam bolj umirjeno nakupovali blago v primerjavi z letom prej, zaradi česar imajo trgovci na debelo in na drobno precejšnje zaloge blaga, posebno pa konserv. Na tržnico na debelo je prišlo okrog 7.000 stotov manj sadja in zelenjave kot prejšnje leto, vendar pa so se zlasti cene povrt-nin precej znižale. Zvišale so se la cene prvovrstnih rib, ki so stale od 2.000 do 4.000 lir kg. Tudi prodaja oblačil ni bila posebno živahna, bolje pa je šla v promet obutev. Tudi televizijskih sprejemnikov so prodali manj kot prejšnje leto. Ljudje so torej ravnali bolj razsodno s 13. plačo kot prejšnja leta.
6 milijonov lir izginilo iz stanovanja
57-letna Anna Flore, ki stanuje v Ul. San Cllino 71, je včeraj ugotovila, da so neznani tatovi obiskali njeno stanovanje. Ko je spravljala svoje stvari v omarah in predalih je zapazila, da so ji zmanjkali vsi njeni prihranki, 6 milijonov lir v bankovcih po desettisoč. Ni hotela verjeti lastnim očem in je še enkrat prebrskala vse kote, toda o denarju ni bilo sledu. Ni Ji preostalo drugega, kot da je telefonirala karabinjerjem, ki so skupaj s karabinjerji s postaje v Ul. Caravaggio uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove.
Vsekakor je Fiorejina prijava tat-
Avto povozil žensko
V Ul. Rossetti na vogalu Ul. Giu-lia je neki avto, ki je potem zavozil po Ul. Rossetti navzgor, povozil 50-letno Normo Trani por. Mi-staro iz Ul. Bonomo 15/1, ko je hotela prečkati Ul. Rossetti na prehodu za pešce. Z avtom RK so po-nesrečenko prepeljali v bolnišico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarca po desnem sencu in levi rami. Okrevala bo v 10 dneh. O zadevi se ukvarjajo agenti cestne policije.
Z avtom v zid
Ni imela sreče 28-letna gospodinja Domenica Maria Oštir por. Pra-ta iz Ul. Perarolo 40, ko Je včeraj zjutraj okrog 4.30 vozila svoj Fiat 600 TS 38451 po Furlanski cesti proti središču mesta. Ko je privozila do hišne št. 176, je iz neznanih razlogov izgubila nadzorstvo nad avtom, zavozila na levo stran in silovito trčila v zid ob cesti. Z avtom RK so Oštirjevo in njenega 30-let-nega moža učitelja Giorgia Porto, ki se je vozil z ženo, prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Oštirjeva se bo morala zdraviti 30 dni zaradi ran po glavi in živčnega pretresa, Porta pa bo okrevala v 8 dneh, ker se je ranil po desni veki, čelu, zgornji ustnici in desnem uhlju.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji bo od 9. do 20. t.m. razstavljal tržgšk: slovenski slikar prof. Avgust Černigoj. Otvoritev razstave bo 9. t.m. ob 18. uri.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
priredi jutri? 9. januarja ob 20,30 v društvenih prostorih na Proseku predavanje Maria Magajne
Moja pot po Turčiji
Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Vljudno vabljeni!
PD «1. CANKAR«
V petek, 10. t. m. bo v društvenih prostorih, Ul. Mon-tecchi 6/IV, večer s predvajanjem
ZABAVNEGA FILMA
Začetek ob 20,45.
VLJUDNO VABLJENI
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 11. t. m. ob 18. uri v dvorani na stadionu ((Prvi maj«, Vrdelska cesta 7,
JOSIP RIBIČIČ
«V kraljestvu palčkov
»
Uprava gledališča sporoča cenjenemu občinstvu, da bo zaradi tehničnih ovir otroška igra «V kraljestvu palčkov« na stadionu «Prvi maj« v soboto 11. t. m. in ne 10. t. m., kot je bilo javljeno v nekaterih tednikih.
__A___
V nedeljo, 12. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani na Opčinah
JOSIP RIBIČIČ
«V kraljestvu palčkov»
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
12. JANUARJA 1964 V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ«, Vrdelska cesta 7, ob 16. uri
I. REVIJA PEVSKIH
ZBOROV 1964
Slovensko gledališče v Trstu
bo od 15. januarja 1964 pričelo z redno
IGRALSKO ŠOLO
Prijave novih slušateljev sprejema uprava Slovenskega gledališča, Ulica S. Vito 17, vsak delavnik v jutranjih urah. Vse napotke lahko dobite pri upravi, gledališča, telefon 38-236.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. gospe Marije Cok-Zupanove daruje Marija Domicelj 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob drage svakinje Marije Čokove daruje Zora Cok 5.000 Ur za sklad Sergija Tončiča in 3.000 lir za Glasbeno Matico.
Jordan in Jadran Žerjal iz Boršta darujeta 5.000 lir za Dijaško Matico.
NA STADIONU «PRVI MAJ«
18. I. 1984
ribji bal
. ■■■»um   umni,mu,,,,,,,,  	immniiiiinm,
PROMETNE NESREČE TRŽAČANOV ONKRAJ MEJE
Avto brez luči v morje: šofer v smrtni nevarnosti
Nesreča se je pripetila med Koprom in Izolo - 5 oseb ranjenih pri trčenju avta v drevo pri Pesku
Nastopajo:
moški zbor »Veliki Repen« — dirigent Mirko Guštin; moški zbor p. d. »Slovenec« — Boršt — dirigent Ignacij <na; moški zbor p. d. «Vesna» — Križ — dirigent Frančko Žerjal; moški zbor p.d. «Kras» — Dol Po Ijane - dirigentka Pavlina Komel j moški zbor p. d. «Lipa» — Bazovica — dirigent Ubald Vrabec; mešani zbor «Jakob Gallus« — Trst — dirigent Ubald Vrabec; mešani in moški zbor «KPD Bazovica« > Reka • dir. Miloš Zlatič moški zbor p. d. «Briški grič« — Števerjan — dir. Dori Klavčič; mešani zbor p. d. »Slovan« — Padriče — dirigent Svetko Grgič; moški zbor p. d. «Prosek - Kontovel« — dirigent Ignacij Ota; godba na pihala — Trebče — dirigent Svetko Grgič; nastop združenih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala.
Vstopnina 300 lir	Dijaki 150 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorana.
Kine na tnčiuah
predvaja danes 8. t. m. ob 18. uri Universal film;
(STRAHOPETEC)
KINO PROSE^KONTO VEL
predvaja danes 8. t. m. ob 19.30 uri Metro film:
EIL VENTO DISPERSE LA NEBBIA
(In veter je razgnal meglo)
Igrajo: EVA MARIA SAINT in WARREN BEATTY
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Gledališča
V po-nedeljek, na zadnji praznični dan po božičnih počitn,can, sta se na cestah onkraj meje dogodili dve hudi prometni nesreči^ pri katerih je bilo huje ali laže ranjenih kar sedem oseb. Na cesti drugega reda iz Izole v Koper se je tržaški avto prekucnil v morje, na cesti, ki iz Her-pelj pelje na blo-k na Pesau, pa se je drug tržaški avto zaletel v drevo približno 12 km pred mejnim prehodom.
Prva nesreča se je dogodila o-krog 20.30 na obalni cesti, ki pe-Ije iz Izole proti Kopru pri razbitinah bivšega italijanskega pre-komornika «Rex». Tedaj je iz I-zole s svojim avtom TS 50230 privozil 30-letni Francesco Stu-lan iz Istrske ulice 180, ki je bil namenjen proti Kopru. V avtu sta se vozila še dva njegova znanca in eden teh, 30-letni Bruno Bisi z Istrske ceste 65, je sedel zraven Stulana. Nenadoma je na nekem ovinku Bisi nehote ugasil žaromete pri avtu. Stulan v tre-nutku ni ničesar več videl in je v temi zavozil na levo stran ce. ste proti morju. Nekaj metrov je vozil po obcestnem jarku in se končno prekucnil v morje, kjer se je avto obrnil na streho. Mimoidoči avtomobilisti so ponesrečencem takoj prihiteli na pomoč. Nekateri so poskrbeli za zdravniško pomoč in v času, ko je prispel rešilni avto, so vse tri ponesrečence ie potegnili iz vode. Pri nesreči se je najhuje ranil Stulan. Pobil se je po glavi in ima verjetno počeno lobanjo. Takoj so ga odpeljali v izolsko bol-nišnico, kjer so ga nujno sprejeli s pridržano prognozo. Bisi se je le laže ranil, medtem ko je ostal tretji potnik nepoškodovan. Po nesreči so gasilci iz Kopra potegnili avto iz morja.
Druga nesreča se je dogodila okrog 23. ure, ko se je 43-lettu pek Ferruccio Zoron iz Ul. Va-lentiui 40 po daljšem izletu vračal proti domu s svojim fiatom 1100 TS 44739, V Zorzonovem av-
tu so se peljali še njegova letna žena Laura Batti ter
39-
pri-
jatelja 40-letni mehanik Dario Benci iz Ul. delTEremo 235, i,n njegova 34-letna žena Gabriella Amtsano. V avtu se je tudi vozil Bcncijev 4-letni sinček Mau-rizio, ki se je pri nesreči najhuje ranil.
Zorzon je privozil z avtom do nekega ovinka in ni opazil, da je bil asfalt, pokrit z ledo-m, ki je nastal proti večeru, ko se ie znižala temperatura. Šofer je vo-zil precej naglo in je zdrsel po zaledenelem asfaltu, zavozil na levo in silovito trčil v drevo ob cesti.
Ranjence so z zasebnimi avtomobili prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jih okrog 1. ure ponoči vse sprejeli na nevrokirurški oddelek. Malega Maurizia, ki se je pobil po čelu, si polomil prednje zobe in je imel hud uda-rec v glavo, so sprejeli s pridržano prognozo. Njegova mati Ga-briella Bencijeva se bo morala zdraviti 20 dni zaradi velike rane nad desnim sencem in udarcev po levi strani prsi. Benci si je zlomil desno ramo in se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. Laura Zorzonova se ie pobila po levem kolenu ter ima verjetni zlom petega, šestega in sedmega desnega rebra, pobila se je tudi po zatilju in bo okrevala v 30 dneh. Tudi Zorzon si ie zlomil osmo in deveto levo rebro, toda na njegovo izrecno željo ga niso zadržali v bolnišnici.
Na poledeneli cesti je zaneslo tudi Tržačana Uga Margona, sta. nu.iočega v Ul. Trenovia 18. V bližini Matavuna mu je pripeljal nasproti avtomobilist Ivan Dujc, zaposlen v rudniku črnega pre. moga v Vremah. Da bi bilo srečanje bolj varno, je Margon pritisnil na zavoro, toda ker je bilo cestišče poledenelo, ga je zaneslo in je oplazil Dujčev avtomobil Žrtev ni bilo in tudi gmotna škoda ni bila velika.
VERDI
V	nedeljo ob 17.30 drugi ljudski koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Paola Pelosa -in s sodelovanjem solistov Marie Felice Bottino (harfa), Vittorie Guidi (kla-vlcembal) in Mirne Longato (klavir).
Na programu so skladbe: Respighi — «Gli uccelli« — Suita za mali orkester: Martin — Mala concertantna simfonija za dva godalna orkestra, harfo, klavicembal in klavir (prva izvedba v Trstu; Čajkovski — Simfonija št. 6 op 74 (Patetična).
Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic.
TEATRO STABILE
V	Avditoriju (vhod v Ul, Tor Ban-dena) danes ob 21. uri 15. ponovitev igre «La Breccla« Guardamagne in Marisija — Premio tricolore 1961. Režija Ruggero Jacoppi, scena In kostumi Maurizio Mammi, izvirna glasba Raoul Ceroni. '
Vstopnina: parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5., 6. In 7. Januarja 1964 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 41 oseb.
UMRLI SO: 69-letnl Angelo Cre-paz, 73-letni Giovanni Cresti, 77-let-nl Giuseppe Ferlat, 51-letna Lina D! Bla3 vd. Dughiero, 65-letn-t Attllio Sommariva, 55-letna Norma Marlnich-Craghlc por. Grattagllano. 74-letna Antonia Plazlbat vd. Orazl, 82-letni Rodolfo Nemaz. 80-letna Maria Kre-scak, 62-letnl Lu-lgl Bukavec, 51-letna Anna Dapretto, 66-letni Antonio Sotina. 80-letna Pierlna Daplnguente por. Viezzoll, 70-letnl Attllio Ženi, 61-Ietna Anna Tončič por. Gherbez. 82-letna Caterlna Covacich por. Severi, 73-letna Caterlna Udovicich por. Orlinl, 61-letna Bruna Ziffer por. Martini, 59-letna Regina Malissa por. Krlzmanlc. 84-letna Maria Ivancich por. Jacobinl, 92-letna Maria Kure-lich por. Bozinovlch, 92-letna Lulgla Rupolo vd. Sferza. 65-letna Glovan-na Vatoves por. Zuoanclch, 71-letna Glsella Simčič por. Brunner, 75-letna Maria Kandus vd. Kreclc, 85-letna Filomena Rodia vd. Pelosi, 88-letna Maria Castagneto. 84-!etna Anna Cre-vatin por. Crevatin, 75-letna Virginia Marchesan vd, Naperotti, 83-letna Elena Marcella Samueli) vd. D'am-brosi, 84-letna Maria Nlcollch vd. Blastch, 88-letnl Francesco Pugelj, 2 dni star Roberto Cafagna, 82-letna Maria Cernlvanl vd. CIon, 76-letnl Mario Orsan, 70-letna Rachele Lovlsa vd. Spazzapan, 59-letnl Francesco Ma-vrovlch, 53-letnl Ugo Cecconl. 77-letna Anna Detnichele vd. Nacci, 75-letna Francesca Demarchi vd. Furlani, 3 leta star Giorglo Rlccobon.
Nazionale 15.00 «leri oggi, domanl«. Technicolor. Sophia Loren, MarceL lo Mastroianni.
Arcobaleno 16.00 «Mondo cane n 2». Technicolor. Prepovedano mladini.
ExcelsIor 16.00 «Pinocchio». VValt Disneyev technicolor.
Fenice 15.30 «1 quattro del Texas». Frank Sinatra, Dean Martin, Anita Ekberg, Uršula Andress, Technicolor.
Grattacielo 15.30 «Alle donne cl pen-so lo«. Frank Sinatra, Barbara Rush. Technicolor.
Supercinema 16.00 «Jess Gordon, 11 diabolico detectlve«. Eddie Con-stantine.
Alabarda 16.00 «Gli erol del VVest« Technicolor. VValter Chiari, Raimon-do Vianello.
Filodrammatico 16.00 «11 delitto Du-pre«. Marina Vlady, Virna Lisi, Pierre Brasseur.
Aurora 16.30 22.00 «1 tre della croce del sud«.
Cristallo 16,30 21.00 «Lawrence d’Ara-bla«, Cinemascope. technicolor.
Capitol 15,00 «11 Gattopardo«. Burt Lancaster, Claudia Cardinale.
Garibaldi 16.00 «11 gorilla vi saluta cordialmente«. Lino Ventura. Bella Darvi.
Massimo 16.00 ((Operazlone FBI — 36 ore di mistero«. Dan Dyurea
Impero 16.30 21.45 ((International hotel«.
Moderno Danes zaprto.
Astoria 16.30 «Mogambo». Technicolor Ava Gardner, Grace Kelly, Clark Gable.
Astra 16,30 «Tarzan ln India«.
Vittorio Veneto 16.00 «Colpo grosso al casino«. Jean Gabin, Alain De-lon.
Abbazia 16.00 «1 due gondollerl (Ve-nezia la luna e tu)». Technicolor Alberto Sordi, Nino Manfredi.
Marconi Danes zaprto. Jutri ob 16 00 «11 criminale«. Jack Palance.
Ideale 16.00 «La banda degli ineso-rabili«. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 «Le nottl di Lucrezia Borgia«. Technicolor. Belinda Lee, Jacques Serrias.
Ljudska prosveta
Dnevna služba lekarn (6. — 12.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4: Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Plzzul-CIgno-lo, Korzo ltalla 14; Prendlnl. Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Nočna služba lekarn ((. — 12.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S, Plero 2.
Prosvetno društvo Barkovlje. Jii četrtek, 9. t m. ob 21. url v i štvenih prostorih važna odbor seja.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je 6. t. m. za vedno zapustil nai dragi mož, oče in ded
Alojz Bukavec
Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 8. t. m. ob 15.30 url iz hiše žalosti na Proseku štev. 171,
Žalujoči: žena, sin, hčere, nevesta, zetje, vnuki, sestre, bratje In ostalo sorodstvo
Prosek, 8. Januarja 1964.
SPOR OKROG VODA REKE JORDANA
Ali se na Srednjem vzhodu spet pripravlja nevihta?
Izraelski načrt o preusmeritvi Jordana pred uresničitvijo Reakcija arabskih dežel in škodljive posledice načrta za njihovo gospodarstvo ■ Kakšne so možnosti za rešitev spora
Znano je, da je Izrael sklenil Prve mesece 1. 1964, neglede na razpoloženje in mnenje arabskih dežel v tem pogledu, začeti z izvajanjem načrta za preusmeritev Voda reke Jordana na lastno o-zemlje. Ta sklep je ponovno potisnil tako imenovano palestinsko vprašanje prav v osprednje •rednjevzhodne politične problematike, in to v nevarno zaostreni obliki.
Vtem je egiptovski predsednik Naser v zvezi z omenjenim dogodkom pozval vse poglavarje arabskih dežel na sestanek, kjer naj bi to vprašanje proučili, a to že samo po sebi dokazuje resnost ustvarjenega položaja, obenem pa predstavlja poizkus, da se za palestinsko vprašanje, ki nenehno ograža mir v tem delu sveta, najdei ustrezna politična rešitev. '
Samo vprašanje reke Jordan 3e staro kot je staro palestinsko vprašanje, zraven tega pa je tudi izredno zapleteno, v kolikor Se je v teku zgodovinskega razvoja in zaradi silovitih nasprotujočih si interesov spremenilo v malone nerazrešljiv vozel. Trenutno je spet postalo aktualno, kor je izraelski načrt.o preusmeritvi jordanskih voda proti puščavi Negev na jugu Izraela neposredno pred tem, da se Izrael-ci lotijo njegove uresničitve.
Na obalah jezera Tiberia, ki Jež; v severnem predelu Izraela, nasproti sirijske meje, je Izrael ^e izgradil dve črpalni postaji, ki ki letno morali izvleči okrog 320 milijonov kubičnih metrov Vcde, od skupnih 1880 milijonov, kolikor jih preteče po tej reki. V začetku bodo Izraelci črpali &amo okrog 180 milijonov kubičnih metrov vode, vendar sta moč m obseg črpalk preračunoma za 430 milijonov. Dejansko gre za določeno fazo dolgoročnega načrta, ki naj Izraelu omogoči okrog . milijardo kubičnih metrov vode iz reke Jordana.
Ppeko posebnih zbirnih bazenov 'in sistema vodovodov bodo te vode potem tekle kakih 250 km proti jugu, kjer jih bodo uporabljali za namakanje puščave Nagev, a semkaj naj bi se zatem priselili številni novi nase-Jjenci.
Skoda, ki bi jo s tem morale utrpeti arabske dežele, bi bila zelo velika in bi utegnila povzročiti izredno resne politične in tudi vojaške posledice za arab-ske dežele. Tembolj, ker je Jor-dan povsem arabska reka. Po-ieg tega tudi obalne arabske de-Sele — Sirija, Libanon in Jordanija — niso proizvajalke petroleja, pač pa predstavlja rav-Uo voda najvažnejši vir njihovega bogastva.
In, končno, kar arabske dežele v zvezi s preusmeritvijo jordan-skih voda najbolj zaskrblja, je t°. da bi s tem Izraelu bila omogočena izvedba načrta o množični naselitvi preostalih Židov, ki So še razpršeni po vseh predelih sveta, kar bi prebivalstvo Izraela Povečalo od dveh na štiri in morda celo na pet milijonov Prebivalcev.
Veliko število prebivalstva na ®'Cer dokaj tesnem prostoru, ki bl Prav zaradi prevelike naselje-n°sU nudil zelo omejene življenj-ske možnosti, pa bi, po mnenju arabskih dežel, nujno ustvaril še močnejše tendence izraelske eks-Panzije na škodo sosednih arab-skih dežel. Obenem bi palestin-sh° vprašanje praktično postalo nerešljivo,' ker pač Izrael nima Jn bi v novih ustvarjenih pogodb bil pripravljen pokazati še naanj kakršne si bodi dobre vo-da mesto novih naseljencev r®je omogoči povratek milijona arabskih palestinskih beguncev.
Arabske dežele že delj časa skužajo dokazati, da Izrael brez Predhodnega posvetovanja in do-gnvora z ostalimi obalnimi deže-ami nima nobene pravice izko-Nščat; voda reke Jordana. Po-emtakem bi v primeru, da bi Zrael docela v nasprotju z utrjenimi normami mednarodnega pra-Va skušal izvesti svoj načrt, nujne prišlo do zaostritve položaja 'n tudi morebitnih vojaških ak-
cij. O tem, kakšni ukrepi bi v tem primeru imeli biti sprejeti, bi morali sklepati prav na sestanku najvišjih arabskih državnikov.
Nekateri predlagajo, da bi se kot povračilni ukrep najprej preusmerile vode dveh rek, in sicer reke Hasbani v Libanonu in reke Banias v Siriji, ki dovajajo Jordanu največ vode. Obe omenjeni reki bi se morali v teku treh let m za ceno kakih 190 milijonov dolarjev izdatkov preusmeriti proti reki Jarmuk v Jordaniji, kjer bi ju zatem skup-no izkoriščali za namakanje zemeljskih - površin Sirije in Jordanije.
Vendar vprašanje reke Jordana za arabske dežele ne more biti rešeno izven okvira celotnega palestinskega problema, a takšna rešitev je lahko samo politična in vseobsegajoča. V splošnem tudi pričakujejo, da se bodo arabske dežele najprej obrnile na organe Združenih narodov in
s tem preprečile izraelsko akcijo, ki bi v nasprotnem primeru utegnila arabske dežele prisiliti na to, da bi sprejele razne vojaške ukrepe.
Dejansko obstaja še neka druga možnost mirne ureditve spora, in to na osnovi resolucije Združenih narodov. V kolikor bi namreč Izrael sprejel, oziroma hotel spoštovati in uveljaviti nedavno potrjeno resolucijo generalne skupščine OZN, na osnovi katere je predviden povratek palestinskih beguncev na svoje domove, bi s tem pravtako bilo možno doseči neko trajnejšo rešitev. Ce bi Izrael, nasprotno, ponovno zavrnil takole obliko edino mogoče rešitve in navzlic vsemu začel z preusmerjanjem voda reke Jordana, pa bi se Srednji vzhod še enkrat znašel sredi izredno nevarne krize, s številnimi zapletenostmi in najrazličnejšimi posegi od vseh strani.
F. D.

n:::::::::::::;::::::::::
V nedeljo 12. t.m. ob
16. uri
PREMIERA IZVIRNEGA SLOVENSKEGA DELA
Peter Božič:
« Kaznjenci«
Izvedel «Oder 57» v ljubljanskih Križankah'
Moški zbor iz Velikega Repna. Vodi Mirko Guštin
na stadionu «Prvi maj»
prva revija

Moški zbor iz Š te ver ja na. Vodi Dori Klavčič
pevskih
zborov
1964
«iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiBaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiif««iiiiliiiiiKiililiiiiiiiliiiiiiiiiaiiifKailiiiiiiiaiiiiiiiiililliiiaKaiiiiiiiliiiitiiiii,l,i,iiiiiiiiiili,i,ii,l,fi,Iil,i,iftUiiiitiiliiiiiiiiiiii,(iig,,iiiaiiil,,|iaiiiiiiitiiiiliiliiiiiililiiltiag,iaiiiii|„ai|,|,ii,,,,ii,|iiiiiiliil|,J|i|,Jt||tva
SOVJETSKI ZNANSTVENIKI SO V BESEDAH SKOPI, TODA...
Bo prvi človek že v letošnjem letu
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
«POKRAJINSKA» PRI USIS
S sodelovanjem Sindikata umetnikov prirejata Umetniško-literar. ni krožek in Italijansko-ameriško združenje v dvorani USIS ((Drugo razstavo pokrajin deželen. Ne glede na to, da opažamo odsotnost nekaterih vidnejših slikarjev, daje ta razstava dovolj jasen pregled preko domače slikarske ustvarjalnosti. V primerjavi z lanskimi so letošnje nagrade številnejše. Zlato kolajno Trgovinske zbornice so podelili Lojzetu Spacalu za olje «Kraško dvorišče» iz leta 1957, Edvardu Devetti pa ono Ustanove za turizem, dočim si je Guacci pridobil pečat tržaške oljčine. Nagrade iz prispevka za počastitev spomina kiparja Mayerja, sd prejeli Potrte iti. mlada-Moretti ter Nevgiel. Ostale tfi nagrade Umetniškega sindikata in Umetniško literarnega krožka pa so si razdelili de Comelli, stari a vedno čili Giordani in nadvse delavni Robert Hlavaty. Nadalje so tu še tri odkupi: Vladni komisariat si je izbral Orlandovo olje, Mestna hranilnica Walcherjevo delo, a ministrstvo za prosveto Ba-stianuttovo tržiško ladjedelnico.
To bi bili suhi podatki osebnih uspehov srečnejših izmed 60 razstavljavcev, ki jih tu vseh pač ne moremo kritično orisati. Povedati pa moramo, da večina njih pojem bistva pokrajine precej svobodno interpretira. Tako so tu morja, hiše mest in vasi in njih abstraktizacija ter razni osamljeni deli iz nedoločenih krajev, pa tudi slike, ki so bile drugod že razstavljene pod drugačnimi okoliščinami, kakor npr. olje Levijeve, ki jasno kaže betonske podpornike mostov avto ceste sonca, nekje med Florenco in Bologno. Vse to ustvarja pojem, da so slikarji poslali to, kar so pač imeli pokrajinskega. Zato bi bilo svetovati, da bi se take razstave ponavljale vsako leto, da bi se zanjo umetnik pravilno pripravil.
Od naših slikarjev, razen že omenjenih Spacala in Hlavatgja, sta razstavila še Palčič, ki ima v svojem načinu dosledno in dobro izvedeno «Kraško planimetrijo«, in pa Černigoj, ki je tu prisoten s poduhovljenim fragmentom, ki usmerja gledalca v preteklost keltskih praprebivalcev Krasa,
Po posebnosti izdelave izstopa Danelutti, ki je v pokrajino vstavil obarvano lubje in tako ojačil nje plastičnost. Enako Romeo Daneo, ki je za svoje «Ptičje strašilo» smiselno uporabil praznino platna. Med one, ki so v stalnem napredovanju, je prišteti predvsem Trijanija, ki je ujel v barvi trepetajočega zelnenja kra-ški veter, Cossutto, ki postaja res slikar, in Duiza, ki pa pričenja spominjati na Sormanija.
OR «rožiCni» v orčinski
V tednu pred in po novem letu smo imeli v Trstu tri obsežne skupne razstave: v galeriji Lonza so nastopili čisto figurativni slikarji manjšega slovesa, v dvorani USIS in v Občinski galeriji pa smo srečali, tako rekoč, cvet domačih umetnikov. Značilno za obe slednji razstavi je bilo to, da sta letos nasprotujoči si struji predmetnega in nepredmetnega slikarstva bili v ravnovesju nekakšnega premirja. Lanski razvoj borbe obeh struj na svetu je namreč potekal v znamenju ofenzive figuralno usmerjenih proti informel-abstraktnim, katerih pozicije so se večkrat nevarno zamajale. To je pač seveda vplivalo tudi na razne sestave skupnih razstav. Tako tudi v Občinski galeriji.
Ta je to pot sprejemala le slike določenih malih mer, menda zato, da bi pokazala čim več del v svoji zelo omejeni dvoranici. Avantgardni slikarji pa so vedno presenečali tudi z velikostjo del, zato jih je to nekoliko potisnilo iz običajnega ospredja. Ker so skoro isti slikarji razstavljali obenem tudi v dvorani USIS, je bila razstava v Občinski galeriji le kot nekak šibkejši odmev prve. Zato bi bilo primerneje, da bi se v takih primerih namembne vzporednosti razstav omejili v Občinski galeriji razstavljati le slike manj znanih, manj borbenih in zlasti mlajših slikarjev, da bi jih z morebitno prodajo njihovih del opogumili za njihovo nadaljnje kulturno udejstvovanje.
Pri tem pa moramo opozoriti na dejstvo, da se na podobnih razstavah v poslednjem času imena slovenskih slikarjev združujejo le v štiriperesno deteljico Spacal, Černigoj, Palčič, lllavatg. Zato tudi v Občinski galeriji pogrešamo Luketiča, Cesarja, Bambiča, Godino, Faganela, pa še Ivančiča in Macarola, katera bi se zagotovo ne predstavljala slabše kot mnogi drugi, ki so bili tam prisotni. Spacalov lesorez je obvladoval osrednjo steno, bil pa nam je že znan. Novo je bilo Palčičevo delo, izdelano tokrat popolnoma iz pločevine, kar pa menimo ni bistven napredek, ker izginja v njem kontrast uporabljenih gradiv.	MILKO BAMBIČ
"o..........„„„„„„„„...m......................................n««..»»''»'•'"■■•....
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ustvar-
jalno razpoloženje, dobičkonosen P°sel na vidiku. Srečno in razgi-abo vzdušje v družini, v (od 21.4. do 20.5.) Primerno “9 vrednoten vaš čut odgovorno-!;*• Utrdilo se bo neko lepo pri-Ja‘eljstvo.
v Dvojčka (od 21.5. do 22.6.) Izčistite dobre namene svojih nasprotnikov za odpravo medsebojni, -8P°rov. Ne potiskajte svojega ~rozabnika v nek pretirano drzen Podvig,
Rak' Cod 23.6. do 22.7.) Ne uk-.arlajte se z načrti, ki trenutno tu n'so dosegljivi, in se raje loto tekočih vprašanj. Ugodne mož-. za uresničitev nekaterih o-,ebnih želja.
„.VEV (od 23.7. do 22.8.) Izkori-ute več lepih priložnosti na po-
tovanju. Odpravite nevšečna nas-
1JIDEVICA '(od 23.8. do 22.9.) Skušajte omejiti nekatere svoje dalj-noročne cilje. Dan se bo začel slabo, a končal dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z vztrajnostjo boste gotovo pre-n agah vse zapreke v teku dneva. Primerno bi bilo, da s posrečeno zamislijo razpršite obstoječe dvome v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Najnovejše okoliščine bodo še bolj spodbudile vašo podjetnost. Neki srčni zadevi je zagotovljen uspe-
šen razvoj.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce so vam okoliščine in pogoji nasprotni, se z njimi ne spoprijemajte naravnost. Za dosego čustvenega cilja je potrebna sklenitev ustreznega zavezništva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Utrpeli boste dokajšnjo finančno izgubo. Preživeli boste nepozaben večer v prijetni družbi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne Zlorabljajte vpliva, ki ga imate na nekega svojega sodelavca. U-godni pogoji za organiziranje kakršnega si bodi potovanja, izleta ali veselega večera.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku jutra boste doživeli nekaj razburljivih trenutkov. V čustvenem pogledu boste deležni precejšnjega zadoščenja.
mogel osvojiti Luno?
Kaj je pokazala anketa o sovjetskih uspehih v minulem letu - Tereškovi največ glasov, nobenega pa «Poletu-l» Kaj menijo znanstveniki? - Težav je še veliko, vendar...
MOSKVA, v začetku januarja. — Letošnje novoletne ankete o najpomembnejših dogodkih v minulem letu so dale sledečo razporeditev glasov: v mednarodnem okviru je povsem, razumljivo dobil absolutno večino glasov moskovski sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov; kar se domačih, sovjetskih dogodkov tiče, je prvo mesto zavzel decembrski plenum centralnega komiteja KP SZ, kjer je bilo govora prvenstveno o načrtih za gradnjo mogočne ke-mične industrije ter o gradnji tovarn za umetna gnojila, ki naj omogočijo tako imenovano kemizacijo poljedelstva; kar se pa tiče vesoljskih podvigov, je največ glasov v tej v SZ zelo razširjeni anketi dobila prva kozmonavtka Valentina Teresko-va.
Kaj pa je s ((Poletom I.»? — se sprašujejo sovjetski znanstveniki, ki so kar obstali, da za prvo kozmično ladjo, ki se da med poletom manevrirati, ni bil oddan niti en sam edini glas, kot bi šlo za nekaj povsem normalnega, za navaden uspeh, ki ga ni treba niti omenjati. Povsem razumljivo je, da ko gre za izbiro med človekom in aparatom, so tudi znanstveniki za to, da se prednost da človeku, posebno ko gre za žensko in v primeru Tereškove za prvo žensko, ki se je povzpela «med zvezde«, toda kadar gre za povsem znanstvena in tehnična merila, potem ni razloga da bi se »Polet 1» podcenjeval. Prav narobe!
Sovjetski znanstveniki namreč trdijo, da vesoljska ladja, ki se da med poletom po volji u-smerjati, predstavlja dejansko e-nega izmed najpomembnejših dogodkov ne le za leto 1963, pač pa za čelo vrsto zadnjih let, pa čeprav ta uspeh sovjetske znanosti in tehnike ni dobil ob času nekega pečata spektakularnosti. Toda ko je govora o ((Poletu 1» — pravijo sovjetski znanstveniki — je govora o nečem kvalitetno novem, o revolucionarnem koraku v nadaljnjem o-svajanju vesolja, o koraku, s katerim so bili uspešno rešeni določeni bistveni znanstveno tehnični problemi. Glede tega se ((Polet 1» more primerjati samo s izstrelitvijo prvega umetnega satelita dne 4. oktobra 1957 ter s poletom prvega kozmonavta Jurija Gagarina 12. a-prila 1961.
Kot bi se brez prvega «sput-nika» ne moglo govoriti o poznejšem Gagarinovem vesoljskem podvigu, tako se brez ((Poleta 1» praktično ne more niti zamisliti bodoča še pomembnejša etapa na poti proti vesoljskim prostranstvom.
In če je že tako, kot pravijo sovjetski znanstveniki, kaj nam bo nova etapa prinesla? Morda izstrelitev posameznih elementov za sestavo nekakšnega opazovališča, ki bo krožilo okoli Zemlje? Morda pa konstrukcijo vesoljskega kozmodroma? Morda pa celo prvi polet na Luno?
Res, kaj nam bo novo 1964. leto prineslo, točneje, kaj nam bodo pripravili novega sovjetski znanstveniki, tehniki in kozmonavti? Kaj točnega in podrobnejšega bi nam mogli povedati
samo oni, ki pa so iz razumljivih razlogov v besedah bolj skopi. Oni se raje v vsej tišini pripravljajo, da bi nato ponovno presenetili svet. In vendar se po uspeli izstrelitvi «Poleta 1» vedno pogosteje omenja polet na Luno. In to je —' verjetno — razmeroma bližnja, tehnično pa že uresničljiva perspektiva.
Nikakega dvoma ni, da Luna znanstvenike mika. Kot prirod-ni satelit Zemlje je v primerjavi z drugimi nebesnmi telesi tako rekoč pred nosom, saj nas od njega loči le 385.000 km, kar je za sodobne rakete razmeroma kratka razdalja. Poleg tega je Luna deloma že raziskana, celo fotografirana z vseh strani; tudi z one, ki nam je vedno skrita. In vsi dosedanji rezultati teh raziskovanj kažejo, da bi se na njeni površini moglo postaviti idealno postajališče za nadaljnje polete globlje v vesolje. Ker na Luni ni zraka ,bi znanstveniki kar «na kraju samem« mogli proučevati burne in za znanost zelo zanimive pojave svetlobnih, radiacijskih in elektromagnet-skih žarčenj, ki prihajajo iz vesolja in ki zaradi zemeljske atmosfere — na našo srečo! — ne prodrejo do nas. Zaradi pomanjkanja atmosferskega pasu bi vzletišče na Luni imelo izredne prednosti pred vzletišči na Zemlji. Vesoljske ladje bi mogle z lahkoto odletati ali pristajati na Luni. Neznatna gravitacijska sila bi hkrati omogočila izreden prihranek raketnega goriva, ki predstavlja na Zemlji še vedno pereč problem. Kar se pa tiče energetskih virov
—	trdijo sovjetski znanstveniki
—	je Luna tako bogata, da jo lahko smatramo kot idealno skladišče energetskih virov.
Tako rožnato pa vendarle ni. Da bi se povzpeli na Luno, je treba prej premagati še vrsto težav, najprej določene motnje in nevarnosti okoli Zemlje. Največja nevarnost sta verjetno radiacijska van Allenova pasova, ki se razprostirata na višini od 400 do 500 km nad Zemljo. Pasova sta bila odkrita v najnovejšem času s pomočjo umetnih satelitov in raket. Da pa bi se mogli pred zelo nevarnimi delci — protoni in elektroni — teh dveh pasov zaščititi, je treba ta dva pasova temeljito proučiti in ugotoviti, kakšne vse sile vsebujejo delci posameznih področij in v kakšnem razmerju so s sončno ciklično dejavnostjo ter z drugimi kozmičnimi pojavi. To pa je precej težavna naloga, ki terja dolgo časa.
Zato je, kot kaže, med znanstveniki zmagala druga varianta, da bi namreč izkoristili tako imenovana «okna» nad tečaji Zemlje, kjer omenjenih radiacijskih pasov ni. Prebiti se skozi ta «okna» pri odhodu in pri vrnitvi na Zemljo, to je naloga, ki stoji danes pred bodočimi osvo-jalci vesolja in prav vesoljska ladja vrste «Polet 1», ki se da med poletom usmerjati, bo omogočila ta proboj skozi nenevarna «okna» ob tečajih Zemlje.
S tem pa še ni rečeno, da so vsi problemi za polet na Luno že rešeni. Posebno ne glede zagotovitve normalnih življenjskih pogojev po pristanku na Luni. To, da je Luna brez vo-
de, je še najmanjši problem. Tudi za pomanjkanje zraku se bo našla rešitev, kot se bo našla rešitev za velike vremenske razlike, kjer gre temperatura od 130 nad do 150 pod ničlo. Toda kaj je z breztežnostnim stanjgaj, ka^ ■ je z vsemi drugimi še nepoznanimi pogoji?
Izkušnje so že pokazale, da more kozmonavt določen čas preživeti v breztežnostnem stanju brez večjih težav in posledic, ker se je pač prej temu privadil. Toda ali nam to breztežnostno stanje ne bi znalo pripraviti kakega presenečenja, če bi se zavleklo v daljšo dobo, v kak mesec ali še več?
Poleg tega so še drugi zelo resni problemi, ki jih je treba brezpogojno rešiti preden se človek, prvi človek odpravi na pot na Luno, kajti res je, da so sovjetski znanstveniki zelo zainteresirani za ta polet, hkrati pa tudi pravijo, da ni bistveno, da človek pride na Luno, pač pa da se tudi zdrav vrne na Zemljo.
In kdaj bo to? Ce je bilo leto 1963 — leto ((Poleta 1», ali ne bo leto 1964, leto prvega poleta na Luno ali vsaj poleta okoli Lune?
Na ta in podobna vprašanja sovjetski znanstveniki in tehniki ne dajo odgovora. Da pa nekaj pripravljajo, da se nekaj intenzivno pripravljajo, v to smo lahko gotovi.
M. B.
Gledališče v krogu. Sredi med nami, gledalci, je klop, na kateri sedijo uklenjeni (z lisicami na rokah in z vrvjo med seboj povezani) trije Kaznjenci. Na vlaku smo. Kaznjencem streže a-kuraten in postrežljiv Sprevodnik. Scena je na moč preprosta. Ob strani stoji Plesalka (strip-teasa). za steklenim okvirjem Slepa potnica.
Na premiero sem prišel nepripravljen. Na srečo nisem bil prej prebral teksta, ki je izšel pred kakim letom v Perspektivah (L. III. 1962—63, št. 26). Na srečo pravim zato, ker sem se mogel povsem neposredno prepustiti igri in dialogu pred sabo.
Po prvih spregovorjenih besedah med Kaznjenci ter med njimi in Sprevodnikom te obide občutek, da se tudi sam pelješ v vlaku. Pogovor je vsakdanji, kdaj celo banalen, da, če bi za besedami ne čutil nekakšnega pod-teksta in morda še več plasti podtekstov. Peljemo se lagodno, vsaj spočetka, za vse je poskrbljeno, Kaznjenci so zadovoljni, dvema prižiga pozorni sprevodnik cigarete (inteligentna režija je izpustila vsako ponazarjanje z rekviziti, saj so besede dovolj zgovorne), tretjemu prinese Sprevodnik na ponovno zahtevo sadni sok (menda je bil to edini rekvizit, ki je prišel med izvajanjem na oder, ki pa je ostal v smislu skope in čiste režije neuporabljen).
Kaznjenci zahtevajo Stražnika, ki je menda nekje izstopil, a se naposled le pojavi. Nato pride še noti potnik, Pijanec, ki pa ni uklenjen. (Kaznjenci so, kot izvemo iz dialoga, zahtevali, da jih Stražnik uklene, preden so stopili na vlak.) Kam se peljemo? Kje je cilj? Konec poti je — smrt, izvršitev smrtne obsodbe. Kajti Kaznjenci so obsojeni na smrt. Z njimi se pelje Slepa potnica (Smrt), ki jo spočetka nihče ne opazi in ne sliši, čeprav zahteva na glas, da ji Sprevodnik preščipne vozovnico.
Seveda je vse to prispodoba. Vendar zelo živa prispodoba. Prispodoba česa? Družbe? Življenja? Položaja človeka, posameznika, v družbi, nekje tu na zemlji, ali celo v vesolju? Stopnja njegove o-stPeSčenosti ali Vijegbve iieosvešce nosti? Sanjski privid? Čutimo, da nam hoče avtor povedati več, kakor kaže njegov tekst. Vendar rajši pustimo, da nas podzavestna občutja vodijo dalje. Kajti «groteska» je veliko več kot zgolj alegorija. V njej je, ne vem če zavestno, po goden značilni ter -pristni ritem sanj. Cim dlje se vozimo, tem bolj se nas polašča občutje nekakšnega nelagodja, pa čeprav je pogovor še zmirom sem pa tje vsakdanji, ki ga pa spremljamo z zmirom večjo napetostjo in zavzetostjo. Kakor da drvimo naprej na nekem fantastičnem vlaku. Ves čas mi zveni v ušesih pesem francoskih vojakov, ko so se v pošastni zimi umikali z Napoleonom čez Berezino;
Notre vie est un voyage dans 1’hiver et dans la nuit; nous cherchons notre passage dans le ciel, ou rien ne luit.
(Naše življenje je potovanje skozi zimo in skozi noč; mi iščemo naš prehod na nebu, kjer nič ne sveti.) Isto pesem stavlja Celine
kot motto svojemu romanu tPo-tavanje na konec noči« z naved-bo, da je to pesem holandskih mornarjev.
Tedaj vlak iztiri. Kdo je razdrl progo? Pijanec izpove, da je to storil on. Kaznjenci zahtevajo, da se ostro kaznuje. Toda to se ne zgodi. Vsi gredo popravljat progo. Kajpada bi bilo za tistega, ki bi pričakoval, da bodo igralci na odru zavihali rokave in prijeli za kramp in lopato, bolje, da bi se držal Dantejevih besed: «Lasciate ogni speranza voi ch’en-trate!» — in bi sploh ne prišel na predstavo. Proga je popravljena in peljemo se naprej. Med tem je Plesalka odplesala svoj strip-tease (kajpada samo nakazano v stilu igre). Slepa potnica si sama preščipne vozovnico — in že jo začnejo videti in slišati tudi drugi.
Tedaj se zgodi katastrofa. Spre. vodnik se vrne iz strojnice in pove, da je strojevodjo zadela kap. Kdo naj zdaj ustavi pošastno drveči vlak, preden se ne zaleti v drugega? Občutje nelagodje se stopnjuje v pošastno grozo. Samo Pijanec ve, da je treba dejanja, da je treba nekaj ukreniti. Uklenjeni Kaznjenci se temu uprejo. Naj se vlak zaleti in raztrešči, ostane jim še zadnje u-par.je, da se morda rešijo izpod ruševin. Toda Stražnik in Sprevodnik, ki nista vklenjena, se pridružita Pijancu. Zavore zaškripajo. Vlak se ustavi.
To je v kratkem površina dogajanja, Kdor se prepusti toku dialogov in dogajanja, bo težko ubežal občutju neke pošastne, fantastične groze. Znak, da je delo privrelo avtorju iz pristnega in močnega doživetja, pa čeprav se določeni elementi prispodobe še niso izrazili s povsem jasno besedo ter so se strdili vanjo ta-kcrekoč na pol poti.
K uspehu dela je v veliki meri pripomogla vsestransko zelo skrbno pripravljena uprizoritev, začenši s preprosto stilizirano sceno (ing. arh. Aleš Šarec) ter s čisto z ničemer nepotrebnim obre. menjeno režijo (Mija Janžekovičeva in Tone Slodnjak).
Ce že niso bile vse igralske storitve dognane do zadnje izdelanosti, so bile vendarle vse inteligentno izvedene. Sprevodnika je kreiral Brane Ivanc z dovršeno karakterizacijo in tipi ko. Trije Kaznjenci:	Branko Miklavc,
Kristijan Muck in Polde Bibič so izdelali izrazite like, med katerimi je Branko Miklavc dognal svojega v karakterno izklesane detajle. Tone Slodnjak je dal pijancu psihološko prepričljive vehementne poteze, Janez Hočevat pa Stražniku ustrezno karakterizacijo.
V kreacijo Plesalke je vložila Štefanija Drolčeva subtilno izdelane elemente in izvedla svoj diskretni in komaj s kretnjami nakazani strip-tease z gracijo in eleganco. Slepo potnico je Mija Janžekovičeva izdelala dinamično in inteligentno.
Predstava, ki zahteva od gledalca močnega sodoživljanja in vživetja, je potegnila številno publiko k pozornemu spremljanju in ob koncu k živemu odobravanju. Uprizoritev Božičevih Kaznjencev pomeni za kulturno Ljub. Ijano nedvomno zanimivo in pomembno novost.
VLADIMIR BARTOL

»V
Radio Trst A
25; Tretja s*ran; 13.15: Domači glasbeniki;
7.06:	Koledar; 7.30: Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45:	Ameriški odmevi; 12.15:
Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Pol stoletja melodij; 17.00: Orkester Guido Cergoli; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Znanstveni leksikom; 18.15: Umetnost in prireditve; 18.30: Nove plošče; 19.00; Zbor ((Ernesto Solvay»; 19.15: Higiena in zdravje; 19.30: Lahka glasba; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Carrollom, Cubancitos in Dalido; 21.00: Koncert; Po koncertu; Knjižne novosti; nato Dixieland ansambli; 22.45: Melodije.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:
ran; 13.15: Don 13.55: Operna glasba.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: O-poldanski cocktail; 12.50: Turistične beležke; 13.00: Operne arije; 13.40: Plošče; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Odlomki iz oper: «Faust» in «Carmen»; 16.15: Pevci; 16.30: Program za najmlajše; 17.00: Bled-1963; 17.40: Iz Offen-hachovih operet; 18.00:	Prenos
RL; 19.00: Edelhagnov orkester; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Masetti; 22.40:	Na programu
Brahms; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8 25: Naš jutranji pozdrav; (.60: Strani iz albuma; 9.18: Pasmi;
SREDA, 8. JANUARJA 1964
10.00: Operna antologija; 10.30: Sola; il.00: Sprehod skozi čas; 11.30: Simf. glasba; 13.25: Lahka glasba; 14.55:	Vreme na ital.
morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Simf. glasba; 17.25; Operna glasba; 18.25: Literarna oddpja; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 19.15; O morju in pomorščakih; 20.25: Lahka glasba; 21.10: A. Miserendino: »Una bella tro-vata»; 22.15: Ital. godalni trio.
//. program
7.35:	Jutranja	glasba; 9.00:
Ital. pentagram; 9.35: Srečanje v sredo; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.15: Mali orkester; 15.35: Koncert; 16.00: Rapsodija; 16.35: Dokumeptarij; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci: 19.50: Rossel-linijeve skladbe; 20.35: Filmske novosti; 22.10: Jazz.
III. program
18.30: Španska kultura; 18.45: Einemova glasba za orkester; 19.00: Knjižne novosti; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revijski program: 20.40: Glinka in Rimski-Korsakov; 21.30: Cherubi-nijev Requiem; 22.15:	Poljsko
pripovedništvo; 22.45: Stare orgle v Evropi.
Slovenija
6.20: Tečaj makedonskega jezika; 8.05: Jutranji divertimento; 8.55: Pisan svet pravljic; 10.15: S pesmijo po zah. Evropi; 10.45: Človek in zdravje; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nima! prednosti!; 12.05: Zabavna
glasba; 12.25: Popevke Jn orkestri; 13.30:	Glasbena skrinjica;
14.05: Radijska šola; 14.35: Iz pariških plesnih dvoran; 15.15: Zabavna glasba:	15.40:	Komorni
zbor RTVL; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Chopin; 17.39: Iz fonoteke radia Koper; 18.00: Aktualnosti; 18.10:	Mojstri orke-
strske igre; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zabavna glasba; 20.50: Dvorak: Odlomki iz opere ((Jakobinec)); 22.10; Plesna glasba; 23.05: Literarni nokturno; 23.15: Melodije v noči.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.50: Sola; 16.45: Nova srednja šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Niki* li ni prepozno; 19.00: Dnevnik: 19.15: TV razprave; 20.15: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.00: P. Sereno: »Meglio per tutti»; 21.50: Mali oder; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik: 21.15: Film:
»Ognjeni Križ«; 22.55: Reportaža o Tržiču; 23.15: Šport.
Jug. televizija
16.25: Mednarodno tekmovanje v veleslamu za ženske; 17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: »Ščurek Tarakan« — slikanica; 18.20: Na črko, na črko.... Igra za otroke; 19.00: TV obzornik in kulturna panorama; 19.25: S kamero po svetu — reportaža o New Yorku, MoskvT in Tokiu; 19.50: TV pošta; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: Tisoč pogledov za kulise: 21.45: «Druga šansa» — zgodba o dr. Kildareju; 22.25: Poročila.
SINDIKALNA KRONIKA
Odpuščene delavce v Ronkah zaposliti v tovarni v Podgori!
To zahtevo sindikalistov sedaj proučujejo zastopniki ravnateljstva tržaške tekstilne tovarne
Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici so se sestali zastopniki zveze in sindikalnih organizacij ter proučili odločitev ravnateljstva Cotonificio Triestino, da odpusti 21 delavcev v svojem obratu v Ronkah.
Med pogovorom so sindikalni zastopniki izjavili, da se skuša s tem ukrepom vplivati na spor za obnovo vsedržavne delovne pogod. be, zastopniki ravnateljstva pa so opravičevali svojo odločitev s tehnološkim procesom v podjetju.
Sindikalni zastopniki so se odločno uprli odpustitvi, ker je tr-
žaška tekstilna tovarna še pred nedavnim iskala delovno silo in jo našla z velikimi težavami. Zato so predlagali, da se po poteku pogodbe premesti odvečna delovna sila v tekstilni obrat v Podgori, vendar pod pogojem, da ohrani starostno dobo kvalifikacije in druge posamezne prejemke.
Zastopniki ravnateljstva so najprej pristali na zaposlitev v podgorskem obratu enajstih delaVk, ki bi jih odpustili v Ronkah, pozneje pa so sklenili predlog temeljiteje proučiti in sporočiti odgovor na naslednjem sestanku.
MALOOBMEJNI PROMET V BENEŠKI SLOVENIJI
V decembru je prešlo mejo skoro 25.000 ljudi v obe smeri
DREVI OB 21.15 V DVORANI GINNASTICA GORI1IANA
S potnimi listi so pri Stupici zabeležili 7.567 prehodov
Čeprav smo imeli v decembru v Beneški Sloveniji, zlasti na področju Čedada, precej hudo zimo s snegom in je živo srebro zdrknilo globoko pod ničlo, pa vendar to ni dosti vplivalo na osebni obmejni promet na tem področju, ki je bil približno tak kot prejšnje mesece in ni nazadoval niti v primeri z istim obdobjem prejšnjega leta.
S propustnicami in potnimi listi je dosegel obmejni promet s Slovenijo skoro 25 tisoč prehodov v obeh smereh, ali točno 24 962 ljudi. Od tega je bilo 17.395 prehodov s propustnicami in dvolast-
niškimi dovoljenji in sicer je šlo
""e"1....................................................................IIIIIIIIIIIII.mn.....min......................
POTROŠNJA BLAGA PROSTE CONE
Pri sladkorju in kavi
le malo koristi za potrošnika
na drugo stran 5165 italijanskih in 11.760 jugoslovanskih državljanov z navadnimi propustnicami ter 280 italijanskih in 180 jugoslovanskih državljanov z dvolastni-škimi dovoljenji.
Izmed šestih prehodov na tem področju so zabeležili največji promet na prehodu pri Stupici, in sicer 14.610 prehodov v obeh smereh. Sledijo: most Vittorio z 816 prehodi, Cepletišče 715, Solarji pri Dreki 570, most pri Miščeku 416 ter prehod pri Učeji 268.
K temu je treba še dodati 7.567 prehodov s potnimi listi pri Stupici. Od tega je bilo 5680 italijanskih in 1887 tujih državljanov. Od teh se jih je peljalo na Tolminsko z avtobusom iz Čedada 1135, s Tolminskega v Čedad pa 1388.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da v prometu s potnimi listi prevladujejo italijanski, v onem s propustnicami pa jugoslovanski državljani_
Bencinski obrok in oni zn nafto bi bilo potrebno povečati
Po podatkih trgovinske zbornice v Gorici je bilo v mesecu novembru v goriški občini 40.825 upravičencev za blago proste cone ter 1357 na področju sovodenjske občine. Tl so prejeli skupaj 59.950 kg sladkorja, 10.410 kg kave, 40.300 kg semenskega olja in 8.110 kg surovega hiasla.
POleg tega je prejelo sladkor in kavo še 25 skupnosti, 183 javnih lokalov ter sladkor še 41 obrtnih podjetij, v prvi vrsti slaščičarskih Poleg tega so razdelili tudi po drugih občinah kavo, semensko olje in maslo, tako da so skupaj razdelili v tem mesecu 82.784 kg sladkorja, 31.303 kg kave, 106.176 kg semenskega olja in 36.620 kg masla.
640 tovornikov. Poleg tega je imelo nakazilo za nafto še 972 tovornikov in prikolic.
Določila o enotni srednji šoli
Kar se c%ibne potrošnje tiče, ni več tolikega zanimanja za blago proste cone, ker je na primer pri sladkorju le malenkostna razlika s ceno v prosti prodaji, glede kave pa pravijo gospodinje da je po enaki ceni boljša v prosti prodaji in nekateri javni lokali naročajo kavo kar sami iz Trsta.
Na podlagi zakona o novi enotni srednji šoli morajo do 1. oktobra 1966. leta delovati enotne srednje šole, ki jih bodo obiskovali otroci v starosti do 14. leta, v vseh občinah z nad 3.000 prebivalcev. Za slovenske občine Doberdob, Sovodnje in Steverjan na -Goriškem to določilo ne pride v poštev, ker občine s 1.399, 1788 in z 924 prebivalcev (podatki se na-
našajo na zadnje splošno ljudsko štetje) ne dosegajo predpisanega števila občanov. Obstajajo pa nekatere občine z italijanskim prebivalstvom v naši pokrajini, kjer bodo ustanovili enotne srednje šole. Pa tudi v primeru, da te občine no dosežejo števila 3.000, predvideva zakon ustanovitev novih srednjih šol, ker dovoljuje ustanavljanje konzorcijev sosednih občin z manjšim številom prebivalstva, da dosežejo višino 3.n00 prebivalcev. Na takšen način bodo otroci v starosti med 11. in 14. letom obiskovali enotno srednjo šolo v bližini svojega bivališča. Šolski skrbnik je prejel od svojega ministrstva ustrezna navodila in roke, do katerih se morajo določila uresničiti.
Francoski konzul
na sprejemu pri županu
Goriziana proti petorki
Greene zvezde (Beograd)
Prihodnjo sredo igra v Gorici Olimpija iz Ljubljane, naslednji teden pa Kalev iz Sovjetske zveze
Na povratku s turneje po Franciji bo beograjska Crvena zvezda odigrala drevi ob 21.30 prijateljsko tekmo s košarkarsko petorko Go-riziane. Tekma bo nedvomno zelo zanimiv športni dogodek, ki bo, kakor vse dosedanje mednarodne in prvenstvene tekme goriške ekipe, privabil veliko število gledalcev. Goriziana se bo predstavila s svojo najboljšo postavo s titularcema Vescovom in Bisesijem, ki sta bila odsolna zaradi bolezni. V jugoslovanski ekipi bodo nastopali Stefanovič (višina 2,01), Vicentin (18-kratni član državne reprezentance) Sku-lič, Cvetkovič (25-krat v državni reprezentanci), Popovič, Markovič (13-krat), Todorov, Pavlovič Lucio, Matin, kako rtudi Poljok in Kontič, ki sta 23-krat oblekla majico z državnim grbom.
V sredo 15. januarja bo igrala proti Goriziani ekipa slovenskih a-kademikov Olimpija iz Ljubljane, ki je bila svoj čas državni prvak in je sedaj med najboljšimi ekipami v Jugoslaviji.V njej igra kapetan jugoslovanske košarkarske reprezentance Daneu, ki ga smatrajo za enega izmed najboljših košarkarjev v Evropi.
Tretje mednarodno srečanje Goriziane bo 21. januarja s četrtopla-sirano košarkarsko ekipo Sovjetske zveze Kalevom. Kakor je razvidno, imamo pred seboj zares pester košarkarski spored, ki bo predstavljal izvrsten trening za našega reprezentanta, obenem pa svojevrsten užitek za ljubitelje košarke.
PRIJATELJSKI NAMIZNI TENIS
A ekipa Barkovelj boljša od openske
Drugo moštvo Opčin zmagovito z 9:0
Po gostovanju na Opčinah so namiznoteniški igralci prosvetnega društva iz Barkovelj sprejeli v goste Opence za prijateljski dvoboj. Ta je potekal v obojestransko zadovoljstvo. Medtem ko je prvo barkov-ljansko moštvo premagalo tekmece z Opčin, so Openci druge garniture maščevali poraz prve ekipe.
Izidi so naslednji:
BARKOVLJE A - OPČINE A 8:1 Ščuka - Sosič 2:1 (21:12, 19:21, 21:18)
Gregorič - Gulič 2:0 (21:13, 21:19)
Lasič - škerlavaj 2:1 21:19, 19:21, 21:19)
Ščuka - Gulič 2:0 (21:9, 21:17)
Lasič - Sosič 2:0 (22:20, 21:1*6)
Gregorič - škerlavaj 2:1 (21:15, 13:21, 21:16)
Lasič - Gulič 2:1 21:16, 14:21, 21:13)
Ščuka - Škerlavaj 2:0


Kar se še vedno izplača v okviru proste cone je bencin in nafta, kjer pa je zaradi vedno večjega števila motornih vozil obrok že zelo skrčen. V preteklem novembru so razdelili bencin proste cone med 3540 mopedov, med 4.331 motociklov in med 7.191 avtomobilov. Bencin je prejemalo tudi 159 poltovomikov in
tiiiiiliiiiiiiiiintiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VERDI. 17.00: «Articolo 182 — Se-duzione di minorennen, M. Moll.
CORSO. 17.15: «Sparate a vista al-Tinafferrabile 009», P. Merisse in E. Enderson. Francoski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Stanlio e Olio«, S. Laurel in O. Hardy. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Boris 11 leggen-dario macedone,), A. Gavric in S. Karlovac. Ameriški barvni kine-maskopski film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 7,2 stopinje ob 12.50, najnižjo 1 stopinjo nad ničlo ob 16.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 30 odstotkov.
NESREČA ALI NAPAD?
Odložen Vogričev pokop zaradi dvomov o vzrokih smrti
Oblasti so odredile avtopsijo pokojnikovega trupla, ker po zlomih reber sumijo, da ga je kdo pretepel
Oblasti so včeraj prepovedale izvišitev pokopa 61-letnega Karla Vogriča, ki je stanoval pri nekem kmetovalcu na Bukovju v Ste-verjanu. Odložitev pokopa naj bi odredile zaradi govoric, ki so se razširile v zvezi z Vogričevo smrtjo, češ da je umrl zaradi zloma reber z brcami in notranje krvavitve.
Vogriča je v noči od sobote na nedeljo našel pod senikom sin Alojza Maraža, Vogrič je stokal in s tem opozoril nase. Ko so sosedje prišli k njemu, jim je dejal, da ga je obšla omotica in da je zaradi tega padel. Ne ve se, če je padel z lestve, katere se je posluževal, da je hodil spat na senik, ali pa je padel na ravnem. Dve stvari so oblastem dale misliti, da gre za nasilno smrt: zlomljena rebra in listnica, ki je niso našli. Zaradi tega so tudi odredile obdukcijo trupla, da ugotovijo, kaj je na stvari.
Pozanimali smo se v Steverja-nu, kaj govorijo ljudje o tem primeru. Izvedeli smo, da je Vogrič vedno stanoval samo na senikih. Bil je velik stiskač in je prav gotovo s svojim mešetarjenjem prislužil kakšen denar. Ni
ga vlagal v banko, pa tudi pri sebi ga ni imel. Niti listnice ni uporabljal. Denar je hranil pri prijateljih in znancih. V Stever-janu ne verjamejo, da bi bil Vogrič napaden. Tudi sam je kaj takšnega izključil, ko so ga vprašali, kje se je poškodoval. Ce bi bil nanj izvršen napad, tedaj bi v času ene ure med nesrečo in smrtjo, ki jo je preživel pri popolni zavesti, to prav gotovo povedal ljudem, ki so bili okoli njega, ali pa zdravnikom, ki so ga zdravili. Včeraj so številni vaščani spraševali po Steverjanu, zakaj niso Vogričevega trupla pripeljali na pokopališče. Sele pozneje so izvedeli za vzrok odložitve.
Blagoslovitev vozil na Peči
Prejšnji dan so na Peči blagoslovili kakšnih 50 vozil. Obred je župnik iz Rupe prof. Butkovič izvršil po maši v vaški cerkvi sv. Katarine na Peči. Blagoslovitvi je prisostvovalo veliko število vaščanov in okoličanov.
Včeraj dopoldne je župan dr. Poterzio sprejel francoskega konzula za tri Benečije Charlesa H. Lescoja. V razgovpru, ki je trajal od 11. do 12. ure, je župan prikazal uglednemu gostu razmere v našem mestu in najvažnejša vprašanja.
Konzul, ki je bil na sprejemu tudi pri prefektu dr. Princivalle-ju, je popoldne zapustil naše mesto.
Vidiranie knjižic za bolniško zavarovanje
Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne (INAM) v Gorici sporoča, da so poslali vsem industrijcem, trgovskim in drugim podjetjem na Goriškem navodila za polletno vidira-nje bolniških knjižic in članskih izkaznic.
Vidiranje bodo opravili pri teritorialnih podružnicah v Gorici, Tržiču in Gradiški, kamor se lahko prizadeta podjetja obrnejo za dvig obrazcev, ki so potrebni za izvedbo teh formalnosti. Tam bodo lahko dobili tudi vsa potrebna pojasnila.
Vodstvo INAM priporoča vsem podjetjem, naj vidiranje čimprej opravijo ker bodo le na tak način omogočili reden postopek, kar je najbolj v korist zavarovancem samim.
Nezgoda deklice
Včeraj popoldne ob 16. uri so v goriški civilni bolnišnici nudili zdravniško pomoč 4 in polletni Lauri Prinčič iz Gorice, Ul. Cipria-ni št. 68, ki si je pri padcu doma ranila nad desnim očesom. Zdravniki so ji rano obvezali ter jo poslali domov s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Prosvetno društvo
«Briški grič*
priredi v nedeljo 12. januarja
avtobusni izlet
v Trst na koncert pevskih zborov, kjer bo sodeloval tudi domači mešani pevski zbor. Vpisujejo Bruno Stekar na tfale-rišču, Marija Koren pri Aščih, Bruno Gravnar z Britofa in Roman Juretič s Sčednega. Avtobus bo odpeljal od Dvora v Steverjanu točno ob 13.30, da bi pevci pravočasno prišli na generalko, ki bo ob 14.30. Voznina in vstopnina skupaj znašata 800 lir.
mmi
ŠTEVILNE DISKVALIFIKACIJE V GRINDELWALDU
Marielle Goitschel
\ -V
iS§\

>	:	..j
Američanka Saubertova
ZA ZIMSKO OLIMPIADO
100 tekmovalcev
v sovjetski
smučarski reprezentanci
MOSKVA, 7. — Sovjetski olimpij. ski odbor je javil, da bo SZ poslala na zimsko olimpiado v Innsbruck 100 tekmovalcev. To je javil predsednik odbora Kostantin An-ajanov, ki je dodal, da bo sovjetska reprezentanca prispela v Avstrijo 15. t. m «Upamo» je rekel Andjanov, «da bodo sovjetski smučarji zmagali kljub prisotnosti skandinavskih, nemških in italijanskih tekmovalcev. Rusko ekipo ni mogoče primerjati s tisto, ki je nastopila v Squaw Val!eyu, vendar mislimo, da bo uspela v številnih panogah«.
prva v slalomu
Samo 39 tekmovalk skozi cilj

GRINDELWALD, 7. — Mlada Francozinja Mariella Goitschel, ki se ponaša z naslovom svetovne prvakinje v alpski kombinaciji, je danes z zmago v slalomu dokazala, da je med najresnejšimi kandidatkami za zlato olimpijsko kolajno. Imela pa Je tudi nekaj sreče, ker je njena sestra Christine padla in enaka	■
usoda je doletela svetovno prvaki-
njo v slalomu in veleslalomu Ma-rianne Nutt - Jahn. V drugem spustu so padle tudi druge tekmovalke, medtem ko je Američanka Jean Saubert, ki je zabeležila najboljši čas, na čestitke odgovorila, da ji verjetno mesta ne bodo priznali, ker je preskočila vrata. Sploh je sodniški zbor diskvalificiral celo vrsto tekmovalk zvenečih imen kot Američanko, Francozinjo Famose, Italijanko Pio Rivo in Nemko Hei-di Biebl. Zato je vrstni red današnjega ženskega slaloma Grindewal-da naslednji:
1.	Marielle Goitschel (Fr.) 111”02 (56”66; 54”36)
2.	Traudl Hecher (Av) 114”99 (60”38; 54”61)
3.	Christal Haas (Av.) 115”40 (59”81; 55”50)
SLABE SNE2NE RAZMERE
Vedno več
odpovedanih
tekmovanj
4.	Astrid Sandik (Norv.) 116”29 (60”78; 55”51)
5.	Linda Meyers (ZDA) 116”32 (60”64; 55”68)
6.	Barbara Ferries (ZDA) 116”94 (61”22; 55”72)
7.	Constanze Rohrs (Z. Nemčija) 117”80 (61”74; 56”06)
8.	Patricia Du Roy De Blicquy (Belg.) 119”59 (60”70; 58”89)
9.	Giustina Demetz (It.) 119”64 (62”34; 57”30)
10. Edda Kainz (Av.) 120”18 62”48; 57”70)
II. Christal Prinzing (Z. Nemčija) 123”44 (65”30; 58”14)
12.	Traudl Eder (Av.) 124”44 (65”83; 58”61)
13.	Siglinde Brauer (Av.) 125”10 (64”76; 60”34)
14.	Inge Jochum (Av.) 125”32 (66”35, 58”97)
15.	Adolf Ruth (Sv.) 125”81 (64”08; 61”73) itd.
HOKEJ NA LEDU
MOSKVA, 7. — Na sovjetskem prvenstvu v nordijskih disciplinah Je Baizit Guizatulllne zmagal v teku na 50 km. Progo je sovjetski smučar pretekel v 3 urah 20’10”. Na drugo mesto se je uvrstil Ivan Otrubin (3.2F30”), na tretje pa Ivan Ljubimov (3.21’56”).
MONTREAL, 7. — Kanadska o-limpijska reprezentanca v hokeju na ledu je danes odpotovala z letalom v Pariz. Pred udeležbo na olimpijskih igrah v Innsbrucku bo kanadsko mo tvo odigralo 10 prijateljskih srečanj: 4 v Zahodni Nemčiji, 1 v Švici, 1 v Moskvi in 4 v CSSR.
MILAN, 7. — Italijanska smučarska zveza je zaradi slabe snežne podlage odpovedala tekmovanje moških v slalomu in veleslalomu, ki bi moralo biti 11. in 12. t. m. v Schilpariu.
MORZINE, 7. — Pomanjkanje snega na določenih progah je pri-
sililo prireditelje velike smučarske nagrade Morzina odpovedati tekmovanje.
(21:17, 21:18)
Gregorič - Sosič 1:2 (10:21, 21:18, 20:22)
OPČINE B - BARKOVLJE B 9:0 Hrovatin - Starec 2:1 (21:13, 18:21, 21:11)
Grilanc - Uršič 2:0 (21:15, 21:18)
Kokošar - F.recelj 2:0 (21:14, 21:19)
Grilanc - Starec 2:0 (21:17, 21:16)
Hrovatin - Brecelj 2:0 (21:8, 21:16)
Kokošar - Uršič 2:0 p. f. Grilanc - Brecelj 2:0 p. f. Kokošar - Starec 2:0
21:18, 21:12)
Hrovatin - Uršič 2:0 p. f.
KOŠARKA
PRAGA, 7. — V mednarodnem košarkarskem srečanju za pokal petih držav je Češkoslovaška premagala Francijo 72:69 (39:32).
NOGOMET
Danes za A ligo Inter - Lazio
Mantova - Catania
MILAN, 7. — Jutri bodo odigrali dve zaostali tekmi 15. kola nogometnega prvenstva A lige.
V Milanu bo tekma Inter - Lazio, katero bo sodil s pomočjo stranskih sodnikov Brambille in Muzia Aurelio Angonese, v Mantovi pa bo dvoboj Mantova - Catania. Glavni sodnik bo Gastone Roversi, stranska pa Balestrieri in Sgrignoli. Obe tekmi se bosta začeli ob 14.30.
ODBOJKA
ESSEN, 7. — Od 10. do 12. t. m. bodo odbojkarske reprezentance I-talije, Švice in Nemčije nastopile v izločilni skupini turnirja za pokal Zahodne Evrope. Zmagovalna ekipa bo pripuščena k finalu, drugo-plasirana pa bo nastopila na tun nlrju «upanja», katerega zmagova-lec bo prav tako igral v finalu.
iiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA AMERIŠKI TURNEJI
Po treh porazih končno uspeh
Italijanski košarkarji premagali ekipo univerze Severne Karoline
RALEIGH, 7. — Italijanska košarkarska reprezentanca, ki Je na turneji po Severni Ameriki, je sinoči premagala z rezultatom 84:81 petorko univerze Severne Karoline. To Je bila četrta tekma italijanske reprezentance v ZDA. Prve tri tekme so se zaključile s porazom Italijanov, medtem ko so tokrat zmagali po ostri borbi, ki se je zavlekla v podaljške.
Ob zaključku prvegR dela igre so ---------------
bili domačini v vodstvu 36:31. V
drugem delu igre pa so Italijani prišli v zadnjih trenutkih srečanja z Lambardijem do izenačenja 63:63.
V prvem podaljšku so Italijani vendarle prišli v vodstvo, toda A-meričani so jim pet sekund pred zaključkom prekrižali račune in s 74:74 izenačili. V zadnjem podaljšku
so si plavi nabrali štiri točke, Američani pa so jih z ostrimi napadi ponovno zmedli, izenačili in prešli celo v vodstvo. 45 sekund pred koncem pa je Lombardi zadel koš, Vit-tori pa je uspešno zaključil dva prosta meta in tako se Je tekma končala s prvo zmago Italijanov na ameriških tleh
ALOJZ
RAVBAR
|24j
Tudi na karabinjerski postaji ni ničesar povedala. Brigadir je ves nataknjen silil vanjo z raznimi vprašanji, toda na vsa je odgovarjala, da ničesar ne ve. Nazadnje so Jo vtaknili v majhen prostor, kamor so pripirali razne aretirance. Ob steni tega bunkerja, v katerega je prihajala svetloba le skozi majhno lino, je stalo golo ogrodje železne postelje z ležiščem iz žične mreže. Eden od karabinjerjev ji je kasneje prinesel smrdljivo plahto, s katero naj bi se odela. Toda Katarina ni legla. Usedla se je na rob postelje in prebedela ves preostali nočni čas. Razmišljala je o vsem, kar se je zgodilo tisti dan, in ugibala, kaj neki bodo storili z njo
Naslednji dan je brigadir odšel na njen dom in skušal ugotoviti, kdo Je prispeval tiste hlebe kruha za partizane. V spremstvu dveh karabinjerjev je hodil po vasi in poizvedoval, kje je Katarina nabrala tiste hlebe. Toda ugotovil ni nič. Ko se je vrnil na postajo, je začel znova zasliševati Katarino, kdo Ji je dal tiste hlebe In kdo sploh v sosedni vasi podpira partizane. Toda Katarina je vztrajno trdila, da ne ve ničesar. Nato se je spet zanimal, kje so utaborjeni partizani, ki jim Je kuhala večerjo. Katarina je rekla, da ne ve, bilo pa mu Je jasno, da niso bili daleč od vasi. Vendar jih ni šel iskat, in tudi če bi vedel, kje so, si ne bi upal iti nadnje s svojimi osmimi karabinjerji.
Ker ni dobil odgovora na nobeno vprašanje, ji je zagrozil z zaporom in internacijo, z zaplembo hiše in ostalega premoženja. Toda tudi ta grožnja je ni omajala. Bila Je pripravljena
izgubiti vse, kar je imela, raje ko da bi koga izdala.
Na koncu ji je očital, da ni zvabila sina Ivana od partizanov in da bo to še bridko obžalovala.
Tisto popoldne sta jo dva karabinjerja odpeljala do prve železniške postaje, od ondi pa z vlakom v Trst.
Na tamkajšnji železniški postaji so jo vtaknili v policijski avto In jo odpeljali na kvesturo. Tam so Jo dolgo zasliševali, Ji grozili, jo zmerjali, kljub temu zvedeli niso ničesar. Nazadnje so Jo odpeljali v zapore.
3
V upravi zapora so jo vpisali v zajetno knjigo in jo preiskali. da nima pri sebi kakšnega nedopustnega predmeta, kar so že storili na kvesturi. Nato jo je upravnik zaporov izročil eni izmed jetniških paznic. Le-ta jo je vodila po zatohlih hodnikih, rožljaje s svežnjem ključev. Ustavili sta se pred neko celico. Paznica je odmaknila zaklopko kukalnika in pogledala v celico. Nato je zaprla zaklopko in odklenila vrata.
»Vstopite!» je velela Katarini z ostrim glasom.
Katarina je počasi vstopila v majhno, kiselkasto zaudarjajočo celico. Obstala je sredi celice in se ozrla po sojetnicah. Bilo Jih je šest: dve ženi in štiri dekleta. Ona je bila najstarejša izmed vseh. Vse so jo obstopile in jo zvedavo spraševale, od kod je, zakaj so Jo zaprli in tako dalje. Katarina je bila spočetka nezaupljiva do teh neznank, ko pa ji je vsaka izmed njih odkrito izpovedala, kaj jo je privedlo v zapor in je spoznala, da so tu'vse zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto, je postala zaupljiva in je brez pridržkov povedala svojo zgodbo.
Cez čas se Je vrnila paznica in ji prinesla skodelo in žlico, ju molče vrgla na posteljo, ki je bila namenjena Katarini, in odšla.
Katarina se je usedla na rob postelje in se razgledala po celici. Nasproti vratom je bilo okno z debelim železnim okriž-Jem. Stene so bile počečkane z datumi, imeni m priimki bivših
zapornic in z raznimi znamenji. Nekatera imena so bila napisana s svinčnikom, druga pa vpraskana v omet. Razen tega so bile vse stene okrvavljene z zmaščenimi stenicami, ki jih je v celici kar mrgolelo.
V tej celici, kjer je bilo prostora kvečjemu za štiri jetnice, se je zdaj gnetlo kar sedem jetnic. Sicer pa so bile natrpane tudi druge celice, kamor so zapirali politične jetnice.
Vse Katarinine sojetnice so bile Slovenke. Ena izmed deklet, ki je bila, doma v Slovenski Istri, je bila zaprta zato, ker je bila osumljena, da je partizanska obveščevalka. Druga, ki Je bila s Krasa, je bila zaprta zato, ker so jo zalotili fašisti, ko je nesla v sosedno vas partizansko literaturo. Tretjo, ki je bila iz okolice Trsta, so prijeli karabinjerji, ko se je vračala z nekega mladinskega sestanka in so našli pri njej napisano vsebino govora, ki ga je imela na tem sestanku. Četrta je bila iz Trsta. Kvesturini so napravili preiskavo v njenem stanovanju in so našli večjo vsoto denarja, ki ga je nabrala za OF med sodelavkami v tovarni, kjer je bila zaposlena. Ena izmed dveh žena je bila zaprta zato, ker so karabinjerji iz njene vasi zvedeli, da sta v njeni hiši prenočila dva ranjena partizana.
Ona druga žena pa je večkrat na dan tiho jokala. Katarini je povedala, da je njena devetnajstletna hči Ida naletela na fašistično patruljo, ko je imela pri sebi nekaj pisem, ki jih je nesla na bližnjo kurirsko karavlo. Pripeljali so jo v Trst in jo med zasliševanjem mučili, da bi povedala, kdo ji je dal tista pisma in komu jih je nameravala izročiti. Ker ni hotela ničesar povedati, so jo tako strahotno mučili, da se ji je nazadnje omra-čil um. In zdaj je bila v umobolnici, da bi kdaj ozdravela, ni bilo upanja. Ta udarec je nesrečno ženo, ki je bila že dolgo vdova in je imela samo tega otroka, tako prizadel, da se je po-gostoma razjokala.
Katarina, ki je še posebno sočustvoyala z njo, jo je skušala potolažiti in ji je prigovarjala, naj se sprijazni z nesrečo, ki je m več mogoče popraviti. Hkrati pa se je zgražala nad faši-
stičnimi zločinci, katerih nasilnost in okrutnost nista imeli meja.
Amalija, tako je bilo ženski ime. pa se ni dala utolažiti. Njeno neizrekljivo bolečino, ki jo je povzročala žalostna usoda njene edinke, je še povečalo to, da so jo zaprli, in sicer zato, ker so policisti v njeni hiši našli nekaj rdečih zvezd, ki jih je za partizane naredila njena hči, preden so jo ujeli na poti s partizansko pošto.
Katarina se je le stežka uživljala v tq novo okolje, polno vsakovrstnih dram in tragedij. Ona, ki je bila tako silno navezana na svoj dom, na svojo revno zemljo, je zdaj boleče občutila odvzem prostosti. Misli so ji uhajale domov Skrbelo jo je, kako je tam, čeprav se je povsem zanesla na sosedo Mariko, da bo skrbela za hišo in kravi, kakor če bi bile njena last.
Pogostoma se Je domislila tudi Ivana in Ludvika. Niti prvi niti drugi m vedel, kje je zaprta Sama pa ni vedela, kako dolgo bo tu ln kaj bodo pravzaprav dokončno ukrenili. Pričakovala je, da jo bodo izročili sodišču in jo obsodili na zaporno kazen. Mogoče pa jo bodo poslali v internacijo, so menile sojetnice, ki so čakale, da jih vsak čas lahko odpeljejo v internacijo, na kar so že bile obsojene.
V tej negotovosti je Katarina še težje prenašala jetništvo. Razen skrbi za lastno usodo so jo morile tudi številne druge skrbi. Posebno pa je bila zaskrbljena za sina Ivana. Nekega jutra se je zbudila z vsiljivim občutkom, da se mu je pripetilo nekaj neprijethega. Morda je bil ranjen? Morda so ga ujeli? Morda pa je padel? Takšna vprašanja so jo mučila ves dan. Vsa njena čustva Je preplavila skrb za sina, ki je bil še vedno nekje na Gorenjskem.
Življenje v zaporu je potekalo po ustaljenih predpisih Tako je med drugim vsak dan prišel v celico paznik z železnim drogom in z njim potrkaval po železnih križih, če morda kateri ne zveni sumljivo — če ni nažagan. Ko se je prepričal, da je vse v redu, je odšel.	(Naduljevanie sledi)
URKDNIftl V<* TRSI - UL M()NTBX!HI b II. TELEFON K4-MOH IN IM «3» - Poitm preda) 559 - PODIM 7 N K A HOKItA: Ulica 3 Helllco III Tel 33 KZ - UPRAVA:	TK3I - UL SV FRANČIŠKA it 20 - Tel »t 37-338	- NAROČNINA mesečna 800 Ur - Vn»nr»i- »otrt
letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska posamezne 40 din term 1920 din. polletno smo din četrtletno 43li d'.n - ošin) tnkoč.l račun: Založništvo tržMkegi asm Trst 11 537« - /B SFltl Al)l'l n/s ■ 'no « Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun Pri Narodni bank) * Muhi mm KOC M 60.1-86 _ (Nil AMI: One nemstiv Zn vsak mm v širim enega stolpca- trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi iz tržaške ln soriške nnkraOne
se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega trska, Trst '	K	pokrajino